SOZD ZDRUŽENA PODJETJA STROJ E GR"n umm GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE TITOVI ZAVODI LITOSTROJ LJUBLJANA LETO XIX. JANUAR 1978 ŠT. 1 Z ukazom št. 119 |e predsednik republike 27. 9. 1977 odlikovel Titove zavode Litostroj z redom dela z rdečo zai GOSPODARSKI NAČRT ZA LETO 1978 SO TEMELJNE ORGANIZACIJE PO PREDPISANEM POSTOPKU OBLIKOVALE, RAZPRAVLJALE, USKLAJEVALE IN SPREJELE NA DELAVSKIH SVETIH. OBRAVNAVALI IN USKLADILI SO GA NA VSEH DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIH IN POTRDILI NA DELAVSKEM SVETU DELOVNE ORGANIZACIJE TZ LITOSTROJ DNE 28. 12. 1977. Naloge v letu 1978 Letošnje leto je odločilno za uresničevanje nalog, ki smo jih sprejeli s srednjeročnim načrtom 1976—1980. Gospodarski načrt delovne organizacije Litostroj predvideva povečano količinsko in vrednostno proizvodnjo, ki naj bi jo dosegli z boljšo organizacijo, s sodobnejšo tehnologijo, z delitvijo dela, z večjo proizvodnostjo in s povečanim številom delavcev v neposredni proizvodnji za izpopolnitev druge izmene. Za dosego postavljenih ciljev smo se v letu 1977 samoupravno reorganizirali v take zaokrožene celote, katere nam bodo dale še večje rezultate kot do sedaj. S temi statutarnimi spremembami želimo doseči večje in učinkovitejše sodelovanje vseh zaposlenih pri izvrševanju sprejetih nalog in boljše izkoriščanje zmogljivosti delovne organizacije. Delovna organizacija Litostroja je s svojimi temeljnimi organizacijami združenega dela na podlagi možnosti razvoja v razdobju 1976—1980 predvidela realne stopnje rasti in razmerja, ki jih je v proizvodnji možno in potrebno doseči. Pod vplivom naraščajoče ravni cen so kazalci, v katerih se poslovna gibanja dejansko izražajo, ustrezno višji. Pri tem pa je za ustvarjanje pogojev za uravnotežen ekonomski razvoj vendarle bistvenega pomena, da v tekočih gibanjih obravnavamo razmerja na podlagi projekcije predvidevanj in ne porušimo realnih razmerij med proizvodnjo, menjavo in porabo ter razmerij v delitvi skupnega dohodka. Med osnovne naloge razvojne politike sodi izvajanje ustreznih materialnih in samoupravnih pogojev, ob katerih mora priti do izraza dejavnik dela in znanja. V tem letu more biti odločujoča produktivnost, ustvarjalnost in strokovna usposobljenost delavcev. Ti kvalitetni dejavniki so pogojeni ne samo z ustrezno sposobno politiko delitve osebnih dohodkov, temveč hkrati s solidarnim zagotavljanjem in razvijanjem vseh drugih pogojev dela in življenja delovnih ljudi v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih. Da bi dosegli vse te cilje, moramo bolje opremiti delovna mesta, posodobiti tehnologijo, avtomatizirati proizvodne postopke in učinkovito organizirati delo ter hkrati izboljšati kvalifikacijski sestav zaposlenih. Večjo skrb kot doslej moramo posvetiti strokovnemu izobraževanju, ki je doslej močno zaostajalo za potrebami proizvodnje. Pomanjkanje surovin in repromateriala v preteklem razdobju je zaviralo našo realizacijo in vplivalo na povečanje stroškov, zato je pri izbiri materialov za posamezne objekte treba nujno povečati udeležbo domačih proizvajalcev. XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX\XXXXXXXXXXXXXXXXXXX XXXV Pri pridobivanju novih naročil se moramo usmerjati v izdelavo in gradnjo kompletnih objektov, za kar so velike možnosti uvrstitve v dežele tretjega sveta. Delovna organizacija Litostroj obsega 13 temeljnih organizacij in 2 delovni skupnosti. Gospodarski načrt za leto 1978 je izdelan za vsako posebej in za delovno organizacijo v celoti. Posamezni načrti obsegajo: pridobivanje, razporejanje in delitev dohodka, količinski načrt kadrov in njihovo povečanje, viri in razporejanje amortizacijskih sredstev, načrt pridobivanja naročil za zunanjo realizacijo, načrt režijskih stroškov, dinamične načrte količine, norma ur, polizdelkov, fakturiranja in prilivov. Gospodarski načrt za leto 1978 nam kaže, da predvidevamo za 2.8551 večjo skupno proizvodnjo ali za 14,4 % več, kot smo jo dosegli v preteklem letu. Celotni prihodek povečujemo za 19,3 %, dohodek za 17,3 %, čisti dohodek za 18,6 %, sredstva za osebne dohodke za 18,0%, skupno porabo za 42,9%. zaposlenost za 4% in povprečne osebne dohodke na 5.840 din na delavca. V skupnih proizvodih sodelujejo vse temeljne organizacije, razen ZSE in IC, ki poslujeta samostojno s svojim obračunom. TOZD Nabava dosega svoj prihodek s prodajo materiala v delovni organizaciji. Delovni skupnosti ustvarjata svoj dohodek s svobodno menjavo dela z delavci temeljnih organizacij, za katere opravljata dela skupnega pomena. TOZD Prodaja pridobiva nova naročila v dogovoru s posameznimi temeljnimi organizacijami v pogledu roka in vrednosti. Z ozirom na tržne razmere naroča v TOZD IRRP ponudbe za naročila, ki jih obračunavajo po dogovorjeni ceni v okviru predvidenega celotnega prihodka v temeljni organizaciji. Količinski obseg proizvodnje smo že objavili v posebni izdaji našega časopisa v mesecu decembru. V spodnji tabeli je prikazano pridobivanje, razporejanje in delitev dohodka po tozdih, delov- 17. septembra 1977 so ob prisotnosti najvišjih predstavnikov republike slovesno predali v obratovanje novo veliko cementarno v Anhovem. Med slavnostjo je predsednik delavskega sveta Salonit — Anhovo prebral tudi osebno pozdravno pismo predsednika Tita anhovskim cementarjem, v katerem jim je čestital k veliki delovni zmagi. Naš prispevek k tej delovni zmagi sta bili — poleg ostale opreme — dve mlinici cementa, v katerih zmeljejo vsako uro 140 ton najkvalitetnejšega cementa. Po zmogljivosti in velikosti spadata ti dve mlinici med največje na svetu in sta ostalim investitorjem dokaz, da za precejšnji del opreme cementarn ne bo treba več dragocenih deviz. Od cementarne Salonit — Anhovo smo prejeli pismeno priznanje. J. Stražišar ! i ! I ! i I II Delavski svet delovne on SALONITA1 je na svoji seji dne 15.9.1977 sprejel sklep, da podeli PRIZNANJE za izredno prizadevno sodelovanje pri izgradnji nove cementarne PODJETJU LITOSTROJ. LJUBLJANA nih skupnostih in delovni organizaciji. Kadre bomo povečali predvsem zato, da bomo zapolnili drugo izmeno v proizvodnji, nekaj pa jih potrebujemo tudi za opravljanje novih dejavnosti, ki so potrebne po statutarnih spre- membah v delovni organizaciji. Prikazan načrt uporabe amortizacijskih sredstev je v skladu s »Samoupravnim sporazumom o združevanju sredstev za investicijska vlaganja v letih 1977 (Nadaljevanje na 2. strani) *-k-K-K-K-k-K*-K-K*-K-k-K-k-K-k-K-K-K-K-li-K-k-K-k-K-K-k*-k-k-K-K-K-k-k-k-k-k-K-k*-K-k-k-K-K-k-k»4-***)UI-*X-)U4-X-K-**)«-)<-)«-)U<-)4-***X-***4-*X-*X-**)«-)4->-****)M-i4-X-***X-* ODLOČITEV PRIPADA NAM: NOVI DAVEK 0,5 %? (Berite na 3. strani) Leto kongresov Z novim letom smo stopili v leto partijskih kongresov in splošnih volitev, v katerem bodo politično življenje označevali dogodki, ki za jugoslovansko in slovensko družbo pomenijo oceno dosežene razvojne stopnje socialističnih samoupravnih odnosov ter sprejemanje programov in akcij za nadaljnje dograjevanje političnega sistema. Tako kot vsi dosedanji kongresi bodo tudi letošnji zvezni in republiški kongresi Zveze komunistov Jugo-slavje, Slovenije, vseh drugih republik in obeh pokrajin osrednji politični dogodek za Zvezo komunistov, za vse delovne ljudi ter narode in narodnosti Jugoslavije. Tako se bodo po letu 1919 enajstič sestali jugoslovanski komunisti in osmič po letu 1937 slovenski komunisti. Za razliko od vseh dosedanjih partijskih kongresov, na katerih so jugoslovanski in slovenski komunisti opozarjali na ključna protislovja pri graditvi samoupravnih socialističnih odnosov in s svojo avantgardno idejnopolitično vlogo v družbi brzdali negativne družbene pojave v posameznih obdobjih (informbiro, delavsko upravljanje, djilasovščina, gospodarska reforma, rankovičevstvo, tehnokratsko-liberalistične in nacionalistične deformacije), lahko ugotovimo, da se v pripravah na 11. in 8. kongres ZKJ oziroma ZKS nobeno družbeno vprašanje ne kaže v zaostreni obliki in da bodo kongresi potekali v relativno stabilnih družbenih razmerah. Temeljito bomo lahko ocenili, do kam smo prišli pri uveljavljanju ustave in zakona o združenem delu, pri spreminjanju družbenoekonomskega položaja delovnega človeka in občana v temeljni organizaciji združenega dela in v krajevni skupno- sti ter na podlagi te ocene sprejeli naloge za pokon-gresno obdobje, hkrati pa izpolnjevali politični sistem v smereh, k jih nakazuje študija tovariša Edvarda Kardelja. Vzporedno in v tesni zvezi s pripravami na kongres ZKJ in ZKS tečejo priprave na splošne volitve, ki bodo tudi v tem letu. Čeprav je evidentiranje možnih kandidatov že opravljeno, nas poglavitno delo še čaka. Zavedati se moramo, da so volitve le sklepno dejanje nekega trajnejšega družbenopolitičnega in samoupravnega dela, pri katerem delavci in občani aktivno uresničujejo svojo državljansko dolžnost s tem, da s povečano družbeno zavestjo pregledamo, kaj smo v obdobju med volitvami dosegli na vseh področjih družbenega ustvarjanja, ter da samokritično ocenimo svoje delo in ugotovimo, ali smo izpolnili svojo samoup-ravljalslto dolžnost kot komunisti, člani socialistične zveze, sindikata, mladine in drugih družbenopolitičnih organizacij. Polnoštevilna udeležba na volitvah in potrditev predlaganih kandidatov je le malenkost v primerjavi s tistim, kar mora naš delegatski in skupščinski sistem uresničiti s tem, da uveljavi delegate oziroma delegacije in s tem voljo in interese delovnih ljudi in občanov. V pripravah na volitve moramo odločno zavrniti trditve, da je delegatski sistem le druga medalja predstavniškega sistema, samoupravne interesne skupnosti, gole institucije in svobodna menjava dela cilj, ne pa sredstvo, ker so tisti, ki ne razumejo njihovega pomena in delovanja pasivni opazovalci našega družbenega razvoja oziroma odkriti nasprotniki. Zato moramo v vseh sredinah, organih in organizacijah na vso moč prijeti za delo, da potrdimo, kar je dobrega in popravimo, kar ni dobro. Samo tako bomo uresničili bistvo volilne pravice in dolžnosti. Za to je še dovolj časa do volitev. V. Ž. xxxxxxxxxxxxxxxx.xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx> t***********************************************************************-*****************************^ PRIDOBIVANJE, RAZPOREJANJE IN DELITEV DOHODKA DRUŽBENOEKONOMSKE POSTAVKE NADALJNJE GRADITVE POLITIČNEGA SISTEMA SOCIALISTIČNEGA SAMOUPRAVLJA-v 000 din NJA. PROD IRRP NAB PUM PZ0 OB MONT TVN Celotni prihodek 48.851 50.567 406.500 282.600 157.735 276.589 154.446 80.081 Porabljena sredstva 16.449 5.004 386.686 173.054 103.254 127.062 79.286 63.849 Dohodek 32.402 45.563 19.814 109.545 54.481 149.526 75.160 16.232 Obveznosti iz dohodka 9.079 6.423 6.046 22.108 16.593 49.607 20.971 6.397 Oseb.dohodki in prejem. 17.397 33.906 11.000 69.447 27.719 78.234 39.302 6.102 Za stanovanj. izgrad. 1.079 2.102 838 4.306 1.718 4.850 2.467 378 Za skupno porabo 861 1.660 580 5.634 3.847 1.540 3.380 648 Poslovni sklad: - posojilo nerazvitim 189 393 150 1.704 640 2.592 1.800 240 - posoj.po aam.sporaz. 120 252 200 4.234 925 3.957 2.500 280 - del, ki ostane TOZD 2.979 447 800 — 1.942 5.896 3.000 1.707 Rezervni sklad 698 380 200 2.112 1.097 2.850 1.740 480 ČISTI DOHODEK 23.323 39.140 13.768 87.437 37.888 99.919 54.189 9.835 CELOTNI PRIHODEK 48.851 50.567 406.500 282.600 157.735 276.589 154.446 80.081 PP0 SE IVET SSP FPR ZSE IC D 0 Celotni prihodek 101.442 35.000 99.435 40.150 15.473 39.985 20.241 1,809.095 Porabljena sredstva 80.721 17.738 52.507 16.610 4.100 23.215 7.449 1,156.986 Dohodek 20.721 17.261 46.928 23.540 11.373 16.769 12.792 652.109 Obveznosti iz dohodka 8.785 3.585 10.486 1.146 549 1.232 2.099 165.108 Oseb.dohodki in prejem. ■8.747 9.230 31.260 19.640 9.566 13.660 10.118 385.330 Za stanovanj. izgrad. 700 572 1.938 1.510 985 847 350 24.640 Za skupno porabo 893 1.267 2.078 1.188 262 610 200 24.647 Poslovni sklad: - posojilo nerazvitim 400 366 440 56 11 95 - 9.075 - posoj.po sam.sporaz. 250 516 576 - - 69 - 13.879 - del, ki ostane TOZD 522 1.315 - - - 214 - 18.823 Rezervni sklad 424 410 150 - - 42 25 10.607 ČISTI DOHODEK 11.936 13.676 36.442 22.394 10.824 15.537 10.693 487.001 CELOTNI PRIHODEK 101.442 35.000 99.435 40.150 15.473 39.985 20.241 1,809.095 NAČRT REŽIJSKIH STROŠKOV v 000 din PROD IRRP NAB PUM PZ0 OB MONT. TVN Porablj.surov. in mat. 547 816 175 53.016 15.804 2.496 1.506 114 Porabljena energija 51 35 180 7.443 720 2.000 1.000 20 Transportne storitve 1.352 79 2.000 1.453 1.811 2.342 868 56 Stroš.vzdrž. del.sred. 459 310 1.500 10.611 2.538 7.840 2.166 140 Druge proizv.storitve 2.839 2.560 3.050 48.223 31.651 30.280 4.508 278 Odpis drob.inventarja . 22 323 .110 1.825 1.476 8.070 278 54 Reklama in reprezent. 3.860 45 30 - 170 90 15 15 6 Drugi mat. stroški 61 95 40 24 5 16 6 2 Nepr.stor.in avtor.hon. 683 1.537 315 70 300 908 578 96 Dnevnice in ter.dodat. 448 260 130 1.200 60 30 60 6 Druga povrač.stroškov 861 496 344 906 355 606 508 28 Amortizacija 494 2.800 884 11.000 5.526 48.357 5.809 809 Vkalkul.davki in prisp. 3.751 2.418 1.642 6.310 3.013 5.800 7.162 2.542 Vkalkul.drugi del doh. 2.393 899 3.960 1.190 1.758 8.100 2.730 898 Vkalkul.osebni dohod. 17.398 33.906 11.000 69.447 27.719 78.234 39.302 6.102 Skupaj : 35.219 46.579 25.360 212.888 92.826 : 195.094 66.496 11.151 PP0 SB IVET SSP FPR ZSE 10 D O Porablj.surov.in mat. 95 284 9.407 897 281 19.117 3.310 107.866 Porabljena energija 36 40 17.219 67 4 253 240 29.309 Transportne storitve 103 65 186 1.905 16 36 23 12.295 Stroš.vzdrž.del.sred. 90 2.961 2.132 635 107 597 520 32.606 Druge proizv.storitve 588 729 3.973 1.409 792 332 613 131.825 Odpis drob.inventarja 13 188 369 26 5 91 125 12.974 Reklama in reprezent. 58 5 4 714 27 7 8 5.054 Drugi mat. stroški 135 4 30 180 101 32 708 1.439 Nepr.stor.in avtor.hon. 63 130 394 2.630 2.512 584 304 11.104 Dnevnice in ter.dodatki 40 12 118 84 4 22 61 2.534 Druga povrač.stroškov 75 58 191 7.802 91 357 224 12.901 Amortizacija 649 866 4.639 484 300 1.787 1.314 85.717 Vkalkul.davki in prisp. 897 902 5.888 636 223 1.058 1.974 44.216 Vkalkul.drugi del doh. 3.463 684 3.512 251 157 121 125 30.241 Vkalkul.osebni dohod. 8.747 9.230 31.260 19.640 9.566 13.660 10.118 385.330- Skupaj: 15.052 16.158 79.323 37.360 14.186 38.054 19.666 905.411 (Nadaljevanje s 1. strani) do 1982«. Amortizacija nad minimalno stopnjo se obračunava iz obveznosti dohodka, medtem ko se minimalna amortizacija obračunava v materialnih stroških. V tabeli prikazujemo režijske stroške, ki so jih temeljne organizacije predvidele za pridobitev celotnega prihodka. Biti morajo vedno v skladu z ustvarjeno proizvodnjo. To je le nekaj najbolj pomembnih podatkov, ki nam pri- kazujejo obseg nalog v letu 1978. Že same sprejete obveze po tozdih kažejo, da se je treba dosledno in odgovorno držati planiranih količin in okvirov preko celega leta in ne smemo dovoliti odstopanj, če bomo od januarja NAČRT KORIŠČENJA AMORTIZACIJSKIH SREDSTEV /v 000 din/ TOZD PROD TOZfl IRRP tfOZD NAB fazi) PUM TOZD PZ0 TOZD OB TOZD MONT “fČZD TVN 1. Amort.po minimel. stopnji 266 1.095 476 8.401 1.854 27.160 3.474 484 2. Amort. nad oinimel. stopnjo 228 1.705 406 2.599 3.672 21.196 2.335 324 3. Skupna amortizacija 494 2.800 884 11.000 5.526 48.356 5.809 806 4. Tekoča obratna sredstva 99 566 177 2.200 1.105 9.671 1.018 162 5. ZPS-10% od amort.po minimal.atop. 26 109 48 840 185 2.716 347 48 6. Odplačevanje kreditov - 617 164 2.167 22 6.332 - - 7. Skupaj že angažir. amortizacija 125 1.292 389 5.207 1.312 18.719 1.365 210 8. Prosta amortizacija 369 1.508 495 5.793 4.214 29.637 4.444 598 9. Za tekoča nadomeet. osnov.sred. 369 808 495 2.493 1.714 8.387 3.144 598 10. Za združev. v nove inveat.-lastne 350 - - 4.150 - - 11. Za združev. v nove invest.-drug.TOZD 350 - 3.300 2.500 17.100 1.300 - TOZD PPO Skup.OB,MONT, TVN. PPO TOZD SE TOZD IVET DS SSP DS FPR TOZD ZSE TOZD IC DO 1. Amort.po minimal.stop. 384 31.502 693 3.967 261 160 1.787 1.314 51.776 2. Amort.nad minimel. stop. 264 24.119 173 672 223 140 - - 33.939 3. Skupna amortizacija 648 55.621 866 4.639 484 300 1.787 1.314 85.715 4. Tekoča obratna sredstva 130 10.981 173 927 97 60 357 - 16.742 5. ZPS-1056 od amort.po min".stop. 39 3.151 69 397 26 16 179 131 51177 6. Odplačevanje kreditov 73 6.405 35 113 - - - - 9.523 7. Skupaj že angaž.amort. 242 20.536 277 1.438 123 76 536 131 51.442 8. Prosta amortizacija 407 35.066 589 3.201 361 224 1.251 1.182 54.273 9. Za tekoča nadom.osnov.ared. 407 12.536 589 3.201 361 224 1.251 1.182 25.223 10. Za združ. v nove inveat.-lastne - 4.150 - - - - 4.500 11. Za združ. v nove inv.-drug.TOZD 18.400 - - - - - - 24.550 Smeri razvoja samoupravljanja Kot osnovo političnega sistema tovariš Kardelj poudarja neposredno ekonomsko zvezo delavcev v združenem delu z njihovim minulim delom ter njihovo odvisnost od rezultatov celotne družbene reprodukcije, to je od upravljanja in gospodarjenja ne samo z živim delom, temveč predvsem s podaljšanim minulim delom. Delavec preko samoupravnih delegatskih institucij dobiva možnost za ekonomsko in politično kontrolo nad sredstvi, pogoji in sadovi svojega dela na vseh področjih družbenega dela. Celoten dohodek združenega dela se pridobiva v temeljni organizaciji združenega dela, vendar je le-ta podvržen osnovnim zakonitostim blagovne proizvodnje in delovanju trga. V pogojih delovanja demokratičnega samoupravnega mehanizma ekonomskih odnosov delavec odloča o celotnem dohodku in ga ob ustreznem družbenem planskem usmerjanju in ob ustrezni materialni in moralni stimulaciji ponovno združuje v delovni organizaciji, SIS, poslovnih skupnostih in v drugih oblikah združevanja dela in sredstev. Presežno delo kot družbenoekonomska kategorija, ki pomeni mezdni položaj delavcev in ki je element odnosa med ljudmi, preneha obstajati, saj z njim kot delom celotne vrednosti razpolagajo delavci sami. Presežno delo se spremeni v ekonomsko materialno kategorijo, v akumulacijo. Spreminja pa se tudi narava delitve po delu in oblikovanje osebnih dohodkov. Osebni dohodek ni odvisen samo od produktivnosti in od rezultatov tekočega dela delavcev, temveč tudi od gospodarjenja s podružbljcnim minulim delom — družbenim kapitalom, kakor pravi tovariš Kardelj, s katerim razpolagajo in ga upravljajo delavci v organizacijah združenega dela. Delavec postaja življenjsko in delovno zainteresiran za prostovoljno, demokratično in samoupravno združevanje dela in sredstev, za doseganje višje splošne in posamične produktivnosti dela in sploh za večji dohodek. Vse te in druge spremembe v samoupravnih proizvodnih odnosih so okrepile samoupravni in demokratični položaj delavca, delovnega človeka in občana, razširile demokratične pravice in s tem prispevale k osvobajanju miselnosti mezdnega delavca ter pripomogle k zmanjševanju nasprotij med fizičnim in umskim delom. Kajti brž ko delavec odloča o razširjeni reprodukciji, o svobodni menjavi dela itd., njegovo delo ni več samo fizično, temveč tudi umsko. Dohodkovni odnosi, formulirani in institucionalizirani v ustavi in zakonu o združenem delu, dosledno in jasno izražajo družbeno lastnino kot sistem odnosov med ljudmi. Družbena lastnina je razredna lastnina, zato ne more imeti nad njo monopola nihče, niti država, niti delovni kolektiv. Delavec odloča in ima kontrolo nad usodo določenega dohodka, s tem pa vzpostavlja tudi neposreden odnos med delavci v nepo-srednji proizvodnji — v materialni proizvodnji in med delavci iz družbenih dejavnosti. Na tem načelu temelji tudi svobodna menjava dela oziroma koncept samoupravnih interesnih skupnosti. Država in njeni organi na tem področju SC spreminjajo V instrument združenega dela, čeprav posreduje le tedaj, če do samoupravnega sporazumevanja, ki je instrument teh odnosov, ne more priti, s stališča družbenih interesov pa je nujno, da pride do odločitve. Družbenoekonomske postavke, ki so zelo zgoščeno poudarjene v platformi XI. kongresa ZKJ in ki smo jih v kratkem opredelili, obravnavajo torej nov družbenoekonomski položaj delavca in delovnega človeka, novo vsebino človekovih pravic ter svoboščin, ki so iz političnih spremenjene v neposredne človekove — ekonomske pravice. Osnovne tovrstne pravice so pravica do samoupravljanja in pravica do dela z družbenimi sredstvi. (nadaljevanje) J. E. do decembra vestno opravljali vsak svoje delo, tako delavci v proizvodnji in vzdrževanju kot delavci v delovnih skupnostih, bomo dosegli predvidene rezultate. Zaradi izrednega pomena doslednega uresničevanja dohodkovnih odnosov v Litostroju prehajamo z letošnjim letom v tozdih in delovnih skupnostih v novo kvaliteto družbenoekonomskih odnosov v delitev sredstev za osebne dohodke po delu in rezultatih dela. Samoupravno sporazumevanje ibo tudi v prihodnje temelj- na metoda medsebojnega sporazumevanja, ki mora omogočiti skladno rast realnih osebnih dohodkov z rastjo produktivnosti dela in zagotoviti tudi krepitev akumulativne sposobnosti delovne organizacije. S postopno kadrovsko zapolnitvijo druge izmene, z zmanjšanjem zamud pri sklenjenih pogodbah in s tem z zmanjšanjem nedovršene proizvodnje bomo dosegli boljše poslovne rezultate tako v temeljnih organizacijah združenega dela kot tudi v delovni organizaciji kot celoti. Boris Tertnik, ing. NAČRT KADROV IN POVEČANJE tOZD-DS Zasedba 1.10. 1977 Načrt Proizv. za leto 1978 Režij. Skupaj Od tega povečanje T0ZD-PR0D 152 10 150 160 8 -IRRP 261 269 7 276 15 -NAB 111 36 84 120 9 -PUM 680 523 179 699 19 -PZ0 279 216 70 286 7 -OB 718 549 219 768 50 -MONT 359 237 145 382 43 -TVN 44 39 22 61 17 -PPO 79 66 20 86 7 -SE 68 58 15 73 5 -IVET 318 256 61 317 - DS -SSP 175 - 185 185 10 -FPR 81 - 97 97 16 T0ZD-ZSE 167 135 49 184 17 -IC 89 - 91 91 2 Skupaj DO: 3.561 2.394 1.394 5.785 225 Sprejeli smo skupne osnove in merila Določbe tega zakona o ugotavljanju celotnega prihodka, razporejanju dohodka in čistega dohodka ter o delitvi sredstev za osebne dohodke in za skupno porabo delavcev se uporabljajo najpozneje od 1. januarja 1978 (662. člen zakona o združenem delu). Če delavci v temeljni organizaciji ne določijo osnov in meril za delitev sredstev za osebne dohodke, prejemajo le z zakonom zajamčeni osebni dohodek (127. člen ZZD). S kombinacijo teh dveh določb je zakon o združenem! delu pospešil uresničevanje svojih načel o družbenoekonomskih odnosih delavcev v združenem delu. Ker pa je delitev dohodka in osebnih dohodkov dokaj zapletena naloga, če hočemo dejansko uresničiti načelo nagrajevanja po delu, je bilo leto pre- kratko in je bilo treba v zadnjih mesecih usmeriti v iskanje in izdelavo meril in osnov za takšno nagrajevanje vse razpoložljive moči. 1. Samoupravni sporazum o razmerjih pri ustvarjanju skupnega prihodka med TOZD; 2. Samoupravni sporazum o organiziranju in delovanju ljudske obrambe in družbene samozaščite; 3. Samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za delitev čistega dohodka, sred- stev za osebne dohodke, skupno porabo in nadomstil delavcem na račun materialnih stroškov. Naslednjega dne 29. 12. 1977 pa smo tudi tretji sporazum potrdili še na referendumu, kot to zahteva zakon o združenem delu. Samo nekaj statističnih podatkov dovolj nazorno pokaže, s kakšno resnostjo in odgovornostjo smo delavci Litostroja začeli izvajati osebno izjavljanje neodtujljivih pravicah, ki nam jih zagotavlja zakon o združenem delu. Volilna udeležba je bila zelo dobra, posebno če upoštevamo, da je bil referendum tik pred prazniki, ko je bilo precej delavcev na dopustu. Povprečna volilna udeležba za vse TOZD je bila 81,63%. Referendum je v vseh TOZD in v obeh delovnih skupnostih uspel. Od oddanih glasovnic je imela ogromna večina obkrožena »za«. Naj višji odstotek glasov »za« so dosegli DS PFSR — 98,48 % in v TOZD Prodaja — 98,40%. Tudi v TOZD Servis ni nihče glasoval »proti«, vendar rezultat ni stoodstoten, ker sta bili dve glasovnici neveljavni. Vendar pa ti odstotki niso odločilnega pomena, saj se rezultat referenduma računa od vseh vpisanih v volilni imenik, glede na to, ali so prišli glasovat ali ne. Zato je ta rezultat seveda nekoliko nižji, a je še vedno zelo visok. Najvišji odstotek je bil dosežen v TOZD PZO, in sicer 91,57%. Seveda pa s tem, ko smo sprejemali skupne osnove in merila, delo še ni opravljeno. Delavci uresničujejo svoje pravice in obveznosti na podlagi samoupravnih splošnih aktov v temeljni organizaciji oziroma DS, medtem ko je bil to sporazum med TOZD oziroma DS. Vsaka TOZD oziroma DS bo morala izdelati svoj pravilnik o osnovah in merilih za delitev osebnih dohodkov, ki pa bo moral biti seveda v skladu z že sprejetimi skupnimi osnovami in merili. Anton Tomažič NAŠI DELEGATI RAZPRAVLJAJO IN ODLOČAJO Novi davek iz OD delavcev? 30. januarja 1978 bodo prvič v tem letu sklicane seje vseh zborov občine Ljubljana-šiška. Na skupnem zasedanju treh zborov bo prav gotovo glavna tema obravnava »Predloga smernic za uresničevanje družbenega plana občine Ljubljana-šiška za obdobje 1978 —1980 v letu 1978«. Predlog smernic je drugače povedano celostni načrt življenja in dela družbenopolitične skupnosti občine šiška za leto 1978. Iz gradiva, o katerem bodo delegati razpravljali in odločali v tej točki dnevnega reda je razvidno, da so elementi kot so rast družbenega proizvoda, produktivnost in drugi, v primerjavi z republiškimi, dokaj visoko postavljeni. Zato bo njihova uresničitev terjala skrajne napore delovnih ljudi v gospodarski sferi občine šiška. Iz dnevnega reda zbora združenega dela pa lahko med drugim razberemo tudi dve dokaj »vroči« temi. Prva se nanaša na sklepanje zbora združenega dela v katerem naj bi dal soglasje k novim cenam v vzgojnovarstvenih zavodih občine šiška. S tem soglasjem k novim stroškovnim cenam pa bomo seveda morali mnogi starši poseči globlje v žep, za oskrbo svojih otrok v letu 1978. V vrtcih namreč ugotavljajo dokaj visok porast cen prehrambenim artiklom kot tudi drugim uslugam, sem pa so seveda prišteti tudi amortizacija in sredstva za osebne dohodke delavcev v VVZ. Le-ti naj bi se gibali v skladu z družbenimi dogovori. Naši delegati bodo pri dokončni odločitvi morali prav gotovo upoštevati tudi te nujne elemente podražitve. Druga in osrednja tema seje zbora pa bo razprava o »Osnutku dopolnitve odloka o davkih občanov«, kjer predvidevajo uvedbo posebnega davka občanov v višini 0,5 % iz osebnega dohodka delavcev in občanov. Osnove za uvedbo takega davka izhajajo iz osnutka resolucije o politiki izvajanja družbenega piana SR Slovenije, kjer je razvidno oblikovanje splošne porabe v občinah v skladu z naraščanjem dohodka in potrebami pokrivanja družbenih potreb. Sredstva, zbrana na podlagi tega odloka, bodo namenjena financiranju nekaterih pomembnih, že dogovorjenih zadev, na področju občine šiška in mesta Ljubljane. To pa so predvsem: • dokončna izvedba programa izgradnje objektov iz I. samoprispevka • komunalna ureditev objektov iz I. in II. samoprispevka • sofinanciranje izgradnje »Poti spominov in tovarištva« • prispevek pri razvijanju nadaljnjih prostorskih in urbanističnih planov mesta • zagotovitev financiranja rednih občinskih proračunskih zadev • in za financiranje še mnogih drugih zadev posebnega družbenega pomena s področij občine šiška in mesta Ljubljane. S tem je pred naše delegate postavljena prav gotovo težka odločitev. Praviloma bi se morali delegati pred končno odločitvijo za sprejem takega odloka dogovoriti in posvetovati s samoupravnimi organi in delavci v tozdih in DS ter izoblikovati in oceniti umestnost in primernost takega odloka v danem trenutku. Prav gotovo si vsi želimo, da bi pri tej pomembni odločitvi upoštevali oboje: tako možnosti gospodarstva kot tudi nujnost družbenih potreb. Do odločitev pa moramo priti na podlagi temeljitih ocen. K. Gornik Tako kot v drugih organizacijah združenega dela smo tudi v Litostroju uspeli šele v zadnjih dneh decembra sprejeti samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za delitev Čistega dohodka, sredstev za osebne dohodke, skupno porabo in nadomestilo delavcem na račun mateialnih stroškov, žal pa zaradi stiske ni bilo m,ogoče sporazuma sprejeti v popolnosti po Postopku, ki bi delavcem omogočil več časa za proučitev, dajanje pripomb, usklajevanje itd. Priznati moramo, da bo treba v bodoče bolj upoštevati načela zakona o združenem delu. Tako bo npr. potrebno zagotoviti dovolj časa, da se pripombe, ki so bile dahe v javni razpravi upoštevajo oziroma obravnavajo in da se nato naredi čistopis, s katerim bodo delavci Ponovno seznanjeni. Le tako bodo točno vedeli, za kakšno obliko aktov glasujejo. Hkrati pa ugotavljamo, da delavci pri zadnjem sporazumu v decembru res niso imeli dovolj časa za bolj poglobljeno obravnavanje, pa bi težko komu očitali zakasnitev, saj je bila v zamudi pravzaprav celotna družba. Tako je npr. izšla sindikalna lista oziroma stališča sindikatov za leto 1978 šele 26. decembra 1977, naše tehnične zmogljivosti razmnoževanja gradiva pa kljub veliki požrtvovalnosti terjajo nekaj dni za izdelavo in razdelitev gradiva vsem delavcem. 28. 12. 1977 smo na zborih sprejeli pomembne samoupravne sporazume, in sicer: Delimo stanovanja V mesecu novembru smo končno razpisali natečaj za razdelitev 88 stanovanj v bloku na Dakovičevi cesti. Natečaj je bil objavljen 21. 11. 1977 in je trajal do vključno 5. 12. 1977. Razmeroma kratek rok za prijavo je razumljiv, ce vemo, da smo že dve leti prej zbirali prošnje in potreb-no dokumentacijo. Ne glede na to pa so imeli vsi delavci, ki v natečajnem roku niso uspeli zbrati in dostaviti potrebnih dokazil, še možnost, da v naknadnem 7-dnevnem roku svoje vloge dopolnijo. Po poteku natečajnega roka je strokovna služba ugotovila, da se je na natečaj odzvalo skupaj 314 prosilcev, čeprav je bilo že število prošenj, ki smo jih zbrali pred objavo natečaja, znatno večje. Del prosilcev se je namreč odločil za nakup stanovanja, nekateri pa so od svoje vloge odstopih, saj z razpoložljivimi stanovanji ne morejo ustrezno reševati svojih stanovanjskih potreb. Po opravljeni analizi natečaja smo ugotovili, da le 181 prosilcev izpolnjuje pogoje za dodelitev stanovanja. Od tega 73 prosilcev dokončno rešuje svoje stanovanjsko vprašanje; med njimi je razumljivo precej samskih delavcev. Z nižjimi osebnimi dohodki se je na natečaj prijavilo 54 upravičenih prosilcev, prav toliko pa je prosilcev, ki jih uvrščamo med mlade družine. V skladu s samoupravnim sporazumom o razdeljevanju stanovanj in stanovanjskih posojil se stanovanja delijo na posamezne tozde in delovno skupnost na podlagi razdelilnika, ki ga upravni odbor delovne organizacije posreduje delavskim svetom tozdov in delovne skupnosti v potrditev. Ker novi tozdi še nimajo izvoljenih ustreznih samoupravnih organov, je strokovna služba pripravila razdelilnik še po starih tozdih. Pri sestavi razdelilnika smo skladno s sporazumom o razdeljevanju stanovanj in stanovanjskih posojil upoštevali naslednja merila: 1. število upravičenih prosilcev; 2. Število upravičenih prosilcev z nizkimi OD; 3. Število upravičenih prosilcev, ki so dalj časa v DO (Glede na to, da je povprečna delovna doba prosilca v naši delovni organizaciji 8 let, smo upoštevali kot prosilce z daljšim stažem tiste delavce, ki so več kot 8 let zaposleni v Litostroju); Ker smo za stanovanjske potrebe deficitarnih kadrov izločili 10 stanovanj, pri sestavi razdelilnika nismo upoštevali po- IRRP 3 2 SE 1 0 ZSE 1 2 IC 1 1 Pl 8 10 FI 9 6 IVET 2 2 SSP 3 4 SKUPAJ 28 27 Predlog razdelilnika je že obravnavala stanovanjska komisija pri delavskem svetu DO 26. decembra 1977 ter ga potrdila. Proti predlogu je glasoval le en delegat. Razdelitev stanovanj po tozdih bo dokončna, ko bodo predlog razdelilnika potrdili še delavski sveti tozdov in delovne skupnosti. Poročilo o rezultatu natečaja za posamezne tozde in delovno skupnost so prejeli poleg stanovanjskih komisij še delavski sveti, pa tudi vodstva tozdov in delovne skupnosti ter družbenopolitične organizacije. V poročilu je natančen pregled prosilcev, manjkanja ustreznih strokovnjakov v tozdu. Upoštevajoč našteta mjerila je strokovna služba predložila tak razdelilnik: o c >o C o "S ■o d .m O) 2 0 2 1 9 9 3 7 7 1 5 3 27 24 7 14 33 88 Cii -S tub . Ss 4-3* IZ) y S O bD d ilp težko, posebno tistim, ki so bili najbolj zavzeti. Vendar pa so še vedno vztrajni in zelo uspešni pri vseh skupščinskih debatah. V krajevni samoupravi delujeta dve delegaciji: temeljna delegacija KS in splošna delegacija SIS. Poleg teh imamo še zbor delegatov KS, zbor stanovalcev KS, svet KS, poravnalni svet, svet potrošnikov ter osem komisij. Idealno bi bilo, če bi celotni sistem deloval v popolnosti, lahko pa rečemo, da področja, ki so zanimiva za krajana, zelo dobro delujejo. Ena takih je komisija za komunalne zadeve. Tu je veliko problemov, ki jih v okviru finančnih možnosti rešujemo zelo uspešno. Pohvale vredno je delo komunalne komisije in ostalih dejavnikov KS pri izvedbi delnega krajevnega samoprispevka za ureditev okolice garaž na Ljubeljski, Goriški in Gorazdovi ulici. Krajani tega območja so prispevali 50% vrednosti ureditvenih del, poleg tega so tudi z lastnim delom pomagali urediti naselje. V preteklosti smo imeli podoben primer pri urejanju An-dreaševe in Strugarske ulice. Taki načini reševanja problemov kraja niso običajni v mestnih KS zato smo lahko zadovoljni z družbeno zavestjo naših krajanov. Pokazalo se je, da so naši ljudje vedno pripravljeni reševati probleme svojega naselja, vendar jim je treba celotno proble- matiko prikazati ter nakazati način rešitve, rok za odpravo problema, ceno in finančne zmožnosti družbe. V krajevni samoupravi imamo svet potrošnikov, ki pa nekako ne more zaživeti. Sprašujemo se zakaj? Morda zaradi neučinkovitosti prvih poizkusov urejanja zadev? Morda ne ustreza sestava sveta? Zato bomo izdelali analize in prepričan sem, da bodo tudi sveti potrošnikov dobili pravo vlogo v delu KS. Zbor delegatov KS je sestavljen iz delegatov TOZD, delegatov organizacij in društev KS ter iz krajanov po teritorialnem principu. V sestavi tega zbora je 50 delegatov, zato imamo težave s sklepčnostjo. Po opravljeni analizi smo ugotovili, da so bili nekateri delegati iz TOZD delegirani brez osebnega pristanka, ali pa da delegat, delegiran iz TOZD, ne živi v tej KS in ni zainteresiran za delo na tem področju. V naslednjem mandatnem obdobju bo treba posvetiti veliko večjo pozornost kandidiranju delegatov TOZD v zbor delegatov KS! Temeljna delegacija KS deluje zelo uspešno. Tudi tu ne manjka problemov, vendar lahko ugotavljamo, da je ta delega- cija kadrovsko dobro sestavljena. Iz te delegacije delegira KS svoje delegate v zbor KS občinske skupščine, zbor občin mestne in republiške skupščine; ima pa tudi delegata v zvezni skupščini. Delegacija SIS dela od samega začetka dokaj uspešno. Težave so bile včasih zaradi materialov, ki so bili velikokrat preobširni in nerazumljivi. Delegati so se specializirali po področjih, po dvojicah ali trojkah in tako vsak predela le material s svojega področja. Vodja delegacije zagotavlja, da je to najboljši način dela te delegacije. Zbor stanovalcev KS ne bo mogel opravljati svojega poglavitnega dela, vse dokler ne bo samoupravna stanovanjska skupnost sestavljena po delegatskem sistemu, kar bo verjetno že v naslednji mandatni dobi. To so delegati iz Stanovanjskih hiš v družbeni lastnini. Glavna naloga zbora pa bo gospodarjenje s stanovanjskim fondom v družbeni lastnini. Svet KS ima 9 članov in v njegovem sestavu deluje 8 komisij. Ta organ dokaj dobro deluje pri izvrševanju vseh operativnih nalog KS. Administracija KS ima stalno zaposlenega tajnika, pogodbeno pa še administratorja, knjigovodjo, čistilko in delavca pri obrambnih pripravah KS. V ljudsko obrambo in družbeno samozaščito smo prav tako vložili veliko dela. S podruž-bljanjem vseh obrambnih priprav, so se spremenili zakoni v LO in DSZ, zato smo morali v KS vse dokumente prilagoditi novi zakonodaji in se temu primemo organizirati. Za usposabljanje krajanov v primeru večjih nesreč smo organizirali predavanja, katerih se je udeležilo kar 85% vabljenih. S področja CZ smo organizirali dopolnilna predavanja, tečaje prve pomoči ter se udeležili tekmovanja. Veliko dela pa smo vložili tudi v ustanavljanje enot civilne narodne zaščite. Na večje težave zadevamo pri organiziranosti, hišne CZ in družbene samozaščite. V večjih stanovanjskih hišah imamo le poverjenika, ki je odgovoren za orodje CZ in nič več. DRUŽBENOPOLITIČNO DELOVANJE Družbenopolitične organizacije v KS delujejo pod vodstvom konference SZDL. V SZDL soorganizirani vsi dmžbeni dejavniki na terenu, od mladine do borcev NOV, pred kratkim pa smo ustanovili tudi društvo prijateljev mladine. Predsedstvo krajevne konference sestavljajo predsednik KK SZDL, predsednik sveta ZK, predsednik OO ZK, predsednik ZSMS, predsednik odbora ZZB NOV, predsednik ZRVS, predsednik zbora delegatov KS, predsednik sveta KS, vodja temeljne delegacije, vodja splošne delegacije SIS, tajnik KK SZDL, predsednik izvršnega odbora SZDL, predstavnik osnovne šole HINKO SMREKAR, predstavnik VVZ »Litostroj«, predsednik kadrovske komisije pri KK SZDL in predsednik zbora stanovalcev KS. Sestav predsedstva nam zagotavlja uspešno delo, saj o vsaki zadevi, predno jo damo na dnevni red, temeljito razpravljamo in zavzemamo jasna stališča. Ker pa imamo na področju družbenopolitične dejavnosti probleme pri organiziranosti naše mladine, bo morala Zveza komunistov poiskati primernega mentorja, ki bo delal z mladimi, širša družbena skupnost pa bo morala poskrbeti za primerne prostore, v katerih bi se mladina sestajala. S kadrovsko politiko se uspešno ukvarja kadrovska komisija pri KK SZDL. Ta sodeluje s kadrovskimi komisijami pri TOZD našega terena in skrbi za kadre v delegatskih bazah. Skozi to komisijo gredo vsi predlogi v ce- lem predvolilnem postopku, tu se oblikujejo predlogi za priznanja, nagrade in odlikovanja. NEKAJ PODATKOV O FINANCIRANJU Financiranje dejavnosti KS je bilo rešeno leta 1976 s podpisom samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za financiranje planov in programov razvoja KS. Viri financiranja za trenutne potrebe so dovolj veliki za redno dejavnost in delegatski sistem, za potrebe financiranja srednjeročnih programov razvoja KS pa bodo potrebni dodatni viri finančnih sredstev. Potrebno bo rešiti tudi način financiranja potreb iz naslova obrambnih priprav KS. Konkretni predlogi sporazumov so že v javni razpravi tako, da bo tudi ta del financiranja zadovoljivo rešen. V sistem financiranja KS bo treba vključiti tudi SIS, predvsem SIS za telesno kulturo in SIS otroškega varstva, saj imamo na teh področjih veliko potreb. NAŠ SREDNJEROČNI PROGRAM RAZVOJA Tu smo si zastavili veliko nalog, ki so povezane s še večjimi finančnimi obremenitvami vseh udeležencev. Razširiti je treba osnovno šolo Hinka Smrekarja in jo usposobiti za celodnevni pouk. čimprej je treba odpraviti barakarsko naselje. Zaradi onesnaževanja zraka menim, da bd bilo nujno priključiti večje stanovanjske objekte na toplovodno omrežje za ogrevanje stanovanj in plinsko omrežje razširiti po celem območju KS. Nismo pozabili tudi na kulturo, šport ter rekreacijo, saj načrtujemo izgradnjo športno-rekrea-cijskega in kulturnega centra, pa tudi izgradnjo trgovinskega centra ter še nekaterih drugih objektov. Realizacija tega programa pa je odvisna od finančnih možnosti vseh zainteresiranih. Prav gotovo, da bomo nekatere stvari lahko uresničili, nekaj pa jih bo ostalo še za naslednja obdobja. Pravočasno bomo morali začeti usklajevati srednjeročne plane občine, TOZD in KS. Vse je v marsičem odvisno od usklajevalnega postopka, saj srednjeročni programi (1976—1980), do sedaj niso bili usklajeni. V lanskem letu smo delali po programu, ki smo si ga zastavili v skladu s srednjeročnim planom razvoja KS. Plan smo skoraj v celoti uresničili, razen ureditve Drobošnjakove ulice in parkirišča ob Bakovičev! in Celovški cesti. Za obe investiciji srno si sredstva že zagotovili in jih prenesli v letošnje leto. Z deli v Drobošnjakovi ulici bomo pričeli takoj, ko bo vreme za to ugodno. NEKAJ POMEMBNEJŠIH DOGODKOV Za krajevni praznik delovnih ljudi in občanov KS Litostroj smo proglasili 1. september, datum ustanovitve Litostroja. Ob prvem praznovanju praznika KS Litostroj smo imeli svečano sejo zbora delegatov, na kateri smo izmenjali listini med KS in Titovimi zavodi Litostroj ter podelili bronasta priznanja OF mnogim krajanom. Med pomembnejše dogodke lahko štejemo tudi izgradnjo VVZ Litostroj, ki je bil zgrajen iz sredstev prvega samoprispevka. Vsako leto RK KS organizira srečanje starejših krajanov, otroci iz VVZ in osnovne šole pa jim priredijo kulturni program. SodelovaU smo tudi pri organizaciji srečanja upokojencev, pri organizaciji praznovanja dedka Mraza in na drugih srečanjih ter prireditvah. V letu 1978 si bomo poleg redne dejavnosti in krepitve delegatskega sistema prizadevali uresničiti letni program, posebna naloga pa nas čaka tudi pri pripravah za volitve vseh delegatskih struktur, katerim poteče mandat. Veliko razumevanja in strpnosti bo treba pri dogovarjanjih s TOZD in sosednjimi KS o nadaljnjem skupnem sodelovanju. Upamo, da se bosta sindikat in SZDL povezala, zavzela konkretne sklepe in stališča ter jih uskladila med seboj. Tudi sodelovanje med KS in TOZD še vedno ni zadovoljivo, posebno ne tam, kjer ni razumevanja za delo KS, ali pa tam, kjer razumemo pod besedo sodelovanje samo finančno pomoč. Vendar so to že preživela pojmovanja KS, delovni človek oziroma krajan hoče več, kakor prositi za pomoč, hoče upravljati s sredstvi, katera odvaja ter hoče odločati pri delitvi sredstev, katera je ustvaril. Peter Pongrac ŠE ENKRAT O ČLOVEKU IN NJEGOVEM ODNOSU DO NARAVE V septembrski številki glasila »Litostroj« smo lahko prebrali članek, ki upravičeno govori o problemih onesnaževanja okolja v krajevni skupnosti »Litostroj«, čeprav se članek nanaša predvsem na problem litostrojskega bloka v Obirski ulici, menim, da po vsej verjetnosti ni edini v tej krajevni skupnosti. Zato tudi razumem avtorja tega prispevka, da ga je zbodlo predvsem tisto, kar bode pravzaprav vsakega izmed nas krajanov, pa tudi mimoidoče. Pač pa bi pisec moral vedeti, da ni le krajevna skupnost kriva oziroma odgovorna za takšno stanje. Pri reševanju onesnaževanja okolja morajo sodelovati vsi krajani, družbenopolitične organizacije v tej krajevni skupnosti, delegati v njenih organih, pa tudi delovne organizacije, katerih skrb je tudi družbeni standard oziroma njegov sestavni del — urejeno okolje. Menim, da bomo problem onesnaževanja okolja lahko rešili le tako, da ga ne bomo reševali akcijsko (le z enim ali dvema člankoma, ali z enim odvozom odpadnega materiala), pač pa z vnaprej pripravljenimi programi dela, z dviganjem kulturnega nivoja ter s preoblikovanjem človekovega odnosa do narave. To pa bomo hitreje dosegli s sodelovanjem med delovnimi organizacijami, krajevno skupnostjo in krajani. Predsednik komunalne komisije Albin Baznik NA OBISKU PRI UPOKOJENCU SREČKU KERNU Dolgčas mi pa ni Krajevna skupnost Litostroj pripravi ob koncu vsakega leta srečanje občanov, starih nad 70 let. Letošnje srečanje, ki je bilo štirinajst dni pred novim letom, me je vzpodbudilo, da sem se napotila k enemu izmed naših upokojencev, ki se vsako leto udeležujejo teh srečanj. Obiskala sem 76-lctnega Srečka Kerna, ki je dvanajst let delal kot modelni mizar v Litostroju Tovariš Kem se je zaposlil v Litostroju leta 1950 in delal v modelni mizami vse do upokojitve leta 1965. Bil je vodja brigade, ki je štela 7 ljudi, v svojem! sistemu udarniškega dela pa je bila enkrat najboljša v Jugoslaviji. Njegovo življenje je bilo zelo pestro. Rojen Trnovčan je dejal: »Trnovo je že od nekdaj center današnje Ljubljane, saj tudi ni bilo nikoli vas, kot to velja za šiško, Bežigrad in ostale današnje ljubljanske občine. Mi smo odrasli skoraj dobesedno na količkih — na nekdanjem ljubljanskem barju.« Tu je odrasel ter enaindvajsetleten odšel po svetu. Služboval je v Zagrebu, Splitu, Slavonskem Brodu, šest let pa je bil z vso družino tudi na delu v Holandiji, čeprav je bilo to obdobje velike krize (leta 1929), mu kot dobremu delavcu ni bilo težko dobiti službe. Ob začetku vojne je bil ponovno doma in se že leta 1941 aktivno vključil v narodnoosvobodilni boj. V gozdovih na Pa-puku blizu Zvečeva so vlivali razne dele — vse od delov za popravilo poljedelskih strojev pa tja do priljubljenih aluminijastih pip za partizane. V tem času je pripravil tudi osnutek in izdelal prve jugoslovanske registrske tablice za vozila, ki so vozila po osvobojenem ozemlju. To je bil tudi začetek organizirane narodne oblasti, registrske tablice pa so bile eden od dokazov državnosti. Ko sva se v pogovora ponovno vrnila k Litostroju, je povedal naslednje: »Rad se vračam v Litostroj in spremljam njegov razvoj. Obiskal sem ga tudi lansko leto, ko je bil ob tridesetletnici odprt za zunanje obiskovalce. Videl sem, da je zelo napredoval.« Ker pa je bil osnovni namen mojega obiska pravzaprav pogovor o vsakoletnem srečanju ostarelih občanov, sem ga nekaj več vprašala še o tem: »Pri teh srečanjih mi je predvsem všeč to, da se nas spomnijo. Na srečanja nas pride navadno okrog 50 do 60 in v glav- nem se vsi poznamo med seboj. Novi so le tisti, ki so dopolnili 70 let, seveda pa jih nekaj starejših tudi umre. V glavnem sem se udeležil vseh srečanj, manjkal sem samo enkrat. Prihajam pa veliko raje zaradi družbe kot zaradi pogostitve, ki nam jo pripravijo. Zanimivo pri teh srečanjih je to, da je med na- POPRAVKI NADALJEVANJA KINO KLUBA Doslej smo v našem Časopisu objavili IG nadaljevanj tečaja Kino—kluba. Ker so se v nekaterih nadaljevanjih pojavile napake, ki pogosto spreminjajo celoten pomen stavkov, pa tudi ostale nesmiselne napake, želimo sedaj objaviti popravke po posameznih nadaljevanjih. 2. NADALJEVANJE 1. stolpec: Film je pisava in slika, film Je . . . Pravilno: Film je pisava v slikah . . . 2. stolpec: Iz raznih postopkov, ki jih . . . Pravilno: Izraznih postopkov . . . 3. NADALJEVANJE 2. stolpec: V filmskem traku imamo ... Pravilno: V filmskem kanalu ... 4. NADALJEVANJE 1. stolpec: Tako kot pri fotoaparatih imamo tudi tu ista sistema . .. Pravilno: Tako kot pri fotoaparatih imamo tudi tu dva sistema . .. 7. NADALJEVANJE To nadaljevanje nosi nadnaslov TEORETIČNI DEL 8. NADALJEVANJE 1. stolpec: Uvaja nas v svet, v katerem se je odigralo . . . Pravilno: Uvaja nas v svet, v katerem se bo . . . 1. stolpec: Dobro je uporabiti tudi večje število posnetkov v sekundi (npr. 24 ali 23) . . . Pravilno: (npr. 24 ali 33) ... 9. NADALJEVANJE 1. stolpec: Poleg naših izrazov za plane uporabljajo filmski ustvarjalci in kritiki v praksi še več izrazov za vmesne plane (npr. ameriški plan je izraz slike, kjer vodimo človeško . . . Pravilno: (npr. ameriški plan je izrez slike, kjer vidimo človeško . . . 1. stolpec: Beseda plan pa se uporablja poleg pomena za izraz še . . . Pravilno: Beseda plan pa se uporablja poleg pomena za izrez še . . . 2. stolpec V 3. poglavju ZORNI KOTI KAMERE in v odstavku Spodnji zorni kot je potrebno zadnji del odstavka spremeniti in ga dopolniti, Tako se ves odstavek do 4, poglavja IZREZ OZIROMA ZASNOVA POSNETKA (KADRIH AN JE) glasi: Pravilno: — Spodnji zorni kot ali spodnji ra-kurz: Ce snema kamera od spodaj navzgor (objektiv kamere je pod običajno višino pogleda) imamo vtis, da je človek poveličan, izraža premoč, zanos in zmagoslavje. Ljudje so videti večji, zlasti z ozadjem neba ali celo sijem oblakov. — Zgornji zorni kot: Če snema kamera od zgoraj navzdol (objektiv je nad običajno višino pogleda) imamo vtis, da je človek pomanjšan, moralno ponižan, povožen, izravnan s tlemi. — Nagnjen izrez dobimo, kadar kamero zasukamo v optični osi. 2. stolpec: Npr. v filmu »Mati« režiser Pudovkin z velikim planom policijskih škornjev ponazori potuhnjen in okrutni značaj nacističnega zatiranja. Pravilno: . . . ponazori potuhnjen in okrutni značaj carističnega zatiranja. 11. NADALJEVANJE 2. stolpec: Kostum opredeljuje narodo-stne ali rasne tipe :npr. eskimski medvedji kožuh, mehikanski pončo, japonski kimono, arabski gaudarh itd. Pravilno: . . . npr. eskimski medvedji kožuh, mehikanski pončo, japonski kimono, arabski gaudurah itd. 12. NADALJEVANJE 1. stolpec: Ne ve, kakšno je bilo njeno življenje po času . .. Pravilno: Ne ve, kakšno je bilo njeno življenje v času . . . 13. NADALJEVANJE 2. stolpec V 7. poglavju METAFORE IN SIMBOLI manjka v odstavku Dramatične metafore cel stavek. Popoln odstavek se torej glasi: Pravilno: — Dramatične metafore igrajo važno vlogo za samo dejanje in pojasnjujejo zgodbo. V filmu »Oktober« sledijo sliki govornika slike virtuozov na harfah. S tem je hotel režiser povedati, da je edini namen buržoaznega govornika, da bi uspaval revolucionarne množice. 16. NADALJEVANJE 2. stolpec: Vkleniti osebe v dekor z dolgimi sattičnimi posnetki. . . Pravilno: Vkleniti osebe v dekor z dolgimi statičnimi posnetki .. . Bralce te rubrike opozarjamo, da objavljamo popravke v vrsti tiska, ki je primeren za popravo objavljenih nadaljevanj. Pravilne stavke lahko izrežejo ter z njimi prelepijo nepravilne in dodajo tekstu manjkajoče stavke. Upamo, da jim bomo s tem delo olajšali. ing. Peter Poženel mi precej več žensk kot moških, no, pa saj je znano, da imajo ženske daljšo življenjsko dobo.« — »Mar menite, da je tovrstnih srečanj dovolj? »Seveda bi bilo bolje, ko bi jih bilo več, seveda pa bi bili za to potrebni tudi večji stroški. K sreči pa to niso edina naša srečanja. Organizira jih tudi Zveza borcev, včasih pa je srečanja organiziral tudi Rdeči križ in sem se jih večkrat udeležil.« — Pa vam je sedaj, ko ste v pokoju, kaj dolgčas? Se morda s čim ukvarjate? »S čim posebnim se ne ukvarjam. Rad gledam televizijo, drugače pa hodim vsak večer v družbo. Obiskujem Društvo upokojencev na Viču, kjer se srečujemo prijatelji iz vseh koncev Ljubljane. Tam malo poklepetamo in tako mi čas hitro mine. Sicer pa je v pokoju tako — imaš se pač tako, kot si sam napraviš.« Vtis, ki sem ga dobila iz najinega pogovora, je bil, da tovarišu Kernu v pokoju ni prav nič dolgčas. Drobne radosti in užitke si najde in poišče sam in si pri tem zagotovi prijetno počutje. Tudi nič osamljen ni, le to mu je žal, da ne more več potovati kami dlje, ker mu tega na žalost fizična kondicija ne dopušča več. Njegovo plodno in ustvarjalno življenje pa izpričujejo medalja dela in red zaslug za narod, ki ju je dobil še v Slavonskem Brodu ter red dela z zlatim vencem, ki ga je prejel v Litostroju. M. H. V Bazovici in Trstu V soboto 17. decembra 1977, je 40 članov naše delovne organizacije obiskalo Trst in okolico. Ogledali smo si Bazovico in spomenik štirim padlim junakom, ustreljenim 6. septembra 1930, ki jih je obsodilo fašistično sodišče v Trstu. Izvedeli smo nekaj več o tistih dneh, ko so bili v hrbet ustreljeni mladi Slovenci Alojz Valenčič, Franc Marušič, Zvonimir Miloš in Ferdinand Bidovec. Spomenik je zelo oskrunjen in zapuščen, na njem je opaziti sledi sovražne roke, ki je uničila imena, in podrla ograjo. V večernem času pa smo si v tržaškem gledališču ogledali Nušičevo komedijo »Oblast«, ki je gledalce navdušila in razvedrila. Janez Oprešnik Oskrunjen in poškodovan spomenik bazoviškim žrtvam Izžrebani reševalci Do 15. decembra smo prejeli 21 križank, izmed katerih smo izžrebali tri pravilne rešitve. Reševalci prejmejo knjižne nagrade, in sicer: 1. nagrado — knjigo Drevo želja (Sandra Paretti) prejme: Vesna Tomc, Adamičeva 13, Ljubljana. 2. nagrado — knjigo Posnemovalci (V. S. Naipaul) prejme: Lili Šlcrlin, Obirska 25 a, Ljubljana 3. nagrado — knjigo Peti letni čas (Branko Šomen) prejme: Albin Habjan, Studenec 16, Ivančna Gorica. Vse tri nagrajence prosimo, da pridejo po nagrade v uredništvo časopisa! Reševalcem, ki jih je bilo tokrat zelo malo, se opravičujemo za napake v križanki, ki so nastale pri risanju križanke. Pri žrebanju smo te napake upoštevali Že sedaj pa vas opozarjamo na nagradno prvomajsko križanko, za katero boste lahko prejeli zelo lepe in dragocene knjižne nagrade. Pričakujemo, da se boste odzvali v veliko večjem številu. Uredništvo ZAHVALE Svojim sodelavcem Francu Kranjcu, Francu Černivcu in Karlu Roudiju se najtopleje zahvaljujem za obisk v bolnišnici in na domu v času okrevanja. Filip Novak • Ob odhodu v pokoj se prisrčno zahvaljujem vsem sodelavcem iz čistilnice in livarne sive litine za darilo ter prisrčno slovo, obenem pa želim celotnemu kolektivu Litostroja še veliko delovnih uspehov. Gustel Beguš • Iskreno se zahvaljujem sodelavcem iz TOZD Težka obdelava za podarjeni venec in izrečeno sožalje ob smrti mojega očeta Jožeta STOJNICA. Zahvaljujem se tudi vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. sin Jože Stojnič • Ob smrti mojega očeta se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem za izraženo sožalje, posebno pa TOZD IVET za darovano cvetje in vsestransko pomoč. Še enkrat iskrena hvala! Janez Vider Ob odhodu v pokoj sc najtopleje zahvaljujem vsem, ki so mi kakorkoli izrazili svojo naklonjenost in dobre želje. Posebno zahvalo sem dolžan vodstvu TOZD IRRP in svojim sodelavcem iz znanstveno raziskovalnega biroja in projektive za prisrčno poslovitev in prijateljska darila. Prav tako se zahvaljujem uredništvu »Litostroja« in tovarišu Alojzu Novaku za objavljene poslovilne besede. Vsemu kolektivu pa želim še mnogo uspehov v nadaljnjem delu. Vlado Jordan • Prisrčno se zahvaljujem tovarišem Skoku, Žerovniku, Hermanu in Božiču, ki so me obiskali doma v času moje bolezni. Prav lepo se jim zahvaljujem tudi za darilo ter želim njim in vsem ostalim sodelavcem veliko zdravja in delovnih uspehov v letu 1978! Ludvik Vidrih e Ob smrti mojega dragega očeta Antona Muleja se najtopleje zahvaljujem vsem sodelavcem TOZD Montaža dieselskih motorjev za podarjeno cvetje, izrečeno sožalje ter za spremstvo na njegovi zadnji poti. Marjan Mulej V SLOVO V ponedeljek, 19.12.1977, smo se za vedno poslovili od našega zvestega sodelavca Ivana Verbančiča, ki je umrl v 49. letu starosti. V naši delovni organizaciji se je zaposlil 17. 2. 1961 in delal kot graver v orodjarni. Še dolgo bomo čutiti vrzel, ki je nastala z njegovo smrtjo. Ohranili ga bomo v lepem spominu, njegovi družini pa izrekamo iskreno sožalje. Sodelavci ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem delavcem delovne organizacije Litostroj in sostanovalcem za izraženo sožalje, spremstvo na zadnji poti, govor in podarjene vence ob smrti našega dragega moža in očeta Ivana Verbančiča. Žalujoča žena Erna in sin Bojan PREJELI SMO PISMO Spoštovano uredništvo! 18. decembra bo ravno tri leta, odkar je umrl moj mož Peter Magajna, vendar nam še vedno pošiljate vaše glasilo. Ne vem, če to ni kakšna pomota, ali pa je v navadi, da časopis pošiljate tudi še po smrti vašega delavca njegovim najbližjim. Ker si zelo želim vaš časopis dobivati tudi še vnaprej, sem pripravljena poravnati vso naročnino za tri leta nazaj, obenem pa bi ga rada plačala tudi za naprej. Moram vam napisati, da ga vsi zelo radi prebiramo, saj izvemo iz njega marsikaj. Zanimivi so bili članki »Bil sem v Peruju«, »Prevoz našega velikana« pa tudi drugi. Na ta način spoznavamo trud in uspeh Litostroj-čanov, katerih član je bil dvajset let tudi moj mož. Na koncu bi rada čestitala kolektivu Litostroja ob 30-letnici, v novem letu 1978 pa vam želim še veliko uspehov in sreče! Lepo pozdravljeni! Taja Magajna Nedavno tega smo v uredništvu časopisa prejeli pismo, ki nas je malce presenetilo, obenem pa tudi zelo razveselilo. Pisala nam je vdova nekdanjega člana našega kolektiva Petra Magajne. Upamo, da nam tovarišica Magajna ne bo zamerila, ker smo njeno pismo objavili. Resnično smo bila veseli, da je naš časopis zanimiv ne le za bralce, kii so zaposleni v Litostroju, temveč tudi za druge. Naši bralki pa sporočamo, da časopisa po smrti naših delavcev ali upokojencev sicer več ne pošiljamo, vendar pa ga bo ona še vnaprej gotovo dobivala (brezplačno kot vsi ostali), kar bo tudi nam v veliko zadovoljstvo. Uredništvo OBVESTILO Razstava diapozitivov Foto-filmsko društvo LITOSTROJ bo za praznik dela prvi maj priredilo razstavo diapozitivov. Odbor društva vabi vse Lito-strojčane, ki se amatersko ukvarjajo s tem in želijo sodelovati na razstavi, da svoje diapozitive čimprej predložijo članoma organizacijskega odbora Vinku Udoviču (tel. 443) ali Zvonetu Bizovičarju (tel. 556). Odbor FFD Dokazali smo visoko zavest Tokrat dobro zastavljena krvodajalska akcija je uspela. Preko 240 krvodajalcev je bilo 4. januarja lepo novoletno darilo ustanovam, ki to dragoceno življenjsko tekočino dajejo ljudem v primerih, ko je treba reševati življenje. Temu človekoljubnemu klicu v sili se marsikdo rad odzove, saj ve, da že jutri lahko njega ali koga od njegovih doleti nesreča. Danes ti meni, jutri jaz tebi, to je osnovni smisel, ki nas združuje v visoki zavesti pomagati si, kadar smo take pomoči zares potrebni. Zadnji delovni dan v letu 1977 smo prejeli prijave in ugotovili, da se je prijavilo kar 274 delavcev. Število prijavljenih je preseglo vsa pričakovanja. Bili smo prijetno presenečeni, istočasno pa nam je to nakopalo tudi skrb, kako bo akcija ob tako visoki udeležbi potekala. Ta skrb je bila toliiko večja, ker je Rdeči križ k akciji pozval tudi podjetje IMF, saj smo bili vsi prepričam, da bo odziv majhen, oziroma v najboljšem primeru tak kot ob prejšnjih akcijah. Da bi skupino prijavljenih delili ali odstopili od predvidenega datuma v naši organizaciji ali v IMF ni bilo možnosti niti časa. Klicali smo transfuzijsko postajo in jih opozorili na izredno veliko število prijavljenih ter jih zaprosili, da svoje ekipe ojačajo, da bi delo lahko potekalo čimbolj nemoteno. To je bilo vse, kar smo v danem trenutku lahko storili. Po tihem pa smo še upali, da bo večje število prijavljenih prišlo na odvzem v kasnejših dopoldanskih urah. Bojazen, da bo na postaji gneča, se je žal uresničila. Kar vsi udeleženci smo si želeli priti čimprej na vrsto. Uslužbenci odvzemne postaje so hiteli, kolikor je bilo mogoče, vendar več kot 60 krvodajalcev v eni uri niso mogli odpraviti. Zaradi gneče je bilo res nekaj slabe volje, vendar smo prepri- čani, da bo ta kmalu pozabljena in da se ob naslednjih akcijah zopet srečamo. Seveda bolno skušali zadevo organizacijsko bolje izpeljati. številka 234 je res pohvalna. Od tega je bilo 88 mladincev, odvzemu krvi se je prvič odzvalo kar 84 delavcev, med darovalci je bilo 16 žena, naječ udeležencev je bilo iz nekdanjega TOZD Pl (86) in TOZD FI (82), iz TOZD PS (22) in IRRP (11) udeležencev itd. Izrednemu pozivu Rdečega križa, ki je bil 27. decembra 1977, pa se je odzvalo tudi 6 delavcev in 17 učencev našega izobraževalnega centra. To je razveseljivo dejstvo, saj tako vidimo, da krvodajalcev ne bo zmanjkalo, ker so z nami tudi naj mlajši člani kolektiva. Vsem darovalcem se najsepše zahvaljujemo, posebna zahvala pa gre sodelavcem aktivistom akcije, katerih prizadevnost je nedvomno vplivala na tako velik odziv. A. N. in M. K. Obiskali smo jih Udeleženci izredne krvodajalske akcije 5. novembra 1977 Ob Novem letu smo obiskali invalidsko upokojene sodelavce zaradi nesreče pri delu ali poklicne bolezni, otroke delavcev, ki so se smrtno ponesrečili na delovnem mestu in otroke v osnovni šoli Ambrus in Prevole. Tudi v preteklem letu nismo pozabili na otroke delavcev, ki so se smrtno ponesrečili na delovnem mesitu. Srečanja v podjetju nismo uspeli organizirati, zato smo obiskali na domu Julijano Sinček ter Alojza in Ireno Medved, člani komisije so otrokom izročili darilni paket, znesek v gotovini, koledar in značko ob 30-letnici Litostroja. Otroci in njihove matere so bili obiska in daril veseli in se vsem delavcem za pozornost najlepše zahvaljujejo. V letu 1978 nam želijo veliko osebne sreče in delovnih uspehov. že nekaj let ob novem letu sindikat obdari osnovni šoli v Veselo novoletno kegljanje Tekmovanje je bilo na kegljišču »Rogovilec« v Črnučah. Tekmovali smo ekipno in posamezno, sicer pa je bil sistem 20 lučajev v polno. Rezultati tekmovalcev so se šteli za ekipno uvrstitev in za vrstni red posameznikov. Sedem najbolje uvrščenih tekmovalcev je sestavljajo eno ekipo. Nastopilo je pet ekip, in sicer: 1. Uprava podjetja — kapetan, Marko Križnik, 2. Samoupravni organi — kapetan, Vlado Krošelj, 3. Svet ZK — kapetan, Vu-kosav živkovič, 4. Konferenca OOS TZL — kapetan, Miro Podbevšek, 5. Predsedstvo ZSMS TZL — kapetan, Filip Novak. Skupno je nastopilo 50 tekmovalcev. Rezultati tekmovanja so bili naslednji: EKIPNO 1. Konferenca OOS TZL 622 kegljev 2. Svet ZK 653 kegljev 3. Uprava podjetja 619 kegljev 4. Predsedstvo ZSMS TZL 613 kegljev 5. Samoupravni organi 433 kegljev POSAMEZNO 1. Marjan Lesar 2. Rudi Potočnik 3. Stjepan šimunič 4. Tone Zobec 5. Alfred Kolner 116 kegljev (Uprava) 114 kegljev (ZK) 113 kegljev (ZSMS-TZL) 111 kegljev (OOS) 107 kegljev (OOS) Ambrusu in Prevolah. Otroci v obeh šolah so bili zelo veseli radia s kasetofonom. Učenci osnovne šole v Ambrusu so nas celo povabili na proslavo dedka Mraza, ki pa se je žal nismo mogli udeležiti. Kljub temu so nam pripravili prireditev — zapeli so nam nekaj pesmic o dedku Mrazu in celo igrico, ki so jo pri- pravili v ta namen, so nam zaigrali. V njihovi sredini smo preživeli res prijetno urico, ki bi se še podaljšala, če nas ne bi priganjal čas. Otroci iz kolektiva obeh osnovnih šol so se delavcem Litostroja za prejeto darilo najlepše zahvalili in vsem zaželeli veliko uspehov v letu 1978. Sindikat Litostroja je s košaro bonbonov obdaril tudi vse vrtce v neposredni bližini, pa tu-du na osnovno šolo Hinka Smrekarja ni pozabil. Odobril ji je znesek 3500 din za nakup materiala in pripomočkov, ki jih potrebujejo v oddelku podaljšanega varstva. M. K. PLANINCI PRED LETNIM OBRAČUNOM 15. februarja se bodo spet zbrali litostrojski planinci na rednem občnem zboru, da kritično pregledajo, kako je bilo z njihovo dejavnostjo v preteklem letu. Ob koncu leta 1977 je konferenca OOS TZ Litostroj priredila že tradicionalno družbeno rekreativno tekmovanje v kegljanju, samo organizacijo tega tekmovanja pa je zaupala kegljaški sekciji Litostroja, ki je nalogo uspešno izpeljala. Vse ekipe so prejele praktične nagrade, prvih pet tekmovalcev pa je prejelo diplome. Za popestritev tekmovanja so poskrbele prisotne tovarišice. Le-te so se izkazale in ugnale precej svojih kolegov. V medsebojnem obračunu so zasedle prva tri mesta naslednje tekmovalke: 1. Jeraj — 81 kegljev, 2. Lovšin — 80 kegljev, 3. Hajič — 79 kegljev. Ker je bilo to družbeno rekreativno tekmovanje, je moral vsak tekmovalec prinesti s seboj domiselno darilo v vrednosti 20 din za srečolov, ki je sledil razglasitvi rezultatov. Srečolov je prispeval k vedremu razpoloženju, saj so bile srečke, ki niso zadele, opremljene z gesli, ki so kupce spravljale v dobro voljo in spodbujale k ponovnemu nakupu. Razgovor o tem je bil tudi predmet januarske seje, ki jo je ob polnoštevilni udeležbi odbornikov vodil predsednik Ludvik Šarf v prijaznem društvenem prostoru obnovljene barake pri balinišču poleg delavske restavracije. Ugotovljeno je bilo, da je aktivnost društva resnično velika, pa naj imamo v mislih iz- Vrhunec srečanja je bila podelitev nagrad presenečenja. Posebna žirija je izbrala in nagradila z duhovitimi darili nekaj tekmovalcev. Z željo, da se ob koncu leta 1978 zopet srečamo in pomerimo moči na športnem polju (kegljišču), je bilo tradicionalno tekmovanje ob čašici prijateljskega razgovora končano. letništvo, sodelovanje pri akcijah splošnega družbenega pomena, gospodarsko in propagandno dejavnost, skrb za naravo in članov — zlasti mladine — v vrste planincev. Ob tej priložnosti je bil potrjen tudi podrobnejši program društvenih akcij in izletov za tekoče leto. Pogram bo kot običajno izšel na posebnem tiskanem letaku, tako da bodo vsi interesenti lahko že v naprej izbirali svojim željam in možnostim najprimernejša pota in smeri. člane in tiste, ki žele kakršnih koli informacij v zvezi z delom in načrti društva, obveščamo, da je uvedena redna dežurna služba v društvenem prostoru pri balinišču, in sicer vsak četrtek od 14. do 16. ure. Vabimo vas, da nas obiščete, da zvemo za vaše posebne želje in morda skupaj načrtujemo ta ali oni izlet po napotkih planinskih priročnikov, s pomočjo zemljevidov, literature in drugih pripomočkov, s katerimi obilno razpolagamo v svojem matičnem prostoru. ETO PISMONOŠA Bilo je leta 1939 v Tacnu pod šmarno goro. Takrat je tovariš Franc Le-skošek-Luka živel nekaj časa v ilegali v hiši mojega strica Mihe Novaka. Bivališče je imel v majhni podstrešni sobici nad hlevom. Moj oče je bil njegova zveza in prek njega je tovariš Leskošek prejemal razna obvestila in časopise. Da oče ne bi postal sumljiv, sem moral po njegovem naročilu jaz vsako jutro odnesti tovarišu Luki časopis in pošto. V začetku sem prav rad vsako jutro odnašal časopis k stričevi hiši v Breg, kjer je bival tovariš Luka. še posebno sem bil navdušen tudi zato, ker sem upal, da bom dobil kakšno nagrado, kajti vedel sem, da ima stric Miha neznansko dobre suhe klobase v dimniku. Tako sem vsako jutro z radostjo požvižgaval in si v mislih slikal trenutek, ko bo stric videl, da sem priden in bo rekel: »No, ker si ves čas pridno nosil časopis, si zaslužil tole klobaso.« Predstavljal sem si vesele trenutke in zadovoljstvo, ki bi potem sledilo. Pa nič. Nihče se ni spomnil name in tako sem neko jutro med potjo sklenil, da se bom uprl. Ko sem jo tako spet primahal s časopisom pod pazduho, me je na dvorišču že nestrpno čakal tovariš Leskošek in tudi stric je bil zraven. Tovarišu Leskošku sem ponudil časopis in dejal: »Danes sem ga pa zadnjikrat prinesel. Zastonj ga pa že ne bom nosil!« Oba sta me malo začudeno pogledala in se nato zasmejala moji odločnosti. »Kaj bi pa rad imel za nagrado?« me je vprašal tovariš Leskošek. »Klobaso!« sem na kratko odrezal. Takrat pa sta se oba še bolj zasmejala in obljubila sta mi, da bo moji silni želji ustreženo. In res je bilo. Poslej sem spet brez vseh sitnosti veselo vsak dan nosil časopis tovarišu Luki, za katerega pa takrat še nisem vedel, kdo je. Po vojni, ko sem se ponovno srečal z njim, se me je spomnil in me vprašal: »No, kako, imaš še vedno tako rad klobase?« in spet je bilo obilo smeha. A. Novak SREČANJE VETERANOV Del gasilskega muzeja 29. decembra smo litostrojski gasilci povabili v Litostroj zaslužne veterane, ki so delali v naši delovni organizaciji dvajset let in še več. Srečanje, ki so se ga udeležili skoraj vsi upokojeni gasilci ter gostje, med katerimi sta bila direktor skupnih služb podjetja Stane Vogelnik in predsednik OO sindikata Ivo Jarc, je bilo v prenovljenih prostorih gasilske službe, potekalo pa je v izredno prijetnem vzdušju, saj smo se ponovno srečali stari in dolgoletni prijatelji. Na začetku je zbrane pozdravil vodja gasilske službe Štefan Vogrinčič, jim zaželel dobrodošlico in jim nazdravil. V imenu povabljenih pa se je za sprejem zahvalil nekdanji vodja zavarovanja Ciril Venika, ki je bil v času službovanja odgovoren tudi za požarno varnost. V svojem pozdravnem nagovoru je poudaril, da vsi nekdanji delavci še vedno z velikim zanimanjem spremljajo tako delo in razvoj te službe, kot tudi delo celotne delovne organizacije. Srečanje se je nadaljevalo z obujanjem spominov na pretekla leta, ko so se gasilci spoprijemali z ognjem še z zastarelo gasilsko opremo, vendar z veliko požrtvovalnostjo. Na koncu pa je vse pozdravil še tovariš Vogelnik in jim zaželel srečno novo leto. Gasilska služba NOVI STROJI — BOLJŠA TEHNOLOGIJA nadaljevanje (4) Tokrat vam predstavljamo tri stroje enake vršite, izdelane v znani tovarni WOTAN — WER-KE v Dtisseldorfu v Zahodni Nemčiji. Prvi stroj smo dobili konec leta 1974 in ga vključili v proizvodnjo v začetku leta 1975. Točen model stroja je B 105 M — telet rol, kar pomeni, da omogoča daljinsko upravljanje z numeričnim odčitavanjem koordinat x in y (prečni hod in vertikalni premik). Na tem stroju dela tovariš Milan Kovačič, ki je končal poklicno šolo v našem izobraževalnem centru leta 1959. Drugi in tretji stroj pa sta izdelana v tovarni Ivo Lola Ribar iz Železnika pri Beogradu. Izdelana sta na podlagi licenčne dokumentacije WOTAN — WER-KE in nosita uradni naziv B 105 S — standard. Za stroje tega modela velja, da so grajeni za ročno upravljanje (konvencionalni stroji), opremljeni pa so s preciznimi optičnimi napravami za nastavljanje in odčitavanje x in y koordinat (za prečno in navpično smer hoda). Tehnične karakteristike teh strojev: Glavno gibanje izvaja delovno vreteno, ki nosi orodje — bodisi sveder, povntalo, rezkar ali rezkalno glavo. Podajno gibanje posreduje miza, na katero se namesti in pričvrsti predmet. Lejta je pravokotne oblike s stranicami 1100 X 1400 mm. Miza je vrtljiva, kar je izredno važno, saj omogoča obdelavo pod pravim kotom. Nosilnost mize znaša 4000 kp. Miza pa lahko opravlja naslednja gibanja: — vzdolžni hod (x koordinata) 1800 mm; — prečni hod (z2 koordinata) 1250 mm. V kombinaciji z izpahom delovnega vretena Zi = 700 pomeni, da je prečni hod mize in ak-sialni premik delovnega vretena (Z) + zL>) skupaj 1950 mm. Vertikalni hod (y koordinata, ki ga izvaja vretenjak) je 1250 mm, moč pogonskega motorja stroja pa je 12,5 kW. Na enem teh strojev dela tovariš Janez Dimnik, ki je v Litostroju že vse od njegove ustanovitve. K nam je prišel iz Kodeljevega, iz tovarne in livarne strojev Alojzij Dolenc, kjer je delal pri izdelavi motornih slamoreznic. To podjetje je bilo priključeno Litostroju ob njegovi ustanovitvi 31. 8. 1946. leta. V saj je že dve leti in pol delal na prvem stroju v izmeni s tovarišem Kovačičem. Prišel je tako rekoč z modernejšega stroja z daljinskim upravljanjem in napravo za odčitavanje pozicij na konvencionalni stroj, zato nas je toliko bolj zanimalo, kaj bo povedal o stroju, s katerim upravlja sedaj. Odgovoril nam je, da je s strojem zadovoljen in da ga lahko oceni kot dobrega. To je vsekakor laskava ocena za tovarno I. L. Ribar iz Železnikov pri Beogradu. Ko govorimo o teh strojih, velja omeniti še to anekdoto. V času izgradnje iLtostroja, ko še ni bil postavljen objekt mehanske obdelave, so v podjetje že prihajali stroji od pomoči UNR-RA. Za prispelo opremo smo morali najprej najti primeren prostor za uskladiščenje. V ta namen je bila izbrana garaža v starem upravnem poslopju, za skladiščnika pa je bil postavljen tovariš Radoš Krulej. Od pomoči UNRRA je leta 1947 prispel vodoravno vrtalno rezkalni stroj znane ameriške tvrdke Lewis. Takratni direktor Franc Pečar je hotel seznaniti s tako pomembnim dogodkom tudi ministra za industrijo SRS tovariša Leskoška. Ko sta si v skladišču ogledovala stroj, sta bila tako vzhičena nad to pomembno pridobitvijo, da sta ga dobesedno božala. Naš sogovornik tovariš Krulej je prav na tem stroju napravil življenjski izpit, saj nam je leta 1953 pokazal, kako je treba delati. Dobili smo naročilo za izdelavo 25 žerjavov za Indijo — za pokrajino Madras. Ker ima vsak žerjav po 3 reduktorje, je padla zadolžitev za izdelavo 75 ohišij menjalnikov, ki so morali biti obdelani v razmeroma kratkem roku, prav na ta stroj. — Povejte nam, kako ste se lotili tega posla? Ko sem se seznanil z nalogo, sem izbral ustrezno orodje, ki je bilo namenjeno samo temu delu. Ker takrat v obdelovalnici še nismo imeli organiziranih in v celoti opremljenih stranskih — pomožnih obratov, katerih skrb je, da po sodobnih principih ostrijo orodja, se je tedaj izvrševalo samo po mojih navodilih in pod mojim nadzorstvom. Omenim naj še, da smo šele ob tej priliki začeli v večji meri uporabljati povrtala, tako fiksna, kakor nastavljiva, in sicer v maloserijski proizvodnji. Namreč — prav ta povrtala so omogočala izdelati sedeže na kroglične ležaje v predpisanih tole- Litostroju je bil zaposlen na različnih delovnih mestih, na klasičnih rezkalnih strojih, kasneje pa je upravljal vodoravne — rezkalne stroje z mizami, kot so: ameriška miza znamke Le-wis, češka miza TOS H 100 ter od leta 1963 na francoski Gra-fenstadn H — 102. S tretjim strojem pa upravlja tovariš Anton Bizjak, prav tako absolvent naše industrijske kovinarske šole, ki jo je končal leta 1969. Tovariš Bizjak ima že nekaj prakse na Wotan strojih, rancah, ki zagotavljajo zamenljivost. Zatem sem jih z že zasnovanim vpenjalnim priborom kom-pletiral tako, da so resnično služili svojemu namenu, ne da bi jih bilo potrebno med samim delom dograjevati. Uspelo mi je, da sem predvideni čas obdelave določene vrste reduktorja s 25 ur skrajšal na 9 efektivnih ur. — Takrat so vam sodelavci močno zavidali na rokovnem izpolnjevanju obvez, pri čemer ste dosegli tudi lep prcseg norme? Za mene takrat ni veljal znak zvonca za začetek pa tudi ne za konec dela v izmeni. Prav tako tudi ne znak za odmor, namenjen malioi To pomeni, da sem začel z delom pred 6. uro, ma- lico sem použil med delom, a tudi znak za konec izmene me je vedno našel še pri stroju, ne pa v garderobi, pri umivalniku ali celo čakanju v vrsti, da odžigo-sam čas odhoda. Seveda so bili tudi popoldnevi namenjeni nadurnemu delu, če so roki to zahtevali. Mislim, da smo upravičeno lahko ponosni, da smo v razmeroma kratkem času obogatili mehansko obdelavo s tremi izredno pomembnimi stroji za naloge iz našega proizvodnega programa. Ponosni smo tudi na vse tri delavce na njih, ki so že velikokrat izkazali svojo strokovno sposobnost, pa tudi pripravljenost, da se žrtvujejo za uspešno opravljanje nalog. Želeli bi, da bi se tudi pripravljale! proizvodnje v večji meri angažirali pri preskrbi ustreznega dela, ki so ga tako delavci po svoji strokovnosti kot delovna sredstva — stroji zmožni opraviti. Naše poročilo bi bilo pomanjkljivo, če bi ob tej priliki pozabili omeniti področnega delovodjo tovariša Jesenovca, ki bdi nad stroji ter skrbi, da imajo delavci pri strojih delo, ustrezno orodje in merila. Glavni dispečer tovariš Torkar pa z njim uspešno sodeluje pri izvajanju delovnih nalog. A. Levstek vesti iz obratov TOZD MONTAŽA TURBINE Za dravsko hidroelektrarno Srednja Drava II. pospešeno potekaj o montažna dela na terenu. Prvi pogon agregata »B« je predviden v času od 23. do 27. januarja. Oprema agregata »A« je še v fazi mehanske obdelave in vmesnih montažnih del. Glede na vrstni red montaže posameznih sklopov je potrebno še nedobavljeno opremo postopoma odpremiti od 10. februarja do 10. aprila 1978. Kolikor bo to izvršeno v predvidenem roku, bo os prosta 17, maja, prvo zavrten j e agregata »A« pa je predvideno za 20. junij letos. Dve Francisov! turbini za HE Gazivode sta izdelani in sta trenutno v zaključni fazi predaje odpreme. Obdelava novih delov za vo-dilnike HE Zvomik je tudi že končana, pričela se je preizkusna montaža novih in obstoječih delov vodilnika. Za preizkusno montažo gorilnika še niso gotovi na novo naročeni deli, ki so še v končni fazi mehanske obdelave. Od izvornih naročil sta v fazi preiskusne montaže dve horizontalni Francisov! turbini z opremo za HE Mangapapa. Predvidoma ju bomo odpremili v začetku marca. Naročeno opremo Francisove turbine za HE Sjenica mehansko obdelujejo in izdelujemo polizdelke. Z večmesečno zamudo bomo poslali na mehansko obdelavo tudi zvarjenec za spiralni okrov. Predvidoma bo naročena oprema za HE Sjenica pripravljena za odpremo v maju letošnjega leta. Za hidroelektrarno Zakučac smo v decembru odpremili spiralo in vodilnik prvega agregata. Odprema prvega gorilnika z gredjo, tesnilko in ležajem pa je predvidena do 28. fdbruarja. Polizdelki za drugi agregat so v glavnem že gotovi in se nahajajo v začetnih operacijah mehanske obdelave. Zasun za prvo serijo je v fazi preizkusne montaže, drugi zasun pa je še v fazi mehanske obdelave. Od naročenih dveh loputah 3900 po izvršenem tlačnem pre-iskusu preaskusno montiramo, druga loputa pa je še v mehanski obdelavi. Za izvozno naročilo Hemzen Dam — Irak, smo sedaj odpremili 15 ton predbetoniranih delov. Vsa ostala oprema pa je še v delu v tozdih PUM in PZO. ŽERJAVI Za ZSSR se pospešeno odvijajo montažna dela na tretjem žerjavu, ki ima nosilnost 160 ton in na polarnem žerjavu z nosilnostjo 400 ton. Oprema za prvi in drugi žerjav za Krško je še v fazi mehanske obdelave, preizkusna montaža pa mora biti izvršena do aprila letos. Za ZSSR pa montiramo še 8 podajnih mehanizmov za reduktorje. ČRPALKE Pravkar zaključujemo m|on-tažna dela na črpalkah tipa VO-17 s pripadajočo opremo za Energoinvest iz Sarajeva. V fazi montaže so trenutno tudi črpalke VO-17 za IMP Ljubljana. Pričela se je tudi montaža črpalk za termoelektrarno Šoštanj in Derdap. Razveseljivo je, da prihajajo nova naročila, vendar pa so vezana na zelo kratke roke. Dve izmed večjih podpisanih pogodb sta naročilo za 145 črpalk za Ormož in Vir o vitico (končni rok odpreme je december 1978). DIESELSKI MOTORJI Za proizvodnjo dieselskih motorjev smo v zadnjih mesecih prejšnjega leta prejeli več zelo nujnih naročil. Za ladjedelnico Uljanik je naročenih 9 motorjev tipa 6 T 23 LH z zelo kratkim rokom dobave (od julija do septembra letos). Podpisana je tudi pogodba za izdelavo 6 motorjev tipa 6 T 23 LH; naročnik pa je ladjedelnica 3. maj iz Reke. Izmed važnejših naročil moram omeniti še šotor tipa 620 MTBH 30 za tovarno Rade Končar iz Zagreba. Bruno Seme TOZD PUM Ob zaključku poslovnega leta 1977 se moramo spomniti vseh uspehov in tudi težav, ki so nas spremljale. Trdimo lahko, da je bilo leto 1977 za TOZD PUM zelo uspešno, saj smo izdelali: ulitkov sive litine 2021 ton ali 9,2 % več kot 1976, ulitkov specialne litine 1627 ton ali 22 % več kot 1976, ulitkov jeklenih litin 3205 ton ali 7% več kot 1976 in izdelali modelov za 99,700 ur ali 10% več kot 1976. Posebno je potreba pohvaliti vse delavce, ki sodelujejo pri proizvodnji specialnih litin, kjer je porast proizvodnje največji, kljub temu, da še niso zgrajene vse naprave, ki so predvidene z rekonstrukcijo. Ne smemo prezreti dejstva, da smo izdelali skoraj vse ulitke v želj enih rokih naših naročnikov, če pa katerega roka nismo uspeli izpolniti, to kljub temu ni vplivalo na končni rok proizvoda. Izgle-di za izdelavo ulitkov v letošnjem letu so že v začetku ugodnejši kot lansko leto, saj je zasedba z naročili za 22% večja kot lani v tem času. Poleg tega je predvidena še izdelava ulitkov, za katere nimamo dokumentacije, in sicer za opremo HE Hemren Dam, HE Ruahihi, HE Nabrifa, za polarni žerjav za SZ, za dieselske motorje, viličar-sko proizvodnjo, reduktorje za SZ, črpalke za tovarno sladkorja Ormož itd. Predvidevamo naročilo ulitkov blagovne proizvodnje v večji ko-količini, in sicer za Rudnik Bor, Majdanpek, Brodogradili-šte Split, cementarna Tuzla, Salonit Anhovo, Usje Skopje, Pod-sused Zagreb, Slovenija ceste Ljubljana, Rade Končar Zagreb, Duro Dakovič Slav. Brod, Ju-goturbina Karlovac, Jelšingrad Banja Luka. Omeniti je potrebno, da moramo hitreje izdelovati ulitke za našo proizvodnjo viličarjev in stiskalnic, za katero je predviden najvišji porast. Ponovno pa opozarjamo vse odgovorne, da nam za naročila, ki so predvidena za letošnjo finalizacijo, čimprej dostavijo vso dokumentacijo in nam s tem omogočijo normalno delo. A. G. POPRAVEK Tokrat moramo objaviti popravek k članku »Proslava v livarni jeklene litine«, kjer nam jo je v nadnaslovu zagodel tiskarski škrat. Pomotoma smo napisali »Proslavo ob dnevu republike, 40. obletnici oktobrske revolucije ...,« pravilno pa je seveda ob 60. obletnici oktobrske revolucije. Za napako se opravičujemo, saj še vedno velja, da je bila oktobrska revolucija pred 60 leti. Uredništvo