inniiniiuHnnmNnnnunuiniuiiniiiiiiiiiniiiiKmimiHiniiuiiimiiniiiiiiiiiuuif/imiiuivuniininiiiiiitniiivmiiiiiHimiiiiiiiiiiiffliniiiHiiiuiuimiiiiiiiniuiiiuiiiuniiiiintiiiuiiiiiuiiiiimniHmiiiuMiiiiiumiiminuiiuHiMiiininnimiuiKMiiHHiiiiimuiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiuiiiuniiniiiininiuuinuinnimiiiiiinuiiiii
Celoletna	naročnina	znaša	K	6'—
polletna	„	*	«	3'—
četrtletna	„	»	»	1*50
iniumnmttfflinmnuninimnKiiiiiimnininimnitniinmmiiiitMMnitiiiimiiii
GLASILO SLOVENSKEGA DELAVSTVA
  ...
iiiiiiiiinHuiiuiuminHmuniimiiuiminiiiiHuiiiiuiiiniammnuiiiiimnMi Uredništvo ln upravnlitvo se nahaja v Ljubljani. Jugoslovanska tiskarna Oglasi se sprejemajo po dogovoru
iiiintii)iniinmni;imiiMiHnmnimniiimuiiiinin»mDiHimmwwnnimiwi
V Ljubljani, dne 26. marca 1919.
Posamezna Številka stane 20 vinarjev.
Štev. 17.
Izhaja vsako sredo.
Leto XIV.
VpraSanle Honsuma In plač. - Razmere n Domžalah. - Vladno posredo-uanfe. — Tsnarnar Sfembsrger si Rlengsii ustavil obrat. 70 delaoceo brez dela. - Socialni demiHie o Zagrebu že pred enim letom delali silo. 16 delaufc le bilo orženih šiloma oen. - le ne zasirnplien socialni demokrat
o socialiili demokratih. - Železničarski glas.
Enakost, bratstvo, svoboda.
In šli smo boj bojvat z upom zmage .,. Dosegli smo zmago in z njo prostost in Kvobodo. V nas je, da si prilagodimo to prostost, da nas ne prehiti socialna povodenj, da nas ne uduši jakobinska svoboda in ne zavihti nad nami in našo mlado državo svojega biča.
Egalite, Fraternitž, Liberte! je bila parola (geslo) francoskih revolucionarcev, ko so koncem osemnajstega stoletja razdejali staro bourbonsko državo in z njimi na jeziku gradili novo, ki naj bi jim bila yse: Bog, vera, morala in blagostanje.
Kar je bilo svetega so poteptali in zavrgli. Najhujši boj je veljal Cerkvi. »Vse, kar ima trajno veljavo, mora iti pot uničenja!« Oboževali so samo sebe kot osvoboditelje človeštva in vzornike novega človečanstva,
Ali naj hodimo mi to pot?
Tudi mi imamo svobodo in prostost Jn v nas je, da ostanemo tudi naprej svobodni. Za!to se strnimo in zidajmo na edino veljavnih načelih krščanske ljubezni, ki naj nam bo parola ravno v teh dneh.
Dihi ljubezni so nas prvi objeli, ko smo se Zavedli življenja: ljubezen naših mater. Ni ga srca, ki ne bi bilo za njo. Ta pa temelji v vseobsegajoči ljubezni tistega, ki se je kot Bog ponižal in prišel med nas ter sprejel nase našo naravo in postal enak nam, naš brat — naš Odrešenik Jezus Kristus.
On nam je pokazal edino pravo pot, po kateri moramo hoditi, ker v Njem je naša moč in sila, v Njem najlepši vzor; Enakosti, Svobode in Bratstval
Zakaj?
Zakaj se Judje in pod njihovim vplivom :n varstvom socialni demokrati tako zagrizeno borč proti pozitivnemu krščanstvu, pred vsem pa proti katoliški veri?
Nemški socialni demokrat Paumgai-ten, ki je hiJ pravičen, se je sam zgražal
LISTEK.
Don Gabriel Garcia Moreno,
predsednik republike Equador.
—r.
Palje.)
Don Garcia jc zapustil neoviran ječo. Spremljan od zvestega generala, je z naj-večjp naglico jezdil iz Riobamba v Calpi-
V	eni uri svojega bega je našel 14 zvestih. Pogumen, kot je bil, je hitel Moreno na čelu te četice nazaj v Riobamba. Tu je našel vse v neredu. Nekateri poveljniki so izginili od svojih kompanij, ko so si nabrali dovolj plena; drugi so bili pijani in trdo spali. Moreno je najnevarnejše izbral, se osvetoval s svojimi štirinajstimi tovariši, aj z njimi; dal jim je čas, da so se pripravili na smrt in ukazal vse postreliti. Red je bil zopet upostavljen.
Še vedno pa je bil Guayaquil pod poveljstvom Francovim nepremagan; od morske strani radi pomanjkanja brodovja Moreno ni mogel blizu. S pomočjo generala F1 o r e s . ki sc ie nekdai boril na
nad lem in je napisal na socialne demokrate sledeči oklic:
Socialni demokratje, vi veste, da so najhujši sovražniki klerikalizma Judje. Judovsko časopisje sramoti vse fa re norčuje iz vsega, karkoli jc v stiku s krščansko vero, ono eismoti na najbolj podli način, ki je sramota za dvajseto stoletja, krščanske verske obiede. Sedaj pa dobro premislite, vi socialni demokratje: ali ste že kdaj v kakem judovskem časopisu brali taka sramotenja, naperjena proti obredom judovske vere? loda, kaj ne, če se judovsko časopisje jia najbolj podel način norčuje iz rožnega venca, sv. obhajila in osebe Jezusa Kristusa, to naj krščanski svet mirno prenese?
Ali naj se uvede ločitev katoliškega zakona, to ie čisto zasebna stvar katoličanov: oni naj odločajo o tem, kakor hočejo. In kdo ravno se najbolj zagrizeno zaletava
v katoliški zakon? Judje! Kaj pa pravzaprav briga Jude katoliški zakon?
In kako pridejo Judje do tega, da hočejo iz krščanskih šol odpraviti verski pouk? Tudi o tej stvari so upravičeni govoriti edino katoličani.
Socialni demokratje, vedno in vedno ste prebirali v'judovskih časopisih norčevanja iz krščanske vere in vi ste se smejali, Toda kaj bi rekli vi, če bi se krščanski listi naenkrat začeli norčevati iz judovske vere in njenih obredov in jih smešiti? Rekli bi: to je podlo! Socialni demokratje, zakaj pa ne rečete, da je tako pisanje judovskih Časopisov podlo? Nasprotno, ali niste vedno škodoželjno pritr’evali takemu pisanju? Ali vam ni čut dostojnosti in pravičnosti povedal, da je sramotenje tujega prepričanja in omalovaževanje tu‘ega verskega čustvovanja nedopovedljiva otročarija? Ali se niste nikoli vprašali, zakaj judovsko časopisje vedno in povsod z zaničevanjem in sramotenjem preganja samo krščansko duhovščino, nikoli pa iudovskih rabinov? Z^-kaj ne zavrnete Judov, socialni demokrat-je? Ali veste pošteno odgovoriti na to? Ne,
vi molčite!
Take besede je vrgel socialnim demo-
strani Bolivarja, je neustrašenost Moreno-va zmagala, ker se je zdelo nemogoče. Guayaquil je bil zavzet 24. septembra 1860. na dan ko praznuje Cerkev god »Matere usmiljenja«. Moreno je odločil, da je odsedaj armada vsako leto praznovala ta' dan »v zahvala varstva nebeške Kraljice vojnih trum in v dosego nadalnje pomoči.«
Ko se je vrnil mir, je začel Moreno s potrebnimi reformami. Finance so bile pod svobodomiselno vlado zrahljane. Moreno jih je uredil in dvignil. Svojo predsedniško plačo je znižal za polovico, Discipliniral je armado. Dvignil je šolstvo. Za Indijance je poklical misijonarje. Napravil je načrt za redne prometne zveze in ceste. Predvsem pa je skušal socialno moč Cerkve oprostiti stiskajočih obročev »svobodomiselnega« hlapčevanja. V hlapčevanju Cerkve državni oblasti in pa iz te izvirajoče pokvarjenosti duhovščine, je videl Moreno glavno napako Equadorja. Da bi to odpravil, je odposlal leta 1861, zastopnika Piju IX., dr, Ignacija Ordofiez, mladega, žnačajnega in krepostnega duhovnika, Pij IX. ga je prijazno sprejel. Ko jc mladi duhovnik izjavil, da ni kos svoji nalogi, je rekel papež: »Ni treba, da bi bili Metternich, da občujete z menoj.«
Poročilo, ki ga je Gatcia Moreno iz-
kratom v obraz pošten socialni demokrat. Ves socialno demokratični boj je dosledno nepošten, ker ga vodijo Judje, Gorje nam, ako socialna demokracija zmaga, ker taka kot je sedaj, ni nič drugega nego judovska bojna črta	I.	D.
Ali značajnost in zvestoba še kaj veljata?
Mnogokrat se očita temu ali \onemu izdajstvo ali 'pa se mu šteje v zlo njegovo zvestobo do bivše avstrijske vlade. Ljudje, ki bi bili pred nekaj mesci skrajno razžaljeni, če bi jim kdo očital nelojalnost ali kaj podobnega, se pa sedaj javno hvalijo z raznimi čini, za katere je bila prej določeni vrv. Ali je to zmfedenost pojmov kot je danes sploh vse zmedeno, ali je dvojna morala, ki ima neko dejanje obenem smrtne kazni in pa hvale vredno, Mi katoliški kristjani se ne moremo spuščati na tako opolzka pota in moramo dejanje presojati iz vidika morale in božje zapovedi. Zato se nam zdi potrebno poudariti sledeče: Kdor je izpolnjeval zapoved božjo, ki veleva pokorščino in zvestobo priznani oblasti, nasproti bivši nam več ali manj krivični avstrijski vladi, ta bo, tako je logično pričakovati, to tem rajši in vestneje storil na-pram domači Jugoslovanski vladi. Kdor si pa ni delal težke vesti v tem oziru v preteklosti, od tega tudi ni pričakovati kaj boljšega v bodočnosti, To je treba povedati v obrambo onih naših somišljenikov, ki se jih napada zaradi njihove lojalnosti proti bivši državi.
Katoličani so bili in so še najzvestejša opora vsake zakonite oblasti, in kdor jih zaradi tega napada, je ali sam v zmoti ali pa zanika vsako oblast in ruši obstoječi red. Vo:ak, ki si je v hrabri borbi pridobil odlikovanje za svojo neustrašenost in ga je imel zaradi tega vsak v čislih, ni postal sedaj po ra,zpadu Avstrije nič manj vreden kot je bil prej. Ali mar hribrost v novi državi ni več čednost in je več ne rabimo? Pedagog, ki si je s svojim uspenim
ročil odposlancu, je bilo kratko in jedrnato, Glasilo se je. Hočem popolno prostost Cerkve in ravnotako popolno reformo svetne in redovne duhovščine, Prosim sv. Očeta, da odpošlje nuncija s potrebnim pooblastilom, da izvede reformo.« Glede konkordata svobodne Cerkve so se takoj zedinili, Z ozirom na prenovitev duhovščine je pa Pij IX. želel več milobe, Ordonez se je vrnil v Luito, Toda Moreno ga je poslal nazaj s pojasnilom, da se tu z milobo nič ne opravi. Pij IX. se je prepričal, da ima Moreno prav in je pooblastil svojega delegata Msgr. Tavaniia. Dne 22. aprila je bil konkordat V katedrali v Quito z veliko slovesnostjo podpisan po predsedniku republike in papeževem delegatu. Zahvalna pesem je zadonela, salve so gromele in iz mestnih stolpov so plapolale zastave v znak združenja papeža z republiko.
Začelo se je novo življenje. Nevredne člane duhovščine so odstavili, poklicali so vzorne svetne in redovne duhovnike, ustanovile so se tri škofije, Pij IX, je pisal svojemu pooblaščencu: »Vaš predsednik hoče prenoviti svojo deželo in skuša pomnožiti prebivalstvo z naselhiki vseh evropskih držav. Recite mu, da bo najgotoveje dosegel uspeh, ako zasadi križe, Povsod,
delovanjem na vzgojnem polj’u pod bivšo Avstrijo pridobil odlikovanje, pa menda tudi po novih pojmih ni hudodelec. Kako čudno se sliši, da so nedolgo tega v neki javni korporaciji napadali neko odlično v vsakem oziru brezmadežno osebnost baje iz edinega vzroka, ker je bil od bivše avstrijske vlade odlikovan. Še bolj čudno je pa, da se med našimi pisatelji in časnikarji ne dobi človeka, ki bi povzdignil glas zoper tako potvarjanje mnenja in ubijanja naših najboljših moči.
Če si je kdo pridobil tako odlikovanje s kakim narodu kvarnim delovanjem in mišljenjem, je seveda napadanje s tega stališča razumljivo, nerazumljivo je pa, če se koga napada kot svojega političnega nasprotnika pod pretvezo, kot bi bilo odliko-vanje samo na sebi že krivda.
Čednost in krepost je imela veljavo od začetka sveta, greh je pa rodil vedno- le zlo. Tako je bilo in tako bo, kljub zmedam današnjih dni.
Politika.
V	Ljubljani se ustanovi jeseni realna univerza s 5 fakultetami. Tehnična in bogoslovska se otvorita že maja letos,
I rostore dobi univerza najbrže v domobranski vojašnici.
Ljubljanski dogodek izrabljajo Italijani v svoje namene na vse mogoče nači-ne. Listi pišejo samo o tem že dolgo časa. ter snujejo s tem političen kapital pri zaveznikih. Kaj pa če bi »ljubljanski dogodek« izpadel za nje slabo? Kaj poreko? Da je pač misija premalo študirala celo stvar in da so jo Slovenci nalagali, ali ne vemo kaj še! Počakajmo, ohraiSmo mimo kri, razvoj pride sam po sebi.
Češka zvestoba ni tako velika, kakor so to obljubljali Čehi v Pragi maja 1918 in avgusta 1918 v Ljubljani. Rekli so: Zvestoba za zvestobo. Mi smo jo držali, Čehi pa nas puščajo na cedilu, V Parizu izjavljajo češki državniki, da ne vlada v Jugoslaviji mir in red, kakor v Češki, drugi državnik nas je pa označil za »balkanski«
nr-isrir-i	^-rrrr	—-	,
kjer bo zasajen križ, se bodo zbirali pri* selniki, naj bi bilo tudi na vrhu Chirnbo-razo. Vaše škofije so prevelike, da bi jih mogel obvladati en sam mož.«
6- Pomorski boj pri Zambeli in Zeli. Moreno je znova moral v boj zoper revolucijonarne spletke svobodomiselcev in framazonov, ki so podpirani od zunaj, grozili z umorom. Tu bodi omenjen en sam dogodek. Dne 31. maja 1865 so pristaši v inozemstvu se nahajajočega Urbina z zvijačo in izdajo ugrabili dve ladji. Prva se je imenovala »Washington«, trgovska ladja, ki je vozila orožje in drugi vojni mate* Qi,a- . Pru2a je bila vojna ladja »Guayas«. S štirimi ladjami so se usidrali urbinisti, da oblegajo Guayaquil,
Moreno je zvedel za hudobno nagajivost. Čeprav izčrpan od dela in bolan, se je vrgel na konja, spremljan samo od svojega adjutanta. Dne 8. junija, požno v noč, se naenkrat prikaže v Guayaquilu. Svobodomiselni mestni odbor je namerjal pridružiti se upornikom. Tedaj stopi neki uradnik v dvorano in zakliče: »Garcia Moreno!« Takoj sc je spremenil položaj. Guayaquil je bil v trenutku rešen. Toda Moreno je hotel morske roparje z ukradenimi ladjami pregnati. Kako? Bil je brez brodovja. Tedaj pride »Talca«, angleška
narod, iicimfr mi ptfNMrfttvliati in ©Enačiti, kot nezmožne, da bi se sami vladali in urejali naše razmere. Ob priliki jim to Se povemo! Pride še čas, ko bomo zopet lahko Čehom izkazali uslugo z zvestobo.
Nemška zarota v Mariboru. Poročajo, da se je v Mariboru m®d nemškim prebivalstvom raznesla vest, da bodo Nemci zasedli Majribor od 26. do 28. marca. To je spet intriga nemških hujskačev, ki hočejo, da se zopet ponavljajo krvavi izgredi. Pro-tipriprave v varstvo prebivalstva so odrejene, tako, da bodo imeli Nemci zopet le sladke sanje. Par hujskačev so že izgnali iz Maribora,
Maribor j« zopet brez luči, ker ne dovolijo Nemci prevoza premoga iz češke. Naši navijalci in tihotapci naj pošljejo Nemcem še več živil, da nam bodo tem lažje nagajali, Zapomnimo si tudi to!
V Celovcu se nahaja ententna komisija za premirje. V kratkem bodo dolečene meje in tedaj zasedejo naše čete novo do-iočene meje Jugoslavije,
Jugoslovanski klub pripravlja volilni red. V .odbor za pripravo volilnega reda so izvoljeni:	dr. Deželic, dr. Jankovič, dr.
Pogačnik in dr. Schaubach.
Hrvatski školje so v Bel grad«, obiskali parlamentarce, vlado in regenta. Povsod je vladalo prisrčno razpoloženje.
Na Hrvaškem je minister Korač že začel z razdeljevanjem veleposestev.
Prosta trgovina ni prinesla zabeljenega uspeha. Vse blago se je zopet spravilo' v roke prekupčevalcev, ki ga le za mnogo višje cene prodajajo. Tako so cene zopet poskočile. Če obstane prosta trgovina,, potem pač ne bodo imele aprovizacije kmalu nobenega posla več, ker se bo blago lahko dobilo, a za visoke cene, katerih pa ubogi delavec ne bo zmogel in bo še več trpel kot dosedaj. Obdržse naj se vsaj maksimalne cene, ampak ne na papirju, temveč naj se tudi upoštevajo. Kdor bi pa v i«*n oairu kaj zakrivil, naj se ga pa naj* strožje kaznuje, ker ni le pijavka, ampak tudi sovražnik ljudstva, države in splošnega miru.
Italijani preganjajo Slovencc, Hrvate in Srbe na Primorskem, Istri, Trstu, Dalmaciji in otočju na najgrši način. Ker ljud-etva ne morejo pridobiti z makaroni, ri-3em in cukrčki, jih pa zapirajo po ječah in izganjajo. Sedaj so začeli tudi že v soli. Poučujejo samo italijansko, pa čo razume otrok ali ne, pobrali so vse slovanske knjige po zasebnih hišah, sploh vse, kar znači slovansko. Pa tudi ta način je še preslab: ljudstvo bo ostalo slovansko, pa naj ga še tako mučijo na kakršenkoli način že. Vi-idimo, da ne bodo imeli Lahi lahkega posla z najzavednejšim slovenskim ljuds-twm. Mi jim prorokujemo, če jih obdrže, bo 8e prišel čas, ko bodo ponujali tem zu-itfrancem svobodo in jih prosili, naj se združijo z Jugoslovani. Plaz, ki ga bo sprožil goriški Slovenec, bo segel od Triglava pa do Rima, morebiti še malce Čez.
Finančni minister v Belgradu je predložil narodnemu predstavništvu zakonsko predlogo o dovolitvi kredita v iznosu 130 milijonov dinarjev za redne in izredne potrebe cele države.
Dalmatinski monsignor Bulič je bil v Parizu v avdijenci pri Poincareu in mu natančno obrazložil naše težnje in zagovarjal naše pravice.
Vrnivši se dr. Hinkovič je ostro nastopil proti londonskemu dogovoru in njegovim imperialističnim težnjam. Delcasse se je silno razburil in je končno dejal, da se nagemu narodu ne zgodi nobena krivica.	,
V Pragi je nacionalni odsek parlamenta sprejel z vsemi glasovi proti enemu predlog o dovolitvi vpepeljevanja. Potemtakem bodo na Češkem mrliče sežigali in ne več pokopavali,
Češka dob! zgodovinske meje izvzem-' ši par izjem.
Na Češkem je naletela agrarna reforma na odpor.
Radič jc predložil mirovni konferenci resolucije, ki jih je sklepala skupščina kmetov v Zagrebu, kjer zahteva, da naj bo Jugoslavija organizirana po vzorcu Združenih držav v obliki federativne republike.
Italijani odklanjajo plebiscit in Wilso* tiovo posredovanje ter stoje odločno na londonskem dogovoru, na krpi papirja, kakor je rekel Wilson.
Italija podpira bivšega črnogorskega kralja Nikito proti Srbiji. Gotovo ni Lahom všeč prevelika moč Jugoslovanov in bi radi napravili med nami razprtje in ne- . soglasje. Zapomnimo si, da ne nasedemo tem nakanam, temveč da ohranimo mir in edinost, ki nas bo še ojačila in okrepila.
Italijani pretc: ako se nc sklene istočasno mir z Nemčijo in z Avstrijo, žugajo, da se polaste z orožjem ozemlja, ki se jim je priznala z londonskim paktom.
Ta teden prinese marsikako odločitev na mirovnem posvetu.
Mirovni posvet se peča tudi s poljsko-ukrajinskim vprašanjem, da napravijo konec nesrečnim bojem.
Nemški Avstriji heče ententa gospodarsko pomagati samo pod pogojem, da ne stopi v zvezo z Nemčijo. Dala ji bo zlata, da povzdigne vrednost krone; zadostni dovoz surovin bo pospešila, da bo industrija delala in da ne bo ljudstvo brezposelno; pospešila bo tudi dovoz živil ter ji bo^dala druge gospodarske ugodnosti.
7 Nemški Avstriji Žigosajo bankovce in je bilo do 20. marca žigosanih 4 in pol railjarde kron.
Predarlska je oklicala svojo samostojnost in bo le kot avtonomna pokrajina v kaki zvezni državi, ki ji bo jamčila samostojnost in svobodo dežele v gotovih mejah. Bila bi kot kak švicarski kanton v zvezni državi.
Ogrska vlada je demisionirala, ker so zavezniki zahtevali, da sc Ogrska umakne na novo Črto, Vlada pravi, da ne more sprejeti teh novih meja in je res razvoj dežele s tem onemogočen.
Na Bavarskem so odpravili fidei-komise.
Socializacija pod;«fcij v Nemčiji napreduje. Kabinet je sklenil naročiti gospodarskemu uradu, naj takoj izdela načrt glede socializacije plinarn, elektrarn in vodnih obratov ter cestnih železnic.
Vojno odškodnino bo plačevala Nemčija 50 let. Do leta 1922. mora plačati 10 milijard. Glede drugih obveznosti hoče ententa počakati, dokler ni popolnoma na jasnem o političnih, gospodarskih in finan-cielnih odnošajih med Avstrijo in Nemčijo.
Ententa misli Nemško Avstrijo nevtralizirati,	2
V	Lucerna v Švici se je vršil krščanskosocialni mednarodni delavski kongres. Sklenili so, naj se novi odnošaji med narodi naslanjajo na noto sv. očeta z dne 1. avgusta 1917 in na Wilsonova načela. Odpravijo naj se vse nasilnosti in zagotovi »aj se vsakemu narodu pravica do popolnega kulturnega in gospodarskega razvoja. Zahtevajo, da se zmanjšajo vojni izdatki, sklene zveza narodov in ustanovi razsodišče.
Bruselj hočejo imeti Belgijci za sedež zveze narodov.
Na Angleškem grozi splošna stavka in je le malo upanja, da se prepreči. Rudarji zahtevajo podržavljenje rudnikov, 'železničarji pa podržavljenje transportnih sredstev. Vlada se trudi, da ljudstvo pomiri.
Na Ruskem je ob Času prevrata po boljševikih trpela največ ruska duhovščina. Sploh jim je na poti* vse, kar je krščan-
skega. Odpor bo tudi na Ruskem sata od
sebe sledil. Ideja je hujša kot materija.
Splošna mobilizacija v Rusiji. Poroča se, da so livonske in estonske bele garde vznemirile sovjetsko vlado in je zato sklenila ruska vlada, da takoj mobilizira 300 tisoč mož vseh slojev do 46 leta.
V	vzhodni Evropi razsajajo epidemije in še hitro množe.
Tudi v New Torku grozi stavka pristaniških delavcev. Posledica bi bila, da bi Evropa ne dobila obljubljenih živil in bi sledilo gotovo splošno pomanjkanje.
Gospodarstvo.
Socialno gospodarstvo.
Naše Prvo ljubljansko delavsko konzumno društvo je v pretečenem letu napravilo precejšen korak v svojem razvoju. Stanje članov je tekom lanskega leta poskočilo za 1561 članov in je štelo koncem
1.	1. 3102 družini. Blagovni promet je znašal čez 3 milijone kron, denarni promet pa čez 12 milijonov kron.
Danes se nahaja trgovina v kritičnem položaju. Vsak trgovec skuša, da se znebi starih zalog, novega blaga si pa ne upa nabavljati vsled nestalnih cen. Vsak čaka, kaj bo, tako trgovec kot konzument, Zato naj nihče na zameri, če se članom nc more postreči, kot bi se to zgodilo v normalnih razmerah. Kakor hitro bo rešeno vprašanje valute in bodo odprte naše meje proti Nemčiji in Italiji, se bodo zravnale cene na svetovnem trgu. Seveda zaenkrat bi pomenilo za nas/odprtje mej neznansko draginjo, kajti vpostevati je treba, da je Nemčija kot Italija bolj izstradana kol mi in bi cene živil v tem slučaju močno poskočile. Saj opažamo že sedaj, da draginja živil bolj in bolj narašča, kar je vzrok tihotapstvo, ker np.ši ljudje spravljajo živino, moko, mast itd, čez mejo. Nasprotno pa pada cena manufakturaega blaga, ker tihotapci vtihotaoliajo od nas živila k nam nazaj zlasti iz Italije pa manufakturo, ki je tam cenejša kot pri nas. Delavec s strahom pogleduje, kaj bo. Cena moke je od 2 K poskočila že na 4 do 5 K in čuje se, da so nekateri gorečniki nakupili za domač trg celo moko po 6 do 8 K za kilogram. To je navijanje cen, in čc nam bo prosta trgovina prinesla trojne cene, ne vemo, kako se bo stvar končala. Enako je z mastjo. Pred par meseci je bila še 20 do 30 K kilogram, danes se zahteva za njo že 40 K in več.
Če se dvigajo cene živilom, naj se v isti meri dvignejo tudi plače. Čevljar ti računa danes za templanje čevljev 6 do 10 kron in še več, za nove čevlje pa 50 do SO kron. Krojač računa od obleke 120 K do 200 kron, to se pravi, kolikor rabi, toliko zasluži, ker si svoj zaslužek določa sam. Kaj pa dclavec in uradnik, k? sta navezana na stalno plačo? Ali sc ie tudi tem plača potrojila in podeseterila? Mislimo, da ne. Položaj delavstva in uredništva jc naravnost obujen, čakamo in čakamo kon-ca, pa ga ni. Nižji sloji, ki so si morebiti prej tekom let pristradali male prihranke, bodo popolnoma izsesani, drutfi, ki teh ori-lirankov sploh niso imeli, so pa izročeni najskrajnejši bedi in pomaivkmiu. Kaj čuda potem, da pada morala in čut poštenja. Vladanaj vendar napravi odločen korak, spravi naj v sklad plače s cen»mi živil ali pa cene živil s olačami. Eno ali drugo! Tako pa ne gre več naprejI
Kam pridemo? Pretekli četrtek je stalo goveje meso na ljubljanskem trgu 16 K kilogram, toda samo do desete ure dopoldne. Ob desetih pa se je podražilo za na-daljni dve kroniI Mast je stala prejšnji teden še 32 kron, danes stane 40. Kdo naj plačuje talce cene, vprašamo? Edino velekapitalisti in oni delamržni elementi, ki se žive od verizenja, prekupčevanja, špe-
trgovska ladja v pristanišče. Moreno jo kupi in oboroži s petimi topovi in 152 možmi; tej pridruži »Smvrkc, navadno rečno parnico. S tema ladjama zapusti Moreno 25, junija 1865 zvečer ob 7. ud pristanišče v Guayaquilu. Menili so, da gre
Sotovi smrti nasproti. Drugo jutro so zve-eli jta mesto sovražnih ladij. »Guayas« in »Bernardino« z »Galjassc* so bile v pristanišču z Zambcli: »Washington« pa precej oddaljena v žalili v Zeli. Presenečeni vstaši prvih treh ladij so oddali ogenj iz vseh topov, ko je napadel Moreno z »Talco«. Izdal je svojim povelje; »Ne streljati brez potrebe! S sabljo napadimo »Guayas«!« * V pravem trenutku je Moreno izstrelil vse topove. Ena krogla je poškodovala, zadnji del »Guayas«, druga pa »Bernardino«. Tedaj je prodrla »Talca« prav do »Gua-yas« jn razvil se je obupen boj. Moreno je zmagal. Od njegovih ljudi je bilo 7 ranjenih in en častnik mrtev. Osvojena je bila »Guayas«, z malim trudom so zavzeli tudi »Bernardino« in »Galjasse«.
Med tem bojem se je »Smyrk« obrnila proti »Washingtonu«, kjer sta bila Urbina in Robles. »Washigton« ie prejšnji večer oplenila mesto Santa Rosa. častniki in moštvo so slavili zmago s tem, da so pozno t y noč popivali; večina je bila pijana in za-2
spana; ladja sama pa je vsled oseke tičala v pesku. Predno se približa »Srayrk«, se vržejo častniki in vojaki v vodo, da priplavajo k bregu. Moreno je dobil v roke orožje, strelivo, blagajno in vse zapiske. Po dveh urah, ko se je »Smyrk« ločila od »Talce«, se je vrnil z osvojenim »Washing-tonom« in vsemi topovi in ostalim sovražnikovim plenom.
Zmagoslavno brodovje se je vračalo z zaplenjenimi ladjami v Guayaquil. Le »Guayas« je manjkala; potopila se je vsled poškodbe. Ko so bili v bližini mesta, so »Smyrk« poslali naprej, da sporoči zmago. Z veliko napetostjo je čakala velika množica na obrežju. Naenkrat khc: »Smyrk prihaja!« Napetost postaja večja. Kdo je zmagal, Moreno ali Urbina? »Smyrk« je zasidral, pristal in oznanil zmago. Kmalu se prikaže »Talca«; na poveljniškem mostu je stal Garcia Moreno. Veselje je zavladalo po mestu. Španska posadka pozdravi s salvami vseh topov. Slovesno zvo-nenje iz vseh stolpov pozdravlja zmagovalce.	\
S 30. avgustom 1865 jc poteklo štiriletno predsedništvo Morenovo. Kongresu je dal račun o svojem upravljanju republike. Sklenil je z besedami: »Prisegam, da sem rešil domovino kljub obrekovanju.*.
To je lahko rekel. Kongres je odgovoril: »Vlada je morala neprestano voditi vpj-ske; obžalujemo, da se je prelivala kri naših ljudi. Toda rečemo, da si je predsednik pridobil neminljivo slavo, ko je republiki zopet in zopet upostavil red in mir, kadarkoli so ga skušali kaliti, Vpričo tolike nesebičnosti, neizmernih naporov, velikodušnih žrtev, izjavljamo, da je načelnik v najvišji meri zadostil dolžnosti do domovine.«
Ko je odstopil od predsedništva, je bil Moreno imenovan 27. junija 1866 za poslanika v Peru in Chile. Njegovi nasprotniki so sklenili, da ga spravijo s pota, Ko se je izkrcal 2. julija v Callao, ga je skušal Ivan V i t e r i, sorodnik Urbinov, zavratno umoriti. Moreno je dobil dve rani; vendar si je rešil življenje s prisotnostjo duha.
C a r r i o n , naslednik Morenov v predsedništvu, ni bil značajen in je omahoval med strankami. Kongres ga je 6. novembra J867 odstavil. Skoro bi prišli zopet urbinisti na krmilo; medtem je bil, na prizadevanje Morenovo, ki je zastopal kot zastopnik provinco Pichincha na kongresu, izvoljen 24. decembra 18G7 F;+!--i'!l za predsednika,
(Dalje.)
kuladj# in navijanja. Ti ljudje se maste od
krvi svojih »sobratov«, katere odirajo pri živem telesu. Vsak jih lahko vidi ob popoldanskih in večernih urah sedeti po kavarnah, kako igrajo hazardne igre za bajne vsote. Vsakdo jih vidi in pozna — le policija ne! Ali res hočete, da se pri nas s silo importira boljševizem? Ali smo res že tako daleč, da. bodo morali vsi tisti, ki pošteno vrše svoj posel, poginiti gladu? Tisti, ki so danes edina varna opora državi? Storite konec tem neznosnim razmeram, ako sta vam mir in državna blaginja pri srcu!
»J. S, z.
Socialni razgovori se vrše vsak petek ob 8, uri zvečer v prostorih Jugoslovanske Strokovne Zveze v Ljudskem domu.
Občni zbor okrgžia J. S. Z. za kranjski okraj se je vršil1 dne 25, marca t 1. v Zadružnem domu v Kranju. Po uvodnem govoru, s katerim je začrtaval naloge okrožnega odbora, se jo izvolil in konstituiral novi odbor: Predsednik Franc Opeka, podpredsednik Jožef Lisičnik, tajnik Andrej Omerza, blagajnik Franc Petač. Odborniki. Janez Habjan, Pavla Bogataj, Cecilija Kavčič. Sklenilo se je, da se ustanovi za okraj Radovljica posebno okrožje s sedežem na Jesenicah, Pri slučajnostih te je sklenilo potrebno glede denarnih virov, gledo delavskega praznika, glede neorganiziranih delavcev, glede ureditve plače, glede izpopolnitve sitarske organizacije, glede prekupčevanja, glede prevažanja živil po železnicah, glede tihotapstva, glede agrarne reforme In ‘glede se* siankov po okrožju. — Naj uspeva delavska bodočnost!
» Mariborski Delavec-« je prešel v liberalne roke, odeva sc pa šc vedno v demokratski plašč.
Jesenice. — Pri seji telovadnega odseka, 29. junija 1919, sc je sklenilo, da se prične v dvorani Katoliškega delavskega društva zopet z redno telovadbo, pred vsako vajo četrturno predavanje. Referate so ta čas rade volje prevzeli br. Janez Krive, poiitičue stvari, br. Makso Žen, Zlato knjigo in br, jur. Slavko Savinšek o lopem vedenju, br. Markeš Ježe »Strokovna organizacija«, br. Fran Bertoncelj, telovadba. — Kako je bilo to potrebno! Poživila se je istočasno med fanti »Jugoslovanska strokovna zveza-. Prestali smo od tedaj viharne čase. Vojska in lenoba nas je razkristjanila. Misel na kaj višjega in napad 'socialnih demokratov nas je zbrala, dvignila, očiščuje nas in zopet raste naša četa. — Socialni demokrati, ki bo se vsled naše lenobe razpasli in razrastli kakor črvi, kadar začno truplo gniti, so nam poskusili razdreti Jugoslovansko stro-» kovno zvezo, ap tudi druge naša naprave. Hvala Bogu, da smo se zopet Trbudili. Združuje nas spet krščanska misel in če je šs» kaj zdravja na Jesenicah, bomo sčasoma iztrebili vse črve.
Skupina J. S. Z, v Zagorju ob Savi. Dne 9. marca 1919 smo ustanovili skupino J. S. Z, v Zagorju. Odbor sestoji iz sledečih članov: Anton Prosenc, predsednik, Alojzij Vrlovšck, podpredsednik, Josip Hrastelj, tajnik, Franc Snoj,' blagajnik. Odborniki: Martin Stibrič, Pavel Urbanija, Karol Sajevic; nadzorniki: Vojteh Mecllovšek, Leopold Dolinar. — Mladi fantje, le krepko na plan, če hočemo, da nam zasije že enkrat lepša bodočnost, Bog daj, da bi Vaše delo rodilo obilen sad med delav* stvom!	/
Slamnikarsko delavstvo v Domžalah je stavilo svojim tovarnarjem zahteve za dnevne plače, zahtevalo odpravo plačila cd kosa. Dnevne plače, ki znašajo pri najboljših delavkah komaj 6 krun dnevno in pri moških komaj 3 kron, naj se Zvišajo za 100 odstotkov, Tovarnarji so vse zahteve brezpogojno odklonili. Ubogi milijonski reveži so izjavili, da če temu ugode, pridejo čisto na kant. Delavstvo se je obrnilo potom J, S. Z, na deželno vlado. Vsled posredovanja organizacije in vlade so se zmehčala srca tovarnarjev pogojno, če jim vlada odpre meje; zmehčala pa so se pri moških za 10 odstotkov, pri ženskah za 30 odstotkov.
Slamnikarsko delavstvo v Mengšu, ki se je organiziralo v J. S. Z., je stavilo tovarni Stemberger & Mellitzer svoje zahteve. Tudi ta tovarna je odbila delavske zahteve. Ne samo to, brez daljših ovinkov je podjetje ustavilo delo. Stvar je sedaj naloga deželne vlade, da jo reši.
Trgovski nastavljene! v Ljubljani so imeli v nedeljo 16. marca 1919 ustanovni občni zbor svoje stanovske organizacije. Udeležba je bila dobra. Organizacija bode uspevala, ako se bode držala poti, na katero je na zborovanju krenila. Želimo ji cbilo sreče. J. S. Z. je zastopal tovariš Ant. Kogej.
Iz tržiškega kola. Shod za delavce, uslužbene pri baronu Bornu v Dolini, je bil 16. t. m. pri Šimnu Dovžanu. Kaplan V. Čadež je povedal najprej namen sklicanju tega shoda; nato je razkladal razliko med krščansko in socialno demokracijo in nato dokazal, kako v resnici delajo so*
dji zoper vero, dasi venomer ponavljajo, da nimajo nič proti temu, če kdo hodi v cerkev, da vsakemu dajo prostost itd. Po tem govoru je L. Weber iz Tržiča razložil pravila J. S. Z. in vabil k pristopu, nakar je precej nekaj delavcev in delavk podpisalo pristopnico,
Tržič. Kakor vsak ptič vedno eno oje, tako tudi soc. demokratje, kadar bo-ejo pridobiti novih članov, vedno eno godejo: da niso zoper vero. Kdor jih ne pozna, rad posluša to in jim verjame; kdor pa ve, kaj hočejo in kako delajo rdeči, ta tudi ve, kako ostudna laž se skriva za to besedo. Naši socialisti so pred kratkim sebe udarili po zobeh. Ponujali so cel kup raznih drobnih knjižic, izdanih od socialistov, o katerih pač nihče ne bo trdil, da niso zoper vero. V knjižici *V dobi klerikalizma« na primer trdi pisatelj na strani 60, da imajo socialisti »razum, ki jih uči, da je bogokletno, verjeti v boga (pisano z malo črko!) in ga slaviti z jezikom,« Stavkov, ki'se norčujejo iz vere, kar mrgoli po teh knjižicah. Pametno je, da socialisti pokažejo pravo barvo, nespametno pa je, verjeti jim, kadar hinavsko lažejo, da nimajo nič zoper vero,
Šmartno pri Kranju, — Občni zbor skupine sc je vršil v nedeljo 16. marca t. 1, Zvezo je zastopal Ivan Gostinčar. Jugoslovansko državo bi radi nekateri prikrojili drugače, kakor je prav za naše jugoslovansko delavsko ljudstvo. Zdrava delavska organizacija — Jugoslovanska strokovna zveza — hoče zdrav razvoj države. Izločiti kapitalistični sistem in s predavanji in dobrim čtivom izobraziti delavstvo, da bo znalo in moglo braniti svoje in ljudske pravice in njen namen. Kdor je zoper pamet in zoper vero, ta je zoper socialno ljubezen in zoper socialno pravičnost, kar se jasno kaže pri socialni demokraciji, ki poskuša s terorizmom in nasiljem. — Sej se je vršilo pri skupini v minulem letu 13. Doma je bil en sestanek in skupni trije v Kranju. Izven doma se je skupina udeležila shodov v Št. Vidu nad Ljubljano in shoda na Brezjah ter okrožnega izleta na Golico, Skupina je bila zastopana na obeh zborovanjih Zveze v Ljubljani, —* Priredila je skupina dve veselici v zvezi s Kranjem.
—	Bolniških podpor se je izplačalo 1273 K 67 v. — Odstopili so v tekočem letu 4 člani, umrlo jih je 6, pristopilo pa 130 članov.
V	odbor se izvolijo: Berčič Jakob, predsednik; Fabjan Janez, namestnik; Pepina Val, tajnik; Hlebce Vene,, nam.; Žontar Franca, blagajničarka; Oman Janez, nam. Ostali odborniki: Benedik Martin, Šilar Franc, Lisičnik Jožef, Bajželj Franc, Tepina Jerica, Česen Rotija, Jugovič Frančiška, Bogataj Pavlina. V nadzorstvo se izvolijo: Dimnik Martin, Tepina Franc in Šilar Janez, zaupnik, — Pri slučajnostih so govorili: Dimnik za edinost, Novak za odločnost, Opeka o rvezi delavske organizacije z duhovniki. Brez duhovnikov bi ne
bilo krščanskih delavskih organizacij. ________
Hlebce o agitaciji.
Obravnava o delavskih zahtevah na Jesenicah.
V	petek 14. marca je bila tukaj komisija poverjeništva za javna dela in obrt, ki je razsojala o delavskih zahtevah. Pri obravnavi sta bili zastopani obe tukajšnji Strokovni organizaciji. Po večurni debati se, je ugotovilo sledeče:
1. Odprava akordnega dela. Glede tega se je dosegel nastopni dogovor: Akordno delo ostane,
Ako akordant brez lastne krivde v poedinih primerih (na primer slab materi-jal in mazila, slaba obratna sredstva, pomanjkanje vode) ne more doseči normalnega akordnega zaslužka, se mu zagoovi povprečni akordni zaslužek, kakor bi ga imel pri normalnih obratnih razmerah. Vsak primer naznani prikrajšani akordant takoj pri mojstru obratovodji; ki ugotovi in odloči o stvari. Povprečni akordni zaslužek ugotovi ravnateljstvo tovarne v sporazumu z delavskimi zaupniki, mojstri in obratovodji dotičnega oddelka. Akordne postavke s primerno obrazložbo se nabijejo javno po vseh oddelkih. Ravnateljstvo tovarne se zaveže, da se akordne postavke na novo sestavijo, takoj ko nastopijo normalne razmere.
2. in 4. Mezdne razmere. Podjetje se zaveže, da zviša naknadno od 1. marca 1919, dnevni zaslužek posameznega delavca in delavke, to je temeljno plačo vštevši vse doklade za 30 odstotkov. To zvišanje ostane začasno v veljavi do nove žetve.
Država prispeva v namen, da se pocenilo živila in omogoči dovoz večjih množin živil, 150.000 K mesečno na roko okrajnega glavarstva v Radovljici, Izvedbo akcije in razdelitev živil prevzame okrajno glavarstvo v Radovljici s sodelovanjem lokalnega pomožnega odbora, ki se sestavi iz zaupnikov delavstva vseh organizacij.
Podpiranci se uvrste v dve kategoriji, ki jih določi okrajno glavarstvo v sporazumu z lokalnim pomožnim odborom.
Zahteva pod štev. 4 i<> nostala brezpredmetna.
3.	Izplačilo mezd. Kranjska industriji ska družba se zavezuje, da bo od 1. malega travna 1919 nadalje uvedla tedensko izplačevanje mezd; plačilni dnevi se določijo v sporazumu z zaupniki delavcev, in sicer za vsak obrat posebej.
Od 1. malega travna naprej pa podjetništvo ne bo več dovoljevalo kreditov za nabavo živil, premoga in drugih potrebščin.
Da se odplačajo stari dolgovi pri tov. konsumu bo podjetje dovolilo primerne odloge v izmeri do 5 mesecev in zmerne tedenske obroke.
5. Dopusti delavcev. Zastopniki delavcev za sedaj odstopijo od svoje zahteve,
6. Delavsko orodje. Podjetje je pripravljeno dati vsem delavcem potrebno orodje, kolikor se to še ni dosedaj zgodilo. Orodja se bo dalo toliko, kakor se ga po povprečni letni porabi v resnici potrebuje. Kar delavec več rabi orodja ga mora sam preskrbeti,
7. Delavska stanovanja. Podjetje izjavlja, da bo čimprej zgradilo potrebne delavske hiše, da bodo vsi delavci od podjetja dobili primerna stanovanja. Podjetje se zavezuje, da bo do tega časa, vsem oženjenim delavcem, ki stanujejo sedaj v najetih zasebnih stanovanjih in plačujejo višjo najemnino, doplačala 50 odstotkov diference med to najemnino in najemniuo, ki jo plačujejo drugi delavci, ki stanujejo v tovarniških stanovanjih iste vrednosti. To pa velja le za sedaj od delavcev najeta stanovanja, oziroma, če delavec premeni stanovanje se mu ne plača več, nego je dobival doplačila v svojem dosedanjem stanovanju,
8. Bolniško zavarovanje delavskih družin. Kranjska industrijska družba dovoljuje vsem članom delavskih družin brezplačno zdravnika in zdravila.
9. Ker trdijo delavci, da se je pri predpisovanju davkov nepravilno ravnalo, ^se naprosi davčno oblast, da odpošlje posebnega uradnika na Jesenice, da stvar pre. išče in uredi,
10. Termin za uveljavljenje zahtev.
Ta zahteva je rešena s sprejetjem v zgo-rajšnjih točkah navedenih zahtev.
Glede 14 dnevnega dopusta vsako leto, kjer smo morali zaenkrat odnehati, upamo, da bo naša narodna vlada v najkrajšem času ugodila tozadevni zahtevi, katera se je nahajala v spomenici naše Zveze, Tudi mi smo upravičeni, da brez škode moremo zapustiti- za par tednov na leto zatohli in strupeni zrak,
    j —--------------------------------------
Železničar.
Zastopniki železničarjev so na svojem sestanku dne 22. marca t, 1, izrekli s^oje ogorčenje .nad nasilnim postopanjem socialnih demokratov, s katerimi hočejo pomnožiti svoje vrste.
Zaupni sestanek železničarjev sc je vršil v prostorih Jugoslovanske Strokovne Zveze. Zaupniki so izrazili svoje simpatije delavstvu na Jesenicah, ki se je krepko ustavilo rdečemu terorizmu, in ravno tako so izrazili svoje simpatije vsemu delavstvu, ki se mora boriti zoper socialdemokratko tiranstvo in seveda tudi mnogo trpeti vsled tega. Pruski militarizem je strt in socialni demokrati uvajajo svoje trinoštvo,
Drugo zadevo je tvorila skrb za kruh. Železničar danes ne more izhajati izpod 30 K na dan. Trije služijo pri hiši pa vsi skupaj ne zaslužijo toliko, da bi družina v Ljubljani mogla izhajati.
Ožigosajo se razmere na južni železnici. Veliko uslužbencev je na tej železnici, ki ne plačujejo starostnega zavarovanja. Pa niso sami krivi. Pri hekaterih je kriva bolezen, pri drugih starost, pa tudi direkcija. Na Dunaju ni bilo srca za nižje uslužbence, kako bo v Jugoslaviji? Dozdaj tako izgleda, ko da nas hočejo z gladom pomoriti in z draginjo.
Razmerje do socialnih demokratov. To se mora kratkomalo zagotoviti na vseh odločilnih mestih, da za vselej preide gotovim ljudem veselje groziti: če ne boš pri socialnih demokratih, te bomo pa ven vrgli. Ali smo v kakem pašaliku? Ne nastavljalo ne odstavljalo se ne bo nikogar, ne da bi ljudje našega krščanskega prepričanja ne imeli sobesede zraven. Ustanove naj se tozadevna delavska razsodišča in tozadevni delavski odbori!
Cestar.
Pozor cestarji!
Cestarji novomeškega stavbnega okraja se vabijo, da pridejo v nedeljo, dne 7, aprila na svoj sestanek, ki se vrši v gostilni pri Košaku ob 1, uri popoldne. — Odbor skupine cestarjev J, S, Z.
V	Kranju se vrši cestarski sestanek za kranjski stavbinski okraj nedeljo prej, to je 30, marca ob ravno istivuri, ob eni popoldne v »Zadružnem domu«. .— Odbor s. c.
J. Si z>
Delavsko pravo.
OKROŽNICA IZ L. 1891.
Socialisti razbijajo družino.
Državna oblast ne sme izpodriniti ocetne.
Ako torej kdo hoče, da državna vlada samohotno prodre v notranje družinsko življenje, je to velika in pogubna zmota. Seveda če tlači družino morebiti skrajno velika nesreča in nevarnost, da se sama na noben način ne more izmotati iz obupnega položaja, je prav, da ji v skrajni sili pomore država; posamezne družine so namreč državni deli. Ravno tako, če kje kdo med domačimi stenami resno ogroža medsebojna prava, naj državna sila zasigu-ra vsakemu njegovo pravico: to namreč ne pomeni, da država jemlje državljanom pravice, ampak da jih Ščiti in utrjuje s pravično in dolžnostno varovalno službo. Ven-N dar nujno potrebno je, da tu obstanejo državni organi. Teh meja prekoračiti harava ne dovoljuje. Očetna oblast je take vrste, da je država ne more ne odstraniti, ne po-srebati, ker začenja ravno tam in skupaj s samim človeškim življenjem. Otroci so nek del svojega očeta in rounk neka razmnožitev očetove osebe. Če hočemo govoriti popolnoma prav, ne vstopijo v državno družbo in se je ne udeležujejo sami po sebi, ampak čez družinsko skupnost, v kateri so rojeni. In iz tega vzroka ravno, da so otroci po naravi nek del svojega očeta , skrbijo zanje starši, dokler niso zmožni samoodločbe.! Ker torej socialisti zapostavljajo skrbstvo staršev in uvajajo državno skrbstvo, delajo zoper naravno pravičnos‘t in razbijajo to, kar veže domove.
Zle posledice socializma.
Poleg krivice je še nekaj drugega le preveč jasno, kakšna zmeda in prekucija vtega reda in kako trda in osovražena suž-nost bi sledila za vse državljane. Vrata za medsebojno nevoščljivost, za- obrekovanje in razprtije bi se odprla na stežaj: vzemi nadarjenosti in marljivosti posameznikov izpodbudo in nujno si izsušil tudi vire bogastva. Ta položaj, ki ga umišljajo, izjedna-čenje, bi ne prinesel prav nič drugega kakor edino le enakobedno in slaboglasno stanje za vse ljudi brez razločka. — Po vsem tem je vidno, da se mora popolnoma zavreči oni najmikavnejši nauk socializmov, ki zahteva: posest bodi skupna, ker škoduje ravno tistim, kateri nai bj koristila; nasprotuje naravnim- pravicam posameznikov, prekopicuje državne dolžnosti ter i mirno skupno življenje. Ko torej iščemo za ljudstvo pomoči, moramo v prvi vrsti smatrati kot za temeljno s!ialo to, da zasebna last ostane in da se jo mora čuvati neoskrunjeno. Ko smo ugotovili to, raztolmačimo, odkod vzemimo rešilno sredstvo, ki ga iščemo.
rapež o svoji dolžnosti ia njegov opomin,
Z zaupanjem se lotujemo predmeti.
I ravico imamo. Gre za tisto zadevo, za katero najdete 1 e e n i z h o d, in ta je, da pokličete na pomoč vero in Cerkev. Varstvo vere in reševanje vsega, kar je v območju Cerkve, je najprej pri nas — pri papežu, zato se nam zdi, da bi zanemarili dolžnost, ko bi molčali, — Res, ta tako važna zadeva terja, da sodelujejo tudi drugi. Mislimo vlaoarje, gospodarje, bogatine in naposled tiste, za katere gre, proletarce, a o pa izjavimo kar precej, da so vsi poskusi drugih ljudi jalovi, ako zapostavijo Cer-ev. Cerkev ;e tista, ki zajema iz evancfel-s-te zakladnice načela, Z močjo teh naukov more boj ali popolnoma utolažiti ali mu odvzeli ostrino in ga ublažiti. Ona je tista, ki se ne prizadeva samo, da pouči pamet, ampak vlada življenje in nravi ljudi s svojimi odredbami. Ona zboljšuje tudi ne-maničem stanje z mnogimi prckoristnirni ustanovami. Ona hoče in zahteva, da združijo vsi razredi cilje in moči v to, da odpo-morejo delavskim razmeram, kar najbolje morejo — smatra pa tudi za potrebno, da se poskrbi za delavske zadeve s postava-Jtu in državno auktoriteto, seveda v pravih mejah.
• • •
Delavstvo v Domžalah.
Vsak ve, kakšna je bila teža vojske. Vse je trpelo. Kaj pa delavstvo? Tisti najnižji, pozabljeni, zapostavljeni.
Delavstvo v Domžalah dela v slam-nikarski industriji. V Domžalah se nahaja pet tovarn: bratje Kurzthaler, Ladstatter sinovi, Obervvalder Komp., Mellitzer & Kleinlercher Komp. V teh tovarnah je zaposlenih do 400 delavcev. Ves čas vojne je delavstvo trpelo. 3 do 6 K plače, pa se hrani, oblači, kuri* vzdržuj stan in svoje. Mero so napolnili, zapljusknilo je čez. Delavstvo je stavilo svoje zahteve. Enkrat jih je že prej. Posledica: delavsko vodstvo je bilo lepega dne odstavljeno iz 6lužbe, da bi enkrat za vselej jen'ala delavcem misel na izboljšanje in kako zahtevanje po boljših razmerah.
Najhujše zlo delavske usode je negotovost zaslužka. Po nekod so se razmere
t S. Thom. II. II. ou. art. 12;
kolikortoliko uredile. Drugod gre še po starem, kadar se poljubi podjetju, te odpusti, požene v mrzlo zimo, prepusti suhemu gladu. Do kdaj naj to trpi? V Domžalah je to stanje obstajalo do danes. Ni se bilo varno zameriti komu, ker kdo ti je bil porok, da ne prejmeš naslednji dan po-selsko knjižico z opazko: Odslovljen.
Delavstvo se organizira, združuje. Tudi domžalsko delavstvo je spoznalo eno izmed rešilnih sredstev. Sestavilo je svoje najmanjše pogoje. Živeti hoče. Predložilo je zahteve tovarnarjem. Ironični obrazi podjetnikov, zasmehljivi izrazi o delavski organizaciji, o delavskem odboru. Vsega tega tovarnarji ne pripoznavajo. Oni poznajo za enkrat Še zdaj, ko so se stebri kapitalizma in tiranstva polomili in podrli tako do tal, kot protestantovskih gradov, samo gosposko in pa sužnje ljudstvo.
Da bi imel delavec, priprost naš delavec, pravice, človeške vrednote, ki so dražje ko denar in kapital, tega umevanja za enkrat pri teh gospodih ni. »Mi ne poznamo in ne pripoznamo nobene delavske organizacije in nobenega delavskega odbora,« to je bil odgovor, ko je odbor v imenu organiziranega delavstva predložil delavske želje. •	v
Vladka komisija.
Delavstvo se je obrnilo na vlado. Vlada je poslala svojega zastopnika, .obvestila jc tovarnarje, tovarnarjem naročila, naj obveste delavstvo na njegov prihod. 1 Delavstva seveda tovarnarji niso obvestili razen svojih zaupnih. Obveščena tudi ni bila delavska organizacija, Jugoslovanska strokovna zveza v Ljubljani. Vlada je opravičila svojo hibo. Obljubila je svoje posredovanje znova. Seveda trpi vlada vsled kapitalističnih ostankov v državi. Glavni zvonec nosijo v Belgradu zastopniki tako-zvane J. D. ‘S., to je Jugoslovanske demokratske stranke — nekdanji liberalci, ki nimajo ljudstva za seboj, ampak so se uri-nili in postavili sami sebe na prva mesta
—	ti zastopniki birokracije in kapitalizma. Seveda imajo v Ljubljani dve odločilni vladni mesti socialni demokratje — socialno skrbstvo in pa javna dela. Zastopnik pri D. M. v Polju in v Domžalah se ni izkazal. Posjmieznikov ne obsojamo. Opozarjamo pa, daNtrpi v Domžalah 388 organiziranih delavcev.
Podjetnik ustavil delavccm delo.
Tovarnar Stemberger je v Mengšu v ilamnikarski industriji ustavil delavcem delo. Zahfevali so izboljšanje. Tovarnar jim jc po svoje posvetil, V soboto, 15, i m., so prišli delavci na delo. Tovarna je bila zaprta. Na vhodu je zrl na nje. nabit listek-, na listku pa napis; Delo ustavljeno. Od tedaj je delavstvo brez dela.' V ponedeljek, to je 24, t.' m., se je podala k vladi delavska deputacija. Na svet vladriega poverjenika je >zaprosila delavska skupina v Mengšu za podporo brezposelnih. S Stem-bergerjevim ukrepom je v enem devu 70 delavcev brez dela,
Gospica Filomena in njena mati sta sfc preselili v Gradec. Obvestilo se nas je, da jo popiha tja tudi podjetnik. Ne vemo, v koliko je resnična vest, da razdre podjetje stroje in jih spravi čez mejo, da bi morebiti delavstvo samo pod javnim nad* zorstvom ne delalo na nje.
Delavska skupina J. S. Z. v Mengšu prosi za vladno posredovanje, da se od-pro meje v inozemstvo za slamnikarske izdelke.
Socialni demokrati in njihova na novo odkrita junaška dejanja.
samo po Sloveniji, tudi od drugod prihajajo vesti o nečuvenem postopanju socialne demokracije. Svoj čas je hotel Mohamed z mečem in ognjem podjarmiti svet, zlasti ubogo krščansko rajo. Zadnji čas so poskušali Prusi in najnovejši čas pa socialna demokracija.
Kdo je težje N pričakoval svobodo ko delavec in sedaj naj ga uklene sužnost od tiste strani, odkoder se je je najmanj nadejal, iz rok svojega sodelavca socialnega demokrata. Socialni demokrati si menda mislijo, da so nekateri med njimi rojeni za biriče, drugi pa za sužnje.
Sele zadnji čas smo zvedeli, kaj so počeli socialni demokrati proti našim somišljenikom na Hrvatskem, kako so zlob-no vzgojili celo svoje ženske pristašinje.
Maja meseca bo eno leto, odkar so se divje vrgli na vse, ki niso hoteli plačevati v rdeč socialistični tabor v tvornici duhana v Zagrebu. Socialistom je namreč poleg vsega drugega za denar. Ako se kdo kljub vsem opazkam še skrivaj pokriža, mora vendar le plačevati za rdečo gospodo. Svoj čas so morali tako tlačeni kristjani na Balkanu svojim muslimanskim go-spodarjeip.
Šestnajst žena je postalo lani maja meseca žrtev nasilja socialnodemokraške-ga. Svet ni vedel za nje. Tudi to se ni zvedelo, kako so jih suvali, opljuvali, zmerjali in vrgli ven iz tovarne — častivredne žene, zveste krščanskemu prepričanju, ki «o se zavedale, da se da in se mora dati
ravno na podlagi krščanskega nazlranja delavstvu pravic.
Nekatere so bile v tovarni že po 10, 18, 24 let. Zvesto in mamo so delale, in zahvala? Upamo, da prinesemo prihodnjič še podrobnejše podatke.
Obljubljena dežela Socijalija.
Bilo je vroče nedeljsko popoldne. Na tržaškem vrtu ob morju sta sedela prijatelja Naglič in Lončar, kamor sta se skrila pred vročim solncem, v gosto senco dreves.
»Veš kaj, Naglič,« je rekel Lončar, tovarniški delavec, »jaz ne uvidim, zakaj ne bi mogel biti katoličan obenem socijalen demokrat. Saj ima socijalna demokracija tudi svoje dobre strani! Čim več socijalno-demokratičnih glasov* tem bolj bodo prisiljeni bogati gospodje pri vladi, da kaj store za nas delavce. Seveda se razume, da ne bom sodeloval, ako bi hoteli socijal-nl demokrati kdaj odpraviti vero. Tako daleč pa za enkrat še niso. Doslej stoje ,še vedno na stališču, da je vera zasebna stvar. Socijalisti samo zahtevajo, da ima vsak človek priliko zveličati se na svoj lasten način. Če trdijo to iz hinavščine, tedaj naj sami zagovarjajo svoja zavijanja. Jaz pa trdim to pošteno in iz prepričanja. Ako bom torej postal socijalen demokrat, ne bom zato postal tudi hinavec in se ne bom udeleževal slabih, ampak samo dobrih načrtov socijalne demokracije.«
»Dragi moj,« je odgovarjal Naglič, »sedaj si mi podal različne ugovore! Dajva jih lepo ločiti in pretehtati drugega za drugim.
Najprej si govoril o dobrih in slabih načrtih socijalne demokracije. Na to ti odgovarjam: dobrega najdem na njih le toliko, v kolikor se strinjajb z vsemi razumnimi kristjani; recimo: organiziranje delavcev v času primernih strokovnih društvih
—	narodnimi in mednarodnimi —, pravično zastopstvo delavskih interesov v delavnicah, v občini, državi, omejitev nedeljskega dela, dosego zadostnega zaslužka itd. itd. Če pa hočeš podpirati take dobre n a č r t e , ti za to ni treba voliti socijalnih demokratov! Le poglej v države, kjer so katoličani že izpeljali te dobre načrte, deloma pa se še bore za njihovo udejstvitev. Ali pa veš, kaj so ravno v teh državah storili sodjalni demokratjc? Vstrajali so pri svojem duhovitem načelu: ali vse ali pa sploh nič — na ta način so seveda delavcem grozno škodovali.« . .
»Kaj je vse to res?« "	'	i	v	,
»Seveda je res. Toda potrpi; s tvojimi ugovori še nisem gotov. Ti namreč misliš, da n» boš sokrivec pri njihovih slabih načrtih, ako ne boš z njimi delil hinavščine in če ne boš pobijal vere, Kaj misliš, če bi se pridružil Italijanom sedaj, ko so zasedli Trst, ali bi bilo to izdajstvo? Jaz mislim da pač! In to celo tedaj, če bi Italijani tudi ne streljali na nas Slovence; ni treba, da streljaš na svoje sobrate, zadostuje, da jim na kak drug način pomagaš. Tako postaneš tudi ti sokriv vseh slabih načrtov socijalnih demokratov, kakor hitro se jim pridružiš in na ta način pomnožiš njihove vrste. — Dalje si rekel, da se s popolnim prepričanjem priznavaš k njihovemu načelu, da je vera zasebna stvar. Kaj ne vidiš,l-kako je to načelo škodljivo?«
»Ne vem, kaj bi našel v tem načelu graje vrednega?« se je začudil Lončar.
»Le poslušaj, O tem uiti govoril ne bom, da hočejo socijalni demokratje iztrebiti vsako, posebno pa katoliško vero; da je torej stavek: »vera je zasebna stvar« samo hinavska krinka, s katero hočejo loviti kristjane, ki so še. verni. Toda neglede na to, je že načelo samo na sebi slabo, ker nam priča, da se hočejo socijalni demokratje v svoji državi zveličati brez vere in brez Boga,«
»No, to je tudi meni vseeno,« ga je prekinil Lončar,
»Čakaj,« se je nasmehnil Naglič, »povem ti mično zgodbico. Moja povest pa se ne vrši v preteklosti, kakor druge povesti; zakaj v preteklosti ne najdemo še nobene socialistične države. Pač p^ se odigrava v prihodnosti, nekako leta 1930. Sicer pa ne vem, če me boš hotel poslušati?«
»Kar začni! Saj imava časa dovolj!«
»Torej poslušaj. Leta 1930. je živel v Trstu krojač kordeš. Bil je socijalni demokrat in zato mu niti Trst ni bil dovolj pogodu. Slišal je o zmagoslavju in radosti, ki vlada v državi socijalistov, v oni državi, kjer se dannadan praznuje božjč svobodnih, srečnih, z zemskimi dobrinami enakomerno oblagodarjenih državljanov. Sovraštvo in podlost, laž in hinavščina, tatvina in vsi zločini so izginili, ker ne obstoja več poglavitni vzrok vsega gorja, zasebna lastnina in kapitalistično izkoriščevanje ampak si vsi ljudje enakomerno delijo vse dohodke dela. Lenobe in sličnih slabih lastnosti tam ne poznajo več, ker je delo prosto in zato vsak z veseljem pospešuje srečo vseh. Največji družabni čin vseh časov je tam uresničen, namreč ljudje so oproščeni od glodajoče skrbi za gospodarski obstoj. Seveda se je spričo teb novic stekala krojaču Kordešu voda v ustih. Spomnil se je svojega prijatelja, čevljarja Grbca, ki je že praznoval ta božič, katerega v Trstu ni
pozna! in njegov sklep je bil utrlen: nikamor drugam kakor na otok Socijalijo v atlantskem morju; zakaj tam, tako je slišal, so uresničili socijalni demokratje vseh držav svoj načrt. — Kordeš je tako prodal svojo hišo za 20.000 K; 10.000 K je pustil svoji ženi in otrokom in jim obljubil, da pridejo pozneje za njim v Socijalijo, kadar se mu bo dobro godilo.
Nekega dne se je vkrcal v Trstu in vzel s seboj ostalih 10.000 K.
Vožnja je bila krasna in tudi srečna, dokler ni neke noči nenadoma eksplodiral kotel in pokopal v nekaj trenotkih ladjo pod valovi. Več se Kordeš ni spomnil.
A gotovo je čuvala krojača srečna zvezda; valovi so ga ponesli do obrežja, in ko se je zopet zavedel, je ježal v postelji — v stanovanju svojega prijatelja, čevljarja Grilca iz Trsta.
»Kaj, Grilc, ti si tukaj?« je vprašal začudeno s slabim glasom, — »Kje pa sem pravzaprav?«
»Ti si v Socijaliji,« je odgovoril Grilc.
»No, to je šlo pa res po sreči,« je prekinil Lončar pripovedovalca.
»Mislim da,« je nadaljeval Naglič. »Toda ne moti me! Poslušajva raje, kako se pogovarjata prijatelja Kordeš in Grilc. Tako vsaj izveva, kako je v Socijaliji in kaj vse dovršijo socijalni demokratje v svoji državi, v kateri je vera »zasebna stvar«.
Ko se je Kordeš nekoliko okrepčal, je pričel Grilc:
»Veš, Kordeš, velika sreča je bila res zate, da sem te ravno jaz našel na obrežju.«
»Prav imaš, Tudi jaz sem že rpislil na to.«
»Seveda ti še ne vidiš vse dalekosež-nosti cele stvari. Če bi te bil našel kdo drugi, tedaj bi te bil gotovo izropal, vzel bi ti bil tvoj denar in uro in te najbrž sunil zopet nazaj v morje.«
Pri teh besedah je Kordeš prestrašeno segel po listnici, da bi videl, če jo sploh še ima. Ko se je zopet pomiril, je rekel Grilcu: »Hvala Bogu, da imam še ves denar!«
»Zato pa bodi vesel, da sem te ravno jaz našel,« se je nasmehnil Grilc. »Če bi te bil našel kdo drugi, bi bil ob denar in življenje.«
»Verjamem, če bi me našel slučajno kak malopridnež! Toda pri vas je menda vsak človek poštenjak!«
»Nasprotno, redkokje boš nanj naletel! Eden ali drugi si je mogoče iz prejšnjih časov ohranil nekaj vere in poštenja. Tu pri nas pa je vera zasebna stvar; komur se poljubi, ima vero, komur pa se ne poljubi, pa se ne briga zanjo.«
Kordeš: »Vera in poštenje sta pa vendar dve različni stvari! Saj se lahko dogodi, da kdo nima nobene vere a je kljub temu pošten človek.«
Grilc: »Zakaj naj bi bil pošten? Zakaj naj bi n. pr. tebi pustil tvoj denar in življenje? Kdor je pošten, se bojj ali Boga, ali pa policije. Mislim, da za poštenje ni drugega razloga.«
Kordeš: »Pac? Ti si bil n. pr. pošten vsled plemenitega naravnega nagona, ker si moj stari prijatelj.«
Grilc: »Recimo pa, da bi te bil našel tujec, ki ne bi imel nobene vere in nobenega naravnega nagona, kaj potem?«
Kordeš; »Potem bi se moral seveda zanesti na policijo!«
Grilc: »A kljub vsej policiji bi bil utonil v morju. — Toda kako pa je pravzaprav s tvojim denarjem? Koliko imaš? Moramo biti previdni, da sami ne pridemo s policijo navskriž.«
Kordeš: »Kako to?«	'	>	r
Grilc: »Pri nas v Socijaliji ne sme imeti nihče več ko 100 K. Toliko mu je dovoljenega kot kapital za vporabo. Kar je čez/ to vsoto, velja kot produktiven kapital in se mora oddati ljudski državi.«
Kordeš: »Kaj? Moj pošteno prisluženi denar naj oddam državi?«
Grilc: »eveda go moraš! Zakaj »lastnina je tatvina«. Ali se temu čudiš? Saj si vendar že dolga leta socijalen demokrat in moraš torej vedeti, da socijalna demokracija zahteva razlastitev.«
Kordeš: »Vem! Ampak tako si stvari vendar nisem predstavljal.«
Grilc: »Potem si bil kakor večina, brez misli sodrug in ponavljal za njimi, ne da bi pretehtal, kaj govoriš.«
Kordeš: »Pustimo to! Povej mi raje, kako naredimo z denarjem, da bo varen?«
Grilc: »Koliko pa imaš?«
Kordeš: »Imam okrog 10.000 K.«
Grilc: »Sto kron si lahko obdržiš. Drugih sto kron daš, če hočeš, lahko meni kot kapital za vporabo, tako da ga dam vknjižiti na svoje ime, ker momentano nimam prav nič denarja. Vse drugo pa moraš oddati; sicer prideš v ječo, če najde policija pri hišni preiskavi tvoj denar.«
Kordeš: »To je pa grozno neprijetno!«
Grilc: »Si pač v Socijaliji.«
Kordeš: »Ne, veš kaj, to bi se mi pa niti ne sanjalo! Mari bi bil ostal v Trstu v lastni hiši pri ženi in otrokih.«
Grilc: »Seveda bi bilo bolj pametno, ko bi bil ostal doma. Saj to bi bil pa tudi lahko vedel, kako mora biti v Socijaliji. — Veš kaj, jaz ti stavim predlog. SocijaTje sem že davno sit do grla, Če skrijeva de-
nar, se nama mogoče posreči, da z njegovo
pomočjo skrivoma ubeživa.«
Kordeš: »Skrivoma? Zakaj pa skrivoma? Pojdiva javno na krov prvega parnika, ki vozi v Tnst!«
Grilc: »Prijatelj, ti pač nimaš niti pojma, kako je pri nas v Socijaliji! Kdor hoče odpotovati, mora imeti za to dovoljenje tukajšnih oblasti, ker država prosto razpolaga z njegovo delavno močjo. Vrhutega pa ti preišče policija vse žepe, da ne vzameš seboj kaj denarja.«
Kordeš: »Tu se pa že vse jenja!«
Grilc: »Si pač v Socijaliji, kjer so socijalni demokrati svoje načrte prestavili iz teorije v prakso.«
Kordeš: »Ka’ naj torej storim?«
Grilc: »Najprej morava zakopati na skrivaj ostalih 9800 kron; potem grem v gostilno iskat jedi in pijače, da se malo pokrepčava.«
Kordeš: »Kaj nimaš lastnega gospodinjstva?«	l
'&'S (Dalje.)
Razno.
Svobodna beseda. Veselili smo se, da
pridejo svobodni časi. Ker jih ni bilo, smo dejali: morda jih ustvarijo in vsaj pomagajo napraviti ljudje, ki niso v našem taboru, vsaj so se vsi ustili, da so za svobodo. Ali iz njihovih rok svobode ni bilo. Delavci so Zborovali in govorili svobodno, pa so jim od znane strani zapretili, da jim store silo in so to silo tudi uporabili dejansko, — Sebičnost zahteva svobodo samo zase. Drugim je ne pusti. Zato izpopolnimo strokovno organizacijo, ki sloni na načelih socialne pravičnosti in zahteva svobodo za vse upravičeno dejstvovanje človeških sil.
Socialistu K., delavcu pri Kozini v Tržiču se svetuje, da pusti naše ljudi pri miru zlasti pa delavke katoliškega prepričanja, do katerih ima posebno korajžo. Briga se naj K. za svoje mišljenje, da mu ga nc bo treba venomer preminjati: enkrat je navdušen socialdemokrat, pbtera pa spet ustanavlja pri liberalcih Sokola v Križah. Ta človek straši#zdaj med drugim, da je v nevarnosti osemurni delavnik, ako ne bodo vsi volili socialnih demokratov, vkljub temu, da je sedem poverjenikov Slovenske Ljudske Stranke glasovalo za osemurni delavnik, torej vsi.
Državna posredovalnica za delo. P o -družnica za Ljubljano in o k o -lico. V preteklem tednu (od 16. marca do 22. marca 1919) je iskalo delo 191 moških in 62 ženskih delavnih mpči. Delodajalci so iskali 243 moških in 40 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 7 7. Pri vseh, podružnicah Državne posredovalnice za delo je od 1. januarja 1919 do 22. marca 1919 iskalo delo 3667 delavnih moči, delodajalci so pa iskali 3481 delavcev. Posredovani se je izvršilo v tem času 791, Delo iščejo pisarniške moči (119), trgovski uslužbenci, sluge, mizarji, kolarji, ključavničarji, kovači, slikarji, pleskarji, čevljarji, kovači, tovarniški delavci, rudarji, natakarice, služkinje, peki, mlinarji, mesarji. V delo pa sprejme posredovalnica zidarje (111), tesarje, navadne delavce, delavce za tovarne za čevlje, krojače, čevljarje, kleparje, služkinje, šivilje in razne druge obrtnike.
Poziv Začasne delavske zavarovalnice zo-per nezgode v Ljubljoni podjetnikom ^Icdc vplačila zavarovalnin.
Vsi podjetniki na ozemlju Kraljestva Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki so bili poprej člani delavskih zavarovalnic zoper nezgode v Gradcu ali Trstu, se poživljajo, da takoj vplačajo vse zaostale kakor tudi tekoče zavarovalnine za drugo polletje 1918, v kolikor jih niso vplačali še prejšnjim zavarovalnicam, potom poštnega čekovnega urada SHS v Ljubljani za čekovni račun štev. 306, Začasne delavske zavarovalnice zoper nezgode v Ljubljani. Položnice je zahtevati pri zavarovalnici, Turjaški trg štev. 4. Obenem z vplačilom je vposlati zavarovalnici tudi preračun za tisto prispevno dobo, za katero se je vplačala zavarovalnina.
v
Poziv Začasnega občega pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani službo-davcem glede vplačevanja zavarovalnin.
Vsi službodavci na ozemlju Kraljevine SHS, ki so bili poprej člani deželnih uradov občnega pokojninskega zavoda za nameščence v Gradcu in Trstu, se s tem poživljajo, da takoj vplačajo vse zaostale premije, v kolikor jih niso vplačali še prejšnjim deželnim uradom, in da tudi vnaprej redno vplačujejo mesečno zavarovalnino potom poštnega čekovnega urada SHS v Ljubljani na čekovni račun štev, 307 Začasnega občega pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani. Položnice je zahtevati pri zavarovalnici, Turjaški trg 4. Obenem z vplačilom je obvestiti pokojninski zavod, za katere mesece in za katere nameščenec se je vplačala zavarovalnina.
Prošnje za detnoblUzacilskJ materijah Vse
take prošnje je odstopila deželna vlada za Slovenijo v rešitev Gospodarski komisiji za stvarno demobilizacijo v Ljubljani, Sodna ulica št. 1, ki je bila ustanovljena z naredbo »Uradni list št. 45 7, dne 1. februarja 1919, Glede reševanja vloženih prošenj in vlaganja novih, razglaša navedena komisija sledeče;
Izključno pravico dodeljevanja demobilizacijskega materijala, v kolikor to ni izrecno vojaški materijal, kakor n. pr. municija, orožje in vojaška oprema, ima Gospodarska komisija v Ljubljani, ki ustanavlja za kraje, kjer se nahajajo večje množine demobilizacijskega blaga, posebne krajevne komisije, ki potem poslujejo v lastnem^ delokrogu po navodilih komisije v Ljubljani. Nekolekovane prošnje za de-moblizacijski materijal naj se vlagajo izključno le pri Gospodarski komisiji v Ljubljani, kjer obstojajo krajevne komisije, tudi pri teh. Vsa-ka prošnja mora imeti navedeno:
1. Natančno ime in naslov dotičnika, ki hoče kak materijri dtobiti.
2. Utemeljitev nujnosti potrebe in ali ga rabi za svojo lastno potrebo kot direktni uporabnik, ali pa le posredno. Prošnje direktnih uporabnikov se bodo upoštevale v prvi vrsti, in šele potem drugi prosilci. Trgovci bodo za-mogli dobiti demobilizacijsko -blago le v slučaju, ako še ne oglašajo direktni uporabniki, oziroma tudi na razpisanih dražbah demobilizacijskega blaga.
3. Navede naj se tudi kraj oziroma skladišče, kjer se zaželjeno blago nahaja, ako je to prosilcu znano.
4. Stroji sploh in dragocenejši predmeti se bodo_ oddajali pod pogojem, da jih bo kupec rabil najmanj skozi dve leti, če jih hoče prej odprodati, mora dobiti za to dovoljenje Gospodarske komisije, ki si bo v takih slučajih pridržala pravico razpolaganja.
Na splošno se opozori še na sledeče:
, ,.faH dodeljen materijal more biti pred dodelitvijo ali vsaj pred prevzetjem ocenjen in mora biti kupna vsota vplačana, predno za-rnorc kupec odvzeti svoj materijal. Kupec se mora zavezati, da spravi kupljeno blago v gotovem, sporazumno z njim določenem terminu, ker ne prevzame pozneje Gospodarska komisija nobene odgovornosti več.
Gotove vrste blago se bo oddajalo le dobrodelnim in kulturnim zavodom, kakor n. pr.: glasbila in drugo.
Vstop v skladišča demobilizacijskega materijala je v splošnem prepovedan. V posebnih slučajih pa izdaja taka dovoljenja le Gospodarska komisija v Ljubljani in lokalne ko misije, kjer so ustanovljene.
Že vložene prošnje se rešujejo pri važnejših predmetih v sejah Gospodarske komisije, sicer pa po predsedniku komisije. Prošnje, katerim manjka podlaga v smislu navedenih točk, bodo ostale nerešene. Zlasti se ne bodo upoštevale prošnje na splošno sestavljene, ki ne povedo, katere predmete in kolikšno množino da zahteva prosilec, kakor n. pr.:	»Rabim nekaj kovaškega orodja.,.«
»Rabim kmetijske stroje...« »Prosim, da ml sporočite, če mi jih morete prodati...« Vse take prošnje bedo ostale brez uspeha, ker Gospodarska komisija nima časa izpraševati posameznih prosilcev in jih obveščati, kateri predmeti da bi bili zanje prikladni. Taki prosilci naj se zglasijo pri dražbah, ki bodo razpisane za posamezna skladišča ali pa za posamezne skupine predmetov, n. pr. poljsko orodje, železne surovine ali pa kaj sličnega kakor nanese prilika.
Urednik: Anton Komlanec. — Izdajatelj: Mihael Moškerc. — Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.
Delavci in delavke,
priljubljene med svojimi sodelavci, dobe iabeb postranski zaslužek. Pojasnila dobe na ustmene in pismene ponudbe v upravi „Slovenca“,
Gospodarska zveza
centrala za skupni nakup in prodajo
V	Ljubljani, reg. cadr. z o. z.
Stalna zaloga poljadelj. strojev: motor jav, mlatilnic, vtteljev, slamo« In reporeznic, brzoparllnikov, plugov, bran, '	tisti.nikov 1.1. d.
Prodaja;
umetnih gnojil, kolonijalnega In ipece« rljshcga blaga cer poljskih pridelkov.
Zaloga:
pristnega domačega In ogrskega vina, iganja 1.1. d.
Lastna Izdelovalnlca in prekajevalnica klobas. - Lastna zeljarna.
v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta 6
obrestuje hranilne vloge po čistih
21»
Ljudska posojilnica v Ljubljani je naj večja sloverska posojilnica in je imela koncem leta 1918 nad 43 mili-Jonov kron vlog In nad 1 milijon en-stot.soč kron rezervnih zakladov.
Posojila se dovoljujejo od 4 do 5 <>/„.
Ljudska posojilnica stoji pod neposrednim državnim nadzorstvom.