CENA 200 SIT / POŠTNINA PLAČANA'PRI POŠTI 6310 IZOLA-ISOLA POZABLJIVOST ]E IZGOVOR A NI OPRAVIČILO BO KAR BO (Mef) Zadnjih teden dni je kar prekipevalo od dogodkov, tako da so naši sodelavci in fotoreporterji dobesedno hiteli z enega na drugi konec mesta, da ja ne bi zamudili katere od prireditev, ki so vsaka zase pomenile več kot dogodek malega mesta. Otroci in starši so odpirali novourejeno otroško igrišče, mimo mesta so tokrat zapeljali kolesarji italijanskega Gira, malo zatem pa so staro mesto zasedli Prleki. Te so družno napadle istrske pihalne godbe in jih pregnale z naših krajev, dokler na koncu dež ni pregnal še njih. Komaj se je vreme malo uneslo, že so prišli filmarji in na dan mladosti odprli svoj Kino otok, Radio Koper in Mediteran festival sta v Shoto klub zvabila pristaše etno glasbe, na Belvederju pa so se zabavali študentje in predstavljali tudi novonastalo evropsko volilno zvezdo frakcije nekoč enotne stranke mladih. Res, bilo je in še bo veliko dogajanja in Izola res ni več dolgočasno mesto. Le malo koordinacije manjka in tistih detaljev, ki prireditvam dajo poseben lesk in vrednost. In zdaj boste rekli, da avtor spet išče dlako v jajcu, a kaj, ko nekdo pač mora spomniti tudi na takšne detajle, kot je ta-le. •fC Banka Koper Srečanje Istrskih pihalnih godb je gotovo multikulturni in mednarodni dogodek posebnega pomena. Zato je pozabljivost lahko izgovor, da se predstavljamo le s polovico imena našega mesta, opravičilo pa ni. 8. CICIOLIMPIADA vrtca Mavrica Sobota, 29. maj ob 19.00 - Manziolijev trg Zaključek festivala KINO OTOK Sobota, 29. maj ob 11.00 - ob hotelu Marina Odprtje galerije Društva paraplegikov Četrtek, 3. junijaj ob 19.30 - Kraška ulica odbojkarska tekma SLOVENIJA:ŠVEDSKA l\/l OTO l\/l tel. 05/ 64042 53 • Industrijska 11 • Izola OBALA V MALEM nepremičnine immobili v . BREZPLAČNA TELEFONSKA ŠTEVILKA Šifra 080 18 33 www.sifra-nepremicnine-sp.si Tako se pač zgodi, težko je bit'prerok, posebej pa takrat, kar se tiče otrok Že pred rojstvom znajo strokovnjaki prebrati, če bo otrok prav tak kot oče in mati Bo velika po očetu, bo lepa po mami ali kar po obeh, stalno z žogo med rokami Pa se nam dogaja, da tisti, brez bontona pravijo tako-le: Saj si ista kot nona, Z bluzo na čipke in z ruto na glavi in s takšnim nasmehom, kakor da pravi: Če moram izbrati, nogomet ne rokomet, moram priznat': ne eno ne drugo, ampak balet a v r o C E N T E K Avto Conter J«ob, Izolo www.a-jweb.il Izdelki za zdravo življenje (Hotel Delfin - vhod s parkirišča) NOVI URNIK ponedeljek, torek, četrtek, petek: 8.30-15.00 sreda: 8.30-17.00 sobota: 8.30-12.00 PTT's NOT DEAD To je rubrika v kateri bralci Mandrača izražajo svoja stališča ali javno predstavljajo mnenja do določenih javnih problemov, ki so že bili ali niso bili predstavljali v časopisu. V tej rubriki ne objavljamo pisem, ki imajo značaj osebnega oziroma so namenjena polemiki z drugimi mediji. Sicer pa si uredništvo pridržuje pravico, da po lastni presoji objavi, skrajša ali (brez posega v vsebino) korigira posamezne dopise, ki morajo imeti navedenega avtorja. Uredništvo se z avtorjem lahko dogovori, da njegovega imena ne objavi v celoti. ZAKAJ SVETILNIK "UREJAJO" BREZ DOKUMENTOV V sejni dvorani je 7. maja KS Izola Staro mesto in občina Izola organizirala posvetovanje o problematiki ureditve na svetilniku. Glede na vse kar je bilo povedano na tem posvetovanju sta bistveni dve ugotovitvi: 1. Vsi, ki so se oglasili k razpravi so odklonili rešitve, ki so bile predstavljene. 2. JP Komunala Izola, kot investitor nima dokumenta za izvajanje gradbenih in instalacijskih del in ima odločbo gradbenega inšpektorja o ustavitvi del. Adi Svetilnik v Izoli predstavlja zadnjo nepozidano oazo, kamor se zatekajo njeni prebivalci in bi si jo želeli tudi tako ohraniti v bodoče, redstavljen projekt arhitekta in hortikulturca je bil korektno prezentiran, vendar so rešitve izrazito tehnicistične narave. Arhitekt je po vsej sili hotel narediti kreacijo, vendar bi bilo boljše, če je sploh ne bi bilo. Izumil je dve novi osi (peš poti), ki obstoječo zelenico kot križ presekajo in enotno zelenico razdelijo na štiri zaplate trave. Poleg tega pa je ob makadamski peš poti, ki poteka okoli svetilnika postavljena na sedanji dvignjeni plato še ena vzporedna peš pot,ki jo pokriva pergola. Mislili bi si da smo v velemestu, kajti toliko peš poti na tako mali površini. Menim da so omenjene poti nepotrebne in za dostop do zelenice Svetilnika zadostujejo obstoječe poti, travnik pa lahko ohranimo v celoti. Obiskovalci bi hodili po travniku tako kot že zdaj hodijo. Uporabljeni materiali in projektne rešitve ne odražajo duha, ki si ga prebivalci želijo. Ceste (peš poti) so pretežno ravne in preširoke, uporabljeni materiali pa bi lako bili okolju prijaznejši (kot so oporni zid iz betona ob sedanjem parku Kopališka ulica je cca 40 cm dvignjen nad cestiščem in cca 100 cm nad sedanjim zelenjem parka). Skozi sedanje zelenje je izvedena betonska ograja (kot rob peš poti) v obliki črke obrnjene črke »L« višine cca 80 cm, uporabljeni elementi peš poti (izvedena gramozna podlaga, betonski estrih, kamniti robniki, omenjena betonska »L« ograja) pa tehnicistično rešitev samo še potrjujejo. Ad.2 Citiram odlok,ki je bil ojavljen v Uradnih objavah občine Izola dne 9.avgusta 2001 in se glasi: Odlok O prepovedi delitve parcel,graditve in spremembe katastrske kulture zemljišča za območje predvidenega prostorskega izvedbenega načrta pri Svetilniku v Izoli. (Breda Pečan l.r.) JP Komunala ima z dne 18.3.2004 pridobljeno lokacijsko informacijo, kjer se točka, ki govori o dokumentaciji in predpisih za PIA (prostorski izvedbeni akt) glasi enako kot zgoraj navedeni odlok... V lokacijski informaciji tudi piše: -Lokacijska informacija velja do uveljavitve sprememb prostorskega akta. - Lokacijska informacija ne nadomešča dovoljenj in z drugimi predpisi zahtevanih dokazil o pravici poseganja na nepremičnine,prav tako ne nadomešča soglasij ter drugih listin o izpolnjevanju pogojev za graditev objektov oz. posegov v prostor in nepremičnine. Tovrstne listine in druga dokazila mora investitor pridobiti pred pričetkom posega na osnovi določil veljavnih predpisov Republike Slovenije (predvsem Zakon o graditvi objektov-v nadaljevanju ZGO-1) ter občine (glej točke 2. in 3. te informacije). ZGO-1 v 2,členu opredeljuje vrste objektov (gradnja in posegi), v 3. členu pogoje za začetek gradnje, v členih 4. -6. pa pogoje za spremembo namembnosti,spremembo rabe, začetek uporabe in začetek vzdrževalnih del. Lokacijska informacija se izdaja samo in izključno za namen iz 1. točke ter na podlagi podatkov, ki jih je stranka priložila k vlogi. V kolikor stranka v vlogi za pridobitev lokacijske informacije ni navedla resničnih podatkov oziroma če bo stranka izvedla posege, ki niso v skladu z namenom te informacije ali če bo izvedla gradbeni poseg ne da bi pred tem pridobila še vsa druga zakonsko določena dovoljenja, je odgovornost za škodo, ki bi iz tega naslova utegnila nastati izključno strankina. Kot vsi, ki smo si ogledali gradbišče, je popolnoma jasno (tudi ne strokovnjakom), da gre za novogradnjo in ne za vzdrževalna dela, za katero pa izvajalec nima dovoljenja. Iz navedenega se kaže arogantnost in prepotentnost občinskih struktur (in njihovega podjetja JP Komunala), da za njih ne veljajo pravila, ki veljajo za vse druge občane. Mladen Baša OBLJUBA DELA DOLG Gospej Marici Omerzelj Vidim, da ste tudi vi siti tistih, ki samo obljubljajo pa ne naredijo nič. Zato ste seveda tudi mojo obljubo s katero sem obljubil, da bomo ustanovili novo neodvisno društvo upokojencev vzeli kar tako, na lahko. Naj vas pomirim gospa Marica. Novo neodvisno društvo upokojencev, je tik pred ustanovitvijo. Imamo izdelan program, statut in vse potrebne akte za ustanovitev takega društva. Naj vam prišepnem, da imamo tudi že veliko kandidatov za članstvo če prav še nismo začeli vpisovati članov. Pri prebiranju vaših misli, ki ste mi jih blagohotno namenila pa sem prišel do spoznanja, da vas moti prav to, da ustanavljamo novo društvo upokojencev. Ne želite si namreč konkurence še manj pa si želite drugače mislečih in imate do takih tudi izredno odklonilen odnos, zato tudi toliko žolčnosti ob napovedi ustanovitve novega društva. Nerazumljivo, da najprej jamrate koliko izredno težkega dela imate, hkrati pa se branite pomoči novega društva upokojencev, ki bo prav tako skrbelo za upokojence pa bolnike pa osamele pa pomoči potrebne.... Skrbeli pa bomo tudi za to, da vlada in vladajoče stranke ne bodo več manipulirale z upokojenci in našimi pokojninami in se bomo takemu ravnanju z vsemi legalnimi sredstvi tudi upirali. Morda vam je poznano, da zdajšnja vlada skupaj s koalicijsko stranko t.i. stranko upokojencev počne ravno obratno? Vi ste prepričana, gospa Marica, da dobrodelna dela lahko opravljamo samo v primeru če smo vključeni v 'vaše društvo' upokojencev. Temu pač ni tako gospa Marica. V Izoli poznam veliko ljudi, ki so širšemu krogu nepoznani zato ker svojo pomoč, pomoči potrebnim ne razglašajo naokoli ampak vedno, ne samo za novo leto, skrbijo za pomoč ljudem, ki so te pomoči potrebni. Kolikor vem, ti ki to pomoč delijo ravno ne tarnajo zaradi bolečih nog in jih po opravljenem delu niti ne namakajo v kakšnem lavorju tako kot vi. Za take ljudi pri nas poskrbimo mi ostali in jim poskušamo olajšati delo. Ali ne bi bila to tudi za vas dobra rešitev? Ni vrag, da tudi v vašem društvu ni še kdo pripravljen pomagati? Se morda motim? Dalje mi očitate gospa Marica, kako vedno mislite name kadar si hladite noge v lavorju po naporni hoji, jaz pa naj bi si jih namakal kar tako, zraven pa bil za to še plačan. Samo za pojasnilo, gospa Marica. V reklamnem spotu si namreč nog nisem namakal ne v lavotju ne v kakšni drugi posodi. Vem, da se tega ne morete spomniti, saj veste, da nas upokojence v določenih letih prične nadlegovat demenca. Nekatere sicer bolj, nekatere manj. Vendar, gospa Marica mi menda ja ne zavidate honorarja, ki sem ga dobil za nastop v reklamnem spotu? Če mi to zavidate pač vedite, da to ni spodobno in, da temu pri nas pravimo zavist ali foušarija. Sicer pa kaj ima vse to opraviti z našim novim društvom upokojencev ? Ko sem še nekoliko bolj pomislil o vaših bolečih nogah in o vaši zavisti mi je prišlo na misel tudi to, da vas noge ne bolijo samo okrog novega leta ko nosite darilne pakete. Verjetno gospa Marica si jih namakate tudi takoj po volitvah, saj v predvolilnem času napravite kar precej kilometrov, ko nosite upokojencem listke z imeni kandidatov, ki naj jih obkrožijo na volišču. Tako se sliši med ljudmi. Pa tudi grlo naj bi vas bolelo, ko vneto prepričujete ljudi naj ne volijo Janše in Bajuka, ker jim bosta ta dva odvzela penzije, pa kako bosta dala pobiti vse upokojence itd. Tako se pač sliši gospa Marica. No, mi bomo novo društvo upokojencev ustanovili, kljub vašemu nasprotovanju. Če so vaši argumenti proti novemu društvu upokojencev le v mojih nogah (sedaj bom postal še domišljav) in mojem honorarju, ki sem ga dobil za TV spot in v tem, da imate že v vašem društvu preveč dela in ga ne zmorete sami opravljati, potem moramo priznati in to tudi vi, da so vaši argumenti povsem neprimerni in tudi nekoliko smešni če ne bi bili istočasno žalostni. Skratka gospa Marica: 'Noge v lavor’ pa brez zavistnih misli in skupaj z nami ali pa kako drugače še naprej opravljajte dobra dela, jaz pa vam obljubim, da z vami ne bom več polemiziral in se ubadal z vašimi traumami. Za konec samo še kratka misel. Nekje sem prebral da bo tudi novoustanovljeno društvo Forum 21 (registriran je kot društvo) sodelovalo pri pomoči socialno ogroženim (ki so jih prav oni socialno ogrozili) itd... Gospa Marica, boste napisala tudi gospodu Kučanu naj ga ne serje in naj se združi z vami in pomoč deli preko vas, ki imate že tako preveč dela? Mu boste res oporekala ustanovitev novega društva in mu tudi povedala, da takega društva ne rabimo? LB. ARGOLINA: ZA ALI PROTI? Spoštovana županja! Nisem več sam. Zdaj nas je že več in skupaj bi vam radi povedali: "Čakamo, še vedno čakamo." S spoštovanjem, Aleksander Krebelj in ostali Spor med občino in inšpektorji DELA NA SVETILNIKU SO OBSTALA Gradbeni poseg na svetilniku za katerega eni pravijo, da je zgolj urejanje tega območja, drugi pa ga imenujejo črna gradnja, trenutno stoji. Inšpektor za gradnje je namreč napisal novo odločbo o rušitvi objektov WC-ja in lokalov za katere je Ministrstvo za okolje in prostor kot drugostopenjski organ sicer sprejelo sklep, da niso nelegalna gradnja. Kot vse kaže gre predvsem za različno tolmačenje formalnih postopkov, o vsebini pa je bolj malo govora. Kronologija dogajanja v zvezi s tem posegom je pravzaprav naslednja: Komunala je že lani sklenila nadomestiti stare objekte toaletnih prostorov in n ekaterih gostinskih lokalov ter kioskov z novimi, ob stran postavljenimi objekti. Tako se je tudi zgodilo, vendar so mnogi občani in tudi inšpektor za gradnje imeli pomisleke glede te investicije. KAr nekaj časa je trajalo, da je inšpektor za gradnje izdal odločbo s katero je zahteval rušenje teh objektov, češ da presegajo gabarite starih objektov. Na takšno odločbo, ki jo je izdal v začetku tega leta, se je Komunala pritožila, bolj kot sama vsebina pa je bil, po njihovem mnenju, vprašljiv postopek, saj v zvezi z investicijo niso opravili zaslišanj odgovornih oseb. Prav glede tega si vpleteni niso enotni. Inšpektor trdi, da to ni potrebno, na občini in Komunali pa pravbijo, da upravni postopek zahteva takšno zaslišanje. ZAto so se na odločbo pritožili na Ministrstvo za okolje in prostor in tam so ugodili njihovi pritožbi. Toda medtem je inšpektor že spisal novo odločbo s katero je ponovno zahteval odstranitev objektov, tako daje tam položaj povsem nejasen. Medtem pa se je Komunala lotila tudi urejanja komunikacij na tem območju. Občino je prosila za lokacijsko informacijo in jo tudi dobila, v njej pa je zapisala, da je na tem območju možno izvajati tista dela, ki jih že določa Odlok o prepovedi parcelizacije ... Tudi tokrat je inšpektor izdal odločbo s katero zahteva ustavitev del, saj / po njegovem mnenju presegajo dovoljena dela iz omenjenega odloka, in tudi tokrat so na Komunali prepričani, da temu ni tako. Vse skupaj je imelo tudi močan odmev v javnosti, rezultat pa je predvsem ta, da je sezona pred vrati, park je prekopan, objekti pa neoddani. Ali bo še dovolj časa, da zainteresirani najdejo pravi dogovor in kakšen bi sploh lahko bil? (DM) ISKANJE DIREKTORJA CENTRA Iztekel se je rok za prijave kandidatov za funkcijo direktorja Centra za kulturo, šport in prireditve v Izoli, komisija za mandate, volitve in imenovanja je pregledala prispele vloge in ugotavljala njihovo popolnost, vendar se med petimi kandidati ni odločala. Neuradno smo izvedeli, da so med kandidati trije Izolani (vključno s sedanjim direktorjem), dva pa sta bila od drugod. Menda prav posebnega navdušenja nad nobenim kandidatom ni bilo, zato se menda dogovarjajo o ponovitvi razpisa, ki naj bi pripeljal do kandidata, ki bi ustrezal večini članov komisije in občinskemu svetu. Zaenkrat takšne večine menda ni. BUT IN SKUKOVA O SLOVENIJI V EVROPI Občinski odbor SLS Izola vabi na okroglo mizo z naslovom Prednosti in slabosti ob vstopu Slovenije v Evropsko skupnost. Okrogla miza bo na kmetiji Božič v petek, 28. maja od 9.30 do 10.30 ure, na njej pa bosta sodelovala kandidata za evroposlanca, mag. Franci But in Nada Skuk. PREKLETA ANKETA PODPORA KOMUNALI Glasovalci na spletni strani MAndrača so dali podporo poslovni politiki oziroma politiki cen javnega podjetja Komunala in tako zagotovo izrazili zadovoljstvo s storitvami komunalke, ki so zadnja leta, nedvomno boljše kot kdajkoli prej. Komunalna podjetja so postale modeme družbe z razvejano dejavnostjo in rezultati tega so vidni tudi v našem okolju. Zato takšen izid naše ankete gotovo služi na čast temu javnemu podjetju, kaj pomeni tistih 30 odstotkov pa bodo zagotovo ocenili sami. Tudi tokratno anketno vprašanje se zastavlja kar samo. Izola bo do konca tedna filmsko mesto, kar posebej mlade zelo veseli, nekatere starejše občane pa moti. Zanima nas, kaj o tej prireditvi v Izoli mislite vi. glasujete seveda na naši spletni strani www.mandrac.com ZAHVALA Za nego in skrb pred in po operaciji se toplo zahvaljujem vsem sestram urološkega oddelka Splošne bolnišnice Izola, še posebej pa zdravniku dr. Vidakoviču. S svojim človeškim in toplim odnosom ste mi težke trenutke zelo olajšali in s tem pospešili moje okrevanje hvaležen pacient Bramilio Zennaro Spletna stran Mandrača nastaja v sodelovanju c www.izolanka.com REZULTATI ANKETE Ali ste glede na ceno, zadovoljni s storitvami Javnega podjetja Komunala Izola? Ja (70%) Ne (30%) Anketa odraža mnenja uporabnikov spletne strani www.mandrac.com in ni namenjena raziskavi javnega mnenja. Otroci so dobili igrišče v v IGRIŠČE KOT Sl CA IZOLSKI OTROCI ZASLUZI]0 Igrišče ob Kraški cesti je ponovno zaživelo. V soboto dopoldan so se izolski otroci, starši, dedki in babice ter drugi obiskovalci zbrali na odprtju prenovljenega igrišča, ki so ga poimenovali Birba - mesto v igri. Nova igrala so že nekaj tednov mamila poglede mimoidočih otrok, ki so se veselili novega igrišča, počakati je bilo treba le še, da zraste trava. Na slovesni prireditvi so nastopili otroci iz vrtca Mavrica in izolskih osnovnih šol. Številne obiskovalce sta nagovorila direktor Komunale Marino Domio in županja Breda Pečan. Županja se je zahvalila delavcem Komunale, ki so v težkih razmerah naredili igrišče, kakršnega si izolski otroci zaslužijo. Kasneje so si otroci lahko ogledali lutkovno predstavo in se vključili v delavnice. Igrišče je že od prvega dne dobro obiskano, predvsem ob koncu tedna. Otrokom je na voljo veliko sodobnih ekoloških igral, peskovnik in voda, klopi in mize pa vabijo starejše k počitku ali dobremu branju v senci starih kostanjev. Igrišče bo v poletnem času odprto od 9. do 21. ure, spomladi, jeseni in pozimi pa od 9. do 17. ure Vstop ni dovoljen kadilcem, visoka ograja pa varuje igralne površine pred obiski psov, ki jim je vstop na igrišče zaradi higienskih razlogov prepovedan. (Barbara Dobrila) IGRIŠČE NA KRAŠKI JE ZAŽIVELO Po prerezu traku se je na igrišču nadaljeval živ žav. Delavci in prostovoljci Posvetovalnice za mlade in starše Izola (PMS) so pripravili program ustvarjalnih delavnic: delo z glino, delo z različnimi naravnimi materiali, risanje(tema: kakšno igrišče si želim) in razstavo izdelkov, ki so jih naredili otroci vključeni v programe PMS. S končanim izdelkom na vsaki postaji so si otroci prislužili mini zbiralnike za smeti, s sodelovanjem na vsaj dveh postajah pa majico. Nagrade je podarila Komunala Izola. Žal majic ni bilo dovolj za vse sodelujoče, kar pa pomeni, da bomo tovrstno srečanje ponovili. Pridružil se je tudi Luka Mezek, ki nas je razveselil z lutkovno predstavo in preizkušanjem svojih ročno izdelanih lutk. Ob izteku | našega druženja pa sta dogajanje popestrila žonglerja Eva in Aron, ki sta nas po svoji predstavi poskušala tudi | naučiti nekaterih žonglerskih spretnosti. I Hvala vsem otrokom, | mladim in staršem, ki ) na ta dan prinesli 'A svojo dobro voljo na -i igrišče in to še naprej S počnejo. V MESECU JUNIJU-JULIJU vsem, ki so uspešno končali šolo, nudimo ob nakupu kolesa ali rolerjev ekstra -5% popust, odličnjaki -10% CENJENE STRANKE, V letu 2004 smo razširili našo ponudbo in jo združili iz dveh trgovin v eno s sedežem v IZOLI. Obiščite nas in se prepričajte o bogati izbiri KOLES, ROLERJEV,..., novem urniku in dodatnih storitvah.. VSE NA ENEM MESTU V Kolesarskem centru RITOŠA v Izoli. URNIK SERVISA IN TRGOVINE: NON-STOP od 8 - 19h. HITRI SERVIS: Za manjša popravila v manj kot uri. PREVOZ: Prevzem in dostava po obali. SLOVENSKA KOLESA: Rog, Elan, Cult EVROPSKA KOLESA: Author, Bottecchia, Aurora, Di Blasi, Cult, Rog AMERIŠKA KOLESA: Scott, Trek, Marin, Schvvinn, Gt NAJVEČJA IZBIRA KOLES NA OBALI! PRODAJA: STARO za NOVO, NA OBROKE, GOTOVINSKI POPUST KC RITOŠA, Kajuhova 28, Izola, tel,fax: 05/6415-337, e-mail: ritosa@siol.net VSI MOTOHOVI KOTI V teh dneh smo dobili v roke kar dve knjižni izdaji dveh sodelavcev Mandrača. Naš dolgoletni karikaturist, slikar in grafik Marjan Motoh je namreč spomnil na pet let sodelovanja z Mandračem oziroma na 250-to karikaturo iz rubrike Motohov kot. Takorekoč brez vednosti uredništva jih je izrezoval in hranil za posebno priložnost, zdaj pa jih je zbral v obsežno, 250 strani obsegajočo brošuro s preprostim naslovom: Motohov kot 1999-2004. Zbirko karikatur je izdelal v 30 oštevilčenih izvodih in žal NI za prodajo. Kdo ve, morda se bomo kdaj dogovorili drugače, do takrat pa se mu moramo javno zahvaliti za vse duhovite prizore in domislice, ki mu jih je redno priskrbela (kot je zapisal v uvodu) državna in občinska oblast. Urednik je iz rok avtorja prejel zbirko z redno številko 2, kdo bo dobil ostale pa ostaja skrivnost. ... IN SREČKOVI LETALCI Pred par dnevi pa je izšla zanimiva knjiga Srečka Gombača, o bratih Edvardu in Josipu Rusjanu s podnaslovom Začetki motornega letenja med Slovenci. Srečko Gombač je po izobrazbi ekonomist, rojen 1.3.1950 v Koštaboni, živi pa v Izoli, kjer je bil vseskozi zaposlen v gospodarstvu, zadnja leta pa se je posvetil delu v turizmu in se posebej ukvarja s proučevanjem in izkoriščanjem dediščine tehniške kulture v turistične namene. Njegov hobi je letalstvo, od zbirateljstva do modelarstva in do zbiranja gradiva za muzej slovenskega letalstva. Prav ob slednjem je nastala ideja o knjigi posvečeni bratoma Edvardu in Jožetu Rusjanu, pionirjema slovenskega motornega letalstva. Knjigo posveča vsem tistim ljudem ustvarjalnega raziskoval- nega duha, ki so bili in so še pripravljeni presegati namišljene meje možnega. Takšna sta bila tudi brata Rusjan iz Gorice. V uvodu pa je še zapisal: O letalcih se je vedno veliko pisalo. Skladno s potrebami trenutne politike so pogosto predvsem pilote kovali v zvezde, ker so s svojim likom drznega osvajalca nemogočega uresničevali politično propa- gandne težnje vladajočih elit. Vladarji so vedno želeli prepričati svoje narode, da so se preko tovrstnih herojev sposobni, čeprav morda s praznim želodcem, skoraj kot bogovi ali vsaj krilati angeli dvigniti v nebo. Pri tem so zanemarjali dejstvo, da sc je v nebo relativno enostavno povzpeti, če ti nekdo zagotovi primemo letalno napravo. Spomenik bratoma Rusjan, ki stoji v Novi Gorici, je delo akademskega kiparja Janeza LenassijaKnjiga je vsekakor zanimivo branje z množico arhivskega gradiva in velikim številom fotografij, zapisana dovolj poljudno, da bo pritegnila tudi mlade bralce, posebej tiste, ki se zanimajo za tehniko in letalski šport. Knjigo jc moč kupiti v večini slovenskih knjigam. Obe knjigi bomo (skupaj z modelom Rusjanovega letala) predstavili v ponedeljek, 31. maja ob 14.00 uri na Manziolijevem trgu, kjer se bomo tudi na kratko pogovorili z obema avtorjema. Seveda ste prav lepo povabljeni na to prijateljsko srečanje. Prodaja parcel DENAR BO ŠEL ZA NOVE IN STARE INVESTICIJ Torkova tiskovna konferenca v uradu županje Brede Pečan je bila namenjena občinskim financam. Pravzaprav je šlo za predstavitev dveh dražb na katerih bo izolska občina prodajala parcele v obrtno-stanovanjski coni v Livadah in posamezne parcele, ki so razpršene po zanimivem izolskem zaledju. V obrtno-stanovanjski coni daje občina naprodaj 15 parcel v skupni vrednosti 323 milijonov tolarjev, poleg tega pa ponujajo še pet parcel v izolskem zaledju v skupni vrednosti 83,5 milijona tolarjev. Kot je povedala županja so to izklicne cene, na občini pa upajo, da bodo na dražbi iztržili še več. V ta znesek nista vračunana davek in komunalni prispevek, izjema so le parcele, kjer nepremičnina že stoji. ZANIMANJE ZA PARCELE JE OPAZNO Županja zatrjuje, da je zanimanje za parcele že zdaj zelo veliko. Največ zanimanja bo najverjetneje deležna 2145 kvadratih metrov velika gradbena parcela v naselju Mala Seva, ki ima pogled na Piranski zaliv. Izklicna cena je 27.610.000 tolarjev, po obstoječem zazidalnem načrtu pa je parcela namenjena trgovski, turistični, gostinski ali drugi javni dejavnosti. Zanimiva bi lahko bila tudi 118 kvadratnih metrov velika parcela nasproti poslovne stavbe Droge (nekdanja vetrina), kjer je v objektu trenutno možna poslovna dejavnost, obstaja pa tudi možnost spremembe namembnosti. Izklicna cena je 30 milijonov tolarjev. Stanovanjsko hišo na Baredih pa ponujajo po izklicni ceni 18 milijonov tolarjev. "PARCELE V LIVADAH SO VARNE!" Na parcelah, ki jih bo občina prodajala v obrtno-stanovanjski coni v Livadah, zazidalni načrt predvideva gradnjo poslovno-stanovanjskih objektov, praviloma v izmeri 12 krat 15 metrov. Do teh parcel je bilo sprva upravičeno podjetje Galeb nepremičnine, ki pa v dogovorjenem roku dveh let parcel ni odkupilo, zato je izgubilo status znanega investitorja. Sledila je tožba in upravni spor, ki še ni rešen, vendar županja zatrjuje, da bodo morebitni kupci (večja gradbena podjetja) na dražbi osmega junija kupovali vame parcele brez vsakršnih bremen. Dražbi za parcele bosta 7. in 10. junija, po besedah županje Brede Pečan pa bo tako zbran denar namenjen dokončanju oziroma poplačilu nekaterih že končanih ali še ne povsem končanih investicij, med katerimi sta tudi MAnziolijeva palača in prizidek k osnovni Soli Livade. / > NOVO iz programa SanaGens mininogavičke SEGRETO V vročih dneh želimo biti brez nogavic. Mininogavičke vam ponujajo veliko koristi: V obutvi so nevidne, povečujejo udobje in higieno, ščitijo kožo pred odrgninami in obutev pred hitro izrabo. Narejene so iz posebnega materiala, ki preprečuje razvoj bakterij, vpijajo znoj, so antialergične in rahlo dišeče. Bosi, pa vendar obuti v mininogavičkah Segreto! Izdelki za zdravo življenje DEMOKRACIJA ČUDEŽNO ZDRAVILO SLOVENSKEGA ČUDAŠTVA Po kolapsu tržno-planskega ekonomskega sistema in samoupravne socialistične demokracije in po političnem preobratu z osamosvojitvijo in sprejetjem nove ustave, smo ustvarili podlago za rast demokracije zahodenga tipa. Pri tem smo vzgojili iluzijo o mirnem in spontanem prehodu v demokracijo in sožitje v Evropi, brez interesnih in ideološko-ekonomskih konfliktov (tudi vojaških) in naivno mislili, da je parlamentarizem s svobodnim tržiščem in večstrankarskimi svobodnimi volitvami nekaj, kar je dokončna lastnost razvitega zahodnega sveta. Tako smo brez pomislekov in dopolnjevanja z domačimi spoznanji in razmišljanji prevzeli zahodne modele. Brez domačih spoznanj postanejo tudi visoko opevane parlamentarne tvorbe v praksi prej ali slej iluzije ali farse in je zato graditi parlamentarno demokracijo in večstrankarski politični sistem samo z adaptacijo zahodnih modelov neproduktivno. Čudaško in zmotno je mišljenje, da je lahko že uvedba meščanske demokracije sama po sebi neko čudežno zdravilo, saj zaradi protislovnosti sprememb in nabitosti s socialnimi in političnimi trenji tak prehod ni enostaven. Tudi v Sloveniji ima po ustavi oblast ljudstvo, vendar je pripeljalo formalno in nekritično sprejemanje tujih modelov do stanja brez demokracije: ne deluje sodstvo, kršimo človekove pravice, ni svobodnega trga, prevelika je ekonomska neenakost, monopartizem, monomedijski imperij itd.. To pomeni, da je v dejanskem političnem življenju vse drugače, kot navaja ustava; v političnih procesih ljudstvo nima nobenega vpliva in je ustavna formulacija o demokratični republiki samo farsa. Ljudstvo ima pravico, da svobodno odloča o izvolitvi svojih predstavnikov samo na dan volitev, potem pa je v celoti odrinjeno od vpliva na aparat javne državne oblasti. Izvoljeni dobijo v roke vso oblast (zakonodajno, sodno, izvršno) ter organe legalne prisile (vojska, policija). Med seboj se razporedijo tako, da eni predstavljajo pozicijo, drugi pa opozicijo in to s pomočjo medsebojnega trgovanja z glasovi. Lahko menjajo ustavo in zakone, suvereno odločajo o višini proračuna in davkih, o zadolževanju države, o obsegu državne uprave in celo o vstopu države v vojno. Vse odločitve v parlamentu in vladi so podrejene neformalnim nosilcem oblasti. Brez končnih rešitev se zvrščajo najodvratnejše korupcijske afere in medstrankarske bitke za oblast. Ob nestrinjanju z odločitvami predstavnikov ljudstva so mogoče le demonstracije - možnost uporabe legalne prisile. Ljudstvu ostane sicer upanje, da bo po naslednjih volitvah bolje, za to pa ni nobene garancije. V resnici odločajo nosilci finančnega, industrijskega in trgovskega kapitala. Kdor ima denar, lahko posredno volitve kupi. Očitno torej ne delujejo institucije in mehanizmi, ki bi omogočali stalni vpliv naroda na aparat javne državne oblasti. Viharne spremembe in izzivi demokratizacije sprožajo zapletene procese razvojnega spreminjanja, za kar bodo potrebni jasni odgovori na dileme: * Parlamentrna demokracija versus oblikovanje dominantnega monosistema brez relevantne opozicije; * Tržna ekonomija in kapitalski odnosi versus ohranjanje ostankov državno planskega gospodarstva in egalitarnega socializma; * Razvijanje pluralističnih komunikacijskih sistemov in nadzorovanje deregulacije množičnih medijev versus nastajanje novih monomedijskih sistemov dominantnih političnih strank ali vladajočih koalicij. Nejasna sta tudi pojma parlamentarna vlada in strankarska vlada: prva je oblika ustavne demokracije, v kateri izhaja izvršna oblast iz zakonodajne oblasti in je njej odgovorna, druga si podredi parlament s pomočjo strankarske discipline - pri nas najpomembnejši razlog za (ne) vpliv ljudstva na parlament in vlado. Za delovanje demokracije je zelo pomemba politična kultura. Z njeno rastjo, z dvigom pravne kulture in naraščanjem strpnosti se dviga tudi raven človekovih pravic in svoboščin. Politična kultura mora biti dialoška, da bi lahko razreševali bistvene probleme našega naroda. V razmišljanjih kot v dejanjih zahteva ustvarjalnega človeka. Na demokracijo je potrebno gledati kot na proces vedno širše in neposrednejše udeležbe ljudstva pri sprejemanju političnih odločitev. Takšen tip demokrcije je utemeljil A. Lincoln z besedami: »Government of the people, by the people, for the people«. Ni dopustno razmišljanje vladajoče koalicije, da zaradi nezmožnosti dialoškega reševanja problema napr. »izbrisanih«, zmanjša ali celo ukine institucije in mehanizme neposredne demokracije (referendum). Ravno tako ni ustvarjalno reševanje demokratičnih problemov za zelenimi mizami birokratov. Zavedati se moramo, da demokracije ni brez avtonomnih komunikacijskih sfer in svobodne javnosti. V sedanjosti, ki je zmeraj začetek prihodnosti, se ponuja veliko možnosti. Samo ena od njih - sprejeta - postane zgodovinska resničnost in bo sooblikovala našo zgodovino, ki naj ne bo le seznam vsega tistega, čemur bi se Slovenci lahko izognili. Mag. Janez Jug, Izola Kako nas vidijo drugi USPEHI IZOLSKE PRENOVE NA PREIZKUSNI! Izola postaja prijetno mesto. Dogajanja v mestu spremljam s posebno pozornostjo. Za to imam poseben razlog. V letu 1978 sem bil zadolžen za prenovo Izole, to je bil moj drugi projekt prenove mesta. Vpoklic v vojsko je za osem mesecev delo prekinil. Po povratku sem bil povabljen na Fakulteto za arhitekturo od koder sem kot član odbora za prenovo spremljal začetke uveljavljanja prenove. Takratna iniciativna ekipa za prenovo mesta je postavila dobre temelje. Ti pa ne bi bili dovolj, če ni bi bilo ustrezne množične podpore in pobud za nadgradnjo tako skupin posameznikov kot celotnega prebivalstva. Dobra strokovna osnova in neprestani trud široke palete pobudnikov sta pripeljala do pozitivnih rezultatov. Pozitivna prenova mesta in prednosti, ki iz tega nastajajo se lahko, v nasprotju z dolgoletnim vzpostavljanjem hitro izgubijo le z nekaj negativnimi posegi v prostor, zato je potrebno posege v prostor budno spremljati in sodelovati pri usmerjanju v pozitiven razvoj. Ne smemo pozabiti iz kakšnega izhodiščnega stanja in težav je izhajala Izola saj se vanj lahko hitro povrne. prenova starega mestnega jedra Izole rlsanamento del centro storlco della cltta' di Isola 1981 gradivo documentaz azlone s:.-. Kaj moti izolsko idilo Nekaj projektov v zadnjem času v Izoli povzroča težave in predstavlja indic za zaostreno stanje, ki bi lahko postalo dnevna praksa. Smotrno bi bilo problematiko prostorskih posegov na hitro pregledati in predvsem predlagati način s katerim bi preprečili, da bi do takih problemov ne prišlo. Dolga leta je bila Izola mesto v »senci Kopra in Pirana«, kraj mimo katerega so se peljale množice, ne da bi ga opazile. Tudi vsebinsko so mesto in občino pestile mnoge težave. Prenova ob koncu sedemdesetih let je omogočila dobro osnovo iz katerega se je mesto po daljšem času pričelo izkopavati iz težav. Ko so bile rešene težave prehoda ob obali in se je staro jedro začelo prenavljati je Izola začela postajati prijetna. Prihajali so obiskovalci in iz sosednjih mest so se pričeli preseljevati novi stanovalci. Mesto ob morju je kljub mnogim napakam in velikemu številu težav postalo zaradi lege, klime in pozitivnih procesov pobud prebivalcev postalo zanimivo tudi za večje število iskalcev priložnosti, najrazličnejših zaslužkarjev in velik kapital. Z večjim številom aktivnosti nastajajo v prostoru tudi nestrokovne rešitve, ki povzročajo mestu resne težave. Nekaj velikih napačno zastavljenih posegov lahko hitro izniči vso pozitivnost izolskih procesov in zaustavi razvoj ter dolgoletni trud Izolanov. Isti škodljivi učinek pa lahko povzroči množica drobnih nestrokovnih posegov, ki se v mestu že dogajajo. Primer velikega napačno zastavljenega posega predstavlja Argolina, ki odtuji mestu površine primerne za razvoj tistega javnega programa brez katerega Izola ne more doseči višje kakovostne ravni mesta. Vprašamo se kam bo Izola v prihodnosti, ko se bo pojavila potreba, umestila večje programe kot je npr. gledališče in podobno. Argolina se tudi zapira pred javnostjo. Slabosti koncepta zapiranja pred javnostjo vidimo v Kopru, kjer mesto s precej večjimi možnostmi kot Izola pričenja zaostajati za njim na področju privlačnosti. Program na ozemlju nekdanje tovarne Argo cilja na prodajo stanovanj za trg (predvsem tujce), vse ostalo je le dekoracija. Osnova arhitekturnega snovanja je spoznavanje prostora na katerem se načrtuje. Neupoštevanje znamenitih vodnih izvirov na mestu nekdanje tovarne Arga pove mnogo o pomanjkljivi strokovnosti projekta. Drugi tak poseg je zelenica na punti katerega kakovost je nekaj posebnega zato je opisana v literaturi. Arhitekt Košir tako v Izbranih člankih 1985/90, zapiše: »In še park, ki ga tu ne bi pričakovali: to zelenje je tako živo, da sama od sebe živi še plaža, ki je navsezadnje tukaj (še eno) prijetno presenečenje«. Izolska punta je od časa ko nastal zapis že skoraj »zabetonirana«. Le Pinjeta je ostala zadnji ostanek od narave renaturiranega okolja in je zato neke vrste simbol prostora brez betona. Istočasno pa je kopališče eno redkih, ki ima poleg sonca tudi senco. Uvajanje širokih poti v gozdiček je v praksi kljub prepovedim povabilo za motoriste, kolesarje, rolkarje, ki jih ni mogoče disciplinirati. Dinamika in frekvenca gibanja se na področju tako poveča, da to pomeni degradacijo in konec posebne plaže z možnostjo poležavanja v senci. S tem pa tudi zmanjšanje specifične ponudbe mesta. Kako rešiti nastali problem Nujno bi bilo, da se v projektu Argoline kot osnovna izhodišča upoštevajo: * ustrezna etažnost, maximalne višine objektov morajo biti enaki višini tovarniškega zidu * ustrezno strokovno določen faktor pozidanosti prostora - izračunana primerna gostota pozidave * odprtost in dostopnost za javnost po področju, izločiti bi bilo treba večino stanovanjskega programa * vzpostavitev pravega razmerja med programom, ki privablja obiskovalcein ostalim javnim programom * koristnost programa za razvoj mesta kot celote * dimenzioniranje posledic predlaganega programa na mesto * obremenitve infrastrukture mesta Veliki programi obremenijo mesto na vseh nivojih in tako povzročijo spremembe režimov od prometnega, komunalnega ter na vseh področjih javnega življenja do povečanih čakalnih dob v zdravstvu. Vprašanje posegov na punti je zelo prefinjeno saj gre pri oblikovanju za stopnjo odnosa do narave in s tem za povabilo ciljnih skupin, ki jo lahko označimo le simbolično. Zahtevnejšo stopnjo odnosa do narave simbolizira rešitev podobna znamenitim japonskim vrtovom, preprostejšo pa vsi tisti, ki bi radi tudi gobe nabirali v gozdu po betonskih stezicah. Izbrana rešitev pritegne tudi ustrezno ciljno publiko. Za rešitev obeh problemov je potrebna transparentnost interesov mesta in naročnika. Brez tega dogovora ne bo mogoče doseči. V prihodnosti bodo taki dogovori toliko bolj potrebni, saj se bo zaradi dotoka kapitala, ki ga prijetno obmorsko mesto privlači, še povečal stalni pritisk na splošni in urbanistični razvoj mesta in zaledja. Kaj storiti, da do takih problemov ne bi prišlo. 1. Dopolniti današnje prostorske akte, v katerih manjka: * jasna opredelitev vsebin, ki ne sodijo v dragoceni obalni pas, ker so lahko kjerkoli drugje na kopnem ali v zaledju * prioritetna hierarhična razporeditev prostora po kakovosti in pomenu za mesto * prostorski pregled pomembnih identitetnih (značilnih za kraj) in kontinuitetnih (zgodovinski razvoj kraja) stavb in pojavov * prostorskipregled kakovosti javnega prostorain njegovega pomena * pregled tehničnega stanja stavb * pregled drugihpomembnih pojavov za razvoj lociran po parcelah opredelitev, kaj je potrebno s posamezno stavbo ali prostorom narediti; pustiti zavarovati, obnoviti, postaviti novo stavbe, spremeniti rabo, rezervirati za posebne vsebine... 2. Določiti ustrezno obliko spremljanja in nadziranja izvajanja skladnosti operativnih ukrepov 3. Določiti jasno izoblikovana arhitekturna in estetska merila, ki jih nato občina dosledno uporablja pri vnaprejšnji presoji prošenj za poseganje v prostor. Parkiranje v Livadah NOVO PARKIRIŠČE ZA 200 AVTOMOBILOV Namesto zaključka Dokument s »pregledom prostorskih vrednosti« na izolskem teritoriju, npr. z označeno pinjeto na punti kot posebno vreden renaturiran košček zemljišča (oaza sence ob razbeljeni obali) bi skupaj z dokumentom »vrste posegov v prostor«, kjer bi z označeno kategorijo »ni posegov«, poleg rabe opredelil dodatno še razvojno dejavnost. Tak operativen dokument bi izločil večino nesporazumov, ker bi bil dovolj jasen za demokratično sprejet dogovor lokalne skupnosti. Podobno bi s takimi dokumenti področje nekdanjega Arga z ustreznimi vsebinami postalo rezerviran predel za razvoja mesta. Marsikateri kakovosten detajl dediščine, ki izginja pred očmi javnosti ali je trenutno neopazen, ker je zanemarjen, bi postal zanimivost mesta. Za vedno izgubjena podrobnost mesta je npr. pred kratkim izginuli del Parencane (lep kamniti spust za vodo pod nekdanjo progo) pri lekarni. Prav tako bi lahko postal turistična zanimivost mestne ponudbe zadnji »skver« (stara ladjedelnica in popravljalnica lesenih ladij) na obali in v industrijskih stavbah skrito skladišče soli ob Sv. Roku (skveri za lesene ladje so tudi ekonomsko zanimivi - izdelava gondol je npr v Benetkah razprodana že za desetletje naprej, podobno so razprodani zadnji »skveri« za lesene barke). Thdi izredno kakovosten »amfiteater« pod Belvederjem, klifi, področje tovarne Delamaris v starem mestnem jedru, kamp Jadranka in območje Rexa bi namesto predvidenih zadreg lahko služili pozitivni usmeritvi mesta. Strokovni pravilni pregledi in ukrepi, dajo prednost preventivi pred kurativo, s takimi načini v svetu zmanjšajo prostorske konflikte na najmanjšo mero in preusmerijo energijo iz reagiranja na ustvarjalno pobudo. Dr. Darko Likar, univ. dipl. inž. arh Dr. Darko Likar se je rodil v Postojni leta 1952. Na VTOZD ARHITEKTURA je diplomiral leta 1978 (pri prof dr. Petru Fistru). Zaposlen je bil pri Investbiroju v Kopru, v letih 1979/1981 pa pri Medobčinskem zavodu za spomeniško varstvo v Piranu. Na VTOZD ARHITEKTURA se je leta 1981 zaposlil kot raziskovalec in bil izvoljen za asistenta za področje "razvoj arhitekture"; naslednje leto se je redno zaposlil kot asistent. Leta 1983 je sodeloval v poletni šoli v Vidmu/Udinah (Italija), leta 1984 v Faedisu v (Italija) ter leta v 1988 na Krasu (v Gočah, Vipavskem Križu, Smartnu v Brdih in Štanjelu). Sodeloval je pri prenovi mestnih jeder Kamnika (1982), Škofje Loke (1981), Buj ( 1984) in Pirana (1986) ter pri načrtih za prenovo naselij Slapnik in Giri (1982), Železniki (1983/1984), Škocjan (1985) in Goče (1987). Samostojno je obdeloval Izolo (1980), kare ob Repičevi ulici (1984) in Bošadrago (1986) v Kopru. Udeležil se je natečajev za ureditev Bitenj (1983) in Punte v Izoli (1982). Izdelal je projekte arhitekture za atrijsko hišo Šik v Dekanih pri Kopru (1983), za prehod Pekel v Škofji Loki (1986), za Tavčaijevo domačijo na Visokem (1987) ter za vilo Koszo v Portorožu (1989). Izdelal je več prostorskih preizkusov in celostno podobo Cimosa, Koper (1986). V krajevni skupnosti Livade med mnogimi težavami v zadnjih letih ena še posebej izstopa: parkiranje. Normativi, ki so veljali ob gradnji objektov, so predvideli zgolj eno parkirno mesto po stanovanju. Čas pa je z višjim standardom prinesel svoje in analiza te problematike je pokazala, da v Livadah primanjkuje okoli 250 parkirnih mest! In to kljub dejstvu, da sta bili pred leti narejeni oz. povečani dve parkirišči ob Ulici IX. korpusa in Ulici M. Škapin. Nekoliko bolje je le ob novih objektih v ulici Z. Miloša, kjer število parkirnih mest že določajo novi standardi. Spričo pomanjkanja prostora za parkiranje vozniki puščajo vozila kjerkoli - tudi na voznem pasu, s čimer onemogočajo dostop do objektov vozilom na nujni vožnji (gasilci, reševalci). Vse to je vodilo komisijo pri KS Livade, da je pristopila k reševanju te problematike. Gradnja parkirišča med Južno cesto in OŠ Livade, na katerem bo prostora za okoli 200 vozil, bo vsekakor razbremenila precej zasedeno parkirišče med Južno cesto in Ulico E. Driolia, dobrodošlo pa bo tudi za šolo Livade. Nova pridobitev bo resda začasnega značaja, a na tem mestu je predvidena tudi garažna hiša ter nov objekt za policijo in gasilce Vrednost del znaša 14 milijonov tolarjev, z deli pa bodo predvidoma končali v juniju Parkirišče ne bo asfaltirano, pač pa le nasuto in utrjeno s tamponom, poskrbeli pa bodo za ustrezno odvodnjavanje ter začasno osvetlitev. Da bi omogočili nemoten dostop vozilom nujne pomoči, bodo letos v Livadah zarisali intervencijske poti, na katerih bo seveda prepovedano parkirati. To bo vsekakor zmanjšalo število »neuradnih« parkirnih mest, vendar je to nujno potrebno in kršitelje bodo kaznovali. Dokončna ureditev problematike t.i. tekočega in mirujočega prometa v Livadah pa je predvidena z izgradnjo ceste A, ki bo ob šoli povezala Južno cesto s Prešernovo cesto. Z deli naj bi pričeli v naslednjem letu, še letos pa na KS Livade nameravajo popraviti teren v Ulici IX. korpusa. Če bo dovolj denarja, bodo enaka dela opravili tudi v Partizanski ulici in Ulici OF ter uredili okolico nove knjižnice. Nekaj novih parkirnih mest naj bi pridobiti tudi v Ulici Istrskega odreda, vendar bo treba na to še počakati. Skratka - čeprav počasi, pa vendar se nekaj premika. Branko Vuga Foto: Ulica IX. korpusa, ki se ob deževjih spremeni v močvirje, je prva v vrsti za popravilo VRAČILO VLOŽKA V TELEKOMUNIKACIJSKO OMREŽJE Na krajevnih skupnostih Livade, Jagodje in Korte so objavljeni seznami upravičencev za vračilo sredstev v javno telekomunikacijsko omrežje. Sezname je možno dopolniti le do L junija 2004, vlagatelji pa morajo do tega roka oddati posebno vlogo, ki jo dobijo na sedežu posamezne krajevne skupnosti. Po izteku roka ne bo več možno uveljavljati pravice do vračila. Vsa pojasnila v zvezi s tem lahko interesenti dobijo ob uradnih urah na posameznih krajevnih skupnostih: KS LIVADE: ponedeljek in četrtek od 17.00 do 19.00; tel.: 640 26 09 KS JAGODJE- torek od 8.00 do 12.00 in 14.00 do 17.00 ter petek od 8.00 do 12.00; tel.: 641 83 16 KS KORTE ponedeljek od 8.00 do 13.00, sreda od 8.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00 ter petek od 8.00 do 12.00; tel.: 642 11 70 Nogomet-2. SNL MNK IZOLA ARGETA-LIVAR 3:5 (1:21 IZOLA - Mestni stadion, gledalcev 100, sodnik Drečnik (Zagorje) 6. Strelci: 0:1 Pešič (9), 1:1 Dobrin (19), 1:2 Pešič (25), 2:2 Čauševič (51-llm), 2:3 Perme (62), 3:3 Čauševič (79), Pešič (85), Sever (91). MNK IZOLA ARGETA: Paal 5, Dobrin 7, D. Božič 6, Ružnič 6.5, Šabič 5, Franetič 6 (od 46. Ulemek 6), Hanc 6 (od 64. Bošnjakovič-), Nadal 6.5, Čauševič 7, Rastoder 6.5, Vučkovič 6 (od 76. Malikovič-). Trener: Marjan Kovačič Rumeni kartoni: Čauševič, D. Božič, Stojanovič, Todorov, Bajrektarevič Rdeči karton: Ružnič Zgodnje vodstvo Livarja je presenetilo domačo enajsterico, ki se je z zadetkom Dobrina kmalu zatem znova vrnila v igro. Izolska obramba tokrat ni pokazala običajne zanesljivosti, tako da so si livarji pripravili nekaj dobrih možnosti za gol. Slednji so bili spričo prepočasne odzivnosti modro-belih branilcev nevarni iz hitrih protinapadov, domači gol pa so ogrožali tudi s streli od daleč. V eni od akcij je strelec prvega zadetka Pešič je na polovici polčasa podvojil vodstvo gostov. Domači igralci so se sicer večkrat znašli pred vrati Livarja, vendar niso z izjemo poskusa Hanca niso imeli zaključnih strelov. Uvodne minute drugega dela so prinesle drugo izenačenje, saj je sodnik po prekršku Stojanoviča v kazenskem prostoru Livarja dosodil najstrožjo kazen, ki jo je realiziral Čauševič. Že v naslednjem napadu je Ružnič pred svojim golom nepravilno zaustavil igralca Livarja in moral predčasno v slačilnico, tako da so gostje dobre pol ure imeli številčno prednost. To so tudi izkoristili, saj so z golom Permeta povišali na 3:2, vendar so nekoliko kasneje v svojem kazenskem prostoru zrušili Rastoderja in z bele točke je bil znova uspešen Čauševič. Po tretjem izenačenju in nekaj obetavnih akcijah Izolanov (prečnik Čauševiča) se je obetala točka, vendar Izolani niso bili več kos pritisku gostov, pri katerih sta Pešič in Sever z zadetkoma v zadnjih minutah potrdila premoč Livarja. BRANKO VUGA 3. SNL-zahod KORTEŽANI SE TRUDIJO IZGURITI Avtoplus Korte :Rilie 1:411:1] KORTE - Igrišče Malija, gledalcev 100, sodnik Blagojevič (Ljubljana). Strelci - 0:1 Benko (11), 1:1 Čendak (33 iz llm). 1:2 Markič (50), 1:3 Isakoski (65), 1:4 Benko (93). Avtoplus Korte: Sirotič, Begič, Jureš, Mehič, Mamilovič, Furlanič, Bašič (od 80. Jankovič), Muminovič (od 46. Meš), Banica, Čendak, Luznar. Trener: Ivan Patarič. Kortežani se trudijo, da ja ne bi osvojili prvega mesta na prvenstveni lestvici in bili potem morda kaznovani, kem e bi hoteli nastopati v višjem rangu tekmovanja. Tudi proti mladim Biljencem so igrali bolj za zabavo kot zares, ob tako izenačenih ekipah pa je vsako podcenjevanje lahko usodno in tako so domačemu porazu s Transportom dodali še poraz z Biljami. NApredovali očitno ne bodo, psihologi in sociologi pa bi gotovo našli veliko gradiva za teoretične razprave na temo: Kako se boriti proti lastni sposobnosti. KAPUČINO IMBBŠ9SSS3I L' L.Vv.-- RO PlSLAR TRETJI 0LIMPIJECP Duisburg (Nemčija) in Brno (Češka) sta bili ta vikend prizorišči veslaških regat. V Duisburgu so se pomerili člani, kamor so od primorskih veslačev odpotovali Bine Pišlar (VK Izola), ki je z Ljubljančanom Mitjo Trkovom tekmoval v dvojnem dvojcu za lahke veslače, Boštjan Božič, Iztok Butinar (VK Argo) ter Gregor Novak (VK Nautilus), ki so veslali v dovjnem četvercu, katerega je dopolnjeval še veslač Maribora (Toplak) ter Matej Rodela in Rok Šema (VK Nautilus), ki sta nastopila v enojcih. Dober nastop je uspel dvojnemu dvojcu za lahke veslače v postavi Bine Pišlar (VK Izola) - Mitja Trkov (Ljubljanica), ki je zmagal in se okitil z zlato kolajno. S tem je posadka že korak bližje nastopu na olimpijskih igrah. Ostalim posadkam nastopi žal niso šli po načrtih. ŠPORTNA ZVEZA IZOLA/UNIONE SPORTIVAISOLA ORGANIZIRA V SOBOTO 5. JUNIJA 2004 OLIMPIJSKI TEK NA TRASI BIVŠE ŽELEZNICE - PARENCANA PRIČETEK TEKA OB 15,30 URI PRIČETEK POHODA OB 15,40 URI PRI JAVE : OD 15. URE DALJE PARKIRNIH PROSTOROV NI V BLIŽINI PROGE ZA TEK IN POHOD. »PARKIRANJE NA JAVNIH PARKIRNIH POVRŠINAH« UDELEŽENCE PROSIMO ZA RAZUMEVANJE. PARENCANA BO V ČASU PRIREDITVE OD 15. D017. URE ZAPRTA ZA VES PROMET. VABLJENI I Rokomet-moški Zadovoljni z doseženim Izolski rokometni drugoligaš za malo ob napredovaoie - Uspešni tudi v nižjih selekcijah 0b koncu prvenstva v drugi moški rokometni ligi, kjer je (ii še bo) nastopala ekipa Istrabenz plini Izola smo za oceno dogajanja povprašali predsednika RD Izola Matjaža Avsca Ker so potihem načrtovali vrnitev v 1. B ligo, je bilo prvo vprašanje zastavljeno na to tematiko: »Res je, da smo se nadejali vrnitve v 1. B ligo, vendar nam to le za malo ni uspelo. Kljub temu pa moram reči, da smo izpolnili cilj, ki je bil uvrstitev med prve štiri ekipe. S tega vidika smo bili uspešni, ocenjujem pa, da je tudi druga liga postala skoraj enako kakovostna kot prva, vsaj kar zadeva zahtevnost igre. Pridobljene izkušnje nam bodo tako vsekakor v veliko pomoč v naslednjem in bodočih prvenstvih«, meni Matjaž Avsec. Ekipa je v prehodnem obdobju doživela nekaj sprememb, tako med Igralci kot tudi na trenerski klopi. Bodo tudi v prihodnje kakšne novostIP »Kot je znano smo se pred pomladanskim delom prvenstva okrepili z vratarjem Kevičem, zaradi odhoda prejšnjega trenerja pa je ekipo znova prevzel Vlado Hrvatin. Ker so se že poznali, so se lepo ujeli in uspešno zaigrali, žal pa so bili za malo prekratki za vstop v 1. B ligo. Kljub končanem prvenstvu fantje še trenirajo, v tem trenutku pa je težko napovedovati vsakršne spremembe v ekipe. Seveda bi bili veseli kakšnih okrepitev, vendar smo zaenkrat le še fazi pogovorov. Uspeh članov so letos dopolnile tudi mlajše selekcije. »Res je, s sedmim mestom so bili uspešni mladinci, izkazali pa so se tudi kadeti, ki so se uvrstili v finale in osvojili na koncu 4. mesto, podoben uspeh pa so imeli tudi mlajši dečki. Ravno mladim dajemo v društvu velik poudarek, naš podmladek pa prihaja kar iz petih osnovnih šol na Obali in mislim, da se za prihodnost rokometa v Izoli ni treba bati«. Napredovanje v višjo ligo ho najbrž cilj tudi v prihodnjem prvenstvu. »Tako je. Cilj ostaja isti in vsi v ekipi bomo vsekakor dali vse od sebe, da bi nam to naslednjo sezono tudi uspelo«. BRANKO VUGA Rokomet-ženske IZOLANKE PRVE V VIDMU V nedeljo so rokometašice Izole nastopale na mednarodnem turnirju Morgante v Vidmu. Izolanke so se v v zaključnem turnirju letošnje sezone predstavile z atraktivno in učinkovito igro. V velikem slogu so premagale IB ligaške ekipe Ketinga iz Ajdovščine in Jadrana iz Hrpelj in z igro dokazale, da jim je kljub izpadu mesto v prvi državni ligi. Ob mladinskih reprezentantkah Manuele Hmjič in Neže Mitruševske sta se izkazali obe vratarki Eneja Čuliina in Sabina Gatej z igro pa sta navdušili tudi Luanna Poljšak in Ines Kaltak. Za osvojeno mesto so Izolanke prejele velik pokal. Najboljša strelka je bila Manuela Hmjič, za najboljšo igralko je bila izbrana Neža Mitmševska za vratarko pa Eneja Čulina. Vse tri so dobile bogate nagrade. , POGLED ^■NS strani piše ŽARKO II č za Kapučino Šporrt Rokometna sezona 03-04 je končana, zelo uspešno leto je za nami, tudi brez pike na i (beri Krim) se je bomo radi spominjali. Seveda ni samo Krim v solzah, še marsikomu se kolca po zapravljenem. Regeneracijo in celjenje ran bo vsak izpeljal po svoje, naše prvakinje so za začetek dobile nove osebne avtomobile, res sicer samo na uporabo. Najbolj veselo je na Štajerskem, Celje in Velenje, nato nekaj časa nič, zatem vsi ostali.Ob vsem pa so tudi cene teh uspehov zelo visoke. Že sedaj se ve, da bo ponovitev uspehov skoraj nemogoča. Zanimanje naše Evrope za rokometaše je zelo visoka. Nekaj sezoncev se bo tudi vrnilo, toda takšno moč bo težko nadoknaditi.Nobena skrivnost ni, da bomo tudi mi kupovali pri sosedih, morda malo bolj na vzhodu. Pri takih stvareh pa previdnost ni odveč.Izkušnje, teh imamo tudi pri nas kar nekaj, žal niso vsem v poduk.Zgrešene investicije se pokažejo šele na koncu, ko je že prepozno. Pri nas in naši okolici se tudi pričenja z novimi projekti in višjimi cilji. Moški del dobiva novega prvoligaša ( Kozina ), močnega,tako finančno kot tudi igralsko. Sosedje iz Kopra bodo morali zamenjati kar precej , izolanom se ponuja nova varianta napredovanja, predvsem pa se čaka na sosedski paket. Trenutno res še ni govora o padanju glav trenerjev, praksa pa je nekaj drugega.Obalni ženski rokomet dviga tudi glavo, bolj sramežljivo in brez Pirana. Združitev Izole in Pirana naj bi prinesla novo kvaliteto in tekmovalnost. Stvari res še niso dorečene, predvsem pa bo zanimiva zasedba igralk.Vse namreč nimajo namena igrati v novem klubu, tu so še sosede iz Škofij, tudi pri njih se je našel »stric« in želijo si ponovnega primata na obali.Sicer pa bo Slovenija na svojem dnevu v Ilirski Bistrici pokazala kaj ima. Dvoboj zahod - vzhod res ne bo na nož, bolj bo pomembno koliko tvojih bo prisotnih, naših bo kar nekaj. www.goldenindex.com IZOLANKE V REPREZENTANCAH Priznanje za kvalitetno delo v klubu pa je prišlo tudi iz Rokometne zveze Slovenije. Za dan rokometa, ki bo 6.6.2004 bo za različne reprezentance nastopalo kar 16 Izolank. Mladinke Manuela Hmjič, Neža Mitruševska in Melisa Zejnič, za kadetinje Luanna Poljšak, Ines Kaltak, Meri Karajkovič in Eneja Čulina, za starejše deklice Anja Barič, Sabina Poropat in Mirela Poljak, za mlajše deklice A Maslo Špela, Sušelj Sara in Žerjal Valentina inza mlajše deklice B Maja Marjanovič in Maja Gajzer. NAJMLAJSE IZOLSKE ROKOMETAŠICE 2. V HRASTNIKU V soboto je v Hrastniku potekal turnir v mini rokometu, kjer je sodelovalo več kot 70 ekip. Lahko rečemo, da je to eden najbolje organiziranih in kvalitetnih rokometnih turnirjev pri nas. Seveda nam je turnir pri srcu tudi zato, ker so izolske najmlajše deklice letnik 1994 dosegle velik uspeh, saj so osvojile končno drugo mesto. V svojih vrstah so imele tudi najboljšo igralko turnirja Matejo Perič. V svoji skupini, kjer so odigrale 4 tekme, so s štirimi zmagami osvojile prvo mesto. V polfinalu so premagale še sosedde iz Škofij v finalu pa tesno (8:9) izgubile z ekipo Krima. Uspeh je še toliko večji, saj je za te deklice bil to prvi turnir, trenirajo pa komaj nekaj mesecev. Poleg Mateje Perič, ki je bilaq izbrana za najboljšo igralko so se izkazale tudi ostale igralke, to so : Sabina Čauševič, Petra Mičovič, Amina Jgurdžija, Barbara Lozar, Clara De Andrea, Anja Pečar, Simona Stopar, Nina Radolovič, Nikolina Stojčič. Prisrčen je bil tudi prihod v Izolo, kjer so ponosno pokazale svojo prvo medaljo svojim staršem. Čestitamo Jadranje Žbogar 16. na SP razreda laser Svetovno prvenstvo razreda laser je končano in Brazilec Robert Scheidt si je prijadral že sedmi naslov svetovnega prvaka. Srebro si je priboril Američan Blendelblatt, bron pa Avstralec Balckbum. Vasilij Žbogar se je kljub bolezni (bronhitis in pljučnica) uvrstil na 16. mesto, kar je še en spodbuden razultat pred nadaljnimi tekmovanji. Sicer pa je vest tedna, da je povabilo na nastop v Atenah dobila tudi posadka Puh -Biderman, saj sta kanadska in novozelandska posadka nastop odpovedali. Optimisti za reprezentanco Jadralci v razredu Optimist končujejo kvalifikacijske tekme za sestavo državnih reprezentanc. Na nizozemskem so nastopili najboljši optimisti, vendar z izjemo Pletikosa, ki je tam zmagal, niso popravili svojih uvrstitev na lestvici kriterijskih regat, zato pa so dobro jadrali izolski jadralci na regati v Pulju in tako je med kandidati kar devet izolskih jadralcev in jadralk. Veliko odgovorov bo dala že regata, ki jo bo ta konec tedna v Izoli organiziral JK Burja. Veslanje BOIIM PREPREČIL« TEKMO V nedeljo 23 maja se je v Simonovem zalivu odvila 49. Mednarodna Istrska Veslaška Regata. Bolje rečeno odvil se je plan B. Marljivi organizator VK ARGO Izola, ki je pripravil vse potrebno za izvedbo regate - naj omenimo da je bil napovedan prihod ministra za šolstvo izobraževabje in šport, je bil nemočen ob buiji in valovih, ki so preprečili tekmo na vodi. Posebej lahko pohvalimo pripravo splava za podelitev kolajn ter konstrukcijo za dostop, urejena prometna pravila ter ostalo opremo potrebno za samo regato. Po toliko vloženem delu in naporov se niso pustili vremenu, temveč so organizirali tekmovanbje na veslaških ergometrih, to je napravi za simuliranje in treniranje veslanja. Na 6 napravah so se pomerili vsi udeleženci, nerazumljiv je bil odstop veslačev Izole, katerih člani so v tekmovalni opremi opazovali nasprotnike pri tekmovanju. Obiskovalci so seuživeli v atmosfero in glasno spodbujali nastopajoče, na koncu so se pomerili šetreneiji vseh sodelujočih ekip. Po končanem tekmovalnem delu, so se tekmovalci ter njihovi spremljevalci sprehodili do velikega šotora v izolski Marini, kjer se je pričel "drugi del "regate. Topel obrok, ki ga je skuhala Slovenska vojska - vojašnica v Postojni, se je razdelil med udeležence, med tem se je pripravila skupina HEAT za svoj nastop in vzdušje je bilo popolno. Pričakovani prihod g. županje, pozdravni govor, ter pričetek podelitve odličij je za trenutek osupnil vse prisotne. Zvoki Radetzkega marša so presenetili vse, vendar so vsi v šotoru skladno pričeli s ploskanjem in nagrajevanje dobitnikov odličij je potekalo v slogu velikih tekmovanj. Sklepna beseda VIDIMO SE DRUGO LETO NA JUBILEJNI 50 REGATI. Slavje seje nadaljevalo ob zvokih skupine HEAT. Za brezhibno izvedbo regate so nam pomagali: BANKA KOPER, CIMOS KOPER, SLAVEC FRANKO, HRVATIN ZDENKO, SLIKOPLAST KOPER, FERSPED LJUBLJANA, KOP Trgovina in proizvodnja d.o.o., VRTNARSTVO CEDRA,AVTOPREVOZNIŠTVO ZORAN BLAŠKOVIČ, FOTOOPTIKA RIO, KOMUNALA IZOLA,OBČINA IZOLA, MARINA IZOLA, SALAMI Costruzioni Nautice-Limite sul Amo (FI), NEPTUN NAUTIKA, ŠPORTNA ZVEZA IZOLA, SLOVENSKA VOJSKA-24.UTV OSTOJNA, STAVBENIK IZOLA, JADRALNI KLUB OLIMPIC, KAJAK KLUB ŽUSTERNA, TECNOL Portorož, PEKARNA NEPTUN,PEKARNA TODOR, DRUŽINA PAVLETIČ, GROSIST BAJT, BAR-METAL, HOTELI SIMONOV ZALIV, ROCK BAND “HEAT’, FRANCI JURIŠEVIČ, KLEVA LUCIJAN, DROGA Portorož, G.I.Z. Izola, SLOVENICA Koper, VALTER KEŽMAN s.p., PIVOVARNA UNION Skladišče Izola,SLAŠČIČARNA JADRAN, SLAŠČIČARNA GALEB, ART FOTO, SIDRO Izola, ECOWASH d.o.o. Izola in vsi članom kluba, njihovi starši in sorodniki, za kar se jim iskreno zahvaljujemo. (Davorin Sever) Hamizni tenis Kristin Fatorič prva na TOP 12 RS V nedeljo je v Logatcu potekal TOP 12 Republike SLO za mlajše kadete in kadetinje. V prvi kvalitetni ekipi je brez poraza zmagala Kristin Fatorič. Turnir je bil zanjo zelo pomemben sa je odločal o končni uvrstitvi na državni lestvici. Tako je Kristin postala najboljša mlajša kadetinja v iztekajoči se tekmovalni sezoni 2003/04 V drugi kvalitetni skupini je nastopila še Maja Grizelj, ki je osvojila končno četro mesto. Maja je pričela turnir zelo dobro saj je prepričljivo zmagala prvih pet tekem.Nato je nekoliko popustila tako, daje rezultat glede na prikazano povsem realen. Pri mlajših kadetih je bil pozvan v prvo skupino Blaž Petrina. Tokrat je Blaž zasedel končno deseto mesto. Luka Argenti je bil v drugi kvalitetni skupini tretji. Kljub dobri uvrstitvi je Luka tokrat odigral nekoliko slabše, kot smo ga bili navajeni na zdnjih turnirjih, ko je z dobro igro presenetil marsikaterega nasprotnika. Balinanje Lliga jadranizolaizarja 14:10 Izolani so tudi v tretje zmagali. Tudi na tujem (igrali so v Kopru zaradi dežja) so pokazali več od nasprotnikov, tudi sreča je naredila svoje, saj so tri igre izgubili za vsega 1 točko. Konec tedna pa prinaša dvojni program: V soboto doma proti Brdu iz Ljubljane, v nedeljo gostovanje na Kozini proti drugemu jadranu. Sobotni izidi: Trojka - Brčič, Carpenetti, Jerman: Bozovičar, Podgoršek, Kodrman 13:7. Dvojka - Kontič, Mezgec : Esih, Selan 13:7 / Enojka - Bembič : Gorenc 13:4, Kragelj: Kosar 7:10 / Hitrostno izbijanje - Stupan : Podgoršek 30:28 / Precizno izbijanje -Kontič:Selan 11:12, Bembič:Gorenc 13:14 / Štafeta - Stupan, Jerma : Kosar, Bozovičar 36:30 / Igra v krog - Kragelj:Podgoršek 24:20, Bembič:Selan 16:15, StupamKosar 18:24, Kontič:Gorenc 17:18 TaeKvvonDo V soboto 22. maja je bil v Zagorju drugi turnir v šemi contactu za naslove državnih prvakov v kick boxingu. Na turnirju je nastopilo 13 tekmovalcev izolskega kluba borilnih veščin KIT, ki so dosegli nekaj zelo dobrih rezultatov. V kategoriji pod 135 cm je Jaka Hudales osvojil prvo mesto, v kategoriji do 155 cm je Andrej Škergat izpadel že na začetku dvobojev in tako izgubil prvo mesto na začasni lestvici, kljub temu pa ima še vse možnosti za osvojitev naslova prvaka. V kategoriji do 48 kg je v polfinalu klonil Tomi Pečar in osvojil tretje mesto, tako kot v kategoriji nad 71 kg Draženko Svijetlanovič. V mladinski kategoriji do 55 kg je Jasmina Ahmič osvojila tretje mesto, v kategoriji do 60 kg, je bila Tea Rizmič še za mesto višje, saj je v finalu klonila za točko šele po podaljških. Pri članicah je Damijana Tomšič osvojila prvo mesto v kategoriji do 55 kg, v finalu pa je premagala kar reprezentantko Koledniicovo iz Ptuja. Pri članih je v kategoriji do 69 kg v prvem kolu izpadel Klobas, Dario Svitlanovič in Damir Šango pa sta izpadla v prvem oziroma drugem krogu v kategoriji do 74 kg. V kategoriji do 79 kg je med člani debitiral Matevž Radin, ki je bil do nedavnega še mladinec. V zanimivi borbi prvega kroga je dvakrat celo vodil a na koncu zaradi neizkušenosti izgubil. V tej kategoriji je bil sicer prijavljen tudi reprezentant Sašo Popovič, ki pa zaradi poškodbe ni mogel nastopiti. V kategoriji do 89 kg pa je v povsem izolskem klubskem finalu Admir Sinanbegovič premagal Aleksandra Škorjanca z 12:6 in tako osvojil prvo mesto. Oba finalista sta prejšnji teden nastopila tudi na turnirju v light contactu v Kranju in tam je Sinanbegovič v kategoriji do 84 kg osvojil drugo mesto, potem ko je za točko izgubil roti reprezentantu Sandetu in s tem napovedal oster boj za osvojitev naslov prvaka, koijanec je v kategoriji do 89 kg izgubil v polfinalu in osvojil tretje mesto. Sašo Popovič pa je s slovensko tae kwan do reprezentanco nastopil na evropskem ekipnem prvenstvu na Finskem, kjer pa je reprezentanca, kljub dvama zmagama in eni neodločeni borbi Popoviča bila prekratka za vstop v polfinale. Sicer pa se tekmovalci KIT kluba pripravljajo na nastope na svetovnem pokalu v Piacenzi, kjer bosta nastopila reprezentanta Popovič in Sinanbegovič, morda pa se jima bodo pridružili tudi nekateri mlajši tekmovalci, ki pa imajo prav zdaj veliko šolskih obveznosti, ki jim je seveda treba dati prednost. Košarka KRM POR KRŠI t« Kopru). Na trgu med pošto in OŠ PV v Kopru (pri Pinotu) je bil v soboto odigran košarkarski troboj. Bojevale so se dve domači ekipi, mlajša in starejša, in naši izolski košarkarski mladiči letnik 1995. V prvih dveh tekmah so se starejši Jpvjevci in naši fantje pošteno znesli nad mlajšo ekipo domačih, tako, da je zmagovalca odločala tretja tekma. V tej, je v uvodnih minutah srečanja domačim uspevalo praktično vse. Z veliko sreče so zadevali iz velikih razdalj in iz položajev s katerih bi bilo težko zadeti tudi kakemu starejšemu košarkarskemu mačku. Naši fantje pa so medtem izgubili kompas. Po minuti odmora treneija Uranjeka, je bil vzpostavljen ponovno enakopravni položaj na igrišču, še bolje, Izolani so začeli loviti razliko, a jim je za kaj večjega, kot je pokal za drugo mesto, zmanjkalo časa. Pokal za prvo mesto je tako prejela domača ekipa, mi smo pa domov odnesli poleg tistega za drugo, še šopek srebrnih medalj. Bilo je poučno. (KK IZOLA) Še vabilo: To soboto je v telovadnici pomorske šole v Piranu zaključni turnir obalne košarkarske lige - letnikov 1993. Teden dni kasneje, v SOBOTO, 5. JUNIJA, pa smo Izolani organizatoiji PLAY-OFF-a letnikov 1995. OB 9H V LIVADAH. Športni ribolov Športnoribolovni klub Menola je v soboto pripravil jubilejni 10. pokal Menola na katerem je tokrat nastopilo 18 ekip iz 15 klubov Slovenije, Hrvaške, Italije in San Marina. Čeprav pogoji za ribolov niso bili najboljši so skupaj vendarle nalovili za nekaj manj kot 70 kilogramov rib, ki so jih po opravljenem merjenju pripravili kar na promenadi pred Parangalom in jih ponudili mimoidočim mristorn. Povejmo še, da je po dolgem času zmaga ostala doma, saj sta največ rib nalovila Janez Pucihar in Valentin VAlenčič (8.530 g), pred dvojico iz Reke in dvojico iz Pulja, gostje iz San Marina pa so bili peti. Ženska družinska posadka Vesna in Vida Pucihar je bila sedma in tako dokazala, da se lahko kosajo z vsako, na videz močnejšo, moško 29. Mednarodno srečanje pihalnih orkestrov Istre PIHALCI NISO ODPIHNILI DEŽJA Več kot 1200 godbenikov iz 18 istrskih krajev je v soboto pogumno kljubovalo nizkim temnim oblakom, ki so grozili, da bodo zdaj zdaj odvrgli svoj mokri tovor ravno nad Izolo. Uspelo jim je preparadirati Sončno nabrežje in opraviti otvoritveno slovesnost na kateri je govorila tudi izolska županja Breda Pečan, potem pa se je ulilo kot za stavo in godbeniki so se morali umakniti v rokometno dvorano. To je seveda pokvarilo veličasten vtis, ki ga je ponudila slika tolikšnega števila nastopajočih pa tudi v veliki meri razvrednotilo ogromno dela, ki so ga za pripravo prizorišča na HHGJUIHK-j Velikem trgu opravili v dopoldanskih in popoldanskih urah prizadevni organizatorji. Povejmo še, da je bilo med orkestri veliko takšnih, ki imajo mlade godbenike in prav zato je bilo tokrat slišati manj klasičnih koračnic pa veliko več priredb znanih pop in celo rock f uspešnic. Seveda pa tudi brez »klasike« ni šlo in 1 ker srečanje nima tekmovalnega značaja so bili na koncu vendarle vsi zadovoljni, čeprav je dež < zares načel dobro voljo vseh. KRAVOSOVE "LJUBE ZENSKE" Literarni večeri v knjigarni Libris na Mavzolinijevem trgu postajajo stalnica. V petek zvečer je bila predstavljena pesniška zbirka Marka Kravosa z naslovom Ljubezenske. Tega plodnega tržaškega pesnika in pisatelja in njegovo delo, je predstavila pesnica in profesorica, Ines Pešorda. Najnovejša zbirka Ljubezenske jc miniaturne velikosti, rdeče barve, in kot pravi Kravos, nabita z ljubeznijo do ženske in erotično oblikovana. Tudi velikost izdaje pesniku pomeni ljubezen, saj jo kot pravi, ”spraviš v žep in jo neseš kamor želiš”. V vseh usodnih trenutkih življenja, imajo ženske v njegovih pesmih največji pomen. Pesnik vidi žensko kot gonilo sveta, ki je prisotna pri rojstvu in smrti, bolečini in ljubezni. Poigrava se tudi z naslovom, ki ga lahko razumemo tudi kot Ljube ženske. Risbe je prispeval slikar Klavdij Palčič, tudi z erotično vsebino. Izbrane pesmi sta prebrali Olga in Ivana iz gimnazije Koper, saj je pesnik izredno popularen predvsem med mlajšo slovensko populacijo. VLAK ZVESTOBE KONČAL NA SVETILNIKU Vlak zvestobe so pri Radiu Ptuj poimenovali celodnevni izlet z vlakom na slovensko obalo, med drugim v Izolo, ki je tako gostila približno 300 bralcev Štajerskega tednika in poslušalcev Radia Ptuj ter tudi celo vrsto županov večjih in manjših štajerskih občin. Izolski GIZ jim je pripravil sprejem na svetilniku, kjer so, s pomočjo direktorja HTP Belvedere, Branka Seljaka in najemnika Fadila, pripravili prijetno druženje z golažem, ki so ga pripeljali kar s seboj in ob veselih napevih ansambla Ekart. Seveda so si ob strokovnem vodenju študentk ogledali Izolo, na svetilniku pa so pripravili tudi predstavitev ljudskega običaja pokanja z biči, ki so ga * pokazali člani etnografske skupine Pokači iz Tekačevcev. Predstavniki izolske občine in organizatorji vlaka zvestobe so se še dogovorili, da bodo jeseni, ob trgatvi, organizirali podoben izlet na Štajersko, slovenske železnice pa so že izrazile pripravljenost za sodelovanje pri tem projektu._________________________ Shoto klub ima za seboj nadvse delaven teden, saj so si prireditve takorekoč sledile ena za drugo. IZTOK MLAKAR Brez posebnih najav, saj so bili koncerti vnaprej razprodani, je v Central Hall dvakrat nastopil Iztok Mlakar, najpomembnejši slovenski kantavtor, igralec, zabavljač in še kaj. Skupaj z multiinstrumentalistom Davidom Šuligojem sta pričarala dva lepa predpoletna večera, ki sta ju zabelila še s kratkim pokoncertnim nastopom za najbolj vztrajne in organizatorje, Nastopa je pripravil Primorski poletni festival v sodelovanju s Shoto klubom. FRESH HIP HOP MINI TOUR v '' Horizonta napolnili hopa preverjenih ■ , ljubljanskih | mačkov te glasbene zvrsti. Slišati ■ i '' ■ L >! m s m i 3C T ’ C je bilo nekaj novih imen in jeznih verzov, seveda pa je vse potolkel King s svojim nastopom, ki ni le pokazal ampak tudi marsikaj povedal. Bilo je nraz a ne dovolj, da se ne bi zavleklo čez polnoč. COMECLOSER Nemški emotional corovci so presenetili, tako s preprostostjo kot z odločnostjo. Uigran bend, ki obeta resen pohod na vrh nemških bendov, ki emocije znajo dobro dozirati, hkrati pa vsemu dodati ravno pravi odtenek jeze. Presenečenje je bilo deležno solidnega obiska od tod in s preko obeh meja. TERRA FOLK Radio Koper in Mediteran festival sta skupaj pripravila nastop izvrstne etno skupine Terra Folk. Četverica, ki jo trenutno še sestavljajo: Daniel Čeme, Bojan Cvetrežnik, Boštjan Gombač in Joško Sečnik je ponudila dobri dve uri vrhunskega igranja in nadvse zabavnega nastopa, ki je bil le nekoliko pretih za toliko obiskovalcev, drugače pa poln energije in vreden ogleda in poslušanja. Pokušanja pa je bil vreden tudi brodet, ki ga je za člane kluba pripravil mojster Elvis, nekateri pa so ostali kar pri pokušini novega albuma z naslovom N'taka. Mediteran festival bo to poletje ponudil še pet koncertov in tri glasbene delavnice, podrobnosti pa prihodnji teden. Central hali sobota 29.5. ob 22.00 TADEJ & PLAVFULLNESS (Nov, Tadej je basist. Igral je pri skupinah kot so SUVAM, LEELOOJAMAIS in MOVEKNOWLEDGEMENT. Nato se je odločil za samostojno glasbeno pot in posnel cd. Na snemanju so sodelovali člani njegovih prejšnjih skupin ter drugi glasbeniki iz dolenjske. Igrajo funky, pa tudi disko, metal pop....zelo raznoliko in zelo kvalitetno. Pricppvflr' SOO cit_____________________________ Sobota, 29. maja ob 19.00 - Gregorčičičeva ulica (bivša italijanska osnovna šola) Društvo za podporo Tibetu Večer tibetanske svete glasbe, plesa. Predstavitev tibetanske kulture in religije. Predstavilo se nam bo 14 tibetanskih nun iz Drikung Samtenling samostana v Severni Indiji Izkupiček večera je namenjen delovanju samostana. / Vabljeni! Nedelja, 30. maja ob 17.00, Kulturni dom Društvo upokojencev Izola vabi na REVUA UPOKOJENSKIH PEVSKIH ZBOROV JUŽNE PRIMORSKE Vstopnine ni! KINO OTOK JE POLETEL Pred več sto obiskovalci na slikovitem Manziolijevem trgu je izolska županja Breda Pečan proti nebu poslala frizbi - leteči otok - in tako svečano otvorila festival. Do nebes frizbi sicer ni prispel, se jim je pa zato približalo vzdušje v letnem kinu Otok. Vlado Škafar, direktor festivala, je pod odrom postroji! festivalsko ekipo, posebno navdušenje pa je pričakalo umetnike na odru: Iranca Ali Rezo Aminija, Senegalca Mousso Sene Abso, rusko igralko Olgo Onišenko, Indijca Shajija N. Karuna, cannskega lavreata Apichatponga Weerasethakula iz Tajske in legendo bollywoodske kinematografije Muzaffarja Alija. Dobrim željam ob rojstvu novega festivala so se pridružili še njegovi botri: slovenski cineast in idejni oče festivala Jan Cvitkovič, direktor innsbruškega festivala Helmut Groschupp, direktor Slovenske kinoteke Silvan Furlan ter izolska županja. Potem so Nizozemci zagnali kolute in po spokojnih izolskih ulicah so se razlegli popularni bollywoodski napevi iz filma Umrao Jaan. KINO OTOK - program - četrtek, 27. maj Odeon 10.00 Drobne snežinke* Babica* kino Gledališče kino Otok 14.00 Pisma v vetru* 16.00 Zvok Brazilije* 18.00 Čakajoč na srečo Moje* 19.00 Kordon* 21.00 petek, 28. maj Drobne snežinke* Babica* Odeon 10.00 Gospa Brouette* Pasijon Marije Elene* kino Gledališče kino Otok 14.00 Accordion Tribe* 16.00 Kordon* 18.00 Pisma v vetru* Kar je povedalo morje 18.30 Kenedi se vrača domov* 21.00 sobota, 29. maj Gospa Brouette* Pasijon Marije Elene* Odeon kino Gledališče kino Otok 11.00 Zatoichi 14.00 Zbogom, Dragon Inn 16.00 Čakajoč na srečo 18.00 Accordion Tribe* Šahista Črna škatla 21.00 zaključek 4 razglasitev nagrade občinstva** Zatoichi 'zvezdica označuje prisotnost avtorjev na projekciji in pogovor z njimi po koncu projekcije. ** na zaključni prireditvi bo razglašen zmagovalec po izboru občinstva. Pripada mu nagrada odkupa filma za distribucijo v Sloveniji KINO ODEON - Art kino Nedella30.05.2004 oli:20.30 Vikend premiera POBEGLA POROTA BežifiBaniFleder PonedeUek 31.05.2004 ob: 10.30 POBEGLA POROTA ob: 21.00 Ciklus lana vonlrirerla LOM VALOV - BOUKING THE NAVES Belila: lan voaTrlrer Torek, 16.2004 Ob: 10.30 POBEGU POBOTU Ob: 21.00 JUT KINO ZAPRI G OB EC / HUBT a ODENTIN - TMS-T0I Belila: FnncisVebor Sreda, 2.6.2004 ob: 10.00 ZAPRI GOBEC ob: 21.00 Slovenska art kino mreža HL AON I VRH / COLO N0UNTAIN Selila: Antbonv Ninghella Četrtek, 3. G. 2004 ob: 19.00 BOT NINO ZAPRI GOBEC ob: 21.00 Slovenska art kino mreža HLADNI VRH galerija ALGA Četrtek, 3. junija ob 20.00 Otvoritev razstave LD TUBA "URA ANATOMIJE" Razstavljale!: Zdenka Petek, Jožica Golja, Suzana Ugrin, Katja Debevec, Suzana Zorč, Katarina Kleva, Katja Jelenči razstava ODPRTA VRATA Matejka BELLE, Vincenzo Maria DE BERNARDO, / ^ Carmelo CACCIATO, Ljerka KOVAČ, Janez MATELIČ, V / Franco VECCHIET ' 3/) Razstava, ki j e postavlj ena vzporedno v dveh razstaviščih, \yN ,. bo na ogled v Pretorski palači v Kopru in Galeriji Insula ___________________v Izoli._____________ galeB*ija KAVARNA ZVON razstava slik CENE GRILJC osemtisočaki Galerija Krka - Zdravilišče Strunjan otvoritev razstave umetniških del MATEJA ČEPINA v sredo, 2.junija ob 21.00 j _ || Galerija & Co in Društvo paraplegikov Istre in Krasa vzabita na slovesnost ob otvoritvi razstave in odprtju razstavnih prostorov galerije hi bo v soboto. 29. 5. 2004 ob 1 1 .uri na E>unti v Izoli, Smaregijeva 1 /poleg bolela Marina/ Razstavljata \7oJfeo Gašperut in Benjamin 2n Idaršič Prostore in razstavo bo odprla županja Obččine Izola gospa Breda Pečan Gost na feitari David Čauševič Prireditev bo vodila Sabina Popefe Libovna feritifea Polona ŠfeodieS Mestna knjižnica Izola / Študijski krožek Beremo s starši Spoštovana mamica/očka, najnežnejše obdobje otroka vse do vstopa v šolo, je tudi pravljično obdobje. V otroški domišljiji, je tako kot v pravljicah in v doživljanju sveta, vse mogoče. Otroci, ki doživijo svet pravljic skozi pripovedovanje ali branje zgodb, ki jih prinašajo knjige za otroke, skozi ta svet ohranjajo vrednote. Otroci, ki jim starši pred spanjem vsak večer deset minut berejo, so srečni otroci. Kajti skozi branje, zgodbo, jim starši podarimo tudi sebe, svoj čas, pozornost in ljubezen. To ni težko, zato Vas prisrčno vabim, da pridete v družbi otroka (ob lanskih srečanjih so bili otroci v starosti od 4 mesecev do dveh let) na srečanje, v petek, 28.5.2004 ob lO.uri v pravljično sobo Mestne knjižnice Izola, Ulica Osvobodilne fronte 15, Izola (zgradba Vrtca Livade, vhod levo) kjer bomo za kratek čas skupaj vstopili v pravljični svet. Na nekaj srečanjih bomo spoznali pomembnost branja otroku že v najnežnejšem obdobju, v starosti le nekaj mesecev. Predstavili bomo najnovejše zanimive vsebine knjig za otroke, tudi teme, o katerih se do nedavnega ni veliko pisalo (ločitev, smrt, posvojitev) ter vsebine, zanimive za starše. Na nekaj srečanj bomo povabili zanimive ljudi, ki bodo srečanja popestrili s svojim znanjem in izkušnjami. Pridite, ne bo Vam žal. Srečanje vrtcev V SOBOTO ZE OSMA CICIOLIMPIADA Vabljeni ste na 8. ciciolimpiado vrtca Mavrica Izola, ki bo v soboto 29. maj 2004 ob 8.30 uri na ploščadi pred vrtcem v Livadah. V zabavnih otroških igrah na temo »Mi v Evropi« se bodo pomerili vsi otroci iz vrtca Mavrica Izola in otroci iz petih gostujočih vrtcev iz obale in Maribora. Program bo vodil Sten Vilar, popestrili pa ga bomo z srečelovom in razstavo otroških del. V primeru slabega vremena bo prireditev potekala v športni dvorani pri gasilskem domu (Kraška ulica). Pridite, saj mali športniki potrebujejo veliko navijačev! ELA MED 18 V TEKMOVANJU VESELA ŠOLA Zaključilo se je državno tekmovanje iz Veselo šole Pila in Pila PLUS. Za diplomo in naziv državnega prvaka je bilo treba zbrati 36 in več točk (18 in več točk za učence OŠ PP). Vseh državnih prvakov je 786, od tega jih je 150 doseglo največje možno število točk. Med najboljšimi v državi je bila tudi učenka OŠ Livade, Ela Markočič, ki je zbrala maksimalno število točk. Pravilnika o tekmovanjih v znanju iz Vesele šole Pila in Pila PLUS, ki se glasi: "... na državnem tekmovanju prejme diplomo in naziv državnega prvaka največ do 2 % tekmovalcev od števila vseh prijavljenih tekmovalcev, ki dosežejo najmanj 80 % znanja, to je 32 in več od 40 možnih točk (16 in več od 20 možnih točk za učence OŠ PP)." Tako je bilo treba za diplomo in naziv državnega prvaka zbrati 36 in več točk (18 in več točk za učence OŠ PP). Vseh državnih prvakov je 786, od tega jih je 150 doseglo največje možno število točk. Ela Markočič je bila v skupini četrtošolcev in bo med 18-timi slovenskimi četrtošolskimi prvaki, ki so dosegli maksimalno število točk (40) v nedeljo, 30.maja 2004 v Cankarjevem domu prejela posebno priznanje. LOV NA SIPE JAZ RAD ZGODAJ VSTAJAM. ENO JUTRO, KO JE BILA POMLAD, SEM ŠEL GLEDAT RIBIČE, KI SO LOVILI NA POMOLU. NAJBOLJ MI JE BILO ZANIMIVO, KAKO RIBIČI POTRPEŽLJIVO ČAKAJO RIBO. NEKAJ DNI SEM JIH HODIL GLEDAT IN JIH TUDI KAJ VPRAŠAL. POTEM SEM SI KUPIL RIBIŠKO PALICO. MENE JE NAJBOLJ ZANIMAL LOV NA SIPE. LOVIL SEM JIH ZGODAJ ZJUTRAJ IN POZNO ZVEČER. ČE JE BILO MORJE RAZBURKANO, SEM ULOVIL EN "KAVOLO". KO SEM JIH NAJVEČ ULOVIL, JE BILO ZGODAJ ZJUTRAJ, JE BILA PLIMA IN MORJE JE BILO MIRNO. IN KAJ SE MI JE ENKRAT ZGODILO, KO SEM LOVIL SIPE? E NA GOSPA ME JE PRIŠLA GLEDAT. KAKO LOVIM IN JE STALA CISTO BLIZU. JAZ SEM JO OPOZORIL, NAJ SE UMAKNE, DA JO SIPA NE ŠPRICNE. TA GOSPA V BELI OBLEKI SE NI UMAKNILA, KER JE BILA PREVEČ RADOVEDNA. SIPA SE JE USTRAŠILA IN JE ŠPRICNILA GOSPO. NJENA OBLEKA JE POSTALA BELA S ČRNIMI PIKAMI IN NI BILA GOSPEJ PRAV NIČ VŠEČ. (SANDI) Žlico Brodeta urejajo varovanci izolske enote Varstveno delovnega centra Koper. OBČINA IZOLA - COMUNE Dl ISOLA URAD ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI / UFFICIO PER LE ATTIVITA SOCIALI OBVESTILO V Uradnem listu RS, št. 54-55 z dne 21.5.2004 je bil objavljen Javni razpis in javni poziv za sofinanciranje programov in/ali projektov v občini Izola za leto 2004 na področjih izobraževalnih, kulturnih, socialno varstvenih in zdravstvenih dejavnosti. Predlagatelji lahko prijavijo le programe in/ali projekte, ki niso kandidirali ali niso prejeli sredstev iz občinskega proračuna na podlagi rednih javnih razpisov za sofinanciranje programov in/ali projektov na področjih kulture in športa v Občini Izola za proračunsko leto 2004. Razpisni rok je pričel teči naslednji dan po objavi razpisa in javnega poziva v Uradnem listu RS in se zaključi z realizacijo vseh predvidenih sredstev na posamezni proračunski postavki oziroma najkasneje do 31.10.2004. Predlagatelji morajo prijavo oddati po pošti kot priporočeno pošiljko najpozneje do vsakega 25. dne v tekočem mesecu (datum poštnega žiga) na naslov Občina Izola, Sončno nabrežje 8, 6310 Izola ali osebno, v vložišče Občine Izola, Postojnska ulica 3. Prijave, ki ne bodo podane na ustreznih prijavnih obrazcih ali ki ne bodo ustrezale razpisnim pogojem, ne bodo obravnavane. Nepravočasno oddane prijave za tekoči mesec (prijave prispele po 25. dnevu v tekočem mesecu) bo strokovna komisija obravnavala naslednji mesec. Vsak prijavljen program in/ali projekt mora biti poslan ali predložen v zaprti ovojnici z ustrezno oznako. Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom dobijo zainteresirani po telefonu vsak ponedeljek, sredo ali petek v času od 08.00 do 09.00 ure oziroma e-pošti, kot sledi: pod 1 in 4: Telefonska številka 05/66-00-320, e-pošta: sonja.troha@izola.si; pod 2,3 in 5: Telefonska številka 05/66-00-321, e-pošta: bcrta.babic@izola.si; pod 6: Telefonska številka 05/66-00-300, e-pošta: miran.zlogar@izola.si. Predstojnik Urada za družbene dejavnosti Miran ŽLOGAR AVVISO Nella Gazzetta Ufficiale della Repubblica di Slovenia n. 54-55 del 21.05.2004 e’ stato pubblicato il bando di Pubblico concorso e pubblico appello al cofinanziamento dei programmi e/o progetti nel Comune di Isola per 1’anno 2004, per i seguenti settori d’attivita’: istruzione, cultura, previdenza sociale, sanita’. I proponenti possono concorrere unicamente con programmi e/o progetti che non abbiano gia’ concorso od ottenuto fondi dal bilancio comunale sulla base di bandi ordinari di pubblici concorsi al cofinanziamento di programmi e/o progetti nel settore della cultura e dello šport nel Comune di Isola, relativi alfesercizio finanziario 2004. I termini del bando decorrono dal giomo successivo alla pubblicazione del pubblico concorso e del pubblico appello nella Gazzetta Ufficiale della Repubblica di Slovenia e seadono con la realizzazione completa dei fondi pianificati nella singola partita di bilancio ovvero entro e non oltre il 31.10.2004. Le domande di partecipazione al bando vanno inoltrate esclusivamente per posta, con lettera raccomandata, entro e non oltre il 25° giomo del mese in corso (con riferimento alla data del timbro postale) alTindirizzo: Comune di Isola, Riva del Sole n. 8, 6310 Isola, oppure per consegna personale effettuata alEUfficio Protocollo del Comune di Isola, Via Postojna n. 3. Le domande non presentate sugli appositi moduli di notifica e quclle non corrispondenti alle condizioni del bando non saranno disaminate. Le domande presentate in ritardo (i.e. domande pervenute dopo il 25° giorno del mese in corso) verranno trattate dalla commissione il mese successivo. Ciascun programma e/o progetto partecipante al bando deve essere spedito o presentato in busta chiusa debitamente contrassegnata. Per tutte le ulteriori informazioni relative al bando gli interessati possono contattarci telefonicamente ogni lunedi’, mercoledi’ e venerdi’ tra le ore 08.00 e le 09.00, oppure inviarci un mail, precisamente: per informazioni riguardo ai punti 1 e 4: telefone: 05/66-00-320, e-mail: sonja.troha@izola.si; per informazioni riguardo ai punti 2,3 e 5: telefono: 05/66-00-321, e-mail: berta.babic@izola.si; per informazioni riguardo al punto 6: telefono: 05/66-00-300, e-mail: miran.zlogar@izola.si. Capo deirufficio per le attivita’ sociali Miran ŽLOGAR Palazzo Manzioli: Pinterminabile storia Riuscito concerto del coro misto “Haliaetum della storia infinita Chi, unpaio di settimanefa, si e dimostrato scettico sull 'annunciata inaugurazione di Palazzo Manzioli, prevista in pompa magna per lo scorso 24 maggio, purtroppo aveva ragione: non perche ne sapesse qualcosapiudegli altri, masemplicemente perche sembrava impossibile che - dopo tanti anni - un appuntamento tanto atteso trovassefinalmente riscontro ne IIa r e alta. Se fosse successo, avrebbe smentito Pinterminabile storia di quella che noi abbiamo definito la storia infinita, la storia legata alle vicende del restauro deli 'antico edificio destinato a diventare sede oltre che proprieta della Comunita Nazionale Italiana di Isola. Certo e, che quando si tratta di mettere assieme diplomazie, commissioni miste di due Paesi e prešerne di Ministrifortemente impegnati nel costruire futuri destini europei, le nostre vicende isolane diventano pocacosa. Anche quando siamo li asostenere cheproprio Palazzo Manzioli - nato come idea quando l 'Europa era ancoradivisadallaChurchillianacortina di ferro, oggi potrebbe rappresentare simboTicamente un esempio concreto di collaborazione tra Paesi vidni come Italia e Slovenia, sulla base dei valori europei, cui sempre piu spesso facciamo riferimento, soprattutto quando riguardano le comunita nazionali minoritarie. In questosenso ci eravamo espressi anche durante i colloqui che il nuovo ambasciatore italiano a Lubiana, Verga, ebbe a Isola durante 1’incontro con il nostro Sindaco e durante la breve visita a Palazzo Manzioli. In ogni caso, per le future sorti e finalitd del Palazzo la data e la consistenza della cerimonia di inaugurazione, pur se importanti, per la nostra Comunita non sono ne determinanti, ne vitali. Possono servire da biglietto da visita e da augurio di buon auspicio, ma l 'importante e che nel frattempo ne sia stala assicurata l 'agibilitd ed il collaudo tecnico, pure questi rimandati fino alVultimo. E con questi che la nostra Comunita, oltre che deli 'attestato di proprieta, potrdprenderne possesso anchefisicamente con il legittimo insediamento delle sue istituzioni. A proposito, siamo skuri che almeno questeformalitd sia State portale a termine in tempo debito? Se la risposta e posiliva, un altro capitolo del libro intitolato “la storia infinita di Palazzo Manzioli” potrebbe ritenersi concluso. Comedire, che l “opera sarebbe s tata portala a termine - bene o male - e che mancherebbe ancora da rilegare la copertina e, se si vuole, scriverne la prefazione ed i ringraziamenti. Silvano Sau II Coro misto “Haliaetum” della Comunita degli italiani “Pasquale Besenghi degli Ughi” di Isola, diretto da Claudio Strudthoff, nelle ultime settimane si e proposto in due importanti concerti. Dapprima a Isola per la dodicesima edizione del “Concerto di primavera”, organizzato dalla Besenghi, che ha visto la partecipazione del Coro misto “S. Martino’’ della Comunita degli italiani di Torre (Parenzo), diretto da Lolita Njegovan, e del Coro virile “Postchor” di Klagenfurt (Austria), diretto da Josef Oberdorfer, concerto accolto calorosamente dal pubblico presente alla Časa di cultura di Isola. Poi ha partecipato a Celje al “Concerto deiramicizia" in compagnia del Coro virile “Foltej Hartman” di Bleiburg (Austria), diretto da Dominik Rudi, e del Coro misto da camera di Celje, diretto da Dragica Žvar. Ricorderemo che il “Concerto deiramicizia”, giunto guesfanno alla sedicesima edizione, e una manifestazione itinerante che viene organizzata di anno in anno dai tre complessi corali che lo animano. Lanno scorso si e tenuto a Isola e 1’anno prossimo šara la volta della cittadina carinziana, Bleiburg, cioe, abitata da un consistente gruppo di appartenenti alla nazionalitš slovena. II concerto di Celje, che ha avuto guale luogo deputate il locale “Narodni dom”, tutto di buona fattura, ha avuto pure un’apoteosi guando i coristi di Claudio Strudthoff hanno proposto il brano “Cantigue de Noel”, canto adattato dallo stesso Strudthoff che vede in gualita di solista il soprano isolano Eleonora Matijašič. Infatti, alla fine deiresecuzione il pubblico presente al concerto si e alzato in piedi per applaudire a lungo il bravo complesso della Besenghi. Palazzo Manzioli: la storia non e ancora finita Ennesima visita “in vista deli 'inaugurazione” Foto: C. Chicco SCUOLA SCUOLASCUOLA SCUOLA Si sta avvicinando la fine delPanno scolastico e le attivita alla scuola elementare sono sempre intense e coinvolgono la partecipazione degli alunni. Oltre alle verifiche nelle singole materie, che impegnano in modo particolare coloro che hanno iniziato il terzo ciclo della scuola di nove anni, sono State svolte le verifiche fine ciclo di lingua italiana e di matematica in terza classe e le verifiche in uscita in ottava classe. Ma, come sempre, gli alunni hanno partecipato ad iniziative che contribuiscono in qualche modo a completare i programmi di studio. Si sono svolte a Pola i 34.esimi Giochi di atletica per gli alunni delle scuole elementari italiane di Croazia e Slovenja. Nutrita la rappresentanza isolana, che ha conquistato quattro medaglie. La parte del leone Pha fatta, e il caso di dirlo, Leon Sinkovič che ha vinto Poro nel salto in alto e il bronzo negli 80 metri piani, mentre Anela Tokača ha conquistato Poro nella categoria cadette e Samantha Saražin Pargento nel salto in alto - ragazze. Due le uscite di rilievo. Gli alunni delle classi inferiori hanno visitato il Parco zoo di Lignano, mentre gli alunni delPottava classe hanno partecipato alla tradizionale escursione offerta dalla collaborazione Ul - UPT. In quattro giomi hanno visitato le bellezze di Firenze e Piša. Da ricordare ancorache anche 10 alunni della Scuola elementare Dante Alighieri hanno effettuato la visita al giardino zoologico di Lubiana offerta da Comune in premio alla partecipazione alle iniziative di carattere ecologico di aprile. E, sempre in tema di apertura nelPambiente, va ricordata infine Pex tempore comunale di disegno nelPambito della quale un nutrito gruppo di artisti in erba ha ritratto le bellezze della nostra cittadina. Marino Maurel Si dice e non si dice Dedichiamoci brevemente alla voce “malinteso”. Dovrebbe essere usata solo come aggettivo con il senso di: mal capito, mal giudicato, mal interpretato, frainteso. Come nome, invece, e un francesismo, praticamente da evitare. Si dira meglio: equivoco, qui pro quo, dissapore, discordia, di vergenza. Per le divergenze a riguardo degli equivoci non usiamo i malintesi. E confusione fu fatta.. G.S. Tura Bevitori e le sue poesie Quest’anno, Tura ha partecipato per la terza volta consecutiva alconcorso letterario per gli autori di lingua straniera domiciliati in Slovenia »SOSED TVOJEGA BREGA«, di cui si e piazzata ai posti piu alti con un 'ottima criticadi Marko Kravos. D: Ouando hai cominciato a scrivere e perche? R: Ho cominciato a comporre le prime poesie da giovanissima, durantela pubertš, guandonascono i primi sentimenti d’amore perche non avevo nessuno con cui condividere i miei primi segreti. Lunico rimpianto che ho e di aver perso con gli anni un’intera raccolta. D: Oualisono i sentimenti che esprimi scrivendo? R: Principalmente amore e depressione, ma anche duranteuna passeggiata, se c'e gualcosa di particofare che cattura la mia attenzione, sento il desiderio di tradurla in parole. Per esempio, tempo fa sedevo in riva al mare e guardando le onde mi sentii ispirata a scrivere gualcosa sul mare. D: Come deschveresti le tue poesie ? R: Sono molto emotive, perchš esprimono tutto il mio sentimento. scrivere ed a partecipare a vari concorsi. D: Hai maipensato dipubblicare o di far conoscere il tu o iavoro anche fuori dai concorsi? R: Certamente, ho giž prešo parte ad una serata letteraria durante la guale e stata presentata una piccola parte dei miei componimenti »LUCI E OMBRE«, edita da “La Colomba”; e poi sono State pubblicate per tre anni pure sulle “Paralele”. D: Come ti sei sentita dopo aver saputo delfottima critica? R: Ho scritto per moltissimi anni solamente per me stessa e non mi aspettavo niente di particolare. In un primo momento non mi sono resa contodel significatodella critica, poi rileggendola mi sono sentita molto fehce ed orgogliosa. Penso che sia una cosa importante per chiungue scrival! D: Oualisono le tue aspettative per il Muro? R: Fino ad oggi non ci avevo mai pensato, penso che continuero a D: C’e un momento particolare della giornata che dedicni alla poesia? R: No, scrivo guando mi viene 1’ispirazione; anche se si tratta delle 2 di notte. D; Qual’e il tuo motto? R: Essere me stessa! Mi felicito con Tura del s uo successo e anche se con guesto non e diventata famosa, vorrei citarle aueste parole di incitazione: ANCHE SE TUTTI NON POSSONO DIVENTAREFAMOSI, CHIUNOUE PUČ ESSERE GRANDE! B. B. Buonassisi Non c'e piu religione Isola e veramente una cittadina di protestoni, di eterni maicontenti? Sentiamo che monta la protesta per i lavori che in guesti giomi vengono eseguiti in 'Punta Gallo”. Non si plačano mai le proteste a riguardo del regolamento del traffico urbano e soprattutto nei confronti deiparcheggi. Periparcheggi (guelli a pagamento) cisono lamentele per il fatto che chi li gestisce non ha ancora realizzato completamente la delibera riguardante la mezz’ora di parcheggio gratuito in tutti i parcheggi a pagamento . Brutta dimenticanza che fa satire la temperatura agli isolani. Poi c'e il caso “Argolina”. Caso che era alhordine del giorno dell’ultima seduta del Consiglio isolano. In quell’occasione abbiamo visto piu di gualche nostro concittadino presentarsi in sala consiliare. Naturalmente non per applaudire il sunnominato progetto edilizio. In quell’occasione tutti sono rimasti delu si, perchš il Sindaco, avvalendosi delle sue liberta, ha tolto, senza spiegazloni plausibili, il punto dalhordine del giorno. Cah concittadini, non disperate, un bel di avrete la vostra occasione. Gianfranco Siljan attivitA comunitaria BIBLIOTECA E SALA Dl LETTURA Sede: Isola, Palazzo Besenghi, Via Gregorčič 76, pianoterra Orario: da lunedi a venerdi, dalle 17 alle 20. MANIFESTAZIONI CULTURALI Giovedi 27 maggio, ore 18 Isola, sede della CI D. Alighieri L’ALLARGAMENTO AD ESI DELL’UNIONE EUROPEA - conferenza della prof.ssa Maria Paola Pagnini organizzata dalla CI “D. Alighieri” in collaborazione con UI-UPT. Ingressolibero. Venerdi 4 giugno ore 19 alla Galleria Insula ore 20 al Palazzo Manzioli ARS FOROIULANA 5 - mostra degli artisti del Centra Friulano Arti Plastiche organizzata dalla CAN e dalla Galleria “Insula”, ambedue di Isola. Ingresso libero. Sabato 5 giugno, ore 20 Isola, Časa della Cultura TUTTI A TEATRO - spettacolo di prosa organizzato dalla CI “Dante Alighieri” con i gruppi della SAC “Fratellanza” di Fiume, della CI di Gallesano e della “Dante”. Ingressolibero. Domenica 6 giugno, ore 19 Isola, Časa della Cultura VIVALAMUSICA Spettacolo dei gruppi artistico-culturali della CI “P. Besenghi degli Ughi” di Isola con ospite la C.l. di Verteneglio. Ingressolibero. ŠPORT, RICREAZIONE Venerdi 28 maggio La squadra di Tennis maschile della CI “P. Besenghi degli Ughi” di Isola giochera la partita per il quarto turno della Prima lega “Veterani” del Litorale contro la “Projektiva" di Portorose. Lincontro si terra a Isola, campo di San Simone. Inizio alle ore 17. La sguadra di Bocce della CI “P. Besenghi degli Ughi” giochera a Capodistria, campo delfassodazione bocciofila, il quinto turno del Campionato del Litorale contro la sguadra “Modri val”. Inizio alle ore 18. Venerdi 4 giugno La sguadra di Bocce della CI “P. Besenghi degli Ughi” giochera a Isola, parco Arrigoni, il sesto turno del Campionato del Litorale contro la sguadra dTCrevafmi. Inizio alle ore 18. La sguadra di Tennis maschile della CI “P. Besenghi degli Ughi” giochera la partita per il guinto turno della Prima lega “Veterani” del Litorale contro la “Nova Gorica Pamp”. Lincontro si terra a Šempeter presso Nova Gorica, con inizio alle ore 17. Sabato 5 giugno Le sguadre di Calcetto delle CI “P. Besenghi degli Ughi” e “Dante Alighieri” parteciperanno al torneo di Dignano organizzatodalFUnione Italiana di Fiume. Domenica 6 giugno Le sguadre di Tennis delle C.l. “P. Besenghi degli Ughi" e “Dante Alighieri" parteciperanno al terzo torneo deirUnione Italiana che siterra presso il Tennis Club “Salinera” di Strugnano. Guesfanno il torneo prende il nome di Coppa Silvio Odogaso. Inizio alle ore 10. Giovedi 10 giugno, ore 18 Isola, Časa della Cultura CLASSICO E POPOLARE, saggio di fine stagione - spettacolo con i gruppi teatrali della CI “D. Alighieri” di Isola. I gruppi, guidati da Dario Scher e Amina Dudine, presenteranno brani tratti da “La locandiera” di Goldoni e la rappresentazione “In piaseta” di A. Dudine. Ingresso libero. NOSTRI GRUPPI IN TOURNEE Domenica 30 maggio II Coro "Haliaetum” della C.l . “P. Besenghi degli Ughi" di Isola, diretto dal M. C. Strudthoff, cantera alle ore 11 alla Santa Messa nel Duomo di Tarcento(Udine). AVVISI In occasione della Festa Nazionale Italiana, il Console Generale d’ltalia Bruno Scapini e Signora invitano tutti i connazionali al ricevimento che offriranno giovedi 3 giugno 2004, alle ore 18.30, presso il Museo Regionale di Capodistria (Via Boris Kidrič, 19). IlMandracchio, fogliodellaComunita Ital lana dl Isola Redatlore responsabile: Andrea Šumenj a k Redazione: B. B. Buonassisi,C. Cliicco, M. Maurel, C. Raspolič, S. Sau, G. Siljan, R. Siljan, A. Šumenjak Indirizzo: via S. Gregorčič 76, 6310 Isola, Slovenia tel., fax: (+386 5) 641 50 31,641 58 53 www.can-is.si can.isola@can-is.si KRIMINALNE FRANCOZ IZ IZOLE Voznik taksija je v Izolo pripeljal potnika. Po opravljeni storitvi pa se je potnik naredil Francoza in izginil, vendar ne daleč, saj so hitro ugotovili, daje Francoz v bistvu Izolan. NEVARNA TV Gledanje televizije je privedlo do družinskega spora v Livadah. Ker možu ni ustrezal program, ki ga je gledala žena jo je ročno vrgel iz stanovanja in se sploh nedostojno obnašal, zato se bo o TV programih pogovoril s sodnikom za prekrške. DROGA ZA OTROKA Policisti so za 48 ur pridržali Izolana zaradi posedovanja, razpečevanja, nudenja mamil in nudenja prostorov za uživanje le teh mladoletni osebi, takorekoč otroku. Opravili so tudi hišno preiskavo pri osumljencu, zato bodo zanj spisali ovadbo zaradi omenjenih dejanj. POD UKRADENIM SONCEM Neznana storilca sta 88-letnemu Izolanu v njegovem stanovanju ponudila v prodajo in tudi prodala knjigo Pod svobodnim soncem za natanko 10.000,00 sit. Ko sta videla od kod je vzel tolarje sta postala željna pijače. Naivni možakar jima je ponudil žganje nato pa še vodo in to mrzlo, ker ga je za to zaprosil eden izmed nepridipravov, ki ga je s tem zamotil do te mere, da je drugi lahko izmaknil bankovec za 500 EUR. Eden od neznancev je star približno 30 let, visok 180 cm, temnih, kratkih las. Na desni strani čeljusti mu manjka več zob. Drugi nepridiprav pa je kakšnih pet let mlajši, visok 170 cm in prav tako temnih, kratkih las. Če se kje pojavita bo najbolje če takoj pokličete policijsko postajo Izola ali številko 113. UDARCI STAREGA ZNANCA V lokalu The Club na Belvederju je stari znanec policije brez razloga udaril drugega obiskovalca lokala in si s tem prislužil obisk pri sodniku za prekrške. Če bodo ugotovljene še druge posledice udarcev pa bodo spisali še kazensko ovadbo. DIJAKOM KRADEJO V garderobi telovadnice v Arigoniju je do sedaj neznani storilec iz šolske torbe ukradel denarnico v kateri je imela dijakinja poleg mesečne vozovnice, dijaške in bančne kartice še nekaj tolarjev. Nepridiprav jo je oškodoval skupno za 30.000,00 sit. AVTO, ODPRI SE! Na parkirišču pred ladjedelnico v Izoli je, še neznani storilec, iz odklenjenega kombiniranega avtomobila ukradel prenosni telefon, listnico z osebnimi dokumenti in nekaj več kot 60.000 tolarjev. ZADEL JE INVALIDA Voznik osebnega avtomobila je na prehodu za pešce zadel starejšega moškega, ki je na invalidskem vozičku prečkal cesto. Preizkus alkoholiziranosti je pokazal pravi vzrok nesreče, saj je povzročitelj napihal kar 2,39 promila alkohola. STATISTIKA V tem tednu so izolski policisti obravnavali pet prometnih nesreč z znanimi udeleženci, dve nesreči s pobegom (enega so izsledili, drugega še ne), pet poškodb vozil na parkirišču, dve kršitvi javnega reda in miru, dve starejši osebi sta obležali zaradi prevelike količine maliganov, trava je enega občana poslala k sodniku za prekrške, dva voznika sta odklonila preizkus alkoholiziranosti, eden pa preizkus za mamila. ALKO LESTVICA Rekorder, ki je povrhu vsega povzročil še nesrečo, je napihal zelo dobrih 2,39 g/kg, sledi mu voznik z 1,62 g/kg, za tretje mesto pa je tokrat zadostovalo že 0,87 g/kg alkohola. MALI IZOLSKI OGLASI Stanovanja, poslovni prostori ■ Iščemo SObO S kopaloico oz.garsonjero za nekaj mesecev. Nujno! Tel 041 544 428 -Eoosobooopremljeoosiaoovaoie v Izoli oddam. Tei 041 743 891 - Kupim Starejše Staflovauje, (lahko) potrebno obnove. Tel 041 608 765 - II Hrvatiflih prodamo 2 nadstropno hišo. Tel 031 604 739 - Opreiflljeoo dvo ali trisoboo staoovaoje v Izoli, Kopni ali okolici oajamem za dobo oajmaol euega leta Plačilo v naprej. Tel:. 040 756 629 - Vlzolikupimgaražo.Tei.: 041 616557 - Kupim 1,1/2 sobno Stanovanje V Izoli ali okolici s teraso ali balkonom, nujno do 30. maja. Tek: 041 312 940 ■ Oddam poslovni prostor, 40m2 na tržnici v Izoli, tel 041 345 605 - UGODNO PRODAMO gradbeno zemljišče- Otok Ugljen, mesto Ugljen,, 610 m2, 150 m od morja, voda, telefon, elektrika, asfalt, tek ++385/91/58 11 069 - IŠČemO dVO ali trisobno Stanovanjeza daljše obdobje. Opremljeno ali ne tek: 041 504 487 -Dvosobno Stanovanje v Šalari prodam, infp 041 233 451 - V Ljubljani pr0damStan0Vanje(30m2).Tek:031 418254 - Zakonski par šestdesetih let KUPI svetlo in zdravo 1 1/2 do dvosobno Stanovanje V IZOli, do 2. nadstropja (balkon,klet), najraje neopremljeno, ni pa pogoj. Ni za počitnice. Brez posrednikov. Ponudbe na tek: 040 800 345. - Kupim GARSONJERO ali manjše EN0S00N0 STANOVANJE v Izoli. Tek: 05 753 03 87 -TriČlanSkadruŽinanajameopremljenO(2-3 sobno) stanovanje za daljše obdobje. tel 041 730 721 -Mlada štiričlanska družina išče tri ali štirisobno opremljeno stanovanje v Izoli za daljše obdobje. Ponudbe na tek: 040 895 304 Motoma vozila - Prodam lord fiesto 1.3, modelno leto 1998, letnik 99, 3-vrata, bela, garažirana, 1.lastnik, 20000km, deljiva zadnja klop, avtoradio. Nekaramboliran. Cena 820.000SIT. Tek: 041 597 551 - Kupim barko "pasara" Kvamerplastika, cca. 4,5 m. Tek: 041 241 080 - Kupim IZVenkimni motor od 10 - 20 KS (po možnosti prvi lastnik) Tek: 05 6240 376 -Pr0damR4IKatre0)rcgistriranodo 15. aprila za 100.000 Sit. Tek: 031 815 554 - Prodam Skuter SFERA 50 ugodno, tel 041 672 250 - ProdamfreZO Goldoni 6,5 KW,benzinsko. Cena po dogovoru. Tek: 041 234591 Delo ■ Zaposlimo KV natakarja ali natakarico za delo v lokalu Istra, tel 041 345 605 -Študent inštruira matematiko ter italijanski jezik tudi na domu. 041 567 555 Gradbena zaključna dela izvajam. Tek: 031 862 579 - Zaposlimo natakarico ali natakarja v gostilni istra. Tek: 041345 605 - 25 letna diplomirana Vzgojiteljica nudi VarStVO OtTOk. Tek: 041 345 626 - Inštruiram angleščino za osnovno in srednjo šolo in za začetnike ter Italijanščino za osnovno šolo. tel 041 315 966 - Nudim UČNO POMOČ OSNOVNOŠOLCEM (angleščina, matematika). Tek: 041 866 774 - PoštenaUPOkOjenka nudi pomoč dobrim ljudem 2 - 3 ure dnevno, tel 041 338 419 -Inštruiram angleščino in nemščino za srednjo in osnovno šolo. Tek: 031 506 573 Razno / - Cisterne za Vino, - vetroresina, 2000 litrov, tel 041 345 605 - Prodam pisalno miZO - polni les (d 170, š 90 in v 75 cm). Poleg mize podarim usnjen pisalni stol. Novo, nerabljeno franCOSkO posteljo 200x140 cm . Poleg postelje podarim toplo blazino iz avstralske ovčje volne in rjuhe. Peč Z3 kalenje ali Žganie gline do 2000 °C. "ROSanSkO sobo" ročno delo izdelano v Sarajevu (mizica, stoli in dva stojala za rože) Vse na tek 031 201 667 - — — M/1C je tednik Izolanov NST“^.1