6LASILO SOC1AL1STIČNE ZV E ZE DE L 0 V NE 6 A LJUDSTVA 0 B Č I N E K A M N1K LETO IV. STEVILKA 3 JULU 1965 CENA 30 DIN Plenum občinskega sindikalnoga sveta je razpravljal ... 0 temeljnem zakonu o delovnih razmerjih V začetku junija je bila razširjcna seja plenuma Občinskega sindikalnoga sveta Kamnik, katerc so se udcležili polcg članov plenuma tuđi predseđniki sindikalnih podružnic in delavskih sve-tov naših delovnih organizacij. NTamen seje plenuma je bila raz-prava o novem Temeljnem zakonu o delovnih razmerjih, ki je stopil v veljavo 8. aprila Ictos, ter posvet o tem, kako naj delov-ne organizacije izpeljejo njegova določila z ozirom na 146. člen, ki pravi, da mora deilovna skupnost. v enem Jetu od đneva, ko zdine veljati. s statutom ali drugim splošnim aktom urediti de-lovna razmerja skladno z njegovim! đolofbami. Udietežemci plenuma so pred sejo pipeđeilij pismeno gradivo, k'i je v kratkih obrisiih pnl'kaizalo glavine1 zmaioilnositi novega zalkoina in oakazialo srner, 'kako maj dle-loVine oirgainiizaci;je uredi jo pcsia-miazinia vipnašainjia s podiročja de-loviniiih raameriij v svojih internih predipisdh. V gledanijem obdoibju je piredvisetm. pomembno, kaiko čimprej urediti, tisi a vprašanja, ki se1 bodo v vsiaikodinovni praksii naijlpoigositeje, pojavljala pri unc-jainju deloivinliih nazimeirij. G.re namireč zia ito, dia killjiub določilu zakona o emoleitnem roku Ka uis-kiliadiitieiv internih pred|piisov z zakonom, njegova določiila že ve-ljaijo. Zato ni mazno odlašaiti z uiredii.tvi'ijo materije dclkvvmh raiz-mienij1, iteimveč jte potrebno čim-pne|j z izačaismimii skleipi or'ganov upravljanja (dofcončna urediitov notrainjih predipiisov tor ja daljši čas za priprave in razipirave) ta-k'Oij urediiiti doiločena področja dte-loviniih naizitnierij. Raizipnaiva je pokazala, da ee v naših doloivnih orgainiisaacijiah za-veidlaijoi poimemibinoslti novih zar-konisikih določil in imujnoisitli čim-prerjlšnijc prilaigodiitve dioisiedatnaiih iiniterniilh predipiisov novomu zakonu. To je izela pozitive« pojaiv, ker Teirrjslljlnii zakon 01 delovniih r:az-mieirt.iii'h re« ni samo formalno uisikllajen z ustava, teimivce dizihai-jaijo mjiegova diolločiila iz spneime-njieneigia položaja dieloivnegia čilo-velka iiin mjeaovih saimoupraivindih praivic in dolanositi, ki ga positav-l;ja utđtaiva. Poleg, tGfia movi zakon ne ureja več db potiamikoiS'i pirav.ic in driližnoislti diolovnliih ljiuda, tem-vibč dioloča le načelma praivala za diofsledlno uivalljav'liienijie sarnouip-raviljalmja v urejiainju miedisebojr-niih dielovntih raizmeriij, ki slone na principu Sirrtkis dieimokraitič-nosti pri odločanju o medsebojnih pravicah in dolžnostih ter na principu socialne varnosti in ekonom- ske stabilnosti delovnih ljudi. Samoupravni akti, ki bodo urejali delovna razmerja, bodo morali biti v vsaki delovni organizaciji popolnoma samostojna samoupravna pravila in ne le predpis zakonskih določil, kot je to bilo došle j. Bistven kvalitativen napredek v Temeljnem zakonu o delovnih razmerjih pomeni tuđi načelo, ki izključuje posameznika pri odločanju o urejanju posameznih pra-vic in dolžnosti. O teh vprašanjih lahko sklepa le delovna* skupnost kot celota oziroma njeni organi upravljanja. To pomeni, da v vsa-kem primeru odloča vedno kole-gialni organ upravljanja, nikoli pa posameznik (na primer direktor). Zavedajoč se izhodišč novih določil Temeljnega zakona o delovnih razmerjih je jasno, da odslej ne bo več možno delovnih razme-rij urejati po starem, kakor tuđi ne nova določila neposredno upo-rabljati v praksi pri reševanju konkretnih problemov. Nujno je torej, da bistvene vsebinske spre-membe v uveljavljanju pravic in dolžnosti čimprej konkretiziramo v samoupravnih aktih. Ta najbolj nujna medsebojna razmerja, ki jih moramo konkretizirati, so po mnenju udeležencev seje plenuma predvsem pristop delavcev v delovno skupnost, prenehanje de-lovnega razmerja, razporejanje delavcev na delovna mesta, dopusti, odgovornost delavcev in podobno. Pristop v delovno organizacijo novi zakon bistveno drugače ureja, kot je to bilo določeno po prej-šnjih predpisih. Zato bo potrebno žc z začasnim sklepom določiti organe, ki odločajo o pristopu de-lavca v delovno organizacijo, po-goje, ki jih morajo izpolnjevati delavci za posamezna delovna mesta (tu lahko priđe v poštev kot pogoj tuđi poizkusno delo) in postopek objavljanja prostih de-1 lovnih mest oziroma razpisa. Raspone janje delavcev na de- l'O'vna, mesi'a in premeščanje so pire'jlanji piradpasi prepuščali po-siamicizniiikiu, to je diirektarju a.lii drutgii odlgiorvoirni osebd. Praksa je pokaizafla, da so posaimeznifci pio-gosito- izikoriščali pravico, ki so jo imeli po zakonu zia kazmovanae delaivceiv. Seveda j!e pogosto pri-hajallo do ši'kamrainja, saj je bila vsalka priemeslti'tev formalno za-koniiita, će je le novo delovno me-sto odgioiviarjalo strokovni iaobraiz-bi dielaivca im nj bilo potrebnio uipoi&teval'ii tuđi ostale pogoje de-lovniega mieiritia, oseibaii dohodek in podclbno. Novi ;zataon vsebuje do-'toeii'3, ki cnemagoćajo tato prakso. PlredlvBem ima vsalk delaivec Preoej pokornosti so udeleženci pleo-uma posveitliiii budi novemu načiniu urejianja oairoma dotoci-irv'2 traijainja Idi ni h dopusltav. Tte-meiltjimi zakon o^ delovnih raizmer-j'ih ne doToifia već, d:a je dolžina skupine dislovne dobe in nejpre-kinj-one delovne dobe v posiamiaz-■n,i deiovnii organizaciji edino me-rilo- za doilačanje taaijanija letoe(-gia dcipuislia dieilavca. Novi zukion glođe' latoeiga diepusta v skladu z ustavniirm diolcčiilom odreja le, da traljia od 14 do 30 dni, lahko pa fcudli več, vendiair maijrveč 60 dini, će dieilaivec opravlja dela, ki aahtevai-jo pcsebien napor ali ogriožajo njegovoi zdravje. Torej lesitvica, ni piricdtpiisaina im jie vsiaki delovni organizaciji poseibej: pcepuSčano, Pozdravi TitU z vrha Grintovca Tuđi letos so se Kamniški planinci povzpeli na vrh 2558 metrov visokega Grintovca, od k»der so ponesli občinsko šta-fetno palico s pozdravi predseđniku Titu za njegov 73. rojst-ni dan. V Kamniški Bistrici so jih piričakali člani AMD Kamnik, ki so z motornimi vozili prepeljali štafetno palico do Staho-vice, kjer »0 jo prevzeli mladinci stranjske sole. Tem so se pridružili še pionirji iz Crne z lokalno štafeto. Obenem z glavno^ štafeto in štafeto iz Crne sio pred spomenik revolucije v Kamniku pritekli še mladinci in pionirji iz Tuhinjske doline in iz Komende. Potem ko je predsednik ObO SZDL Vinko Dobnikar v imenu vseh občanov z.ažclel predseđniku Titu na.jbnl jše želje in pri-srćine pozdrave, je štafeta, krenila naslednji dan preko kam-niških delovnih kolektivov na pot proti Ljubljani, fcamor je prispela 13. maja ob 10. uri dopoldne hkrati z zvezno štafeto. % F. S. praivico do taikega delovnega mesta, ki ustreiza njeigioivirr.' delovnim spiosolbnoisitiimi lim ne1 samo sta> kovni iiizioibraizlbi. Brez njegoveigB pristanka se d;eila;vca pravilama ne srne raKipoirediti na detovno mesto, ki zahteva manjše delovne spoisioibnosltii; ravno tako se ne motre deilaivca toreiz njegovega. pristanka rasporediti v drugo delovno enoto. To so, po mnenju plenuma, važne novosti v novem zakonu in jih je potrebno čimprej izvesti v vsaki delovni organizaciji že z za-asnimi sklepi. da doiločia svojim delavoem leltina dopust, upoSiiavajoič poileg delovne dolbe tudii druge kriterije krt so težavn ost dela, rezultat dola, kit gia dosega posamazmik, socialni miomentl in podobno. Seveda mora deilovna stoupnost te kriterije, oEipoima. osnove in marila za di<> ločainje dolžiine diopusta uzakoniti v svoijeim saimcupiravnem ak'bu. Poliag itetga novi zakon govori o iznaibljjanijiu dopusta v najvec dveh deliih, o izrednih doipustiih, o po-nodiniištoeim dinpuBtu, ki dosllej tna-Nadaljevanje na 3. strani ...........:■:•..........."i::..........•■■■...........•■■:........ii:'"^;""::!...........!■■' ' :::5:SSH:::" " :::...........::: C- ":::..........:::■•■•..•.• Kl I III JIIlIiLI I ft ili II11 lilip ft I! m !!! ft II I iiill :::: M :::: ■ JI :::: H I :::: I ::: I I ::: I / :::, I ::::s:::h: II::: I I ::: I ■ :::: A ::: li I ::: H :::: lifl :::: II I :::: I ::: 1 ::: I/ ::: I ::::r::::u I I ::: I I ::: I :::: fl ::: II I :::: 11 ::^ IVI :::: 111 :::: I ::: \ ::: I/ :::; I :::::::::::: I I ::: N ::: I :::: fl ::: II I !■•• ■ ■ ■■» ■ ■■ I ••• III ■■■■ ■ ■■■> ^k >■■■ mg ■■■' ■ ■■■•■■*■■■■> ■ ■ •>■< M^H ■•• ■ ■■•• ■ ■ ■•■ I ■ I • ■■■ BHH ■■■■ I W ■ '•■• I II ■■■• I •■■! V ■■• ■% ma ■ ■>■»■■•■■■■ ■ ■ •■• ■ ■ •■■ ■ ■•■> ■■■■■ •■■ ■ S ■ !■•• ■ ■ iiii ■ I ■ ■ ■>■■ ■ ■•■ ■ ■ ■■! | % laa ■ ■■■■■■■•■■•i ■ ■ •■■> ■ ■ ■•■ ■ ■ '•■» ■ ■ *•■ I MM ■<*■■ ■ ■ ••■• I I '"■' I Tm '*" I *"■ I I *■■ I m ■■■ I »■-■-••■■■■• ■ ■ ••«, ■ ■ ■■■ ■ ■ •■■■ M^ M ■■■ ■ H ii 11 i m 11 i 11U ili 11 i: l ili W i M iii U i i i ili i 1 •' . {. ■■■■ [■■■ ' ' !■»■ ' ••"■ ••• •»■ ili . •■■■■■■•■■•• -t •■■> ■■■ ■■■« , ■■■ Posvet o medobčinskem sodelovanju med kamniško in domžalsko občino KAMNISKI OBOAN Na posvetovanju družbeno-političnih đelavcev, predstavnikov ob-činskih skupščin in nekaterih mcđiobćinakih služb kamniške in đoma/.lske ©bčine, sklicanem na pobudo obeh obćinskih ođborov SZDL, so razpravljali o sedanjem položaju na področju medob-rinskega sodelovanjia o perečih vprašanjih in slabostih, ki bi jih bilo treba odpraviti, in o možnostih in pogojih za razsiritev med-občinskega sodelovanja še na druga področja. KaiminffiSka in domižalsika občina imalta že vrsto slkupnih silužb. V preitektarn ofodabju so se uvelja-viile številine oblike miedisebojnega soiđelovanja na področju gospodarstva, družbenih silužb, javne uprave iitd. Mnoge .skupine službo kat so za-varovallnica. gazdino gospodarstvo in vođina slkuipnoist, prosvetno pedagoška služba, zavod za spornie-nisko varstvo, zavod za zaposle-vanje delavcev, muzej, gimnazija, zavod za izmero in kataster zem-ljišč, nekatere obli/ke sodelovanja upravnih organov itd., katerih ustanovitev je temeljila na realni ocani potreb in temelliStem ter kanikretnem- dogovoru, so v pro-teklem obdobju po-vsem upraviči-le sivoj obstoj. Na posvetu so ugoitovili, da je bilo si iStraini posameanih skupščin in tuđi družbeino-politićnih organizacij đoslej premalo storje-nega pri usmerjanju posamezriih služb in za njihovo izpopolnjeva-nje. Nujino bo potrebno spreme-mi(ti itudii macin financiranja, snj sloni dosedanje predvsem na dc-tacijah, ne pa na osnovi financiranja programov dela teh institu-cij. Ugotovili no, da bo potrebno proučiti vzrolke za premiatiihr.o uoinlkiovitoslt ineikaterih služb kot SO' zdlravsltiveini cemter, ki je sicer že ustanovljen, vendar ne deia, dalje proiučiiti potrebo po pogojih za ustanovitev skupnega zavoda za prosvetno-ipedagoško službo itd. Udeležicinci posvotovarija so vačkrat' ugioi'.oviiM, da tam, kjer ni podrdbnejiših anafe za- ustanovitev posiamezne Službe, nastopajo določene težave tako v pogledu financiranja, 'kadrovske zassd.be ipd. Na posveitovanj-u so ;->2 dom.e-niAi, da bo treba v prihndnje č;m-več prizadevanj vložiti v prouče-vande rnožinosti z,a ustanovitev nclkiatarih pom.emibnih služb kot so Zavod za socialno zavarova-:nj'e, ki naj bi biil skup."1:! za o>be obfljni, dalje analiiaiiraiti polirebo po posebni soli za zaostale otro-ke, podrobno bo več soide'.oivainja pri oibnaivnaivanijiu in oib'iiikoivamju ur:bainiiEltiičn;ilh iprog.raminiv obe'h ob-čiin. Zavod za zaposl'ovainje bn mioiral izldlellaM .analize o inveisitici-jiah, lki se preidvidevaljo na pmd-roćju uisitanoviltve arnb'Uil.an.t z.a modlid.'lno diela v obeh občinah itd. Koinlk;reltna vprašan,ja s posa-meanlh ipodir^oičij b:)do po mmenju udieiležanicev pasivetovan j a lahlko naij'boilj učimlkoivito rešsva'li od-govainjajoči svelti pri občinsklih skiuipiščiniah, ki naj bi se čim. več-k.ralt sesitali na skupnih sejah in ainaljiziriilli de:lo posarncandh silužb. Na posvetu so se tudli dogovorili za poisvet predistiavimik'ov abeh slkuipi5ič'iin komiuina.lini'h skuipnosti sooiiailiniesa zavaravanja, na kate-rom naij bi ^progovori Ili o pogoijiih za luistamoviitev samiositojnega aa-vodia za sociailno zavaroviamije za oibmioćje obah otbčiin Kamnik in Doimižaile. Prav tako so predlagali, maj bi svata za šolisitivo praućilla od'pirt.a vprašanja na področdiu mied'dbčiinislkaga sodelovanja zlasti v zvazii s posebnim šoiistvam, strolkovno-izobraževalniim centrom v Damižalah in še nieikatorimi drugim! viprašanji- Uideleženci pasvetov:anjia so bili prav tako mnanja, dia bi moralte probleme medoibfiniskiega sodialo vanija čitmivečknat oibivivnavaiti obe občinski skupščini. F. S. Brez sodelovanja zavarovancev in delovnih organizacij ne bo šio ■ TAKA JE BILA UGOTOVITEV SKUPŠClNE KOMUNALNE KSKUPNOSTI SOCIALNEGA ZAVAROVANJA ĐELAVCEV OB [SPREfETJU PROGRAMA ĐEJAVNOSTI IN FINANCNEGA NACRTA ZA LETO 1965. Ugatoivi.tev, da je troba iz leta v teto niamieniiti več sreidstev slkila-da zdfatvstvenega zavarovanja za 0 temeljnem zakonu o delovnih razmerjih Nadaljevanje s 1. strani ja 133 dini (.pireje 105 dni) itd. Z oziroma na vise maved'eme spre-membe je plenum priporočil de-lovnim organ.izacijiam, da dobro proučijo nova. določila in priipra-vijo initerne predipise, ki jih bodo v celoti upošltevali. Nova dotočila o diopusltih naj bi naše dielovne organizacije spreijele že letos, tato da bi jih biilo mnžno v celoti uiparabljalti v prihodnjem letu. Plenum je razipravljal tuđi o odgovornosti đelavcev. Dosedanijli zakon o delovnih razmerjih je zelo podrobno' obravnaval to Mprašanjie, predvsem glede disciplinske odigovoirnoisti. Z oeirom na ddločiila Teimieljinega zaikona o delovnih razmerjih so udeleženci plenuma ipoudlardli potrebo po ta-kojSnji urediitvi notranjih pred-pisov o disciplinski in rrt,ateri.alini odigavoirnosti dlelavcev in njihovi prilagadiltivi novim predipisam. Sprameimibe na tem področju so niamireč otočutne talko glede vrste kazni in posltapka kot tuđi glede organov, ki odločajo o. kršiitvah daloviniiih dolžnostii. Gre niamireč za to, da se že z začasnimi sklepi dotacijo pravice in dolžnosti de-lavcev v zvezi z delom in ođgo-vornostjo za kršiltev dalovnih dolžnosti, ker tuđi doiločila nove-ga zakona glede teh vprašanj že veljajo in se morajo uporabljati v vsaiki dalovnd organizaciji. Kanimo je bilo na plenunvu precej govora o bivših odipoved-nih rokiih. Novi zakon glede tega določa, da je .patrejano v samo-upravnem aikltu določiti čas, 'ko delavec še ostaine na delovnam miedtu potemi, ko se je odločil iz-'sltopiti iz dalovne ukupnosti, aili ko slkiupnoat odi oči, da prenaha dalavcu delo v delovni organizaciji 'tudli proti njegovi volji. Kriteriji za dmfači'tev tega časa naij ne bi bil le dalovnl st.až delavca temveč tuđi poimien deloivnega maslta za deilovino organizacijo, zahiteve tega detovnega mesta in podobno1. Plenum je zavzel sta'li-šče, maj delovne organizacije v začasnem siklopu dodoćijo ta čas v dosedanjem trajanju in po do-sedanijih krilteriijiih, obenem pa naij kar najhitreijie obli'kujejo nove oislnove :in :meirila, ki j'ih bodo noto vmiesle v svoje interne pred-pise. Qb koncu so udeleženci v raz-pravi poiudarili poit.reibo po čim-pirejlšnjii uskladitvi staitu'tov in diruglih splošlnlih aktov, prodvKeim pravilnikov o delovnih razmerjih z novim zakonom. Sicer je res, da se nie more in niti ne isime usikla-janije izvosltii hiltro in površno-. Zato je v prehodnih in končnih določbah Temieljinega zakona o delovniih razmerjih vstavijemo tuđi ddtoć!ilr>, Ikli pravi, da se sme-jo, dakUier .nišo sprejeti statut in diruigi splošni aikti, dielovna raiz-miarjia v delovnih islkuipnoisitih urs-jevaiti ituđii z začasmim.i sklepi niaijvišjega organa upravljanjia v simiiislu Temeljnoga zakoma. To pomani, da je z začaisnimii sklepi poltireibnioi nal.jlprej urediti vpirasa-njia, iki so tuđi v novem zakonu u.rajeina povsiem drugače, kot v sitarem,. To je pomiemibna naloga delorv-n:iih s'kuipnositi, ki na'j bi s čiim šir-šiiim ikrogam. ljudi sode! ovale pri njeni uresničiitvi, pobudiniilk in or-ganiizator vse akfrivnosfci pia naj bi bile predivsam sindikalne :pod!ruž-nlice v delovnih orgamiiziacijaih. B. O. danianne đaijiatve (nadomesitila, poitinii strofiki preijemiki oib rojstvu otrOka, pognabnine in posmrtni ne) kat za. zdravstveno- var'sitvo (am-buliamitino - poil ik(.l:iniičine sitoriitve, boiliniiično. iin zdraviliško zdravije-rl|.je, zldiraivlila iltd.), pamenl staig-niirainije zdiravisitvenega vanslva.. piredivseim. pa nivoj«, zdravstivone-ga stainljia nieiposredniih proizval-cav, nijihove produ'kitivnositi in ne naiziaidlmjie tudli živ!lijansikega stan-diairđia. Osom,, devet ali ćelo skoiraj anaijis't-odisItotJni stslleiž inozmožmilh za, delo, kiaikršen je bil v mesecu apnilllu lieltoišnjiega leita v daloiVniih organliizaoijah »Graditelj«, »Pro-jelklt«, Kovano' orodjs«, v Rudniku kaolina, narakuije vlagatti vse več .sradistav za i.ziboiljšan;je zdiravstve-ne službe, pradvsiem še ipreven.ti-ve, kolt ipa za nadiomeSbiila, potoe sitroške in podobno. Ker slkuipSčinia meni, da bi de-ilovne orglaniiizadije lalhko neposredno vp'livalle na zinižamje iao atalnlkorv z dleila zaradi bolezni in netsreč prti dellu tor zaradi pok-licnih oboilienj, piriiporoiča: dia v sodieilovainju z organi zdravstvene slluižlbe analizi rajo vzrolke izostanlkoiv :z dala In nesreč pri dalu; dia se čiimiprej posluižijo ddločbe pmavillnika o uvelijiavljanjiu zdrav-sl'venjega vanđtva, ki omogoča, da diellOvn-e ongainizacije po sMepu dellaivislkagia svata določijo- zd.rav-nika posameznika, ki ima edini pravico sprejemati v stalež ne-zmožnih za delo člane njihove de-lovne skupnosti; — dia omogočijo zdravstveno ogrožeraim delavcem in delav-kiami, 'ki delaijo na zdtravju škod-Ijivemi didllovniam: m.estu, preventivno okrevanje v počiitniških do-movih in druglih naravnih zdra-villivšičih; da radno izvajajo sistematske zdiravatviane preglede učencev v gtoisipodiartsltjvu, mladih đelavcev in dieiliavoav na zdrav ju Škodljivih delovnlih mesltiih; da svoje naičolo niačrlnega pre-maščanja đelavcev na zdiravju škodljivih dalovnih meisitih; da miorabiitoa marajkaječa sredstva zia, naidomesittila osdbnih do-hodikov za prvih 7 ali 30 dni na-domieistiijoi s siredBtvi, namenjeni-mi za osobne dohodlke, keir bodo le tako- nepoisirednioi zjaiiniteresirailie filamie delioivn'egia kolektiva za sn-.«>-trno. trašeinije sredstev za zid'rav-stiveno ziavarovainje. Skupština skuipnositi, zavođaijoč sie neuirajteinliih razmer in prr.majh-n-e dajavn-oisiti odgovornih organov nia podlročjiu higianKlko- tehniićne vanniosM' pri 'dalu, pa opozarja iin piniporača: Skuipščliini oibčime Kamin i-k da se zavzame za akitivnej.se in na-čritineijiše idello svoje HTV komii-»i-je :in ji dia večjo maiterialno. im moralno podlparo kot doisilej; delaVKikiim, sivatom, da se- češće seiznanijo ,z deilom, HTV komisigie v organizaciji im ji nudijo večjo moiralno podporo.; da so HTV komisije dolžne proučili i vsalko poSkO'dbo pri delu iin nesrećo na poltli na dalo in z dala; zdravstvena služba naj z večjo ođgovornostijo preizlkusa: verjet-nost pniijiavljenih pošikodto i.n ne-si^eič na porti na delo iin z dela. Skuipšči-na Občine naj sama ali vsaj nijen sivet za delo najmianj erikrat v letu obravnava poro-čiilo o nrsračah pri dellu in o dejiavno-đti odlgovonnih komiisij v delovnih onganiizaci jiah. Le tako borno preiprečilii naiza-do-vanje zdiravsitveniega va.rstva zavarovanih osab. L. M. Dopisu/ v svoj liši 2 Po dvajsetih letih so nekdanji borci zopet vkorakali v Kamnik Družbsno politično organizacije naše občine so ob Ictoš-njem proslavljanju 20-letnice osvoboditve pripravile bogat program najrazličnejših prireditev. Program je bil tako obši-ren, da ga ni moč obravnavati v enem samem sestavku. V njem so sodelovali od najmlajših — gojenci zavoda za estetsko vzgojo so pripravili samostojen večer glasbe, plesa in umetniške besede — preko šprotnikov na številnih športnih prireditvah - do najstarejsih - borcev, ki so pred 20 leti osvo-bajali Kamnik. Ites, zamiisel o poinaizionitvi osvo-bodiiitve Kamraika, je vrađina vse-gia priznanja. FrežlitveM bore: so se radi odavala pozivu oibčimisikega pri izvedbi te akcije .sodelovali tudii gojeiniei predvoijaške vzigojie. Klici »na juriš« so se kmalu po četuitii urli 8. maja potmie&aili s prvi- ođbnira izveze boircev, naj sodiaLu-jejo v lami HimiboJ ičnern os'votoaijia-nijm Kaminite. Prav rtalko pa so mi stipeilij puSk in eksplozijama boimto tam ob vanožju Staroga graidlu na Vrhipoljah. Začeto je Taborni ogenj mladih invalidov Viidial siem jih, kako so sedeli v knoigiu, eni na ktapen in sltolih, diruigi ma svojih voizličkih ali pa kar na tiieh. Veseli, razigrani, na-simeijiainii; ipelli so partizanske im 'naiiiodinie pesmli. Med nijlimi, sredli tegla aivegia kmoga je gorel velilk talboninli oigenjj, njegovi visoki zuib-lijii SO' vesalo grizilii dobella, v sikila-doivrndoi -natožena polena. Kaikoir, da 'SO' se ali li v emo, ta veliki ogetnij, siimibol žtvaibnosltii, mladio-sltii, veilCIkieea tovarištva, in Ust'i, k:i jlih jie ta ogemj OBrveiMjeval Zdlalo se ije, kalkor dia se ptamemii dViiigiaijo v niitmiu peisrnii, ki so jo ipeli. Islkire, ki *> odileitavatle iz Bnrniadte', so »e jiitr.- bleščaile v očeh kaikoir dirobnli sirnibolH giiibainua in žiivlLjenija, ki vzpliamitli in ugiasne. Bil je večer pred dlnevoim divaj-sete obllatai'ce osivobodltive. V vseh kiraijiih so toiite pposilave in piraizno-vanja in tudli oin:i iso piraizmovali, s.ioer ne tato kot osltali, toda pra-ziniOivailii in pirosilaivi'li so. Ugajailo i« nđdm, pa tuđi meni j« uaajiallio. V uivodlnem gioivoru sd ponovno oiživeilli dioigodike izipred divaijseitiih let. Spomiimgiailii so se taštih, ki so ipiadllli in tiistiih, k:i so pireživeli vouno. V ■miisil'iih so bili z njliimi na Kazani., na Sutjestei im skupino 7. nj i mi so se vasellailli zmiage. Sauni pa so že priče naše nove, sorfali-sljične dlotmoviine, isa,j so raisAii in se raiaviidali vziporodino z njo. Miladli reciitaitorji in peivci so i;z-polnili skromen, a prikupen kul-taini pragraim, potem pa se je rarđeigllia njihova peisieim, pteisieim mlaldeiga, življenja poilinega čllove-k,a. Natiimilaijiši so odsli spat, sta-reijši pa so ositadi in še naipnaj dložiivJijialii veoor, miiislii šo se jliim sproisltiile in zaiplarvale v dialjaivo, dateč od, vBialkdiainij'ilh skrbi in pre-mliSlIjievamja. Naimie je ta večer naredi! gilo-bolk vitis. Preisianieičen sem, bi:l nad temi, kata sii znajo usttvariti piri-jeltno vzdlu'Sije lin zaživeltli svoibod:-no, sproscano', kako1 znajO' ubežati vsataJainjosti. A. i. SPOMENIK REVOLUCIJE potaiti na potočjiu Zal in Malega građiu. Kimailu za tem ipa je preko žeilezinegia moistu prikioirakaila1 prva čete paint.izainov, kli so sie jli pridružile' še ostale. Luiudljle, kii so se' v veiliikern šte-viliu zibraili na ulicaih so, z navdiu-šeAjeim pa/Jdiravljailii neikdainije osivoboidSilteilje, pred karterima je na čelu jezdiil 'komanidatnt Lovro, borce že čaikala množica Kamin i-čanov. Pi-ed spomena kom so ko-miainidlir'ji čat raportiraili neikdaia'je-m:u 'kloimiaindiaimtiu onort, iki so oisivo-haijalle KaimmJk, Aindreiju Steignar-ju. Ta je neto v dalljišem nagovoru zbranim borcem in ostalim otočamam orisa1] pomen tedainjih alkeliij za asvo'bodlitev 'kaiminiškega podiročlja, Na sliki: tov. Anđrej Stegnar-Silvo govori zbrani množict pred spomenikom revolucije Za Jameaa, Branika, Kara in šte-vi.lne diruige sitiane borce je ta dan pamienii'l sipet praaniik kiot taikrait pred 20. leti. Ponovno so sli prli-pellli na prsi priborjenia sii odlliko-vainja za hratoiroslt in zaisiluge v NOB. iNa svečano okraSenem trgu pred spomenikom revolucija j« Talko je bila končana ena asreidlnijiih prireditev ob leftofenjiem piraaniovamaiu 20-letaiice osvobodii-tve. To prtiiriediltev bi kazalo ab većjeim Sodeilovaniju miuizieija NOB miarda še nieikoliko1 izpopoiniitii in jo ohraniti kot bogato tradicijo iz otodoibja NOB na KarnimiSkeim. -Ji. KAMNI3KI OBCAN 3 Občinska skupščina v Kam ni kn o 4-mesečni realizaciji družbenega plana KAMNIŽKI OBCAN Kamniška občinska skupščina. je na seji 8. juni.ja obravnavala nekatera aktualna vprašanja v zvezi z realizacijo družbenega plana v prvih štirih mesecih letošnjega leta. Ođborniki so ugotovili, da dinamika industrijske proizvodnje po-teka zadovoljivo, saj so gospodarske organizacije v industriji v prvih štirih mesecih dosegle v povprečju 30 % za letos planirane-ga fizičmega obsega proizvodnje. V primerjavi z lanskim obdob-jem se je obseg proizvodnje povečal za skoraj 14 %, kar kaže na to, da bodo planska predvidevanja v letošnjcm letu, v kolikor tuđi v bodoče ne bi imeli večjih težav z reprodukcijskim materia-lom, v celoti dosežena. Največ težav povzroca 'kammi-škirn proizvodnim, delovnim orga-nizacijam, velik odistoteik terjatev do kupčev. Skupno s terjatvami iz prejšnijega leta se je visota ne-plačamiih računov dvigruiila na pre- ko 4 milijarde dinar Jev, tor po-vzroča resne težave v gospodair-jenjiu zlaatii spričo situacije,'ki je niaisitalia po novih ukreipih glede zmamijišanega obsega kreditov za obratna srodstva. Občinska skup- ščina je glede na to priporočiila detavniim oirgianiizaeijaim, maj stope vise, kar je v mijihovii. imoći, da bi so likvidnost posaimeanih gospodarskih orgainizacij čimipireje povećala, kor bodo dirugače nastale ■rasne motaj© v proizvodimji. Doaeiženi rezultati na področju izivtaza klijiub 11 % večjemu izvozu kiolt lami v istem času ne zadovo-Ijujejo. Večima delovniih organi-zaciij, raizan »Stola-« im padjietja »Kiamnilk«, znaltno zaositaja za predvidevanji v družbenem planu. O|bčiinislka sikiupščina jie zato predložila gospodarskim orgaini-zacijam, naj čimprejie roalino oee-nijo varoike za, tako zaostajanje im podvzamiejo vse potrebno, da, bi se stanje čirnipreje ziiboij'šalo. Pred tednom požarne varnosti Kdaj bo zopet gorelo? Povod za ta elanek mi je dal zadnji požar v obratu impregnacija »Svit« v Smarei pri Kam-niiku. Ce pogledamo nazaij v dobo petih let, nam pove statistika, da je izmsd vseh požarov po podijiet-jih naj bol j pogosto gorelo prav v oibraitih »Svit«. Od leta 1959 do letos je bilo tu kar šest požarov. (Nastala škoda,, izražena v dinar-jih se sicer ne ujema z raznimi podatka, ki jih je uredlnišitvo našega lista dobilo od pisca, oddel-ka za notranje zadave pri SOb Kaaniniik in zavaroivailiruici v Memg-šu). Skoda je nekaj miilijonđka. Podatka zaivarovailmice pri kazuje -jO liaplačamo odSkodnino za nastalo škodo samo po dveh požai-rih leta 1962 in 1963 šest milijo-nov 800.000 din. Pripomiiinjam, da so bila vkljiuč-nio z zadnjim, požarom v enem meseeu kar tri eksplozije peči za impregnacijo, vendair na srećo mi bilo večje škode, pač samo raz-bita stakla v oknih, v pečen uini-čen proizvodni material i.n strah med zaposlenima. ObSiinsika požarnovamositna komisija je vačkrat pregledala obrate, pokazala poman jkljivosti, svetovala, kako naj jlih odpravijlo in z zapisnikom zaihtevaila odistra-nitev le- zelje pa posavski zeljar-jli iz okolice Ljubljane. Oboje sr> v duinajskih gosUlnah prodaja li kot posebnost pod imenom »kranij-ska klobasa s kislim zeljem-. Ko v šesltem odstarviku svetu je strežnemu oseibju glede jedillnika. omenija, da mora strežno ose bje imeti --debelo kožo in kosmata ušesa«, če je gost nataiknjon ali ćelo robat. S tem njegovim mne-njem se ne strinjamo, ker meni-mo, da mora biti gost v lokalu prav tako oTikan in dostojen kot strežno osebje, ki ni zato na svojem 'silužbonen-.' mestu, da bi moralo imeti zaradu neslamosti in neumestnih pripomb »debelo kožo im kosmaita ušesa«. Na posebno piko je vzel gosti 1-no v Stahovici, ćeš da ima ob pelkih zaradi posta zaprt lokal. Kaj gostilničar ne srne imeti niti enega prostoga dneva v tednu? Saj teđaj še temalijiteje očisti iin pi'ipravi gostinske prostore za so-bato in nedeljo in naslednje dni, ko je v tuiOstičnem kraju največ domaćih gostov in tujhi turistov. Ceprav bi bil to dan gostilničar-jevega poći tka in počitka drugoga strežnega osebja. pravza;prav tedaj opravijo največ dela. če ho-čejo imeti gostinske pmstore či-Bte in privlačne. Seveda je to piscu kot staromu izkušenemu go-stiniskemu delavcu dobro znano. Glede njegovih ugotovitev. za-kaj so ostale štiri gostilne v našem predelu zaprte, se strinjiamio ker je res, da so gostinske usluge še vedno visoko obdavčene. Gostilničarji iz Stranj in Stahovice Gostilničar iz drugega predela naše občine pripominja, da je na-bavil novo vrtno garnituro in drugo v visini 2K0.000 din, odloč-ba o /nizanju davka pa mu do-loea 10 % znižanja davčnih daja-tev ali 26.000 dinarjev. Ni mu točno znano in zato ne ve, kako je s skelpom občinske .skupščine, ki pravi da se zaradi novo vlože-nih investicij znižajo davćne obremenitve za toliko in toliko procentov. Uredništvo Kamniškcga olx"ana je prosilo za pojasnila na oddelku za gospodarstvo pri obćinski skupšćini in zvedelo naslednjc: V letu 1964, ko so zasebni gosti noi plaćevali svoje davćne <>b-veznostii družbi v oblik'i dohodini-n.e in obćinske doiklade. je SOb Kammik 10/2-l!H>4 sprejda pi'ipo-ročilo, da da zasebnim goslinccm olajšaive pri dohodku, gi ka pla-čujejo občini (občinska doklada) in to: za nabavo hladilnika za poti-ebe gb-rmočja naj osnovnoj ši h iniormacij. Turistiično društvo je holielo že večkrat prirediti poeebcn tečaj za gostinske in trgovske delavce. Ta namen pa je pi'opadel, saj nam je izjavi 1 predstavnik enega vo-d'.ilmih gositimskih obratov, da v tečaj ne posije nikogar. Kljub temu naj bi Delavska univerza v Kam-niku s pomočjo turističnega društva organizirala taike tećaje. Strinjam se z Androjkom, dn je treba nuditi gostom več domaće hrane, domaćih speci ali tol, če hočete tuđi prave kmečke klobase (ne mesarske) z žganci in zeljern. V nekaterih kamniških okolišikih gostiščih, ki jih gost je kaj hitro iztakncjo, že dobiš do-bro domaćo kiobaso ali salaimo. pa nadevan žolodcc tor domač aj-dov ali ržen kruh. Na predelu do Kamniške Bistrice je ostalo od skoraj desetih predvoj^nih gostišč le troje. To pa je ob naglom pritoku turistov v naše kraje očitno premalo. Smatramo, da bi bilo treba spet od- preti gostilne "Pri planinslkeTn orlu«, staro gostilno >vPri KoreO-nu« in prikupno Erjavškovo kiič-mo. V gostinstvo bi kazalo takcij v'ključiilii preletpii, vendair v ituili-st. čnem pogledu skoro neznani •►Jurćikov dom« na Vegiradu. O'b-jekt je turisit'ično zaniimiv zaradi izredno lopega okalja, tako da ne srnemo več odilavšati z njeg(»vo vključitvijo v turizem in gosil!i:n-stvo. Novo ustanovljeno Tuirisltlič-no društvo v Kamniški Bistrici si je zapiisalo v svoj program« dela polog zgradi tvi kftpal'nega bazena ob Bistričioi tuđi ui-editev Vegra-da. Nerešenih pa je šc kup drugih vprnlšainj. Tninutno nas narjibolj tare cesta iz Kamnika v Kamni-ško BiiSlrico. Dnevno slišiimo g;la-sovie, dia si upa turist s svtjj'im voailom na to »necesto« le pn-krait«. Ce hoćemo vsaj za silo ob-držaiti sloves kaminiiškega turizma in izikoriščati iTnilij.iM^dne investi-ciij'e, vložone v Veliko plamiino, moramo to cesto lakoj urediti. Tufisltličino in gostinsiko proble-ma^tliko, od kalere sem navedel le neikiaj probiemov, sicer rešujc-mo, todia vse j)reipočasi. I>r. S. F. Mladina ob 20-letnici osvoboditve Letošnji dan mladosti je bil bolj kol kdajkoli poprej dan spominov na prehojeno pot in dan naših narrtov in svetlih upov za bodornosl. Revolucija in boj, vsa tisočera pri/.ade-vanja povojne graditve, mladinske akcije, novi kilomctri-ši-rnkih čest vedno trdneje povezujejo naše narode v mogofno plamenico pod peterokrako zvezdo. Mladina je lista gonilna sila, ki ne pozna ovir na poti, ne srne jih poznati, mladost je postala simbol za našo deželo. Ncuklonljiva in moćna mlada roka je gradila in šc u.stvarja, ustvarja za rodove, ki naj uživaj« sad«ve tako težko priborjen(;ga miru. Mir naj bo beseda, ki ,jo bodo izguvarjali vsi narorfi na zemlji, toda naj ne bo izgovorjena v strahu in nemi bolecini, speti v okovih suženjstva; glasno in brez strahu naj privre iz src niili.jonov, milijard na vscj zemeljski obli. Sreča, o kateri so sanjali naši očetje pod tujćcvim jarmom, naj postane spremljevalec naših stremljenj, kot vesela senca naj nas spremja na poti v prihodnost, na poti v življenje. Vso srećo, ljubljeni tovariš Tito! To so bile želje nas vseh na dan 25.- maja, ko smo slavili maršalov ro.jstni dan, dan mladosti. Vsa mladina je bila listi dnn vsaj v mislih na vr-likcm stadionu v Beogradu in z najboljšimi žcl.jami spremila maršala Tita v njegovo 74. leto življenja; življenja, ki ga je nesebično dclil z našimi narodi. Kamniška mladina je počastila, svoj praznik s številnimi prireditvami. Nckatcrc i/med njih so bile živa slika dejav-nosti na vscb podroć.jib mladinskega uclc.jstvovan.ja. toda ne-katerim se kljub trudu ni posrećilo prikazati tega. kar je za mlade na.jbolj karakteristično. Mrćinska štale ta je ludi leto«, ka kor že vrsto let do-slej, bila najvidnejša manifestacija kamniške mladine. Planinci so ponesli pozdrave predsedniku Titu z najvišjega vrha Kamniških planin, Grinitovca. Pri tem jih ni oviral niti visok sneg, niti mraz. Glavni štafeti so se priključile šc lokalne iz vseh bližnjih krajev in množica ljudi pred spomenikom revolucije v Kaniniku je toplo sprejela nosilec štafet. Množica športnih tekmovanj je vsaj dclno popestrija skoraj mrtvo športno udc.jstvovanjc mladih, prav tako pa je vse pohvale vredna organizacija revije mladinskih in pionirskih pevskih /borov, ter glasbcno plesni večer gojencev Zavoda za estetsko vzgoju iz Kamnika. Mladi so se /.brali turfi ob tabornih ogn.jih, omenim naj samo /,elo uspeli taborni ogenj go.jcncev Doma invalidne mladine ter podobno srećanje kamniških tabornikov. l.ctos žc tretja oddaja »Pokaži, kaj znaš<- v organizaciji MA Stol je pri vabila v dvorano na Duplici /.elo hvale/no publiko, ki pa, žal, ni bila zadovoljna z vsem. kar je videla. Ni moj namen na tem mestu kritizirati, toda na rob vseh prireditev na.j zapišem še nekaj vrstic. Vse prireditve so bile pripravljene z na.jboljšim namenom in pohvalo naj ne hi izostala. Vendar moramo zastaviti vse sile, če hoćemo pridobiti mladino šc na širših področjih. To pa na.j ne bi bila samo stvar nas mladih, kot se vse prepogosto doga.ja. potrebni smo pomočj (pa četudi samo moralne) s strani vseh, ki vidijo v mladini nosilec bodoče družbe. Objava Na oddelku N. /. hranimo najđcne predmete: moška oća-la, moški dežni »Nvlon« plašč in rđeč ženski iležnik. Prosimo, da se lastniki teh predmetov /glasijo na navedenem oddelku ter dvignejo najdenc stvari Načelnik oddelka NZ Janez Prczelj V kamniški poslovni enoti Ljubljana-transport nišo zadovoljni Na izredno živahni seji dclavskega sveta poslovne enotc Ljubljana transporta v Kamniku, ki so se je udeležili tuđi vsi ostali člani kolektiva te enotc ter prcđstavniki uprave in centralnih samoupravnih organov, so po triurni živahni razpravi o probletnih poslovanja in odnosili centralnih organov podjetja do te enote soglasno predlagali ccntralnemu delavskemu svetu Ljubljana transporta, da sprejme sklep o osamosvojitvi kamniške poslovne enote. Osnovna misel celotne razprave in tuđi vzrok za tako odločitev je po sodbi kamniškega kolektiva v neurejenih odnosih in premajhni skrbi matičnoga podjetja za reše-vanje problemov v toj enoti in pre-majhno spoštovanje dogovorov in obljub ob združitvi leta 1959. Nihče ne more trditi, da kamni-ška poslovna enota v tem času ni dobro gospodarila. O tem pričajo številni podatki, o katerih je b:lo govora na zboru kolektiva. Zlasti avtobusni promet je kljub dotra-janim avtobusom đosegel najbolj-še rezultate med vsemi avtobus-nimi obrati v podjetju Ljubljana transport. Poleg premajhne skrbi podjetja kot celote za obnovo voz-nega parka je kamniški poslovni enoti povzročila največ težav pri-ključitev obrata žičnice na Veliko planino z obveznostmi, ki nišo majhne, saj bodo letos samo amortizacija, vzdrževanje in anuitete zahtevale preko 53 milijonov di-narjev. Kljub številnim predlo-gom, naj bi bila žičnica kot posebna enota vezana na osrednje pod-jetje v Ljubljani in naj bi deficit, ki bo še nekaj časa neizbežen, pokrivale vse enote, se položaj ni nič spremenil. Zičnici je bilo treba v prvih treh mesecih letos pokriti 10 milijonov nepokritih stroškov, kar je morala storiti kamniška enota iz dohodka ustvarjenega v avtobusnem in tovornem prometu. S55S1 10 LET KOMUNALNE BANKE KAMNIK Razvoj bančništva je v naši državi pogojen v družbenih spre-membah po revoluciji in v gospodarskom razvoju v posameznih razdobjih od 1945. leta dalje. Kamnik je kot eno močnejših gospodarskih središč z dovolj raz-vito industrijo, obrtjo in prometom v vlogi povezovalca in usmerjeval-ca gospodarskoga razvoja na šir-šem območju Gorenjske. Financiranje in kreditiranje vseh gospodarskih panog so prevzele poslovne banke, ki so do 1955. leta glede na potrebe gospodarstva, spreme-nile svojo strukturo. Sistem druž-benega upravljanja in samoupravljanja je omogočil, da so se v letu 1955 razvile komunalne banke, ki so z uspešnim delom opravičile svoj obstoj. Tako imamo od prvega julija 1955 tuđi v Kamniku komunalno banko. Zajcla je kreditiranje celotnega gospodarstva na kamniškem območju. Njeno glavno vodilo je bilo v prizadevanju, čim uspešneje prttegniti sredstva delovnih kolektivov kot tuđi po-sameznikov. Zato ji je uspelo glede na družbenc nacrte občine pripomoći k njenemu gospođarskemu uspehu. Komunalna banka posluje v današnjem času predvsem s sredstvi lokalnega izvora (95 %), le 5 % njenih sredstev tvorijo krediti centralnih bank. Pri tem je potrebno naglasiti prizadevanje banke za varčevanje državljanov. Po statističnih podatkih sodi namreč naše mesto med prva v državi, saj je na hranilni knjižici skoraj 500 milijonov prihranjenega denarja. Veliko vlogo v poslovanju komunalne banke imajo tuđi potroš-niška posojila, žiro računi, posojila za gradnjo stanovanj in drugo. Razvoj banke zagotavlja družbe-no upravljanje, ker sodeluje v njem širok krog gospodarskih in družbenih organizacij, s tem pa neposredno koordinira gospodarstvo občine. Kot sem omenil, so med vidnej-šimi posli komunalne banke in hranilnice Kamnik denarne vloge na hranilne knjižice. Varčevanje je v naši komuni pogojeno v razvoju gospodarstva in precejšnji stopnji zaposlenosti. Če primerja-mo število prebivalstva s številom hranilnih knjižic, ugotovimo, da je vsak tretji prebivalec naše občine tuđi varčevalec v komunalni banki. Tuđi zvišanje osebnih dohod-kov kot rezultat večje produktivnosti dela ter odpiranje novih delovnih mest sta činitelja, ki sta vplivala na povećanje števila varčevalcev in na povprečno visino hranilnih vlog. S tem da varču-jemo, ustvarjamo dvojno korist. Denar, ki bi sicer ležal neizrab-ljen, namenimo za kreditiranje kratkoročnih ali investicijskih po-treb gospodarstva, obenem pa si z obrestmi večamo vloge. Da bi nnše prebivalce — vlagatelje seznanili s postopkom ob odpiranju hranilnih knjižic, omenjam nekaj kratkih nasvetov: Hranilna vloga se lahko gla<:i: — na ime, — na ime vlagatel.ja, — na ime vlagatelja s šifro. Komunalna banka Kamnik iz- plačuje na hranilne knjižice, ki jih je izdal vlagateljem, neomejene vsole, medtem ko izplačujejo druge banke največ do 50.000 din. Ce po telefonu ali telegrafsko preve-rijo stanje hranilne knjižice, lahko izplačujejo v neomejenih zneskih. Hranilne vloge morajo biti: — hranilne vloge na vpogled; banka plača nanje 5 % letne obre-sti. — hranilne vloge z odpovednim rokom najmanj eno leto; banka plača (i—7 % obresti letno. Po zakonskih predpisih so hranilne vloge tajne in nedotakljive. Za vse vloge jamči SFRJ. Ce vlagatelj umre ali zaradi ne-sreče postane invalid in ima na hranilni knjižici najmanj 50.000 din z odpovednim rokom 1 leta je zavarovan pri zavarovalnem zavodu, stroške zavaravanja pa nosi banka. Izreden uspeh poslovanja, ki ga dokazujejo hranilne vloge, je znak da imajo ljudje smisel in voljo za varčevanje, to pa je zagotovilo, da bo znala vamčevaiti tudii ■generacija, ki pri haj a za nami. Varčevalci so dali s svojimi hranilnimi vlogami gospodarstvu 461,349.000 din, kar je po letih takole: Vendar tuđi s temi sredstvi ni mogla v celoti pokriti potreb. Posebna komisija centralnega delavskega sveta, ki je imela na-logo proučiti sedanje stanje v kamniški poslovni enoti, je predlagala, da bi posamezne obrate priključili k odgovarjajočim obratom v Ljubljani in poslovno enoto v Kamniku ukinili. S tem pa se kamniški kolektiv ne strinja. Ze zdaj se samoupravljanje in njegov vpliv na poslovanje celotnega podjetja ništa mogla uve-Ijaviti dovolj. Zato taka združitev po mnenju članov kamniške poslovne enote ni v interesu krepitve samoupravljanja. O položaju v poslovni enoti Ljubljana transport je na zadnji seji razpravljala tuđi občinska skupščina, ki je menila, da je treba pred kakršno koli nadaljnjo od-ločitvijo čimbolj podrobno proučiti problematiko v tej enoti. V ta namen je imenovala posebno komisijo, ki bo o svojih ugotovitvah poročala skupščini na prihodnji seji. F. S. Koncert mladih pevcev Mladinski in otroški zbor osnovne sole Toma Brejca je 8. maja 1965 priredi] v šolski telovadnici koncert v počastitev 20. obletni.ee osvoboditve. Istočasno je bil to že 19. redni koncert, ki ga leto za letom prireja in vodi pevovodja tov. Viktor Mihelčič, kar je vse-kakor svojevrsten uspeh med šol-skimi zbori. V njegovih vrstah se je zvrstilo več kot 1800 pevcev, s katerimi je nastopil nad dvesto-krat na raznih šolskih in izvenšol-skih proslavah, na tekmovanjih z drugimi zbori in v radiu. Zbor se je uvrstil med najboljše šolske zbore v Sloveniji. Tuđi to pot so mladi pevci ostali zvesti svojim prejšnjim dosežkom. 31 12-leta stanje hranil. vlog število varčeval. povpreč. hran. vloga odobrene obresti 1955 5,732.000 720 7.961 275.000 1956 17,846.000 2170 8.224 862.000 1957 24,629.000 2249 10.951 1,024.000 195« 35,003.000 2291 15.279 1,518.000 1959 46,324.000 2412 19.206 1,951.000 1960 50.000.000 2446 20.442 2,508.000 1961 67,952.000 2445 27.792 2,776.000 1962 204,273.000 4213 48.486 8,698.000 1963 331,636.000 4905 67.612 13,097.00(1 1964 461,349.000 5735 80.416 20,124.000 Hranilne vloge so se v maju in juniju letošnjega leta znižale, in tako znašajo konec junija 455,167. tisoč din, čemur so vzrok neresnič-ne vesti, ki se v zadnjem času ši-rijo med prebivalstvom, da banke in hranilnice ne izplačujejo s hranilnih knjižic. Da temu ni tako so se prepričali vlagatelji sami, ka so nasedli tem vestern, pa so mnogi spet naložili svoj denar na hranilne knjižice, zavedajoč se, da je denar, shranjen v banki in hranil-nici najzanesljiveje shranjen. Dragan Krstić Ubrano prepevanje najmlajših, pr-venci solistov, nadvse pa mogočna, občutena pesem starejših pionirjev in mladincev je navdušila starše, vzgojitelje, sošolce in vse ljubitelje lepega petja. Tako ubranost gla-sov in enotno izvajanje je mogoče doseći le z dolgotrajno vajo. Tov. Mihelčič je z mladimi pevci vadil ure in ure po šolskem pouku, jih navajal k disciplini, odgovornosti, skupnosti, predvsem pa seveda bu-dil v njih smisel za lepoto, ki jo more nuditi doživeto zapeta pesem pevcu in morda še bolj poslušalcu. Želimo, da bi 20. redni koncert prekosil vse dosedanje tako po iz-vajanju kot po številu poslušalcev, da bi ne bili koncerti posameznih šol le za sorodnike nastopajočih otrok in njih vzgojitelje, pač pa za vsakogar, zlasti za javne delavce, ki bi jim moral vsak napredek in uspeh mladih pomeniti trden korak novzgor k izgradnji odraslega človeka, občana in državljana. KAMNIŠKI OBCAN 7 Kmetje - borci NOV in zdravstveno varstvo Nadaljevanje s 4. strani Kaikšne pravice daje zakon kmeitoim — borcem? Zakloni ziagoitavilja kmetom — borcem in njihovim družiinsikirn članom, pravico do polnega zdirav-stveneiga, varstva in sicer v ena-kieim ofosegu, kot ga imajo zava-rovianie os-abs v delavskem zaiva-rovanju. Z zakonom zagaloVljene deinamne dajiaitve, kat so: naido-mestidio oseibnega dohođlka rr.od začasno niezmožnositjio za deilo ali med porodnišlkim dopustom, pot-ni sitroški, prejeimkii ob rojstvu alMka, piosrcbnine in posmrtaliinie. Gbvezinos^ii kmetov — borceiv so mmogo mainjiše kakor pravice; ali: sLroški za zdravstveno varatvo kmetov — borcev bodo pred vi -doma. še onikralt večjji od zbranih p-rispcvkov za osnovno kmotijsiko zavaravanje. Kmetje — borci bodo inamneč plačevaili samo p-rfiisipe-vek za osnovno' kmetijlslko zavaravanje, republika pa bo iz svojih sreidlsitev Ikrila razliko med osnovnim i.n polnirr." zdravstvenim varstvom. Kdo- pridobi svojstvo kmeta — borca? Svpjiatvo ipridobi kmeJtijskii pro-izvajailee, kl miu je bilo priznamo dvojino štatljie dube v NOV, v špainski diržavlj&inski vojni, ali pa če mu je bilo primano iruviaflliid-filko sivojistivo v NOB. Prav tako imajo to svojstvo tudii vdiove iin ote'oci umrlegia kmeta — bmrca. Udeležiba v NOV ni vezana na poigoj soidr.ilovam.ja pred 9. IX, 1943, arnpiaik ■zadostuije nepreiki- njeina dvojna doba dio 15. V. 1945, na gllede na dalžino trajanja, tore j od leta 1944 ali samo od 1945. S priznanjem svojstva kmeta — borca se prizmava pravica do zdravstvenoga varsitva tuđi Članom; njegove družine ozilroma po njegovi smtrti vdovi in ollirokom. .Prarviic po tom zatonu pa ne monejo podioibiti oisetoe, ki so so-dalovaJe z okupatorjem- in so naši tete v prvom odlsltiavku 163. čleraa tameljinega zakona o pokojnin-skem zavaravanju. Svojstvo kmiđta — boirca ugo-fcovii z odliočbo komisija za ugo-tiaivllljainije poikojimiinisike dobe tište občine, na katcre obmoćju je kmet — boirec evidentiran kot kmeitiij-ski proizvajalec. Kmieit — boirec, ki Se n;iana, od-loćbe občinsfee komisije o dvoj-nem stelju dobe med NOV, naj tareij ćimpreij: vloži prošnjo za izdiajo odfloićbe piri upravneim organu oboiinske skupiščine, kii je priisitojten za delo in delovna naiz-. merja. iPiosttiapeik piri upraivncim: organu se laihlko začne tuđi na predllog zdruižeinja borcev NOV. Takioj ko ima kmot — boirec odločibo o priizinainju dvojne diobe, n,aj jo stauiFiaj z dosiedainja zdravstveno liizikazinliico in z dosedianji-rr.il zdiraivistvcinijnii. Izkaziniicaimii vseh družimsikiih čilanov predloži komiunailin,emiu zavodu za socialno zavaravanje — podružnici Kaim-nii'k, dia zamenija sedanije k,m,ct'ik:c zdifiavistivene iskaznice z novima. Od kdaj, gredo praviJce doi podnoga zdiravatveiniega varatva kmetom — borcem? Od 1. aprila 1965 dalije. Upra-viićemoam, ki se j.i>m, bodo zdrav-sltvone lizlkaznice z oizmalko kmeta — boirca izdale z zakaisnitrvlijlo, venidar še v tetu 1965, lahko do konca tega lqla zahtevajo od ko-munalnega zavoda za socialno zavaroivanje — ipodiružnice Kam-ni:k povtfaičillo' stroSkov za tišti deil zdravstvenih stiori'tev, ki bremenii-jo od 1. aipinillia 1965 dalje repub-liškii proračun. Kmeitjie — boirci pa, ki bodo uveljaviiili priznanje dvnijme dobe sele po 1. januarj'u 1966, bodo upiraivićeinii do ipoilnega zdii'avsitvonega varsitva šeile od dlneiva uvedbe posltopka za priznanje dvojne dobe. Skrb za izvaijanije tega zaikona jie mialložeina Reiputoliškemiu selk-rellianiaitu za socialno vanstvo iin zdiraivisltrvo, zaždlelnO' pa bi bilo, da bi koimiiisiija za ugotav'lijianije po-kojmiinislke dobe pri občinskem or-ganiu iza dalo iin delovna razrr.'arjia 6i:miboil;j poihiiteila z ■reSaihvijo ziah-tevlkov kmieitov — boircev. U M. Franc Dolinšck iz Tovarne usnja v Kamniku .je poslal uredništvu dopis z naslednjo pripombo: Nisem dopisoval še v noben časopis, ker pa me to veseli, vam pošiljam tale članek in v kolikor je sposobcn za objavo, ga prosim objavite. Prilagam tuđi fotografijo z otvoritve menze. Srečanje z upokojenci V poćastitev 20. obletnice osvo-boditve je dclovni kolektiv Tovarne usnja Kamnik v začetku mese-ca junija odprli v bivši Knafliče-vi vili sodobno in okusno urejcno menzo. Delavci bodo v ten prosto-rih lahko v miru použili svoj topli obrok malice. Istočasno so povabili ludi upo-kojence, ki so bili zadnjih 20 let zaposleni v podjetju. Po kratkom pozdravnem nagovoru v sejni sobi so si upokojenci ogledali '»svojo« tovarno. Starejši gostje se nišo mogli načuditi notranji preuredit-vi in mehanizaciji oddelkov. Za časa njihovega aktivnega dela je bila še večina del ročnih, medtem ko se danes kože predelu.je.jo le strojno. Po ogledu tovarne so bili upokojenci prvi gostje v novi menzi, kjer so jih pogostili. Tako jim je bila izkazana čast, da so prav oni odprli ta pomemben objekt kolektiva. Razšli so se veseli in zadovoljni 7. željo, da bi bilo takih srečanj še već. Bili so srečni, ker jih nišo po-zabili, ker nišo pozabili njihovega dela in znajo ceniti njihov vloženi trud in znoj za čim boljši uspeh podjetja. D F_ S tuberkulozo ni premirja KAM NISKI OBCAN 8 Letošnji svetovni dan zdravja, ki smo ga praznovali 7. aprila, je po-tekal v znamenju gornjega gesla. To pomeni nenehen boj z jetiko, dokler je ne spravimo s sveta. Ta cilj pa ni odvisen samo od zdravstvene službe ter od bolnikov, tem-već od vsakega posameznika in skupnosti. Važna metoda za odkrivanje pljučne tuberkoloze je fluorografi-ja. Novembra leta 1962 je fuoro-grafska ekipa z Golnika fluorogra-firala tuđi naše občane. Akcija naj bi zajela vsc ljudi, rojenc do vključno leta 1943, to je od 19. leta starosti dalje. Po programu je bilo predviđenih za • fluorografijo 13.132 oscb, fluorografiranih pa je bilo dejansko 12.812. Akciji se to-rej ni odzvalo 320 oseb ali 2,44 %, pregledanih pa je bilo 97,56 % ob-čanov. Od ekipe, ki je na Golniku pregledovala fluorografske slike, je prcjcl tukajšn.ji protituberku-lozni dispanzer 675 posnetkov, na katerih so opazili bolezenske sprc-membe v organih prsnoga koša (na pljučih, srcu, ožilju, žlezah, okostju itd.). V proeentih znese to število 5,27 % (povprcčje za Slove-nijo je 4,7 %). Pozivu dispanzerja na kontrolni pregled se ni odzvalo le 5 ljudi. Od teh so bili tri.jc zaradi bolezni klinično pregledani na domu, dva sta pa v času post-fluorografskih pregledov umrla. Pri teh 670 ljudch je protituberko-ni dispanzer (PTD) dokoneno ugo-tovil, da bolena za tuberkolozo 110 oseb in sicer 68 moških in 42 žensk. Najpogostejše obolevanjc smo uro tovili pri osebah nad 40. 1. starosti, zlasti pa pri tistih nad 60 let (40 oscb je 36.4 %). Izmcd teh 110 tuberkoloznih je bilo dispan-zerju žc preje znanih 85 bolnikov Potemtakcm je fuorografska akcija na novo odkrila le 25 bolnikov (30 %), med katerimi je bilo 7 de-lavcev, 5 uslužbencev, 6 upoko-jencev, 3 gospodinje in 4 kmetje. Po končanih kontrolnih preglc-dih fluorgrafske akcije je sestav tuberkoloznih bolnikov po pokli-cih takfieru Delavci 34, uslužbenei 14, kmetje 19, gospodinje 17, upokojenci 26. Izmcd teh 110 bolnikov je bilo 8,18% 7. začetno (minimalno tbc): s srednje razširjeno 71,18 %, z moč-no razširjeno 20 %. Od 25 novo odkritih je bilo 24 % minimalne tbc: srednje razširjcnc 72 X, močno razširjcne 4 %. Od že preje znanih tuberkoloznih bolnikov pa je bilo: minimalno razširjcnc tbc 3,45 %, srednje razširjenc 72 % in močno razširje-ne 25 %. To kaže, da je zadnja fluorograf-ska akcija v primerjavi s prejšnji-mi leti ugotovila precej višji od-stotek začetne (minimalne tbc) in dosti manjši odstotek moćno razširjcne. To je vsekakor precejšnji napredek zgodnjega odkrivanja zlasti začetne pljučne tuberkoloze. Poleg sveže (aktivne) pljučne tbc smo ugotovili še 330 primerov neaktivne (zdravljcne) tuberkoloze. Od teh pa jih je imcl dispanzer 228 žc preje v evidenci, tako đa je fluorografska akcija odkrila le 102 nova primera aktivne tuberkoloze. Nadalje je akcija odkrila še 134 primerov vnetnih, degenerativnih in destruktivnih sprememb na pljučih, med katere spadajo pljuč- nice in njene posledice, zamašc-nja (atelcktaza) in spremembe v bronhialnem vcjevju (bronhickta-zije), zaprašena pljuča (pneumoko-nioze), glivična obolenja pljuč, pljučne ciste (mehurčasta pljuča). Ugotovili smo tuđi 14 primerov tu-morjev (bul) v prsni votlini. Pri 37 kontrolirancih smo doznali kardiovaskularne spremembe. Te se kažejo v velikosti, obliki in legi srca ter velikega ožilja, ki prc-segajo fiziološke (normalne) mejc. V 17 primerih smo dokazali raz-ličnc nepravilnosti (anomalije) in izmaličenosti (deformitete), kot so desna stranska lega srca, preko-merno razčlenjenje pljuč, vratna vretenca, medsebojno zraščenje reber, bolezenska skrivljcnost hrb-tenice, ozdravljeni prelomi reber itd. V i primerih pa različne druge spremembe (notranja golša. tu.jki. itd.). Pri 54 primerih poslanih posnetkov nismo opazili nič bolezenskega. Iz navedenoga je jasno, da je fluorografska akcija važna ne lc za odkrivanje pljučne tuberkoloze, tcmveč tuđi za celo vrsto bolezni v prsnem košu. (nadaljevanje sledi) TEKME ZA POKAL MARŠALA TITA NOGOMETNO MOŠTVO KAMNIKA Poraz prvaka Slovenija — Olim-pijo v Kamniku. Kamnik — Olimpija 1:0 (1 : 0) Mladinsko mošlvo je k svojemu prvomu mostu SCNL dodalo še en uspeh. V tekmi za pokal Maršala 'rila so premngali letošnjega prvaku Slovenije — moštvo ljubljanske Olimpije. Tckma je bila odigrana po zelo ležkem terenu, tako da gostje nišo mogli pokazati vsega svojega znanja. Vendar pa zmaga Kamnićanov zato ni nič manj zaslužena, saj so prav s požrtvoval-no igro dosegli ta uspeh. Kamnik je nastopil v naslednji postavi: Kosir, Jagodie, Repanšek, Šušteršič, Jeras, Poljanšek, Kovač. Sitar, Pišek, Spur. Edini gol je dosegel Kovač v 16. minuli. Olimpija je nastopila v najboljši postavi z reprezentanto-ma Oblakom in Popivodo. Najboljši je bi I prav gotovo domaći vratar Kosi i-, ki je rešil moštvo poraza. Pohvalili pa je potrebno vse moštvo za zelo požrlvovalno igro. — sm Kamnik : Jarše 7 : 6 (3 : 3: 2 : 1) V pokalni tekmi so domaćini z ležereno in neresno igro slavili zmago sele po streljanju enajst-metrovk. Kljub temu, da so vodili že s 3:1, so z neresno igro dovo-lill gostom da izenačijo rezultat. Vendar so nato z dobrim izva.ja-njem enajslmetrovk Klemenca in obrambo Gorjana uspeli zmagati Gole so dosegli Klemenc 3 (vse iz 11 m). Hlcbanja 2, Mali 1 in Gor-jan 1. Ihan : Kamnik 0 : 2 (0 : 2) V drugi pokalni tekmi so Kam-ničani kljub temu, da si) nastopili z desetimi igralci dosegli zmago, ki pa bi bila lahko še višja. Gola za Kamnik sta dosegla Hlebanja in Urh (11 m). — sm Od leve proti desni stojijo: Slabanja, Rutar A., Gorjan, Vavpe- tič, Slapničar, Kičmene, trener Bcrginc. Kleče od leve proti desni: Mihelič, Rutar J. Stclc, Letonja, Mali liiiiiia'iilllihiiililiiiiiiRl'liiliiii1 Strclci \f. lcsnoindustrijskih podjetij Slovenije na Duplici: drugi /, desne Pcter Bcrtoncclj, SI) Stol najboljši strelec dneva Strelsko prvenstvo lesnih delavcev Slovenije na Puplici Pred dnevi so se slrelci — delav-<-'i Josnoindustrijskih podjetij Slovenije že šestič zapored pomerili v streljanju z zračno puško. Organizator srečanja je bila spol pri-zadevna strelska družina »Stola«, ki je svojo nalogo odlično opravila v zadovoljstvo vseh udele/.cneev. Na tekmovanju je sodelovalo 11. ("kip iz 9 delovnih kolektivov les-nc industrije iz Maribora, Slovenskih Konjic, Skol'jc Loke, Vrhnike itil. Prireditelji so za najboljše po-sameznike pripravili 10 lepih praktičnih nagrad (sodobna klubska garnitura, televiz. omarica itd.). Prohodni pokal — kristalno za-''■n je že drugić zapored osvojila ekipa SD Stol z 1242 krogi od 1500 možnih. Ekipa Stola je tako že če-trlič najboljša na lem tradicional-nem srečanju. Najboljši strclci meci vsemi 55 sodelujočimi je bil Pcter Berton- celj član SD Stol, ki je dosegel 259 krogov od 300 možnih. Rezultati: Ekipno: 1. SD Stol I. 1242 krogov, 2. SD Stol II. 1197, 3. SD Maiies Maribor 1135, 4. SD Jelovica Školja Loka 1120, 5. SD LIP Slovenske Konjice 1118 krogov. Posamezniki: 1. Bertoncelj Peter Stol 259 krogov (11 X 9), 2. Butnik Franc, LIK Vrhnika 259 (8 X 9), 3. Ipavec Stane, Stol 257, 4. Semeja Mirko, Stol 247, 5. Marn Mihn, Stol 240 itd. Organizacijo prvenstva lesnih delavcev Slovenije v streljanju z zračno puško prihodnje leto je prc-vzela strelska družina LIP Bled. F. Svctelj R A Z P I S DELAVSKA UNIVERZA KAMNIK, FUZlNE 10 VPISU-SUJE V SOLSKO LETO 1965/66 v naslednje oddelke za isrobraževanje odraslih: a) Pripravljalni tečaj za polaganje izpitov na srednji administrativni soli; b) Tečaji tujih jezikov: 1. nemščina, 2. angleščina, 3. italijanščina, 4. šiianščina Tečaja nemličime in angleščine bosta zaĆetna in~hadaljc- valna, c) Strojepisni tečaj — začetni in nadaljevalni d) StenograiSiki tečaj — začetni in nađal,;2va!ni e) Tečaj debatne stenografije II stopnje i) Večerna osemletka Pogoji zia vpis v pripravljalni tečaj za polaganje izpitov v srednji administrativni soli, v tečaje za tuje jezike in v strojepismi ier stenografski tečaj je uspešno dokončana osnovna šola (osemletka). Prijave siprejema Delavska univerza Kamnik, telefon štev. 83-374 do vključno 30. julija 1965 vsak dan od 7. do 14. ure. Uredništvo »KAMNIŠKEGA OBCANA« Kamnik Pred đnevi sta praznovala zlato poroko Frančiška in Matevž Završnik iz Podgorja. K lepemu in ređkemu jubileju čestitamo K A M N I S K I O B C A N 9 PETDESET LET SKUPNEGA ŽIVLJENJA unmniciiA nHiniiionH KAMNIŠKI OBCAN !0 ZA MESEC APRIL 1985 £ ROJSTVA: Delavec Roman iz Komende št. 25; Koritnik Anton iz Kamnika; Krivec Jožko iz Stol-nika; Resnik Darinka iz Trobcl-nega 3; Uršič Drago iz Zg. Stranj in Zalokar Monika iz Nasovč !!. %■ POROKE: Barišič Josip, delavec, star 27 let iz Smarce in An-drejaš Hilda, delavka, stara 22 let iz Smarce; Hudmal Jože, Hvar, star 31 let iz Duplice in Može Marija, delavka, stara 27 let iz Du-plicc; Janćič Edvard, avtomeha-nik, star 23 let iz Duplice in Arh Ema, frizerka, stara 18 let iz Kamnika; Kajba Milan, strojni klju-čavničar, star 24 let iz Trbovelj in Bernot Marija, uslužbenka, stara 22 let iz Stranj; Kožlakar Ferdinand, delavec, star 35 let iz Cirkus 9 in Mali Veronika, delavka, stara 29 let iz Sel 4; Kralj Janez, avtomehanik, star 2.3 let iz Trojan in Semprimožnik Jožica, učiteljica, stara 22 let iz Most. 0 SMRTI: Berčič Franc, osobni upokojenec, star 79 let iz Kamnika; Bernot Angela, gospodinja, stara 68 let iz Smarce; Dolar Jožc-fa, delavka, stara 21 let iz Zupa-njih njiv; Fleišer Julijana, osebna upokojenka, stara 65 let iz Kamnika; Naglič Karol, osebni upokojenec, star 72 let iz Smarce; Plevel Marija, kmetica, stara 69 let iz Gmajnice št. 9; Us Janez, prevžit-kar, star 80 let iz Spitaliča; Vid-mar Uršula, stara 78 let iz Studenca 5; Zarnik Franc, kmet, star 77 let iz Suhadol št. 17; Zobavnik Marija, posestnica. stara 81 let iz Kosiš; Žurbi Marija, preužitkarica, stara 87 let iz Zal — Kamnik. ZA MESEC MAJ 1965 %■ ROJSTVA: Borut Pangcršić iz Markovega 1-a. # POROKE: Aljaž Franc, teh-nični risar, star 25 let iz Kamnika in Chvatal Breda, učiteljica iz Domžal; Balantič Janez, delavec, star 23 let iz Zupanjih njiv in Kosir Jožefa, uslužbenka, stara 22 let iz Vrhpolja; Bizjak Anton, uslužbenec, star 27 let iz Podgorja in Paviić Antonija, šivilja, stara 25 let iz Podgorja; Brelih Daniel, delavec, star 25 let iz Tunjiškc Mlake in Turk Marjeta, delavka, stara 20 let iz Mekinj; Burgar Jožef, star 29 let, priučeni strojnik iz Vodič 126 in Stupar Ana, stara 24 let, kmečka delavka iz Kom. Dobrave št. 10; Cebulj Andrej, mizar, star 24 let iz Podgorja in Skerjanc Veronika, tkalka, stara 21 let iz Volč-,iega potoka; Cebulj Franc, star 28 Let, kmet, stanujoč Voklo 33 in Kopitar Zora, stara 32 let, kmetica iz Most št. 30; Drolec Janez, usnjar, star 24 let iz Koštanja št. 1 in Pav-lić Ivana, delavka, stara 24 let iz Buča 27; Grubar Albin, delavec, star 25 let iz Ljubljane in Urankar Frančiška, delavka, stara 29 let iz Vrhpolja; Giossini Janez, rudar, star 33 let iz Zg. Tuhinja 13 in Serša Justina, delavka, stara 28 let iz Starih Sel; Hribar Pavel, delavec, star 23 let iz Pirševega in Ber-lec_Marija, delavka, stara 22 let iz Zg. Palovč; Hrovat Alfonz, star 25 let, pek. pomočnik iz Gradišća 6 in Kern Pavla, stara 22 let, delavka iz Gore št. 13; Jurman Edvard, ključavničar, star 25 let iz Mengša in Prezelj Ana, prodajal-ka, stara 22 let iz Podgorja; Kre-gar Milan, delavec, star 27 let iz Stahovice in Lanišek Angela, delavka, stara 20 let iz Bistričice; Lar^ek Andrej, šofer, star 22 let iz Laniš in Rosec Pavlina, delavka, stara 21 let iz Markovega; Marin Rudolf, star 36 let, avtomehanik iz Sunnyholt 62, Rd, Blaktown, NSW Avstralija in Rajh Hilda, stara 23 let iz Domžal, Cesta Talcev 1; Ma-rinšek Ciril, delavec, star 29 let iz Godića in Letnar Pavla, delavka, stara 24 let iz Sp. Stranj; Pavlič Miha, delavec, star 27 let iz Pod-smrečja in Cehun Stanislava, delavka,' stara 28 let iz Porebcr; Planine Stefan, akademski slikar, star 39 let iz Ljubljane in Kos Marija, študentka filozofije iz Ljubljane; Poravne Jakob, avtoličar star 24 let iz Smarce in Juteršek Stel'ka, delavka, stara 23 let iz Kamnika; Potočnik Stanko, star 25 let, priučeni zidar iz Stahovice 11 in Ke-pic Kristina, stara 24 let, delavka iz Gore št. 26; Slapnik Ivan, tovar-niški delavec, star 23 let in Ivanka Drolc, kmečka delavka, stara 18 let, oba iz Motnika; Virijant Mak-similjan, star 26 let, šofer iz Buča 28 in Ana Pibernik, stara 22 let, delavka iz Suhadol 28; Vrtačnik Miha, li var, star 32 let iz Srednje vćisi in Olivetić Julijana, delavka, stara 21 let iz Vrhpolja; Zorman Jerncj, star 23 let, avtomehanik iz Komende 37 in Ana Tomšič, stara 20 let, delavka, stanujoča Polje št. 29. $ SMRTI: Bešter Franči.ška, stara 77 let, Sela pri Kamniku št. 1; Dolčič Marijana, gospodinja, stara 67 let iz Most št. 60; Golob Frančiška, prevžitkarica, stara 84 let iz Gozda; Hafner Marjeta, osebna upokojenka, stara 80 let iz Komende št. 31; Homar Marija, stara 70 let iz Podhruške št. 6; Kregar Erna, kmečka delavka, stara 34 let iz Kosiš; Korbar Boštjan, kmet, star 74 let iz Klanca št. 32; Kri-žel j Peter, kmet, star 73 let iz Pod-boršta pri Komendi št. 10; Loboda Janez, osebni upokojenec, star 89 let iz Smarce; Pregled Antonija, prevžitkarica, stara 66 let iz Laniš; Reberšek Vincenc, prevžitkar, star 75 let iz Zg. Motnika; Suhoveršnik franc, delavec, star 26 let iz Podgorja; Trtnik Nevenka, gospodinja, stara 60 let iz Kamnika — Žale; Vrankar Terezija, stara 78 let iz Lok 2. »KAMNISKI OBCAN« glasilo Ob-činskega odbora SZDL Kamnik — Urejujc uređniški odbor. — Glavni urednik Vinko Dobnikar, odgovorni urednik Dolfe Cebulj, lektor Marija Grzinčić, tehnićni urednik Avgust Novak. — Izhaja enkrat mesečno. — Uredništvo in uprava na Delavski univerzi Kamnik, Fu-žine 10 — Tiska tiskarna »Kočev-ski tisk« v Kočevju. Na. pod'liaigi 9. im 12. člena Zalkoma o uirejaimju mesitinega zemljišča na območju občine Kamnik (Ur. 1. LRS št. 8/63) in Odldkia slkiuipišičiine občtae Kamimik (Uradmii vesi'iniiik občiine Kaim.H'lk šlt. 2 z dine 15. I. 1964), dbjavllja Skllad z,a ureijainijic međtoeiga iziomiljiiščia .mai cibmočjiu olbčdine Kaimimik nasilodlnj i RAZPIS javnega natećaja 7-a vlaganje ponudb za pridobitev uporabe nicstnega zoml.jišča na območju občine Kamnik za gradmjk) stano vanjskih hiš 1. Melsitino zeimUijišće se .oddaja v uporabo ■najugodmejšeinTu poniudlnakiu. 2. Fredhnelt naitečaija so: a) Zeimiljiišča pare. št. 704/11, 704/12, 704/13, 703/13, 703/12, 703/11, 703/20, 703/19, 703/18, 703/27, 703/26, 703/25 vse k. o. Kaiminiilk za graldmijo 12 enođlruižiiiniskih visofcoprklt-liiičniih isitainoviainijlslkiih hiš in se nahiajajo na zaizidailnem podlročju Tršiko polje. b) Zomiltjlilščia pape. St. 704/10 im, 704/9, 704/8 d.n 704/7, 703/7 .im 703/8, 703/9 ih 703/10, 703/14 in 703/15, 703/16 lim 703/17, 703/21 dm 703/22, 703/23 im 703/24 vse k. o. Kamimiik za girađinijlo 8 sltainoivainjiskliih einoinadlstiropmdh divojičlkav in se nahajiajo ma zaziđalnem predeliu Trsko polijte. c) Zeimljiilšlča pare. št. 1404/4, 1402/5, 1404/3, 1402/4, 1401/14, 1402/3, 1401/13, 1404/2, 1402/1 im 1401/2 vise k. o. PoldKloirijie zia giradlnijo 10 anodiruižimskiih visokop'-■rfiitllieiniiih sCianovalnljisIkiih hlilš im se narhajajo1 ma zaizii- % dlallineimi predeliu Diupldca. 3. IizIklHoniii znesek pnisipevka za uredlitav ziemijiišča je ima-slledlntjl: a) za dno zeimUjiiišče za gradnjo sitainovamjjlskih enodlru-žiiniskih :hiž, maived'eindh pod 2a lin c — 8000.000. — dli-mair!jefv. 'b) iza eno zemll'jii&čie aa gralđnljio stainovainijlsikeigia dvojnika pod! 21b — 1,400.000. — diilnairijssv. V zigoiriai.} naivodemi izlkilicnd ceinii je vselboivaina tudli od'šlkiodinama za mieisltino Kieimllijlilšlče. 4. Izikilicin'i anaselk ipirispevlka zapaide v pSiaćifo: a) 40 % oib podlpiislu pogioidlbe b) 30% do 31. III. 1966 c) 30% dio 31. III. 1967 5. Nsj'uigiodlnejiši ipotnudlmilk bo imoral prositi za izdajo grad-bcinega dbvoH,jen:ja v šesltiih imetsecih po ,pod|piisu pogodbe, ipirliičefti z flradlnjio v emam lieltiu po pođlpisu pogodbo im olbjeiklt dogiradlilti do 31. XII. 196«. Pogodba o oddaijli uporabe iziemilijiiišča bo imorial' islkil činiti v roikiu 8 dini po pralv-noimiočlnosltii odlloičlbje o oddajii zeimllljliiš&a. V naisipirtiltincm se zieimilijlilšoe odlv'zaime im oddla dlrUiglemu poiniudlniikiu. 6. Poimudlba se lahlko glasli siatmo na ano pairceflo pod 2a in c, oaiiTOima zia en dvdjlćcik pnd 2;b. Ponudinifk ipa laihkio navede v pomiudlhi še naidlailjinije parcdle, na katare naij se v podre-jetnii. vnsltli nainaSa nijieigiova poimudiba za prtiroar, nve-sitiltioirljli d'ztvršiiitfl na laisltme sltiroiške. 10. O iiziiđlu miatečaija bodo uđeileženci 'OibveSčeinii s piasebiniiimd ođlločibairni lim z objlmvo na: o^fesini dicisiki SlklupLščine oblčine Kaiminijk v rWkiu 15 dimi pir> ziakiljlućku niaitočaja. 11. Poiniudiba, mora biitii sesitiaivlUJlema tako, dla je iz, lc-to raiz-vii dino: a) Irne lim piriiiimelk. poiniudndika b) inatsllioiv potnudlnćka, c) imeislto iim dcilovna omgainiiizaiciijla, kjer je zapoislan d) mavedlba zeimilijišča, inai kaltiereiga se gllaisii ponudba e) Visina priiapevikia, Iki ga poniudinik poniuija 1) ir^nlk plliačilla ipiriiEipevlkia, kli ne srne biitii krajiši, kot je raizpitsialn g) v ipoimudibii mora por.uidhlilk liizjjiaivirtji, da pniHtaja na visio poigoje nazipiaa . Porvuidlbe hren .zisora;} iniaiveidEini?r;a ne bodo upoišlteiviaine. 12. iPoiniuidibe je dostaviti v roku 15 dini od i'zidla »Kaimini-šlkeiga občamai« v prostoire Sklada Kaimmiik Maiisitrova uliica št. 7. .Pomudlbia mioira bliltli v iziaipriti oivoijndoi, na totemi mora. biitii poiuidairijieimo naipiiisam naslov: »NATEČA.T ZA UPORABO ZEMLJlSCA«. 13. PodirolbnieljSo obnai^lioižl'ltiev o odldiad i imosltmciga zorml'j'išča lalhlko dobi vsaik imiteireseinit v ipinoLStoiri'h Slkllaida. Sklad za urejanje nicstnega zemiljišča na obmofiju obdlne Kamnik KRONIKA