Zazidalni načrt za Rakovo jelšo razgrnjen z variantama kanalizacije
• Težko pričakovani osnutek zazidalnega načrta VS 2/11 Rakova jelša je bil glede na dogovor 23. decembra v obravnavi na občinskem izvršnem svetu. V grobem povedano ta osnjitek zajema prostorsko ureditev že obstoječe soseske individu-alnih gradenj v KS Rakova jelša in je zasnovan za bivanje skupno malo manj kot 4.000 ljudi. Poleg stanovanjskih objektov vključuje še izgradnjo šole (tudi za kasnejše potrebe Trnovega) in vrtca ter storitvenih dejavnosti. Upoštevaje dogovor s kra-jevno skupnostjo je izdelovalec načrta ZIL - Tozd urbanizem na zahtevo izvršnega sveta pripravil variantno rešitev ureditve kanalizacije. Tako se bodo krajani lahko odločali raed gravita-cijskim sistemom in tlačnim sistemom kanaliza-cije.
Prvi sistem s petimi prečrpalnimi objekti odvaja ločcno sanitarno in meteorno odpadno vodo pre-ko zaprtih kanalov, pri čemer je meteorna voda speljana v Ljubljanico, Mali graben in Curnovec, sanitarna pa se odvaja v mestni kanalizacijski sistem. Po Poti v Rakovo jelšo sta kanala meteor-ne in odpadne vode speljana ločeno po levem odnosno desnem obstoječem jarku. Kanala obeh vod sta položena v kinetah, ki pa so položene na glavah pilotov. Le-ti se zabijajo v razdalji dveh metrov. Kanali potekajo v profilu ceste na globini med 1 m do 2,5 m. Slaba stran te rešitve je zelo komplicirana in draga izvedba s pilotiranjem, za-gatnimi stenami in razpirali. Taka izvedba bo povzročila neprijetne posledice na obstoječe ne-strokovno grajene stanovanjske objekte. Ob predlagani izvedbi bo potrebno več obstoječih objektov sanirati, nekatere pa zaradi neizbežnih deformacij celo porušiti. Dobra stran pa predstav-Ija enostavno vzdrževanje, manjši manipulativni strošek brez porabe električne energije in posa-meznih črpališč.
Druga varianta - tlačni sistem pa zajema od-padno vodo iz naselja Rakova jelša. Tlačni vodi potekajo v obstoječih ali novih cestah. Glavni
zbiralnik se veže na črpališče v neposredni bližini mostu čez Mali graben, od tod pa tečeta dva tlačna cevovoda do podaljšanega kanala, ki teče po Opekarski cesti. Vsak objekt mora imeti hišno črpališče. Meteorni in odpadni kanal poteka v skupnem iztoku, vendar oba na pilotih.
Slaba stran rešitve je v tem, da je potrebno za vsako od priključenih enot urediti črpališče, drug problem, ki se pojavlja pa je, da je še posebej pri kanalski vodi treba računati, da ta vsebuje določe-no količino zraka in drugih plinov. Ko pretočna hitrost pade, se namreč plini iz vode izločijo in predstavljajo oviro za pretok. Dobra stran pa je, da pri gradnji kanalske mreže nismo več odvisni od padcev, kar omogoča gradnjo kanalov zelo plitvo in da smo le malo občutljivi za posledice.