A našafl i1 ialist'j' roluciji in Ti» imo sf ivetu. n dobi v svi cončui1 o sed»' ih Inih f e zajt periali u del* speho* )dločr' in P* bošii11 listič«1 ini to' pogd" ìes P*] dnev» ridoti' ivojeH1 rsi ni1' poi"*' da ‘ ■krate' mir6, ljšadi1 adi t*1 ih V. lika. 'ito 1" lizn"1’ li & u # njen'1 iditfl' ija resol11' Zal' End' dan«1 marb iène!1 avli8'' dii :e, /red«1 iladi1” ?o*f ev$f impr mabj’ ;olob . zVf lart'-i’ io f irevf ) zvf e set*» :e# zad( in dl a j*v’ par" e; ÌZf<^ rari imPf rase»' , u p1; odpe as^ vei! ìel*f & rS1 o Pfd e h1" V*1 w ;i o Slovenci, udeležite se vsi propagandnega raznašanja našega lista - Tekmujte med seboj! Prijateljem, liralcem in demokratom! S prihodnjo sredo bo naš list začel izhajati di/akrat tedensko. Podpirajte ga, udeležile se njegove ga propagandnega raznašanja. Obnovljena izdaja leto 1. štev. 20. DELO GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA TRST. SOBOTA. 21. MAJA 1949 Cena 15 lir - 10 j ago Ur - 5 din PODEŽELJU ljudsko občino! Včeraj se je zabela volivna ^nrpanja, tudi v petih podežel-“Kih oblinah. Volitve v teh ob-‘thah so za nase kmete posebno a?.ne. Saj se jim po desetletjih Ponovno nudi prilika, da prežamejo v svoje roke vodstvo ohLine. od katere je v precejšnji meri odvisna rešitev življenskih Prašanj vsega podeželskega Prebivalstva. v prvi vrsti je nešteto gospodarskih vprašanj, od katerih je odvisen obstoj naših kmetov in Precejšnji meri pa tudi gospodarstvo našega ozemlja. Zaščiti je treba domače pridelke, zlasti » ,sadje in zelenjavo pred uničujočo konkurenco iz ino-emstva. Izboljšati je treba na-'e Poljedelstvo in živinorejo z napravami za namakanje, z do-orimi semeni in sadikami, s porednimi gnojili s traktorji in orodjem z nakupom plemenske n vlne- Poskrbeti je treba za najosnovnejše potrebe dežela-°v t-J- pozidati razrušene hiše, napeljati vodo in elektriko v Se vasi, povezati jih z mestom rednimi avtobusnimi zvezami. Traditi napajališča, pralnice, srisia, prosvetne domove in , ruge potrebne naprave. Zlasti o važna naloga občinskih dauV’ da bodo ob sodelovanju avkoplaeevalcev pravično raz-p redile avčna bremena. rešitev vseh teh in mnogo n ugdf nalog pa je nad vse važ-dp.: da si delovno ljudstvo iz poki k a Izbere take svetovalce, £ bodo znali in hoteli izpeljati sa Program v korist malih in njih kmetov, najemnikov, t,: °nov in delavcev. Zato je poetino, da doseže lista Slovan ' Italijanske antifašistične jdije odn. v miljski občini lista ornunistične partije absolutno n ln°. Kajti le z absolutno ve-o^P, bomo preprečlH1, da bi “rale skupine, ki predstavljajo bon 6 bogataše in oderuhe, sa-Prrv>le gospodarski in socialni vPJPam’ kl ga nameravajo lz-sti naši predstavniki v korist ‘ovnega ljudstva podeželja. skw eželskl Izkoriščevalci, ki se biro'*0 za Agnelettovo in Ba-tJ stranko, bodo skušali ob-SehrT1 svet Izrabiti v svoje po-Bi-m Vnterese ter- da bi še nafta Ubogateli od žuljev delovnega ljudstva. n,nab|s je Se čas, da spregleda-letiU . 0 50 in ka) hočejo Agne-in Babičevi nacionalisti. san,i ljS1 odgovor so nam dali ’- 011 s svojimi kandidati. ~ Ta- postavila v nabre-za svojega kanrli- *.iUteI° ameriškemu Zdravm s9.z navdušenjem fe e SDZ' ^‘občini za od LCloveka- ki se je kot fašist JtlmPr^ ,ure udeležil pohoda na ta n« rak°zvana Ljudska fronta ,a v isti občini kandida-soinf- de bil od partizanskega terw„a zaradi tatvine in dezer-]jUriva obsojen na smrt. Takim jn0r„m naše ljudstvo pač ne T re zaupati svojo občino. Nln kai boče pravzaprav SDZ? pro “bjavlia svojega volivnega UrivuPPma ne političnega ne Zumii?1683' Saj Pa je tudi rabi nJ?V0’ ker bi za njen resr.ič-boi>at0?ram’ kl 5‘'iti le Interese stVa asev ln Izkoriščevalce ljud-tlovÀv116 vpiii niti en delaven in k ’ najmanj seveda delavec skriva1- Kdor stroj program sv01 a’ Pomeni da ima ,.u to 8ramnZrok' T°da tudi brez probi tn?'„vpmo’ da so prodali dušo Imperiali" Senjem po-tlamVP, vključitev Trsta v A-eriZenlki v°ini Pakt. da so za-krapH„s?vra?'niki IPudske demo-dušuiM V svojem glasilu se nav-lov „ej-° tudi za oni Marshal-5kn 7a^rt> ki hoče uničiti trža-stn industrijo ter vreči na ce-V nadaljnih 30% delavcev, vneto rasaniu našega ozemlja in m,.b?dpirajo tujo okupacijo v0 vni tev vojaške baze za no-Pr h °' sploh lem°v našega podeželja Zdi v,Poznajo, ker se jim ne dciavpDdl3P, Pri« med kmete in C« Vn, n .K,dai je Prišla ta gospi-kniet kai potrebujeta naš ,'jbdje‘^delavec? Kdaj so oe ti še stiknK1 *majo sicer najtesnej-Sali VU’ borili, da bi njegovo te?t,0vnemu ljudstvu njego-•1e turii° življenje? Zato pa jur hrbet vnaSe ljudstvo pokazal■’ hovem ':1nedeljo je bilo na nji udelei>n ®hodu v Bazovici od 13J Ostali ,llcev le šest Bazovcev i^aj sameznih občin. Vse, kai pa je v njih pozitivnega, pa so po vzgledu «socialistov» enostavno prepisali iz programov KP In SIAU. Osnutki programov niso bili niti napravljeni niti kasneje diskutirani na sestankih vaščanov. Tako si ta gospoda predstavlja demokracijo; in to naj bo «ljudska fronta»! Te gospode ne zanima kako živi naše ljudstvo na deželi. Ni slučaj, da je prav v njihovo vodstvo zašel znani tržaški gospod, ki se kot ostali ravna po svojih besedah: «Ce bi kmetje kaj radi od ‘ mene! naj pridejo v mojo pisarno!» Proti tem programom in kandidatom, kakor tudi proti vsem Italijanskim šovinistom, postavljata SIAU in KP prave zastopnic delovnega ljudstva, ki bodo izvedli program, ki ga je sestavilo in odobrilo ljudstvo na neštetih množičnih sestankih-Ta program odločno in nedvomno postavlja vsa vprašanja, kl teže naše kmete, delavce, obrtnike. To je program ljudstva, ki se bori za mir, za narodno enakopravnost, za obnovo in pro-cvit našega gospodorstva. Protest Komunistične partije, S. I, A, U. In O. F. Upravne volitve na našem področju so pripravili v protidemokratičnem duhu Z vsemi sredstvi skušajo ovirati demokratično gibanje, da bi zagotovili zmago šovinističnim strankam - Sistematično uprizarjanje procesov Ponovno opozarjamo javno I vale mednarodne obveze: od | 'o.. Tudi ta ukrep ima namen mnenje na zapostavljanje, katerega je v tasu pred upravnimi volitvami v analo-amerUki coni STO, dele‘en napredni del prebivalstva. Otipljivi namen vplivati na izid volitev v korist protidemokratičnim strujam se izra’a na dva nadna: prvega bi mogli imenovati pravno pot, drugega pa policijsko, pri temer je policijska tudi mobilizacija sodista v podporo volivni kampanji. DoCìm izgleda< da se anp'.o-ameriSka VU more ponašati z izenačitvijo tukajšnje zakonodaje z ono republike Italije, so v resnici pri nas uvedene italijanske zakone popravili na s/ubie. da bi tako podprli konservativna in reakcionarne politine struje. V volivne imenike so bile vpisane osebe, ki bi ne imele ni-kake pravice, ako bi se spidn- vainih pripravljalnih del za volitve so bili izključeni predstavniki KP in ostalih organizacij : roki priziva za poprave volivnih imenikov so bili mnogo prek-at ki; nedavno je bilo Črtanih iz votivnih imenikov vet sto volivcev, celo zaradi obsodb, izrečenih od fašističnega posebnega sodisia; ta Črtanja so bila izvršena tik pred volitvami z namenom, da se zaradi prekratkega Casa mnogim prizadetim onemogoči mnogim prizadetim uradni postopek za priznanje monoti uradni postopek za priznanje volivne pravice. Te in s e neštete druge takorekot za Ro-nite ovire so postavljene demokratičnemu delu prebivalstva. Opozarjamo nadalje na nelu-veno odredbo, zaradi katere bi moralo ljudstvo obtine Milje prehoditi cele ure, da dospe od svojih vasi do občinskega sede- V Jugoslaviji se stopnjuje teror Rankovičevih morilcev Beograjska izdajalska klika uporablja naciiašislične metode Srbska poslanska zbornica je pred I ga je pokopala francoska revolucija, časom odobrila nov zakon. Na osno- j Titova strahovlada pa je ustanovila novo plemstvo, razne «barone» UDBe ter druge «plemenite» teroristične ln vi tega zakona se razdeli republika v vrsto «okrožij». Vodilni odbori v teh upravnih edinicah bodo izvoljeni s «posrednimi» volitvami. To pomeni, da novih odbornikov ne bodo volili volivci po mestih ln vaseh, nego okrajni in drugi odbori, ki so bili Izvoljeni že pred več kot enim letom. To so seveda naredili «začasno». S tem zakonom je Titova skupina «začasno» uničila eno od najosnovejsih pridobitev krvave osvobodilne borbe. Tudi v Trstu smo imeli nekoč posredne volitve, to je bilo Se za časa stare Avstrije in Se celo stara Avstrija je bila tako «napredna», da je Se pred začetkom prve svetovne vojne odpravila ta nedemokratičen sistem. Tak sistem je obstajal tudi v carski Rusiji in ga je pokopal napredek demokratičnih sil. Isti sistem, ki Je značilen za plemiško dobo je vladal v Franciji in za časa kraljev in izkoriščevalske elemente. No plemstvo se čuti seveda ogroženo radi sistema «ljudske demokracije», kl je prišel v veljavo pod pritiskom ljudskih množic, Se predno se je sedanja Izdajalska skupina dodobra polastila oblasti, Ta demokratična zakonodaja je za njih danes zelo nevarna, za to poskušajo preokreniti kolo zgodovine in spraviti v veljava zakone Franca Jožefa In Ludvika XIV. Ista zakonodajska skupščina Je odo-r.a izdajo načel demokratije za ka-brila tudi aretacijo ljudskih poslancev Koriolana Pupiča in Predraga Satiroviča. Obtožena sta «sovražne propagande in zločinov proti državi». Jasno je, da rabi Titova skupina «posredne» volitve, da nadomesti tiste poštene ljudi, ki niso hoteli pristati na izdajo načel demokracije za ka- Pa v ogromni ve<-ini belo-'ni ubežniki iz Jugosla io voh v J* babičevci? Oni pa .mahe? j^ne Programe! Tori n kaks-bj.tiov j K ■- Programe! Toda kakš r so bili napravljeni v hanna* Plsarni v ul- Rugger -da Pf,„,,f° za vse občine skiro- B°seb ?«aki, ne da bi upošvcvali Iflft VICV U1 UpUbtL razmere ln potrebe italijanski komunisti so nam darovali pomembno količino lepakov, in letakov vseh vrst, v italijanščini in slovenščini, ki so bili natisnjeni za našo volivno kampanjo. Slovenski in italijanski komunisti ter demokrati Trsta se bratsko zahvaljujejo tovarišem Italije in jih zagotavljajo, da ta dar ojačuje njihovo borbenost proti imperializmu in nacionalistom vseh brav, za obrambo miru in demokracije, za zagotovitev občine ljudstvu! Izvršilni komite KP STO. Izvšil-ni odbor SIAU; Tajništvo Osvobodilne fronte. Naše ljudstvo predobro ve, d« so njegove demokratične organizacije v veliki stiski z denarnimi sredstvi. Tržaški demokratični potere t se ne more niti z dalelca kosati s kolosalno propagando nasprotnikov. ki jih podpira anglo-ameriški imperializem in njegovi hlapci Tifo in Degasperi. Zato je njegova propaganda podrejena prispevku našeaa delavca, kmeta, demokrata, našeaa revnega delovnega človeka, ki si utrže košček kruha iz ust, da bi podpiral na so propagando, naše liste. Kar pa je najbolj razveseljivo za vse demokrate, pa je dejstvo, da nismo osambjeni, da je naš pukret poznan v vsetu in da ga vsi demokrati v svetu moralno ali gmotno podpirajo. Po vsoti denarja, ki so nam jo poslali slovenski in italijanski tovariši iz ZDA, po nabiranju prispevkov za naš tisk med člani Centralnega komiteja KPl, po zbiranju denarja za «Delo» in « Lavoratore» med delegati na Svetovnem kongresu miru v Parizu, nam je prišel s strani italijanskih tovarišev ponoven dokaz, da nas demokrati vsega sveta podpirajo. Mi izrekamo italijanskim komunistom in demokratom svoj: hvala. Zagotavljamo jih, da bomo podeseterili svojo borbo proti imperialistom in nacionalistom ter da bomo ostali zvesti mednarodni solidarnosti vseh demokratov. Istočasno pa se nadaljuje nabiranje prispevkov za volivni sklad. Vsota denarja je že presegla, če računamo tudi prejšnje prispevke za «Dedo» in «h Lavoratore», 3 milijone lir. Darujte in prispevajte v volivni sklad, da se bomo lahko vsaj detno zoperstavili papirnati poplavi drugih strank. tere je padlo na desetine tisočev najboljših sinov naših narodov. Organ Informbiroja «Za trajen mir in ljudsko demokracijo» sporoča v zadnji številki, da pripravlja izdajalska klika v Beogradu usmrtitev narodnega heroja iz narodno osvobodilne borbe, Branka Vukeliča. Usmrtiti ga hočejo, ker ni niti v zaporu odstopil od svoje ljubezni ln zvestobe do Sovjetske sveže in svetovnega demokratičnega tabora. Prav Iz trte je izvila beograjska «Borba» vest, da je «Lavoratore» začel kampanjo proti Slovencem Benečije In da je organ Komunistične partije STO, začel kampanjo proti narodnim pravicam in enakopravnosti Slovencev. Ker je ta lat za vsakega Slovenca v Trstu prav posebno otipljiva prinašamo pisarijo beograjske Borbe v celoti. «Kot je znano so se pridružili kle-rofašlstom proti slovenski narodni manjšini tudi revizionisti Svobodnega tržaškega ozemlja. Preko vidalljevske-ga glasila «Il Lavoratore» so začeli kampanjo proti Slovencem Benečije, zato ker so sl dovolili po osemdesetih letih suženjstva in preganjanj prirediti svoj prvi kongres v Čedadu. On! podpirajo načelo, da Slovenci Benečije nimajo pravice, da bi se borili za demokratične pravice in svobodo. S tem so poborniki resolucije Informbiroja v Komunistični partiji STO nahajajo na istih pozicijah kakor italijanska šovinistična reakcija». Vsak čitatelj na tržaškem ozemlju ho lahko sam presodil koliko je resnice v pisarijah organa beograjskih izdajalcev. Organ jugoslovanskih komunistov v Sovjetski zvezi, «Za soctjalistlčku Jugoslavijo» prinaša nadaljna imena ljudi, ki so bili aretirani od Rankovičevih rabljev v Jugoslaviji. Tako so bili aretirani: predsednik ljudske skupščine Črne gore. Peter Komenič; član Centralnega komlteta Črne gore. Savo Zarič: minister za Industrijo, Blažo Borovičič in pomočnik ministra financ Savo Božovič ter cela vrsta drugih. znižati število glasov listi Komunistične partije- Sistematično uprizarjanje procesov proti partizanom zaradi povsem legalnih ukrepov v maju 1945, procesov pri katerih moramo poslušati• da ocenjujejo naše osvobodilno in partizan-sgo gibanje razni hlapci na-cifašizma. Obiski agentov političnih policij v stanovanjih antifašistov ; pozivanje starih antifašističnih borcev na ameriško politično policijo, kjer jih ure in ure zaslišujejo na nadn, ki ga je pred desetimi leti uporabljala fašistična policija. Zaustavljanje mešCanov, Čeprav samo začasno, med lepljenjem po zidovih po oblastnih predpisih dovoljenih volivnih lepokov: vse to so dejanja, katerih namen je na eni strani izpostaviti politično najnajrednejsi del prebivalstva sovraštvu in preziru, na drugi strani pa ga strahovati. K temu še dodajmo nepojmljivo strpnost do javnega poveličevanja fašizma kakor so razne zadušnice, ki je v cerkvi, pisare-nje gotovega Časopisja, izzivalni govor po radiu neke zaupnice stare fašistične stranke in nemške kolaboracionistke; dalje dodajmo brezbrižnost oblasti zaradi najdb velikih zalog orožja, ki so ocividno na razpolago desničarskim, strujam s pripombo, da tem najdbam niso sledile aretacije. Končno je upoštevati še dejstvo. da hoče vlada uvajali javno življenje cone v smer, ki .1« Zavestno nasprotna levičarskim strujam, Cesar v ostalem ne ra-icriuujo niti uradna poroc..u ■ u Varnostnemu svetu OZN. Namen vlade je na eni strani prikazati svetovnemu javnemu mnenju, da vlada v coni velika svoboda, na drugi strani pa. uporabiti prav vsa sredstva, ki so oblasti na razpolago, da bi tudi v bodočih volitvah voma-gala do premoti desničarskim strujam. Iznašajoč ta dejstva protestiramo proti takemu položaju in sporočamo, da smo in se bomo obveščali o njih inozemske demokratične organizacije ter Varnostni svet OZN. Vsa pohvala gre ljuaskim množicam, ki slede levičarskim organizacijam zaradi svoje vztrajnosti in politične zrel isti, ki se je pokazala v takih po-pi‘jih in posebej je treba pedalati pogum onih mešcanco. ni so v zadnjih časih pokazali svoje simpatije do našeja gibanja. Izvršilni komite Komunistične partije STO, Izvršilni odbor Slovansko - italijanskè antifašistične unije. Tajništvo OP. Propagandno raznašanje podpora našemu listu Pred volivno kampanjo se je naš upravnik skupno z upravnikom soborca «Il Lavoratore» zanimal, da bi dobil dovoljenje za propagandno raznašanje našega lista po mestu in vaseh. Vojaške oblasti so se precej obotavljale in so vedno zavlačevale rešitev tega vprašanja, Končno nam je bilo pretekli teden sporočeno, da je za časa volivne kampanje dovoljeno svobodno propagandno raznašanje vseh listov ki so to delali že prej in da je zato dovoljeno tudi propagandno raznašanje našega lista Zato se je po okrajih, sektorjih in na terenu vnela borba za najboljšega raznašalca, oz. raznašalko. V svoji zadnji številki smo pozivali vse bralce našega lista, naj se udeleže propagandnega raznašanja našega lista. Do sedaj smo že imeli nekaj vidnih rezultatov. Tiraža našega lista je vidno narasla. Toda to ne sme zadovoljiti naših čitalcev in slovenskih demokratov, ki želijo, da postane list v resnici list sleherne slovenske družine, slehernega slovenskega demokrata. Zato je smotrno organiiaratl raznašanje lista. Na vasi je to lažje, ker se lahko v pol uri obide vse družine. Težje pa je v mestu. Toda to se da odpraviti. Naj bo geslo vsakega raz-našalca in vsakega slovenskega demokrata^ ki ljubi svoj list in ki ga hoče podpreti v borbi proti slovenskemu ali italijanskem šovinističnemu nasprotniku: «V vsako kavarno, gostilno, pri vsakem brivcu, itd. «Delo»! Jasno je, da se ne more raznašati lista s tem, da se tovariši omejujejo na kričanje po ulicah ali cestah. Važno je, da obiskujejo po hišah vsako stanovanje kjer, živi slovenska družina. Tovariši si morajo biti na jasnem ca je propagandno raznašanje našega lista velike volivne važnosti in najkonkretnejša podpora našemu listu, ki ne more računati na podporo Tita, Degasperija ali raznih Antonini jev. Naš list računa samo na slovensko prebivalstvo našega ozemlja, da lahko nadaljuje svojo borbo. Jutri dopoldne ob 10,30 bo na trgu Garibaldi Volivno zborovanje KOMUNISTIČNE PARTIJE Govorili bodo; prof. Gelasio Adamoli župan Genove tov. Oscar Ferlan in tov. Anton Gerlanc Predseduje tovarišica Pina Cattaruzzi Oblasti niso dovolile trga SV. Jakoba pod pretvezo, da to “moti,, cerkvene obrede Jutri, 22. maja ob 16.30 bo na trgu v Dolini Otvoritveno volivno zborovanje za občino Dolina Govorili bodo: tovariš Stane Bidovec, tovariš Vittorio Vidali in tovariš Lovriha Dušan Predseduje tovariš Grgič Rudi Jutri ob 16 bo v Škofijah velika ljudska veselica ki jo organizira KOMUNISTIČNA PARTIJA IZ MILJ ZA VOLIVNI SKLAD Ob 18 bosta govorila tovariš STANE BIDOVEC in tovariš VITTORIO VIDALI Pozor na nepravilnosti v volivnih potrdilih! ludi na podeželju se je uradno začela volivna kampanja Od včeraj opoldne ne sprejemajo več kandidatnih list v podeželskih občinah. Do sedaj ne moremo objaviti vseh list, ki so bile predložene. V vsaki občini pa so bile predložene liste in sicer li- zarjamo vse volivne upravičence, nai bodo zelo budni Dogaja se — alej čudo — da so podatki zgrešeni prav pri volivcih, ki bodo notorično volili Komunistično partijo ali ki so poznani simpatizerji de- ste S I A U v Nabrežini, | mokratičnih organizacij. Zgoniku, Repentabru in Dolini lista, Komunistične partije pa v Miljah. V ponedeljek so se sestali predstavniki vseh strank in skupin, ki nastopajo na volitvah v Trstu. Enoglasno so podpisali Izjavo, da bodo stranke in skupine, ki jih predstavljajo, spoštovale neko volivno premirje, tako da se bo volivna kampanja vršila v najboljšem redu in vzajemni strpnosti. Upamo, da bo res tako. Te dni so začeli z razdeljevanjem volivnih potrdil, ki bodo dostavljena vsakemu volivcu osebno ali pa njegovemu najbližjemu sorodniku. Drugim osebam pa jih ne bodo izročili. Opazilo se je, da je več votivnih potrdit; s katerimi se bo šlo na volitve, zgrešenih. Ali je napačno napisan priimek. ali pa podatki ne odgovarjajo podatkom osebne izkaznice. Opo- Ce poslušamo govorance raznih Babičevih «veličin», se nam zdi, da je njihova skupina ena izmed najmočnejših v Trstu in da šteje na tisoče vsakovrstnih pristašev. Njihova demagogija in njihovo šopirjenje ustvarja videz, da je ta sku- celo govorice, Pina «graniten» blok, ki ga ne more nihče razrušiti. Res je, da boleha vsaka mala skupina, ki ima ~"'o malo vpliva med ljudstvom, za megalomanijo. Imamo pa dovolj dokazov, da se lahko prepričamo o resnični «moči» tukajšnje podružnice. Titove protisovjetske klike in da Se lahko načudimo zaradi nesramežljivosti demagogov «a la Stoka, Laurenti in druščine». Ze pred časom smo omenili na straneh našega lista, da se v Babičevi skupini snuje neka zarota proti njenemu slavljenemu voditelju in da se nekateri ljudje u prirejo njegovi politiki, ki postaja iz dneva v dan bolj odkrito protisovjetska, protiljudska, in protijugoslovanska. Omenili smo. da je Babič vrgel na cesto.... Uršiča, t.j. svojo desno roko oz. «deus ex machina» Titove tržaške politike. Krožile so Razkroj Babičeve skupine in o tem smo tudi priznanje in tudi tokrat se je iz- poročali, da je Uršič ušel iz Ljubljane in da ga zaradi tega zelo slabo gledajo v vili Alessi. Opirajoč se vedno na govorice, smo tudi javili, da je Uršič govoril z nekimi elementi Babičeve skupine in da jih je prepričeval o pravilnosti resolucije Informbiroja. Vsekakor po se v Babičevi s/eupim opaža neko razkrojevalno ozračje, ki se je pomnožilo po «veličastnih» uspehih Mrčedola in Rotonde. Dvakrat smo pisali o notranjih zadevah Babiča in «Primorski» še vedno molči... Ce pomislimo, da je ta protiljudski list tek’6j pripravljen na najrazličnejše odgovore, se nam zdi njegov molk o tej zadevi dokaj čuden in značilen. Pomeni, da ni to kar smo pisali zgolj govorica. Pomeni, da srno «naše» nadebudne in strokovnjaške frakcionašc zadeli v živo. Molk je pač najboljše kazala pravilnost tega ljudskega izreka. Med Babičevci se opaža v tem zadnjem času nek preplah, ki ga Stoka ne more uničiti s svojimi govorancami na radiu in s svojimi o-sebnimi izpadi proti ljudem demokratičnega pokreta, ki vsakodnevno dokazujejo v borbi proti imperializmu in njegovim Titovim in De-gasperijevim hlapcem svojo doslednost, ki so jo pa zapravili s svojim protisovjetskim stališčem ljudje o-koli Babiča in «Primorskega dnevnika». Babičevo skupine se je postasti! pravcati obup, ki je znak njenega bližnjega razkroja. Zato se mora zateči k histeričnim in demagoškim napadom, zato prinaša v obliki «argumentov» vse sramotne klevete tako nizko padle «Borbe». Zato so spravili vkup nek «osnutek» — ki bo najbrž ostal osnutek — votivnega programa svoje «Sleparske in lažnive frakcije» (SILF), ki nima niti repa niti glave in je prevlečen s tako debelo plastjo demagogije, da zaman išče njegovo jedro. Molk «Primorskega» o Uršiču, revnj in klavrni članki, ki jih povzema iz «Borbe», njihovi uspehi v Mrčedolu in na Rotondi, histerija Laurentija in Stoke, nam dokazujejo torej, da si vsi člani Babičeve skupine niso popolnoma na jasnem o «pravilnosti» njene politike. Zato je nujno, da se ljudje, ki so ostali z Babičem iz nomasti, v dobri veri iz politične nezrelosti, zbližajo demokratičnemu po-kretu in se pridružijo veliki vojski miru in napredka, ki jo vodi Sovjetska zveza in ki žanje toliko uspehov v svetu. Naj izvrše vsaj 11 mesecev po resoluciji IU svojo Častno nalogo in naj pretrgajo vsako vez z izdajalci naših idealov. Naj se ne boje prestopiti prepada, ki naš loči od Titove skupine. V tem prehodu jim bomo pomagali, naše ljudstvo jim steguje roko, da se rešijo močvirja, v katerega so zavedeni zabredli. Zato je potrebno, da se pred odhodom raznašalca volivnih potrdil, kontrolira, če podakti votivnega potrdila odgovarjajo podatkom nove osebne izkaznice. Ce se opazi, kako pomanjkljivost, je treba volivno potrdilo vrniti in zaiitcvati izstavitev novega, popravljenega potrdila. Za vse potrebne informacije obrnite se do Centralne volivne komisije SIAU, ki ima svoj sedež na trgu Ponterosso (j II. Prav po uradnem začetku volivne kampanje v Trstu, je centralna volivna komisija cone, kje ne sedi niti en predstavnik demokratičnih organizacij in ki je sestavljena izključno iz predstvnikov italijanskih šovinističnih strank, razposlala 2000 volivnim upravičencem obvestilo, da so bili črtani iz volivne-ga imenika. Ze zopet se je opazilo, da je večina ljudi ki so bili črtani Iz votivnega imenika, demokrati. Kar pa je najbolj sramotno v režimu, ki si je nadel ime «demokracije», je dejstvo, da so bili črtani iz seznana volivnih upravičencev demokrati in protifašisti, ki so bili obsojeni od fašističnega «Tribunale Speciale». Med temi je bil črtan iz votivnega seznama in zaradi tega tudi iz liste kandidatov Babičeve protisovjetske skupine tudi Franc Stoka, češ da je izgubil rezidenco, ko je bil za časa fašizma interniran' v Italiji. Ne bomo hvalili tega «tribuna» Titove izdajalske skupine in se ne potegujemo zanj kot človega, marveč postavljamo to vprašanje iz načelnega stališča. Črtan je bil človek iz votivnega seznama, ki je bil za časa fašizma preganjan. Zato obsajamo tako početje, obsojamo ga ker je že prešlo v navado v sedanjem režimu «demokracije». Naša zahteva je ta, da se mu prizna volivno pravico in da se ga pusti v kandidatni listi njegove skupine. Vsekakor pa je ukrep, ki je bil proti Stoki, najbolj groba kršitev demokratičnih pravic, najbolj groba kršitev idealov, za katere smo se boril v narodno osvobodilni borbi in za katere je padlo toliko naših ljudi. Poleg vsega drugega pa se je te dni vršil tudi volivni proces proti skupini «Delavske enotnosti», ki je delovala v tovarni strojev. Kar naenkrat so našli v Borštu nekaj «novih» trupel. Gonja proti partizanom in narodno osvobodilni borbi v volivne svrhe se stopnjuje iz dneva v dan. Naši sovražniki opažajo, da je naš pokret močan in da bo mnogo ljudi glasovalo za našo Partijo in SIAU, zato pa skušajo dajati inekeije propagandi šovinističnih strank, ki nimejo drugih argumentov, kakor «fojbe», «Italija» in «protikomunizem», na vsak načim skušajo doseči zmako šovinističnih strank. Kljub temu pa bo naše zavedno ljudstvo glasovalo za tiste, ki jim v resnici nudijo nekaj, kar ni zgolj prazna fraza. Glasovalo bo za Komunistično partijo v Trstu in Miljah ter za SIAU štiTih podeželskih občinah. Program veselice v Sv. Križu Nastop pevskih in godbenih zborov. Športne prireditve. Zabavne igre. Na Opčinah bo zbiranje vseh kolesarjev, ki hodo ob 14 krenili v Sv. Križ. Od 18 zabava. dalje ples in prosta Urnik prevoznih sredstev. Vlaki: Iz Trsta ob 12.30; 13.10; 14 ; 16,30; 17,05; 17,23; 17,40; 18,40; 19,10 in 19.40; lz Sv. Križa ob 14,40 16,10; 16,35; 18.35; 18,15; 19,33; 19,56; 20,13; 21,23; in 22. Cene enkratni vožnji lir 60; dvakratni 90. Kamioni: iz trga Sv. Jakoba, Sv. Sobote in Garibaldi od 13.30 dalje S Sv. Križa do zaključka. Cene: enkratni vožnji lir 120. Vsf v Sv« Križ na majsko ljudsko veselico Enotnih sindikatov - Začetek ob 1» DELO V MESTU IN NA VASI ... KI JE VOLIVNI POT POTIL ... — V tem obdobju volivne kampanje »e dogajajo razna čarodejstva, ki jih p rej nismo bili vajeni. Poleg tega, do te je demokrù stjantka stranka «ponižala» ter pollala tvojega gro/a Rudija de Ri-naldinija na slovensko radijsko postajo in mu naložita «breme», da govori « sloveičini o «obnovi» cerkev in o napajališčih za živino, se je njena slovenska podružnica spomnila tudi, da smo Slovenci deležni «blagorodnega» zapostavljanja s strani nosilcev štirih prekooceanskih svobod. Da se je zgodilo kaj takega, smo morali čakati no volitve, kjer je običajna razstava «robe», ki jg ležala nedotaknjena leta in leta in ki postaja dobra le v trenutku, ko nastane vprašanje občinskih, stolčkov. Tedaj se opaža «juriš» na volivce. «Demokracija# pa je že prekosila vse s svojim bahanjem. Ona se je «borila» za pravice Slovencev, njeni ljudje so bili «prvoborci» za svobodo našega ljudstva, njena skupina je «rešiteljica» in «braniteljica» slovenstva na našem ozemlju, njeni odvetniki in veletrgovci so «revolucionarji\ ki bodo rešili naše delovno ljudstvo iz krempljev bede in pomanjkanja. «Demokracija» je pač vse. Vsi drugi so zanjo kup nesnage. Vsekakor pa je to volivno prizadevanje ljudi, ki se ne morejo sprijazniti z mislijo, da ne bodo mogli postati pastirji uboge «raje» in ki se «strastno» boje «brc-itisa», bolezni, ki napada ljudske sovražnike, zamen. PRIJATELJEM VSE NAJBOLJŠE. — V uredništvu. «Demokracije» se je našel človek, ki ga od časa do časa napade želja po vrnitvi starih zlatih časov, ko je branil zapadno «kulturo» v vrstah fuehrer-jevih «junakov». Drugače si ne moremo razlagati naslova: «Španska zmaga v Združenih narodih». Res je, da je Franco najdoslednejši protikomunist, kar skušajo biti tudi razni bivii belogardisti, četniki, ustaši itd., toda mi mislimo, da sl ljudje okoli «Demokracije» škodijo s takimi naslovi. Svetujemo jim, da si take in še lepše slavospeve obdržijo, ker bi jim taki naslovi pokvarili vse «učinkovite» besede odv. Agneletta, ki se bije po prsih, da se je tudi on v druščini (lepi druščini! bodo vzkliknili naši bralci) svojih «kompanjonov» boril za svobodo proti fašizmu. Vseeno pa so ljudje okoli «Demokracije», ki se je — med nami povedano — preselila v Trst («soudki» so pač «soudki), zelo hrabri, ko tako javno želijo svojim prijateljem vse najboljše. BABIC PROTI... BABIČU — Oglejte si Ut položaj: Torej Babič je «do lesleden» revolucionar. V st: o ji «doslednosti» ne skriva svojih simpatij do Sporerja. Očitno je, da se Babič zanima tudi za denarne «težkoče» Sporerjevih «indipenden-tistov». Ti pa ne skrivajo svojih simpatij do angla-ameriških osvajalcev in slavijo njihovo «Sirolco-grudnost», njihovo «pomoč» njihovo «politiko» in vse kar je njihovega, kljub temu da so na stališču revizije mirovne pogodbe z Italijo. Spo-rer in njegova skupina se široko-ustila, da je bil Marles eden izmed najhujših . ■. nacionalistov itd. Torej Babič ne skriva svojih simpatij do Sporerja, ta pa svojih simpatij do imperialistov. Zaključek je, da bomo kmalu prišli do zanimih izne-nadenj «SRAMEŽLJIVOST» NESRAMNIH LJUDI — «Uvod k njihovemu programu je tako reven, da je človeka sram brati podpis tiste Komunistične partije, ki mora stati na čelu borbe proti imperializmu», To pravi, misleč na naš upravni program, neka oseba, ki se že 11 mesecev skriva na straneh Primor sfcega dnevnika pod pvsevdonimom «L.D.H.». Tega «tiča» poznamo zelo dobro, poznamo njegovo ime in tu di njegovo «sramežljivost». Nam se zdi, da so se ljudje okoli «Primor skeaa dnevnika» preveč naučili in napasli demagogije, da bi lahko razločili vsak še najmanjši konkretni problem našega mesta sveia. Njim je dovolj program, ki se širokousti foli po ljudskem izreku: polna usta, prazno . . .), nc da bi gledali na resnično vsebino visokodočenih in izbranih besed. Zato so tudi sestavili tak program, ki hira v samih protislovjih. Viso-kodoneč pa je. Zato pa LDH in nekemu drugemu gospodu doktorju, ki ga je sestavil, največjo čast. Odvetniška praksa, pač... JOK IN STOK KOT POTRDILO Babičevci se jočejo, da jih napadamo in da smo se temeljito spravili nad Titovo kliko. Prihajajo do zakljuika, da smo . .. imperialistični agenti Kakor običajno. Toda najbolj zanimivo je, da se skušajo obvarovati pred nadaljnjimi «klevetami» Inf ormbiro Jevškega izvora in zato pravijo v svojem listu: «VsekaJtor je pričakovati, da bodo s svojimi klevetami in v tem smislu tudi nadaljevali ter da bodo jutri napisali kako «Titova klika» v Trstu «prejema denar od Angležev ih Amerikancev ali Pa kaj podobnega». Veste, kakor se pravi temu v italijanščini? «Mettere le mani avanti» «SPREVIDELI BODO» — To pesem nam pojejo vsi italijanski in slovenski nacionalisti, imperialisti, reakcionarji, itd. Tako pesem nam pojejo tudi protisovjetski nacionalisti Babičeve skupine (uiti zanikajo ne več, da so protisovjetsko usmerjeni). «Kolosalni» dokaz za ta svoj «sprevideli bodo» so ga našli v nekem članku «Borbe», ki pravi, da so genovski delavci — komunisti «sprevideli» in simpatizirajo s Titom, itd. Kaj jim hočete reci? Reve, lieve, skrahirane duše? Vemo, vemo, dragai, da ste hoteli zanetiti * svojimi novimi nacionalsocialističnimi teorijami upor v vseh Komunističnih partijah, v državah ljudske demokracije in celo v Sovjetski zvezi, toda vse to vam je šlo po vodi in se sedaj pitate V zvezi z bližajočimi se upravnimi volitvami se iz dneva v dan stopnjujejo vsakovrstna policijska zasliševanja in hišne preiskave naših aktivistov. Te dni je bila povabljena na policijsko postajo v ul. Istria tovarišica Vera Žužek. Zahtevali so pojasnila kje stanuje in kje je nameščena. Na videz sicer izgleda kot, da je to navaden policijski postopek v administrativne s vrhe. Vendar ni tako. Značilno je, da so se raznovrstne tajne policije, ravno v tej volivni kampanji začele vse preveč zanimati za antifašiste. Zaslišujejo se borci in aktivisti, vršijo se preiskave itd. Kaj iščejo pri naših tovariših? Policija prav dobro ve, da antifašisti nimajo orožja. Zakaj ne zaslišuje raje številnih fašistov in kolaboracionistov ki se mirno sprehajajo po Trstu in so celo pripuščeni na sodna pričevanja proti partizanom, kjer odkrito in samozavestno izkazujejo svoje fašistično mišljenje. Vse to ob dobrohotni podpori odgovornih oblasti in sodnikov. Demokrati smatrajo te samovoljne policijske ukrepe kot nov način podpiranja reakcionarnih strank v njihovi volivni propagandi. Ti dokaj revni manevri pa ne bodo prestrašili demokratičnih množic in aktivistov, ki so že iz proslule dobe vajeni takih postopkov. Zato je skrajni čas, da se konča s takim protiljudskim in samovoljnim nastopanjem policije. Čudna skrb policije Dolga veriga procesov proti partizanom je propagandno sredstvo reakcije IVI 9: srn m n n izzivanje in zadržanje nosilcev štirih atomskih “svobod,, V ponedeljek se je pred tržaškim kazenskim sodiščem pričel proces proti članom partizanskega bataljona tovarne strojev Sv. Andreja FMSA. Na zatožni klopi so sedeli sledeči bivši partizani: Umberto Bullan, Mario De Santi, Luigi Machnlch, Libero Michelacci, Ruggero Ricatti, Manlio Rocco in Giordano Luxa. Zagovarjati so se morali, ker so kot člani bataljona, ki je bil ustanovljen 1. maja 1945 v tovarni strojev Sv. Andreja, na podlagi zakonitega ukaza aretirali znane fašiste In škvadriste: Casuccl-Ja, Enstc-ja, Foli-ja, Garanta, Sclucchi-ja in Mele. Obtožence zagovarjajo odvetniki Zennaro, Kezlch In Annoscia. Državni tožilec je zahteval, da se obtožence preda porotnemu sodišču, ki Jih bi sodilo radi «krutosti» in surovosti» napram «ugrabljenim». Branilec odv. Zennaro je pa zahteval naj se sodišče izrazi za nekompetentno, da hi sodilo članom osvobodilnega gibanja, ki so vršili svojo dolžnost na povelja redne vojaške oblasti, ki je Imela takrat oblast v Trstu. Zahteval je naj se nedolžne obtožence takoj izpusti na( svobodo. Tej zahtevi se je pridružil tudi odv. Kezich, dočim Je odv. An- noscia bil mnenja, da se obravnava nadaljuje. Po polurnem posvetovanju sodnega zbora so bile zahteve državnega tožilca, kakor tudi branilcev odbite. Nato se Je pričelo zasliševanje obtožencev. Prvi, ki Je prišel na vrsto je bil tov. Bullan, ki je obrazložil kako je bil ustanovljen partizanski bataljon v tovarni strojev Sv. Andreja. Povedal je, da je bil Inž. Forti komandant, on njegov namestnik in Luxa politični komisar bataljona. Vse ukaze so prejemali od IX. korpusa JA. Tako so med drugim prejeli tudi ukaz, naj aretirajo vse nacl-fašiste. Odv. Giannini Je vprašal tedaj B«-liana, če ni vedel, da je takrat obstojal v Trstu CLN, ki je bil po njegovem mnenju edini zakoniti predstavnik v mestu. Tov. Bullan pa mu je odgovoril, da je vedel, za njegov obstoj, da se pa ni nikjer videlo od njega nobene aktivnosti. Jasno je, da odv. Giannini noče niti sedaj vedeti, da je bila takrat v Trstu le vojaška oblast Jugoslovanske armade. Seveda tega noče upoštevati niti sodišče, daslravno bi moralo, če bi bilo dosledno in pravično. SINDIKALNI TEDENSKI PREGLED Odločen odnor delavcev v ILVA Reden potek stavke • Delavci odločno odbili vsako vmešavanje kapitalistov - Kdo je kriv, da primanjkuje plina - Na plenumu so delavci soglasno odbili sindikalno premirje - ES za evidenco brezposelnih Na sindikalnem polju beležimo v tem tednu izredno močna sindikalna gibanja, ki so posledica težkega ekonomskega položaja v katerem se nahaja tržaško delovno ljudstvo. Skoro na vsakem sektorju dela se pojavljajo mezdna gibanja, ki stremijo po izboljšanju delovnih pogojev, t.j. povišanju plač in mezd, ki vsled porastka cen življenskih potrebščin, ne odgovarjajo več dejanskim potrebam delavstva. Upravičenim zahtevam delovnih slojev pa se s popolnim nerazumevanjem, človeških potreb, trdovratno zoperstavljajo delodajalci. Temu so posledica vsa sindikalna gibanja, ki s^ prostorna . stopnjujejo <1° stavk. Na dnevnem redu je eno izmed važnejših mezdnih gibanj, ki je privedlo delavce in nameščence v ILVA skoro do skrajne mere delavskega odpora, to je do izmenjalnih stavk, kj se dnevno vrstijo v poedinih oddelkih tega podjetja. Ta način delavske borbe Pa ni p j godu industrijcem, ki na ta način izgubljajo svoje najprimernejše o-rožje to je svojo taktiko odpora, s katerim naj bi zlomili in izčrpali odpor stavkujočih. Z uvedbo stavke, ki se vrši z izmenjavo v poedinih oddelkih, si je delavstvo ustvarilo ugodnejše pogoje za borbo proti trdovratnosti delodajalcev. Na ta način so delavci oškodovani le za nekaj ur na teden, kar jim paje vso možnost, da vodijo dolgotrajno stavko. Ravnatelj Zveze industrijcev je na nekem sestanku med sindikalnimi predstavniki In predstavniki industrijcev, označil ta način delavske. borbe kot «nepošten». Ta go- zahteval naj Vojaška upi ava proglasi to stavko za ilegalno ii naj se organizatorji aretirajo. Delavci pa eo na le nesmiselne zahteve dali svoj odločen odgovor v katerem so izrazili svojo pravico, da se poslužujejo vseh legalnih oblik borbe, o katerih nimajo delodajalci nikake pravice vnitšavarja. V tem stavkovnem gibanju Da so se delavci le delno poslužili svojih težko priporjenih osnovnih pravic. Ravnateljstvo podjetja ILVA je skušalo zlomiti enotnost delavcev « tem da so hoteli prikazati agitacijo v politični luči. Toda to jim ni uspelo. Vrgli so v javnost razna gesla o sabotaži, patriotizmu itd. S temi frazami so skušali ustvariti med prebivalstvom sovražno ozračje do stavkujočih. Ljudstvo pa se zaveda, da se delavci ILVA borijo za dosego ekonomskih pogojev, borijo se proti kapitalističnemu pohlepu, borijo se za lastni življenski obstoj. Kljub postopnemu pomanjkanju plina v mestu in okolici, ki Je prizadelo skoro vse prebivalstvo. gleda tržaško ljudstvo z razumevanjem na potek te stavke. * * * Te dni so kapitalistični krogi poskušali Izvesti povsem nov nanever v sodo delovnim slojem, posebno še onim strnkam, ki vodijo mezdna gibanja. Potom demokristjan-sikega conskega predsednika je Zveza industrijecev predlagala sindikalno premirje, ki naj bi trajalo do zaključka upravnih volitev. Delacvi bi se morali obvezati, da ne bodo v tein času povzeli nika-kih mezdnih gibanj in prekinili ona, ki so že v teku. Od svoje strani so se delodajalci obvezali, da la, ra zven nekaterih izrednih primerov. V tem pogledu pa so postavili tako obširne predloge, ki bi jim dali vse možnosti, da bi predlog sploh ne prišel v poštev. Na sindikalnem plenumu je delavstvo enoglasno in odločno odbilo predlog tržaških industrijcev. * * * Vprašanje nameščencev javnih ustanov še do danes ni bilo povo-ljno rešeno. Istotako so v teku ci živilske industrije so istotako postavili svoje zahteve za zvišanje plač. -at ie tn .k« Mi Enotni sindikati eo sklenili, spod je šel celo tako daleč, da je | bodo začasno ukinili odpuste z de- Predel Rojana nima električne razsvetljave izvedejo točen popis vseh brezposelnih. Na podlagi točne evidence brezposelnih, ki bo predložena VU, bodo ES nadaljevali sindikalno akcijo za rešitev tega perčega problema. Zato naj 5e vsi brezposelni čim-preje javijo na sedežu ES. ul. Irn-briani, kjer bood izpolniti zadevni formular. Nato je prišel na vrsto Luxa, ki je potrdil samo to, kar je Ze prej povedal Bullan. Hotel je še nadalje govoriti, toda ga je prekinil Giannini, ki se je bil medtem že pogrel in ni mogel več brzdati svojega šovinizma. Člane «Delavske enotnosti» je označil z «rinnegati». Prišli so na vrsto še ostali obtoženci, In povedali, da so na podlagi ukazov aretirali znane fašiste, škvadriste in kolaboracioniste. Popoldne je prvi spregovoril obremenilna priča škvadrist Foti, Ki je dejal, da Je bil od dveh neznancev aretiran v ulici Don Bosco ter nato odpeljan v tovarno strojev Sv. Marka. Tov. Bullan pa mu je popravil, da ni bil aretiran od dveh neznancev na ulici, pat pa od njega in sicer v tovarni sami. Foti Je nato nadaljeval s svojim pripovedovanjem. Izjavil je, da ni bil tepen In da je bil izpuščen 12. Junija. Za Fotl-Jem se Je začel poveličevati kot mučenik fašist Garanta, ki je tožil o «svojem ugrabljenju». Nato so sledile Je nekatere druge obremenilne priče, ki pa niso povedale nič konkretnega, nakar je bila sodba prenesena na naslednji dan. Celotni potek procesa se je nadaljeval v očlvldnem znamenju volivne kampanje. Ljudje, ki tožijo in sodijo partizanske borce za svobodo In člane upora proti nacifašlstom, hočejo za vsako ceno prikazati vse osvobodilno gibanje kot navadno zločinstvo in prevratnlštvo, dočim težijo na drugi strani za tem, da bi ponovno poveličevali fašizem in ga prikazali kot žrtev barbarizma. Kot so bili vsi procesi borcev za svobodo predvolivni manevri je tudi ta proces, ki se vrši prav v Času aktivne volivne kampanje enaka mahinacija, enak podvig italijanske reakcije in na novo porajajočega se fašizma. V sredo se je proces nadaljeval in je tudi prišel do predvidevanega zaključka to je do tega, kar je zahteval :e prvi dan državni tožilec: Proces naj se prekine obtožence pa preda porotnemu sodišču, ki Jih bo sodilo za njihove «zločine». Značilne so zlasti besede odv. Zennaro, ki jih Je govoril ob zaključku: «Trdi se, da sta Bullan in Luxa organizirala aretacije. Toda iz zasliševanj je razvidno, da sta prej dobila tako povelje. Zato — če pustimo ob strani Inž. For-tl-ja — napravimo proces proti II. sektorju od katerega je bil odvisen bataljon; napravimo proces proti IX. korpusu In proti Jugoslovanski armadi. Naj bi se napravilo konec' takim procesom, ki predstavljajo sramoto za tržaško pravo». prekoračiti meje. ker ni bilo uslužbenke, ki jih bj pregledala. Sedaj pa prihaja dvakrat na teden na bazoviški blok uslužbenka iz gropaj-skega bloka. Tako je prišlo do tega, da bazoviške žene lahko prekoračijo mejo samo dvakrat na teden in pri tem pa so obenem prikrajšane gropajske žene. Ali ne bi bilo boljše, da bi kupovali manj avtov za Babiča in da bi potrosili manj denarja za . svetoivanski Stadion, plačali pa uslužbenko od več in jo postavili na bazoviški blok? Četrti problem pa se tiče ceste, ki pelje iz Bazovice v Sežano In kjer ni jugoslovanskega bloka. Bazoviški kmetje morajo prekoračiti mejo na bazoviškem ali pa na gro-pajskem bloku. Znano pa je, da je večina njihovega polja v smeri ceste Bazovica-Sežana. Dobro bi torej bilo, da bi jugoslovanske oblasti postavile blok na tej cesti in šle tako tla roko kmetom. Ljudski oder opozarja sodelujoče pri igri «Mati», da se odpeljejo z avtobusom na gostovanje v Bazovico danes v soboto ob 18.30 uri Izpred Evangeljske cerkve (Largo Panfili). Prosimo točnost! LJUDSKI ODER - TRST Maksim Gorki : drama v petih dejanjih predstava V BAZOVICI v gostilni Gruntar (na prostem) sobota, 21. maja ob 20. uri V R I C M A N J I H na vrtu Ljudskega doma nedelja, 22. maja ob 20. uri V BARKOVLJAH na terasi Šport Kluba četrtek, 26. maja ob 20. uri V DVORANI DŠZ (USO) ul. Conti 11 sobota, 28. maja ob 20. uri V NABREŽINI na Grudnovem dvorišču nedelja, 29. maja ob 20. uri Povsod veljajo ljudske cene: Sedei . . . . 100 lir Stojišče ... 50 „ Za dijake in člane prosv. društev stojišče 40 lir ZGODOVINSKI DNEVI 21. 5. 1942 je bil ustreljen Ton« Tomšič, organizacijski sekret CK KPS. 21. 5. 1944 je padla Puričeva be-gunska vlada v Kairu. 22. 5. 1813 je bil rojen Richard L ------; s.l.’l'ida« H Wagner, nemški operni sklada- telj. Ljudstvo navdušeno sledi naši i/nlii/ni borbi Surovež Vas Piščanci nad Rojanom, ki leži v neposredni bližini mesta je še vedno brez električne razsvetljave. Človeku bi se to zdelo skoro nemogoče, saj so pretekla že štiri leta odkar se je končala vojna vihra. Vendar pridemo do zaključka, da ni to nič izvanrednega. če pomislimo, da sedijo v tržaški občinski ilgtipiii žimom se občina ni pobrigala za napeljavo električne razsvetljave in tega se zvesto drži tudi sedanja uprava, ki ni v tem pogledu nič boljša od prejšnje. Prebivalci Piščancev so še lansko leto naslovili občini resolucijo, na katero so prejeli dokaj nejasen odgovor, češ da primanjkuje potrebnih sredstev. Tako morajo vaščani čakati na milost ln nemilost demokrLtJanakih upraviteljev, ki jim ni prav nič do tega, da se je pred 'aso1.*; dogodila v Piščancih smrtna nesr-.-ia in to vsled nepredirne teme v vasi. Tem gospodom ie pri srcu v prvi vrsti omamna «italiianstva» Trsta in ohranitev svojih stolčkov. Povsem logično, 'judslvo lih ni izvolilo in to ljudstvo jim oo 12. junija tudi definitivno pokazalo, da jim ne zaupa, temveč si bo izvolilo svoje predstavnike, ki bodo upravljali občino v resnično korist vsega prebivalstva. V nedeljo 15. t.m. popoldne sta dva mladinca iz Trnovce lepila po vasi volivne lepake SIAU, En lepak sta stavila tudi na hišo št. 12. Toda v istem trenutku je prihrumel iz hiše Babičev pristaš Suban Jožef, ki je ves ogorčen raztrgal lepak. Ni bil ie s tem dejanjem zadovoljen, marveč je mladincema iztrgal iz rok ostale lepake in jih takoj raztrgal. Ko sta ga začudena mladinca vprašala čemu trga lepake je namesto odgovora besno udaril s polenom po glavi 15. letnega tov. Škrk Alberta iz Trnovce in mu prizadel poškodbe. Tpv. Škrk je občutil bolečine več dni po napadu. Nasilnež je zagrozil, da bo tudi v bodoče raztrgal vse naše lepake. Seveda pa je na njegovi hiši nedotaknjen Babičev prvomajski lepak. To je prvi slučaj nasilstva v lej volivni kampanji, ki ne prihaja od strani kakih fašističnih škvader, marveč od strani nacionalistov slovenskega izvora. Gospod Suban Jožef pa se zelo moti če misli s pre tepanjem preprečiti našo volivno propagando. Surovi napad na naše mladince je dokaz, da so Babičevi izdajalci nabrežinske občine precej nizko z moralo glede izida volitev, kljub temu, da se njihova lista, «odlikuje» z kmeti - milijonarji. Tako se unga župan zgoniSke občine POJASNILO Glavnega odbora ASIŽZ To Je razsvetljava v Piščancih upravi razni «socialisti» in demokristjani, ki so jim potrebe prebivalstva - deveta briga. Pred prvo svetovno vojno je bila c«-. ... „„ _____, r______vas delno razsvetljena z javnim, « Takimi iluzijami. Te pa vam nesvetilkami. ki se pa sčasoma nisi irtene jo podaljšati vladanj:. več uporabljale. Pod fašističnim re- Glavnl odbor Antifašistične slovan-sko-ltalljanske ženske zveze Izjavlja, da nima ničesar skupnega z elementi, ki hodijo po hišah za popisovanje otrok za počitniške kolonije v Jugoslaviji In se pri tem zlonamerno poslužujejo imena ASIZZ. Vsaka odgovornost za to pobudo počitniških kolonij v Jugoslaviji pade Izključno le na poedine elemente, ki izvajajo to akcijo ln ki so povezani t protisovjetsko Titovo kliko. Glavni odbor ASIZZ. O ravnokar zgrajenem kraškem vodovodu se je že dosti pisalo in govorilo. Uspeha pa je le malo. Vasi zgoniške občine so še vedno brez vode. V Šaleško Bajto pa sploh niso napeljali vodovoda, za kar leži v prvi vrsti krivda na sedanjem občinskem svetu, kateremu ni bil dobrobit Občinarjev ves čas njegovega triletnega upravljanja občine prav nič mar. Temu se sploh ni •uditi, saj je bil ta občinski svet, kakor vsi ostali, postavljen od Vojaške uprave, pri kateri uživa tudi zaupanje. Ti ljudje se bodo zdaj prav gotovo pokazali pri volitvah na eni alf, drugi listi. Ljudstvo pa dobro ve kaj so naredili v teku triletnega upravljanja in se ne bo več dalo zapeljati «starim zajcem». Ko sem bil pred par dnevi v vaseh zgoniške občine, mi je potožil star možakar, s katerim sva kramljala: «Veš, tovariš, v naši občini je vse narobe. Človeku, ki se za n.ma za bodočnost občine, je, tako da bi kar obupal. DVOLASTNIKI se tedne protestirajo Kmet iz Bazovice je prišel v naše uredništvo. Dejal nam je, da je večkrat čital v našem listu članke o vprašanju dvolastnikov, predvsem pa o velikih ovirah, ki jih delajo jugoslovanske obmejne oblasti dvolastnikom iz Gropade. Razložil nam je nekaj vprašanj, ki se tičejo kmetovalcev iz Bazovice. Najprej nam je naznačil vprašanje birokratične-ga odnosa carinarja do svojega dela, kar smo že zadnjič razložili nekem članku. Pokazal nam je svojo dvolastniško izkaznico, kjer ie z mastnimi črkami napisano, da le kmetom dovoljen prehod čez mejo od sončnega vzhoda do sončne, ga zahoda. Tega pa se ne drže jugoslovanske obmejne oblasti in predvsem pa carinar, ki prihaja na svoje delovno mesto ob pol sedmih-osmih in odide že ob polšestih. Tovariš iz Bazovice nam je dejal, da bi bilo umestno, da bi jugoslovanske oblasti nastavile dva carinarja. ker povzroča sedanje stanje veliko škodo kmetom. Drugi problem pa je, da jugoslovanske oblasti ne dovoljujejo prehoda vprežne živine pod pretvezo, da se razširja v Bazovici bolezen, kar ne odgovarja resnici. Kmetje morajo pripeljati svoje vozove do meje in jih potem na roko vleči preko meje do svojega koščka zemlje. To je tudi zguba časa in energije. Potem pa je problem ženske u-službenke na bloku z Lokvo. Pred časom niso mogle bazoviške žene V ponedeljek, 16. t. m., se je vršila v dvorani Delavskega športnega društva v ulici Conti 11. mnogo pričakovan^ konferenca prof, Ve-zia Crisafuilija o vprašanju «Občina in demokracija». Dvorana je bila natrpano polna, tako da so poslušalci napolnili tudi dvorišče ter poslušali govor preko zvočnikov, ki sq bili zato montirani. Prof. Crisafulli je podal v svojem govoru izčrpno sliko vsega vprašanja občine in občinske uprave V današnjih dneh in v preteklosti. Štiri leta po osvoboditvi imamo končno tudi v Trstu upravne volitve. Blagodati «demokratične» zavezniške vojaške uprave se imamo zahvaliti, da smo v Trstu zadnji v EvropL k( postopamo šele da-nes prvič k ' volivni skrinjici. Govornik je nato prikazal napore nazadnjaških, kapitalističnih krogov, da čimbolj omejijo* avtonomijo občine. Višek smó*'laT)ko videli pod fašizmom, kjer so bili vsi svetniki občine postavljeni od zgoraj, s strani državnih organov. Tudi dosedanja občinska uprava ni bila nič drugega, kot privesek državnih organov, ki jih zastopa ZVU.V nasprotju z napori reakcije, da omeji avtonomijo občine, pa hočejo komunisti čim večjo avtonomijo za občine in druge organe lokalnih uprav. V pertklem tednu so se vršila po vsem našem ozemlju številna pred-voiivna zborovanja, ki jih samo bežno naštejemo. Zborovanja so bila povsod dobro posečana, kar kaže, kako se naše ljudstvo zaveda važnosti volitev. V ponedeiiek je imela konferenco o obrambi miru tov. Laura Weiss v PD Rinaldi, v torek Spadaro v PD Perossa, sredo tov. Kovačič in Gerlanc v PD Stella, tov. Destradi in Gombač v PD Matjašič, tov. Vilhem v Padričah in tov. Slavec v Borštu, v četrtek so imeli konference v Kolonkovcu tov. Vidali in Grgič, tov. Radič in Slavec v Skednju, tov. Gerlanc in Burlo v PD Pisoni, tov. Pescatori in Vilhem v PD Rauber in tov. Zvonko na Prosehu, v petek so se vršile končno sledeče konference: tov. Pcrso-glia in Lovriha na Skoljetu, tov. Ferlan in Košuta na Opčinah, tov. Malalan v Sv. Križu, tov. Abram in Sajovic v PD Tomažič, tov. Vilhem, Poggiolini in Cattaruzzi v PD Dugolin, tov. Juriševič in Mo-kole v PD Magajna, tov. Spadaro v ul. Comcrciale, tov. Katra v Gro-padi in tov. Tonel ter Vera Zažek v Devinu. Preko radijska postaje Trst II je govoril v petek tov. Malalan Hen- rik. V kratkem času, ki mu je bil na razpolago je podal v glavnih potezah volivhi program Komunistične partije STO in najvažnejše misli v zvezi s predstoječimi volitvami. Včeraj zvečer je bilo v Miljah in Nabrežini otvoritveno volivno zborovanje. V Miljah je govoril sekretar K? STO tov. Vidali, tov. Prodan in Viola. V Nabrežini tov. Ad o Slavec in Pogassi. Častiva straža V torek so se zbrali v hiši gospoda Gregoriča v Barkovljah na meščenci Babičevih ustanov s svojimi družinami, prijatelji in znan ci, vsega skupaj 47 ljudi. Res velik uspeh več dnevne terenske propagande nekaterih najzvestejših 22. 5. 1882 je bil rojen V. N. Samov, raziskovalec sestave krvi in delavec na odkritju transfuzije krvi. 22. 5. 1886 je umrl sloveči francoski pisatelj Viktor Hugo. 23. 5. 1941 je umrl slovenski slovenski skladatelj Slavko Osterc 25. 5. 1888 je bil rojen Analolei Nikolajevič Aleksandrov, sovjetski skladatelj. 25. 5. 1945 je umrl ruski pisatelj Damjan Bjedni. 26. 5. 1803 je bil rojen Ralph V-Emerson, ameriški pisatelj >n filozof. 26. 5. 1890 je bil rojen Samuil & Feinherg, sovietski skladatelj. 26. 5. 1942 je bil ustreljen v Šibeniku Rade Končar, sekretar KPK 27. 5. 1926 je umrl v Tomaju n» ^ Krasu mladi slovenski pesni" * Srečko Kosovel. (( (H A J> I O ) )) Radio Trst II. (360.6 m. - 832 Kc sek > Dnevne oddaje: 7.00-7.45, 11.30-14.30, 17.30-24.00. Ob nedeljah: 7.15 . 24.00 neprekinjen», Poročila dnevno: 7.15, 12.45, 14.00 19.45, 23.15. Dnevni pregieoi tiska: 14.15 (izvzemi' nedelje SOBOTA: 13.0 Popoldanski koncert; 18.00 Iz opernega sveta; 18.30 Oddaj» za najmlajše: Pepeluh; 20.10 Znan' violinisti; 21.00 Sobotni večer; 22-1$ Večerni koncert. NEDELJA: 9.30 Kmetijska oddajal 13.00 Glasba po željah; 16.00 Sprehodi po našem podeželju; 17.00 To, kat vsakdo rad posluša; 19.00 Človek i® šport; 21.00 Radijski oder. PONEDELJEK: 13.00 Pesmi in ples' slovanskih narodov; 19.00 Gospodinjska ura; 19.15 Pester večerni koncert; 20.15 športna šronika; 21.15 Drugo dejanje Delibes-jeve opere «Lak* me». TOREK: 13.30 Uverture znanih skladateljev; 19.00 Angleščina po radiu; 20.30 Z domače knjižne police; 21 Od Vzori mladini. Izvajajo člani R»' dljskega odra; 21.30; Čajkovski: Pet* simfonija. SREDA: 13.00 Glasba po željah; 18,15 Dvorak: Dumky Trlo op. 90.; 21.00 Razgovori pred mikrofonom; 21-00 Brahms: Koncert v H-duru; 22.10 Operetna glasba. ČETRTEK: 12.10 Melodije slovanskih narodov: 18.00 Glasbeno predavanje' 20.30 Človek In priroda; 21.00 Radijski bder: Meško: Na smrt obsojeni, igr» v 3 dejanjih, izvajajo člani radijske; ga odra. nacionalistov. Ščitilo jih je 12 ddaja poročilo Organizacije za evropsko gospodarsko sodelovanje (OECE) sicer obljubuje izboljšanja ludi za tržaško trgovinsko mornarico. Po tem načrtu naj bi tonaža ladjevja naraslla za 8 odstotkov v primerjavi z letom 1948- 1949. V letu 1992-1953 pa napooi' d uje jo. da bo tonaža naraslla zi 12<> odstotkov. Zaradi slabih izkušenj pa se ,,e bomo predajali varljivim upo|rt propagandnih številk raznih imp1" rialir,tienili načrtov in ze na teh* mestu odklanjamo, da bi tržaški trgovinska mornarica padla h® stopnjo kolonialne mornarice. Ni dvoma, da je ena na j važne j' ših nalog našega gospodarstva, ^® pride naše mesto čim prej v post’.1' ustrezajoče tonaže. Vrzeli je treh» hitreje izpolniti! Prt lem pa mori' nuj paziti, da bo mornarica res trii■ ška, ne samo po imenu ten/več W" di dejansko. Mornarica, ki bi s® obnovila s tujim kapitalom, bi ne ostala samo tuja lastnina. temve‘ bi postala gospodarsko orožje, s katerim bi tuji kapital vodil naš P°‘ morski promet v svojo in ne v ni' šo korist. Sedanje stanje na področju trli' ške trgovinske mornarice pa itkrfl41 dokazuje malomarnost st-danjefl® vodstva javne uprave in gospoda1' skih ustanov do potreb tržaške!?® pristanišča in lokalnega gospodir' stva. Slabi pa tudi sposobnost no5« luke, da bi lahko uspešno in pf®' vočasno konkurirala z drugimi pf*' stanišči, ki se bodo prej ali s(« 1 oglasila - v kolikor se ze ne ogl®' šajo. 21. maja 1949 DELO Stran 3 id k la- " KOMUMISTIČMA PARTIJA STO JE STOPILA PRED TRŽAŠKE VOLIVCE Samo EP more uresničili ljudske ležnje ni- ti. n* k ii* * Tudi na nedeljskem votivnem zborovanju smo videli stično sliko kot 1. maja. Le malo je bilo razlike, najvažnejša je brezdvoma bila ta. da je na teni prvem votivnem zborovanju Komunistične partije bilo prisotnih nekaj ljudi, ki so drugih političnih smeri in so prišli iz radovednosti, da bi slišali besede župana Benetk. Tako je bilo Videti marsikaterega liberalca, demokristjana, socialista itd. Tudi v nam sovražnih krogih Priznavajo ostrino dokazov in razlogov, ki jih je navedel odvetnik Gianquinto in ostali govorniki. Posebno pa so vsi opazili odločni od- žice na provokacijo male skupinice iz Via Cavana. Ta skupina je poskušala v teku govora Glafi-quinta povzročiti nemir in hrup, a je; bila že daleč na sredini trga Impero, ie predno se je kdo dobro zavedel in je bilo le s težavo slediti skupini bežečih zajcev. Za dvojnim zaščitnim pasom policije je poskušala ta skupinica še nekaj provokacij, ki so presedale celo policiji. S teni so stranke Giunte d’intesa ponovno dokazale, da se ne drže nobenih predvolivnih dogovorov, medtem ko so naši ljudje pustili do sedaj nemotena vsa osta- govor, ki so ga dale delovne mn o | la votivna zborovanja. Kfastop Ini/. Gianquinla trt; aja sni i.l» jal očrt :>( in est pa- an- ni- ait- ila- m; ot) la- tta ahi jo.; .3» P«* gin ijc; isKl era ge; ani Ele- ette il :ah ru čal 1,00 ral. •as ,30; 1.3$ 1,20 bo vid iter trb- 2upan, odvetnik Gianquinto, je brišel na trg Garibaldi burno poživljen od prisotnih. Kje je razlog teinu prisrčnemu sprejemu Je v "alkih otvoritvenih besedah pove-tdv. Gasparini Leopoldo, rav-b*telj tista Lavoratore, ki je povili, da sq vrše volitve V nedemokratičnem ozračju, v ozračju, v *r*£ju ustrahovanj in procesov, Jeprav se hoče na zunaj ustvariti da se volitve vršijo v naj-, eeji svobodi. Kot primer nedemo-ratičnosti navede tov. Gasparini brinier, kako je bil prav dan po-?tej izbrisan iz kandidatne tiste toka Franc. Čeprav je bil Stoka "ididat nam nasprotne liste ter fPrav je izdajalec ljudskega gibala protestiramo proti temu, ker, *re za nedemokratično dejanje. "Demokratični Trst je poznal do ">es Italijo Giunte in morilcev °Uottijeye bande, danes pa je čas, n8 "Pozna tudi ljudsko Italijo. Tov. j lanquinto predstavlja tisto Ita-ll°. on predstavlja 200 tisoč komu-■st°v, so ga iZVoliti v Benetkah « 8 milijonov volivcev Ljudske °nte Italije, ki so glasovati 18. Pfua. Mi pa vemo, da so ti gla-vi danes silno narasli». pozdravne besede tov. Gaspa-B|ni 1® Odgovori množica z burnim B,0skanjem in z vzkliki «Sardi-]].!**> kjer je pred tednom zadalo dstvo veliko klofuto demokri-]iaan°m in ostalim vladnim stran glas. s tem, da jim je dalo 100 tisoč Jv manj kot lani. i- govora tov. Gianquinla pov-oamo le najbolj značilne dele, ker je prostor 1,- omejen, V zvezi s podlimi lažmi Babičeve nacionalistične skupine, da je Komunistična partija STO za priključitev Trsta Italiji in da je to politika tudi italjanske Partije, naj navedemo nekatere besede člana prav te toliko klevetane KPI: «Ni mogoče braniti Trsta s politiko, ki vodi v vojno. Vsak bo razumel, da pomeni enostranska kršitev mirovnih pogodb, vojno. Vprašanje Trsta je mogoče rešiti le v sklopu mednarodnih obvez. «Dokler se bo nadaljevala politika obkoljevanja Sovjetske zveze in politika nasprotujočih ai blokov, ne bo mogoča nobena mirna in demokratična rešitev za Trst». Politika miru sg strinja popolnoma z interesi Trsta, samo taka po-litka bo lahko privedla do sporazuma glede vseh vprašanj, ki so še odprta, kot je vprašanje guvern* rja in toliko drugih. Govornik razčleni nato vprašanje našega gospodarstva, ki je zelo podobno Benetkam. Za obedve mesti je življensko vprašanje trgovina z zaledjem na vzhodu in v Srednji Evropi. Obnova trgovine in prometa s temi prirodnimi tržišči je ključ, ki lahko reši naše gospodarstvo iz gospodarske krize, v kateri sg nahaja. Sedaj je pa najvažnejše vprašanje imenovanje guvernerja. Govornik čita uvod programa Komunistične partije, v katerem se govori o združitvi obeh con tržaškega o-zemlja in o odhodu okupacijskih čet, S tem bi bila tudi dana mož- nost, da se izvedejo v Trstu volitve v ustavodajno skupščino. «Zakaj, se vpraša tov. Gianquinto, odbijajo zapadne «demokratične» velesile, da bi se imenoval guverner? One pravijo, da je to proti interesom Italije, ali italijanskega naroda. Prav v teh dneh vidimo, kako se zapadni zavezniki zanimajo za italijanska vprašanja. «To je slučaj S kolonijami, ki so si jih zapadni zavezniki «demokratično» razdeliti. Zato sg vpraša tov. Gianquinto: «Kdo jim more verjeti, če sedaj govore v pogledu Trsta o ljubezni do Italije? Resnica je, do hočejo obdržati Trst kot kolonijo, da bi iz njega naredili vojaško oporišče, veliko vojaško skladišče, iz katerega bi lahko vsak hip skočila tista iskra, ki bi povzročila novo Vojno, ki jo sedaj pripravljajo z atlantskim paktom». Nadaljne zanimanje je izzval pri poslušalcih tisti del govora, v katerem se je tov. Gianquinto dotaknil vprašanja občinske uprave, saj nam je lahko kot beneški žunan dal dragocene nauke. Na tem polju so premagali komunisti veliko preizkušnjo, deloma radi sabotaže vlade in prefektov, deloma pa radi dušeče birokracije in starih zakonov, ki so še v veljavi. Sovražne stranke so govorile, da bodo komunisti le kratko časa vztrajali, da niso v stanju upravljati občine, ker niso «kompetentni»; stvarno pa so prinesli v vsako vejo občinske u-pra»e duh- novega življenja. Tov. Gianquinto je opozoril prisotne, da sg naj ne dajo prevariti, da sg naj pazijo pred «votivnimi» obljubami. Votivna kampanja je razstava obljub. Naučite se ločiti! Kaj je naredila občinska uprava v zadnjih štirilT letih? Alj lahko izpolnijo oni, ki jo danes sestavljajo, to kar obljubjajo? Ne! Samo delavska stranka, ki izraža potrebe vsega delovnega ljudstva, lahko iz- polni svoje obljube. Zadnje besede tov. Gianquinto pregluši navdušeno ploskanje in vzklikanje, ki ga gane globoko, ker mu pokaže vso proletarsko solidarnost in bratstvo našega ljudstva z delovnim ljudstvom Italije. Sprejem, ki ga je doživel italijanski gost med našim ljudstvom, je dokaz, globoke in- prirojene internaciona-listične zavesti naših množic, ki se ne dajo zavesti od nacionalizmov. To je tudi najboljši dokaz, da se naše ljudstvo ne ozira na nacionalistična izzivanja in da mu je dobrodošel vsak predstavnik delavskega pokreta. To». Ridili/i;r: !»oi/ori Za tov. Gianquintom je govoril tov. Bidovec, ki je v svojem govoru poudaril posebno nekatera vprašanja. Volitve v občinske uprave se vrše V vzdušju nasilja in procesov proti demokratom, vendar pa nam je v teh nedemokratičnih Votivnih pripravah v silno pomoč, zavest, da uživamo podporo vsega demokratičnega sveta. Izraz tg podpore demokratičnih sil v svetu je tudi prihod tov. Gianquinla v Trst, kjer je govoril kot predstavnik množic Benetk in ng kot predstavnik imperialističnih tradicij tamkajšnjih kapitalistov in delodajalcev. Tudi tov. Bidovec je povdarll važnost, da bomo znali ločiti pri izbiranju raznih votivnih list in programov. Stranke Giunte d’intesa, ki so do sedaj upravljale obči- no, »o pokazale svoje protiljudsko bistvo. Posebno proti nam Slovencem so se razkrinkale, v zapostavljanju Slovencev pri podeljevanju «residenc», v svojih besnih gonjah proti slovenskim šolam in proti u-porabi slovenščine v uradih ter proti slovenskemu jeziku sploh; prav pred kratkim so sg razkrinkali pri podeljevanju enojezičnih osebnih izkaznic; razkrinkale so se, ko so odbile, da sprejmejo tisto kandidatov v Nabrežini zato, ker je bila napisana le v slovenščini. Stranke Giunte d'intesa so se izkazale v svoji besni gonji' proti Slovencem z namenom, da bj ustvarile mržnjo in sovraštvo med narodi, da bi odvrnile ljudstvo od njihove izkoriščevalske politike. Zadnji primer njihove profašistične politike je prepoved Stoki Francu, da kandidira na nam nasprotni tisti zato, ker je izgubil «residenco», ko je bil poslan v konfinacijo. Slovenska demokratska zveza nima nobenega programa, ker ga kot hlapec imperializma tudi imeti ne sme. Obljube nam dajejo namesto njih dolarski imperialisti sami z Marshallovim načrtom, ki je načrt brezoselnostj in gospodarskega izkoriščanja; z Atletskim paktom, ki je pakt vojne, s pre- ganjanjem demokratov, partizanov itd. Največja votivna obljuba anglo-ameriških imperialistov pa je, da bodo še nadalje izvajali politiko sovraštva in preganjanja napram Slovencem, kot se je dosedaj izvajala pod njihovim vrhovnim pokroviteljstvom. Slovenska demokratska zveza pa še nadalje hlapčuje in klečeplazi pred njimi za drobtinice. Tem ljudem ne morejo Slovenci dati svojih glasov, ker ne morejo glasovati proti lastnim interesom. Babičeva skupina obljublja sonce in zvezde z neba, ker ve, da jim ne bo treba nič izpolniti. Tisti, ki so bili prisotni na Rotondi, zadoščajo namreč, da bi dobili zastopnika v občinskem svetu Njihov program je protisloven in neures-ničjiv, ker se tiče po veliki večini vprašanj, ki spadajo pod kompetenco državnih ustanov in ne občinskih. Toda to jih ne moti. Njim gre le zato, da bi čimveč obljubiti, tako bo morda Ig kak preprost človek nasedel. Kako pa izpolnjujejo obljube so pokazali lepo v poslednjem letu, ko so izdati Sovjetsko zvezo in sg pridružili imperialistom, ko s» izdali skupnost Slovanskih narodov in sg obrnili proti njim, ko so izdali lastne na- rode, ki so jih zavedli v najtežje suženjstvo in bedo. Njihov program napram ljudskim množicam je isti kot so so ga pokazali v Jugoslaviji: Rankovičev teror in beda. Program Kp STO je ljudski ne le, ker ga je delalo ljudstvo, temveč tudi po svoji vsebini in to za vse delavce, kmete, obrtnike, trgovce, brezposelne, upokojence, žene, mladino itd. To je program miru, demokratičnih svoboščin in gospodarske obnove. Na osnovi slovan-sko-italijanskega bratstva in mednarodne solidarnosti z delovnimi množicami vsega sveta bomo tudi tukaj na Tržaškem ozemlju odnesli zmago na bodočih občinskih volitvah. Tovariš Rogassi zaključuje Govor tov. Bidovca so poslušalci večkrat prekinili z navdušenim pio. skanjem. Za njim je tov. Pogassi spregovoril le nekaj besed, kgr je prgostajalp le malo časa do policijsko določenega zaključka zborovanja. Tov. Pogassi je povdariL da je bila prav KP STO tista, ki je neumorno in vztrajno zahtevala volitve v Trstu, a druge stranke in v prvi vrsti stranke Giunte d’intesa so vsako misel na volitve odbijale. Ce se torej danes vrše v Trstu volitve, je to zmaga demokratičnih načel Komunistične Partije in poraz nedemokratične politike, ki so jo vodili anglo-ame-riški imperialisti in njihovi hlapci. Nadalje je povdaril, da Trst ni nikoli glasoval za klerikalce in tu di na tgh volitvah ne bo. Za tov. Pogassijem je tov. Cartella povedala ženam, da bodo tudi one imele svoje zborovanje na katerem se bodo obravnavala v prvi vrsti vprašanja žena, da bodo lahko vse žene. ki so danes v večini v našem mestu, vedele, kako morajo voliti. Tako bodo tudi v občinski upravi ljudje, ki bodo zastopali njihove interese. Daj sVoj glas KP in SIAU prosvetna društva, ki so se b^ala pozivu Pripravljalnega pd-zaščito in gojenje nafired-I tiUdske prosvete, sestavljenega -timi kulturnimi delavci, ki so ^ 2ue*ti svojemu poslanstvu i»r •tli, u danes tlačenemu Ijud-Sii“' •? imela v nedeljo IS. t.m. v to rt ni K- «Kraljič» svojo pr-Vi «'lovno konferenco, da postanti è ^nijo in rešijo vsa pere-jn . Pisanja slovenske kulture, ki lupina prejšnjih, voditeljiev nr,crnarJala ter skušala zavleči na a*Pot. tajska delovna konferenca *C«nth društev, ki je obsodila doioč rV10, Piransko in V prid »o Politični skupini usmerjena kovanje, je velikega pomena it^doljnji razvoj in podvig gioiti „ Culture V smislu splošnega ^žičnega ljudskega izobraže- tjudstuo si Je s trdo štirilet-Ustv OTbo proti nacifašizmu samo ■ n0 anl° temelje svoji novi resnič-‘iuds?“Pre?ni kulturi. Ta velika I m ® Pridobitev je bila pouerje-I Pag, 0(istvu SHPZ, ki pa tega zau-I Stiri bilo vredno, ker Delovna konferenca prosvetnih društev dne 15 t.m. v Trstu Naprej za dvig in premil napredne ljudske kulture! Povojna leta ni se vsa zmenilo za j veza ut pon1 > petem sita na nei- da ■sest eba orfl* rit- in- se nt ivti ka- po- na- ‘.ria- prati jea* dar- :ega dar- naši pra- pri- šiti gia- I iV v* razvoj slovenske kulture. Ito,,, konferenca je pomenila torej I e);.'10' javno in jasno obsodbo l^ò sk ÌCe ljudi, ki nimajo s kulturo h»je-CuP"8sa in se demagoško skli-I "»sp ° na ^vensko prebivalstvo ,,bi<'t,'1lL02ern^° koristolovskih in do s . nagonov. Je tudi dokaz, l 'indo, iz°braženci — ki ljubijo svoj Pg ,.’ spoje ljudstvo in predvsem ?na»7 Se zavedajo, da je njihovo hteu5e Za ljudstvo in ne proti Ijud-|'ko a? "“»«io vrniti v veliko Ijud-Po»1„”u*n°. kjer se bodo razvili in Pre°3 ""Sijati. ‘o prosvetnih društev skir,„ P°kozaIi, da je njihova skrb tifi * 0 s skrbjo vseh naprednih Jniifj1 svetu posvečena ohranitvi Ueg ’ ker je vojna sovražnica vsa-Oa napredka, kulture in Ijudskc- , °«ot0k- |ifga , Protest se je dvignil iz ng-•»°m 1*‘0'venskega ljudstva preko T0(j{ ':,a> Komunistične partij*1 Za pravilno rešitev vseh občinskih problemov glasujte za program in kandidate S» Z» Am £/» L Odlomki iz članka Georgija Deja, sekretarja KP Romunije | Titova klika najbolj zagrizeni sovražnik socializma Na dan mednarodne solidarnosti eiavcev, ko vsi pošteni ljudje v ® _ Potrjujejo ponovno svojo točnost, da' se bodo borili proti 5>Slo-ameriškim vojnim hujska-ern' manifestira delavski razred *eBa sveta svojo enotnost v bor-p za demokracijo in socializem. r°le‘wci vsega sveta se vse bolj lrajo in združujejo okrog avant-sarde mednarodnega socializma v®Ze sovjetskih socialističnih re-^ublik. Tradicija je, da pribijejo a ,fa dan proletarski revolucio-, arJi na sramotni oder vse izda-P p in razbijače delavske cnotno-■ i*1 socializma. Tega dne se bolj ' sn° kot prej tudi vidi izdajalska oga Titove klike, ki je prešla v “pr imperializma. ” teni pogledu je značilno ozračji’ ki je vladalo na nedavnem III n,1"vesu Ljudske fronte Jugo-sravije. Glavno mesto v dnevnem redu Pdgresa je bilo dodeljeno Titove-m ' govoru. , V začetku' svojega govora je Ti-i izjavil, da bo govoril o političnih «togah Ljudske fronte. Vendar pa J kil ves njegov referat posvečen enemu vprašanju: klevetam . lažem proti Sovjetski zvezi in (Zalam ljudske demokracije. (Ogorčen radi izdajalskega dela rockega, ga je nazvat Vladimir Jič Lenin Judež-Trocki. Ime Ju-5z odgovarja popolnoma tudi Titu. .Ves Titov govor je dokaz njego-H* izdajstva. Da bi sc «pripra-i V le Tito prej. zbral v.se laži, ki r* jih v zadnjem času razširili nje-*®vi hlapci. Tako je tudi on razšl-‘ laž on «nekih spletkah» Sovjet-6 zveze, ki so baje naperjene jh jugoslovanskim narodom, istočasno, ko govori Tito o ^Plekah» ZSSR, pa nameno-,* opušča v svojem govoru dejanj-tiaV *pletke anglo-ameriških impe- ^ Najvažnejša naloga, ki stoji se-Pred človeštvom je borba pro-c. aPglo-ameriškemu imperializmu, j Ji te borbe je, da zaduši že v za-fjku zločinske načrte napadalcev, v® hi sprožili novo svetovno vojno, a stotine milijonov ljudi se zbira v r°g Sovjetske zveze v eno samo p‘ko fronto za obrambo miru. °Vsod se dvigajo glasovi miru tott atlantskemu paktu — paktu Ine. v prvih vrstah borbe za mir - Nahajajo narodi, ki so največ ros0'1' za časa vojne. Edino na- - lik0,11 Jll8oslavije, ki so prelili to- krvi zaradi nacifašističnega ; harstva, ni Titova klika dovo-’ *>' vstop v to armado miru. -.Tho, Rankovič in kompanija ni -s't?VolUi nobene masovne akcije, ujatero bj_jM6os)siyansti narodi Sv izrazili svojo voljo za mir, .°3° odločnost v borbi proti an-s 'Ameriškim imperialistom. Oni ^ Pamreč boje, da bi borba za mir j °gla pokazati še bolj jasno nam Jugoslavije, da je anglo-ameri-(J imperializem bil in ostal nji-' sovražnik. in Lln pa je zlobno in z mržnjo Z|. skušai okievetati Sovjetsko zve i^’ glavno trdnjavo miru v svetu u dežele ljudske demokracije ter fjjJPpnistične partije, članice In-5tJh3biroja. Z lastnimi rokami si je z obraza krinko, ki je skri- 8 obraz pravega agenta impe l ^ito neumorni borbi proti njemu. Vendar pa govori Tito, zaščitnik kulakov nesramno o «socialistični Jugoslaviji» in o «socialistični izgradnji». Res čuden način izgradnje socializma: zunaj dežele naslonitev na anglo-ameriške imperialiste, smrtne sovražnike socializma, a v notranjosti podpora kulakom, ki so ravnotako sovražniki socializma. Sploh pa govori program Ljudske fronte, da ona zbira vse ljudi brez ozira na njih mišljenje. Na ta način so lahko člani ljudske fronte vsi kapitalisti in kulaki, vsi špekulanti in četniki, ustaši i.td. Program Ljudske fronte je obenem tudi program Komunistične partije Jugoslavije, ki ji stoji na čelu trucki. stična klika. To je socializem v besedah in obnova kapitalizma v dejanjih. S tem namenom so tudi prišli predstavniki ameriških kapitalističnih trustov v Beograd. Njim so izkazali vse časti. Najprej so prišli predstavniki ameriških trustov jekla, za njimi predstavniki industrije nafte. V želji, da bi pomagali Titu, pošiljajo angleški imperialisti Titu v hitrem tempu kavčuk. Organ angleške buržoazije «Manchester Guardian» Izraža svojo zaskrbljenost: «Režim maršala Tita se ohrani lahko edino če bo mogel kupovati na zapadu V zadostni količini blago ln strdje. «Mednarodna buržoazlja se trudi, da bi rešila Titov režim. Na ta način dobivajo takozvane trgovske in gospodarske vezi čisto političen značaj. Ameriški imperialisti pomagajo politično Titu v njegovi borbi proti ZSSR in deželam ljudske demokracije. Vse ocene gospodarskih težav v Jugoslaviji imenuje Tito «klevete». Poglejmo kako stojijo stvari po njegovih lastnih besedah: «Na nekaterih mestih so še pomanjkljivosti v preskrbi... kar se tiče živil- skih nakaznic so se dogodile, ne- E verjetne stvari... napačna politika, E politika razsipavanja, je doprinesla E k temu, da so se izčrpali državni E fondi za preskrbo... ponekod so bj- ' E le odvzete živilske nakaznice delaV- E čem in drugim državljanom, ki so ,E zaposleni v proizvodnji in ki nima- E jo nobene druge možnosti za pre- E skrbo, itd. itd.». Bratskim narodom Sovjetske zv z- E ze in dežel ljudsko demokracije je E zelo žal, da morajo narodi Jugosla- g: vije prenašati te težave. Nasprotno e se je s tem jasno izkazalo in po- = trdilo vse tisto, kar je predvideva- = la resolucija Informbiroja. Resolu- E cija je predvidela vse posledice de- = magoških in avanturističnih ukre- e pov. ki jih je podvzela Titova kli = ka v cilju, da diskreditira soCia- E ližem. E Tito je podčrtal v svojem govoru, e do ima pravico «da vzpostavi pri- E jateljske vezi z drugim narodom in E da prekine prijateljske vezi', če so E te naperjene proti njegovim inte- E resom», ter izjavil nadalje, da oni E za svoje postopanje ne odgovarjajo E mednarodnemu proletariatu. S e tem je Judež - Tito odkrito pokazal j| svoje stališče in izdal plemenito na- e čelo proletarskega internacionali:!- = ma. Vse to je naredil v korist za- E vezništva in trgovinskih kupčij z E angleškimi, ameriškimi in nemški- e mi kapitalisti. Jugoslovanski prole- E tar jat mu tega ne bo nikoli poza- e bil. Tretji kongres' Ljudske fronte E Jugoslavije ,je sklicala Titoma klika, e da bi pejačala protisovjeVko poli- 5 tičn linijo vodstva KPJ in da bi = pokrito prešla v tabor smrt.j n so- e vražmkov ZSSR in dežel ljudske E demokracije ter vsega inednarod e nega komunističnega pnkreta. E To je prav1 smisel cele Tit ve = «filozofije» o izgradnji ■soccilizma s e pomočjo angio-ameriškega kapita- e lizma. E 'pilllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllHllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllliyì | Veljaki naših dni | ■Tempora mutantur»... izrek latinski ta prastari nazorno zdaj vam bomo prikazali, ■veljake» naših dni da v luči pravi bi spoznali. ♦ * * Je prvi mojster mojstrov, pisan ptič, delavec, kmet in žurnallst Babič; v razkošni vlil, glej, tribun nam naš življenje divno snuje, za delavske pravice le v avtu se vozuje; v «Primorskem» «borec» proti laži, zlu, krivici, v «Savoji» brati se z ameriškimi strici; ker Kominform le preveč mu glorije je vzel, profesij treh vsaj ene učiti se nemara bo začel. * * * Poglavnika doglavnik je Jurist, drevesa zdravega odpadli veli list; rad sreba vince, ah, se rajši če mu ga kdo plača, po vetru novem urno plašč Jože svoj obrača. Na Laškem se nekoč Marinku je zameril, pokoro delal je nato in se pred Ozno cmeril, zdaj. končno le je v liniji in s «tesero» pisač, taborski gromovnik, notorični kričač, kvasač. * * * K dvojici tej oprezno že tretji koraca, gimnastik preizkušen, rodu sokolskega; pogled potuhnjen, obraz zapet, zaripel, trboveljski nekdanji to slavni je učitelj; po knapovskih glavah možiček je poprej udrihal, med četnike bradate Jo potlej jaderno popihal; na Opčinah svoj šotor zdaj Drago je razpel, o Marksu, Engelsu še on nam čivkati začel. * * * A da opričnikov bi truma poguma ne zgubila, iz Kopra sem je zvezda repatica prisvetila; tržaško ljudstvo rešit heretikov in zmot, poslala brž učene tri modre je na pot; v deželo k nam prišli so trije rasi, zdaj vsem obetajo se zlati časi, nič več skrbi, nič truda in ne joka, živeli vi Laurenti, Ukmar, Stoka. * * * Ponižno zdaj vsi skupaj pokleknimo, trojico nabedudno počastimo, trojico mlado, ki se za nas ubija, muči in grešnike Iz teme vodi k luči; očiščeno gnilobe spet naše bo telo, srce kot prej veselo In živo; čist srkali ml končno bomo zrak, zasluga pač je vaša, Vojo, Joco, Mrak! * * * Ni vrsta generalov s. tem bratci ?e končana in dela njihova vam tudi ne prebrana; pred vami velmožov kopica še pravde svoje čaka, snemite krinko jim — v obraz se zareži vam spaka. PEPI STRELA. DE JMLJ^OOOU A s Skadrskim jezerom Cela vrsta je provokatorskih not, ki jih neutrudno pošilja jugoslovanska vlada vladam ljudskih demokracij. S tem daje istočasno dragoceno gradivo imperialističnemu časopisju. V to vrsto diplomatskih not spada tudi izzivalna nota Ljudski Republiki Albaniji v vprašanju izsuševanja Skaderskega jezera. Ves propagandi, šovinistični aparat jugoslovanskih oblastnikov se je oprijel problema izsuševanja Skaderskega jezera ter ga pričel račvlače-vati na partijskih kongresih (posameznih republiq, v dnevnem časopisju, po radiju, itd. Znano je dejstvo, da se jugoslovansko gospodarstvo nahaja v katastrofalno težkem položaju. Titova klika izrablja brezvestno in zločinsko delovne sile in vse življenske moči delavcev lastne dežele. Ker je-situacija taka, stopajo’ jugoslovanski oblastniki pred javnost s svojim načrtom za izsušitev Skaderskega jezera in trdijo, da bi bila «s tem rešena ena izmed najvažnejših nalog, ki jih postavlja petletni načrt.» Nasprotno pa je res čudno, da se ta najvažnejša naloga petletnega načrta (po besedah titovcev), tiče prav izsušitve Skaderskega jezera, ker pripada preko 70% jezerske površine drugi državi, to je Albaniji. Za izsuševanje jezera «nudi» Titova klika svojo «mehanizacijo in strokovnjake», medtem ko bi morala dati Albanija «samo nekvalificirano delovno silo», . v Kakšno, mehanizacijo nudijo v tem primeru? Ce mislimo na tisto s katero razpolaga Jugoslavija sedaj, moramo ugotoviti, da je ta tako brezpomembna, da o njej ni treba niti gpvoriti. O njej ve dovolj vsak mladinec, ki je delal na mladinskih progah ali pa na izsuševanjih v Makedoniji, na Posavskem kanalu, kakor tudi na šele načetem kanalu Donava-Tisa-Donava. Vsako škoduje akcija Babičeve demokratičnemu skupine gibanju d je dvakrat uporabil bese rat ”Voini hujskači» (potpaljivači ^ *'■ Toda on ni hotel niti naj-J užaliti svoje angloameriške Sodarje s tem, da bi pokazal, , Prav oni vojni hujskači. Na-i, °'n° te besede so jasno naperje-]a Pu°U Sovjetski zvezi in deže-t,y tjudske demokracije, proti kast lzn se bori ta gnusni izdajalec in ’ yhoDetec. j (L .ualogah Ljudske fronte, ki sl o zastavil kongres, ni govora 'azrednem sovražniku niti o Titova klika igra določeno vlogo v načrtih imperialističnih vojnih hujskačev. Prav tako vlogo igra tudi njena tržaška podružnica, ki jo olicielno vodi Babič, navadna lutka v rokah Borisa Kraigherja, vsemogočnega ministra za notranje zadeve ^Idvenije, t.j. policijskega «pokrovitelja» beograjske protisovjetsko,»jlgupine v Ljubljani. Po ztoftjfh govorih Tita in Moše Pijade nam je postalo jasno, da skušajo beograjski izdajalci omajati zaupanje demokratičnih sil v Sovjetsko zvezo, poslužujoč se gesel imperialističnega izvora. Danes že jasno odrekajo Sovjetski zvezi in njeni v stoterih bojih prekaljeni Boljševjški partiji vodilno vlogo v Enotni socialistični fronti, v mednarodnem demokratičnem pokretu. Da bi nekako «utemeljili» svoje trditve govočg o «degeneraciji» Sovjetske zveze, Boljševiške partije in tov. Stalina, o «nacionalizmu» sovjetskih ljudi, o «revizionizmu» mavksiznia-leninizma s strani sovjetskih boljševikov. Govore že o «imperializmu», «Kolonizatorskih poskusih» in «hegemoničnih» na. Črtih Sovjetske zveze in Boljševiške partije. Ne samo so potrdili resničnost resolucije Informacijskega urada, ki jih je pred enajstimi meseci obtoževala in navajala prav te krilatice, ki so načrtno krožile med višjimi predstavniki jugoslovanske partije marveč so že prekoračili Najnovejši liferant Wall Streeta •hi imamo tako lepe stvari na prodaj, o, vse kar hočemo» vPft za katere lahko . obuno 5edc iz Titovega zaključnega govora na III Kongresu ljudske fronte) vsako mejo spodobnosti in odkrito govore, da je Titova stranka postala «svetilnik» mednarodnega demokratičnega pokreta, Enotne socialistične fronte. Toko daleč so že prišli, da se v njihovi politiki smaU^j. Sovjetsko zvezo 1 in države ljudske demokracije kut glavne sovražnike Jugoslavije, medtem ko odkrito zapuščajo celo v besedah vsako najmanjšo «grajo» zoper imperialiste, ki ogrožajo s svojimi vojnohujskaškimi načrti demokratični svet, socialistično izgradnjo v deželah ljudske demokracije in miren razvoj Sovjetske zveze. Ko pa govore o imperialističnih načrtih za novo vojno ne omenjajo anglo-ameriikih imperialistov, marveč neke «imperialiste» tako, da je že vsem demokratom jasno, da skušajo natolcevati, da so ti «imperialisti» in vojnohujskači, komunisti, ne pa Wall Streelski mogotci. Podružnica te klike je torej Babičeva protisovjetska skupina. Svojo pripadnost Titovi kliki ne skriva ter s trdovratnostjo brani vse Titove pozicije. Njeno glasilo «Primorski dnevnik» stalno objavlja najpodlejše klevete proti Sovjetski zvezi in državam ljudske demokracije. V posledenjeem času pa so se te klevete posplošile tako, d abodo tudi Babičeve! Izvršili tisti pre-okret, ki so ga izvršili njihovi jugoslovanski gospodarji. Do sedaj so Babičeve! kljub temu, da so objavljali vse protisovjetske cvetke ju goslovanskih listov, še vedno trdili, da so za Sovjetsko zvezo. To pa se ne dogaja več v vrstah Titovih izdajalcev v Jugoslaviji, ki zapirajo ljudi samo zaradi tega, ker kažejo «preveliko» predanost do Sovjetske zveze in njenega voditelja, tov. Stalina. Prav tako se zadnje čase opažu, da so se Babičevi oprijeli tega novega načina protisovjetskega klevetanja. (prodaja Jugoslavijo): Prodajam na debelo in na drob no. Kar ven z dolarji. Vsaka akcija Babičeve skupine je naperjena proti demokratičnemu pokretu v Trstu. Njena linija je jasna: blatiti tržaško demokratično gibanje in njegovo Komunistično partijo, omajati s svojo protisovjetsko ip razdiralno propagando zaupanje množic v KP, očrniti delovanje KPI in drugih kompartij. Ker ji ni uspelo takoj ob objavi resolucije IU zagotoviti si večji del množic in ker je bila takoj razkrinkana pred demokratičnim gibanjem, si je nadela krinko «revolucionarne» doslednosti in začela tako z blatenjem vsega, kar je demokratičnega. Kot posledica protisovjetizma ki je najboliii znak protidemokratičnega in protiljudskega mišljenja, je zrastel v nedogled nacionalizem Titovih opričnikov v Trstu. Za njih le pogodba prijateljstva in vzajem- nega sodelovanja med ES in CGIL korak naprej... k priključitvi Trsta Italiji, kakor da bi dve sindikalni organizaciji in šc prav posebno pa resnično razredni sindikalni organizaciji odločali o pripadnosti Trsta. Za njih ja. dejufcve« da prihajajo «a naša zborovanja komunistični govorniki iz Italije — iz Jugoslavije pač ne moreta priti niti Zujevič niti Hebrang, -ker sedita že 13 mesecev v Titovih zaporih — ...revizionizem Vidalija. Za njih je dejstvo, da se bo Komunistična partija predstavila na volitve s svojim pravim licem... revizionizem mrk sizma-leninizma in... oportun.zcm. Za njih so vse bratske vezi z drugimi demokratičnimi pokieti v svetu... prodaja Trsta Italiji. S temi svojimi krilaticami dokazujejo svoj histerični šovinizem. Vsak drugi komunist ali d-mokrat skupina plesalk pleše je po njihovem mnenju «manjvreden», medtem k.o se sami poveličujejo in slavijo. Svoj nacionalizem ne morejo skrivati in ga ne niti skušajo prikrivati. O tem nam pri čajo članki, ki so bili napisani šc pred resolucijo IU in ki so bili objavljeni v «Primorskem dnevni ku». Za njih je vsa borba demokra. ličnega gibanja proti imperializmu nacionalnega pomena', metileni ko pa zavestno pozabljajo na vlogo delavskega razreda. Oni še danes postavljajo preko svojih jugoslovanskih gospodarjev vprašanje pripad nosti Trsta in njegovega ozemlja, prav tako kakor ga postavljajo italijanske šovinistične stranke. Vse povsod bruha iz njih protiso-vjetizem in nacionalizem najslab še vrste tako, da ga «podčtajo» reakcionarni krogi, da «podčrtajo» sovjetski «imperializem» in sovjetsko «napadalnost». Babičeva skupina je torej naj večji sovražnik ne samo slovenskega naroda, marveč našega demokratičnega pokreta, ker je najboljši zaveznik imperializma, ki vse-prek uporablja v njegovo korist ge sla o «revolucionarni doslednosti» itd. Z njenim «levim» nacionalizmom, ki se ne prav nič razlikuje od nacionalizma Agnelettove bele skupine, bo tudi v tej volivni kampanji skušala razdvojiti Slovence od Italijanov, kar bi bil najboljši in najbolj dobrodošli dar za imperialiste, ki prav posebno sedaj doka zujejo, da bi radi na drobne kosce razbili demokratični p okret. Prav zaradi tega. ker je Babičeva skupina najuslužnejši hlapec Titove protisovjetske skupine, bo tu-I di na volitvah; razkrinkana od našega ljudstva, ki jo bp osamilo, ji iztrgalo vse naivne elemente in ponovno dokazalo svojo zvestobo Sovjetski zvezi in mednarodni demokratični fronti. V poslednjem času je začela izdajalska skupina veliko propagandno kampanjo v vprašanju Skaderskega Jezera. Beograjski propagandisti pravijo, da ga hočejo izsušiti. Oni bi dali na razpolago svojo «tehniko» in «strokovnjake» (OZNti a Albanija «samo» delovno silo. Albanska vlada je odbila vse poskuse, da bi Izkoriščali albansko delovno ljudstvo. To tembolj, ker s «tehniko», ki jo ima sedaj Jugoslavija ni mogoče izvršiti takih velikih načrtov. Izgradnja mladinskih prog, izsušitev manjših močvirij, ureditev Posavskega /kanala ni zasluga Titove mehanizacije, ki ' je praktično sploh ni.. Vse tb 'je plod nadčloveških naporov jugoslovanske mladine;, ki je verovala, da gradi socializem. Oprema in stroji, ki jih je Jugoslavija predala Albaniji so sestavljeni iz starega materjala, ki so ga vzeli iz raznih «grobišč» tehničnega materiala. Tako so na pr. kompresorji, ki so bili poslani v Albanijo, bili sestavljeni iz raznih delov starega železa, ki je bilo nabrano v okolici Skoplja. Tako «ustvarjene stroje so po nalogu od zgoraj prebarvali, da bi izgledali kakor novi. Take 90 jih tudi jugoslovanske oblasti izročile Albaniji. Tako so izgledale jugoslovanske investicije, s pomočjo katerih so ti-tovci ustanavljali razne mešane ju-goslovansko-albanske družbe, ki so iskoriščale prirodna bogastva deže-je. S to prebarvano tehniko so ti lovci izkoriščali nekvalificirano albansko delovno silo, a sami so vršili vlogo organizatorjev in kontrolorjev. Jasno je. da Titova klika sploh ne misli resno na to, da bi pristopila k .izsuševanju Skaderskega je-zera. . Jugoslovanski oblastniki so z- izdajstvom zapustili demokratični tabor <**%«}»- hova dežela dobila pomoč ZSSR in dežel ljudske demokracije. Brez vi soka razvite napredne socialistične tehnike, ki jo lahko nudi edino ZSSR in industrijsko razvite dežele ljudske demokracije, je nemogoče izvršiti izsuševalna dela takega obsega, ravnotako pa mi mogoče izve sti obširne mehanizacije poljedelstva na tem velikem izsušenem področju. . Titovci so vedeli v naprej, da vodstvo Ljudske republike Albanije ne bo moglo nikakor sprejeti pred loga. da vrže za nedoločen čas na to neizvedljivo delo na tisoče svojih delavcev in to kot nekvalificirano delovno silo, a celo pod nadzorstvom titovskih «strokovnjakov». Nasprotno pa je znana stvar, da Tito sploh nima strokovnjakov za socialistična dela, ako ne računamo kot «strokovnjake» trockistične razbijače demokratskega bloka. Radi njihovega izdajalskega dela pa se ne bi nikoli znižala gladina Skaderskega jezera. Titovci so prav tako dobro vedeli, da se velika dela gradijo lahko sa mo na liniji internacionalizma in pod pogoji tesnega političnega in gospodarskega sodelovanja. Izdajstvo te linije je obsodil albanski narod in njegovo vodstvo javno in odločno.. Sedaj pa se postavlja samo po sebi vprašanje: Ce so ti zagrizeni šovinisti y*e to vedeli, zakaj sploh poslali noto Ljudski republiki Albaniji? Poslali so jo prvič z namenom, da bi provocirali in oklevgtali albansko vodstvo; drugič v svrho' pjro-pagande in ustvarjanja sovraštva pri jugoslovanskih narodih proti albanskemu; tretjič v namenu,, da bi se otresli oflgoVomosti pred širokimi množicami, da niso izvršili petletnega načrta. Oni nimajo poguma stopiti pred svoje narode odkrito in priznati, da so že zdavnaj zapustili vsako misel na graditev socializma. V svojih lažeh in v demagoških trikih, ki jim pridejo silno poceni, so se spustili tudi v vprašanju Skaderskega jezera na pozicije bivših vlad sta-predvojne Jugoslavije. Toda te metode so dobro poznane vsem jugoslovanskim narodom, a prav posebno Črnogorcem. Titovci pravijo, da je njihovo postopanje z Albanijo primer, kako se je treba boriti za socializem in za sodelovanje med narodi. Ker se pa zavedajo, da nihče več ne verjame njihovim lažem, tudi če jih prinesejo v še tako čudni obliki, začenjajo z grožnjami. Tako piše «Borba», da bi Jugoslavija lahko izvršila taka dela, ki bi dvignila vodno gladino Skaderskega jezera in povzročila še večje poplave na Albanskem ozemlju. Taki ukrepi, bi, po mišljenju jugoslovanskih oblastnikov, lahko prisilili Albanijo, da se pokori Titovi kliki. Ni slučaj, da se je izkazalo v angleškem parlamentu' prav v teh dneh, v diskusiji o politiki Jugoslavije, da je eden izmed ppvih pogojev za gospodarsko pomoč, zahteva, da izvrši Jugoslavija gospodarski in politični pritisk ne Albanijo. Na ta način upajo, da todo vključili Albanijo v eno fronto z Jugoslavijo proti «moskovskim diktatorjem». Vedno bolj besni napadi jugoslovanskih imperialističnih agentov Titove klike proti Ljudski republiki Albaniji so očividno v zvezi s tem, kar se govori v angleškem parlamentu. Jugoslovanski oblastniki, ki ne mislijo več niti najmanj na izgradnjo socializma v lastni deželi, poskušajo z vsemi silami preprečiti razvoj socializma tudi v drugih deželah. Zato je popolnoma razumljivo, da je albanska vlada tudi to poslednjo potezo titovcev pravilno ocenila in odločno razbila. Junaški albanski narod, pod vodstvom svoje delavske Partije, daje odločno in nepomirljivo svoj obračun agentom Titove klike. V Albaniji so oni popolnoma razkrinkani kot trockistična skupina, ki se je izrodila v agenturo imperialistov. To pa je pomagalo tudi k temu. da vidijo jugoslovanski narodi še bolje in popolneje pravi obraz svojih oblastnikov. V sedanji volivni borbi je za nas demokrate posebno važno, da poznamo svoje politične nasprotnike, zlasti še stranke, ki bodo nastopile s svojimi listami na teh volitvah. O tako imenovanih italijanskih strdti-kah od MSI do «socialistov» ali pravilneje social-šovinistov smo si Slovenci že zdavna na jasnem, da :a d.. časa pa ta šovinizem privre na dan tudi v njihovem časopisju. Po načinu svoje borbe sta si te dve skupini na videz silno različni, vendar če si ga natančneje t gledamo, moremo ugotoviti tudi v tem pogleju isto bistvo ta je oportunizem. To se jf zlasti jasno v idejo, kadar jel šlo za obrambo narodnih pravic Slovencev. AgneIfttovci Iso v svojem desnem oportun.-mu opustili borbo ter se zadovoljiti .1 intervencijo ali ponižno prošnjo pri VU, ki seveda ni mogla roditi uspeha. Babičevci pa so v svojem levem oportunizmu odstopili od konkretne borbe z bobnečimi frazami, katerih namen ni bil doseči dolmen uspeh, temveč le odvrniti mnorice oa stvarne borbe. Skupna jim je turi’ metodit boroe katerih bistven’ del je laž in kleveta, r katerim, skušata slepiti javno mnenje. Gotovo Je, da dolgo ne moreta dve tako majhni skupini obstajati druga ob drugi. Prej ali slej bo ena prevladala nad drugo, ali pa se oosta zaradi sorodnosti ideologije združilt. Vsekakor pa tudi toku združena nacionalistična skupina ne bo med tržaškimi Slovenci nikdar mogla doseči moči; kajti slovensko meščanstvo v Trstu predstavlja premajhno silo, da bi moglo ustvariti močno stranko. Pač pa je slovensko delavstvo ter mali in srednji kmetje predstavljajo ogromno večino, ki bodo tudi v bodoče branili svoje interese v napi-erienl demokratični liniji, ki jo predstavlja Slovansko-italljanska antifašistična unija. ZEHA IA VOLITVE NJE VPRAŠANJA TER SKRBI Celo vrsto let so imele na razpolago stranke Giunte d’intesa in med njimi v prvi vrsti Demokrazia cristiana, da bi pokazale kaj so v stanju napraviti za žene, otroke in mladino ter družino. Posebno duhovščina se prodaja zelo rada Kot zaščitnik družine in mladine in se zato žene upravičeno sprašujejo, kaj so napravili, da bi rešili težko povojno stanje, v katerem se nahajata družina in naraščaj. Sedaj je že minilo preko 30 let odkar je v Sovjetski zvezi na oblasti Komunistična partija boljševikov. Od samega začetka, ko je prišla na oblast so se oglasili z vsek strani, da komunizem razdira družine in upropašča mladino. Vatikan je bil na prvem mestu v tej gonji klevet In laži proti Sovjetski zvezi. Ze preko trideset let je bila vsaka klerikalna tretja beseda družina in mladina, zato se danes pred volitvami tembolj vprašujemo, kaj so napravili tl Iz Rima in kapitalističnih blagajn zrasli zaščitniki družine Ali se morda duhovniki ali pa drugi zaščitniki v teh treh letih poskrbeli, da bi mladoženjenci dobili stanovanja? All so jim dali kako pomoč pri nabavi najpotrebnejše hišne opreme? Ali so zagotovili brezplačno porodniško pomoč za tiste, ki nimajo potrebnih sredstev? Ali so uslišali prošnje delavk in uradnic mater, da se poskrbi za potrebno število otroških jasli In otroških vrtcev? Ali so poskrbeli za zdravstvene pomoč hišnim gospodinjam, ki so prav tako delavke, tudi če ne dobivajo za svoje delo plače? Kaj sv naredili vsi ti pobožni in dobrotni ljudje, da bi rešili tež-o vprašanje nezakonskih otroj? Kai so splob naredili za zaščito družine? NK! Slovencem, slovenskim ženam so pa prinesli še več svojih kapitalističnih «dobrot». Prav proti naši mladini je bil naperjen njihov bes po časopisih! Vsi so bili proti slovenskim šolam, od demokristjanov pa do liberalcev in fašistov. Vsi so bili proti temu, da bi se naša mladina učila, da bi lahko nekoč živela srečnejše in boljše življenje. Najprej šole, nato jezik to je njih misel. Oni hrepene nazaj po tistih časih, ko so fašistični učitelji pljuvali našim otrokom v usta, ker so spregovorili slovensko besedo. Od demokristjanov do fašistov so vsi za eno politiko proti naši mladini, proti naši družini. Za te ljudi slovenska žena ne more voliti! A važno je, da gre na volišče in da odda svoj glas proti njim, da jim uniči njihovo upanje, da se bodo stari časi povrnili. Prav slovenska žena je videla v zadnjih štirih letih celo vrsto divjih nacionalističnih napadov proti njenim otrokom in družini, zato mora na volišče, da bo očuvala svoje interese. Tudi Slovenska demokratska zveza bo prišla na volitve z besedami, da bo branila naše slovenske Interese. Toda «Demokracija» Je pokazala v poslednjih štirih letih svoj pravi obraz. To je obraz poslušnega hlapca angio-ameriških gospodarjev. Slovenska demokratska zveza ni v pre teklih letih nikoli skrivala svoj hlap čevski položaj napram zapadnim Imperialistom. Nasprotno to je bil njen ponos! Anglo-ameriškl gospodar pa italijanskih nacionalistov. Vse kar so Ima v svoji službi tudi vso skupino italijanski nacionalisti počeli, je bilo v interesu Anglo-američanov in vse ščih. 2ena-matl jih je spremljala s je bilo z njihovim privoljenjem. V njihovem interesu je bilo ščuvanje sovraštva med narodi našega ozemlja. Kako naj čuva Slovenska demokratska zveza naše slovenske Interese, ko se istočasno ponaša s svojo vdinjenost jo angio-ameriškim imperialistom? Slovenska demokratska zveza je sestavljena iz dveh delov. En del je klerikalni, drugi pa od slovenskih bogatinov. Tako vodi en sam most od «Demokracije» do tistih italijanskih duhovnikov. ki vodijo krščansko demokracijo z divjo gonjo proti naši mladini, proti slovenskim šolam. Druga skupina v «Demokraciji» so bogatini, kot je Agneletto. Njih sodnik je njihov žep in njihov dobiček. Ti ljudje so v teh treh letih gledali le na to kako se bodo obogatili na račun tujih žuljev, kako bodo druge izkoriščali. To je tudi razlog njihovih «simpatij» do angio-ameriških Imperialistov. ni Imajo z njimi skupni interese, ki jih morajo braniti. Oni hočejo tudi iz naših otrok narediti tisto delovno živino, iz katere bodo vlekli svoje dobičke. Danes pred volitvami je vse te gospode in «dobrotnike» strah, zato obljubljajo vse mogoče. Duhovščino bodo poslali med žene, da bi vplivale na nje z grožnjami, da bodo šle v pekel, če bodo volile za komuniste. Naša žena bo tudi tej skupini dokazala, da jih je spoznala. Tistim, ki nas že štiri leta prodajajo tujcu ne more Iti glas matere, ki hoče dobro svoji družini! Se tretja stranka je, ki se bo postavila pred nas na volitvah, pred nas Slovence in nam govorila, da bo ščitila naše interese. To so Babičevci, ki se skrivajo za rdečo zvezdo, ki je v sredini nekam medla, belkasta. Predstavili so se kot ljudska fronta. Z njimi je račun naših žena najtežji. Stiri težka leta vojne je nosila že-na-matl najtežji križ. Očetje, možje in sinovi so bili po bojiščih, gozdovih, v zaporih in koncentracijskih tabori- svojo skrbjo in ljubeznijo. Njena velika ljubezen in požrtvovalnost sta dajali silno podporo, sta dajali silno moč vsemu zatiranemu narodu. To je tiila velika Golgota -žena In mater, želja da bi prišel dan vstajenja. Za tisto velièo vstajenje naših, naših mladih rodov, je vzela slovensèa mati sama težki križ na svoje uboge rame. Danes je zato njen račun težak z njimi, ki so pljunili na vso kri in krvavi pot, ki je bil prelit za vstajenje. Ta skupina izdajalcev je Izdala tiste, ki jim naš narod največ dolguje, Izdala je Sovjetsko zvezo, izdala ves tabor bratskih slovanskih narodov, izdala je vse ideale za katere je bilo prelito morje krvi, izdala je naše mrtve, naše otroke, izdala je ves slovenski narod In vse narode Jugoslavije. Kaj je ta skupina prinesla slovenski družini v Jugoslaviji, tam kjer £o njeni pajdaši na oblasti? Izdajalski voditelji sami so povedali: največja beda vlada med našim narodom v domovini. Otroci nimajo najpotrebnejše hrane, delovni ljudje delajo kot sužnji v najtežjih prilikah izkoriščani in zatirani. Tisoči In tisoči mladincev in mož so zopet po zaporih, druge ubijajo brez sodne razprave kot, da bi bili klavna živina. Izdajalska skupina voditeljev pa se je povezala z našimi najhujšimi sovražniki, z anglo-amerišklmi imperialisti. Odgovor naših žena na volitvah bo jasen: Obsodile bodo tisto bedo in zatiranje, ki so gospodarji Babiča prinesli v Jugoslavijo. Slovenske žene lahko volijo samo stranko, ki jo preganjajo vsi današnji gospodarji v Trstu in v Jugoslaviji, ker se bori proti bedi in težavam, ki jih mogotci nalagajo na našo ženo, na našo mater, na naše družine. Ta stranka je v Trstu Komunistična partija, a v okoliških okrajih je Slovansko-italijanska antifašistična unija, ki združuje demokrate v eno fronto proti vsem izkoriščevalcem. Pot madžarske mladine Nemci in madžarski fašisti so branili Budimpešto 2 meseca pred Rdečo armado. Tekom obleganj je ostalo nepoškodovanih le 10.323 poslopij od 39.643 Nepoškodovane so bile smatrane tiste hiše, kjer je bila poškodovana edino streha, okna in notranja oprema, ker so skoraj v vseh hišal bile razbite šipe. Mladi kriminalci imajo v svojih vzgojnih zavodih na Madžarskem vec svoboščin kot “svobodni,, dijaki v Jugoslaviji ali v JUijaškem domu v Trstu 'I Danes sta obnjovljeni že več kot dve tretjini Budimpešte. Tako je skrbela madžarska vlada za dvig življenjske ravni delovnega ljudstva. Nasprotno pa mora ugotavljati Tito, «da spijo marsikje delavci na slami» brez najosnovnejših življenjskih potrebščin Tudi v Trstu ni bilo skoraj nobene obnove ali pa je bila v korist kapitalistov. Na to naj pomisli vsak volivec, ko bo stal pred volivno skrinjico. Volitve in vplivna borba na tržaškem ozemlju v preteklosti Iz volivnih borb za časa stare Avstrije Komaj trije tedni nas ločijo od bili srednja buržuazija, visoki a 5. kurija je bila splošna kurija, volitev! V pisano papirnato odejo ogrnjeno mesto, razgovori meščanova usmeritev «demokratičnih» rovanja itd itd vse te opominja, da se pripravlja nekaj izrednega nekaj velepomembnega.... Seveda — pod sonegm nič novega! Niso nove volitve, niti ni nova usmeritev «demokratičnih» volivnih zakonov, usmerjenih v končni cilj onih, k} imajo v rokab — platno in škarje... Leta 1865. Je tržaški občinski svet potreboval 80 svetnikov. Seveda ni bilo vseeno, kdo so ti možje, ker ni bilo vseeno, kdo vlada v tržaški občini kakor danes! Da bo vse prav, naj pomore volivni zakon — kakor danes! Pa si malo bližje oglejmo tedanji volivni zakon! Vsi tedanji volivni upravičenci so bili razdeljeni na štiri skupine in so stvorih štiri volivne kurije: v prvi kuriji je volila velebur-žuazija; volivci v drugi kuriji so ZDRAVNIŠKI KOTIČEK Pri obvezah na kolenu ali na komolcu uporabimo lahko obveze, ki jih vidimo na sliki. Te obveze začnemo lahko v sredini in gremo od srede navzven. To je običajna obveza na komolcu. Navijamo jo pri nekoliko upognjenem skepu. Obvezujemo pa lahko tudi sklepe tako, da pričnemo na periferiji in gremo proti sredini. Tako obvezo lahko uporabimo na kolenu. Za obveze na prstih in na roki lahko uporabimo razne vrste, ka-kor je pač potrebno. uradniki, razni doktorji itd.; tre-tio so tvorili mali posestniki, trgo-čiči in slični; četrta kurija je bila prihranjena onim, ki niso plačali nikakih davkov. Osnova tedanjemu volivnem zakonu je bila torej višina davkov nosameznih volivnih upravičencev. Razumljivo je,» da je število volivnih upravičencev bilo najmanjše v i. kilriji in se je stopnjevalo v nasladniih kurijah tako, da je bilo v 4. največje; z drugimi besedami: mišljenje širokih ljudskih slojev se je odražalo predvsem v 4. kuriji manj v 3., medtem ko so v 2. in 1. prišli v poštev le maloštevilni srednji in veliki ma-gnatje. Da se je pa ohranila hegemonja baš teh poslednijh v občinskem svetu, so mandate razdelili ne po številu volivcev, temveč enakomerno po kurijah in sicer je vsaka kurija dala po štiri -poslance, tri je dala trgovska zbornica, ostalih dvanajst pa mestna okolica. Peščico buržuazije raznih stopenj je torej zastopalo v tedanjem občinskem s svetu enako število poslancev kakor gromno večino delovnega ljudstva. Leta 1897 je novi volivni zakon ustanovil pet kurij in sicer: 1. za veleposestnike in veleidustrijce. 2. za srednjo buržuazijo, 3. za ostale manjše davkoplačevalce, 4. za one, ki so plačali le najmanjše davke. v kateri so volih vsi oni, ki niso plačevali nikakih davkov, torej proletarijat, obenem z njimi pa tudi vsi volivci iz prvih štirih kurij, ki so torej volih dvakrat. Po tem zakonu, ki je istolako vsestransko podpiral imovitejše sloje,-je Trst. volti pet poslacev v dunajski državni zbor: vsaka kurija je volila pp ejiega,, V državnozbor-nih volitvah leta 1902. je po tem volivnem zakonu bil v 5. kuriji izvoljen Pitacco. Skrajno reakcianarne volitve po kurijah so bile odpravljene po dolgotrajnih in trdih bojih delovnega ljudstva, ki je zahtevalo enake in splošne volitve, šele leta 1907. ko je bila uvedena splošna in enaka Volivna pravica. S tem zakonom so pri volitvah prišle do izraza politične stranke. Trst je bil tedaj razdeljen v pet volivnih okrajev in sicer: L okraj: Staro mesto in Sv. Jakob, 2. okraj: Novo mesto in Nova mitnica. 3. okraj: Stara mitnica. 4. okraj: Sv, Vid in Gornja Car-bola. 5. okraj: vsa ostala predmestja in gornja okolica. Prvič je bi! novi volivni zakon uveden za državnozborske volitve dne 16. junija 1907. Izid teh volitev je bil naslednji: y n « Okraj Socialisti Italijanski Italijanski Slovenska vJ 'A V / liber alci kršč. socialci stranka n/ L// I. 2.902 1.645 290 911 , 1 y YM II. 1.792 3.120 664 1.614 III. 2.178 1.949 499 660 IV. 1.127 997 505 485 ) » rt V. 1.449 714 — 4.497 ( k 1 1 \ Skupaj 9.447 8.425 1.958 8.167 V 1. okraju je zmagal socialist, v 4. slovenski kandidat, medtem, ko je v 2., 3. in 4. okraju prišlo do ožjih volitev med socialisti in it. liberalci, ki jih je pa to dejstvo tako zelo razočaralo, da so vrgli puško v koruzo, odstopili od na-daljne volivne borbe, kar je imelo za posledico, da so v vseh štirih mestnih okrajih zmagali socialisti. Ce si malo ogledamo volivni program teh dveh strank, nam bo položaj kmalu pojasnjen! Volivni program socialistov leta 1907 se v bistvu ni razlikoval od današnjega volivnega programa komunistične partije; vseboval je razredno borbo, za pravico delovnega ljudstva, borbo za socialne reforme, borbo proti vojni, borbo proti italijanski iredenti, ki je hotela priključitev Trsta Italiji, zahteval je bratstvo narodov itd. Nasprotno sta pa tedanji italijanski stranki — kakor danes DC, PRI, MSI, itd — pripeli na svoja volivna prapora ita-lijanstvo Trsta, ki naj bi zakrilo njihove prave težnje: obdržanje privilegiranega položaja v korist buržuazije — kakor danes! Predaleč bi danes zašli, če bi hoteli podrobneje razmotrivati dejstva, ki nam jih dokumentira izid volitev leta 1907 v Trstu, dvoje bi pa še radi ugotovili: Klerikalizem ni tedaj igral v Trstu nikake vloge. Ni je pa niti prej, niti pozneje in je danes — tudi ne! Današnje DC nikakor ne smemo istovetiti s klerikalizom, ker je danes ta stranka le najprimernejša in za enkrat najsigurnejša krinka, pod katero se morejo skriti najrazličnejši buržujski in iredentistični oportunistični elementi, ki se — v zavesti, da sam nacionalizem ne uspeva več v Trstu — ogrinjajo še v klerikalno suknjo o-benem pa iščejo osiguranje svojih lastnih interesov v rimski vladi, ki je danes v rodak demokristijana De Gasperija. Ko pa jutri tega več ne bo, bo tudi klerikalizem DC splahnil... Neka skupinica, ki hoče biti komunistična, je še nedavno brenkala na kaj čudno struno! Na vse pretege je trdila, da smo mi naenkrat postali — italijanski iredentisti, ki hočejo spraviti Trst pod Italijo, da pod Degasperijevo visoko reakcionarno Italijo! Zadnje čase so sicer to krilatico nekam opustili, anti zato, ker so sami uvideli nesmisel te trditve. Ker pa se nam ne gre za to, da bi ribarili v kalnem, jih za enkrat opozorimo le na zgodovinsko dejstvu, da je bil socializem v Trstu v vseh časih dosledno proti vsaki it^ljan-ski iredenti, ker se je predobro zavedal gospodarskih posledic Trsta pod Italijo. Vrhutega je slovenski živelj vedno bil v vrstah sociali stov, ki so v svoje kandidatne liste postavljali tudi Slovence. Skratka, le Vežen pogled v politično zgodovino Trsta nas pouči, da je Trst kil do poslednje j i časa izrazito protiireilentističen, da so bile utotiiredeiv*.'Stične celo nesocialistične itranke. kaj čelo socialistična stranka, ki je verino bila najtesneje povezana s tržaškim slovenskim življem in se je borila proti vsakemu nacionalizmu italijanskega ali slovenskega izvora. Mladina je vedno ona, ki najbolj, trpi zaradi vojne in bede, ki jo vojna prinese. Po zadnji vojni je bilo stanje madžarske mladine med najbolj tragičnimi na svetu. Približno milijon otrok je bilo lačnih, bosih in skoro golih. Preko 60.000 popolnih sirot se je potepalo po deželi, kjer so prosjačili, kradli in se včasih združevali v zločinske skupine... V najboljšem primeru so se mladi potepuhi preživljali s priložnostnim delom, ki pa je bilo vedno slabo plačano. Koncem 1946. leta je poročilo ministrstva za socialno skrbstvo ugotovilo: ...65% novorojenčkov je povitih v cunje in včasih celo v časopisni Papič... ...v otroških jaslih in vrtcih ter materinskih šolah je 65% otrok ne-dovoljno prehranjeno, a 76% manjkajo čevlji in zadostna obleka. Preko 40.000 otrok med 3. in 6. letom ne more zahajati v otroške ustanove, ker ima samo eno obleko... To poročilo ministrstva za socialno skrbstvo je imelo 12 strani polnih naravnost obupnih številk. Poročilo je pokazalo vso globino prepada iz katerega se je morala dvigniti vsa dežela in posebno njena mladina. Strahoten porast smrtnosti in kriminalitete med mladino je zahteval hitre, temeljite in odločne ukrepe. A kako jih je bilo mogoče izvesti v deželi, ki je bila komaj osvobojena in je še ležala v ruševinah? Na Madžarskem so se vrgli na delo in tri leta pozneje, v 1948, je strašni problem bedne mladjne skoraj popolnoma rešen. Smrtnost med mladino je manjša kot pred vojne? poslednji mali potepuhi stopajo na pot prevzgojitve. Vsi otroci so danes primerno hranjeni... Se več: Madžarska vabi vsako leto na tisoče tujih otrok, da pridejo in prežive počitnice in zdravljenje na njenih tleh, ki so bolj rodovita kot kdajkoli poprej. Ce hočemo razložiti to temeljito izpremembo stanja, ne bi zadoščala obširna knjiga. Naj omenimo le nekaj drznih ustvaritev: Otroško mesto Hadjuhadhez in Pionirsko progo na gričih Mont Szechenyi. —O—: Hadjuhadhaz leži nedaleko mesta Debrecin. V lepem gozdu, ki se razprostira na površini preko 3 kilo- metrov je bilo vojaško taborišče, ki ga je vojna opustošila. Ze leta 1945. je sklenilo ministrstvo za socialno skrbstvo, da bo tam sgradito zbirni center za zapuščene otroke. Sredstva so bila silno borna; prišla so jz najrazličnejših držav. S temi sredstvi so bile ponovno zgrajene do konca 1946. barake in stavbe. Danes, po dveh letih obstoja, mesto otrok Hadjuhadhaz ni več skupina barak. Pod vodstvom ministrstva za socialno skrbstvo je nastalo resnično mesto z ulicami, z lastnim županom, policijsko postajo, lastnimi šolami, kinomatogra- Slika z mladinske otroške proge pri Budimpešti. Mladi krivec pred otroškim sodiščem. Sodna razprava se vrši na prostem. Poslušalci, otroci, slede z zanimanjem potek razprave. Tako se vzgajajo k čutu odgovornosti in samozavesti ter demokratičnemu mišljenju. fom, gledališčem, koncertno dvorano, knjižnico, pošto, stadionom, z lastnimi zdravstvenimi ustanovami in z lastno kmetijo malo izven mesta, ki obsega preko 150 hektarjev njiv. Kmetija ima traktorsko postajo, kjer stoje popolnoma novi traktorji in hlev z 10 konji, 5 kravami, 130 svinjami itd. 350 fantov in deklet stanuje v tem mestu, mu daje življenje, ga razvija in razširja. Svojo nesrečno preteklost so pozabili in se uče, delajo, diskutirajo ter vodijo in upravljajo sami svoje življenje. Najmlajši imajo 6 let, najstarejši 18. Sami so pomagali pri napeljavi tekoče vode in elektrike. Za dobavo elektrike ima danes mesto svoj lastni generator, ki so ga podarili delavci Kobanya, kraja v bližini Budimpešte. Mladi prebivalci skrbe tudi za redno delovanje telefonske centrale, ki je darilo telefonske delavnice V Budimpešti. V glavnem skrbe mladinci sami za redno poslovanje skoraj vseh javnih usta-noV. Nadvse zanimivo in edinstveno v tem mestu otrok je pa njegovo «politično» in upravno življenje. Vso to skupnost vodi Dr. Zsig-mond Adam, znan pedagog, ki mu pomaga večja skupina vzgojiteljev. Ti puščajo največjo avtonomijo v vodstvu skupnosti otrokom samim. Vodstvo je izvoljeno na tajnih glasovanjih mladih državljanov. Volivno pravico ima vsakdo od 10. leta naprej. Tudi mestni svet je sestavljen izključno iz otrok in sedanji župan ima 16. let; svoje delo vrši vestno in resno. Ker je glavno načelo, da morajo svoje načrte pre-diskutirati in izvesti otroci sami, posredujejo odrasli samo, če je njihova pomoč res potrebna. Tako so debate in sklepi tega mestnega sveta in generalne skupščine vsega mesta temelj, na katerem počiva vse javno delo v mestu. Avtonomija je tukaj otipljivo dejstvo, ki ie tembolj vidno, ker so odnosi med otroci in odraslimi prisrčni in ne kažejo nič vzvišenosti in profesor-stva. Le v šoli postane mladi državljan učenec svojega učitelja. S .tajnimi volitvami so postavljeni tudi policijski komisar, čuvarji miru, sodniki in predsednik otroškega sodišča, dalje poštarji in vsi, ki zavzemajo katero koli mesto v jav nem življenju. Cut odgovornosti, ki se razvija iz tega demokratičnega sistema, lajša nalogo vzgojiteljem. Obstoj otroškega sodišča jim lajša njihovo delo; vzgojiteljem preostaja le nadzorovanje dela sodišča in njegove sodbe. Sodbe se izrekajo v primerih nediscipline, kršitve mestnih zakonov itd. Mesto ima namreč svoje lastne zakone, ki so jih iz delali skupno otroci in vzgojitelji. V vseh primerih, ko se je zgodil prekršek, odredi sodišče pravilno preiskavo. Nato sledi javna sodna razprava. Obtoženec ima branilca, lahko se pa brani tudi sam; obtožbo zastopa izvoljeni tožilec. V nobenem primeru ni previde-na telesna kazen. Kakor obstajajo kazni, tako obstojajo tudi nagrade: pohvale izrečene pred glavno skupščino mesta; premestitev na zaupno mesto; darila v knjigah, čokoladi, male vsote denarja itd... Življenje mesta poteka v treh glavnih smereh: študij v šolah in delavnicah, delo (kar pomeni neposredno sodelovanje v gospodar skem življenju mesta) in šport ter kulturno udejstvovanje. Mesto ima svoje šole: splošna (osnovno) šoto, ki jo obiskuje]6 otroci od 6. do 14. leta, kako po'/' sod na Madžarskem, in strokovn6 šoto, ki jo otroci obiskujejo vzp*1 redno s prvo. V strokovni šoli s< otroci lahko izuče za mizarje, kij* čavničarje, mehanike, monteri6’ čevljarje, brivce in frizerje, krojače ali šivilje. Otroci dovršijo nsi’ prej kratek splošen tečaj, ki up11' števa vse stroke, da imajo jasn* predstave o prednostih in neprije); nostih vsakega poklica in si torej lahko izberejo svoj poklic sami Pri popolni zavesti in poznanju stvari- Ce pokaže kak otrok posebne sposobnosti za študij in za duševi* delo ga pošlje vodstvo v Ikak dijaški dom za srednje ali višje šole. Delo v delavnicah in drugih ja* nih ustanovah tega mesta ali Pa na kmetiji, kjer je obdelanih Prc' ko 150 ha, smatrajo mladinci ved’ no kot doprinos k gospodarske!*-1 procvitu mesta, kot delo, ki prinaša, korist vsem. Delo smatrajo otrocl' 1 kot doprinos skupnosti, s kateri10 • se stalno izboljšujejo ali moderni’ i zirajo mestne naprave in ustanov6 in kjer se stalno ustvarja novo. T* ko so n.pr. mladi meščani sklenil1' da zgradijo kopališče; jasno ji1*1 je, da tega ne zmorejo sami, d° jim bo država dala material in dr* ga sredstva, toda delo je v veli*" večini naloga njih samih, kar opr* vijo z velikim navdušenjem. Dob* vedo, da potrosi država za njihov” mesto 40.000 forinto v mesečno, Pr' čemer niso vštete plače odrasle?3 t» Mladina v otroškem mestu HadJ* hadhaz se bavi v prostem času športom. osebja in investicije za poveča0*1 mesta po triletnem načrtu. Tretja iglavna aktivnost je 8*11 nje športa na malem stadionu * I sta in predvajanje nekaterih gl®"?, liških komadov, med katerimi 1 tudi Molierova drama. PevsKi zb6'] ki šteje 70 pevcev, igra važno v* go v kulturnem življenju mesta; ■ zbor spada med najboljše na W*j| žarskem. Tudi kino je začel P* kratkim s svojimi predstavami, so delavci telefonske delavnice t Budimpešti darovali mladini Hadjuhadhazu popolno oprem o ■ zvočni film. Bodočnost mesta otrok, ki je pred dvemi leti še tako negot°*j je danes zagotovljena, ker vlada štedila s pomočjo vzgojiteljem pedagogom, ki so bili določeni to akcijo. To mesto bo velika » za otroke, ki so bili v zgodnji * dosti žrtve vojnih grozot. Ze n® ravajo povečati mesto otrok. K"Ip lu bo zgrajena tkalnica, ščetarna 1 delavnica za igrače. (ll. Triletni načrt je pa predvidel di velike investicije za nadaljni. f voj mesta, za nove gradnje sta., vanjskih hiš, šo>, delavnic in nic, športnih igrišč itd. t Ko pregledujemo demokrati svoboščine, ki jih uživajo mad . ski mladi kriminalci in zapusc... otroci v otroškem mestu Hat!)11 ; rsfi dhaz se spominjamo na prilil16 katerih žive naši otroci na na drugi strani meje. V. — ,t| demokraciji velja princip, da ^ «svobodni» dijaki srednjih o0lv(o-morejo imeti niti najmanjše a ^ nomije. Niti govora pa ne n' T biti, da bi mladinci uživali sv° ^ do, kot jo uživajo zapuščenci Madžarskem. Tudi v Dijaškem domu v ji vlada nedemokratična uprav». ^ dela pod komando g. Pahorja- a zumljivo je, da Pahor s sV't,j četniškimi tradicijami ni dovZc za napredne ustanove, kot, 3e v mer na Madžarskem. Preteklo nedeljo je imela Slovenska demokratska zveza «uničujoče» zborovanje na katerem so se zbral, no njenem lastnem pisanju pristaši iz vsega tržaškega ozemlja. Bilo jih je točno 139 (sto trideset in devet) med njimi Je bilo vseh 16 kandidatov za volitve in 6 oseb iz Bazovice Prištevala sta zborovanju tudi 2 psa in 2 kokoši. Zgornja slika kaže zborovanje za časa govora «voditelja množic» g. Ageneletta. V času rašče je rastlina v stalnem snovanju. Medtem ko stalno s tvarin v listih organske snovi, potrebne za svoj razvoj, si nabira rezervne hrane v obliki zrnja, gomoljev, korenja itd. Bai zaradi teh poslednjih pa gojimo rastline, ker ti so naš «pridelek» (bodisi za hrano, industrijo in dr.), obenem pa tudi seme za bodočo setev. Pojem «seme» v gospodarskem pomenu je torej širši in ni istoveten z onim, kar običajno razumemo v rostlino-znernskem pomenu. Se si torej hočemo zagotoviti u-speh žetve, moremo posvetiti naj-pečjo pozornost semenu. Vrednost semena, ohranjene in pripravljanje semena za setev itd, pa tudi od nasledstva. Nasledna svojstva je težje odrediti, toda prva lahko ugotovimo sami. Sem spadajo: Kalitev, čistost, teža, veličina, oblika, barva, vonj, sijaj, vlaga itd. Vsak poljedelec, posebno vrtnar, lahko pridela seme različnih rastlin, in zelenjav sam na svoji njivi. Ni težko izbrati najboljše seme dobrih vrst fižola, graha, kumar, pa-radiinokov, niti od rastlin, ki zgodaj dozorijo, tako, da niso odvisne od največje poletne suše. Razen tega si lahko pripravimo s selekcijo (plemenski izbor) take rastline, ki potrebujejo zg svoj razvitek manj- KAKO PRIPRAVIMO DOBRO SEME še količine vode... Potrebno pa jc, da setev čimprej izvršimo, da damo rastlini možnost popolnega razvoja, že pred poletno sušo, dobro izkoriščajoč zimsko vlago. Nadalje je dobro vzeti v obzir one rasline, ki globoko razvijejo svoje korenine, tó je tiste rastline, ki lahko izkoriščajo vodo iz globlji plasti zemlje. Težje je pridelati dobro seme rastlin, katerih seme je zrelo šele v drugem letu setve. Sem spada predvsem zeljnata in koreninasta zelenjava. Enoletne rasline take zelenjave vipramo jeseni pobrati in jih tako spraviti, da dobro prezimijo. Spomladi pa jih moramo zopet vsaditi in negovati, da morejo razviti cvet in pozneje plod z dozorelim semenom. Vse to je seveda Zakai propadali! m e lanca ne? ■ Skoraj vsi vrtnarji tožijo, da jim malancani propadajo da jim mlade rastlinice v rastlinjakih naenkrat sahnejo: dan prej so še vse lepo uspevale, ponoči pa so skoraj vse hkrati klonile. Kaj je temu vzrok? Bolezen se pojavlja posebno v rastlinjakih in napada predvsem one rastlinice, ki so zrastle v goščavi, na katere je močno pripekalo sonce skozi šipe in ki so bile zvečer zalivane s premrzlo vodo. Na rastlini nad zemljo sc ne opaža nobenega znaka, ki bi lahko povzročil pojav «kapi»: če pa rastlino izrijemo, opazimo takoj, da jc deblo nad koreninami popolnoma temne, skoraj črne barve. Na tem mestu je bila rastlinica napadena od neke vrste peronosporacee: Phy-tophthora omnivora. To bolezen lahko preprečimo, ako: pognojimo zemljo s foforjem in apnom, izrijemo bolne rastline in jih sežgemo, neprizadetim rastlinam pa oprašimo podnožje debelca s praš-nato mešanico živega apna in železnega sulfata (v trgovini pod it. imenom solfalo ferroso). Razen tega poškropimo ob sončnih dnevih šipe z blatom in zalivamo z ijilač-no, več dni stoječo vodo. težavno, toda kljub temu se včasih dogodi, da tako iz pripravljenega semena zraste rastline. Da nam bo to razumljivo moramo vzeli v o-bzir naslednja dejstva: iz cveta se razvije plod, a v tem samo tedaj čt- se pestič cveta oplodi, tj. ('praši s cvetnim prahom s prašnika i-slega ali drugega cveta istovrstne rasline. Oprašitev, t.j. prenašanje cvetnega prahu na pestiče, opravijo veter, čebele ali druge žuželke. Lahko se pa dogodi, da cveteta istočasno dve različni vrsti iste zelenjave in se medsebojno oprašita. Tudi v tem slučaju se bo razvil plod m v njem bo dozorelo seme. Toda če to semem vsejemo, se bo iz njega razvila rastlina, ki ne bo popolnoma enaka oni, iz katere se je razvilo seme; nekaj bo podobna tudi drugi vrsti. Nova rastlina torej ni čista vrsta, temveč 'je križana z drugo vrsto. S takim križanjem ki se jih običajno ne da zabraniti, se pomešajo posamezne vrste. Naj-l) al j so križanju podvržene rane vrste zeljmite zelenjave. . Na malih parcelah je mogoče pridelati tistovrstno seme; celo v večjih vrtovih je to težavno, v^ dar sg da križanje preprečiti' ^ je rastlinska prsta «e v zače mzvoju, določimo posamezne ^ "V stline. Izbrali bomo le popolnoma zdrave in ^ rastline. Tem semenskim ^ > 5! tlinam moramo posvetiti čjo pažnjo; ne smemo jih n**' gir rati, fižolovih in grahovih s .< kop ne smemo otipavati, z/osijjjl prvih, ker nam ti dajo niti13 / seme. Predvsem pazimo, da J menske rastline ene vrste 6 ^ oduojene, t.je oddaljene mora)0 medseboj vsaj 500 do 1000 m■ A pazimo že pri setvi ali smenskih rastlin. Rastline, ki se najlažje ki jih moramo zato prostora0' J ti so vse vrste in podvrste *