L,|®t M korletl delav-•keg* l|udetva. Delav-ci to opravldenl do vMg* k»r productra|o.
This paper 1« devoted to the interests of the working class. Work-9rs are entitled to ell what they produce.
••ooml-oliiM m»ti«r, Dm. 6, 1W07, at tbe post offl<* •iChiosco 1)1. uudof tbe Act of Uongr*M«r lUrob Ird. I*7V.
Office: 2146 Blue leland Ave.
"Delavci vseh dežela, združite se".
ti
PAZITE!
ne številko v oklepa|u-kl ee nahaja poleg vašega naelove. prilepile* nega epoda|all
na ovitku. Ako (¿«33) |e številka .	'
leda) vam e prihodnjo številko našega lista poteče naročnina. Prosimo ponovite |o tako|.
Štev. (No.) 232.
Chicago. IU., 20. tebruar|a (Feb.) 1912.
Leto (Vol.) VIL
Nov napad na organizi rano delavstvo.
64 zapornih povelj izdanih.
Sistematičen napad na "Mo-stovne in atalvbinrike železarske delavce Bridge & Struotural Iron Workers) in na organizirano de Ifvstvo sploh, se je pokazal . jasni luči zadnjo sredo, ko je bilo okrog petdeset voditeljev omen ikjeijili delavcev. oziroma njih %nij. aretiranih na zahtevo velike zvezine ¡Hvrotr^t- Indaaimpolis-u nd, Obdolženi so, da "so bili sou-Efelc/eni pri zkrfim bratov McNamara,
Aretacije so izvršili Taftovo agentje, katerih je vlada raz po glala okrog 500 pred nekaj tedn z namenom, da zberejo zadostne ga materijala za kriminalno postopanje proti voditeljem omenje nih delavcev.
Vlada sedaj trdi na podlagi na branega gradiva, da je obstajala velika zarota med voditelji unij moatovnih in stavbinskih železarskih delavcev. Po vladnem mnenju je bilo zlocinstvo bratom .McNamara posledica* te velike za-. rote._"
Med aretiranci. ki so -so restre-aeni po vseh večjih mestih Z. Dr., je tudi predsjednik centralne unije Pr. M. Ryan, in tajnik H.«S. Hoeking, ki je .Tolin J. McNama-ratov naslednik.
Vsi aretiranei so se izjavili, da so nedolžni ni odločno ok lan j a jo vsako zvezo ni vsako vednost za nameravano zlocinstvo. Ob enem pa najostreje obsojajo vlado, ki je s tem početjem jasno pokaza la. da ni druga kot ostra metla kapitalizma, kojega na meti je uni-' eiii delavske organizacije, pa na j fa stane, kar hoče. Zh dosego tega namena se kapitalisti poslužujejo najpodlejsih sredstev; poslali so v boj ves delavstvu ^ovražni element, vsa dovoljena in nedovoljena sredstva, poslali so v boj milijone in milijone dolarjev, u-posliii so ostudno laž in naj brez-obzirnejšo krivico, da enkrat za vselej utepo delavstvu v glavo brezpogojno pakorštčino in mu odvzamejo samostojnost , lastne volje, da ga pojHilnoma zasuž-nijo.
Tada mi smo lahko sigurni, da se bodo vsi ti poskusi izjalovili in da ameriški kapitalizem ravno v tem boji doživi toiik fijasko, da bo njegova moč strta za vedno. Mi namreč vemo, da tira tako brezvest.no početje delavstvo naravnost v vrste socialdemokraci-je, kjer se danes zbirojo že milijoni zavednega delavstva ter se pripvaljajo za bodoči kulturni boj, ki se nam bljiža z hitrimi koraki. Dotlej pa. delavci, stojmo kakor hrast, del ujmo s podvojeno silo ter tako postpešino prihod na-Sega vstajenja!
TELEGRAFISTI ZA P0DRŽAV-LJENJE TELEGRAFA IN TELEFONA.
r, Chicago, TU. — Predlog, ki ga je stavil v kongresu sodrug Ber-(fer glede podržavljenja telegrafa in telefona, je na*el močan odmev po vseh Z. Dr.. zlasti med telegrafi jskim i in telefonskimi u-doáhenci
Tukajšnja podružnica fTnije ameriških trgovskih telegrafistov je »Čelo splošno propagando za, «prejetev Bergerjevega predloga V kongresu. Na splošni seji jc •aienjena unija sprejela soglasno ^solucijo, v katcTi poživljajo ▼lado. da nrevzame v avojo oskrbo vso telegrafično in telefonsko omrežje v Z. Dr. Posamezni izitisi 11« resolucije so bili razposlani po v»«j uniji in na vae kongresmane fo •esiatorje, od katerih se še po-^^ej zahteva, da se sprejme ta se to zasedanje zverine
**konodaje.
Brezprimftrna Rooseveltova hi-navgčina.
New York, ,16. feb. — Koose-velt se pač hoče na vsak način vštuliti za predsedniškega kandidata. To si je y t apel v glavo in živ krst mu te ideje ne more iz-biti.
Da pa kar največ pozornosti vzbudi, prihaja na <lan s prav ra-«likalnimi izjavami. Na ta način hoče na eni strani vzbiuliti jKizor-nost kapitalistov, na drugi strani pa hoče zopet enkrat nafuliti ameriško delavstvo, katerega glasov potrebuje za izvolitev. Naš DorČe je "kšajt", pa naj reče eden kar hoče; to dokazuje nje-članek v časopisu "Out-
J c
in da tvorijo delavci razred zase in kapitalisti razred zase.
Ta teorija je docela napačna in nepraktična (za kapitaliste seveda) iz stališča države in iz sta-lšča dobrega državljanstva" itd.
Vedno stare fraze: državljanstvo, in dofrro državljanstvo in nič druzega. Seveda on lahko tako govori, ko ima vsako leto nad 100.000 dol. dohodkov, a ko bi dobival 12 dol. na "teden, bi govoril . drugače. Zaka.i ni Roo*evelt storil kaj za delavca za časa njegovega osemletnega predaedništ-va, ako je imel srce za delavce. Zakaj ni kot predsednik zahteval o<l delodajalcev dobrih plač za delavce, zakaj ni izdal postav v varstvo in zdravje ogromne večino njegovega naroda — proletar-jata.
Kavno obratno! On kot predsednik Z. Dr. in kot zagovornik in pospevatelj t r ust o v je s tem direktno pokazal, da se ne briga za delavce, ki so ga izvolili v to, kar je bil, marveč njegova edina želja je bila ustreči zahtevna delavskih nasprotnikov in tlačite-ljev. Tn sedaj se čudi. da sta nastala v naši družbi dva razreda.
Ne moremo si misliti, da bi bil Roosevelt tako zabit, da bi kaj takega ne uvida!. Brez dvojbe dobro uvidi kaj je vzrok sedanjemu bednemu položaju, a iz svoje potencirane hinavsčine so čudi stvarem. ki so jasne kot beli dan.
KONEC KITAJSKEGA SARSTVA.
CE
Juanšikaj novi predsednik re publike.
Peking, 14. febr. Z razglasitvijo ministerskega predsednika Juanšikaja, la sta se cesarica -vdova in mladoletni oesar odpovedala prestolu, je zadobila mlada kitajska republika trdna tla in sedaj je odvisno samo%od voditeljev, če s»* bo vzdržala in končala krvavo revolucijo ali ne.
Zadnja scena padca vladajoče dinastije Manili" se je odigrala danes, ko je cesarica vdova poslednji«" sprejela prvega ministra v avdijeUei ter se mu ob tej priliki zahvalila za njegovo lojalnost, češ, »la se ima ona in otrok — cesar samo njemu zahvaliti za življenje. Ako bi |M)slušala druge člane svoje rodovine, bi padla v roke revolucionarjev, ki bi jo brez usmiljenja umorili.
Ra/ni princi so z vso odločnostjo nasprotovali odpovedbi, ker so upali, tla se jim bo posrečilo zopet utrditi majajoči s«» prestol, toda seearica je videla edino rešitev v odpovedbi, ker so bili revolucionarji premočni. Dokler je stal na njeni strani Juanšikaj, ki
look ', v katerem zahteva ožjo kooperacijo med delojemalci in delodajalci. On piše:
"Vsekakor je potrebno, da naša javnost pripozna, da ne more imeti nobeno podjetje stalnega dobrobit a za državo, ako pri njem upofNi delavec ni dobro plačan in aW> ne dela v razmerah, ugodnih za njegovo zdravje in varnost. V takem slučaju bi mogel delavec izvrševati delo po najboljši zmožnosti in sicer to iz ozira na osebni ponos in pravičnost. Mi slišimo veliko o konfliktu
med delom in kapitalom in zdi se«...	• «, ......... .........
nam, ¡da-je konftfkT ncizmrrben i™*! v«hk upliv l^ri kitajjikem ^fa^uu <i(mnr 7n vz.tr
narodu, je vedno upala
resi-
je ve«ino upala na tev, a ko je tudi ta zahteval njeno odpoved prestola, se je nehote ndala v usodo.
Nankin, 1"». febr. Prejšnji mi-nisterski predsednik Juanšikaj je bil danes izvoljen za predsednika kitajske republike v Narodni skupščini, kateri je prej dosedanji predsednik dr. Sunjatsen naznanil svoj odstop ter priporočil svojim privržencem, da naj podpirajo Juanšikaja. češ, da republika rabi takojšnjega reda in miru. ako hoče napredovati. Ker je bilo Juanšikaju veliko na tein, tla' postane predsednik in ker je res mož izvanrednih zmožnosti, kfi ima za selx>j dosti kitajskega naroda. bi sieer še ne bilo miru. Nov pretlsednik pa je najboljše zagotovilo, tla se bodo vse stranko združile v složnem delu za napredek in povadigo nove republike.
Nemiri v Mekziki.
Ko je sedanji predsednik Made-ro zbaedel predsetiiuiški stolec, sc je meksikanski narotl oddahnil v zavesti, da je konec večnih bojev in uepn*stanega klanja, katerega je bil ves narod sit do grla. Pod Maderovo vla<io. od katere se je toliko pričakovalo, na katero se je toliko zidalo, se Meksi-kaneu nc godi prav nič bolje, kot se je pod Diazovo, »Stara pesem se zopet ponavlja. Človeku se zdi, da teh razmer ne bo nikdar konce in da bo Šlo po starem tiru naprej. Prej je bil Diaz tisti, na katerega se je zvračala vsa krivda, sedsi j je zopet Madero tisti, ki provzročuje vse zlo.
Nekdanji Naderov prijatelj dr. (Jomez je sedaj njegov tekmec in hoče vreči Maderota raz predsedniški stol. Sicer še ni upati, tla bi se mu ta nakana posrečila, a nemiri postajajo vsak dan resnejši. In dobri poznavatelji meksikan-skih razmer trdijo, da tudi potem ne bo miru in redg. ako Madero prepusti krmilo vlade komu drugemu, To se nam zdi nazatlnje uganka, kar pravzaprav tudi je. ako pomislimo, da želi meksikanski narod .miru. Drugi» važno vprašanje, ki se nam nehote vriva. jji^ od kod dobe voditelji teh
KAPITALISTI PRIPOZNAVAJO SVOJE ZLOCINSTVO.
Guelzowi morilci obešeni.
Ohicago, Tli., 16. feb. — Vsi štiri je morilcev farmarja F. XV. fiuelzowa je bilo danes obešenih tukajšni okrajni ječi. Sicer so do zadnjega trenutka čakali, da bodo -pomiloščeni, a zaman.
Morilci so Poljaki po rodu, najmlajši je star 18 let in najstarejši 34.
Vsi so iti v smrt brez vsakega posebnega vznemirjenja, brez pravega kesanja. Videlo se jim je. da so zdavnaj zgubili vero živfjenje, da «o ostali brezsrčni, nensmileni in brezobzirni pravdo vislic, do zadnjega vzdiha. Tako junaštvo se nam zdi nerazum-jivo ;kajti nas že samo misel na vislice pretresa: a vedam©, da usoda ni vsem enaka.
Poleg omenjenih morilcev je bil ribesen tudi črnec, morflec železniškega uradnika C. D. Hill-a. — Torej kar pet na en dan.
Morilci so prejeli zakonito ka zen in družba je rešena a tem, tako si misli eden ali drugi. A ni» iče se nc zaveda, dn .jc ostal pra; vi zločinec — današnji družabni red. ki dela iz dobrih ljudi zločince, nekarnoaran.
Nagrobni govor Valentinu Potiseku.
La Salle, 111. — Govor, ki ga je v imenu angleških sotlrugov govoril kovač sodr. McCabe ob grobu sodruga Potiseka, je tako značilen in globok, da ga prinašamo v slov. prevodu :
"Je pa«'* žalostna naloga, ki jo imam izvršita napram možu, kateremu sem prišel izkazat zadnja spoštovanje, možu, kojega sem poznal |>o njegovih možkih vrlinah in ga občudoval zaradi njih. možu. ki je s svojim življenjem ¡«boljšal svet, na katerem je živel. Bil je sicer tujec |>o rodu, a Amerakanec |»o dejanju in kot tak sijajno dokazal s svojimi čini, tla ni nobene razlike med tem. kje je kdo rojen, samo da spoznava. da je vse človeštvo samo ena velika družina. Tn med tem, ko jc on deloval z vsemi svojimi močmi za prospoh njegovih rojakov, ni prezrl dejstva, «la smo mi vsi bratje. Bil je mož, ki je uvideval nujno potrebo izobrazbe za delavstvo, in je posvetil svoje življenje temu cilju. Bil je najlepši vzgled svojim rojakom, kakor t.udi vsem drugim narodom.
V imenu tukašne socialistične stranke, ki se zaveda te velike izgube in v imenu Mednarodne Socialistične stranke, naj izrazim naše upanje, da bo duh sodruga Potiseka živel večno ter nas navduševal vse naSe življenje. V tej nadi naj položim svoje besede na njegov grob kot venec Vesninega bratstva ter mu kličem — Živel!
zevanja. In tu pridemo (V) velikega sumljivega pomišljaja.
Ako tu premotrimo stališče, ki ga zavzemajo Z. Dr. napram tem razmeram, smo na jasnem, da je amerišiki dolar za temi prekueija-mi v Meksiki. Z. Državam Meksika vsak dan toliko bolj diši. kolikor bljižji smo dogotovitvi panama-škega prekopa, kateri brez Mek-sike l&uia pravega pomena za naše države.
To je vzrok, tla najtv vlada tako skrbi za Melcsiko, katero bi že zdavnaj napadla po itali jansko-tripolitanskem načinu, a se boji. ker ve. da bo naletela na hud otK por pri večini ameriškega naroda. Da pa dobi zadosti povoda za napad. hoče razmere v Meksiki pri-tirati do vrhunca in to s podkupovanjem njenih -voditeljev. Poleg tega pa skuša na vsak način pridobiti si zaveznikov. Tudi to se ji je že deloma posrečilo. Vspeh Zveze Nemčije z Z. Dr. sc je takoj pokaral. Nemčija že zahteva, da na rede Z. Dr. mir v Meksiki. češ, da to zahtevajo nemški interesi in da so zaradi nemirov življenja nemških podanikov v nevarnosti.
Najkrajša bodočnost 1h> pokazala. da se nismo motili.
Vino, ki ga pijo kapitalisti	pri
svojih razkošnih pojedinah,	je
pripravljeno iz potnih srag in	krvi revalev.
KDO MNOŽI NAŠE VRSTE.
. &trajk železniških delavcev na llarrimanovih linijah, ki traja že ve>č mesecev, je vzbudil 26.000 teh »k^vgv k zavesti in jih prijeljal v socialistični tabor. Poleg tega .jc ta štrajk še marsikomu drugemu pokazal pravo pot k izboljšanju »edanjega naravnost obupnega delavskega položaja. Kajti, kdor jc opazoval ta štrajk. mora s|»o-znati vso brezobzirnost in p<xl-lost. Ki jo ralvi kapitalizem pri odrekanju in teptanju delavskih pravic. •
Tako nekako se je izrazil sodrug James A. Prout, ki je obiskal vse po tem štrajku prizaxlete kraje v prilog štrajkarjev.
Sodrug Trout dalje trdi, da bo 90% štrajkarjev volilo soeialisti-<M*n tiket prihodnjo jesen. 20% tega števila je bilo že pred začetkom štrajka socialističnega mišljenja. To pomeni, da se je 70% štrajkarjev obrnilo k socializmu v teku štrajka. t. j. od 30. sep. 1. 1.
Po njegovem mnenju bo 34.000 teli za svoj kruh horečih se delavcev volilo socialistično.
Izkoriščevalci v strahu pred revolucijo.
Pri nekem banketu v New Vor-ku se je voditelj trusta za jeklo multimilionar Gary izrazil: "Ako kapitalisti, korporacije bogatini in druge lupljivne osebe same ne prevzamejo v odliva za izboljšanje sedanjega bednega položaja človeštva, bodo prišle velike spremembe in sicer prav kmalu; privedla jih bo proletar-ska druhal.
Dandanes sc govorijo stvari, enake onim, ki so se govorile pred francosko revolucijo. Jaz sem mnenja, tla najmanjša iskrica lahko vzbudi mogočen plamen. Za to trditev imamo poseben vzrok, vzrok, ki zadeva vas in mene .—M
Sicer je nespametno pričakovati, da bi ti ljudje kaj storili za izboljšanje človeštva, a ta izjava je vSeeno značilna, kajti v njej se priiMiznrtva, «la se je pričel proletariat s studom odvračati od svojih izkoriščevalcev in da se je začel zavedati svoje socialno vrednosti: kar ga vodi v brezobziren boj proti njegovim trinogom.
Druga značilna pojnta v tej iz javi je. <!»a prLhsjn oil frla-noy družbe, v kateri se razpolaga z brezmejnim bogatstvom in iz katere je prihajala dolgo tako de-moralizujoča korupcija, da je zbegala ves narod in da se je smatrala za vsemogočno in nepremagljivo. A ta izjava kaže, da so H ljudje izgubili vero v svojega boga — dolar. Do sedaj so se čutili popolnoma varne za svojimi milijoni, a danes jih je poleg vseh njih e-rošev strah.
Nam pa mora taka izjava dajati nov pogum, da še s tem večjo hrabrostjo in navdušenjem naska-kujemo pulilo kapitalistične trdnjave. ki ne bodo več dolgo v stanu odbijati naš naval, kajti one so zidane na pesku, na ubijalst-vn, krivicah in izkoriščevanju.
Socialist podpredsednik nemškega državnega zbora.
Berolin. r - Ker s v katoliški in nrotostantovski poslanci odklonili kandidirati za predsedniško mesto v nemškem državnem zboru toliko časa. dokler bodo socialisti imeli podpredsedniško mesto. je bil izvoljen za predsednika radikalee Kaempf.
Socialistični poslanec Seli e i d e-mann je bil izvoljen za podpredsednika. Prvič v zgodovini je dobil socialist tako odlično mesto.
Število volilcev v Berolinu se je pomnožilo za 13.000 od predzadnjih volitvah. Napredek socialističnih glasov v Berolinu pa Znaša 56.000 glasov ;torej ao socialisti dobili vse nove volilce in Se 43.000 odvzeli drugim strankam.
Arizona postala država.
Phoenix. Ariz., 14. febr. — Geo P. Hunt jc postal prvi guverner v novi državi Arizoni. Ta slovesnost s<* je praznovala po običajnem slavnostnem načinu. Pri slavonsti jc ITunta spremljal znani demokrat Win. J. Brvan.
Danes jc predsednik Ta ft tudi izdali proklamncijo. v kateri se proglaša Arizona kot oseminštiri-dosota država Zveze.
Unije in socialistična stranka.
Los Angeles, Cal. — Delavske unije v tej državi v veliki meri spreminjajo dosedanje ataliSčo napram socializmu in socialistični stranki. Pred dvema letoma se socialistom ni dovolilo rabiti Delavski tempelj za njih seje in zborovanja. Iz tega je razvivdno, kako stalisče so zavzemale unije na-f>ram socialistom.
Pred kratkem je Zveza Cali-fornijskih strokovnih stavbenih delavcev pripoznala socialistično stranko kot pravo delavsko stranko. In danes je opažati veliko gi-banje tudi med drugimi unijami v isti namen, kar se splošno upa-da sc bo tudi doseglo.
Tajnik centralnega delavskega koncila L. W. Butler je izrazil o gibanju svoje mnenje rekoč: "Lansko leto je bilo za tukajšnje delavske organizacije velopomem-bno. Ako upoštevamo nam nasprotne sile, s katerimi smo se morali bojevati, lahko trdimo, da smo izvršili veliko delo, s kakor-šnim se ne mora ¡>onašati nobeno drugo ameriško mesto. In ravno ta boj nam je pokazal pravo pot do pravega napredka in trajnega blagostanja. Pred tem velikim "bojem smo bili na nejasnem glede nase taktike, kajti bili smo ne-edini in nismo vedeli kam bi se obrnili, a danes je veČina nas sigurna svoje poti v bodočnost, ker ve, da le na ta način pridejo unije do pravega kulturnega pomena do izboljšanja človeštva. .
Jaz sem prepričan, tla je storilo naše delavstvo korak v pravi smeri, ko je sklenilo podpirati socialistično stranko. Ta korak naj bi storile tudi druge unije po Z. Dr."
Kje bo socialistična konvencija.
Soc. podružnica v Everett, Wash., je stavila predlog, da naj se vrši socialistična konvencij« mesto v Oklahoma Citv, Okla., v Indianapolis, Ind. Tn predlog je bil zadostno podpiran in sc bo razposlal na glasovanje na člane. Do sedaj je ta predlog podpiralo okrog 7J00 članov.
James TJ. Mauer, član narodnega komiteja iz Pennsylvanije, je predlagal, da bi se dala narodnemu odboru pravica odločiti, kje naj bo konvencija.
Statistika kaže, da zgubi v Z. Dr. vsako leto 45,416 oseb življenje po nesreči. Tri četrtine teh nesreč bi se lshko preprečilo, kajti provv.ročil j^h je osebni profit. Tn čudno, da kapitalistično časopisje o tem nikoli ne poroča in celo s prižniee se nikdar ne govori proti temu groznemu zločinu, Hm, hm! Zakaj.
Nova socialistična postojanka.
Washington, Pa. — Nad 500 ljudij je prisostvovalo predavanju "Socialisti na delu", ki ga je imel znani soc. govornik in pisatelj A. W. Kicher. Vsi poslušalci so z največjim zanimanjem sledili predavanju. Niti eden ni odšel prej iz dvorane, da je bil govor končan. Kicker je končal predavanje z močnim apelom na navzoče za pridružitev k soc. stranki. Na podlagi izjave senatorja Cul-bersona. je navedel dejstvo, da so republikanci za izvolitev Ttffta porabili pet. milijonov dolarjev, katere jc prispevalo 12.000 kapitalistov. Demokratje so v zadnji volilni borbi za predsednika porabili $700.000, katere je skupaj zbralo 74.000 manjših kapitalistov.
V	socialistični stranki pa imamo 125.000 mož in žena, ki vsak mesec prispevajo za napredek nase stranke, torej smo mi dvakrat tako demokratični kot demokratje in desetkrat bolj kot republikanci. Kdor plačuje račune stranke. tisti stranko lastnje, torej la-stujejo člani soc. stranke socialistično stranko in mi želimo, da bi vsak delavec in delavka postal član naše stranke ter z drugimi lastoval stranko samo.
Ko so se tu socialistična predavanja pričela pred nekaj tedni, je štela tukajšnja podružnica samo 25 članov, a danes jih ima nad sto in še veliko kupico prošenj za prihodnjo sejo.
V	tem mestu živi okrog 1600 steklarjev, ako socialisti pridobe vse te zase, bodo z lahkoto zmagali pri občinskih volitvah. Navdušenje za socializem je tako veliko, da hočejo v najkrajšem času novih predavanj.
Danes že skoro ni noben štrajk brez .dinamita. V Lawrence hočejo na vsak način privesti štraj-kujočo tkalce v zvezo z dinami-tom, ki ga je našla policija, dasi mestni uradniki trde. da štrajkar-ji niao v nobeni zvezi z dinami-tom. Samo še natezalnice in žage nam manjkal
iPROLETAREC
'ust za interese delavskega
LJUDSTVA. IZHAJA VSAKI TOREK
Laataik in iadajatelj
*«fotlo>aiiska delavska tiskovna dru/ba v Chkafo, III.
fcarocniiia: Za Antrico $1.50 aa celo lato, 7V ta •oi ieta^ Za Evropo 12 sa caio lato, $1 ca pol lata.
HfMil pa dogovoru Pri sprmtnbi bivalUfm m volu not *ga nasnaniti tudi STAR/ naslov.
PROLETARIAN
Ownedand pnbliabed Every Tuesday by
loath Slavic Workmea's Publishing Company Chicago, iJinois.
Glasilo Slovenske organizacije Jugosl. socialistične Zveze v Ameriki.
•tmsoirrioN rates: United State* and Canada, 11.50 a year, 7Sc lor half year. Foreign countriaa $2 a year, $1 for half year. ¿«•vanmiNO rates on agreement
NASLOV «ADDRESS):
4íPROLETil REC"
8!46 Blue Island ave. Chicago, 111.
V ZNAMENJU ČASA.
bi
Splošen socialen nemir, ki se pojavlja po vsem svetu z vedno večjo silo, je dospel danes do tako važne in upljSvne pojnte, da so njega provzročitelji vsak dan v resnejših skrbeh zarad? izida te ga svetovnega gibanja. Sicer bilo pa v resnici čudno, ako bi ostali hladnokrvni še naprej vs pričo tako velikanskih kulturni pojavov, kakor jih ima zaznamo • vati naša najnovejša doba. Poja vi, pravim, ki skoraj nimajo pri mere v svetovni zgodovini, ki da jajo svetu popolnoma novo lice popolnoma nov tek. To so pojavi pravega svetovnega napredka, no ve kulture in novega življenja.
Ako bi nam kdo pred letom pravil, da bo danes na Kitajskem republika, bi ga smatrali za nor ca in ga kot takega poslali v norišnico. Toda kljub temu imamo danes na Kitajskem republiko in človeku se z<fi. da se je zgodovina zmotila za dva tisoč let.
Ako sedi danes 110 socialističnih poslancev v nemškem državnem zboru kot najmočnejša stranka, ali naj se potem čudimo, da trepeta oni razred človeške družbe. s katerim "ima tisočletja v prah teptan proletariat obračunati dolg in krvav račun.
Ali se naj nam čudno zdi, ako so kratitelji ljudskih pravic začeli priznavati svoj zločin, kakor to delajo morilci, ker se hočejo s tem rešiti vislic.
Ali naj se potem čudimo, da se je začela rušiti najmočnejša kapitalistična trdnjava na svetu, za katero se je do sedaj mislilo, da je nepremagliva, ker je utrjena s samimi dolarji. A glej, v trdnjavi sami se pojavlja bojazen in nemir, dasi še ni duha in sluha o sovražniku, zakaj? Ker imajo sla bo vest, ker so zgubrli zaupanje v svoje z brezmejnimi krivicami pridobljeno bogatstvo, ker se zavedajo svojega zločinstva, ker jih je strah.
Eden takih zločincev je sodnik m solastnik trusta za jeklo Gary, za njim pride dr. Wiley in še precejšnje število druzih "odličnja-kov", ki so pred kratkem svarili velike kapitaliste, češ, da se mora na vsak način nekaj storiti za izboljšanje delavskih razmer, sicer se bo delavstvo nprlo in zahtevalo svoje pravice s silo.
Govori te vsebine so bili precej splošni v kapitalističnih krogih zadnja dva meseca. Velekaipitali-sti so menda začeli uvidevati, da tirajo izkoriščevanje delavcev do nevarne višine.
Mi vemo, da ne bo nobenih barikad po ulicah ameriških mest, nobenih nasilnih izgredov, ue razbijanja in ne plenitve po hišah bogatiov. In francoske revolucije ne bo v Ameriki. Tu ne bo nobenih grozodejstev. Vse to so stvari preteklosti.
Ameriško delavstvo je preveč napredno, preveč izobraženo in preveč zavetimi, tla bi skušalo preurediti sedanjo gnilo družbo s takimi barbarskimi sre<lstvi.
Tako počenjanje delavcev bi bilo kapitalistom brez dvojbe dobrodošlo, ker bi ne bilo njim toliko v škodo kot v škodo delavstva samega. Delavci bi bili tisti, katere bi se streljalo po ulicah in delavci — proletarei bi bili tisti, ki bi streljali. Kajti gotovo so bi dobili ljudje, ki bi se dali slepiti peščici kapitalistov, ter se tako prodali v vojaško službo.
Mi smo ii ver jeni, da mase ne bodo rabile sile; seveda bodo se dogajali slučaji kot se dogajajo že danes, n. pr. v Lawrence, Mass., kjer štrajka okrt>g 30.000 tkalcev. V takih slučajih pride
ga časa premog. Plinarne in elek-1 v azoiški dobi še ni bilo rastlin-trične centrale se bodo morale akega in živalskega ¿i vi jen ja na zapreti, vse tovarne bodo morale zemlji. Zatem pridejo — kakor «o
ustaviti delo in drednoti ne bo do brez pare prav nič drugega kakor ogromen kos železa."
Te zadnje besede napravi jajo angleški vladi največ strahu, kajti odtlej kupiM adiniralstvo noč in dan premog, da bi ob stavki imelo zalogo. Da 8e vlada v resnici boji tega štrajka, kaže dejstvo, da se je kralj dotaknil tega vprašanja v svojem govoru, ko je 14. t. m. otvarjal angleški parlament, češ, tla se čuti želo za-interesovanega v tem delavskem boju in da bo skušal doseči spo-razumljenje mirnim potom.
Boj angleških rudarjev je to-pot Či«ti mezdni boj. Angleški rudarji zahtevajo za sedem ur dela najmanjšo plačo 10 kron. Zdaj so plače po rudniških okrožjih različne, ponekod razmeroma dobre, ponekod pa tako škandalozno slabe, kakor niso plačani nikjer rudarji. In rudarji zdaj solidarno zahtevajo za vse enako pravico. Rudniški podjetniki so do zdaj
razdelili geologi — silurijaka, de-vonijska premogova ali tretja doba, doba človeka, ktera še danes traja. Iz vseh teh dob razen prve nahajamo okamenine kot sledove ali mrtve toda najzane-slivtjše priče nekdanjega življenja. Devonijska tleba je bila zlata doba za živalstvo. Površje zemlje je bilo tedaj napolnjeno s čudovitimi in obenem strašnimi živalmi; v vročih jezerih in rekah valjalo se je brez broja ogromnih rib in dvoživk in na suhem je kar mrgolelo pošatnih reptilij, takozvanih drinosarijev ali salamam! rov, ki so bili dolgi po 40 čevljev in še več in kojih tuljenje je bilo podobno gromu, fte danes mora vsakdo z grozo občudovati njih ogromne kostnjake v muzejih.
Preteklo je spet milione let p redno so te živali izginile, iz-
drugih 379 kongresnikov pa drugo — kapitaliste. Več jih pa ni! • •
Kadar morilec uvidi, da ne more uteČi vislicam, hitro pripozna svoj zločin. Velekaipitalisti so začeli priznavati svoje zločine.
Menda vidijo vislice pred seboj. • •

Stran Ka
ZA DETROIT, MICH. Socialistična šola.
Jugoslov. soe. klub, št. 61 v Detroit-u je sklenil, da priredi Socializem j« šola, ki uči kako I socialistični tečaj, kojega namen priti do popolne vrednosti lastne- je, navzočim natančno razjasniti ga dela. Od razlike med tem, kar glavne principe znanstvenega so-delavci dobe in kar bi morali do- cializma in poleg tega tudi razbiti, postajajo ljudje milijonarji, voj delavskega prevrata na sve-Iz tega sledi, da so delavci ogo-1 tu.
ljufani.
• •

"Clevelandaki Pup" men tki misli, da sme sodaj, ko je ostra zima, priti s svojim maslom na solnee; a za tak» "dišeče" maslo, zadostuje tudi medlo zimsko soln-
ee. To bi "Pup" že zdavnaj lahko | rin» tajnik, vedel.
Vsak teden bosta dve preda-vannji, ki ju bo vodil sodr. Teo-dor Cvetkov.
Vse tozadevne informacije je dobiti vsak večer od 7—9 ure ns 1099 Russel St. Vaš za socializem ~ Milan Ki-
• •
samo do hipnih vzhičenj, a vihar na vse zahteve trmoglavo odgo-se takoj zopet poleže.	varjali: "Ne!" Angleška rudni-
Ameriško delavstvo ima drugo ška organizacija pa je na srečo
Naravno je, da vodi to spoznanje strah in to v tem večji meri, v čim večji meri se tudi deflav-ci zavedajo krivic, katere se jim gode od strani izkoriščevalcev.
Svarilo in zahteva omejitve v izkoriščevanju in zboljšanje se navaja v pozivu. Kapitalistom se svetuje naj ne gredo predaleč in da naj kaj store, da bodo delavstvo zadovoljili. Svari se jih naj vendar ne bodo tako brezobzirni in neusmiljeni pri njih podlem početju, a ne morda zato, ker to čut pravice zahteva; a kaj še. marveč ,ker to njih varnost za-hteva.
Take izjave na kapitalističnih banketih so zelo žnačilne, kajti one kažejo kako hitro se bljiža sprememba. Toda sodnik Garv je lahko potolažen in vsa njegova družba ž njim, kajti mi vemo, da pri nas ne bo nobenega upora, nobenega rabljenja «ile.
boljše sredstvo za dosego svojih pravic t. j. volilni glas. Ta način je v soglasju z njegovo kulturo. In tega sredstva se kapitalisti desetkrat bolj boje kot pa nasilja. Naše bojno polje je volišče in naše orožje je naša glasovnica ali pa volilni stroj. Tu je naša moč nepremagljiva, tu bomo stali kot hrast.
Da se ni delavstvo začelo o
močna dovolj, da je pripravljena z bojem zlomiti podjetniško trmoglavost.
Stavk« bo imela gotovo velike posledice. Cene premogu naraščajo neprenehoma. Ne samo mornariško poveljništvo, ampak tudi tovarne, družbe za razsvetljavo nakupujejo premog, da bi bile vsaj za nekaj časa zavarovane pred posledicami splošne stavke.
pravem času organizirati na po-	Ali tiste zaloge bodo zadostovale
litienem polju, potem bi se ne-	samo za kratko dobo, potem pa
dvomno ponovila tudi v Ameriki	bo vsa meščansko kapitalistična
zgodovina francoske revolucije,	družba občutila, kaj je brez dela
a agdaj je za kaj takegacže pre-	tistih, ki jih izkorišča, proletarei
pozno, kajti delavstvo, sedaj uvi-	pa se bodo še živeje zavedli res-
dera kam bi ga privedlo tako po-	ničnosti izrekal
ZA ADAMSBURG, PA.
Clevelaindski delavci, koliko ča-1 Novoizvoljeni odbor kluba št. umrle. Nastala je druga doba in I H« hi,*te *e trpeli, da se bo denun- f3- 'f S. 'Zv. za tekoče leto 1912. pojavile so se, kot potomke prej- c9ant in nadutež in urednik "Cl. N®1 Tajnik, Jos. Mostar, Box 120; šnjih, druge živali, druge rastli- Amerike" še norčeval iz vas. La- organizator John Mostar, Box ne. Potomce nekdanjih velikana- ^ni in svoje pravice zahtevajoči M-®- v Adamsburg, Pa. kih sala ma nd rov je današnji kro-Mifc'av<>i 80 P™ "jem uporna dru- SeJe kluba se vrše vsako zad-
kodil, zeleni kuščar itd. V globokih zemeljskih plasteh pa leže še danes okiimenine živali in rastline iz minolih geoloških dob. In po teh okameninah ter legi in de-
hal.
• •
Pridušanje in kravje pastirst-vo se pa menda nikomur tako ne podaja kakor mazaču "Amerike
Kravarski pastir", "Ovaduh", "Tdiot"; boljšega imena pod pu-
povim uredovanjem ne zasluži. • •
njo nedeljo v mesecu ob drugi uri pop.
Vaš za socializem. — Jos. Mostar, tajnik.
ZA HERMINIE, PA.
Opominjajo se vsi člani soe. kluba, štev. 63. J. S. Z. v Ilermi-nie (štev. 2.) Penna, da se polno-številno vdeleže seje, ki se hode vršila v prostorih sodr. John Pirša, dne 25. t. m. ob 10. uri do-
četje.
Več kot dvajset let se je zbiral delavski narod v skupine, je študiral način rešitve, — politično akcijo. Dvajset let se že bori socialistična stranka v Z. Dr., da združi ameriško delavstvo pod svojem okriljem in naša sedanjost nam kaže prve vsfpehe tega združenja, tega dvajsetletnega dela..
Brez barikad, brez nasilja, brez pušk in topov padajo postojanke za postojanko. Naša armada je nepremagljiva, naše zmage brez-primerne in večne, kajti one ba zirajo na naših načelih, na načelih pravičnosti, človekoljubja in popolne enakosti.
Izobraževalno delo, ki ga je vršilo to socialno gibanje in ki ga še vrši, bo rešilo kapitaliste nasilja nedisciplinirane revolucije, obenem pa bo rešilo tudi delavstvo velike zmote, ki bi bila zanje usodepolna, uničujoča ter zavlekla zmago delavstva za dolgo.
V Ameriki ne bo nobene poulične divje druhali, kakor v strahu pričakujejo kapitalisti, pač )a bo vsemogočna politična st ranča zavednih ameriških delavcev.
Vsa kolesa obstoje, '
če hočejo tvoje močne roke!
Kakor na eno znamenje, bo ustavilo dne 1. marca okolo 600.-000 rudarjev na Angleškem delo, ako se podjetniška trmoglavost ne uda. Prav lahko pa se zgodi, da se to število podeseteri, kajti pojavljajo se tudi vesti o solidarnostni stavki vseh angleških delavcev.
To ogromno gibanje, ta boje-vitost angleških rudarjev daje tudi ameriškim ruAirjem mnogo misliti. Kajti ta bojevitost ni nepremišljena, ampak se natanko zaveda svojih sil in moči. Angleška rudarska organizacija je Rilna in močna; na stotisoče rudarjev je organiziranih. Angleški rudar se je že davno zavedel svojih moči, ako jih združi v organizaciji. In ker je svojo organizacijo vedno izpolnjeval in krepil ter delal zanjo, je napravil silno, da lahko prične boj z rudniškim kapitalom.
belosti dotičnih plasti, v kterih se I v Clevelandu", ki bi jo lahko na-okamenine najdene, skušajo geo-1 živali "Nazadnjaški Pup" ali logi (zemljoznanci) določiti starost dotične dobe in čas, ki je potekel od takrat do danes.
Med vsemi okameninami, kar so jih izkopali do danes iz prvih I Podlost in zlobnost "Clevelamd-, , , treh zemeljskih dob, ni niti naj- skega Pupa" je brezmejna. V ^^ Na programu bode mno-manjšega sledu o človeku. Prve svoji sveti jezi piše: Obžalovanja1 VaZmh toek; Pre^lozen bod® sledove opic in človeka nahajajo je vreden vsak, ki stopi v vrste znanstveniki šele v začetku četrto te živine (socialisti) in sam sebe ali naše dobe. Najstarejše loban- ponižuje. Bolj ponižan kot je k «PM JPUg-Vftdfl ali bi jih pripi-1 "PufiiMn njegova "flika" sploh sali človeku ali opici, ker skoro nihče biti ne more ker nihče ni-,	.
ni razločka; vendar najznameni- ma toliko in tako pisanih dišav poraV,,aj° T	<*<> «e
tejši učenjaki so jedini, da med na svoji glavi, kot jih imata ta ' marCa' *e pn	klu
^ • V • a	>Q_,
tudi štirimesečni račun obstanka kluba.
Člani, kateri hočejo	pristopiti
k novoustanovljenem	«Hibu
Ilerminie. (štev. 1), se	prosi, da
bu.
S soc. pozdravom.
Jos. Bric, tajnik.
najprimitivnejsim človekom in I dva. In čas bi tudi bilo, da bi bolj razvitimi opicami ni dosti letev. delavci oba poslali v "tur-razlike. Najstarejši sled človeka ško" kapelj, da tam v svoji last-je bil najden lansko leto na An-|ni umazanosti utoneta, gleškem. Po formaciji dotične zemeljske plasti, kjer so ležali o-
stanki, računajo učenjaki, da «o I alkoholaf kar je'poiledica 'z
° oJ^ ,Cl°VTka S!an	je davka na špirit in socialno-
manj 200.000 let Istotako spneu- demokratičnega bojkota. Po zad
jejo ostale najdbe najstarejših I .. lira(lni statistiki. o izdelovan-1 GovornikT sodni* '^eVavertnik ostankov človeka, da je preteklo :M x1/un:M v lofiv, 10ft0 10ia ;J . ™ »o^nig .lože /.avertnik,
najmanj 150.000'do 200 000 M. nJiT~t imoVhl.,,- " c"-
odkar se j, i, tedanja« Kv.l.ke-	L1Z * V	Spja k,uha "" v "«deljo.
„a življenja i^noVvo misleč |	vT^' ^ "	*
ZA KENOSHO, WIS.
Tr VT v... , , v. . , Jugoslov. soc. klub priredi v ?	I nedeljo, 25. febr. ob dveh popol-......" f " " zvišan-1 (|ne shod v Schlitz dvorani na
Milwaukee Občinske
Ave. Dnevni red: volitve' in drugo".
NA PREDVEČERU VELIKEGA ŠTRAJKA NA ANGLEŠKEM.
Že pred nekaj tedni smo poročali o kritičnem položaju, kateremu se bliža Anglija, ako rudniški baroni ne ugodijo opravičenim zahtevam angleških rudarjev, kojim njih čvrsta organizacija dovoljuje kar najodločnejši nastop napram kapitalistom.
Rudari na Angleškem, Škotskem in Irskem so se izjavili z ogromno večino za splošno stavko. Za sklep bi bila zadostovala njn (fosilijev) na mnogih krajih
KOLIKO JE ČLOVEK STAR.
Menda nobeno vprašanje moderne vede ni tako zanimivo kakor je vprašanje: kako dolgo že biva človek na zemlji t Na to vprašanje naravno ne more zanesljivo odgovoriti nobena stara pisana niti tiskana knjiga. Jedina knjiga za učenjake, ki iščejo odgovora na to vprašanje, so zemeljske plasti nazidane druga na drugo v milion in milionfetriefti razvoju zemeljske skorje. Zemlja sama s svojimi neštetimi ostanki iz pradavnih dob bo dala najza-neslivejši odgovor na to vprašanje.
Neštete novejše najdbe okame-
bitje na zemlji — človek. Naj konservativnejai učenjaki stavijo starost človeka na 100.000 let.
Vzemimo srednje število. Torej stopet<ffset tisoč let. Kako majhna je ta doba v primeri z bilion-sko starostjo naše zemlje — ali kako ogromna v primeri z majhno dobo. ki nam jo razodeva zgodovina Človeštva — pičlo dobo 5000 ali 6000 let.
šnjem letu. Torej lep napredek v boju proti temu velikemu škodljivcu! iKazno je, da se bo boj proti alkoholu vztrajno nadalje-
Domu. Vaš za soc.
Fr. Žerovec, taj.
ZA MILWAUKEE, WIS.
Tu gosi ov. soc. klub, št. 9., pri-
val, kajti naročila na žganje so|rodi 25. t. m. "Čaj v letu 1910 močno padla.
OSEMURNI DELAVNIK.
320 Florida vabljeni!
jni večer na St. Vsi sodrugi so
Iveri.
Najvažnejše vprašanje sedanjosti : Kaj je socializem. • •
Rockefeller rabi denar za kitajske petrolejske vrelce: zato je
podTafil svojo "robo".
• •
dvetretinjska večina, izid glaso vanja pa je pokazal, da je ogromna večina angleških rudarjev 7.a neizprosen boj proti prešernemu kapitalizmu, ako mu ne izpolni njegovih opravičenih zahtev. Skoro 460.00 rudarjev je glasovalo za stavko in 116.000 proti stavki. Glavno vodstvo rudarjev je določilo 1. marec za tisti dan, ko nastopi vsa ogromna armada angleškega rudarskega proletariata v odločilen boj proti rudniškim baronom, ako ne sprejmo delavskih zahtev.
Velika Britanija je torje zopet na pragu velikih dogodkov. Kako resen čas se bliža za prole-ariat in za meščansko družbo, je jasno označil načelnik skotske rudarske organizacije Robert Smilie v pogovoru z nekdanjim notranjim ministrom Churchillom Winstonom: "Železnice bodo morale po treh tednih prenehati z obratom, ker jim poide do tiete-
dokazujejo jasno o rastlinskem in živalskem življenju pred več milion leti. Tvorba ali formacija zemeljske površine je prešla nešte-vilne dobe živalskega in rastlinskega življenja., Bilioni živih bitij, ki so tekom milionov let polnili površje naše zemlje, so danes pretvorjeni v kamen, prst in druge tvarine, katere vidimo vsak dan. Premog n. pr. ni nič drugega kakor listje in debla nekdanjih prapornatih rastlin, ki so se nakopičena več milionov let v zemlji pretvorila v to, kar danes vidimo in poznamo pod imenom premog.
Predno je bila na zemlji tudri najmanjša raslina in živalica, pretekla je dolga pradoba, ktera je brez dvoma trajala bilione in bi-lione let. (Bilion je milion milionov). V plasteh azoiškega skalovja, ki je po tvornem procesu nastalo v tej dobi, ni nobenih okamenin, iz česar je sklepati, da
Kadar bodo "nižji" sloji dovolj zavedni, bodo šli "višji" sloji po gobe.
e •
V Nemčiji bo rdeča barva km a lu modema. Še ene volitve in cesar bo zamenjal krono z rdečo
"pinto". Moda se pač spreminja.
• •
Današnje banke, zavarovalne družbe, električne družbe i. t. d. so samo kolektorji za newvorske
multimiljonarje.
• •
Vladna pomoč stradajočim in izmučenim štrajkarjem je — vojaštvo. Toga kruha ima vsaka vlada vedno dovolj na razpolago za delavce.
• •
Bog ve, če kapitalisti kaj mislijo na maščevanje delavcev pri prihodnjih volitvah? Nič ne dene; saj mi zato toliko več mislimo.
• •
Tiojzetovega prijatelja prijatelj je pravil, da je enkrat slišal vprašati Lojzeta, katero meso je bolj dobičkonosno: živinsko aii člo^ ve&ko?
• •
Koliko strank je danes v kon-greauf Trii Ni res, samo dve: Borger zastopa eno — delavce.
Zastavo stranke naše, razvimo, bratje, zdaj! In zvesti njej bodimo, nesloge pozabimo v bodoče vekomaj! Za osemurno delo glas dvignimo tja v nebo! Iz bednega življenja spas zahtevajmo krepko! Zato podajmo bratje si v trdno vez roke! Že dviga se nam jasna svobode zarja krasna! Svoboda v vekomaj! Svoboda v vekomaj!
n.
Stotine bratov naših deležne so gorja po krivdi tuji, kleti; Zato od nas osveti naj vsak krivice te! Za osemurno delo glas dvignimo tja v nebo! Iz bednega življenja spas Zahtevajmo krepko! Zato podajmo bratje si v trdno vez roke! Že dviga se nam jasna svobode zarja krasna! Svoboda v vekomaj! Svoboda v vekomaj!
in.
Ta boj težak je, znajmo! Za nas pa brez težkoč, če vsi dolžnost storimo duhš meč zavihtimo, bo zmagan naš trinog. Za osemurno delo glas dvignimo tja v nebo! Iz bednega življenja apas 7,ahtevajmo krepko 1 Zato podajmo bratje si v trdno vez roke I Že dviga se nam jasna svobode zarja krasna 1 Svoboda v vekomaj! Svoboda v vekomaj!
ZA EAST YOUNGSTOWN, 0.
Jugoslov. soc. klub, št. 18. v East Youngstownu. O., priredi javen delavski shod dne 25. feb. ob drugi uri v Italijanski hali na 10. "stopu" (nasproti pošte).
Na shodu bo govoril sodrug B. Žik ič iz Allegheny o predmetu: Socializem in delavski narod.
Slovenci v tem mestu in okolici se uljudno vabijo na ta shod. — S soc. pozdravom Jos. Filipan, taj. P. O. Box 521 Struthers. O.
ZA COLLINWOOD. O.
Naznanjam vsem Članom "Slov. soc. kluba. št. 49. J. S. Z.", da se vrši mesečna seja omenjenega kluba 25. februarja, t. j. četrto nedeljo in ne tretjo kakor po navadi, Vzrok je važen zadržek.
S tem tudi opozarjam aodruge, da bi se bolj zanimali in bolj redno obiskovali mesečne seje.
S soc. pozdravom — John Božič, tajnik.
Svoboda tiska v Rusiji.
Kakšna tiskovna svoboda je na Ruskem, kaže dejstvo, da je socialističen tednik "Svesda" celo leto izšel samo 34 krat. Od teh je bilo enajst štev. konfisciranih. Poleg tega so bili uredniki kaznovani zaradi člankov šesterih številk.
Ves čas, ko je zborovala ruska duma, ni smel iziti socialistični list.
Zavedni delavci ovaduhu Pupu seveda niso dobrodošli, ker znajo ceniti vrednost njegove kra-marske "flike", ki je dosegla višek publoeti; zato se s studom odvračajo od nje. To je. kar "Ga»-sperlu" ne da mirno spati. Sfeve-da, kdor se mu ne da izkoriščati, la je pri njem tat in pobijalec.
:ila iz naselbin.
itelje
eland, O., 10. febr. Cen-urednik! — V zadnji izdaji Amerike" njen urednik bruha ogenj in žveplo na e socialiste in njih orga-o. Povod temu izbruhu je nekrvavi fin", kakor g. Pire je dogodek, katerega prov-imenuje slov. soe. klub. poročilo v "Ci. Ameriki" ni druzega, kot hinavsko zavi-resnice, z namenom škodo-ngledu slov. socialistov v elandu. Stvar je sledeča: 0. Pire je imel sliko, katera je gtltavljala delavce kot tolpo morilcev, in katera je morala uža-Kti čut vsacega aavednega delav Jaz sicer nimam nič proti te ( ker poznam g. Pirca kot sov-delavcev, katere ljubi sa-toliko časa, dokler se mu pu-iskoriščati. Gotovo je to sliko obesil na kraj, da jo je vsakdo lahko 1, kdor je prišel v ur»Mlništvo, Bimenora, da izziva slov. delav od katerih živi. Ali je torej |»0, da ima ta predrznost od ani g. Pirca take posledice.
rojak, ki je prišel v tiskar-l eki kupi list, je ugledal to dalozno sliko in jo treščil ob Rojak, ki je to storil, ni član v. soc. kluba, kojega člani ne odobravajo tega čina in niso ž njim v nobeni zvezi. Pitaj je torej vzrok, da g. Pire kaže na socialiste kot provzroci-telje tega čina? Kaj je vzrok, da fje pozabil vsa pravila časnikarske dostojnosti, da obklada zavedne
iov. delavce z raznovrstnimi ime-i, jih imenuje živino, razbijalce
m?
k Vzrok temu je, da je slov. soc klub organizacija zavednih de Itvcev, kateri ne trobijo v njegov rog. Vzrok temu je, da imajo ti slov. delavci toliko poguma, da ii upaio razkrinkati g. Pirca, in ji pokazati v pravi luči kot hlap-kapitalistov, kateri se ne obo vlja izdati koristi delavcev, ke-mu "business" kaže. To je ok, da se.v divjem fanatizmu lblaznega človeka postavlja na 2pt napredka in hoče uničiti edino slov. politično organizacijo v Clevelandu.
Zavedni slovenski delavci Clevelandu! Kaj je vaš oudgovor na ta podli napad ? Ali ne postaja ta človek največja ovira vsacega napredka v Clevelandu? S svojo unazano "cajtengo", g tem iz mecfcom slov. časnikarstva v Ameriki, skuša zatreti vsak na-freden pojav med nami. ► Vaš odgovor bi moral biti: ! "Proletarec" mora priti V stano-r vanje vsacega razredno zavednega Slovenca! In kjer se bode čital "Proletarec", tam bode izginila Pircova "cajtenga".
In vi, kateri se čutite v svojem srcu socialiste, kateri simpatižira-te z nami! Pire vas poživlja, da ne pristopate v naš klub, ker smo po njegovem mnenju tolpa razbojnikov in tatov. Vi poznate [vsacega izmed nas, poznate delovanje našega kluba, poznate puh-f lost, podlost in neznačajnost iddo-i ta Pirca! Vaš sklep bi moral biti: V vrste zavednih slov. delavcev! Le v politični in gospodarski organizaciji je bodočnost delavstva! 1 G. Pircu pa še povem, da mu bodejo slov. socialisti odgovorili vedno po Mojzesovem pravilu, ki se glasi: Zob za zob. oko za oko in ne bodo zamudili ni jedne prilike, pokazati ga kot Rfi j alta de-kvikih koristi.
| — Slov. soc. klub kaže lep na-IJredek. Naročeni smo na večje
Èvilo časopisov in pred kratkem o dobili iz Ljubljane večje šte-r-o soc. kniicr in brošur v vrednosti preko sto dolarjev, Razven rednih mesečnih sej imamo se posebne seje z debatami vsako nedeljo popoldne v klubovnih pro-• Stori h.
I — V sosednem Collinwoodu nameravajo, kakor sem čul, ustanoviti še en soc. klub. Dne 15. febr zvečer imajo ustanovno sejo. Več o tem prihodnjič. ; — Hud imraz. kateri je pritisnil pred 6. tedni, je pokazal rev-*?ino v Clevelandu v pravi luči. Tisoče oseb je brez zadostne hrane, obleke, brez gorkih stanovanj. Število brezposelnih se ceni na MO.OOO. Razni dobrodelni zavodi ne morejo ustreči vsem nefttevil-nirn prošnjam.
Tak je kapitalizem v vsej svo-iej kruti realnosti. Vaš za socializem M. Petrovčič.
Chicago, Hi., 11. febr. — Dragi »odru« urednik! — Kdor je čita zadnje poročilo tajnika Jugoslovanske Soc. Zveze, mora pripo znati, da je naša organizacija, od kar srno Jugoslovani združeni, dobro napredovala, Kaditega je nesmiselno govoriti in predlagati, da bi se naša J. S. Z. razpustila; kajti logična posledica zahte va, da se še tesnejše združimo ter s tem svoj napredek še povečamo. Med našimi rojaki Jugoslovani nvoremo le mi uspešno agitirati za socialistično idejo. Kakor zgo do vina našega organiziranja kaže, se nam angleški sodrugi in njih organizacija prav malo pomagale v našem boju za napre dek. Ako bi ne bilo našega ¿ustnega truda in požrtovalnosti, bi danes ne bilo Proletarca, ne hrva skesa in srbskega socialističnega lista. Ako bi sami ne agitirali, bi danes ne bilo tako lepo število organiziranih Jugoslovanov v soc. ttranki. Ko je bil naš list "Pro-letarec" svoječasno v slabih razmerah. smo apelirali na stranko za pomoč, a ona nam je odgovorila. da nam ne more poma<gati, dnsi smo takrat spadali še direkt no k soc. stranki. Ravno tako je bilo, ko smo prosili za govornika pri našem soc. klubu št. 1. Oblju bili so ga sicer, a poslati ga nam niso mogli. Od kar pa imamo lastno organizacijo, pa nimamo nobenih enakih neprilik!
Zato pa smemo biti ponosni na nar.o Jugoslov. soc. Zvezo in na naše jugoslov. socialistične liste: kajti kar smo naredili, smo naredili iz lastne mo?i. Tudi naš soc. klub št. 1. je temu veliko pripo mogel, dasi šteje malo članov, a so zato ti tem složnejši. Koncem leta 1911. smo imeli 22 dobro sto-0 p č i 1 a n o v! Resnica pa je, da bi naš klub štel že sto članov, ako bi vsi oni ostali zvesti, ki so že pristopili. Precej vzroka te nestal nosti tiči v naši raztresen os ti po vsem mestu; največ pa je kriva malomarnost tukajšnjih Slovencev.
V naslednem priobčujem tudi celoletni račun Jugosl. soc. kluba. št. 1., da dobijo tudi oni nekoliko pojma o tposlovanju, ki se ne udeležujejo mesečnih sej.
DOHODKI: V blag. koncem 1. 1910 ... $62.29
Mesečni prispevki sodr.	58.35
Pristop članov ....................3.00
Kristanov fond ..................3.8.">
Skupne zabave soc stranke	70.f>0
Klubove zabave ..................54.40
Prodane brošure ................33.85
Klubova slika ....................1.00
Ženski "soc. klub št. 7..........9.19
Poseben prispevek ...............5
Skupno ____ $296.58
STROŠKI:
J. S. Zvezi ..........................$27.54
Cook County ......................11.55
Kristanov fond ..................5.85
Agitacija ..............................19.30
Podpora listom ..................12.67
Podpora štraikarjem ....	21.29
Potrebe kluba ....................8.75
Majniška izdaja Proletar
ca ...................
5 Delnic J. D. T. D.......
Darilo soc. stranki za skuj*-
no zabavo ........................4.00
Brošure ....................37.67
19.00 50.00
Skupno .... $217.62 V blaagjni dne 31. dec. 1911 $78.96.
Pregledano od pregledovalcev: Frank Udovič, 1. r. M. Kulovic, 1. r.
Nadalje imamo še 15 delnic J. D. T. D. v vrednosti $150, kakor tudi še 1400 znanih browur: Spovedi papeža Alexandra VI. Brošure so zgodovinskega pomena ter jako dobre za protiklerikalno propagando. Cena brošure je 10 c, pri večji naročbi do 25 brošur je 20 odstotkov popusta in pri naročilih črrz 25, pa 40 odstotkov popusta. Te knjižice se lahko razprodajo, radi tciga priporočam slovenskim soc. klubom, da segajo po njih.
Nadalje vabim vse člane Jugoslov. soc. kluba št, 1., da se udeleže redne mesečne seje, kajpra »e vrši v soboto dne 24. febr, v dvorani sodruga Soukopa, na vogalu 26th St! in Avers Ave. Začetek ob 8 uri zvečer. Seje soc. kluba so javne ter jim vsakdo lahko prisostvuje. Zatoraj priporočam vsakomur, kdor se zanima za socialistično idejo, da prisostuje tem se-jam. Tudi nasprotniki so dobro došli! Pride vsaj bolj do živahnega razgovora, kar bistri naš
um. — Toraj na svidenje na gori-omenjeui dan!
France Podlipec.
Seattle, Wash., 5. febr. — U-rednik 'Proletarca": — Dne 20 februarja se vrše v Seattlu že tretjič volitve v treh letih. Do sedu, so bili vsi izidi volitev taki, tla je delavec ostal star suženj.,
Kakor vedno, tako bosta tudi let os republikanska in demokratska stranka gledale na to, da do bijo njeni, kandidati vse važne urade v svojo oblast in da bodo še nadalje odločevali usodo delavskih mas, kajti tudi pri nas je še dosti nezavednih delavcev, ki ne sprevidijo, da si spletejo koro-bač, ki jih bo neusmiljeno udrihal, ako volijo za sovražnike delavcev, ako volijo za demokratsko ali za republikansko stranko Leto« so pri nas kar štifi stran ke; do sedaj sta bili samo dve.
Socialistični kandidat za ma-vorja je Hule M. Wells. Sodrug E. Broun, ki je bil pri zadnjih volitvah kandidat za mayorja, je sedaj kandidat za kontrolorja.
Sedani republikanski župan Dilling baje ni sposoben za žu panski posel. Njegovo kandidaturo je prevzel Geo F. Cotteril Kandidat demokratične stranke je stari lisjak H. C. Gill kot "čist" značaj demokrat, stranke ki bo skoro gotovo dobila pretežno večino glasov pri prihodnjih volitvah. Duh demokratizma je v državi Washington še vedno zelo močan.
Podlost in humbug kapitalistič nih strank se najložje spozna pri volilno kampanji. Splošni blagor ljudstva jim je deveta briga. Začetek in konec vseh njih dejanj in -nihanj je njih oseb«t dobiček, preko tega ne segajo meje teh strank. A kljub temu so delavci tako omejeni, tako slepi, da ne vedo ceniti svojega glasu in ne vidi njegovega velikega pomena za dobrobit delavcev, ako bi oddal svoj glas za socialistično stranko. Danes pa je še vedno dosti delavcev tako nezavednih, da prodajo svoje glasove za par kozarcev piva. za par cigar ali par blokov vožnje na avtomobilu. . Ako hočemo, da se sedanji bedni položaj delavstva kaj izbolj ša. tedaj je treba korenite reforme za naš družabni red. Ako sedaj primerjamo programe političnih strank, spoznamo, dta ima edino socialistična stranka v svo jem programu popolno preured-bo obstoječih razmer, dočim je program ene kakor druge stran ke omejen samo na eno malen kostno točko socialne spremembe, ali pa celo ene ne, marveč imajo <V>ce1a nazadnjaški program, ki hoče delavce zavesti še v večjo sučnost, še v slabše razmere. Dokazov Z/a to trditev imamo dovolj na razpolago. Navesti hočem samo dva:
Dosedanji župan Dilling je pravi verski fanatik in kaj je storil za blagor meščanov v teku enega leta svojega županovanja? Njegovo največje delo je zgradba 65 novih cerkva in zaradi tega je mestu napravil precej dolga. Ta 'svetnik" je hotel poneumniti vse Seattlcsko prebivalstvo in to s pravim rimskim terorizmom. Dokazano dejstvo je, da je gradil eerkve zato, da bi zabra^l nadaljnje razširjenje socializma. F/dino njegovo delo socialne vrednosti je omejitev prostitucije.
Ker so pa Seattlečani "umni" ljudje in razumejo "kšeft", so se izjavili, da je mesto zelo zaostalo, od kar je prenehala cvetoča trgovina s Človeškim mesom. Zato delajo z vsemi silami na to, da odstranijo sedanjega župana in postavijo na njegovo mesto starega in znanega lisjaka demokrata Gill a, ki je zagovornik proste ljubezni in drugega enakega hum-buga.
Taka je pač danes naša politika, kolikor ena stranka dobrega naredi, pa druga podere. In delavec, ti pa pričakuj rešitve od zgoraj', ako hočeš; za te se ne brigajo ljudje, katerim si dal ti v roke moč in'oblast. Ti vse mirno prenašaš in pustiš, da si drugi polnijo žepe t* tvoj račun. Vsa ekonomija naših mestnih voditeljev je šla v Afriko med Hotento-e na "jago"; doma pri vodtfvu mesta je ni prav nTč ostalo. Eden se razume na prostitucijo, drugi na cerkve, eden je "zagovornik" morale, drugi pospeševatelj rimskega terorizma, a oba sta v službi kapitalističnih izkoriščevalcev.
Mesto sedaj nujno rabi dobrih gospodarjev, sicer bo šlo "banke rot". A teh ne dobimo prej, da pride mestna uprava v socialistič ne roke. Da je naša trditev opra vičena. dokazujejo sijajni vzgle di, kakor Milwaukee, Schenecta dv, lieverly ii t. d.
Tukajšni socialisti bojujejo brezobziren boj proti demokratu Gill-u, kajti oni trdijo, da je sta lišče, ki ga zavzema ta vampir sramota za dvajseto stoletje in zato je treba, da volilci temeljito obračunajo s tem lopovom. Dosti meščanov bo glasovalo za sociali stično stranko, čeprav niso socia listi. Kdor ima le količkaj pošte nosti in srca v sebi, ne bo podpi ral barbarskega nazadnjaštva Zelo pomembno za socialistično stranko v našem mestu je, da je tukajšni list "The Post Inteligen-ccr" pred kratkem pripoznal, da je v Seattle najmanj 25.000 socia listov. To je gotovo častno število za tako mlado stranko.
Čitateljem je gotovo znan hm boj, ki so ga bojevali socialisti v državi Washington za svobodo govora na ulicah. Plutokracija je hotela vničati socialiste. Za dose-go tega namena se je posluževala dovoljenih Tn nedovoljenih sred stev. Konečno pa je napredna mi sel zmagala in porazila nasprotnike delavskega napredka, katerih je sedaj strah!
Delavce v Seattlu so vzbudile iz duševnega spanja šele manjše naselbine iz okolioe, ki v socializmu dobro napredujejo. Teko n pr. EeVerett, Edmond in Bremei-ton. Everett je pri zadnjih volitvah izvolil tri socialistične alder-mane in županski soc. kondidnt j dobil nepričakovano dosti glasov. V Edmond u trna jo socialističnega župana. To mesto šteje od 8— 10.000 prebivalcev. V tukajšnjih državnih ladjedelnicah (Bremer ton) so bili pri novemberskih volitvah izvoljeni trije socialisti v mestni zastop in soc. županski kanddat je ostal samo za 13 glasov v manjšini.
V Seattle je bil izvoljen pri novemberskih volitvah en socialist v šolski svet. Na 20. t. m. pričakujemo več sijajnih zmag. O volitvah vam bom kolikor mogoče hitro in natanko poročal.
S socialističnim pozdravom A. Wershnig.
Milwaukee, Wis, 15. febr. —
Vsekakor je potrebno in korist no. mogoče tudi "bogu" dopadlji vo, da napišem par vrstic o veselici. ki jo je v nedeljo priredil Slov. soc. zbor "Naprej" v Harmonic hali s kar najboljšim vspe-hom. zii kar za.mluži priznanje. Naši mihvauški rojaki so v veselicah precej izbirčni, to moramo priznati, in tudi razvajeni: zato niso zlepa zadovoljni. Prazen in poleg tega še šablonski program, brez velikega moralnega užitka je za nas Mihvaučasne samo bluf", so žganci brez ocvirkov, je samo "business"; skratka, na veseilicah se hočemo zabavati v popolni meri. Lepo, zares umetno petje, izbrane tamburaške točke in lepa igra; brez ene teh točk se nam zdi veselica nepopolna, dolgočasna, prazna. Smo pač nekoliko "ekstra", kakor v vsem drugem, tako tudi v tem; pač ne moremo kaj zato.
Lepo in umetno petje, sem rekel. Da, prav lepo, umetno, fino petje, kakoršnega je malo v Ameriki, takega hočemo mi, Mil-wauča/ije. pa 'brez vsake šale. Eden ali drugi bo rekel, da pretiravam, a dokazati hočem, da sem do kosti objektiven.
V čem obstoji lepo petje? — V harmonični celoti, čustvovanju iti deklamaciji. Ako petje, oziroma pevci obvladajo 4e tri predpogoje, potem s sigurnostjo lahko petje pohvalimo.
Kdor je imel priliko slišati več slov. zborov, ta ve, da je harmonična celota glavni nedostatek našega petja. Neenako razmerje med posameznimi glasovi: enih glasov >reveč drugih premalo, eden glas po po-1 en, drugi nepCpolen, po-nuankljiv. V takih slučajih je umevno, da ni pričakovati popolne in celotne harmonije, ki bo zadovoljevala uho. V tem ožini nam neprestano preseljevanje h ene naselbine v drugo največ škoduje.
Drugi najvažnejši predpogoj epega petja je čustvovanje. Vi ahko slišite eno in irfto pesem peti pet različnih zborov in brez dvojbe je bo vsak pevovodja ko-j
likor toliko drugače izvajal. Seveda je treba razločevati tuje in domače skladbe, strogo umetne in v (narodnem duhu komponirane. Za primer vzemimo dva velika kontrasta: Foerster in. Ipavec. Oba sta «lovenska skladatelja, oba umetnika in oba dobra komponista, a vendar je velik razloček med njima. Foerster, rodom Čeh, komponira V strogo umetniškem duhu in nihče mu ne odreka njegovih zmožnosti, a kljub temu ni priljubljen, ni udomačen; mi ga občudujemo, a ga ne ljubimo, zakaj? Zato ker ne čuti tako kakor Slovenci čutimo, ker iz njegovih skladeb ne diha pravi slovenski duh. ker njegov^ skladbe ne naredijo na nas tistega utiša, kakor bi i^a naredile v pravem narodnem duhu kompo-nirane skladbe. . Obratno pa sta Ipavea, Gustav kakor Benjamin, prava slovenska «komponista, ko-jih skladlbe nam segajo v dušo, kajti o<ne so izšle iz slovenskega naroda in so bile namenjene za slovenski narod; zato nam je vsak akord prijeten, ilomač, znan. In kadar slišimo novo in neznano Ipavčevo skladbo, se nam zdi, da slišimo kako neznano slovensko narodno pesem, Vzemimo za primer "Savka", "Oblaček" in dr Ako slišimo te skladbe enkrat nam bodo ostale v duši za vedno kajti v naši duši so dobile odmev so vzbudile njim sorodne akorde. In ravno v čustvovanju ciči glavni greh naših pevovodij, ker mislijo, da zadostuje, ako je pesem peta po notah. Tak pevovodja se mi zdi enak rokodelcu in ne umetniku.
Zelo važno vlogo pri petju igra tudi ritmična deklamacija, t. j. pravilno izgovarjanje in naglaše-vanje besdila. Pri nekaterih pevcih velja v praksi na-čelo, da bo di vsak visok zlog naglašen in vsak nizek zlog nenaglasen, ne-oziraje na pravilno naglaševan-je. Da je to pravilo docela napačno, menda ni treba še posebej povdarjati! Pri petju naj velja v naglaševanju isto pravilo ka*kor v govoru. Zelo občutna napaka pri našem petju je vezanje besed. Na. pr. "Mi v grobu smo". Kdor pazno posluša, bo slišal: mi v grobu« — mo. Med vsako besedo naj bo nekoliko presledka. Tu sem spada tudi odmerjeno dihan je, ako ni v skladbi preskrbljeno zato. Ako enkrat eden diha. drugič drugi, se sliši petje pretrgano, grčavo. Ako se dihanje vrši skupno, ob določenem času, kaže zbor da je discipliniran, siguren, popo-len. Te dozdevne malenkosti so vzrok, da človek ne ve, v katerem jeziku se poje, ali v kitaj skem ali slovenskem. En tak slučaj sem ravno pred kratkem doza vel. Pel je neki nemški zbor in tako nerazločno izgovarjal besede, da me je poleg stoječi nemžki sodrug vprašal, v katerem jeziku poj o. Taki slučaji so ~elo pogosti. Kdor je imel priliko slišati zbor ljubljanske "Glasbene Matice", ta je slišal in razumel vsako besedo, dasi abor obstoji rz o/kro^r 150—200 pevcev. Eden ali drugi bo rekel, da »o to malenkosti, a vedite, da lepo petje obstoji iz samih malenkosti. Sicer imam še dosti povedati, a dopis se je preveč razširil in treba bo končati. (Dalje prihodnjič)
soc. pevce in tamburaše na to prireditev, ako bodo njih pogoji sprejemljivi.
Vse oči obrnjene na Milwaukee.
Ako se zanimate za napredek Človeštva pazite na Milwaukee, kjer socialisti kontrolirajo mesto in county in vršijo veliko delo. To pa najlažje storite, ako se naročite na "Milwaukee Leader", nov. soc. dnevnik. Leader je izvrsten in metropolitski Časopis, ki prinaša vse novice, največ pozornosti pa posveča delavsikim interesom.
Naročnina za celo leto znaša $3.CO, 25c na mesec. — Naslov: The Milwaukee Leader, Milwaukee, Wis.
Ali že imate prvi državljanski papir? Ako ne, pojdite precej iu-tri ponj! Ako ga imate, vzemite kakor hitro mogoče druzega. Delavec brez volilne pravice, je čolnar brez vesla. Kdor bi lahko volil in ne voli, je zločinec, ker je kriv, da drugi trpe zaradi njega
SKUPNA VESELICA VSEH JU-OOSL SOC. KLUBOV V CHICAGI.
Dne 17. marca se vrši skupna veselica vtseh chieaških jugoslovanskih socialističnih klubov.
Zaključek zadnje seje je bil, <ia se povabi milwauške jugoslov.
Prehlajenja se lahko iizneibite in bolečine v vratu ter v prsih minejo takoj, če se napravi par močnih drgnjenj s "Pain Expel-ler", kakor je popisano y knjižici, v kteri je zavita steklenica Sreikstvo se lahko kupi v Ameriki v sleherni lekarni za 25 centov steklenica, treba pa je paziti na to, da je varstvena znamka s sidrom na kartonu in na steklenici.

Ako hočete res dobro ln po meri x narejeno OBLEKO obrnite se na rojaka:
Kirchgessler & Ermenc
ki tudi popravljata, čistita,
peglata in barvata obleke, i Vf»ako delo jamčeno.
Slovenci in Hrvatje, podpirajte domaȫ podjetje.----
:: 291 6rove St., Milwaukee, Wis. |
FOTOGRAF
L. HAGENDORFF
ima znižane cene za POROČNE in BIRMANSKE slike.
173 Rced S«.
MILWAUKEE, - - - WIS.
Kadar pridete na 1st Avenue, ne pozabitc obiskati saloon
I G. KUSLJA N-A
229—1st Ave. MILWAUKEE, WIS.
Sodrug
Milwaukee, Wis.
LOUIS BERGANT
2Ö7 — 1st Avenue
priporoma Slovencem in Hrvatom nvoi dobro založeni SALOON.
ZA MILWAUKEE, WIS.
WM. BLOEDORN
priporoča Slovencem
HARMONIE HALL-O Vogal Ist Ave. in Mineral Street.
Milwaukee — Wisconsin
Borchardt Bros.
Krojačnica, zaloga oblek in druge moške oprave.
347—349 G HOVE STREET.
Plodonosna zemlja v Floridi!
25 dolarjev jeden aker; 5 dolarjev za 10 akrov na mesec. NiČ zime. nič mraza; trije do štirje pridelki na leto. Velikanske doneske prinašajo sočnate oranče in krasna zelena (celery). Več pove poverjenik
LOUIS BEWITZ,
198 1st ave., Milwaukee, Wis.
Pismemim vprašanjem treba priložiti znamko.
ZA MILWAUKEE, WIS.
Slov «Micem in Hrvatom priporoča
ANDREJ MAKAROVIČ
•voj premog, drva in ekspres.
427 VIRGINIA ST. Naroča ae tinli pri Ig. Kuiljanu —229 lat Ave. — Telefonska zveza.
ji POZOR BRATJE SLOVENCI!
Ali fte veete kje Je dobiti najboljše mea po najnilji ceni? — Gotovo < ► v novi
prvi Slovenski moderno urejeni meanici	♦
Fcrko Bros., 270—1st Ave. lo Park SI. i
Tu «e dobijo najokuanejie «vele in prekajene KRANJSKE KLO 4
S®2Sw'U-ifrae ** krrm domačega Izdelka ter najokuanejie o PREKAJENO MESO; \m< j»n najnižjih cenah. •	T
Pridite to prepričajte m nami o naAih cenah kakor tudi o kukoroiti naAoga blaga. _
NIZKE CENE IN DOBRA POSTRE£BA je naJe geslo. Ne posabit« naa torej obiskati V naAi novi menici v Jo«. Tratniko vem poslopju.	i
MILWAUKEE. WIS
Telefon: South 351S.
PEOLETAB BC
Avstr. Slovensko
Ustanovljeno
Bol. Pod. Društvo
16. januvarja 1892,
Sedež: Frontenac, Kans.
GLAVNI URADNIKI:	/
Predsednik: MARTIN OBKRŽAN, Box 72, Mineral, Kans. Podpreds.: FRANK AUGUSTIN, Box 360, W. Mineral, Kan». Tajnik: JOHf!fcČERNE, Box 4, Breezy Hill, Mulberry, Kaus. Blagajnik : FRANK STARČIČ, Box 489, Frontenac, Kans. Zapisnikar: LOUIS BREZN1KAR, L. Box 38, Frontenac, Kans.
NADZORNIKI:
PONGRAC J URŠE, Box 357, W. Mineral, Kans. ANTON KOTZM'AN, Frontenac, Kans. MARTIN KOCMAN, Box 482, Frontenac, Kans.
POROTNI ODBOR: JOSIP SVATO, Woodward, Iowa. JAKOB MLAKAR, Box 320, W. Mineral, Kans. JULIJ BOGNAR, Box 6, Breezy Hill, Mulberry, Kans.
IMENIK IN NASLOVNIK URADNI KOV KRAJEVNIH DRUŠTEV A. 8. B. P. D. ate v. 1. v Frontenac, Kan«.
, Preda. Anton Kotzmau. Kačuuovodja j'otdph Pilny, Pronteaae, Box 134, Kaus. Blag.: Hubert O ruber.
Stev. 2. v Chicopee, Kans.
Preda. I^ouis Ajdié, b. 131, C k kope« Kans. Haí'uno vodja: Anton Schuler, b. 209, Chi«M.poe, Kans. Blagajnik: Andrej Polov le h, Chicopee, Kan*.
fct. 3. v Nelson, Kans.
Preds.: Jacob K upi en, H. S. Pitts burg, Kans. Kavuuovodja: John Kup len, b. 113, Yale, Kans. Blag.: Antou 2agar, K. K. 8, Pittaburg, Kans. Stev. 1. v Mineral, Kans.
Pred*.: John Goršek, b. 469. Stone City, Kans. Ka<unov.: Loui« Ko vac h. b. 305 W. Mineral, Kans. Blag.: Frank ftpeiser, b. 136, Mineral, Kansas. 6tov. 5. v Weir, Kans.
Preda.: Franc Perme, K. H. 1, Weir. Kanu. Kačohov.: John Govekar, K. K. 1. Weir, Kans. Blag.: Peter Kukovič.
H.	K. 1, VVeir, Kan».
St. 6. v Yale, Kans.
Preda.: f—Ka«un.: f—Blag.: f ét. 7. v Coranville, Kans.
Preds. John Koron, K. H. H, Pittsburg Kan«. Ka»-uno vodja: Josfiph Miklauc b. Yalo» Kan*. Blag.: Mike Rantv ger (stanuje f)
štev. 8. v Fleming, Kans.
Preds.: Fr. K ra banja, K. H. 2, Pitts burg, Kans. Računov.: Anton Potočan K. R. 2, Cherokee, Kans. Blag.: Jotef Rahak, R. R. 2, Cherokee, Kan», it. 9. v Radley, Kans.
Preds.: John Uolanc, b. 41, Radley, Pittsburg, Kans. Računovodja: Anton Komar, b. 92, Radley, Pittabttrg, Kans. Blag.: Frank Tome, Dunk i rek R. R. 1, Pittsburg, Kans.
át. 10. v Jenny Lind, Ark.
Preds. Frank 8tuein, b. 226, Jenny Lind, Ark. Računov.: John Kržon, b. 47, Jenny Lind, Ark. Blag.: Leo. Koleno, b. 248, Jennv Lind, Ark.
6t. 11. v Breezy Hill, Kans.
Preds. Fr. Kozole, Breezy Hill »ta., Mulberrv, Kans. Računov.: Rochiw Go-dina, R." R. 2, Mulberry, Kans. Blag.: John Žordjtni, Breezy Hill Sta., Mul berry Kans.
St. 12. v Cherokee, Kans.
Preds.: Tom. Celrk, b. 21, Cherokee Kans. Računov.: John Beranieh, R. 2. b. 97, < herok» «*, K:üi>. Blag.: Josef Zupan, b. 241, Cherokee, Kan».
St. 13. v Adamson, Okla.
Preds.: Ant. Križnik, Adanm>n, Okla. Računov.: Rudolf Jeglič, b. 244, Adam «on. Okla. Blag.: Anton Kristan, A damson, Okla.
ftt. 14. v Maynard, O.
Preds. Ant. Akoberne, b. 36, Maynard O. Računov.: Leo. Bregar, b. 46, Maynard, O. Blag.: Josef Mihenc, b. 22 Maynard, Ohio.
St. 15. v Pittsburg, Kans.
Preds.: John Bettega, Pittsburg, Ka«. Računov.: Ant. Dellasega, b. 483, F ron tenae, Kans. Blag.: Givani Valentini, (stanuje f)
fit. 16. v Franklin, Kans.
Pre«l*. John žager, box 3, Franklin Kans. Računov.: Vine. K*gor£»»k, R. R 4, b. 86, Girard, Kans. Blag.: Ant. Košir (stanuje t)
at. 17. v Carney, Iowa.
Pred*.: Vine. Pernat, R. 4, E. Des Moines, Ta. Računov.: Frank Galanti-ni, 3920-8 Highland Park Sta.. Des Moi ne«, Iowa. Blag.: Ixwis Blasnik: Car ney, Iowa.
St. 18. v Winter Quarters, Utah.
Preds.: John Reven (stanuje f) Ra čunov.: Roman Re burner, b. 4.", Winter Quarters, Utah. Blag.: John žumer— (stanuje t)
St. 19. v Black Diamond, Wash.
Preds.: Fr. Kueher, b. 606. Black Dia momd, Wash. Računov.: Jack Schaller. b. 274, Biatik Diamond, Wash. Blag.: Anton KrAwagns, b. 240, Black Dia mond, Wash.
SPREMEMBE PRI KRAJEVNIH DRUSTVAH V MESECU JANUAR '12 Novo pristopil člani:
' K drnit. Stev. 1—John Miller. K d ruš t. «t. 4: And. Frank. K driw. St. 15: Givani Monea in Frank Tisot. K druš. At. 17: Lukas Wilfan, John Wil fan, Mihael Kranc. K druš. it. 19: Fr. Orehek in John žuntar.
Prestopil člani:
Od drui. St. 2. k dru*. št. 5: John To-mažič. Od drui. 2 k drui. it. 11: Mati j a Medved. Od drui. At. 3: Josef Pi lich k drui. it. 1., Rudolf Blaiič k drui. it. 16. Od drui. it. 7 Frank Collozel in Fr. Zvegli« k drui. it. 11. Od dr. it. 8 John Demarki k druš. St. 4. Od drui it. 11 John Aepec k drui. it. 4. Od drui. it. 13 Frank Benedičič k dr. it. 4. Od dr. it. 16 Matija Salcman k dr. it. 4. Od dr. it. 16 Frank Aubel k dr. it. 13
Suspendirano druStvo it. 6, Yale, Kanwui, ker le 7 me*eeev noč« poalati pravilno izpoljenega računskega poročila na glavni odbor.
Suspendirani člani:
Od dr. it. 3: John Oroien. Od dr. it. 7: And. Podle«nik in Anton Mallis. Od dr. it. 9: Alojs Vozel in Frank Za gar.
Untrll član.
Pri drui. it. 11, Bree g y HUI, Kan«.: Louis Klemenčič. Umrl 7. januarja t.
I.	— nzrok bolezni—jetika.
OPOMBA: Za «lučaj kake pomanklji-
vosti pri spremembah, naj blagovolijo
društveni računovodje takoj poročati gl. tajniku, da se nedostanki v prihod nič popravijo. Ob enim prosim uradnike krajevnih društev, kateri Ae nisc jnxdali natančnih naslovov, nuj to ne mudoma store, da bodo imenik v pri hodni izdaji popoten.
Bratski jtoadrav! (SKAL)	John Cerne, gl. tuj.
MATI
Socialen roman v dveh delih.
Spisal Maxim Gorkij.
(Dalje.)
—	Kdaj pa se pomerimo po-slednjič — tepa ne vem. Najprvov moramo ol>orožiti prlavo, a potem roke: to je moja misel . . .
Nikolaj je obmolknil in /nova r'.aêel j«i*ti. Mati je izpod čela o-jarledovaa njegovo široko obličje iščoe v njem, kar bi jo |X)mirilo z okorno o štiriocrlato postavo Vie-sovscikova.
In ko se je sreeala z ostrim po-prlerom njegovih drobnih oči, je zpenila z obrvmi. Andrej se je prijemal za fclavo in bil sploh zelo nemiren — govoril je. smejal se in žvižgal — vseveno.
Materi se je zdelo, da razume njegov nemir. A Nikolaj je sedel molče in kadar pa je Maloru« po-prašal po tem ali onem. je odgovarjal kratko, z očitno nevoljo.
Obema «stanovalcima jc posta jalo v mali izbi tesno in nedomaee: od časa do ča*a sfa pogledoval'« iroeta.
Naposled je vstal in dejal:
—	Spat bi legel . . . NasetW«l sem se . . . p«a so me izpustili in sem sel . . . Zdaj sem utrujen.
Ko je odšel v kuhinjo, je še nekaj časa stikal, potem pa je zaspal; mati je plašno zašepetala Andreju :
—	Strašne misli mu roje po glavi . .
—	Nesrečen fant ! — je pritrdil Andrej in zmajal z glavo. —- Ampak to preide ! Tudi meni je prešlo .. . Če v srcu ne gori s plamenom — se nabere v njem mnogo saj. Mamica, zdaj pa ležite, jnz bom pa še nekoliko čital.
Odšla je v kot, kjer je za katu-nastim zastoroin stala njena postelj : Andrej je še dolgo slišal njene vroče molitve in vzdihe. I r-no je prelistaval knjigo, razburjeno si je otiral čelo, vihal z <iol-gimi prsti brke in šaral z nogami po tleh. Nihalo na uri je tiktakalo, za oknom j«1 sopihal veter.
In oglasil se je materin šepet :
—	Moj bog, koliko je ljudi na svetu ... in vsak zdihuje po svoje .. . kje so tisti, ki vriskajo od radosti t
—	Tudi taki so! In kmalu — jih bo mnogo . . . mnogo! — se je odzval Malorus..
XXI.
Urno je'potekalo življenje, dnevi so bili pisani, razpolieni. Vsak je prinesel seboj kaj novega in mati se ni več vznemirjala. Vse pogostejše so se ob večerih oglašali neznani ljudje; vneto so bese-dovali z Andrejem in pozno v noč so s privihanimi ovratniki in s čepicami, globoko na čelo pomaknjenimi, oprezno in tiho odhajali v temino ... V slednjem izmed njih je tlela pritajena vznemirjenost in bilo je. kakor d<a hočejo zapeti in zavriskati od veselja, pa ni bilo kdaj in vsem se je mudilo. Bni porogljivi in resni, drogi očitno veseli, mfillostno prešerni, tretji zamiiljeno tihi — vsem pa je brala mati iz oči vztrajnost in zaupanje, in dasi je v*ak imel svoj poselven obraz — so se vsi zlivali v suho, mirno, ocHočno in vedro
obličje z glol>okimi, temnimi, prijaznimi i» Htrogirai očmi, podobno obličju Kristusa na j>oti v Emavs.
Mati jih je v mislih zbirala oko-li 1'avla — v tej množici je ostal »krit pred očmi svojih sovražni kov.
Knkrat je prišlo iz me*tu veae lo, kotl»ravo dekle; Andreju je prineslo sveženj spisov in odhaja je je dejalo Vlasovki veselih oči:
—	Na svidenje, sodruginja!
—	Zbogom! — je odgovorila mati in komaj zadržala smeh.
Spremrvši deklieo je stopila k oknu in smeje gledala za svojo abdruginjo, ki je sveža kakor pomladni cvet in lahka kakor metulj — odakakljala po cesti . . .
—	Sodruginja! — je (tejala mati, ko je izginil obisk. — Eh. ti ljuba stvarca! Bog ti daj poštenega sod ni ga za vse življenje.
Na vseh ljudeh prihajajočih iz mesta, je opazila nekaj otroškega in se je zadovoljno smejala. Njih vera, ki jo je vse jasneše čutila jo je genila in veselo presenečala; njih sanje o zmagoslavju pravice »o jo blagodejno ogrevale. Kadar jih je poslušala, je nehote vzdihni-la od nezavedne bridkosti. Predvsem pa jo je genila njihova preprostost in krasna, ponosna brezbrižnost <io sebe.
Mnogo je že razumela, kar so govorili o življenju, čutila je, da so odkrili resnični vir vse človeške nesreče in je v mislih soglašala ž njimi. V globočini svoje duše pa ni verjela, da morajo po svoje prenstrojiti vse življenje in da imajo dovolj sile v sebi, da s svojim ognjem napolnijo vse delavsko ludstvo. Vsak hoče biti se danes sit in neče odložiti svojega kosila do prihodnjega tedna, če ga more takoj povžiti. Le malo jih pojde to daljno in težko pot, le malo oži ugleda koncem pota bajno kraljestvo vsečloveskega bratovstva. Zato so se ji zdeli ti pošteni ljudje ne glede na njihove brade in utrujene obraze otroci.
—	Dragi moji! — je često mislila in zmajevala z glavo.
Vsi so že sedaj živeli lepo, resno in pametno življenje, vsi so govorili o dobrem in želeČ naučiti ljudi teiia, kar so znali, niso prav nič pazili na*e. In razumela je, da je tako življenje, ne glede na o-pasnost, vredno ljubezni in vzdihujoč je gledala nazaj, kjer se jc kakor ozek. temen pa« vila njena preteklost. Neopaženo in mirno se je zavedla svoje neobhodnosti m to novo življenje — prej se ni nikoli čutila potrebne komnrkoli, a seda j je jasno videla, da je neobhodna marsikomu: to ji je bilo novo, prijetno in ji je vzravnalo glavo.
(Dalje prih.)
TISKOVNI FOND.
Prej izkazanih. .........$380
I. Mlačnik, \Vhitsett. Pa.. J. Mussi. VVickhaven. Pa. F. Florija»n, Wi<-khaven, Pa V. Hribar, AViekhaven, Pa. S. Slosser, Tohoghan, Pa. Ant. Sterle. Oilbert. Minu. Oeo Brimšek. Ohisholm.
Minn...............
Soe. klub št. 1, Ohieago, IH. 1
.Tos. Sega, Virden, III.....
Frontanec, Kans: Na seji društva št. 27 S.
N. P. J............... 5
Anton Južni k.......... 1
Frank Šali............. 1
Frank Božič.......... 1
.Tozef Kadelj...........
Andrej .Tuvan.........
Ant Sular.............
Louis .Tožnik............
Krist Meisnitzer........
.Tulius Menehiori.......
Miha Papež............
Frank Stareič..........
Frank Markovič........
Miha Ko^.............
Ig. Tomšič . . ........
John Božič . . ..........
.02 .25
.25 .25 .25 .25
26 95 ,50
50 00 00 00 50 50 30 25 25 25 25 25
25 25 25
Aoia Ajdič............ .25
Leo. Mlinar............25
Miha Pucel.............15
Frank Bostič...........15
Robert Gruber...........15
Geo. Strupih............10
Anton Kotzman .........10
Frank Selak...........10
Mat. Kolar.............10
John Vertoais............. .10
Johni Tratar.............10
Milwaukee, Wis.:
Mat, Set i na.............25
Frank Kralj...........25
John Rezel . . '.......... .25
Anton Rezel............ .25
Joe Hrovat..............25
Na veselici Soc. zbora
"Naprej"............ 2.6H
Soe. zlvor Naprej za
Mvečji" brat........ 2.32
Vine. Pugelj iz Johnston City, 111............. 1.00
$405.33
Listu v podporo.
'Silv. Kramarsie, La Salle, 111. $0.50, Novia n, La Salle, II!. 25c.
Predpogoj za uspeh.
Tekom indijaske vojske je pisal major Hodson nekemu prijatelju: Če bom imel uspeh v Indiji, bo to odvisno od dobr* prebave." Razumel jc, da popolno zdravje je najboljša pomoč za uspeh. Vsak dan vidimo može. katerih karijk-ra je bila uničena radi slabe prebave. Naj vas spomnimo na Tri-nerjevo ameriško grenko vino, ki je eno najl>oJj zanesljivih zdravil za prebavo in vseh bolezni j, ki prihajajo iz slabe prebave. Daje novo moč opešanim organom, pomaga prebavi, ozdravi zaprtje, nervoznost, zgubo teže, napade revmatizma. Po lekarnah .Tos. Triner, 1333—39 So. Ashland Chieago, III.
RABIMO izkušene sivavke žen-ski h slamnikov. PVačamo najboljše cene v mestu. Pouličnoželezniška zveza z vsemi deli mesta.
PARAMOUNT HAT WORKS,
1611 N. Lincoln St., Chicago, 111.
(f 20)
ROJAKI * wauhc«an»1
— Le kocete juti dobre ^¡JiSf^ pijače m s<- zabaviti po domače pojdite k
B. Mahnich-u,
714 Marke! Street, Waukegan.
Pri njemu jc vse najbolje. Kdor ne vrjame, naj se prepiča.
DOBRA, DOMAČA GOSTILNA v Clevelandu, Ohio
J. SVETE po domače pri ZALARJU 6120 St. Clalrave
toči vino. pivo in ig*nj* prve vrat*. S mod k e prve kvalitet« ao na prudvj. Za mnofobrojen po**t ae priporoča rojakom v Clevelandu. pa potnikom	Lastnik.
Importiran starokrajski tobak vsake vrste
za cigarete, pipe in žvečenje. I m portirane cigare in cigarete. Vs? pristno in po zmernih cenah.
KROUPA,
18th St., Chicago, 111.
VAC
1245 W. 1
M, A, Weisskopf, M. D.
Izkušen sdravnik.
Uraduje od 8—11 predpoldn* in od 6—9 zvečer.
1842 So Ashland Ave.
Tel. Canal 476 Chicago, 111
"Look Out ! You'd better take care of Tfourself ' *
Glavobol, bolečine v grlu, v prsih in straneh, slabe žleza in drugi znaki prehlade ne bodo imeli nevarnih po-sledie, če bodete raluli
Dr. Richt$rjev Pain-Expeller
1K> predpisih, ki so natisnjeni na omotu. 25c. in 60e. steklenice.
Čuvajte se -ponaredb in pazite na sidro in naše ime
r. ad aicNTca * co„ tis pmh n.t n*» y»hi, n. r.
Mr. aiehtarjev« Congo IM I al« oiaJAaJo <tta. ali aoa.) ^neanaaainnBn
r.ttTM*?
ZA CLEVELAND IN 0K0U00 je zastopnik Proletarca A. Gradi-sher, 1158 E. 61. Str. Poobfeičen je pobirati naročnino, kolektati oglase in urediti sploh vse posle tičoče se Proletarca.
Vse konzularne in notarske zadeve (civilne in vojaške) prevzema v hitro in uspešno izvršitev Ivan Kaker, 220 Grove St..
511LWAUKEE, WIS.
carl strover
Attorney at Law
Zitlop« m vtah sodiščih. St. sobe 1009 133 E. WASHINGTON STREET,
CHICAGO, ILL. Telefon: Main 3989
POZOR! SLOVENCI! P0Z0RI
SALOON
s modernim kejrlji&en
HreS« pivo v aod£kih in butaljkju in <irug* raanoTTstoa pijana ter uaijak> amodka. Potniki doba iwlno |<cmm> iiMt aa niako eano.
Poatrezba točna In la borna.
Vaem 8Jov»orein in drufiin rtlor&M* ae toplo priporoča
MARTIN POTOKAR,
1625 So. Centre Ave. Chic&ft
AVSTRO -AMERIKANSI Crta.
NajpripraTnejia in najceoejU brodna ¿rta zn Sloveace in Hr
Regularna vožnja med New-Vorkom, Trstom in Reki.
Hrai poitni in novi parobrodi na dva vijaka:
Cesar Franc Jožef I. odpluj«
iz New ^orka 3<>. aprila 1U12.
Martha Washington, Lanri, Alice, Argentina in Oceania
Parniki odplujejo i z New Yorka ■«n-tlih ol) I popoMua in iz Trrta aobotih ob 2 popoldan proti New York Va	.; una jo breazit-ni brs3
«'N-Utri. no razs\etjavo in »<» me3 urejeni. Urana je doma. a. Mon riji in zdravnik govorijo slovensko
hrvatsko. Za nadalne informacije obrnite te naše zastopnike ali pa na:
1237-lst St., La Salle. Ill PHELPS BROS. & CI
Toči v*e, foatilni podrrjetie mM priporoča rojakom aa obtfaa
Valentin Potisek
GOSTILNIČAR
Dr. W. C. Ohlendorf, ^
Zdravnik za notr^j, v^.- .* la ranoteinià.
1 zdravniška prečkava brnplal»
j® /	1S24 ton. f.*
Ave., Chicago, fredojs «IS
pol.; od 7 .lo i» zveítr. XayL^H ¿iveói bolu.ni nuj piv.J0 ,|0vtJJ
ALOIS VANA
»zdelovatelj — ^
sodovice, mineralne vode to nib neopojoih pijač.
1837 So. Fiak 8V Tel.UntlU
I. STRAUB
URAR
1010 W. 18th St. Ohlca^
In» vačjo aalofo ur, venfae, y nor in drufih drafotin. Iivritj« raakovrvtaa popravila v tej «titkT sedo niaki oem.
PRVA SLOVENSKA
Vinarna in Gostilna
v Kaliforniji,
kjer m to<M dobra vin« in inportirano pilzenako pivo. Prodaja vina na tralone in na drobno.
Ant. Scluiabl,
cor. Trumbull a»e. in 26. Sir., Chicigo, III
Gen'l Agt's, 2 Washington St., Ne« Yi
o
Zastopnik za_ Zapad • J^J Kempf, 120 N. La Salle St, cago, 111.
LOUIS RABSEI
moderno urejen galun
JU 460 6RAN0 AVE., KEKOSHA,
Telefon 1199.
Dobra domača kuhinja.
éé
Odprto po dnevi in po noel
BALKAN"
KAVARNA - RESTAURACIJA -IN POOL TABLE-
M. Poldrugač

m*m
1816 So. Centre Ave. .....
Varicocele Hydrocele i
ZDRAVLJENJE V 5 DNEH
_______ BREZ M'/A
Ozdravi« vsaoega, kdor trpi na Varicoceli, Structuri; dalje ozdravim nalezljivo zastrupljenje, živino nezmožnost, vodenico in bolezni tifoiih se molkih.
Ta prilika je dana zlasti tistim, ki so izdali ž« velike svote zdravnikom ne da bi bili ozdravljeni in moj namen je, pokazati vsem, ki »o bili zdravljeni po tucatih zdravnikov, brezuspešno, da posedujem le jat edino sredstvo, s katerim zdravim vspešno.
Popravite Vaše zdravje
Pridite v moj urad in govorite zaupno, (¡ovorimo vae jezike. Dobili boste najboljše nasveto in prednosti, ki sem si jih iztekel v'moji 14 letni praksi kot specialist v boleznih pri moških.
Ozdravim pozitivno želodec, pljuča, ledice in neprillke v Jetrih.
(Za neuspešno zdravljenje ni treba plačati).
TAJNE
Zastrupl|en|e
in vseh drugih kožnih I bolezni, kakor prišč«,] lucije, onemoglost itd.
Ženske bolezni!
beli tok, bolečine v oza-ture, garje, otekline, po-1 dju in druge organske bolezni zdravim za stal-| no.
(Prtiskovanje brezplačno) (Nasveti zastonj.)
moške bolezni
Zfuba najora. bolezni v
ledicah in jetrih
zdravim hitro za stalno in tajno, živčene onemoglosti. slabost, napor, zastrupi jenjO in zguba vode.
PLJUČA
naduho, Bronchitis, srčne bolezni in pljučne zdravim po moji najnovejši metodi
DR.ZINS, 183 med Randolph in Clark
Odprto; 8 ijutraj do 8 avačar. Ob ned«ljah od 8 »jutr. do 4 pop.
Clark Str.
Chicagol
UUki

kaaa<

Zmanjšuj stroške, množi prihranek ni bogatstvo ti je zajBfotovljeno.
•t pustite noj dinir»brazdelju lem»«c gi zaposlite, da Tam bi prinašal 3% obresti
Za zatetek zailoatuje samo $1.00
INDUSTRIAL SAVINGS BANK
USTANOVI JENA 1F90
2007 Blue Island Ave., Chicago9111.
Aktiva znalnjo nad polmilijona dolarjev. Odprto v soboto zvečer od 6-8ure

........
jugosl. zadružna tiskarna
GLAVNICA
S01TH SLAVIC C00PERATIVF PRINTFRY
INCORPORATKD
Delnice se prodajajo po $10.00 ena in jih je moči odplačevati P*> H 00. Pristopajte k temu zadružnemu podjetju, ki bo nosilo dvojno korist in ki bo trdnjava delavske prosvete.
Vsa pisma je nasloviti na
FRANk PETRICA, 1830 S«. Ccitrc Ave.f
CHICAGO, ILL.
$10.000.00