Naročnin« mesečno	mm ^^	^Bnanj^n^	flMfe.	-	ček. račun: Ljub*
25 Din, za inozera-	^MTjflr^	^^^ g^M^ ^	HV	JP ^	^^ ljana št
■tro 40 Din - ne-	ASOV jBBj	pgjfk MhI H	HKS	^^B^ M JIM ^f	^ 10.749 za
deljaka isdaja ce-	M J—	flB AH7 M , ^■PHHfe	f^^Bk V flHBI^fe /MR	Sarajevo
lo letno 96 Din. za	^■MCTt, |fM M	ffiB	Ml	« ^nM H —	Zagreb itv. 39.011,
Inozematvo 120 Din	WH flV VH	^	flV	m HV ^HH	Praga-Dunaj 24.79Z
Uredništvo je T	JKLm^F	flH^^	mHmH^P	Uprava: Kopitar-
Lopitarjevi aL 6/1II	jeva b. telefon 2999
Telefoni uredništva: dnevna služba 2050 — nočna 2996. S99A in 205»	-	Uhaja vsak dan ijitraj, rasen ponedeljka is daem po	praznika
Meditacija nepristranskega človeka
Značilno za naš čas in za naše razmere je, kako zelo so iz javnega življenja izginile ideje stvar niče in u-smerjevalke. Zdi se, da so veliki zamisli minule dobe, ki so v plodni borbi med seboj oblikovali in gibali našo politiko in kulturo, samo še bledi spomin in da so morali odstopiti svoje mesto osebnim in kliknrskim koristim in pohlepom. Saj to je vedno bilo, da so v političnem življenju in kulturnih strujah naroda igrali materijalni, nagonski in sebični elementi svojo vlogo. Toda v rokah vodilnih mož so bili vendarle samo sredstva, neobhodno alo ali pa neizogiben biološki sočinitelj narodnega razvoja, ne pa cilj, konec in smisel vsega bitja in žitja; zdrav moralni čut, dobra tradicija in vzgoja v idealizmu je preprečevala, da bi kot plevel prerastli in zadušili plemenite nagibe narodovega javnega življenja in postali njega edina in izključna ali vsaj prevladujoča smernica.
Gotovo je, da so se tudi v proslosti ideje libralizma ali konservatizma ali socializma, osnovane na duhovnih svetovnih nazorih in nravstvenem pojmovanju vesoljstva, po sebičnih težnjah posameznikov in posameznih skupin hudo izpačevale in so politično življenje po idejnih vidikih pod to krinko dejansko večkrat izpreminjale v grdo borbo osebnih strankarskih apetitov. Toda dokler je v narodu ostalo zdravo moralno ocenjevanje, so se te napake vedno lahko popravljale in je prihajajoče mlado pokolenje z vspehom zopet pomagalo do prodora idejam oblikovalkam ljudske skupnosti in skrbelo, da je stranka kot idejna tvorba ostala nujen činitelj občega političnega in kulturnega napredka ljudstva in države, ne pa izrodek, ki razdira, cepi in slabi narod v korist posameznikov in posameznih koterij.
S tega stališča gledano, je bilo našemu razvoju le koristno, če smo imeli dve, tri stranke, ki so, vsaka s svojega načelnega svetovnona-zornega stališča tekmovale, katera bo bolj narodu koristila in več vrednot ustvarjala, ne da bi iz take idejne tekme in napetosti nastala borba za uničenje ene stranke po drugi. Kar je potrebno, je samo to, da se ljudje in stranke v svojem načelnem antagonizmu zavedajo, da pripadajo eni veliki narodno, tradicijsko in kulturno pa tudi materijalno bistveno zvezani celoti; da obstojajo nedotakljiva življenjska načela ljudstva, naroda, države: moralne, kulturne in gospodarske dobrine in svetinje, ki se ne smejo rušiti, in da je treba vsako resnično in pošteno prepričanje spoštovati ter da se načelno utemeljeni nazori glede javnega življenja kontradiktorično ne izključujejo, ampak medseboj dopolnjujejo — radi česar se noben strankarski in kulturni ter socialni program v praktičnem življenju in izvajanju ne sme pre-napenjati. Seveda je pri takem edino pravem in zdravem političnem pojmovanju neobhodno, da se narod politično tudi vzgaja k pravilni toleranci in širokogrudnosti ter k brezpogojni narodni solidarnosti, k močnemu narodnemu čuvstvovanju iz iskrenega prepričanja. Razlike liberalnega, konservativnega in kolektivistično usmerjenega mišljenja bodo ostale, da le ko-reninijo v naši narodni nravi, ki je slovenska, jugoslovanska, slovanska, da se od nje ne oddaljijo in da jo bogatijo, utrjajo in oplemenitijo.
Znak bolezni in propadanja pa je, če se ljudski organi jem začenja cepiti v brez števila političnih drobcev, če voditelji začenjajo rasti kakor gobe po dežju, če se dan za dnem porajajo novi programi in odcepki starih programov, če samo po sebi umevne elementarne reči in bitne zahteve, kakor so nacionalno mišljenje, moralno poštenje, socialna pravičnost in tako dalje, postajajo Ijuta borbena gesla, ki se ponavljajo v neštetih inačicah in najrazličnejših tolmačenjih, za katerimi pa človek žal prevečkrat pogreša polne pristnosti, odkritosrčnosti in resničnega hotenja ter čistega in z ničemer drugim nepomešanega idealizma. Tem več pomislekov, dvomov in nezaupanja porajajo taka gibanja, če je ljudstvo bilo že tolikrat po najlepših besedah in nastopih razočarano, tako da skoro ne verjame več niti tistemu, ki resnično dobro misli in hoče in temu na najučinkovitejši način daje izraza. Preveč je pisane robe, ki se ponuja kot edino prava in trpežna! Tako izobilje strank in struj, taka prebujna rast vej in vejic ter poganjkov na našem starem političnem telesu, tako preobilje političnih talentov in fiihrerjev ni znak zdravja, ampak bolezni in dejanske desorientacije ter brezplodnega iskanja.
Ideje se proglašajo, v resnici pa jih ni ali pa se skrivajo; kar se kot ideja predstavlja, je navadno le videz ideje, beseda, gonilna sila so pa najrazličnejši nezavestni egoizmi, ki so v Ozadju programov. Italijani imenujejo ta pojavna političnem polju z zelo posrečenim izrazom Željo po »izmenjavi straže«. Kar rabimo, pa ni izmenjava straže, ampak oživljenje duha, obnova političnega etosa. ideje v Platonovem smislu, ki ustvarjajo in narod prerajajo. Te Ideje niso ne stare ne mlade, ampak večne in morajo temeljiti v moralno čistih in trdnih osebah pa v narodovi duši. Ker pa so tudi materijalni pogoji ljudskega življenja neobhoden pogoj za njegovo duhovno, moralno in kulturno rast, se mora vsakdo zavedati, da je ljudstvu preko vseh svetovno-nazorno, nravstveno in socialno utemeljenih političnih razlik, ako ne prekoračijo pametne mere, potrebna tudi vi-
Militarizacija Italije
Dalekoseien vpliv in posledice Mussolinijeve militaristične politike na ves svet
„ Sredi XX. stoletja vstaja zopet Sparta44
Mussolinijev. organ »Popolo d' 11 a 1 i a« objavlja sledeče:
18. t. m. se je zbral ministrski svet v palači Viminale pod predsedstvom šefa vlade, vseh ministrov ter generalnega tajnika fašistične stranke. Šef vlade je predložil zakon o vojaški vzgoji naroda, ki ga je ministrski svet z navdušenim odobravanjem sprejel.
Italijan in vojak -neločljiva pojma
Člen 1. pravi, da sta »funkciji državljana in vojaka v fašistični državi neločljivi«. Člen 2. pravi, da je vojaSka vzgoja in priprava integralen _ del narodove vzgoje; začenja
se že v nežni mladosti in	__ _
se konča, ko je državljan še sposoben prijeti za orožje v obrambo domovine. Člen 3. določa, da se vojaška priprava naroda vrši v treh razdobjih. Prvo je predvojaška doba, ko se mladi človek moralno in tehnično vežba za obrambo domovine! druga, ko se državljan vzgaja in vadi v vojašnici v svoji vojaški edinici; tretja, ko se vežba od časa do časa v svojem civilnem poklicu.
Predvojaško vzgojo podeljuje mladim ljudem od 8. leta starosti do 14. leta takozvana B a i i 11 a , od 14. leta do 18. leta tako zvana Avantguar-d i a in od 18. do 21. leta, ko so mladeniči poklicani v vojsko, pa narodna milica, in sicer kolikor mogoče nepretrgano. Balilla in Avanguardia imata za nalogo moralno in fizično vzgojo na splošno, dočim milica mladega človeka že specializira za posamezne panoge vojne umetnosti in tehnike.
Šef vojaške vzgoje je duce
Med vzgojnim delom fašističnih bojnih organov in armado je zveza in sodelovanje, za katero skrbi poseben organ, sestavljen iz predstavnikov armade in predstavnikov narodne milice pod direktnim vodstvom šefa vlade, to je Mussolinija.
Vzgoja po odsluženem vojaškem roku
Povojaška vzgoja državljanov, ki so končali aktivno službo, ima namen ohraniti v njih vojaškega duha in ljubezen do edinice, v kateri so služili. Ta vzgoja je obvezna 10 let po odpustu iz aktivne službe. Tudi ta vzgoja je v rokah narodne milice in se vrši redno ob nedeljah in praznikih ter s kratkoročnimi vpoklici. Tisti, ki se bodo marljivo in s pridom udeleževali teh vojaških kurzov, bodo lahko osvobojeni od daljših rokov vojaških vaj in bodo uživali tudi sicer prednosti in ugodnosti pri napredovanju v civilni službi.
Neglede na šefa vlade, kateremu bo vojaška vzgoja državljanov direktno podrejena, se ustanovi generalni inšpektor za predvojaško in povojaško vzgojo naroda, ki bo redno armadni general.
Kurzl vojaške kulture za srednješolce in akademike
Posebni vojaški kurzd se ustanovijo v srednjih šolah, istotako na univerzah. Predmet pouka se bo imenoval »vojaška kultura«, pouk bo združen s praktičnimi vajami na terenu. Srednješolski vojaški
Mussolini govori na zadnflh vojaških vajah blizu Bologne s tanka o potrebi militarizacije vsega italijanskega naroda.
pouk bo usposobil gojence za rezervne častnike, dočim bo vojaški pouk na univerzi usposobil akademike za vodilne organizatorje in specialiste v posameznih vojaških strokah. Pouk bo seveda združen z nacionalno in občno zgodovino politične m vojaške vede. Ta pouk je obvezen in noben učenec ne bo mogel napredovati ▼ višji razred niti ma-turirati, ako ne bo imel dobrega spričevala v vo-jaSkem poduku. Vseučiliščniki, ki ne bi uspešno končali kurzov vojaške kulture, ne bodo mogli na-
praviti ne izpitov, ne diplomirati in ne promovirati.
Poduk bodo podeljevali aktivni ali pa upokojeni oficirji. Stroške za plače in stvarne potrebe nosi vojno ministrstvo.
Kaj pravi k tema
Irancosko časopisje
»Temps« piSe k temu slodeče: »Vidimo, da sredi 20. stoletja zopet vstaja stara Sparta. Začetek je bil znani govor duceja na tanku ob priliki zadnjih vojaških v.aj, v katerem je rekel, da mora italijanski narod postati vojaški narod. Potem je sledil sestanek na krovu vojne ladje »Atrrora« 6. avgusta. Vsak Italijan bo moral znati ravnati s puško in ta spartanizacija velikega naroda ne bo mogla biti brez posledic po vsem sveto.«
»Petit Parisien« pravi: »Mussolini hoče obnoviti stari Rim, ki je iz malega pastirskega ljudstva na bregovih Tibere ustvaril utilitaristično državo, la je zavladala vsemu svetu. S tem ni rečeno, da ima Mussolini osvajalne namene, ampak on želi samo, da je narod pripravljen za vsak slučaj.«
»M a t i n« piše: »Po polomu razorofitvene konference se hoče Italija uveljaviti kot velesila prvega reda. Razpolaga z 1 milijonom vojakov aktivne armade in Francija bo morala misliti na to, da temu primerno organizira tudi svojo vojaško silo.«
»Echo de Pariš« pravi, da mora Francija opustiti svoje ženevske iluzije in zaupati bolj vase kakor r svoja zavezništva, pri katerih je primer Poljske dokazal, da se mora vsak narod zanesti le na sebe.«
V podobnem smislu pišejo o novem italijanskem zakonu ameriški in poljski Usti.
Preprečen marksistični pač
fj Španiji	so proglasili diktaturo s. Caballera
O pred kratkim odkritem tihotapljenju orožja španskih marksistov in njihovih prevratni« načrtih je madridski dnevnik »Infortnaciones« prinesel naslednjo senzacijonelno vest, ki so j- — potrdili tudi drugi madridski listi.
slednjo senzacijonelno vest, ki so jo naslednji dan .......sti.
»Informaciones« pišejo, da so marksisti imeli
popolnoma izdelan načrt za državni prevrat, ki naj bi se izvršil ob priliki prevoza trupel dveh revo-tacijonarnih oficirjev Galana ia Hernandeza, ki sta radi upora bila ustreljena leta 1930. Ob tej priliki bi namreč bilo proglašeno javno žalovanje, ki bi se ga udeležili poleg predsednika države tudi vsi ministri. Marksisti so imeli načrt k žalnemu sprevodu pozvati vse svoje organizirano delavstvo, ki bi po možnosti znašalo več deset tisoč mož in ki naj bi na dano znamenje planili na državnega predsednika in vlado ter jih pomorili. To bi bilo znamenje za splošno vstajo, kateri bi se postavil na čelo bivši socialnodemokratski minister Largo Ca-ballero, ki ga imenujejo tudi španskega Lenina. Caballero bi takoj po sovjetskem vzoru proglasil diktaturo proletarijata v vsej Španiji.
List nadalje poroča, da je vlada pravočasno zvedela za načrte marksistov in je zato prevoz trupel ustreljenih oficirjev najprvo odložila, pozneje pa popolnoma prepovedala.
Preiskava o tihotapljenju orožja, v katero 9o zapletene zlasti marksistične strokovne organizacije, je pokazala, da vodi sled na Portugalsko in sicer v tiste kroge, ki so nasprotni sedanji portugalski vladi. V afero je zapleten tudi eden bivših portugalskih ministrov. Zato je vlada odredila strožje nadzorstvo nad vsemi pristanišču V razna pristani-
Kako naj bi se uredilo avstrijsko vprašanje
Trije dogovori
Rim, 20. sept. b. V tukajšnjih političnih krogih pripisujejo velik pomen včerajšnjemu sestanku francoskega zunanjega ministra Barthouja s šefom italijanske delegacije baronom A 1 o isi j e m. Barthou in Aloisi sta se sestala dvakrat in se dolgo razgovarjala. Tukaj se uradno trdi, da se je na teh sestankih govorilo o saarskem vprašanju in avstrijski neodvisnosti, kakor tudi o bodočem potovanju francoskega zunanjega ministra Barthouja v Rim. Trdi se, da bo uradno obvestilo o potovanju Bar-■■Mim—■■ —wn----
talna edinost in solidarnost zlasti, kar se tiče najosnovnejših gospodarskih koristi ljudstva, od katerih je odvisen njega obstoj. Kdor hoče biti ljudski voditelj, temu mora to biti aksiom političnega delovanja, in kjer se tega zavedajo, ne obstoja nevarnost, da bi se ljudje pod najrazličnejšimi, bodisi odkrito bodisi se-bično-preračunano mišljenimi gesli na vse strani cepili v svojo škodo in v škodo celote ter narodnega in državnega organizma.
To je, mislimo, okvir in meja, v kateri se more in mora gibati narodovo politično delovanje in ločevanje, korenine njegove pa morajo rasti iz idej, iz duhovnih nazorov, vsajenih v narodovo dušo, ki preko vseh razlik narod trdno druži. Kar pa opazujemo v zadnjih letih, gotovo ne odgovarja temu in naj bi vse naše pametne može sililo k resnemu razmišljanju. Ali je tako težko, da bi se vsi, ki pošteno mislijo iz srca in iz na/.ora, našli skupaj? Saj obstojajo temeljna vprašanja, v katerih bi vsi dobri* ljudje morali biti eno.
thouja v kratkem izšlo. Po zatrdilih bo to uradno obvestilo izdano v petek.
Uradno se priznava, da se z ozirom na avstrijsko vprašanje nahaja francoska diplomacija v težkem položaju, ker se mora z ene strani truditi, da doseže sporazum z Italijo, na drugi strani pa zadeva na težkoče pri državah Male zveze, ki imajo o avstrijskem vprašanju svoje posebno stališče, ker se po pravici nočejo pridružiti nobenemu paktu, ki bi kakšni velesili dal hegemonijo v avstrijskem vprašanju.
Rešitev, ki je zdaj na dnevnem redu, naj bi bila v sklenitvi cele vrste mednarodnih dogovorov, med katerimi bi bil prvi dogovor o priznanju mednarodnosti avstrijskega vprašanja po velesilah in Mali antanti. Drugi dogovor bi obsegal izjavo istih držav proti Anschlussu, tretji dogovor bi pa govoril o gospodarskih ugodnostih, ki bi jih avstrijske sosede sporazumno priznale druga drugi, če se podpišeta prva dva dogovora.
Papen pride na Dunaj
Duna, 20. sept. b. »Neue Frelc Presse- poroča iz Berlina, da je nemški poslanik von Papen odpotoval na Dunaj. Včeraj je bil sprejet pri državnemu upravitelju Hitlerju, ki mu je dal potrebna navodila.
Smrtne obsodbe v Avstriji
Dunaj, 20. sept. TG. Dane« je sodišče v Leobnu na štajerskem izreklo dve smrtni obsodbi nad mladeničema Klombergcrjem in Kal-chcrjem, ki sta bila obdolžena, da sta vr^la bonvDe pri vasi Katzeniberg, pri čemer jc bil obit onaotai kaplan.
šča so bile poslane vojne ladje z namenom, da pazijo na eventuelne tihotapce z orožjem.
Madrid, 20. sept. b. Proti pričakovanju je potekla noč v Madridu in v vsej Španiji popolnoma mirno. To pa ne pomeni, da je napetost popustila. Mir je zavladal samo radi tega, ker je policija prišla na sled zaroti in je takoj ukrenila vse potrebne protiukrepe. Vlada je prepričana, da imajo levičarski elementi poleg revolverjev m pušk na razpolago celo topove in strupene pline. Splošno se misli, da je vodstvo zarote v rokah častniških krogov. Trdi se, da se pričakujejo senzacijonelne aretacije. Vlada je prepričana, da bo s pomočjo obsežne in energične vojaške akcije lahko ohranila mir.
Madrid, 20. sept. b. Notranji minister je izjavil predstavnikom tiska, da levičarji zares pripravljajo državni puč, da pa so vladi znani vsi načrti in da bodo pučisti izgubili bitko. Po načrlu bi morala vstaja izbruhniti v številnih krajih Španije istočasno in sicer zato, da se oslabijo vladne sile. Vlada je gospodar položaja in je počisti ne bodo izne-nadili.
Prestolonaslednik v Londonu
Belgrad, 20. sept. AA Nj. Vis. prestolonaslednik je prispel z Nj. Vis. knezom Aleksandrom v Londonu, kjer se bo nekaj časa šolal v nekem tamkajšnjem eollege-u.
40 urni delavnik v Italiji
Rim, 20. sept. TG. Vlada je uvedla v vseh italijanskih industrijah 40 urni delovnik. Ta sklep je storila nacionalna organizacija industrijskih delodajalcev in delavcev. Pričakuje se, da bo na ta način dobilo dela 200.000 brezposelnih.
Trgovinska pogajanja med Češkoslovaško in Francijo
Pariz, 20. sept. TG. Tukaj se vršijo trgovinska pogajanja med Francijo in Češkoslovaško. Češka vlada želi, da bi se trgovinska pogodba med ČSR in Francijo izboljšala v korist ČSR. Zvišal naj bi se kontingent češkega izvoza v Francijo, posebno, kar se tiče tekstilnih izdelkov, usnja, lesa in strojev.
Delavci odnehujejo
Newyork, 20. sept. p. Včeraj je bil zopet krvav dan v poteku stavke tekstilnega delavstva. Skupno so spopadi med eksekutivo in stavkujočimi zahtevali 13 smrtnih žrtev. Po najnovejših vesteh obstoja upanje na sporazum, ker so voditelji delavskih zvez izjavili svojo pripravljenost za pogajanja.
Ameriške pomorske vaje
Washington, 20. sept. AA. Državni podtajnik vojne mornarice Svvanson je izjavil, da bodo vaje vojne mornarice leta 1935 v trikotu mod Pucetsoun-dom, Alasko in Havajskim otočjem.
Češkoslovaška solidarna z nami
Praga, 20. sept. AA. »Lidove Noviny« poročajo, da je brez jxxilagc |»ročilo o tem, da se boče Češkoslovška pridružili rimskemu protokolu. To bi zaenkrat ne prineslo nobenih koristi ne njej sami ne njenim partnerjem. Priznati pa je treba, da st zdaj pojavlja vprašanje o sodelovanju med podpis niki tega protokola in Malo antanto. V imenu Male antante bi lahko v tem primeru obiskal Rim Titu-IčSCu, ki jc predsednik StamCga sveta Male antanič. Dr. Beneš zastopa samo Češkoslovaška
Ustanovitev fonda za kontrolo hartelov
Belgrad, 3(). sept. m. Trgovinski minister je te dni podpisal pravilnik o upravljanju sredstev londu za kontrolo kartelskih pogodb, nadalje pravilnik o načinu vršenja registriranja kartelov in navodila o izvrševanju uredbe o kartelih.
Pravilnik o upravljanju in uporabi sredstev fonda za kontrolo predvideva, da se bo v to svrho ustanovil v ministrstvu za trgovino in industrijo poseben fond, v katerega se bodo stekali letni doprinosi kartelov, ki se bodo morali plačevati s pričetkom vsakega leta. Višina lega doprinosa se bo določila za vsak kartel posebej. Ta denarna sredstva bodo karteli nakazovali ne|K>sredno Državni hipotekami banki v Belgrad s posebno opombo, da se dotična vsota s nese v korist fonda za kontrolo kartelskih pogodb. Ta denar se bo v D1IB tudi obrestoval. O položenem znesku bodo morali karteli obveščali ministrstvo /.a trgovino in industrijo, kar bo storila tudi D1IB. V ministrstvu za trgovino in industrijo se bo vodil posebni blagajniški dnevnik s kontrolnikom o položenih vsotah po predpisih zakona o državnem računovodstvu.
Sredstva tega Fonda se bodo uporabljala v pokritje siroškov za izvrševanje državnega nadzorstva nad karteli, in sicer: nagrade komisarjem, za izplačilo honorarjev za delo pri pregledovanju poslovanj a kartelov, za nagraditev strokovnih del in elaboratov o kartelih, za stroške administracije pri vodstvu registra kartelov, za nabavko predmetov, ki so potrebni pri vodstvu omenjene administracije, za postavljanje honorarnih uradnikov in uslužbencev, katerim se Ihj poverilo delo v smislu uredbe o kartelih in pravilnika o načinu izvrševanja registriranja kartelov in upravljanja zbirke potrdil iz tega pravilnika. Izplačilo teh zneskov bo izvrševala DHB po nalogn ministrstva za trgovino in industrijo. Za kartele, ki se bodo odobrili v letu 1934, bo odredilo ministrstvo za trgovino in industrijo doprinos za leto 1935. Za čas do konca leta 1934 se bo pa odredil doprinos v ali-kvotnem delu odmerjenega doprinosa.
Proti nesocijalnim sklepom kartelov
Navodila o izvrševanju odredb uredbe o kartelih pa predvidevaj1«, da so z dnem objave uredbe o kartelih prepovedani vsi karteli, ki v smislu čl. 1, odst. 2 omenjene uredbe ne dobe posebnega dovoljenja. Prepovedani bo {udi karteli. ki so bili sklenjeni tajno v nepisani obliki, na častno besedo ali slično. Državna monopolska in državna gospodarska podjetja, ki se vodijo v splošno koristne
svrhe, niso dolžna prositi za to dovoljenje.
Istotako ostanejo neokrnjene patentne pra-j viee, ki so bille dobljene na podlagi zakona o zaščiti industrijske »vojine. Vloge za odobritev kartelov se bodo moraile dostaviti neposredno ministrstvu za trgovino in industrijo. Te vloge morajo takoj vložiti prejšnji karteli in kar Mlake organizacije, če hočejo še tudi v Irodoče ostati karteli. Kot spremembe in dopolnila kartelske pogodbe iz $ 3 in § 5 uredbe o kartelih se bodo smatrali tudi slučaji, če bi ena ali več pogodbenih strank sporazumno izstopila iz kartela in če bodo v kartel hoteli stopiti novi pogodbeni obvezniki. Če bodo karteili sprejeli kako določilo ali sklepe iz ^ 7 uredbe o kartelih, morajo na svoje stroške pismeno predložiti seznam ministrstvu in označiti natančnejše podatke, na podlagi katerih so se te cene določile. Komisar, ki je postavljen pri kartelski organizaciji, laliko v slučajih iz § 12 uredbe od-godi tudi začasno izvrševanje odredb in skle-
r-v v smislu označenih odredb. Odredbe iz 11 uredbe o kartelih se bodo izvrševale posebno v slučajih, če se proizvodnja ali prodaja blaga omeji na način, ki z gospodarskega stališča ni opravičen, ali če se cene blagu neopravičeno povišajo ter sc to povišanje vzdržuje, ali če se cene blagu neopravičeno znižajo v cilju povzročevanja škode drugim osebam, nadalje, če se v prodajni ceni blaga, ki ima na trgu trajno vrednost, vračunava pod vidom rizika poseben večji zaslužek, če se s sporazumno dogovorjeno prepovedjo posamezna podjetja izključijo od proizvodnje ali če se neupravičeno omejuje ali izključuje svoboda gospodarskega delovanja sploh odnosno pri nalcupu ali prodaji blaga, ali pa če se določajo neupravičeno razlike cene ali neopravičeno nepovoljni pogoji odnosno nepovoljne tarife pri kreditnih zavarovalniških ali prometnih podjetjih, ali pa če se vsled prepovedi odnosno omejitve del vrši na kogarkoli poslovni pritisk. Zato so splošno upravne oblasti I. stopnje im banske uprave pozvane, da vodijo nadzor, da se bodo te uredbe o kartelih točno izvrševale. Vsako nepravilnost morajo banske uprave dostaviti ministrstvu za trgovino in industrijo.
Pravilnik o načinu izvrševanja registriranja kartelov in upravljanja zbirke potrdil pa predvideva, na kak način in v kakšnih knjigah se bodo zaibeleževali karteli. Vsi pravilniki bodo stopili v veljavo z dnem objave v »Službenih Novinah«.
Odstop Gandhija
Needinosi Indcev — najboljši zaveznik Angležev
Darilo japonske delegacije našemu kralju in kraljici
Belgrad, 20. sept. m. Po orientalskem običaju je prinesla japonska delegacija na rned-parlametilarno mednarodno trgovinsko konferenco v Belgradu darila za noše odličnike. Šel' japonske delegacije senator Katemtaro Mabata, eden najbogatejših ljudi na Japonskem, je pripravil predvsem dragoceno darilo za našo kraljevsko dvojico. Nj. Vel. kralju je poklonil dragocen kip japonskega vojaka v stari japonski vojaški opravi s čelado, oklepom in mečem. Nj. Vel. kraljici je delegacija prinesla dragocen japonski kimono, ročno delo japonskih deklet umetnic. Na žalost pn tega darila senator Mabata ni mogel izročiti osebno, ker je na potu v Bel-?ra.d zbolel v Ameriki. Zato je brzojavno naročil tajniku japonskega poslaništva na jugoslovanskem in romunskem dvoim g. Miku niči. da naj izroči to darilo v maršalatu dvoru. Tajnik Miikuniče je to nalogo danes izvršil in je izročil dragoceni darili v maršal al u dvora.
Obsodba po zakonu o zaščiti
države
Bjelovar. 20. sept. AA. Danes je tukajšnje oltrožno sodišče izreklo razsodbo po zakonu o javni varnosti in redu v državi zoper Kraljiča Ivana ln tovariše, pomagače Stjepana Petroviča in tovariše, ki jih je državno sodišče za zaščito države pred kratkim obsodilo kot glavne krivce zaradi prenašanja peklenskih strojev in orožja iz neke sosednje diržave in zaradi zvez z nezakonitimi elementi v njej. Obsojeni eo: Sever Stjepan iz vasi Gole (k opri v niš ki srez) na 12 let ječe in trajno ic.gubo častnih pravic; Kraljič Ivan iz Koprivnice, in Prveič Stjepan iz istega kraja vsak na 8 let ječe in na trajno izgubo častniih pravic. Dalje je obsojenih še šest oseb iz istega okraja na manjše kazni.
Odlični gostje v Zagrebu
Zagreb, 20. sept.. b. Davi ob 8.10 so prišli v Zagreb udeleženci mednarodne trgovinske konference iz Belgrada. Na glavnem kolodvoru v Zagrebu so jih pričakovali ban savske banovine dr. Perovič, predsednik senata dr. Tomašič, predsednik Narodne skupščine dr. Kost.a Kunianudi, minister za gozdove in rudnike dr. Ulmanski, zagrebški dr. Krhek, general Bodi, podpolkovnik Dokič, nekateri bivši ministri, senatorji in narodmi poslanci, Poseben vlak je bil sestavljen iz 8 spalnih vagonov. Takoj, ko je vlak prispel na postajo, je zaigrala godba. Prvi je izstopil predsednik odbora komisije John Sandemaji Al-len. za njim pa še ostali gostii. Mestni župan dr Krhek jih je pozdravil v frajncoščini. Sir . AI len se .ie zahvalil s kratkim govorom. Gostje so odšli nato v hotel Espl«.n»de. Ob 10 so si ogledali mesto. Oh 1 popoldne je priredi!! predsednik senata banket v hotelu Esplanade na čast gostom. Na tem banketu je bilo nekaj govorov, v katerih se je po-vdarjala potreba vzajemnega sodelovanja. Po banketu so nekateri gosti napravili izlet, v Šestine«, kjer so jih pozdravili kmetje. Ob fi zvečer je priredil v restavraciji »Kolo« senator dr. Tomašič čajanko na čast parlamentarcev, ban savske banovine dr. Perovič pn je povabil goste na soorojo. Z dan as jim dnem so se končale uradne in privatne prireditve in odpotuje del parlamentarcev jutri že v Split,, drugi pa nn mednarodno poli učno konferenco v Carigrad.
Zaščitne odredbe v Prekmurju
Dunajska vremenska napoved: Severne Alpe: Mogoče sem pa tja prehodno izboljšanje, toda v splošnem oretešno oblačno ia deževno vrema.
Kraljevska banska uprava razglaša, da je z ozirom na epidemiični pojav griže v Prekmurju prepovedala za celi okraj Dolnja Lendava in za obmejne občine okraja Murska Sobota vse shode in zbore na javnih krajih in v javnih prostorih in sicer za dobo treh tednov. Radi omejitve in pobijanja epidemije je kraljevska banska uprava hkrati odredila potrebne varnostne ukrepe ter med drugimi otvorila posebno izolirnico v Odrancih in prepovedala izvoz sadja in sočivja iz vseh z grižo okuženih krajev.
Člani kmetijskega posvetovalnega odbora
Belgrad, 20. sept. AA. Na podlagi določb čl. 1, 3 in 4 uredbe o kmetijskem posvetovalnem odboru je kmetijski minister imenoval tele osebe za člane kmetijskega posvetovalnega odbora: Nešo Popoviča (vardarska banovina), Martina Beniča (vrbaska banovina), Franja Garičina (dravska banovina), Žigo Malimuda (drinska banovina), Djoko Dundjerskega iz Novega Sada, Luko Mijuškoviča iz Nikšiča, Ljubomirja Jan-koviča (moravska banovina), Stanka Ozanien iz Splita, Mato Brajeviča (savska banovina), Vla-dimirja Arka, industrijea iz Zagreba, Vojislava Djordjeviča iz Belgrada, Mihajla Djuriea iz Belgrada, dr. Mitroviea iz Zemuna, dr. Nikolo Ricofija, profesorja v Zagrebu, in dr. Alojza
Tavčarja, profesorja v Zagrebu.
*
S kraljevim ukazom je napredoval za profesorja 7. pol. skup. na državni srednji tehnični šoli v Ljubljani Boris Jaklič (m).
Obrtniški teden
Ob priliki zadnje konference zbornic v Ljubljani se je vršila tudi konferenca vodilnih obrtniških organizacij iz cele države, ki je sklenila, da se priredi od 1. do 8. decembra t. 1. obrtniški teden. Namen tega tedna naj bi bil, zainteresirati javnost za težnje obrtnika ter propagirati obrtniški izdelek. Včeraj, dne 20. t. m., se je vršila pri Zbornici TOI v smislu sklepa omenjene konference anketa vseh vodilnih obrtniških organizacij dravske banovine. Navzoči so bili predslavniki obrtnega odseka Zbornice TOI, okrožnih odborov obrtniških združenj v Ljubljani, Novem mestu, Celju in Mariboru, Zveze obrtnih društev za Dravsko banovino v Ljubljani in Društva jugoslovanskih obrtnikov za Dravsko banovino v Ljubljani. Anketa, kateri je predsedoval zbornični podpredsednik g. Josip R e -b e k, je razpravljala in sklepala o organizaciji delavnih odborov in o programu obrtniškega tedna. Sprejeti so bili načelni sklepi, ki bodo merodajni za stališče obrtniških delegatov Dtravske banovine na podobni konferenci za celo državo v Zagrebu dne 23. t. m. Obenem so se izvršile volitve centralnega delovnega odbora za Dravsko banovino. Za predsednika je bil izvoljen g. Josip Re-bek, predsednik obrtnega odseka Zbornice TOI, za podpredsednike pa gg. Miha Vahtar, predsednik Okrožnega odbora obrtniških združenj v Mariboru, Ivan Bricelj, svetnik Zbornice TOI v Ljubljani, tretje mesto podpredsednika se rezervira Društvu jugoslovanskih obrtnikov v Ljubljani. Na sedežih okrožnih odborov v Ljubljani, Novem mestu, Celju in Mariboru se ustanove okrožni delovni odbori, ki obstoje iz 5 članov. Na sedežih obrtniških združenj in društev pa se osnujejo krajevni delovni odbori.
Program obrtniškega tedna za celo državo se bo izdelal v načelnih stvareh na nedeljskem zboru v Zagrebu, program za Dravsko banovino pa na podlagi teh zaključkov in z ozirom na posebne prilike v Dravski banovini nato s strani centralnega delovnega odbora za obrtniški teden v Ljubljani.
Bukarelt, 20. sept. b. V soboto izide prvič list »Neamul Ciganesco«, ki bo uradno glasilo romunskih ciganov. Romunski cigani se bočejo organizirati v samostojno narodno manjšino.
Po glasovih listov se je Gandhi, nekoč nesporni voditelj nacionalnega osvobodilnega gibanja v Indiji, organizator pasivnega odpora svojega naroda proti angleški nodoblasti v zadnjih mesecih popdlmoma odtegnil političnemu udejstvovanju. Edina naloga, ki jo ima pred seboj, kakor pravi, je, doseči enotnost v vrstah indijskega nacionalnega pokreta. V ta namen je pričel potovati po Indiji in obiskovati med seboj razprte skupine, da jih privede na enotno stališče. Za Gandhijem sedaj nastopa nova vod.itel.i-sk a generacija, ki že del j časa ni bilo zadovoljna z Gandhijevo politično taktiko. Oblike imdskega osvobodilnega boja se bodo pod novim vodstvom gotovo spremenile.
Konec Satyagrahe.
Pred tedni smo v našem listu poročali, da je pasivni odpor (Satyagvraha) kakor ga je organiziral Gandhi proti Angležem, v zadnjem času pričel zelo pojemati. Angleški politični teroT, preganjanje organizatorjev in voditeljev odpora, posebno Gandhija, stroga vojaška in policijska pripravljenost, ki je v kali mogla zadušiti vsaik pokret, je dejansko zelo zavrla akcijo za pasiven odpor vsega naroda. Pod vplivom nepovoljnega razvoja se je Gandhi spustili v kompromisna pogajanja z Angleži. Kakor znano, je bil edin zastopnik Vseindskega kongresa na konferenci ob »okrogli mizi« v Londonu. Seveda ni popolnoma nič uspel s svojimi zahtevami. Angleži so razne stvari obljubili, toliko, da so Gandhija kompromitirali. Obljubili so mu, da bodo dali deželi vo.ev, , stojnost. Kakor hitro pa je, zanašajoč se na besedo Angležev, Gandhi dal svojim ijuuem nalog, naj v pasivnem odporu popuste, pa niso Angleži ničesar storili! v smiislu indskih zahtev. Gandhi je nato svoja navodila zopet preklical in tako so se z njim pač Angleži igrali nekaj let. V zadnjem času pa se je Gandhi zelo oddaljili od političnega gibanja in se posvetil le še usodi »nedotakljivih«, to se pravi, socialnemu položaju najnižjih plasti indskega naroda. Zavzema se za enakopravnost »nedotakljivih« z vsemi drugimi kastami, pri čemer pa. je zadel na hud odpor indske duhovščine, ki v njegovem delu vidi žalitev starih verskih tradicij. Enotna fronta
osvobodilnega gibanja je s tem zadobiila občuten udarec.
»Legalna opozicija«.
Raz ven tega se pojavlja tudi precej močna liberalna skupina med indskimi voditelji, kd je za politično sodelovanje z Angleži pod vsakim pogojem. Ta liberalna skupina je glavna politična opora Angležev, ki jim omogoča, da morejo vladati nad Indijo. Liberalci se zavzemajo_ za »legalno borbo«, kakor oni to imenujejo. V resnici pa za različne politične drobtine, ki jih jim mečejo Angležij hlapčujejo tuji nadoblasti. Liberalci trosijo med narodom tudi vest, da jo Gandhi na njihovi »tirani. To pa radii tega, ker je v resnici po dolgem oklevanju priznal staro 'liberalno stranko S\varay, ki naj bi bila nekakšna legalna zastopnica indske ga naroda v nacionalnem kongresu.
Pravi voditelji so v jeSL
Proti liberalcem, kakor proti Gandhi jevi popustljivosti pa vedno energičnejše vstaja mlajša generacija, ki j'o vodijo sposobni Pandit Nehru, Pateel in Kan Abdul Gafar. Vsi ti voditelji so dianes v zaporu. Angleži jih smratrajo za energične, socialno misleče indske voditelje s katerimi se glede odločnosti in borbenosti Gandhi ne more primerjati. Boje se, da bi ti možje bili v stainu z močnim pokretom odistrainiiti sedanjo neenotnost, med narodom. Zato angfleška vlada v Indiji skrbi, da ne pridejo iz ječe.
Izrabljanje verskih razlik
Angležem se je dalje posrečilo, da so na-hujskali proti borcem indskega nacionalističnega gibanja zelo vplivne organizacije pravovernih Indcev. Indskl nacionalisti se namreč nič ne oztirajo na razne vetrake razlike, ki vladajo med številnimi indskimi rodovi, ampak zasledujejo le skupen nacionalni cilj. Pri tem pa se številni otrto-doksni Indci hoje za svoje versko samostojnost, ker so Angleži spretno izrabili in jih nahnjskali proti voditeljem osvobodilnega boja. Tako je Angležem uspelo, da so razbili enotnost indslcega pokreta, kar jim omogoa, da lahko še naprej vladajo in vse tri skupine pošteno izrabljajo.
Poljsko sleikoprej proti vzhodnemu paktu
Varšava, 20. sept Celokupni poljski tisk odgovarja »Petit Parisienu«, Id je vprašali poljsko vlado, kakšno stališče zavzema napram vzhodnemu paktu.
Več opozicdonalndh listov želi, da bi vlada na to vprašanje čimprej jasno odgovorila, ker krožijo v zapadni Evropi najbolj fantastične domneve o namenih in^ozadju varšavske diplomacije, katero dolžijo, da dela v tajnem sporazumu z Nemčijo.
V informiranih krogih pa izjavflljajo, ga je stališče Poljske napram načrtu vzhodnega
Tudi Švica se pripravlja
Bern, 20. sept. AA. Manevri tretje švicarske divizije, katerih naloga je bila napad na osrednjo Švico in obramba pred tem napadom, so se danes končali. Zvezni svetnik Minger, šef vojnega resora, je izjavil, da so manevri pokazali odličen rezultat. Dalje je poudaril, da mora Švica brezpogojno imeti takšno milico, da bo mogla braniti nevtralnost dežele.
Študentovski pravilnik v Nemčiji
Berlin, 20. sept. TG. Državna vlada je izdala kodeks za vseučiliško mladino, ki obnavlja tovariško življenje iz srednjega veka. Odslej bodo morali študenti stanovati v skupnih kolegijih. Dijaki bodo morali, preden vstopijo nn visoko šolo, prebiti 6 mesecev v delovnih taboriščih.
Škandal v Franciji ,
Ville, 20. sept. b. Zopet je prišlo v Franciji do velikega škandala. Policija je dognala, da je bil na čelu vlomilske tolpe višji mestni funkcijonar. Ta tolpa je že cele mesece plenila razne trgovine, pa jim niso mogli priti na sled. Ko se je policiji posrečilo ujeti nekaj članov tolpe, se je po zaslišanju dognalo, da je bil njen vodja nek višji mestni funkcijonar.
Himalajska ekspedicija
Monakovo, 20. sept. b. Iz Ženeve ie prišla semkaj nemška ekspedicija Ha Himalajo. Ko urede vse potrebno, se vrnejo člani ekspedicije v svojo domovino. Vodja ekspedicije inž. Franc Bertliold, ki je po smrti Merkla prevzel vodstvo ekspedicije, je izjavil, da je do katastrofe prišlo radi tega, ker je nenadno nastopil tak vihar, kakor celo v tem kraju le redko divja. Člani ekspedicije so dejali, da bodo tako dolgo poskušali svojo srečo, dokler ne pridejo na vrh Himalaje. Katastrofa jih je zadela tik pred ciljem. Avstrijski in nemški člani ekspedicije ostanejo v stalni zvezi in bodo pripravili vse potrebno, da pomagajo ekspediciji, ki gre na Himalajo prihodnjo pomlad.
Stalin ni bolan
Pariz, 20. sept. AA. Iz Moskve poročajo: Zastopnik Havasa se je zastiran vesti, ki so se razširile o zdravstvenem stanju Stalina, obrnil na uradne kroge, ki so kategorično demantirali glasove, da bi bil Stalin nevarno obolel. Stalin se zdaj mudi na počitnicah v južni Rusiji in se dobro počuti.
Motorji, ki ne delajo šuma
London, 20. sept. b. Po večletnih poskusih so se na nekatera angleška letala montirale j naprave, ki zadušijo šum motorjev. Te naprave so bile še pred letom dni zelo težke, tako da iznajdba ni bila prevelikega pomena, ker sc ni mogla montirati na vsako letalo. Sedaj montirane naprave delujejo tako, da I se potniki v letalu lahko mirno ra.zgovarjajo, ne da hi jih motil šum motorjev. Naprave ' so montirane že tudi na nekaterih vojaških letalih in se pri poskusnih vožnjah šum motorjev nn. zemll j i sploh ni slišni. Iznajba je za vojaške svrhe velikanskega pomena, ker sc bodo letala lahko brez šuma hitro približala sovražniku, oziroma civilnemu prebivalstvu.
pakta neodvisno od vprašanja, kaj se b® zgodilo s poljskim predlogom o manjšinah in tudi neodvisno od vstopa sovjetske unije v Zvezo narodov, ker maršal PiHsudski noče načelnih vprašanj smatrati kot predmet taktike. Poljska ne more sprejeti ^vzhodnega pakta v tej obliki, kakršno ima sedaj. Končno stališče Poljske je odvisno od tega, koliko bodo avtorji tega načrta upoštevali interese in pomisleke Poljske, ki ne ttKW& sprejeti nase obveznosti, katere bi bile proti
Sovjetsko delegacijo sestavljajo sami židje
Značilno za ljudi, ki vladajo sovjetijo, je, da so poslali kot svoje prvo zastopstvo v Ženevo tri Žide in sicer zunanjega ministra Litvinova, s pravim imenom Falkenstema, potem Rosenberga in Steina. Naj bo to mimogrede omenjeno samo radi tega, ker je včerajšnje »Jutro« bilo v uvodniku skoraj do solz gjnjeno nad prodorom slavjanske misli, ki se pričenja z vstopom boljševikov v Zvezo narodov.
Drobne vesti
Šanghaj, 20. septembra. AA. Kitajski razbojniki so pri 'fientsinu napadli kitajski potniški parnih in ga popolnoma oplenili. Nato so odpeljali s parnika 36 potnikov, ženske so pa pustili v miru.
Pariz, 20. sept. AA. Havas poroža iz Aten: Grški senat je sprejel zakon o socialnem zavarovanju.
Ankara, 20. sept. AA Kaže, da je vlada sklenila odvzeti tujim družbam pravico, da prenesejo devize v inozemstvo. Družbe, ki delujejo v Grčiji, pa imajo svojo sedeže v inozemstvu, bodo morale za svoje dividende kupiti v Turčiji žito in druge turško pridelke ter jih izvoziti.
Moskva, 20. sept. b. Ledolomilec »Lidke« je prvič preplul pot od Vladivostoka do Murmanska v 83 dneh.
Berlin, 20. sept. AA. DNB poroča: Snoči je nad Bremenom divjala hnda nevihta 8 točo. V kratkem času so bile vse ulice pod vodo. Promet po cestah so morali ustaviti. Na več krajih so intervenirali gasilci. Na glavnem trgu je strela ubila neko žensko.
London, 20. 6ept. AA. Letno poročilo anglešike svetopisemske družbe navaja, da je lani razdelila 10,933.203 izvode sv. pisma. To je za 315.733 izvodov več leot prejšnje leto. Družba je izdala sveto pismo v novih prevodih. Vsega skupaj je družba izdala sv. pismo v 678 jezikih.
Dunaj, 20. sept. b. Tekmovanja avtomobilov s pogonom na bencin, pridobljen iz lesa se bodo vršila po naprej določenem programu. Vsi tekmovalci so se sestali v innsbrucku. Davi sta prispela v Avstrijo dva italijanska avtomobil i sta, nocoj pa pridejo na tekmovanja še 4 Švicarji. V soboto se prične tekmiovainje na avstrijskih alpskih cestah. Strokovni krogi pripisujejo tej z gospodarskega stališča preizkusni vožnji velikanski pomen.
Grenoble, 20. sept. b. 21 avgusta sta izginila dva angleška planinca, ki sta šla iz Chamonixa, da se povzneta na Mont Blanc. Teden dni nato so ju videli v neki pllaninski kolibi, od tedaj pa je izginila vsaka sled za njima. Misli se, da sta našla smrt v gorah.
Berlin. 20. sept. AA. Včeraj popoldne je nastal ogenj v poslopju lista »Volkischar Beobachter«. Požar Je v nekaj trenutkih objel ves gornji del hiše. Šele po večurnem napornem gašenju se je berlinskim gasilcem, ki so prihiteli na pomoč, posrečilo ogenj omejiti. Stvarna škoda je zelo velika. Ogenj je uničil Tudi velik del dragocenega arhiva.
Newyork, 20. sept. p. V mesto Ric.hmond (Vir-gi.mija) je prišla večja cirkuška družba. S seboj so peljali po cestah za reklamo tudi lerva. Toda nenadoma se jim je lev strgal ter zbežal v stranske ulice. Med prebivalstvom je nastala silna panika in je vse bežalo v hiše, toda lev ni storil nikomur nič zalega in se je zatekel v neko hišo. Ker pa ni bilo mogoče leva ujeti, so ga morali ustreliti Ln je tako cirkuška družba prišla ob svoj zaslužek.
Po Savci, po Drave i, po beti Donavi
Iz življenja in trpljenja naših sptavarjev
G. Ivan Lužnik, lesni trgovec v Pančevu.
Belgrad, sredi septembra.
G. Ivana Lužnika, lesnega trgovca v Pančevu, ulica Kapetana Aračiča 10, dobro in pošteno slovensko korenino iz naše preleke Savinjske doline, sem našel sredi največjega deta. Z zavihanimi rokavi je hodil sem in tja po dvorišču, dajal potrebna navodila in pojasnila raznim strankam in zapisoval številke vozov, ki so odvažali drva v občino Ovča. Pozdravila sva se kot znanca. Pred letom dni sva se slučajno našla na ladji, ki vozi iz Belgrada v Pančevo to »Slovencu«, ki ga je imel v žepu. In se je takoj razvil med nama prisrčen pogovor. Čeprav je minilo od tega sestanka na ladji skoro leto dni, me je g. Lužnik takoj spoznal in mi ponudil stol. V nevezanem razgovoru mi je pripovedoval o svojem domačem kraju, Rečici ob Savinji, o mladih dneh, ki jih je prebil tamkaj in z ostalimi fanti stopal pogumno na splave in se z njimi podajal po Savinji, Savi in Donavi v daljni svet. Težak je ta kruh, težji, kakor mis.li marsikdo. To ve samo tisti, ki si ga je na ta način moral služiti. Težka je borba z valov: in človek mora poznati strugo Savinje tako dobro, kakor strojevodja svoj stroj. Samo ena skala, ki je nisi previdno obšel, že je po tebi. Splav razbit, nesrečni splavarji pa najdejo dostikrat smrt v razbesnelih valovih. Že od nekdaj so me zanimali ti ljudje, preprosti, pošteni in skromni. Zato sem si z največjim užitkom delal potrebne zapiske, ko mi je g. Lužnik pripovedoval iz življenja savinjskih splavarjev.
Splav se sestavi pri žagah, ki jih je ob Savinji vse polno. Les se poveže z močnimi žicami in splav tako čaka pripravljen ob obrežju, da Savinja naraste. Kakor hitro se to zgodi, dobe splavarji delo, ki ga v teh krajih opravljajo skoro vsi moški, tako delavci, kakor kmetje in rokodelci.
Splav, ali kakor pravijo v Savinjski dolini manjšim splavom, krpa, ima dve vesli, eno spredaj, drago pa zadaj. Vozita ga dva spla-varja. Tako do Celja, kjer združijo dva majhna splava, krpi, v enega, ki ga nato istotako vozita samo dva splavarja vse do Rogljice pod Zagrebom, ostala dva splavarja pa odideta iz Celja domov po druge splave. Savinja je za eplave zelo nevama reka, predvsem radi tega, ker je silno deroča ter ima poleg tega tudi v strugi mnogo skal. Nevarna je tudi radi številnih jezov. Veliko nevarnost za splavarje predstavlja tudi mostovje v Zidanem mostu pri izlivu Savinje v Savo. Tu se namreč Savinja z vso silo zaganja ob stebrovje teh mostov ter skuša vanje zanesti tudi splave. Že več splavarjev je našlo tamkaj smrt. Pa tudi Sava ni brez nevarnosti, ker je v strugi zabitih mnogo pilotov radi obrambe zemlje, vodni tok pa zanaša nanje splave. Zelo veliko prisotnost duha morajo imeti splavarji tudi pri Krškem radi tam oš -■njega mostu, kjer se je že istotako pripetilo več nesreč.
Za pot od Rečice do Celja rabijo splavarji po en dan, v Celju navadno prenoče ter naslednjega dne odrinejo po Savinji in Savi do Brežic. Tu si vzamejo s seboj za okrepčilo na daljni poti nekaj »bizeljčana« ali pa »sromelj-čana«. Tudi tu prenoče. Pot od Brežic do Rogljice traja po en dan. Ko prispejo splavi do Rogljice, kjer se tek Save umiri, zvežejo po 15 malih splavov ali krp v enega, na katerem si
kjer so napravljene škarpe, na katere voda precej zanaša.
Pot od Rogljice do Belgrada prevozijo splavarji navadno v 12 d.neh. V Belgradu se ustavijo na Čukarici. Pot za zaslužkom jih pa dostikrat vodi tudi še nižje po Donavi ter se v tem slučaju po vrsti ustavljajo v Pančevu, Sinederevu, Ivanovem, Kovinu, Dubrovici in pridejo celo do Gradiške. V prejšnjih letih, ko je še precej dobro cvetela lesna trgovina, so dobili dobri in znani splavarji za eno »furo« v gotovini do 1250 Din poleg hrane in plačane vožnje za nazaj, danes dobe isti splavarji samo po 600—700 Din. Nekaj je še vendar za zimo, posebno če ima splavar srečo in dobi več »fur«. So namreč gospodarji, ki se s splavi podajo do Belgrada po petkrat na leto. Splavarji imajo 6edaj v Belgradu še novo težavo, ki je preje niso imeli. Tu morajo namreč plačati motor, ki jih hitro s splavi odpelje do Višnjice. To radi velikega rečnega prometa, ki vlada med Belgradom, Zemunom in Pančevom. So pa še druge takse, ki jih preje ni bilo. Tako morajo sedaj splavarji skoro v vsakem mestu, kjer se ustavijo, plačati posebne takse, navadno po 15 dinarjev.
G. Lužnik je prišel v Pančevo 1931. leta ter je takoj pričel trgovati z lesom. Drv za kurjavo se radi visokih prevoznih stroškov ne izplača voziti iz Slovenije, zato jih dobiva kar iz Bosne, ves 6tavbni les pa prihaja izključno iz Slovenije.^ Ljudje ga tudi zelo zahtevajo, ker je trpežnejši od bosanskega. Znan je pod imenom »savska roba«. Tudi lesna trgovina ne gre več tako, kakor je šla preje. Pozna se, da ljudje ni-
majo več denarja ter se tndi več toliko ne zida kakor prejšnja leta.
Glede razuner, ki vladajo v Pančevu, kjer živi, to bi isto lahko dejali, tudi mala slovenska kolonija, mi je g. Lužnik izjavil, da so ljudje zelo dobri. Slovencev je pa v Pančevu približno
V Dalmacijo!
S posebnim vlakom od 5. do 8. oktobra — Vožnja tja in nazaj 275 Din — Romanje k (rospej Sin ju ki v Sinj — V Split in v Šibcnik — Ialot i ladjo v Trogir — Trgatev grozdja v Kadtelu Starem — Cel vinograd za izletnike
Romarski hJet v Dalmacijo, ki ga prireja dobrodelno društvo »Varstvo« v dneh od 5. do 8. oktobra, bo ena najlepših letošnjih izlet nih prireditev, združujoč koristno s prijetnim. Kdor si mor« in hoče privoščiti par veselih dni v šolnini Dalmaciji, si ogledati zgodovinske znamenitosti, poro-matii k starodavnemu svetišču čudodelne Gospo
30. V steklarni je zaposlenih 8 slovenskih de- SN«ke, napraviti prijeten izlet z ladjo po morju
lavcev, nadalje so 4 upokojenci, ki s svojo pokojnino tu, kjer jc živež in stanovanje poceni, še čisto dobro izhajajo, za red skrbi med ostalimi tudi pet slovenskih stražnikov, ostali so pa razni privatni nameščenci in delavci. Tamošnji Slovenci so si tudi skušali ustanoviti svoje društvo, pa ni šlo. Medsebojno se pn vseeno večkrat obiskujejo. Slovenske lesne trgovce pa najdete tudi po ostalih obdonavskih mestih. Tako imate v Smedercvu enega, v Ivanovem enega, v Kovinu dva in v Gradišču enega. Je jih pa tudi po stalih mestih. Večinoma so iz Savinjske doline.
Nisva še dobro končala razgovora, že so zopet pričeli prihajati vozniki iz Ovče, zato sem se poslovil in odšol.
Ko sem se vračal iz Pančeva z veliko ladjo »Rečne plovidbe« v Belgrad, sein še dolgo razmišljal o teh dobrih ljudeh, ki so raatepeni daleč od svojih domov na vse strani ter so si s svojo pridnostjo ustvarili po teh krajih nova ognjišča, sicer Skromna, ali vendar ognjišča, kjer se človek počuti kakor doma. In ko pade mrak ter utihne rezka pesem motorne žage, se zbere v čedni sobici k večerji drobna družinica. Tn po večerji pride na vrsto »Slovenec«, vsakodnevni prijatelj z domačih '•>' — Kr.
Liubliana na kolesih ii674 koles v
Ljubljanski kolesarji, od katetrih nekateri vprizarjajo pravcate dirkalne tekme po mestnih ulicah, imajo od lani naprej velike sitnosti, kajti uvedena je bila lani državna taksa po 20 Din za kolo. Ljubljanska policija je lani pričela s splošnim popisom koles ter je bilo lani do 1. avgusta zaznamovanih le 6720 koles. Kontrola kolesarskih tablic pa se je od meseca do meseca poostrila in mnogi kolesarji so bili tako policijsko, kakor tudi od mestne davkarije primerno kaznovani, ker niso pravočasno prijavili svojih koles. Vsega je bilo do danes izdanih že 11.674 kolesarskih tablic im prav toliko koles vpisanih v policijske registre. Kolesarji so plačali na državni taksi po 20 Din
vsega skupaj že 233.480 Din. PoGeg tega morajo kolesarji plačati za policijsko prijavo 5 Din, torej še 58.370 Din.
Mnogi kolesarji - zamudniki, ki se niso brigali za pravočasno prijavo, pa so bili prav občutno kaznovani. Poleg redne takse so morali na policiji plačati še kazen 2.50 Din in za sodbo 30 Din, torej skupaj 32.50 Din, na davkariji pa kazen 10 Din in 30 Din za sodbo, skupaj 40 Din. Takih zamudnikov je bilo prav veliko. Kolo jih je prišlo prav drago veljati, kajti mesto 25 Din, so plačali okoli 100 Din. Prav radi so jih odšteli, kajti drugače bi jim policija kolo zaplenila m prodala na javni dražbi.
Kakšno bo letošnje vino
Kako je v Halozah
Zavrč, 18. sept.
Vinska trgatev, ki jo tukaj imenujejo »branje«, se je že začeflia. Portugalka je imela 15 do 17 stopinj sladkorja. Četudi je bilo malo te sladke robe, vendar ni imela prave cene. Prodajali so jo po 3 Din liter. V Ptuju je dal neki vinski trgovec objaviti, da plačuje poldrag dinar za liter portugalke, ki jo mora povrh vinogradnik še pripeljati do njegove kleti.
Ta teden podbirajo gnilo grozdje in prihodnji teden hoče vsak končati braifije ali trgatev. Malo je povsod, tam pa, kjer je pobiila meseca julija še toča, so vinogradniki obupani, ker bo treba pripraviti le najmanjše sode. To je zlasti v Turškem vrhu.
Za mošt se obetajo boljše cene, 3 do 4 Din izpod preše. Vsekakor je krit&a vinogradnikov zelo velika.
Stanje vinogradov v Slov. goricah
Svečina, sredi sept.
Ce pride kedaj pogovor na letošnji vinski pridelek, skoraj vedno slišiš mnenje: kakšna dobra kupčija se nam obeta. Če so tega mnenja ljudje, ki ne poznajo razmer, se ni čuditi. Če pa celo v razglasih, ki jih gotovo sestavljajo vinarski strokovnjaki, bereš o letošnji »dobri vinski kapljici«, te mora pa naravnost osupniti. Seveda je letos vegetacija začela izredno zgodaj. Tudi grozdje se je začeto mehčati zelo zgodaj. Tja do srede avguste, je seveda bilo upanje, da bo vinski pridelek res izvrsten, a neprestano deževje v drugi polovici avgusta in še tudi septembra, je to upanje popolnoma Ce narvaden človek ne ve, kakšno
nato napravijo iz desk hišico, iz zemlje ognji- uničilo. Ce navaden človek ne ve, šče na katerem si kuhajo, pred hišico si pa I škodo napravi v vanoigmdu dez, ki pada te-postavijo tudi klopico. Od tu namreč vozijo den dni neprenehoma ob času, ko je grozdje splavarji neprestano po dnevi in ponoči ter se radi tega menjajo pri veslanju. Seveda, če je lepo vreme in ni vetra in megle. Tak splav vozijo sedaj po Savi po štirje splavarji, dva spredaj in dva zadaj. Ce splav ni prodan, se ustavljajo z njim splavarji po vseh večjih mestih in prodajajo svoje blago. Ko pridejo splavarji s splavom do Belgrada, se od tu napoti gospodar v razna mesta iskat kupcev. Navadno mora tu prodati les radi vedno bolj naraščajočih prevoznih stroškov za ceno, ki jo more dobiti. Ko je gospodar prodal splav, ga splavarji po Donavi zapeljejo ua določeno mesto. Tudi pot od Rogljice proti Belgradu ni brez nevarnosti, predvsem radi številnih mlinov. Splavar mora »iti zelo previden tudi pri Šanci in na Rači,
Okruten zločin ciganov
Skrivnosten smrtni slučaj iz leta 1926 pojasnjen
že precej zrelo, mora bo vedeti vina,raki strokovnjak. Svetujem tistemu, ki daje nam vinogradnikom »čisto nov recept« o najcenejšem slajenju vinskega pridelka — da namreč čakaš z trgatvijo do zadnjega — naj gtre v kak vinograd, kjer je dosti moslavca aOi muškata, pa bo videl, koliko je vreden letos njegov »recept«. Pa tudi druge vrste pokajo in gnijejo. Te dni se je tukaj okoli povsod podbiralo. Mošt ima okoli 14-15° sladkorja — toreij do dobre kapljice še dolga pot. Poglejmo resnici v obraz in ne varajmo sebe in druge. Kajti vsak gistilničar, ki bere take »slavospeve« letošnji kapljici, je gotovo mnenja, da bo letošnji pridelek sladek kakor med. Stanje je sledeče: Da bi .imeli
zelo dober pridelek, hi skoraj no/bemega upanja več. Lahko je še pridelek srednje dober, a mora biti vreme zelo lepo vsaj tja do 7. X. Če pa dobimo sedaj proti koncu sept. zopet nalive, ki bi trajaj,i več dna, kar je skoraj gotovo, potem pa moramo s trgatvijo takoj začeti. Takrat pa pridelek ne bo nič bolljši kakor lanski. In ker banska uprava letos ne bo dala dovoljenja za slajenje, bo vino še slabše kakor lani. Seveda pa bi v tem zadnjem slučaju banska uprava morala vsekakor dovoliti slajenje in seve preskrbeti trošarine prost sladkor kakor lani. Taiko je sedaj stanje vinogradov v Slov. goricah in vem, da drugod ni dosti drugače. Zato pa ne delajmo ne sebi ne drugim praznih upov, da ne bo razočaranje preveliko.
Kočevje
Te dni je po osemletnem službovanju na tuk. drž. realni gimnaziji zapustil Kočevje g. prof. Maksim Stanonik. S svojo dobrosrčnostjo, taktnim nastopom in predvsem z lepim vzgledom si je g. profesor pridobil srca meščanov in delavcev brez razlike narodnosti ali političnega naziranja. Najlepši spomnik pa si je postavil v srcu naše mladine; tudi oni, ki so morda bolj hladni v verskih rečeh, mu niso mogli odrekati spoštovanja ter eo nehote sledili njegovemu zgledu. G. profesorju želimo tudi na novem mestu na H. drž. real. gimnaziji v Ljubljani enakih uspehov ter zavidamo ljubljansko mladino, ki je dobila tako plemenitega vero-učitelja.
v Trogir in trgati sladko grozdje v dalmatinskem vinogradu, naj ne zamudi ugodne prilike, da si vse to privošči za mal denar. Prijave so za par dni podaljšane in se zaključijo nepreklicno dne 28. septembra. Podrobna pojasnila pošlje vsakomur zastonj: List »Po božjem svetu«, Ljubljana Tyrševa cesta 17.
„Logarjeva„Logarska"
•	v f •	* "
tn se kaj
Vse kaže, da pravda o teh svojiilnikih, ki se vedno bolj ostri, ne bo rešena le z jezikoslovnim orožjem. G. Badjura ima v toliko prav, ko trdi, da obrazu je ljudstvo v resnici v gotovih primerih svoji lnike s končnico —ski, g. dr. Glonar zopet z vidika današnje slovenske filologije. Eden pravi, tako je, drugi, tako mora biti. Domneva, da bi naše ljudstvo ue razlikovalo med obema obraziloma, je jalova. Kdor pa hoče vsaj obrazložiti postanek in obstoj svojilnika —ski, mu gotovo ne zadošča samo gramatika, da z njo upraviči ta ljudski evojiihri izraz, tudi ne samo ugotovitev, da ljudstvo v resnici tako govori, temveč bo moral poseči po etnologiji in sociologiji ter po ljudskem pravnem pojmovanju. Iz teh panog podam le nekaj bistvenih potez.
Najstarejša socialna oblika človefike družbe Je bila kolektivna. S to obliko je nerazdružno zvezan pojem kolektivne lasti zemljišča, ki je bilo tedaj lastnina dotičnega totema, oziroma zadruge in vsak član te socialne organizacije je bil ideelni solastnik celotnega kompleksa. Po tem pravnem pojmovanja ee je izoblikovalo vse ostalo socialno življenje za-drugarjev. Stari urbarji v zemljiških knjigah nam še dandanes pričajo, koliko je bilo tudi v naših krajih take skupne lastnine, da ta obstoji še dandanes ponekod, ki nosi največkrat ime >gmajna«. Ko pa je v te socialne organizacije pričel prodirati princip lastninske individualizacije in ko so si posamezniki de facto prisvajali dele skupnih zemljišč, je nastal boj med takimi posamezniki, ki so se osamosvajali, in med ostalimi kolektivi. Naravno, ker je nastajal na eni strani nov, individualistični pojem lastnine, se je zadruga krčevito branila proti tej novotariji, zlasti, ker je ogražal njene življenjske pogoje. Iz kakšnih pravnih naslovov pa so si ti posamezniki lastili zemljo, nam socialna zgodovina dovolj jasno priča. Gotovo je, da so bile redne pogodbe, pojinovane po današnjem pravu, najredkejši primeri. V podanem primeru leži poudarek na antitezi med kolektivnim in individualnim pojmovanjem lastnine.
Kaj hočem s tem izvajanjem? Ako si je tedaj naš kmet pridržal svojilnik jskk tudi pri označbi zemljišč, ki so danes polna pravna last posameznikov, je 6 tem evojilnikom podal svoje kolektivno pojmovanje lastnine, to se pravi, da on po svojem pravnem občutju v mnogih primerih ne priznava izključno individualne lastnine, ki jo po naših slov-niških pravilih sicer oblikujemo s evojilnikom »jev«. Potemtakem je svojilnik >ski< le izraz kolektivnega lastninskega čuta. Res je, da tega pojmovanja še dolgo ne bo mogoče izbrisati iz ljudske govorice. Stojimo pred vprašanjem, to pa pri vsem vpoštevanju in spoštovanju ljudskih jezikovnih tradicij: Ali sploh kaže vlačiti take nudimente v današnje 'krajinsko imenoslovje in to zopet v sodobno našo slovnico, ker skrajni čas je, da končno uvedemo v naš jezik red na vse 6trani, da zajezimo tako škodljivo neodločnost v premnogih vprašanjih in iz nje izvirajoče infiltracijo.
V podanem posebnem primeru pa moje mnenje potrjuje še sledeče: Ko sem bil nedavno v Logarjevi dolini, sem vprašal domačina, medtem, ko sva se ozirala po tem divnem svetu, kdo je njegov lastnik. Odvrnil mi je: »Vse, kar vidite naoltrog, je do malega Logarjeva last.« Ako bi bile vse druge moje navedbe dvomljive, drži to, da je dolina v glavnem Logarjeva.	R.
Slovenjgradec
Občinska klavnica jc zgorela. V ponedeljek okrog 5 zjutraj je zgorela občinska klavnica pri sejmišču ob Stihadolnici. Klavnica je bila lesena in že v slabem stanju. Zato se domneva, da jo je kdo nalašč podkuril, zlasti, ker je začela hkrati goreti na dveh mestih. Dolgo se je govorilo o novi zidani in moderni klavnici, pa do nje vendar še dozdaj ni prišlo. No zdaj pa ne bo pomagalo samo govorjenje, ampak se bo v resnici morala zgraditi.
Z obiska škofa dr. Tomažiča med slovenskimi
izseljenci
m^mii
'*' ■-r"r~v"
mm
Pretekli torek je bfl pri Cakovcu pojasnjen skrivnostni smrtni primer iz leta 1926. Dne 28. de-eembra 1926 eo našli blizu vasi Mačkovec pri Cakovcu Ivana Perčiča, ki se je vrnil iz Amerike, obešenega na drevo. Orožniki niso mogli najti zlo-?inca in je bila preiskava ustavljena. Ta umor je sedaj pojasnila ciganka Lucija Šarkezi. Prišla je na orozniško postajo v Murskem Središču in povedala, da ji je pred kratkim ciganka Marija Horvat, 'bivša priležnica cigana Franja Bogdana iz Sv. Martina na Miuri, rekla, da bi jo ta cigan vzel za leno, pa se boji svoje sedanje zakonite žene, ki i hi ea, če bi jo zapustil, mogla izdati, da je leta
1926 obesil dotičnega Amerikanoa iz Hlapičine. Ciganka je še izjavila, da Franjo Bogdan ni pravo ime, marveč da se piše Mile Nikolič. Orožniki so takoj poiskali ciganko Marijo Horvat, ki je pri zasliševanju res izjavila, da bi jo cigan Franjo Bogdan vzel za ženo, pa se boji, da ne bi njegova zakonita žena izdala zločina, ki ga je izvršil nad Perčičem. Oblasti so takoj začele zasledovati cigana Franja Bogdana, oziroma Mila Nikoliča, pa ga še niso prijele, ker se potepa neznano kje. Oblasti sumije da je cigau Nikolič izvršil še neke daruge težke -.učina.
Kakor smo že poročali ie mariborski knezoškof g dr. Ivan 1 onuz č obiskal slovenske izseljence v Nemčiji, Holandiji in Belgiji. Na naši podobi vidimo knezoškofa po končani akademiji pred katoliškim društvenim domom v Hambornu. Od leve na desno: Veliki prijatelj Slovencev konz. svetnik Tensuadern, škod dr. Tomažič, hambornski dekan msgr. vosi, dnh. svet Hecknuas
Ljubljanske vesti s
Vlomilska in sleparska tolpa sojena
Nad 13 let kazni zaradi velikih vlomov in sleparij
Ljubljana, 20. sept.
Poročali smo že o veliki obravnavi pred malim senatom, ko je bilo obtoženih 12 vlomilcev in sleparjev zaradi raznih zločinov. Z vlomi in sleparijami so razne ljudi oškodovali za okoli 40.000 Din. Predsednik malega 6enata s. o. s. g. Orožen Fran je danes ob 16 prečital dolgo sodbo, s katero je bilo 11 obtožencev obsojenih skupno na 13 let, 5 mesecev in 13 dni zaporne kazni, proti 12. obtožencu pa je bilo kazensko postopanje izločeno. Obsojenci so sodbo poslu-šali mirno, kajti kot stari praktiki so bili že poprej prepričani, da bodo prejeli hude kazni. Predsednik je vsakemu obtožencu posebej navajal značaj delikta, kvalifikacijo zločina in viišno kazni. Bili so obsojeni:
Milan K., starejši mladoletnik, zaradi vloma pri Osolinu in dveh drugih deliktov na 2 leti strogega zapora in 360 Din denarne kazni, odnosno nadaljnjih 6 dni zapora. Njegov kom-paanjon, krojaški pomočnik Pogačar Anton, zaradi vloma pri Ivanu Bonaču in drugih dejanj na 1 leto in 4 mesece robije ter v izgubo častnih državi janskih pravic za 2 leti. Oženjen bivši mesar Pregelj Ivan zaradi manipulacij s ponarejenimi hranilniškimi knjižicami in radi drugih sleparij na 1 leto in 8 mesecev strogega zapora ter na 1200 Din denarne kazni, odnosno 20 dni zapora. Njegova poma^ača pri manipulacijah s knjižicami, mizarski pomočnik Lojze Sknbic z Viča, na 9 mesecev strogega zapora in
460 Diu kazni ali 8 dni navadnega zapora. Brat njegov, mizarski pomočnik Jože Skubic, na 6 mesecev strogega zapora, oba v izgubo častnih državljanskih pravic za 2 leti.
Druga dva sleparja, ki sta se bavila zlasti z zavarovalnimi sleparijami in ponarejanjem hranilnih vlog in ki sta posamič ali skupaj oci-ganila več kmetov po Gorenjskem in drugih Krajih dravske banovine, 6ta bila prav tako strogo sojena. »Zavarovalni revizor«, drugače čevljarski pomočnik, Kokalj Viktor na 2 leti in 4 mesece robije ter 740 Din denarne kazni. Po prestani kazni se odda v prisilno delavnico za 5 let Njegov kompanjon, samski trgovski pomočnik Gantar Maks, na 2 leti in 6 mesecev robije ter na 300 Din denarne kazni ali 5 dni zapora. Oba v izgubo častnih državljanskih pravic.
Vlomilec Lojze Zala r, ki se je sam javil policiji in ji je natvezel razne romantične dogodivščine, zaradi dveh vlomov na 1 leto in 6 mesecev robije ter v izgubo častnih državljanskih pravic.
Ostali 3 obtoženci, ki so po svoji lahkomiselnosti in neprevidnosti zabredli med to sleparsko in vlomilsko družbo, so bili obsojeni zaradi sodelovanja in udeležbe vsak po 3 mesece zapora. Eden med njimi celo pogojno za 2 leti.
Čitanje sodbe je trajalo poldrugo uro. Obsojenci so deloma sprejeli sodbo, drugi pa so prijavili priziv.
Mariborske vesti:
Novi mariborski meščani
Mariborčani bi skoro ostali sirole brez župana in obč. svetnikov
Aretirani glavar
tatinske tolpe
Ljubljanska policija je prve dni sept izsledila iu prijela dobro organiairano vlomilsko iin tatinsko tolpo, katei-e člani so se. večinoma rekrutirali iz okolice VeL Kladuše v Bosni in so imeli svoj delokrog razpreden daleč po vseh večjih mestih naše države. Koliko tatvin kt vlomov je ta družba izvršila samo v Ljubljani, še ni točno dpgnano, pae pa so nakradli velikanske množine najrazličnejšega blaga v skupni vrednosti do 30 tisoč Din. Policija je pod ključ vtaknila že 13 članov, toda obema glavarjema Huseinu Rožiču in Džemnlu Okanoviču se je balo posrečilo, da sta jo pravočasno popihala, iz Ljubljane. Okanoviča so pred dnevi ptrijeli v Kairlovcu, kjer se je izdajal pod napačnim imenom ter je imel tudi ponarejene dokumente. Iz Karlovca so sedaj Okanoviča prepeljali v ljubljanske zapore. Vsa corpora delieti, ki jih je policija dobila pri tej vlomilski tolpi, tvorijo posebno razstavo in so morali nakradeno blago na večjem vozičku prepeljati na sodišče. Tolpa je večinoma nakradeno blago, posebno obleko in perilo, prav drago prodajala po Bosni.
© Lovci! Umrl je naš doTgoletni član in odbornik g. Jurij Verovšek. Pogreb je danes popoldne ob 4. iz Dalmatinove ulice. Pozivamo lovce, da ga spremijo na zadnji poti v častnem številu. — Ljubljana podr. SLD.
0 25-letnico službe pri istem gospodarju praznuje te dni kuharica pri gospodu mestnem fiziku dr. M. Rusu, gdč. Tončka Žebovec. Zvestemu poslu čast in priznanje!
O Računski sklepi mestne občine. Od 19. t. m. do 2. oktobra so na mestnem knjigovodstvu razgrnjeni računski sklepi mestne občine za leto 1933. Računski sklepi se nanašajo na mestni zaklad, 6% obligacijsko posojilo, 6% grradibeno in investicijsko posojilo, na zaklad mestne imovine, mestno delavsko zavarovanje, mostno klavnico, mestni vodovod, mestno elektrarno, mestno plinarno, mestni pogrebni zavod, mestno zastavljalnico, mestno priprego in ustanovni zaklad. Vsak občan ima pravico računske sklepe pregledati ob uradnih urah.
0 Vpisovanje v obrtno-nadaljevalne šole v Ljubljani. Šolski odbor obrtno-nadaljevalnih šol v Ljubljani obvešča mojstre, vajence in starše, da je vpisovanje v obrtno-nadaljevalne šole ljubljanske (splošno obrtno-nadalje valno šolo na Vrtači, strokovno nadaljevalno šolo za mehanično-telinične obrti na Ledini, strokovno obrtno-nadaljevalno šolo za stavbne obrti na Grabnu, žensko strokovno nadaljevalno šolo za umetne in oblačilne obrti pri Sv. Jakobu in obrtno-nadaljevalno šolo za umetne ln moške oblačilne obrti na Prulah) v nedeljo,
Maribor, 20. sept.
Novi zakon o avtonomnih mestih stopi v veljavo prihodnji ponedeljek in prinese nam celo vrsto zanimivih izprememb. Pomembna za mariborsko prebivalstvo bo predvsem določba o avtomatični podelitvi meščanskih pravic vsem onim mariborskim prebivalcem, ki stanujejo že nepretrgoma 10 let v' mestu ter so izpolnili tudi vse potrebne pogoje za sprejem v občinsko, zvezo, to je; da so naši državljani, da uživajo častne pravice, da niso v sodni preiskavi ali obtožbi za dejanja, ki imajo za posledico izgubo častnih pravic ter da morejo vzdrževati sebe in svojo rodbino. Seveda pa morajo tudi podati potrebno izjavo, da ne reflektirajo več na občanstvo v svoji prejšnji domovinski občini ter da plačajo zahtevane pristojbine, ki se ravnajo po premoženjskih razmerah. Marsikdo bi mislil, da bo takih le neznatno število, toda motil bi se. V Mariboru imamo veliko stotin ljudi, ki bivajo že desetletja v mestu, so na uglednih položajih, pa se še niso pobrigali za svojo pristojnost. Se vedno so občani tam, kjer so se redili, dasi morda nimajo s svojim rednim krajem nobenih zvez. V dokaz je radovedni »Slovencev« re-porter prelistal prijavni e mariborskih občinskih svetnikov na policijskem prijavnem
uradu ter ugotovil presenetljive zanimivosti: izmed 41 mariborskih občinskih očetov jih kar 12 ni pristojnih v Maribor in njim na čelu stoji sam gospod župan. Torej smo se dali Mariboroi prav za prav vladati od tistih, ki niso k nam niti pristojni. Mostni žuipajn dr. Lipold je pristojen še vedno v Mozirje, občinski svetnik inž. Dračar v Otočac, Kejžor v Sorioo, Oset Andrej v Št Jurij ob j. ž., Ošlak v Loče pri Poljčanah, dr. Kova-čec v Pacinje dr. Miler na Prevalje, inž. Je: lene v Ljubljano, Janko Tavčar v Selce pri Škofji Loki, Tumpej kot uradnik žel. delavnic v Studence, dr. Vaulmik v Št. Ilj v SI. gor., Petejan v Ljubljano, in Bajt v Trbovlje. — Ker določa novi občinski zakon, da morajo biti župan in obč. svetniki pravi meščani, bi ostal potemtakem Maribor v ponedeljek sirota brez župana in 11 občinskih svetnikov! Take žalostne usode pa nas zopet obvaruje isti zakon, ki pravi, kaikor^ že zgoraj omenjeno, da postanejo avtomatično istega dne mariborski meščani vsi, ki so izpolnili potrebne pogoje in med temi so tudi vsi gg. občinski očetje razven g. Bajta. Ta namreč še ni dovolj let v Mariboru in bo moral svoj mandat odložiti. Eno žrtev je torej zakon le terjal, večje nesreče pa smo obvarovani!
23. septembra mod 8 in 12 dopoldne pri vodstvih imenovanih Sol.
© Vpisovanje učencev-vajencev v Obrtno nadaljevalno šolo za stavbne obrte v Ljubljani (Graben) bo v nedeljo, t. j. 23 septembra t. 1. v času od 8—42 ure. Novinci naj prineso s seboj zadnje šolsko izpričevalo in učno pogodbo. Oni, ki pa so že hodili v iuk. šolo, naj pa prinesejo s seboj zadnji izkaz. Ob vpisu je plačati 2 Din. Zaradi sestave razredov in porazdelitve učencev je neobhodno potrebno, da se v nedeljo, t. j. 23. septmbra t. 1. vpišejo vsi; zakaj le tedaj bo moči pričeti z rednim poučevanjem do 1. oktobra t. 1.
Vabilo
na občni zbor
Podpornega društva za duhovnike
ljubljanske škofije v Ljubljani,
ki se bo vršil v četrtek, dne 27. septembra 1934
v posvetovalnici KTD v Ljubljani ob 3 popoldne.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Volitev 10 odbornikov, 5 namestnikov in 3 pregledovalcev računov.
4.	Slučajnosti.
Vabi: Društveni odbor.
V slučaju nesklepčnosti se bo vršil čez pol ure v istih prostorih nov občni zbor z istim dnevnim redom, brez ozira na število navzočih članov.
© Pri padcu se je hudo poškodoval 63-letni zasebnik Jakob Hren, ki je zadnji dve leti stanoval v Salezijanskem zavodu na Rakovniku. Hrena so našli v sredo ponoči okoli 10 nezavestnega in vsega okrvaljenega na hodniku pred pisarno Salezijanskega zavoda. Poklicani reševalni avto ga je prepeljal v splošno bolnišnico, kjer se je danes spet zavedel. Ne spominja pa se prav nič, kako je padel. Najbrž ga je obšla hipna slabost. Pri padcu ie udaril z glavo ob kamenita tla in si prebil lobanjo. Njegova poškodba je resna, vendar ne smrtnonevarna.
0 Kolesje ga je zgrabilo. 54-letnega inli-narskega pomočnika Karla Usenika iz Tacna pri Črnučah je pri delu v mlinu zgrabilo mlinsko kolo in mu tako poškodovalo desno nogo, da je moral oditi na zdravljenje v ljubljansko bolnišnico.
© Tunin na trgu. Včeraj je bila pripeljana večja množina tunina na trg. Bil je po 16 Din kg. Italija je znova prepovedala našim ribičem uvoz tunina na italijanski trg, posebno na Reko in v Trst.
0 Ukraden zastavljalni listek. V neki baraki na. Kodeljevem je bil na škodo stanovalke M. U. ukraden zastavljalni listek
Podprimo človekoljubno delo
V 26. letu svojega obstoja je pokrenila mariborska reševalna postaja akcijo, ki jo moramo v interesu naše javnosti toplo pozdraviti. Nabaviti si hoče nov reševalni avtomobil. V to svrho so vrli reševalci pričeli z zbiranjem prostovoljnih dopri-nosov med mariborskim meščanstvom, obrnili se pa 1 bodo tudi na okolico v upravičenem pričakovanju da jih podpre v njihovem plemenitem stremljenju. Mariborska reševalna postaja ima sedaj tri avtomobile za prevoz bolnikov in ranjencev. Vsa tri vozila pa so svojo nalogo že takorekoč dovršila: v neprestanem, noč in dan trajajočem obratu so se izrabila in ne odgovarjajo več vedno rastočim zahtevam reševalne službe. Vsa tri vozila so reševalci nabavili s pomočjo mariborske javnosti, 'ki se je zavedala važnosti te institucije ter je njihova plemenita stremljenja vedno z vsemi močmi podpirala. Prepričani smo, da bo Maribor tudi sedaj izvršil svojo dolžnost. Reševalci ne prosijo milo-darov, sredstev, ki jih bodo zbrali, ne bodo potrošili za nepotrebno stvar: s svojim plemenitim delom, ki ga vršijo iz samega idealizma in z velikimi osebnimi žrtvami, nudijo mariborskemu občinstvu polno protivrednost za podarjene darove in še veliko več. Saj ni v mestu skoro družine, ki ni nikoli rabila reševalcev. Istotako je v okolici. Zato: podprimo človekoljubno delo, ne bodimo ozkosrčni,
ker gre za veliko in plemenito stvari *
□ Najdražje parcele v Mariboru. Vsak bi mislil, da ležijo sredi Maribora na najlepšem prostoru. Pa ni res — najvišjo ceno je v Mariboru doseglo zemljišče, ki leži na Skrajni mestni periferiji, spodaj v Melju. Gire za zemljišče, ki meji na eni strani na Dravo, na drugi pa na tovarno Hutter in drug. Obstoja iz nekaj njivic ter je bilo last banovinske vinarske in sadjarske šole. Po navadi je imela šola na teh njivah koruzo al!. okopavine. Te njive so sedaj prodane za 600.000 Din. Dejstvo, da so bile širjenju tovarne Hutter in drug tako napoti, je podesetorilo njihova ceno. Z denarjem, ki ga je šola dobila za te brezplodne njive, bo sedaj kupila krasno Glantschnikovo (preje dr. Tur-nerjevo) posestvo pod Kalvarijo ter tako lepo zaokrožila svojo posest.
mestne zastavljalnice. Listek nosi št. 7509 in so bile zastavljene 3 rjuhe. Kdaj je bil listek ukraden, ni miogoče dognati, bilo pa je to v času od junija do 3. t. m.
O Neznan goljuf. Ljubljanska policija je bila od orožnišike postaje v Temerinu obveščena, da se je tam pojavil neki elegenten možakar, ki se je tamošnjim trgovcem izdajal za potnika tvirdke Ho f man in drag v Ljubljani Švab Bertl. Sklepal je kupčije ter prejemal večje vsote na račun. Pozneje so se trgovca obrnili v Ljubi jamo, pa so dobili obvestilo, da tvrdka Hofman in drug sploh ne eksistira v Ljubljani. Razne trgovce je baje ta Švab osleparil za približno 100.000 Din. Goljuf je najbrž po rodu Varaž-dinec in je nekaj časa hodil tuidi po Sloveniji.
□	Goban-velikan. Na Pohorju pod Sv. Bolfen-korn je našel Friderik Mali iz Dajnkovih barak orjaškega gobana, ki tehta 95 dkg.
□	Izpremenjena tehtarina. Tarifa za mestne tehtnice se spremeni v tem 6mislu, da se na prošnjo 6(rank, za vozove in avtomobile, s katerimi se stalno prevaža blago, računa tehtarina samo prvič, pozneje se pa ugotovljena tara odbije od brutto teže. Stranke, ki reflektirajo na to ugodnost, morajo predmetne vozove in avtomobile pri prvem tehtanju posebej prijaviti mestni tehtnici, pozneje pa se pri vsakem tehtanju blaga izkazati z izdanim tehtnim listkom javne mestne tehtnice.
□	Občina prodaja. Malokomu je znano, da je mariborska občina lastnica nekaterih hiš v Jalovcu pri Breeternici. Svoj čas jih je kupila radi elektrarne, ki jo je nameravala zgraditi nad Mariborskim otokom. Za te hiše so se sedaj javili številni interes entje.
□	>Svoji k svojim«. V Mariboru ee je ueta-novila »Mestna godba«, ki ima v vodstvu same zaslužne narodnjake. Dobila je tudi od mestne občine denarno podporo. Inštrumente pa je ta godba kupila v Gradcu! Pa imaimo v Mariboru in drugod po Jugoslaviji dovolj večjih trgovin z godali, ki imajo tudi konkurenčne cene!
□	Samo še do sobote, 22. t. m., se lahko prijavite za abonenta mariborskega »Narodnega gledališča«. Zato pohitite, da dobite še dober sedež! Letos je za abonma izredno mnogo zanimanja, kar ni prav nič čudnega — saj si prihrani gledališki obiskovalec kar 50% na vstopnini, če se abonira.
□	Konkurz je razglasilo mariborsko okrožno sodišče nad imovino Perneka Franceta, avtopre-voznika v Ptuju, in njegove žene Antonije, trgovke s kolesi v Ptuju, Prvi zbor upnikov bo dne 24. septembra, konkurzne terjatve je prijaviti do 15. oktobra, obči ugotovitveni narok bo pa dne 17. oktobra.
□	Iz igre resnica. V Studencih se je igrala de-ca. Pri tem je neki učenec vrgel 12 letnemu Edvardu Karbi v glavo kamen s tako silo, da se je fant pnesvestil. Prepeljali so ga v bolnišnico.
□	Tajna skrivnostnega zločina. Javili smo že o tajinstvenem obešencu, ki so ga našli v neki kleti v šentlenarški okolici. Sedaj smo dobili o tej grozotni najdbi podrobnejše obvestilo, Posestnikov sin Franc Malek je našel v svoji kleti v Selcih obe-šenca, v katerem 60 kasneje ljudje prepoznali 45 letnega kočarja in cestarja Alojzija Zorca iz Ro-goznice, občina Korena. Sumljivo se je zdelo ljudem, da je imel mrtvec na glavi več znakov hudih telesnih poškodb, prizadetih s kakim topim predmetom, pa tudi par globokih ran, ki so bile zadane s kako ostrino. Srajca je bila pokrita s krvavimi madeži. Vse to je vzbudilo sum, da je bil pokojnik najprej ubit ali samo omamljen, nato so ga pa neznani zločinci obesili v tujo klet, da bi vzbudili s tem do jem samomora. Na lice mesta je prišla sodna komisija, ki je istotako ugotovila, da je pokojni cestar poslal žrtev zločina. Uvedena je preiskava,
□	Flobertovka ni igrača. V Selnici se je ustrelil 13 letni sin čevljarskega mojstra Vladimir Požavko s flobertovko v nogo. V Prepoljah pri Račah si je istotako s flobertovko prestrelil 19 letni ključavničarski pomočnik Ivan Česnik desno roko.
Oratorij s
Mesija, G. Fr. Handet
Nokaj misli k proizvajanju v Mariboru v dneh
7. in 8. septembra 1934
Slovensko pevsko društvo *Maribor« je proslavilo desetletnico svojega plodonosnega delovanja na izredno lep in umetniško dovršen način. Skupno s pevskimi zbori: Celjski zvon, Sv. Cecilija — Ptuj, minoritska župnija, in cerkveni pevski zbor — Sv. Lenart v Slovenskih goricah, s sodelovanjem solistov: Pavle Lovšetove, koncertne pevke v Ljubljani, sopiran, Franje Golob-Bernotove, operne pevke v Ljubljani, alt, Ado Dariana, opernega pevca v Gradcu, tenor, Frana Neraliča, koncertnega pevca v Mariboru, bas, in pomnožene mariborske vojaške godbe, je proizvajalo monumen-tatno glasbeno delo: G. Fr. liandel, Oratorij Mesija. Ker je bila ta glasbena prireditev obenem ena najlepših programnih točk evharističnega kongresa, bi podali o delu samem, o proizvajanju *Ma-rlbora« in o pomenu slične glaabe za sodobnost nekaj misli. Georg Friderik Htodel'(1685—1750), ženijalen komponist oper in oratorijev, je izreden glasbeni talent. Zgodaj raste in dozoreva v umetniškem ustvarjanju. Komaj sedemnajst let star ustvarja glasbena dela, ki vzbujajo splošno pozornost in priznanje. Pozneje biva dalje časa v Italiji, na Ilainoveranskem in potem stalno v Angliji, ki poslane njegova druga domovina. V Londonu je bil ravnatelj raznih glasbenih zavodov, kraljeve glasbene akademije. Vkljub svoji sijajni poziciji v angleškem umetniškem svetu, je moral boriti težak boj za svojo umetniško reputacijo, za evoj obstanek. Izgubi vse evoje premoženje, zdravje, naposled oslepi. ostaja mu le veselje do umetnostnega ustvarjanja, ki ga vrši neumorno do pozne starosti.
V weetmmeterski cerkvi, poleg Shakeepeareja, je našel mir. Handel je bil tudi kot človek izredno zanimiv. Osebnost velikega formata, široko obzo-ren, globok mislec, obdarovan z darom nenavadne umetniške intuicije, bogastvo, pestrost, silna polarnost čuvstvenega sveta in življenjsko dinamičnih sil, mu je bilo prirojeno, vse polno težkih življenjskih problemov mu je nasula na življenjsko pot usoda. Umetnost mu je sredstvo, ki z njo rešuje sebi in drugim večnostne probleme v tajnih globinah Človeških duš, pri njej išče utehe, z njo živi, raste v višine umetniškega ustvarjanja in končnih rešitev v spoznanju in sprejetju absolutne Resnice, Dobrote, Lepote. Ni mogoče razumeti njegovih oratorijev, posebno ne Mesije, če tega ne upoštevamo. Httndel je velik borec za Boga, njegova dela so najlepša apologija življenjske filozofije, ki se orientira po Bogu. Kot glasbeniku mu pripisuje strokovna kritika jasno koncepcijo globokih misli in problemov, silo in veličino glasbenega oblikovanja, silno muztkalno dinamiko, individualnost v oblikovanju melodije, mojstersko obvladovanje muzikalnega oblikoslovja kot najbolj značilne poteze njegove glasbe. Opere in glasbena dela svetne vsebine razodevajo bogato ornamentiko in lahek italijanski slog, cerkveno glaebo preveva duh religioznih sfeT in bogočastnih obredov angllkanizma, svojstveno po-He njegovega umetniškega genija Je pa oratorij. Tu gre preko italijanske tradicije, poživlja dra-matsko vsebino z zbornimi spevi ter dviga te oblike do velike dovršenosti. Njegov največji oratorij je Mesija (1741). Snov zajema iz Sv. Pisma — Me-si janskih prerokov — posebno Izaija, penlmistov in evangelistov. Celo delo je razdeljeno na tri dele.
V prvem delu slika bolest neodrešenega človeštva, tih« resignacija, obup, tavanje v iluzijah samoodreSilnih poskusov, globoko hrepenenje po odrešenju. Nastopajo preroki, govorijo ljudstvu o prihodu Odrešenika. sa pozivljejo, da se pripravi na njegov prihod. Oznanjajo, da se bo razodelo
veličastvo božje (3. zb.). Nebo in zemljo, morje in sušino in narode vlada Bog vojnih trum (4. R.). Ob tej veličini Odrešenika se človek zave svoje grešno«ti. Kdo bo prenesel dan njegovega prihoda, ko bo razplamtel svoj ogenj očiščevanja (5. ar. čudovito bogastvo pristno religioznih čuvstev). Očiščeno ljudstvo ga slavi, prinaša žrtve pravičnosti (6. zb. vsa razgibanost metodike in kontrapunktič-na pestrost izraža v vedno novih oblikah isto veliko misel). 7. recit. Prihod Odrešenika, kaltor ga gleda Izaija prerok in popisuje evangelist Matej. Ti uteha naših src, rasti do višin naših gora. Arija 8.: Čudovita finesa in globina dojemanja čuvstev prekipevajočega veselja. Solo in orkester tekmujeta. Isti motiv oblikuje zbor, a zopet po svoje (9. zb.). V pestrih nijansah odkriva tajne globine človeških duš. Rec. 10., arija 11.: Poglej, tema pokriva zemljo, noč zavija s svojo neprodirno trnino narode, toda prihaja Gospod. Njegovo veličastvo zašije, pogane obsveti Njegova luc; ljudstvo, ki tavaš v temi, glej, veliko razsvetljenje, veliko luč, ki so bivali
v sonci smrti, se kopljejo v Svetlobi. 12. Rojstvo Odrešenika: Rojeno nam je Dete v naše odrešenje. Silno bogastvo in globina čuvstev, ki leže v teh motivih, izraža umetnino na dovršen način. 13. pa-storale: Sveta noč, pastorale, idila, romantika, bajna lepota svetonočnega čara, hvaležen motiv za orkester. 14. Prihod angela. Tajna skrivnost dogajanja svete noči. Interpretacijo je položil umetnik v orkestralni part, ki ima tu priložnost, da pokaže svojo fineso. 15. Zbor angelov. Gloria. Za komponista silno hvaležen, vsebinsko bogat motiv. Umetnik ee prepusti temu veselju, da je rojen človeštvu Odrešenik. IG. arija. Vzdrami se moj narod, vsta-ni, poglej, tvoj Kralj prihaja. Globoko dramatična snov. 18. arija o dobrem pastirju, o ljubezni do trpečega sočloveštva. Pridite k nJemu vsi. Ena najlepših arij. 19. Njegov jarem je sladek, njegovo breme lahko. Zaključek prvega dela.
Druci del slika Mesijevo trpljenje. Smrt. Zbor
zapoje Jagnje božje, in potem v 21. ariji globoko pretresljiv spev o možu bolesti in gorja. Alt solo. V tem delu doseza skladba višino svoje umetniške linije. Škoda, da je bita večina tega najlepšega in najglobljega dela izpuščena. Kristusovo poveličanje, vstajenje: 41, zbor 42. Aleluja.
Tretji del: Izpoved človeštva, da veruje in upa na moč Odrešenika. Moli svojega Odrešenika, Boga, v globokem priznanju in prepričanju, da brez Njega ni rešitve.
Snov nudi neizčrpno bogastvo Jn pestrost motivov za glasbeno oblikovanje. Veličina snovi s svojim metafizičnim, mističnim ozadjem, ki sega v višine absolutne božje lepote in se zopet vglablja v najbolj tajne in skrite globine Človeškega življenja, daje umetniku možnost silne polarnosti in razgibanosti in spominja v gotovem oziru na Dantejevo Divino comoedio. Objema dogajanje in tragiko ve-60ljstva, ko se vglablja v bistvo življenjske filozofije. Pozna se Handelu, da je ta teren njegova domena. Vse bogastvo velikih idej, čuvstev, neuteše-nih kopmenj človeškega srca, divjost borb za luč in odrešenje, silen napon človeškega duha, da prodre v višine Mesijevega kraljestva, tragika življenja, vse mu je znano, doživeto, zato tako dovršeno umetniško izoblikovano. Skrivnostno šušljajoča idila pastirske noči, romantika orientalskega miljeja, tragika življenja, ki se rešuje edino smiselno v Odrešeniku, vse Je spojeno v harmonično rešitev in usovršitev vsega človeškega — v Mesiji. Tako postaja umetnik glasnik Mesije, klicar, da iščemo rešitve pri Njem.
Snov porazdeljuje v recitacije, arije, zborne speve in samostojne orkestralne točke, kakor zahteva značaj in dinamika motivov. Glasba je harmonično preprosto enotna, kakor je večnostna ab-solutnost, temeljna poteza Mesije, v oblikah pa silno pestra In mnogolična, kakor je svojetvenost problemov, ki jih rešuje. Za vse je priložnosti dovolj, za soliste, zbor. orkester, da pokažejo svoje svoj-
Boj pastirja z volkom
Pastir je obvladal volka in ga zvezal — Sedaj ga kaže po vaseh
Pastir Marko Lalič iz vasi Male Čiste pri Stan-kovcih na Hrvatskem, je pasel ovce. Naenkrat 6e je pojavil velik volk in začel klati ovce. Ko je raztrgal prvo, se je spravil na drugo. V tem času pa je pastir našel velik kamen in z njim krepko udaril volka po glavi. Volk je popustil ovco in se spravil nad pastirja. Pastir pa ga je počakal. Ko se mu je volit vrgel na prsi, ga je prijel za goltanec in ga
Kaj pravite?
Nekaj strašnega se je zgodilo te dni v deželi Kranjski. Skoraj bi rekli, da nekaj takega, kar ie oko ni videlo in uho ni slišalo, tako je bilo grozno. Če ubije ode sina ali pa (e zakolje mati svojo hčer, je to res hudo, toda še sdaleka ne tako, kakor je hudo, strašno in grozovito to, kar je našel te dni »Slov. Narod* na svojem rešetu. t »Ala« so bili tiste deževne dni menda uekai »revmatiš* in so »sejali< bolnišnico. Sejali so in sejali in vse je srečno padlo skozi rešeto. Samo ena smet ni mogla skozi, take je bila velika in debela in mastna!
Ta smet je bila košček papirja, m katerem potrjuje v bolnišnici zaposleni duhovnik rojstvo (ali smrt) gospoda ali gospe X. In na tem koščku papirja je še stari nemški napis »Seelsorgeamt...«
Grozno, kaj? Le pomislite, g. urednik, kakšne strašne posledice lahko rodi tak napis! Rajnki cesar Franc Jožef bo vstal od mrtvih, t bansko palačo bodo prišli zopet gospod baron Hein — Exzel-lenz, bitte sehr! — na magistrat pa gospod Laschan! Pa Avstrija bo zopet tukaj in mi, stari narodnjaki in naprednjaki, bomo morali zopet navdušeno prepevati: Gott erhalte — z'haus die Alte... Strašno, kajne? In vse to zaradi bolnišnice, kjer ne poznajo narodne zavesti, ampak samo ljudi in bolezni!
Sedaj pa poglejmo, kako je s takimi zadevami drugod. Prebivalcem našega glavnega mesta gotovo tudi »Slov. Narodu ne bo očital, da niso patriotični ali narodni. Pa se je vseeno zgodilo, Aa je »žalil naša narodna čustva« še nad eno leto po vojni nemški napis »K. u. k. Etappen-Kommando*! In na neki drugi hiši »K. u. k. Bahnhof-Kom-mando«, kar je ludi nemško in za nameček še avstrijsko!
Kaj pravite torej, g. urednik: AV je res potrebno, da se čuti človek »užaljenega v svojem narodnem in nacionalnem čutu« zaradi kakšnega »Seelsorgeamtaki mora živeti samo zaradi varčnosti?	. .	,.
Mi bi pa vedeli našteti precej drugih reči, ki bi jih lahko tudi »Slor. Narod* dejal na svoje rešeto, in ki precej bolj žalijo dobrega državljana kakor pa tisti ubogi »SeelsorgeamU. Naj le blagovolijo gospodje nekoliko povprašati pri osebju v bolnišnici, pa bodo zvedeli dovolj za pel in za deset rešet!
— Hudo zaprtje, katar debelega črevesa, napenjanje, motenja v želodcu, odvajanje krvi, lenivost jeter, zlato žilo, bolečine v kolku, odstrani naravna >. Franz-Josei« grenčica — zjutraj in zvečer majhen kozarec. Zdravniki strokovnjaki izpričujejo, da »Franz-Josei« voda učinkuje brez bolečin celo pri dražljivosti črevesa.
Vlomi v ljubljanski okolici
Ljubljana, 20. septembra.
Od 11. sept. naprej, odkar je iz Ijub-1 janskih sodnih zaporov pobegnil s^ovuti vkn mileč Centa Jože s pajdašem Anzurjem, ki je pozneje bil zaboden z orožmškim bajonetom, prihajajo na dan večji vlomi po raznih vaseh ljubljanske okolice, osobito v se vero: vzhodnem delu. Tako so neznani vlomilci ponoči 14. t. m. vlomili v stanovanje Fran: čiške Planinškove v Stezicah st. 141. Dobili so prav bogat plen. Med vlomilci se je moral nahajati nekdo, ki so mu bile dobro znane domače razmere. Vlomilci so neovirano premetali stanovanje. Pograbili so kar 5550 Din gotovine, in sioer 2 bankovca po 1000 Din, ostalo v lOO-dinarskih bankovcih in 1 kovanec za 50 Din. Pobi-a.ll so tudi nekaj srebrnine in ženske čevlje ter žensko kolo znamke »Waffenrad«, vredno 150fl Din. i. a-ninškova trpi do 7300 Din škode. Za vlomilci doslej še ni nobenega sledu.
Naročajte ,Slovenca**
krepko držal, medtem pa je klical sosednje pastir-I je na pomoč. Tovariši so prihiteli in kmalu ob-j vladali besnega volka. Trdno so ga zvezali z usnjenimi pasovi in prignali v vas. Sedaj 6e je pogumni pastir odločil, da bo po stari navadi kazal volka po sosednjih vaseh in zbiral darove v naravi in denarju. Ljudje prav radi dajejo, ker jim volkovi delajo veliko škodo, posebno zadnja leta.
Jona.
Koledar
Petek, 21. septembra: Kvatre. Matej, apostol;
Novi grobovi
+ V Ljubljani je umirla gospa Agna Zupanova, vdova pokojnega izdelovalca orgel v Kamnigorici g. Zupama. Truplo prepeljejo v Kamnogorico, kjer bo pogreb v so-Jboto ob 10 dopoldne. — V Marmontovi ul. 23 je umrl g. Vasilij Uljaniščev, scenograf. Pogreb bo danes ob 2 popoldne. Naj jima sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje!
Osebne vesti
= Iz finančne službe. Za davčne pripravnike so postavljeni pri davčnih upravah: v Prevaljah: Puc Ladislav, abiturient in začasni "iksekutor; v Slovenski Bistrici: Movrin Anton, ablurient; v Laškem: Šemrov Ivan, abiturient; v Murski Soboti: Barbarič Nikolaj, absolvent srednje tehnične šole; v Ribnici: Vesel Peter, abiturient; v Brežicah: Šproc Stanko, abiturient; v Radovljici: Čebulj Da-nimir, abiturient.
Tel. 31-63 KINO KODELJEVO Tel. 31-62
Danes in jutri oh 8 dvojni spored: »RUMENA KNJIŽICA« in »MUZIKALNA 2ENA«
Ostale vesti
—	Pojasnilo. Na vprašanje, ali velja pra •vilnik o nezgodnih podporah tudi za primer, da sta na list naročena brat in sestra, ali več oseb vzajemno? — odgovarja lastništvo »Slovenca« takole: Če sta na naslovu označeni dve ali več oseb, se v slučaju smrtne nesreče enega od teh vzajemnih naročnikov prisodi dedičem del podpore, ako so seveda izpolnjeni j vsi pogoji. Ce bi n. pr. bile naročene in v naslovu označene tri osebe, pa bi se ena od teh smrtno ponesrečila, bi dobili dediči tretjino podpore. Razume se, da se tvrdke, ki lista ne dobivajo na določeno osebo, pri podpori ne morejo upoštevati.
—	Župnim uradom. Da bodo mogli verniki se pravilno udeleževati svetoletnih odpustkov (od 8. IV., do 28. IV. 1935) smo zalo-zili navodila v ličnii obliki, ki stanejo 10 komadov 1 Din. Tiskarna sv. Cirila v Mariboru.
—	Pregled motornih vozil, ki služijo javnemu prometu, to so avtotaiksiji in avtobusi iz okrajev Kamnik, Logatec, Ljubljana okolica in Kranj, ki še niso bili za drugo polletje pregledani iz kateregakoli vzroka, naj pripeljejo svoja vozila k komisijskemu pregledu dne 24. t. m. od 8. dalje. Opozarja se na posledice tudi glede kolkovine, ker so bili vozovi po 30. juniju t. L to je v drugem polletju v obratu, vsled česar bi morali biti pregledani že začetkom julija.
—	Vrtnarski tečaj za učiteljstvo iz litijskega okraja. Nadzornik za šolske vrtove pri kr. banski upravi g. Andrej Škulj bo priredil v soboto, dne 22. septembra šolsko-vrtnarski tečaj. Nudil bo smernice za enotni pouk vrtnarstva, dal- pa bo udeležencem tudi vsa potrebna praktična navodila. Tečaj se bo pričel ob 8.30 na litijski osnovni šoli. Popoldne si bodo ogledali tečajniki gospodarske naprave na banovinskem veleposestvu v Ponovieah.
—	Turistovski dom slovenjgraške podružnicc SPD na Uršlji gori se zapre letos 23. septembra. Obisk po tem terminu je mogoč le, če ee prej naznani na naslov podružnice.
—	Darilo. Gospa Oblak Marija, posestnica in gostilničarka v Ljubljani, je po g. dr. Peganu Vla-dislavu naklonila iz neke kazenske poravnavo društvu »Dom slepih« Din 500, za kar se ji društvo, ki je prav sedaj v silno težkem položaju, najiskre-neje zahvaljuje. Ob tej priliki prosi društvo v imenu slepcev, ki že težko pričakujejo, da se jim v Škofji Loki (v Strahlovem gradu) uredi njihov dom, vso slovensko javnost, da posnema plemeniti zgled gospe Oblakove.
—	Madjari na Jadranu. Iz Splita poročajo: V Vranjičko luko je priplul parnik »Amalija« družbe Cosulich s 150 popotniki. Med popotniki je 100 češkoslovaških Madjarov, katere je organizirala agencija Urania iz Karlovih varov. Popotniki so si ogledali mesto, proti večeru so pa odpotovali naprej. Zanimivo je, da je to že tretje potovanje češkoslovaških Madjarov, ki potujejo z italijanskimi ladjami po jugoslovanskem Jadranu.
—	V Bosni iščejo izvir nafte. Iz Tuzle poročajo: Vrtanje pri Siminhanu, kjer iščejo izvir nafte, dobro napreduje, čeprav je teren precej trd, kar otežuje kopanje. Doslej so izvrtali 136 metrov globoko Ln pričakujejo, da bo nafta kmalu pritekla. Vsi znaki kažejo, da bodo z vrtanjem naleteli na glavno žilo nafte.
—	Pri poapnenju arterij v možganih in srcu dosežemr pri vsakdanji uporabi male množine »Franz Josefove« vode iztrebljenje črevesa brez '.Hidega pritiska
—	železniška nesreča v Bosni. Na železniški progi Sarajevo—Višegrad se je 19. septembra zjutraj zgodila huda nesreča. Med postajama Medvedje—Višegrad se je vtrgala velika skala prav v času, ko je mimo vozil tovorni vlak. Skala je zadela v službeni voz. Od silnega udarca so bili vrženi s tira lokomotiva, službeni voz in še štirje drugi vozovi. Vagoni	odtrgali od garnituro in se valili proti Driiti. Dva vagona sta padla v Dnino. Materialna škodi snaša okrog 250.000 Din. Pri nesreči je M ranjen vlak o vod j« .fozo Marjanovi®.
—	Huda nesreča, r kamnolomu. V irtimnoiAmu pri Novem Marofu se je zgodila huda nesreča. V kamnolomu je delal 22 letni delavec Ante Kunič. Naenkrat se vsuje kaimenje in pesek in ga popolnoma podsuje. V bližini ja nakladal kmet Gjuro Lukinac, ki se mu je posrečilo, da je pravočasno zbežal in bil le lahko ranjen, medtem ko mu je voz in konja čisto zdrobilo. Delavca Kuniča eo izkopali mrtvega.
—	Vse dobre lastnosti, ki jih zahtevajo razvajene gospodinje od dobrega mila, ima v največji meri naše domače Zlatorog-ovo milo. Velika čistilna moč, obilna mehka pena in izredna izdatnost odlikujejo Zlatorog-ovo milo in ga ločijo od drugih manj vrednih izdelkov. Ce hočete dobro in poceni prati, zahtevajte pri svojem trgovcu vedno izrečno le Zlatorog-ovo milo!
—	Ako kupujete ali prodajate, rabite zanesljivega računarja. To Vam nudi knjižica — Računal- v kronski in dinarski veljavi, ki stane vezana 15 Din iu jo dobite v Jugoslovanski knjigarni. Marsikdo ni imel prilike v ljudski šoli, da se z računanjem dodobra seznani. Zato Vain bo knjiižca »Računar« pri Vaših kupčijah najzanesljivejši pomočnik. Izgovor, da se_ na take »Računarje« ne spoznate, ne more držati, treba Vam je le enkrat knjižico natanko pregledati, kako so računi sestavljeni in če Vam kljub temu še ni kaj jasnega, pa povprašate kakega prijatelja ali znanca — lahko tudi v knjigarni, kjer Vam natanko razlože, kako se »llačunar» rabi. Ko se privadite računom, ga ne boste mogli pogrešati pri nobeni kupčiji. Na prvih straneh najdeš tabele, kako preračunaš krone v dinarje in narobe, dalje račune za cene od 1 pare (vinarja) do 200 Din pri 1 metru, litru, kilogramu, kosu itd do 1000. Na koncu so obrestne tabele od pol odstatka do t2 odstotkov in glavnice do 100.000 Din (kron) za en mesec, pol leta ali celo leto.
—	V. balkanske igre v Zagrebu. Jugoslovanska družba Kava Hag proizvaja že dalje časa razen kofeina proste zrnate kave dobio znano hranilo Kaaba, ki se sestavlja po starem receptu naseljencev tropskih krajev. Na željo vodstva balkanskih iger se je za časa tekom priredilo točenje Kaabe ter je nudilo vsem tekmovalcem udeleženih narodov brezplačno v poljubni količini. Radi pre-jetnega čokoladnega okusa in vsebujočih snovi, kot so grozdni sladkor, fosfor, apno vitamini, je vzbudila Kaaba pri tekmovalcih veliko pozornost. Vodje moštev raznih narodov kakor tudi tekmovalci sami so se navdušeno in pohvalno izražali o novem jugoslovanskem izdelku Kaabi in napisa.il a-skajoče zjave. Tudi pri maratonskem teku so tekači pri vseh treh okrepčevalnicah dobili Kaabo, s čfcmer je bila njihova telesna sposobnost za dosego zmage znatno dvig-njena.
—	Nosečim ženam in mladim materam pomore naravna »Franz Josefova« grenčica do urejenega želodca in črevesja.
Laško
P. n. občinstvu naznanjam, da otvorim z dnem 1. oktobra t. 1. moj	...
zobotehmskt atelje
in se slavnemu občinstvu najtopleje priporočam.
Ivo Kofdan
dentist in tehnik, Laško.
stvene vrline. Solisti svojo glasovno tehnično izobrazbo, globino umetniškega dojemanja in interpretiranja težkih oblikovnih muzikalnib skupin, te-strost motivov, sedaj dramatični, globoko tragični, sedaj veseli, idilično umerjeni, zahteva veliko kulturo in razgibanost, čuvstvenega vzivljanja in dojemanja in preciznost umetniškega ustvarjanja, posebno, da se ohrani značaj oratorija. Zbor ima priložnost, da pokaže discipliniranost, ki jo zahtevajo pestra ritmična in dinamična mnogoličnost skladbe, preciznost v fugalnih postopih in zborno dojemanje umetniSkih globin. Orkester ima silno hvaležne partije, ki jih je tudi podajal dovršeno.
Pevsko društvo »Maribor« je podalo ob svoji desetletnici lep dokaz za svoje umetniško stremljenje in kulturno delo s to glasbeno prireditvijo. Obakrat napolnjena dvorana In splosen vtis potrjuje da je ta glasbena prireditev zelo dobro uspela. Tudi najbolj stroga kritika mora priznati, da je bil ta koncert za Maribor in širšo okolico glasbeni užitek, kakor se redkokdaj nudi, in da spada v vrsto mariborskih glasbenih prireditev, ki jih moramo prištevati med najboljše in najlepše. Posrečena je bila izbira in porazdelitev komadov iz celotne skladbe, ker Je pravilno upoštevala moči, ki eo bile na razpolago. Iz drugega dela bi bilo paC nekaj hvaležnejših točk, toda, če bi bile boljše podane, le vprašanje.
Zelo dobra Je bila tudi Izbira solistov. Sopran eospa Lovšetova Je priznana umetnica. Vedno obvladuje svojo vlogo suvereno ter se giblje sigurno na višini umetniškega dojemanja in ustvarjanja. Milina blesk, dovršena izšolanost njenega glasu, je prišla 'posebno čudovito lepo do veljave v ariji 14, ko nam pričara vso lepoto betlehemekih poljan v »veti noči; potem v ariji 18., ko poje ljubko pesem o dobrem pastirju, in 43., ko poje pesem v vstaje-n.-u Mariborsko občinstvo ie vedno hvaležno, če more "uživati nieno eloboko" umetnost. — Alt eo-
spa Golob-Bernotova Je močan umetniški talent. Razsežnost, barvenost, izoblikovanost njenega glasu in umetniško globoko interpretiranje ulog dramat-ske vsebine razodeva izborno izšolanost in izredno umetniško višino. Pesem (arija 21.) o možu bolečin in gorja je bila ena najlepših višin celotne prireditve. Zdelo se nam je, da je to njena pesem. Ob njeni višini 6e je dvigal orkester, pod vtisom je stal še tudi zbor, ko povzame (zbor 22.) motiv slič-ne vsebine. — Tenor g. Ado Darian je bil dober. Spočetka nekoliko indisponiran, a pozneje v četve-rospevu, posebno pa v ariji 8. in 139. na višini, kar jo pokazal tudi odziv občinstva. Rojaku, ki Je angažiran na operi v Gradcu in ga vabijo na Dunaj, da poje v Mesiji, želimo v njegovi umetniški kari-jeri veliko lepih uspehov. — Bas g. Neralič je močen in umetniško visok, posebno v solospevih dra-niatske vsebine in v vlogah močne impulzivnosti. Dinamika čuvstvovanja ga včasih zavede, da forsi-ra, a nikdar ne pretirava svojo vlogo. Močan, polno doneč, obsežen bariton se Je uveljavil posebno dobro v ariji 38: Kaj zdaj besnijo pogani. V hitrih ritmičnih postopih koloraturnega značaja bi si želeli več mirnosti v tehniki dihanja in več jasne izrazitosti. Na glasbenem torišču v Mariboru zavzema g. Neralič odlično mesto in to uprnvičeno!
Zbor, kombiniran, Je rešil nepričakovano dobro svojo vlogo. Je bila velika tvegavost od dirigenta, da je nastopil s kombiniranim zborom, ki je imel za lako težko prireditev komaj enkrat ali dvakrat skupne vaje. Pa kdor ničesar ne risldra in ne tvega, ta tudi ničesar ne doseže. Pa g. Gašparic pozna svoje ljudi in ve, kaj sme zaupati sebi in njim Če pregledamo glasovne hi muz i kalne vrednote zbora, bi opomnili sledeče: glasoven material zbora je dober. Sijajen bas, alt, tenor svež. siguren, I glasovno nekoliko neoglajen, sopran gibčen, gln-! eovno mladosten, tupalam nekoliko utrujen, ko je i treba na visoke višine. Zelo lep. haimouicmj pra-
vilen in poln je bil sozvok zbora. Intonacija, voka-lizacija, izreka še dosti dobra, vpadi precizni, sigurnost izborna. Muzikalična linija tupatam pre-enolična, ritmika sigurna, precizna, dinamika pač premalo izdelana. Na višini svojega umetniškega podajanja Je bil zbor v spevu 22., na višini svoje moči v spevu Aleluja in svoje samostojnosti posameznih glasov pa v fugalnem razpletu končnega speva Amen. Tu je donelo kakor mogočno valovanje morja ko donaša vsak glas v pestrem razpletu fugalnih, kontrapunktičnih postopov svoj čredo in svoj Amen k velikemu sovršenju Mesijevega poslanstva.	, ,, „
Orkester je bil dober. Pri solospevih nekajkrat malo premočan, umetniško dovršen pa pri Pasto-rale, Simfonija in alt-solu (arija 21.). Bil Je eden najboljših orkestralnih spremljavanj, kar jih Je bilo v zadnjih glasbenih prireditvah v Mariboru.
Dirigentu g. Gaspariču čestitamo k tej glasbeni prireditvi. Odkrito priznanje pa tudi njegovi šiirokopotezni podjetnosti, požrtvovalnosti, ki z njo vodi svoj zbor do vedno lepših uspehov, priznanje pa tudi njegovi muzikalni nadarjenosti in vrlinam, ki ga dičijo kot dirigenta. Absolutno zanesljivo obvladovanje celotnega aparata, lahek, eleganten način interpretiranja jn anagoškega vodstva, ki se včasi izogne ali preskoči globine, da ohranja lahkoto in fineso, oblikovanje, in da dviga postopoma umetniško ustvarjajoče moči celotnega zbora. Zbor mu absolutno zaupa in mu sledi na vsak mig. O priliki njegovega prvega večjega koncerta pred desetimi leti — IIayden, Ustvarjenje — Je zapisala kritika, da od nJega mnogo pričnkuje. Zadnji koncert je pokazal, da je podal več, kakor se Je takrat pričakovalo! V teku prvega desetletja je priredil celo vrsto težkih, dobro uspelih koncertov, In to z zborom, ki ga Je bilo treba šele ustvariti, izšolati, premagati ogromne težave. Ob desetletnici gleda lahko ^Maribor« s svojim dirigentom in od-
lz ljubljanskega magistralnega gremija
Ljubljana, 20. septembra.
Danes se je vršila v mestni posvetovalnici seja magistralnega gremija. Sklepalo se je o sledečih zadevah:
Odklonjena je bila prošnja R. F. za dovolitev ljudske kuhinje na Tyrševi cesti in prošnja 1. Š. za prodajo patentiranih slaščic po ulicah.
Za bežigrajsko osnovno šolo so se oddala sledeča dela najugodnejšim ponudnikom:
Strešno kritje z bobrovcetn tvrdki Korn; tesarska dela tvrdkam: Majerič, Kregar, Združenju te: sarskih mojstrov, Martincu in Ljublj. gradb. družbi pod pogoji 18c/o popusta na uradno določenih cenah; kleparska dela tvrdki Žitnik ob 16% popustu na uradne cene. — Zidarska, mizarska, pleskarska dela in naprava centralne kurjave za policijske za-v šontpterski vojašnici se razpišejo nanovo na kratek rot< |x>d pogojem, da vsi ponudniki točno označijo delavske mezde, odnosno, da se drže onih, ki se bodo določile uradno.
Ljublj. gradb. družbi se prizna povračilo drž. trošarine na cement, kakor ji je bilo to že zagotovljeno ob svoječasni oddaji del za bežigrajsko šolo.
Podelijo se sledeča stavbna dovoljenja: Ivanu Slokami za postavitev provizorične lesene skladiščne lope in ograje na zemljišču za njegovo vilo v Kolezijski ulici. — Jančar Mariji za pritlično pro-džorično hišico v iMestui koloniji na Cesti dveh cesarjev. — Pracniju Hinku za izvršene adaptacije v njegovi hiši v koloniji »Sibirija«. — Drž. učiteljišču za napravo dvoriščne kanalizacije.'— Tvrdki I. Knez za adaptacijo dvoriščnega poslopja v dve stanovanji ob Celovški cesti odn. cesti na Bellevue, Kregar Mariji v Medvedovi ulici za napravo kanalizacije. — Resu Antonu se načelno dovoli postavitev ohratovališča za kuhanje asfaltne smole v bližini tovarne za klej na zemljišču »Doma slepih«. Dr. Suherju za postavitev obcestne ograje. — Trafikantu Leskovšku Antonu za postavitev novega kioska na zemljišču g. Verliča. — Vrhniški paviljon ostane začasno na svojem mestu.
Uporabna dovoljenja se podelijo: Dr. Grivcu Frančišku za enonadstropno hišo v Cimpermanovi ulici. — Božiču Ivanu za enonadstropno hišo za Linhartovo ulico. — Inž. Znidaršiču Cirila za prizidek v Levčevi ulici.
Celje
Poročila sta se včeraj v opatijski cerkvi g. Cvahte Anton, višji davčni kontrolor, iai gdč. Inkret Vilma, zasebnica. Čestitamo!
J3r Odprte planinske koče v področju Savinjske podružnice SPD. Kocbekov dom na Ko-rošici in Frischaufov dom na Okrešlju bosta oskrbovana do 1. oktobra. Stalno, tudi pozimi, so oskrbovane med drugimi tudi tele postojanke: Piskernikovo zavetišče v logarski dolini, Mozirska koča na Golteli, Korickega koča na Smrekovcu, Celjska koča nad Celjem,
JS Smrtna nesreča. 67 letni posestnik Špe-ged Pavel iz Brezna pri Vitanju je v ponedeljek, ko je gnal napajat živino, padel v cestni jarek in si zlomil hrbtenico. Pripeljali so ga v celjsko bolnišnico, kjer je pa v sredo dopoldne umrl. — V celjski bolnišnici je umrla tudi Škot Marija, 70 letna občinska reva iz Slovenske Bistrice. N. v m. p.!
■©■ Omiljenje pasjega kontuinaca v celjskem sodnem okraju. Sresko načelstvo v Celju razglaša, da je najstrožja pasja zapora v celjskem sodnem okraju izpremenjena v navadno. Vsi psi morajo biti priklenjeni, tisti, ki ni«o pri. klenjeni, morajo biti na vrvici, če pa prosto tekajo, morajo imeti nagobčnik.
Ptuj
Dva snmoumora. Precejšnjo senzacijo je zbudil samoumor dveh mladih žensk. V soboto, 15. t. m. okrog 22 so opazili pnsanti na dravskem mostu mlado žensko, ki je hodila po sredini mosta semintja. Nenadoma pa se je ustavila iu z bliskovito naglico skočila čez ograjo v deročo Druvo. Očividci tega obupnega koraka so videli le, da je še enkrat prišla na površje, kmalu pa zopet izginila v valovih. Dekle so ljudje isti večer videli v nekaterih gostilnah iia Bregu vso obupano in objokano. Odkod je bilo dekle in radi česa je šlo v prostovoljno smrt, se v Ptuju ni vedelo, ker je bilo nepoznano. Šele sedaj so ugotovili, da jc nesrečnica 21 letna Marija Maučičeva, trgovska sotrudnica iz Nove Cerkve v Halozah. Dekle se je mudilo pri sorodnikih. Kaj je gnalo mlado, nadebudno in pridno dekle v smrt, še ni točno ugotovljeno, najbrž pa bo vzrok nesrečna ljubezen. — Drugi samoumor je bil izvršen v zgodnjih urah v torek, 18. t. m., v Dražencih pri Ptuju. Ivana Turk, rojena Selinšek, žena tovarniškega delavca, zaposlenega v tovarni usnja Pirih v Ptuju, je izvršila samoumor v drevoredu na Tur-niču. Kaj je gnalo še komaj 36 let staro mater treh nepreskrbljenih otrok prostovoljno v smrt, še ni pojasnjeno.
borom upravičeno samozavestno na svoje dosedanje lepo delo. Prireditev 7. in 8. septembra dobiva še posebno lep značaj, ker je bila posvečena proslavi evharistionega kongresa. Bil je najlepši donos k celotnemu programu, ko ee je klonila umetnost velikih glasbenih genijev pred Mesijo, pred evharističnim Kraljem. Težko bi bilo zbrati bolj primerno glasbeno delo za to priložnost.
Mislim, da je hotel »Maribor« s tem opozoriti, kako se veliki geniji umetnosti, kakor so Hilndel. Hayden, Mozart, Beethoven, Baoh, zopet in zopet vračajo v svet praidej in večnostnih pralikov umetniške inspiracije in tvornosti, pa tudi v svet edino pravilnih rešitev zapletenih problemov človeškega življenja. Tudi Wagner je šel možato svojo pot od WalkliTe do Parsivala, če mu je tudi Nietzsche očital, da se je zrušil pred križem. A Wagner je našel v misterijih krščanstva odrešitev in vstajenje, dočim ee Je »nadčlovek« Nietzsche zrušil pod težo ateizma in napačno reševanih življenjskih problemov. Tako se globoki geniji in vidci, ki spoznavajo in doživljajo tragiko življenja ter iščejo odkrito resnice, znajdejo s preprostim ljudstvom, ki živi realizem življenja, vedno na isti črti in smeri, ki vodi v bližino Mesije in misterije krščanstva. Bila je velika duševna sorodnost med tem, kar je podalo ljudstvo v svoji preprosti obliki evharistične-mu Bogu, in kar je podal umetnik genij v svojem glnsbonem umotvoru. S to prireditvijo pa Je »Maribor« tudi pokazal, kako lepo, globoko umeva svoje kulturno delo v sodobnosti in med ljudstvom. V dobi, ki preživlja težko religiozno, moralno, socialno krizo, in ko išče rešitve svojih težkih problemov, je glasbena umetnost Htlndlove vrste prava uteha, pravo razodetje in luč, ki kaže prave smeri I Preprosto ljudstvo Je to dobro razumelo, zato je bilo na prireditvi lako navdušeno! Želimo, da bi »Maribor« v dobi bodoče desetletnice nudil še mnogo sličnih glasbenih prireditevl	—g—
Tekme balonov. Dne 23. septembra bo v Varšavi tekmovalo 19 balonskih zrakoplovov iz 8 držav. Na levi vidimo nemški zrakoplov, ki obsega 2(KM> kub. metrov, na desni pa ameriški fccakoxdoiY. ki ie ie ta 200 kub. metrov večji, kakor nemški.
Katastrofa, hi je zadela mesto Nome na Al jaški
Nekateri so mislili, da je poveljnik ruske rdeče armade na Daljnem vzhodu Blucher Nemec, ki je bil med vojno ujet v Rusiji in tam ostal. Po podatkih sovjetske enciklopedije pa se je general Blucher rodil leta 1888 v guberniji Jaroelavski kot sin revnega kmeta. Poslali so ga v uk h ključavničarju. Dolgo je delal v tovarni vagonov v Moskvi kot ključavničar. Ker pa je nekoč organiziral štrajk, je moral za več let v ječo. V svetovni vojni se je izkazal z velikim pogumom ter je bil povišan v podčastnika. Ko je bil ranjen, je bil odpuščen iz ruske armade, a 6e je kmalu potem udeležil državljanske vojne ter po zmagi boljševikov postal komisar. Prvi je bil on odlikovan z najvišjim redom rdeče zastave. Takrat 6e je pisal Vazilij Konstan-tinovič Medvedijev. Drugi pa trde, da se je tedaj pisal Gurov in pozneje Burov.
Pod imenom Galen se je kmalu pojavil kot predsednik vojnega sveta republike na Daljnem vzhodu. Tu je prišel v stike s tedanjim kitajskim komunističnim voditeljem Čangkajšekom, s katerim sta hotela Kitajsko pridobiti za komunizem. Tu se je imenoval Ga-Ldn. Ko pa je Cangkajšek obrnil
hrbet komunizmu, ee je Ga-Lin naglo umaknil v Rusijo, kjer je okrog Bajkalskega jezera zbral in mobiliziral četo ruskih in kitajskih komunistov. Ko so se leta 1980 Kitajci pod Čangkajšekom hoteli polastiti kitajske vzhodne železnice, je Ga-Lin imel zadoščenje, da je odločno porazil svojega nekdanjega zaveznika.
V Moskvi so ga slavili kot zmagovalca in njegov ugled je neizmerno zrastel. To ga je zapeljalo, da se je udeležil zarote proti Stalinu. Zarota pa se ni posrečila in Blucher, kakor se je sedaj imenoval, je romal v ječo. Kot politik je 'bil popolnoma odžagan, priznavan pa še vedno kot velik vojaški organizator in vojskovodja. Kmalu so ga poslali nazaj v Sibirijo, k rdeči armadi. In postal je njen vrhovni poveljnik. Zakaj je general prevzel ime Blfi-dier, tega seveda nihče ne ve. Po njegovi zunanjosti sodijo, da je Kavkazec.
Kakor se vidi, so poročila o tem možu precej nejasna in skrivnostna, iz česar bi človek utegnil sklepati, da se ravna tudi general Blucher po zgle-I du nekaterih diktatorjev, ki so se znali obdati z I nknbom skrivnostnosti
Norost se nazivlje — skrb za lepoto
Kaj vse morajo prestati filmske iglalhe, da bi ostale lepe
Nemška filmska igralka Eva von Berne, katero .je »odkrila« Norma Shierer ter jo zvabila e seboj v Ameriko, je, prišedši v Hollywood, zvedela, da je predebela. Pričela je z radikalno kuro ter zaradi oslabelosti komaj 21 let stara umrla. Ena femed mnogih žrtev filmske kamere, ena izmed stoterih, ki se postijo, stradajo, si dajo kri puščati, valjati z električnimi — ali bolje rečeno — diabo-ličnimi stroji, vse samo zato, da bi postale — lepe in pa seveda slavne.
Neka 6loka, plavolasa igralka je osemkrat ponovila prizor, preden je bil režiser zadovoljen, a ko je bilo snemanje za tisti dan končano, je omedlela. Ko so jo predramili, je svoji prijateljici zaupala skrivnost, da je toliko in toliko mesecev stradala, da bi ohranila vitkost telesa.
Ko so Fhillis Haver, ki je zdaj žena milijonarja Seamana, vprašali, bi ee li še hotela vrniti k filmu, je odločno odvrnila, da nikdar vež: Več let ee nisem do sitega najedla, je dejala, in dokler eem čutila glad, sploh nisem ničesar užila.
Dtmajčamka Marieta Millner je prav tako umrla zaradi oslabelosti po stradanju. — Barbara La Marr je umrla stara 24 let na poeledioah tuberkuloze, povzročene zaradi nezadostne prehrane. — Švedeka igralka Nileson ei je ob neki nezgodi zlomila kost v kolku. Po dolgesm, brezuspešnem zdravljenju je zdravnikom priznala, da že več let takorekoč strada, da bi ostala vitka Ko eo zdravniki to elišali, se niso več čudili, da ee izmučeno in popolnoma izčrpano telo tako počasi zdravi
V Bollywoodu je »samo« 125 polepševalmh salonov, poleg teh pa še tacate manjših, v katerih »e masira, mamflrira itd. Iu vsi ti zavodi eijajno uspevajo. Filmska igralka, ki hoče ohraniti svoj položaj, mora vBaj po dve uri dnevno žrtvovati negi telesa, predvsem seveda obraza Poleg tega mora držati strogo dijeto. Najbolj znana maeerka je Silva Ulbeek, ki pa zahteva za vsako »ordinacijo« deset
dolarjev. Glaria Swaneon je bila njen dnevni gost. Znane, eedaj že obledele filmske zvezde, kot Marija Provost, Marija Davie, Bebe Daniele, Mary Le-wis, Alice White in še cela truma drugih, eo ee vsak dan izročale železnim pestem Silve, e katerimi jim je preganjala nadležno maščobo.
Neki bivši ruski arietokrat je pričel z električnim masažnim podjetjem ter je dosegel velike uspehe, vsaj za evojo blagajno. Lesene roke na električni pogon so mrcvarile uboga, izmučena in dostikrat sestradana telesa. Četudi jim je trgal kožo e telesa, nič ne de, za lepoto ee vse potrpi, zlasti v Hollywoodu.
So še druge, milejše metode za ohranitev vitke Unije, ki ne zahtevajo takšnega barbarskega mre-varjenja. Teme, boksanje, plavanje itd. Mnoge zvezde imajo svoja tenie-igrišča, na katerih igrajo tenis ne radi igre kot take, morda celo z nejevoljo, pač pa radi nege telesa. Marsikatera »zvezda« ima pogodbo, da bo odpuščena, ako nje telesna teža preseže določeno mejo. Iz 6trahu pred odebelelostjo ee je bivša igralka Olara Bow odpravila v bolnišnico, iz katere se je vrnila 14 kg lažja. (Za koliko dolarjev tudi lažja, poročilo ne pove.) Iz strahu, da ne bi doeeg.le grozeče maksimalne teže, ee poetijo, stradajo, ee udajajo raznim avanturam, dokler jih srčna hiba, tuberkuloza in druge bolezni ne polože na bolniško postelj. In to naj bo lepota?
Upor na rečni ladji
Na reki Sungari se je na mandžurskera par-niku »Jinfu« uprla posadka. Mornarji so se zapletli v boj s kapitanom ter potniki. Pri tem je bilo mrtvih 8 popotnikov, med njimi 5 Japoncev, 2 Korejca in 1 Kitajec. Nato so člani posadke zapustili ladjo in se je preživelim popotnikom ter častnikom le z največjo težavo -posrečilo ladjo spraviti v Harbin.
Kdo je general Blucher?
Za spreobračanje judov na Dunaju
Na podlagi odobren ja in blagoslova kardinala Innitzerja je bilo pred kratkim ustanovljeno na Dunaju »Delovanje 6v. Pavla« (Pauluewerk), ki ima za nalogo vršiti živahen apostola! med izraeldti Avstrije in v drugih nemških deželah. Ustanovljena sta bila dva krožka, eden za duhovščino, drugi za laike, kjer naj proučavajo vprašanja, ki ee tičejo epreobračanja izraelitov. Laiki naj povsod v mestu in na deželi navežejo prijateljeke etike z Judi in onim, ki bi hoteli proučevati našo vero, naj dajejo odgovarjajoče razlage. »Delovanje ev. Pavla« bo izdajalo tudi poseben čaeopie, »Die Er-ftUlumg« (»Dopolnitev«), ki ee obrača na Jude in katolike, da bi religiozno stran judovskega vprašanja odkril in katoličane vzpodbujal, naj krepijo vero novoizpreobrnjencev.
Andrew Mellon, finančni mlnieter pod Hooverjem. Sedanji finančni minister pa je Mellona obsodil na tri milijone dolarjev globe, ker so dognali, da je državi prikrival svoje dohodke in s tem državo goljufal. Mellon je tretji med najbogatejšimi Američani ...
Iz otročjih ust. »No, Janezek, povej mi, kaj bi imel tvoj oče po enem letu, ako bi vsak mesec dal 500 Din na stran?«
»Motocao kolo«, ae odirata jancaefc.
Mesto v morju plamenov
ob pričetku 15. skupščine Zveze narodov je bila darovana v Ženevi. Udeležilo se je je mnogo politikov in diplomatov. Na podobi vidimo od leve na desno te-le osebnosti: Motta, zvezni predsednik republike Švice, belgijski zunanji minister Jaspar, msgr. Besson, škof iz Lausamne in avstrijski kancler dr. Schuschnigg.
Švicarska dekletu igrajo harmoniko v Monakovem. Orkester švicarskih deklic iz Curiha je
priredil v Monakovem svoj koncert.
Kraljeva palača v Neaplju, kjer prestolonaslednica Marija Jose (levo zgoraj v krogu), rojena princezinja belgijska, pričakuje svoje prvorojeno dete.
Kakor smo kratko že poročali, je mesto Nome na Aljaski postalo žrtev strašnega požara. Ogenj je nastal v sredini mesta, kjer so nekoč bile trgovine zlatokopov. Danes je to mesto središče vse rudarske industrije na Aljaski. 1/, središča se je požar s strašno naglico razširil na druge dele mesta. Gasilci so mobilizirali vse orodje in brizgalne, toda ves trud je bil zaman. Silen vihar, ki je divjal s 6ilo 80 km na uro, je raznašal plamene daleč na okrog, l ako je v kratkem bilo v plamenih na desetine lahkih, po večini lesenih hiš in hišic. Med tem so pridifjali iz notranjega mesta ljudje, ki so bili tam uslužbeni in so se rešili pred plameni. Ti so takoj priskočili na pomoč gasilcem. A ves trud je bil zaman. Slednjič so skušali mesto rešiti na ta način, da so
z dinamitom razstelili vse hiše,
ki bi 6e po njih mogel požar širiti na druge dele mesta. Pa navzlic temu obupnemu poskusu je ogenj divjal naprej. Sedaj so morali ljudje tndi iz oddaljenih hiš zapustiti vse svoje premoženje in bežati na prosto proti obali. Večina njih ni rešila drugega, ko golo življenje.
Bili so pretresljivi prizori v svitu žarečega neba. Otroci so jokali in klicali po mamah in
očetih, katere so v gneči izgubili. Vmes pa je pokalo lomeče se lesovje gorečih hiš. Končno se je
junaškim požarnim hrambam posrečilo
poz.no zvečer ogenj omejiti ter rešiti vsaj še tiste stanovanjske hiše, katere so še ostale. Več ko dve tretjini mesta pa je zgorelo. Iz pogorišča se dvigajo črni dimi vsepovsod. Večina | prebivalcev mesta Nome je ostalo brez strehe. Nad 1200 ljudi je ob svoje domove. Vsi ti reveži sednj prebivajo zunaj mesta na prostem in v hudem mrazu. Komaj da imajo s seboj nekaj odej. Ni pa mraz najhujša nevarnost, ki jim preti. Še hujša je lakota. Ob požaru so zgorele skoro vse zaloge živeža. Ker pa mesto Nome leži zelo na samem, daleč proč od drugih naselbin, bo trajalo precej časa, preden bo mogla iz mesta Salomon priti pomoč.
Prebivalci vseh mest in naselbin na Aljaski so začeli
zbrati živež in pomožne delovne sile,
fci pojdejo pogorelcem na pomoč. Iz me9t Teller in Igloo že hite pomožne kolone v Nome.
Slovesna služba božja
Kaj je z ljudožrci
v južni Ameriki?
Včeraj smo poročali, da je angleški uradni poročevalski urad Reuter sporočil iz Ekvadorja senzacionalno vest, da se je vrnil znanstvenik dr. Huth s potovanja po Peru, tovariše pa so kanibali požrli.
Nemške znanstvene ustanove pa sedaj izjavljajo, da jim ni znana nobena taka ekspedicija, ki bi bila L 1924 odšla s porečja Amacon-ke, da ni znan niti dr. Schulz, ki je baje vodil tisto ekspedicijo.
Tudi generalni tajnik Ibero-ameriškega zavoda dr. Panhorst je izjavil, da prav nič ne ve o kaki nemški znanstveni ekspediciji, ki bi bila 1. 1924 potovala v Južno Ameriko. Znanstveniki trdijo, da je Reuter nasedel kakemu sleparju, ki si je zgodbo o Ijudožrcih izmislil.
Ma tri miljone dolarjev obsojen
Gospodarstvo
Mobilizacija terjatev in zaščita kmetov
Kot smo svoječasno poročali, je v novi uredbi o zaščiti kmeta odpadel odstavek 2 čL 14 stare uredbe, ki določa sledeče:
»Ministrski svet bo stremel sporazumno z omenjenimi ustanovami (državni in privilegirani zavodi), da za ta namen (eskont ali lombard kmetskih terjatev s 50%) zagotovi potrebna sredstva v okvirju njih skupnih kreditnih možnosti, obstoječih in katere bodo v teku časa stvorjene, v vsem v soglasju z zakoni in drugimi predpisi, ki veljajo za organizacijo in poslovanje teh ustanov.«
To je obljuba ministrskega sveta, ki prav za prav v tej obliki ne spada v uredbo z zakonsko močjo, bilo pa je to določilo velikega pomena, ker so imeli upniki upanje na mobilizacijo njih terjatev, vsaj do zneska 50%. Ostalo pa je še naprej v novi uredbi kot v stari, da »se upnikovim terjatvam na osnovi kmetskih dolgov, na katere se nanaša ta uredba, priznava prvenstvo do re-eskonta, odnosno lombarda pri vseh državnih in privilegiranih denarnih zavodih po navadnih pogojih in to do višine 50% njih terjatev.«
Po novem imamo torej računati samo s tem odstavkom v uredbi o zaščiti kmeta. Zato je na mestu vprašanje, s katerimi institucijami je računati pri tem. Državni instituciji sta: Poštna hranilnica in Državna hipotekama banka, privilegirane institucije pa Narodna banka, Privilegirana agrarna banka in Obrtna banka kraljevine Jugoslavije. Jasno je, da pri vprašanju kmetskega kredita ne pridejo v poštev: Drž. hip. banka, Poštna hranilnica in Obrtna banka. Ostaneta torej samo še Narodna banka in Priv. agrarna banka, posebno slednja. Kajti zakon o Narodni banki kralj. Jugoslavije (SI. novine, 20. junija 1931) izrecno določa v čl. 10, ko govori o poslih Narodne banke, v točki 3. Eskomptira in reeskomptira, kupuje in prodaja menice poljedelcev z najmanj tremi zanesljivimi podpisi in z rokom ne daljšim od 9 mesecev, če so izdane te menice za potrebe proizvodnje in če v nobenem primeru ne predstavljajo imobilizacije (podčrtalo uredništvo) itd., do največ 25% vsega meničnega portfelja (ta znaša trenutno okoli
t milijarda vlog
pri Državni hip. banki
Objavljen je izkaa o stanju Državne hi-potekarne banke za 31. avgust, EL kaže v milijonih tole sliko, v oklepajih podatki za •31. julij:
Aktiva: gotovina in blag. boni 243.86 (316.6), posojila: hipotekama 2,168.55 (2,174.3), vodnim zadmgam 86.03 (86.03), komunalna 608.55 (612.35), menično - hipotekama 69.05 (67.37), domače menice 87.5 (87.4), lombardna
101.5	(81.37), nepremičnine 180.66 (179.7), tek. račun fin. ministrstva 420.7 (351.8), razni tek. računi 91.46 (140.9), odkupljeni efekti 64.6 63.26), efekti fondov 103.8 (103.8), razna aktiva 258.4 (355.5).
Pasiva: samostojni fondi 216.8 (216.76), fondi in glavnice javnih ustanov 1279.15 (1281.9), hranilne vloge 990.36 (989.6), rezervni in drugi fondi 139.6 (139.6), založnice in obveznice 775.65 (775.65), predujmi 137.0 (137.0), lombard in reeskont pri Narodni banki 178.2 (179.37, posebno vlogo 114.0 (114.0), tek. rač. fin. ministrstva 37.9 (37.9), tek. rač. družbe Batignoll ;s 103.6 (112.0), razni tek. računi
239.6	(280.0), razna pasiva 272.3 (258.1).
Hranilne vloge banke so se ponovno
dvignile in bodo v najkrajšem času dosegle 1 miljardo Din. Drugače posebnih izpre^ memb v sestavi tujih sredstev banke ni. Pač pa je omeniti med aktivi postopno narašča^-nje kratkoročnih posojil: lombard™h, me-nično-hipotekarnih, meničnih itd. Blagajniška gotovina obenem z blagajniškimi boni Narodne banke se je zmanjšala za 82.7 milj. Din, istočasno pa je zadolžitev fin. ministrstva pri banki za 68.9 milj. Din. V začetku leta. je znašal dolg fin. min. na tek. računu 359.9 milj., toda temu je stalo nasproti do-broimetje ministrstva _v znesku 87.1 milj. V pričujočem izkazu pa je znašalo dobroiiinetje fin. ministra brez posebnega depozita samo še 37.9 milj. Tako je rezultirala dne 31. decembra 1933 neto zadolžitev 272.8 milj. Din,
dne 31. avgusta letos pa 382.8 milj. Din, ★
Izvoz čespelj. Privilegirani izvozni družbi je poverjen kontingent 600 vagonov suhih češpelj za Nemčijo. Po poročilu družbe je sedaj izdanih kon-tingentinih listin za 407 vagonov, ostanek pa bo v kratkem izčrpan. — Tu je šlo pa hitreje kot pri jabolkih!
Sanacija. Elektrokemična tvornica, d. d. v Karlovcu, sklicuje za 4. oktober občni zbor v Zagrebu, aia katerem bodo sklepali o sanaciji in znižanju delniške glavnice, ki znaša sedaj 2.5 milij. Din. — Pri tvornici je udeležen inozemski kapital in izdeluje milo in parfumerije.
V	Švici se branijo Bate. Firma Bata je začela lani graditi pri kraju Moehrin v kantonu Aargau veliko tovarno za čevlje. Toda zvezni svet je dne 11. junija sklenil, da se prepove povečanje produkcije čevljev v Švici. S tem je bil najbolj prizadet Bata in se je zato pritožil na švicarski zvezni zbor. Toda po daljši razpravi je bilo sklenjeno, da ostane prepoved še nadalje v veljavi in je s tem bila prošnja Bate odbita.
Borza
Ljubljana, 20. septembra.
Denar
Danes so ostali neizpremenjeni tečaji Curiha, Newyorka, Pariza, Prage in Trsta, popustil je le London, dočim so narasle devize Amsterdam, Berlin in Bruselj.
V	zasebnem kliringu je avstrijski šiling ostal na ljubljanski borzi neizpremenjen: 8.50—8.60, dočim je v Zagrebu popustil na 8.395—8.495. Grški boni v Ljubljani 29.65—30.35, v Zagrebu 29.50 bi. in v Belgradu 28.40—29.10. Angleški funt je v Zagrebu popustil na 228.95—230.35, v Belgradu pa je notiral 230.20—231.80. Španska pezeta v Zagrebu 5.075 bi., v Belgradu 6 bi. Madjarski pengo v Zagrebu 10.20 bi., v Belgradu 9.95—10.05.
Ljubljana. Amsterdam 2304.85—2316.21. Berlin 1354.03—1364.83. Bruselj 797.74—801.68. Curih 1108.35—1113.85. London 167.53—169.13. Nevvvork 3327.72—3355.98. Pariz 223.96-225.08. Praga 141.23 do 142.09. Trst 290.85-293.25.
Curih. Pariz 20.2025. London 95.125. Newyork 302 625 Bruselj 71.975. Milan 26.2«. Madrid 41.875. Amsterdam 207.90. Berlin 122.30. Dunaj 72.75 (57.25). Stockholm 78. Oslo 76. Kopenhagen 67.55. Praga 12.75. Varšava 57.925. Atene 2.92. Carigrad 2.47. Helsingfors 6.68.
Spoti
1600 mflj. Din, op. uredništva). Narodna banka po
sedaj veljavni zakonodaji ne pride v poštev. Preostaja le Privilegirana agrarna banka. Ta je sedaj izvzeta od moratorija in lahko vterjava posojila od kmetov. To bi bil zanjo ugoden moment, če ne bi na drugi strani popustila svojim dolžnikom in jim dala olajšave, ki bodo v večji ali manjši meri kompenzirale dotok obresti in drugih plačil. Po njeni bilanci za 1933 so pri bilančni vsoti 835.7 milj. Dim znašala kmetska posojila (med njimi mnogo zadružnih) 729.2 milj. Din. Naložbe in gotovina pa so dosegle 74,5 milj. Din. Koliko od te vsote da lahko banka za nova posojila ali pa za eskont odn. lombard kmetskih terjatev, ne vemo soditi, zdi se nam, da nikakor ne v zadostni meri pri sedanji kreditni potrebi našega kmetskega stanu, ko mu je vsak drug vir kredita zaprt ali pa nedosegljiv radi oderuštva pri obrestih. Iz tega jasno sledi, da je tej banki mogoče eskontirati ali lombardirati kmečke terjatve samo z novimi sredstvi. To je bil namen drugega odstavka čl. 14, katerega smo uvodoma navedli. Ta odstavek je bil tudi v zvezi z velikim govorom dr. Srakiča, ministrskega predsednika v novembru lani, ko je izšla prva uredba o zaščiti kmeta. Govorilo se je tedaj o vsoti 1 milijarde Din v treh letih. Sedaj pa o tem ni več govora, ker je v današnjem položaju težko najti take vsote, saj gre trda še za manjše zneske.
Potemtakem nam je stvarno soditi, da' je tudi določilo o 50% eskontiranju, ond. lombardiranju upniških terjatev samo v uredbi, da pa manjka za to potrebnih sredstev, katera je ravno obljubljal omenjeni drugi odstavek. Tega sedaj ni več in | praktično se ne da govoriti o onih 50%. Kmalu bo poteklo že leto dni, vendar še nismo čuli o tem niti besedice. Na obljube, zapisane na papirju, pa ne moremo dosti dati in nima smisla o njih 1 govoriti, če upniki ne dobe primernih vsot za mobilizacijo svojih terjatev. Če bi se pa izkazalo, da se bo teh 50% v resnici tudi dobilo, bi bili veseli tega tudi mi in bi rekli, da smo se motili. Dejanja naj nas demantirajo!
Ne tako!
Vrednostni papirji
Ljubljana. 7% inv. pos. 71—72, agrarji 41—42, vojna škoda 353—355, begi. obv. 53—60, &% Bler. pos. 64—67, 7% Bler. pos. 57—58, 7% pos. DHB 68—69.
Zagreb. Drž. papirji: 7% iHv. pos. 71—72 (71). agrarji 40.50 den., vojna škoda 355.50—356.50 (356.50), 12. 359r-360 (360), 6% begi. obv. 60 do 60.50 (60.50), 7% Bler. pos. 58% 58.50 (58), 7% pos. DHB 69 bi. — Delnice: Priv. agr. banka 216—222. Osj. sladk. tov. 130—140. Bečkerek sladk. tov. 750 bi. Osj. livarna 145 bi. Impex 50 d. Trboveljska 85-90.
Belgrad. Drž. papirji: 7% inv. pos. 71.50 do 72.50 (72), vojna škoda 354-355 (355, 354.50), 12. 358—358.50 (359, 358), 6% begi. obv. 61—61.50 (61.50), 12. 61.50—62 (62), 7% Bler. pos. 57-57.50 (57.25), 7% pos. DHB 68 den. — Delnice: Narodna banka 4120 den. (4150). Priv. agr. banka 218—220, (220, 217.50).
Živina
Ptujski živinski sejmi. Konjski in goveji sejem v torek 18. t m. je bd, kar se tiče dogona, slabo založen, pač pa je bila kupčija prav dobra. Prignali so 90 konj, 64 volov, 10 bikov, 121 krav in 45 telic, skupaj 330 glav živine. Od teh so prodali 224 glav. Povprečne cene za kg žive teže so bile sledeče: voli 3—4 Din, biki 2.50—3.50 Din, krave 2—3.50 Din, telice 3—4 Din; konji so se prodajali po kakovosti in sicer od 600—3200 Din komad. Prihodnji sejem bo 2. oktobra t. 1.
Svinjski sejem v sredo 19. t. m. je bil razmeroma slabo založen in tudi kupčija je bila minimalna. Prignali so 199 svinj in 124 prascev, skupaj 323 ščetinarjev; od teh so prodali 84 komadov. Povprečne cene za kg žive teže so bile sledeče: debele 6—7 Din, pršutarji 5—6 Din, plemene so se prodajale od 200—600 Din komad; prasci, stari 6 do 12 tednov, so stali 75—200 Din eden. Prihodnji sejem za prašiče bo 26. t m.
Kakor poročajo zagrebške »Novosti« z dne 20. t. m., prevladuje med splitskimi športniki, ki stoje blizu Hajduku, mnenje, da se to leto, dogovorno z zagrebškimi klubi, odpovedo nadaljnjemu sodelovanju v tekmah za državno prvenstvo in prepuste belgrajskiin klubom in novim »zvezdam«, da se one bore za letošnji naslov državnega prvaka. Concordia je namreč izpadla in ista usoda čaka Hajduka ali Grad-janskega. Namesto teh imamo lotos dve Sla-vije in en ljubljanski klub, ki niso za občinstvo »ukako vabilo, kar se bo najbolje poznalo na dohodkih itd.
Nočemo se spuščati v detajle novega načina tekmovanja kljub temu, da imajo oni v Splitu v marsičem prav. Vendar pa smo mnenja, da je edini sportski način ta, da se vsakdo pokori sklepom glavne skupščine, četudi so morda slabi. Z delom, z zmagami na zelenem polju, naj se skuša na prihodnjem občnem zboru dokazati slabo stran novega načina tekmovanja in se skuša ustvariti nov način tekmovanja, ki bo prijal vsem ali vsaj večini onih, ki spadajo v ligo. Toliko glede tega.
ICar se pa tiče ljnbljainskega kluba, ki je tudi omenjen v istem članku, pa to-le: Mi v Ljubljani sami dobro vemo, na kaki višini je naš nogomet, in nimamo niti najmanj interesa zagovarjati ga, dokler ne krene na pravo pot. Toda tako ga omalovaževati, kakor so ga in ga še vedno nekateri športni krogi tam doli, pa vendar ne gre. Kaj pa je vendaT Hirija kriva, če je bil v Ljubljani Gradjanski tepen od nje, ali kaj more Primorje za to, če je odšel poražen Gradjanski od njega, še manj pa more za to, če je kar po vrsti tepel zagrebške klube ali izvojeval vsaj neodločen rezultat. Najmanj pa more Primorje za to, da se ni placiral Gradjanski na mesto, ki bi mu omogočilo vstop v državno ligo. Vemo, da boli to, da je Ljubljana na čelu tabele v eni najmočnejših skupin, toda to je dosegla s svojimi zasluženimi zmagami.
To smo napisali zgolj zato, da se vendar enkrat preneha s prakso, češ, saj Ljubljana »ne vleče«. Če zmaguje one, ki »vlečejo«, bo menda tudi sama začela počasi »vleči«. Tradicija je res tradicija, toda danes živimo v dobi rekordov in ljudstvo hoče dejanskih uspehov.
Hašk zopet v Ljubljani
Da izrabi prosti termin, je SK Ilirija povabila za svoje »B« moštvo v goste simpatično kombinirano moštvo HAšK-a iz Zagreba. Goetje so mlada, tehnično izvrstna enajstorica, ki vži-va povsod simpatije. Zanima nas to pot nastop mlajšega moštva Ilirije, ki bo moralo prej ali ( slej nadomestiti nekatere igrače iz I. moštva I in se pod dobrim in strokovnim vodstvom pri-' pravlja še za nadaljnje borbe
Otvoritev II. r. tekem v Ljubljani
V	nedeljo, dne 28. septembra začno v Ljubljani prvenstvene teiltmo II. razrednih ljubi jan« ki h nogometnih moštev. Zmagovalec iz teh prvenstvenih tekom preide avtomatično v podzvocoio ligo. V tem prvenstvenem turnirju nastopijo hI od oči ljubljanski nogometni klubi: SK Beka, Vič, sedanji prvak II. razreda;
i SK Jadran, Trnovo-Krakovo, ki ima sedaj svoje lepo urejeno igrišče, katero se otvori s prvo prvenstveno tekmo dno 23. septembra; SK Korotan, Rakovnik; SK Sloga, mladi železmičarskt klub; SK Slovan, Moste-So-lo, ki si je tekom leta tudi uredil svoje igrišče; SK Slavija, Poljane; dalje delavska SK Svoboda, Ljubljana; marljiva SK Grafika, klub tnk. tiskarski nameščencev: SK Mladika, Kodoljevo in SK Mars, Poljanski okraj.
Težki materialni položaj, v katerem se nahajajo mladi športni klubi, zlasti oni, ki morajo vzdrževati svoja igrišča, narekuje ljubljanskemu občinstvu iu vsemi prijateljem nogometnega športa, da podpro tok -mujoče klube z zasluženim obiskom.
V	nedeljo, dne 23. t. m. nastopijo sledeča moštva: Reka : Slovan na igriš&u Reke, Jadran : Mars na igrišču Jadrana, Korotan : Slavija na igrišču Koro-tana in Mladika : Svoboda na igrišču, ki še ni določ.ono.
Celjski šport
Hmelj
Kupčija je nadalje mirna. Sicer je zanimanje in povpraševanje stalno, vendar prave živahnosti v letošnji sezoni še ni bilo. Radi preobile ponudbe so cene nekoliko popustile, vendar se zopet drže in se za prvovrstno blago plačuje 35—40 Din ter za izbrano in zlasti tudi v barvi brezhibno blago do 43 Din, za dobro srednje 30—35 Din, za srednje 25 do 30 Din in za slabše 15—25 Din za kg. Pri mirnem, vendar stalnem nakupovanju je iz prve roke že prodanega nad 40% letošnjega pridelka. Zaključna tendenca je sicer mirna, vendar še razmeroma precej čvrsta.
V Nemčiji je najboljše blago že močno raz-grabljeno naravnost od pivovarn in nakupovalna živahnost zato nekoliko ponehava, ker za slabše blago ni toliko zanimanja. V CSR plačujejo najvišje cene le inozemske (švicarske, belgijske, skandinavske) in deloma tudi domače pivovarne, ki kupujejo po svojih zastopnikih direktno iz prve roke, ter nemški izvozni trgovci, dočim v splošnem skuša trgovina uveljaviti nižje cene. Ostala tržišča zaenkrat še niso oživela, pač p ni izključeno, da bo nemška trgovina, ki je dobila doma le malo boljšega v roke, posegla v kratkem tudi na druga tržišča ter poživila kupčijo in učvrstila cene zlasti za boljše blago.
Zatcc, 20. sept. Nakupovanje se vrši dalje po cenah 1300 do 1800 Kč. Cenijo, da .j eprva roka prodala že polovico pridelka. Iz okoliša Auscha poročajo, da je doslej prodanih 13.000 carinskih cenah 1300 do 1800 Kč. Cenijo, da je prva roka 1400 Kč.
Fižol
Tendenca je čvrsta. S 1. oktobrom se prične kontingentiran uvoz fižola v Francijo za IV. tro-mesečje, zaradi česar je povpraševanje za fižol >ribničan« zelo živahno. Kakor nam je sporočeno, je Francija dovolila naši državi še specialni kontingent v višini 3% globalnega kontingenta. Poleg tega 6e pa zelo živahno zanimajo za naš fižol še Italija, Argentina, Holandska in Nemčija, vendar pa zahtevajo ročno prebrani fižol. Zato je potrebno, da producenti fižol prebirajo z roko ter odstranijo tako vsako defeklno zrno, ker bodo v bodoč« izvozniki prevzemali le prebrano blago. — Dan^i se plača producentom za mamdalon Din 2 do 2.05 za kg, za ribničana Din 2 do 2.10 za kg, za prepe-ličairja Din 2 do 2.20 za kg (odvisno od kvalitete). Za ribničana se pričakujejo boljše cene pozneje. — Glavno ravnateljstvo državnih železnic v Belgradu sporoča, da bo vozni no za fižol, ki gre za izvoz, in sicer iz Slovenije čez Sušak, znižalo, tako, da bo nižja kakor do Trsta. S tem bo seveda omogočeno i naš slovenski fižol izvažali čez Sušak.
SK Hirija (nogometna sekcija). Važna seja na-čelretva nogometno sekcije bo drevi ob 20 v kavarni. Evropi. GG. odborniki niiij se je radi važnega dnevnega reda zanesljivo udeleže.
Nogometnemu naraščaju1 SK Ilirija bo pričela v prihodnjih dneh s sistematičnim treningom dečkov v starosti o<l 10 do 14 let. Vabimo vso one naraščajniike, ki so so vpisali že spomladi, kakor tudi nove, ki imajo veselje do nogometa, naj se javijo v petkih ali sredah ob 15 nn Stadionu. Prvi trening bo danes od 15 dalje. Poleg nogometa bomo Rojili tudi turistiko im gozdov-nlštvo, ter s primernimi predavanji vzgajati športnike. Zato pozivamo vse one, ki žele postati dobri nogometaši in plemeniti športniki, da pridno posečajo noše tečaje. SK Ilirija, nogometna sekcija.
Juniorski pokal (Službeno). Verificirajo se tekme J>1'(>S1 o nedeljo kakor sledi: Ilirija:Slavija 7:0, Primor-jo:Mars 1:1, Ljubljana:Istra II. 0:3 p. f., ker so Jo izkazalo, da jo bil igralec Ljubljane Dergane, starejši letnik. Diskvalificira se igralec Povhe Alojz (Mars) radi surove igre, na tekmi Mars:Primorje. Določi se program za nedeljo 23. t. m. Igrišče SK Ilirije na Stadionu ob .9.30 Panonija:Istra II., sodi g. Betoto, ob 10.45 Ljubljana:Reka II., sodi g. Pečar. Službo vrši g. Vernik. Klubi naj postavijo po tri reditelje in starejšega stranskega sodnilka.
ttSPOIlT«. Zaradi reorganizacije mprave im uredništva je izhajanje tednika «SPORT« začasno pre klnjeno. Uprava.
STK t MOSTRi — šahovski odsek. Danes (21. sept.) ob 8 zvečer so vrši v klubovem lokaln sestanek šahovskega odseka. Pt-osi.m vse člane-šahiste, da se tega se stamka sigurno in točno udeleže. Kdor rtna šahovnico jo naj prinoso s seboj! — Načelnik.
Tekme za Gorenjski pokal »o se v nedeljo zopet nadaljevale. Na Jesenicah sta so spoprijela tainoSnja Enakost, iu Bratstvo, v Kranju pa se Je odigrala zelo napota in žo dolgo pričakovana tekm« med škofje loško SK Soro in SK Korotanoin iz Kranja. V borbi, kil so to žc naprej Imenovali borbo dveh mest in ne borbo dveh klubov, je zmagala mlnda SK Bora, kj io porazila gorenjskega prvaka na njegovem lastnem igrišču z rezultatom 2:1 (0:1), (1:1) (1:0), (0:0). Tekma so je naniroč morala podaljšati za 2 kfat 15 minut, kor po poteku regnlarnoga časa ni še padla odločitev, Kranjčani so vodili do 42 minnte 2. polčasa z 1:0, nakar so je branilcu Sorct Srdanovičn posrečilo, da jo iz daljave 35 metrov zabil krasen časten gol za plavo-belo. V podaljških jc bila SK Sora v absolutni premoči in jo v prvem dolu podaljška po dosni zvezi Crnoborljn dosegla vodstvo in s tem postavila končen rezultat. Da jo bilo zanimanje za tekmo ogromno, priča, dn se jo ia .škofje Loke s 5 avtomobili, bioiklji, vlnltom pripeljalo do 250 zvestih navijačev za plavo-belo. Zlasti Jo ugajat golman tSorc« Kovačovič, k! Jo branil strelo iz 2 m pred golom. Celo moštvo Je bilo odlično, le napad jc prod golom nekoliko premehak. Sssleda, da jo .gorenjski prvak« dobil v mlndom, n to trajnem prvem moštvu SK Soro zolo nevarnega nasprotnika, ki mn je že odjedel pokal in zna se še »goditi, dn se preseli tudi prvenstvo Gorenjsko iz Kranja v ftkofjo Loko.
V borbi za pokal so torej že Izpadli RK Svoboda t* Tržiča, SK RndovlJ.lcn, SK Enakost, SK Gorenlc in Mt Korolivn lz Kranja. V finalnih tekmah nastopitn torej najmočnejša kluba SK Sora iz Škofje Loke in 9IC Bratstvo iz Jesenic. Škofjeloško občinstvo že težko pričakuje tndi teh tekem In upa. da hndo zonet zmn gall njeni fantje. — V nedeljo 23 sept. v »t Skofjoločnnl na igrišče SK Soro. kjer se l>o odigrala prvn prvon st.venn tekma v Skofji loki 7, SK Radovljico. V pred teknil «e bosi n poizkusili rezervi obeli ktubiv. Olnraoin lin SK Sorn olvoriln svoje povečano igrišV '/nčetel, prod tokom ob 2, glavne tekmo pa ob 4. Vsi vabljeni
M edklubsM lahkoatletski mevting za prvenstvu Celja
V nedeljo, dno 23. septembra bo na Glazijl mod-klubski lahkoatletski uieetiug, združen obenem s tokmo vaujem za prvenstvo Celja. Pravico startati tmnjo vsi verificirani in novorificirani člani kJul*>v ln atloljo izven klubov. Začetek ob tričetrt na 9 dopoldne. Spored je sledeč: 1. 100 m prodteki; "i mot kopja; 3. ,1500 m; 4. 100 m finale; 5. mot kroglo; C. 400 m; 7. Skok v višino; 8. 200 m predteki; 9. Mot diska; 10. 800 m; U. 200 m finale; 12. 3000 m; 13. troskok; 14. 4 krat 100 in: 15. daljava; 10. 800x400x200x100. Kor nastopijo vs! znani oeljskc atletjo, mod njimi drž. rekorder Martini, drž. prvak Goršok, Marek, Urbunč.ič. in drugi, bo tekmo vanje zelo napoto. Nastopi okrog 41) atlelov. Prijavo BO sprejemajo tudi prod startom. Piijavnina 2 Din zn osebo. — Nedeljski nogomet. V nedeljo ob 3 po|>oldne osobo.
Nedeljski nogomet. —' V nedeljo ob 3 popoldne gometna tekma mod gaberskiini ln celjskimi gasilci. Nato bo na Gruziji prvenstvena prvorazredna nogometna tekma mod SK Rapidom iz Maribort in SK Cel j oni.
*
Mariborski šport. Varaidinski lahkoatleti nastopijo. V nedeljo so bo vršilo v Marilioru zanimivo ure-čanje labkoatletov tukajšnjega SK Železničarja r. re prozontanoo Slavlje« Lz Varaždlniu V vsaki disciplini nastopita po dva predstavnika za vsak klub. Tekmo vanjo so vrši na prostoru SK Železničarja ob Tržaški ccsti s pričetkom ob 10 dopoldne. Disciplina: teki n« 100, 400, 1500 m in švedska štafota (400, 300, 200, 100 m), disk, kopje, skoki v višino in daljavo ter. ob paliiol. Ker jo lahka atletika v Vnraždiimi na znatni »toipnji, bo dvoboj prinesel zanimive momente.
Tenis. V nedeljo dopoldne nastopijo juniorji Slovenskega teniškega kluba v Ptuju proti juniorjem ISSK Maribora. Srečanje se vrši na Maribor ovom igrišču.
SK It opiti bo odigral evojo prvo prvenstveno tekmo v nedeljo r Oeljn proti SK Celin.
SD tSora« v Dravljah priredi r nedeljo, dne H-
t m. med klubsko kolesarsko dirko na progi St. VW-Kranj in nazaj. Start ln cilj pred gostilno Ivan Zaletel v Vižuiarjih. — Vozilo «e bo v 2 skupinah ln sicor prvorazredni in juniorski. Proga za obe skupini ista in »naša okrog 40 km. Obrat Jo nekoliko pred Kranjem na t.kz-v. Gmajni pred klancem. — Nagrade so razstavljeno pri Doležalu v 6t. Vidu. Razdelile »e bodo i>o razglasitvi rezultatov dirke v bnffetin pri Zaletoln v St. Vidu. — Namen dinke je počastitev drž. prvaka Trobca Ivana. Po dirki bo športna zabava z godbo in plesom. — Dirka so vrši ob vsakem vremenu; pričetek bo točno ob 15 popoldne. Dirkači morajo biti ono uro pred startom na mestu. Vccrt so po pravilih KSK.T in cestno-poHcijskom redu. — Vse prijatelje in športnike vabimo, da sc udeleže v polnem štovitn naše prireditve, ki obeta biti zanimiva. Odbor SD »Sora«, Dravi j o.
Svetovno prvenstvo v namiznem tenisa v Londonu.
Na zadnjem kongresu modnarodme table-temis zvezo se Jo določilo, da ee vršo tekme za svotovno prvenstvo 1935 v Aucliji v času od 8. do 15. februarja 1935. Tekme posameznikov in moštev bodo v veliki Izpitni dvorani univerzo v Londonu, finalne tokmo, če so bo prijavilo ved kot 14 držav, tudi tekme moštev, pa v velikem plavalnem stadionu v Weinbleyu, kjer Je prostora /.a 15.000 gledalcev. Anjrleži se že sedaj zelo trudijo, da bi pridobili bo prvenstvo tudi igračo iz Amerike in Js ponsko.
Svetovno prvenstvo v skullu. V Toronto se je vršilo letošnjo svetovno prvooistvo v veslanju poodinou. Zmagal jo Anglež 1'oarce pirod dolgoletnim prvakom Mttlerjem (USA). (Skull pomeni kratko veslo, ki se ravna z eno roko, skulliti torej veslati z dvema ktma vesloma.)	ib
Sovjetski nogometom gostujejo v Ceikotonaški. Kakor javljajo iz Moskve, bodo poslali Rusi hkrati U"i izbran H moštva na gostovanja, in sicer v Ceškoslovli. ško. Norveško in Turčijo. Kot protluslugo bivdo Co-hoslovaki ;>oslal1 v Moskvo praško Sparto. To lio pn mogoče šolo drugo leto, kadar in če b« sprejeta Rusija v mednarodno nogometno zvezo.
Nov svetovni rekord v plavanju je postavil Japonce Maklm na 800 m. Za to progo Jo rabil 10 minut, 07.2 sok.
letošnje svetovno prvenstvo kolesarjev v Lip-skem. Pri letošnjih kolesarskih tekmah za svetovno pr venetvo so bili doseženi prav izborili uspehi. Predvsem Je omembo vredna <1 i ris a za cestno pr/enslvi. Tekmovali so amaterji ln profesljonnli. Pri amaterjih, ki so morali prevoziti 118.8 km dolgo progo, je zmagal v izboraem času 2:43:03.0 Nizozemec Gellenuors za dolžino kolesa prod Francozom Deforge, Belgijcem Andre in Angležem Hollandofn. Povprečno sc prevo žili 41.9 km na uro. To je nov rekord za cestne d.rkt. ProfosijonalA so morali voziti 226,6 km. Celn pot .ie vodil letošnji zmagovalec vožnje okoli po Franciji (Tour de France) Francoz Mague skupino 13 dirkačev daleko pred ostalimi. Solc tik pred ciljem ga je nro hitel za pol dolžine kolesa Belgijec Kaers. Progo so prevozili v čnsu 5:441:IS. V vztrnjnostnl dirki na 100 km je zmagat Nemec Molze. Lanski zmagovalec Frimcoz Latiuohaye in letošnji velilki favorit jo med vožnjo od stopal.
Ob istem času sc je vrši tudi kongres UC.I (Med narodna kolesarska zveza), ki je določil, da sc vršijo prihodnje leto dirke za svetovno prvenstvo v Belgiji in sicer v časn od 14. do 20. avgnstn. Od januarja 1935 daljo sc bodo izdajala žo nameravana dovoljenja za amaterje, neodvisne in poklicne vozače.
Tour de France 1935. Komaj so sc končale letošnje kolesarske tokmo v vožnji okoli po Franciji, žc slišimo, da so urednik pariškega športnega tista »L'Auto Tfe.nri Desgronges, ,ki je vsakoletni vodja te dirke, bavi s preureditvami te tekme, ki naj bi sledilo prihodnjo leto. Prihodnje leto bo v tej vožnji med dru gim tudi Sest etap, kjer bodo vozači morali posnnie7.no startati. Vse skupaj bo smolo slnrtali samo !M tekmovalcev in sicer 40 «nsov» (po 10 Francozov, Belgijcev in Italijanov iu ekipa 10 internacijonalcerv), 24 liosa-meznih vozačerv (po 6 Francozov. Belgijcev ln Italijanov ter 6 drugih inozemeov) in pa 30 francoskih dirkačev. 24 posameznih vozačerv pride v poštev. ako kdo izmed štiri k ekip («n»ov«) po 10 vozačov izstopi. Dosedaj sta bili snnio dve pol-etaipd s j>oed.inini startom. S temi izprcmcmbaini se bode vsekakor doseglo, da bodo zmagali ros najboljši tekmovalci.
Oglas
Priviligirana delniška družba za izvoz deželnih pridelkov Kraljevine Jugoslavije, bo potom javne licitacije prodajala na državnem posestvu »Kara-djordjevo« pri Bački Topoli (Donavska banovina), dne 30. septembra t. 1., od 10 dopoldne dalie:
122 originalnih simentalskih bikov, nabavljenih v Švici in starih od 8 in pol do 24 mesecev.
Skoraj vsi biki, ki bodo predani licitaciji, imajo nagrade švicarskih razstav za plemenske bike.
Vsak bik ima svoj pedigrče (dokaz izvirnosti) in potnico, ki se bodo izročale kupcu.
Vsi biki so tuberkulinizirani in pregledani ter priglašeni za zdrave.
Licitacija se bo vršila po komadu. Vzklicne cene so od 3000 do 10.000 Din po komadu.
Licitirati smejo izključno poljedelci, poljedelske organizacije (zadruge, udruge, kmetijske družbe), občine ter državne in samoupravne poljedelske institucije.
Licitanti so dolžni, da najkasneje do 9 dopoldne na dan licitacije polože kavcijo od 1000 Din po komadu.
Ostanek kupnine mora kupec položiti takoj pc izvršeni licitaciji za vsakega bika.
Poljedelske organizacije bodo uživale popust od 10 do 30% izlicitirane cene.
Vsak kupec se mora pismeno zavezati, da bo kupljenega bika najmanj eno leto uporabljal za opiemenjenje.
Interesenti morejo bike pregledati na držav nem posestvu »Karadjordjevo« dne 29. septembra t. 1. preko celega dne.
Priviligirana delniška družba rs izvoz deželnih oridclkov kraljevine Jugoslavije.
Masznanila
Ljubljana
1 Stolna kongregadja Marijinega varetva ima da-
,es (t petek). Zl. t. m. popoldne ob 5 prvi redni shod tovarn kongresaodjfikem lertu. Udeležimo se po možnosti .^ofitevUao!	^^ ^	gi
nazije v Ljubljani (letnik IM5/M) proelavimo svojo ^letnico v torek, 25. septembra. Zbirališče ob 1« do-™ dSH Križankah, kjer bo slniba božja za umrle so-gSff nadalje sknlmo kosilo v Uiriomj, popoldne telet zavohaš.™ v ljubljansko okoLico. Kdor ee Se m pri-g-l.tt.il, naj to stori takoj! - Ignacij Perne, Inšpektor državnih želeanic v p., Ljubljana, Trfaška cesta U.
1 Kino Kodelje vo: Danes m jutri ob »dvod m joored: pretresljiva maka drama ■Burnem knjižica« in veseloigra .Mmikalna žena« (Marta Eggertt in Leo
sl0Ba^-Zmoje1, Ueg skavtov v Ljubljani ima svojo redno letno BkupSčtao v nedeljo, dne 28. t. m. ob M dopoldne v dvorani OUZD na Miklošičevi cesti. Obvozno za vse Slane v krojih. Vabimo starše m prijatelje. Sprejemamo nove člane. — Drevi se vrši seda stegovega sveta roditeljev ob 20 v damskl sobi kn. varne Emone. Prosimo nujne udeležbe članov sveta in vabimo ostale roditelje. Uprava stega.
1 Nočno sluibo imajo lekarne: mr. Bahovee, Kongresni trg 12; mr. Ustar, Solcmburgova ulica; mr. Hočevar, ČSovška cesta M.
Mali oglasi
Službe iščejo
Maribor
m Krščanska ienska zveza priredi t nedeljo, dne 23 septembra izlet v Kamndoo. Zbirališče pri zarvodn č. šolskih sester. Odhod ob 2 popoldne. Ob 3 »v. blagoslov z darovanjem v Kamilici. Vljnd.no vabimo vso člane in članice, kakor tndi prijatelje druStva, da se ialeta udeležite v prav ohilnom število. V slučaju ala^ boga vremena se telet ne vrši. Odbor.
Drugi hraii
Velenje: V proslavo «Tedma Bdečoga križa« priredi občinski odborr Bdečega križa v nedeljo dne 23. septembra 1934 po slovesni službi božji ▼ Velenju — ptrotmenadmi koncert.
LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE
OPERA (Začetek ob 20)
Sobota, 22. septembra: Tojco. Gosteje gdčoa Vera M«J-dičeva. Zaključna predstava tedna Bdečega križa, laven. Znižane cene. Nedelja, M. septembra: Traviata. laven. Znižane cone
od 30 Din navzdol. Ponedeljek, 24. septembra: Zaprto.	.
Četrtek, 27. septembra: HovanM&na. Premiera. Otvoritev sezone. Izven.
Službo
samostojne kuharice ali natakarice iščem. Stara sem 23 let, sem Šivilja z obrtjo in absolventka gospodinjske šole. Fermevc Minka, Marenberg. (a)
Razno
Več abonentov
sprejmem na dpbro do mačo hrano po 8.— Din dnevno pri operi. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10884.	(r)
iluzbodobe
Dobrega prodajalca
konfekcijske in manufak-turne stroke, s simpatičnim nastopom, ki obvlada tudi nemščino, takoj sprejmem. Ponudbe z referencami in sliko je nasloviti na: Franc Mastek, Maribor.	(b)
Denar
Posojila
na vložne knjižice daje Slovenska banka, Ljubljana, Krekov trg 10 m 1 Aleksandrova cesta 4-11.
Bančne vloge, akcije
kupuje, prodaja, lombar-dira najsolidneje: St Praznik, Zagreb, Varšavska tdica 6, telefon 28-33.
Vložno knjižico
Zadružne gospodar, banke kupim. Ponudbe pod »Nominale 100.000« 10896 na upravo »Slovenca«, d
rapinn
uuEEE^ti
Usnjeni suknjiči
pumparce — najboljši nakup. A. Presker, Sv. Petra cesta 14.
Razni pletilni stroji
Styria, Jaquard, ugodno naprodaj. Dopise upravi »Slov.« pod »Pletilma« št. 10897.	(1)
PREMOG DRVA IN
Karbo paketi
pri Iv. Schumi
Dolenjska cesta Telefon Stev. 2951
Šivalni stroj
pogrezljiv, skoraj nov -ugodno naprodaj. Dravska 1L	(1)
Pouk
Pouk v klavirju
prvovrsten, dajem po zmerni ceni. - Grem tudi na dom. — Pčeljnikova, Gosposka ulica št 4. (n)
Radio
Nacionalna ura
Dne a. septembra 1331 se Je proglasil v Vučitrnu r.a kralja kasnejši car Dušan Silni. S tem se je začela iloba velikega vapona Srbije. Ne saimo zmagovit na zunaj je bil kralj, car Dušan je bal plodovit tndi v notranji politiki. Izvedel je reforme na pravnem in na drugih področjih. Pod carjem Dušanom je dosegla srednjeveška Srbija svoj višek. — O tem bo predaval dne 21. septembra g. dr. M. Mlademovič.
Programi Radio Ljubliana i
Petek, 21. septembra: 12.15 Gorenjska, ti kras slovanski (plošče) 12.50 Poročila 13.00 Ca«, glasbene slike \i. tujih krajev (plošče) 18.00 Onstran Gorjancev (Vladimir Begally) 18.20 Tambnrnški sekstet 19.00 O organizaciji podmladka Rdečega križa (J. Kobal) 19.20 Plošče 19 30 Proglasitev Dušanove kraljevine 19.50 Cas, jodilni list 20.00 Prenos iz Zagreba 22.00 Oas, poročila, podok-oico (plošče).
Dragi programi i
PETEK, 21. septembra. Belgrad: 20.00 Prenos iz
Zagreba 21.10 Haydnov trio v G-dniru 21.30 Operni zbori 22.45 Plesna glasba — Zagreb: 20.00 Prenos I. dejanja opere «Sadko« Rimski Korsakova 21.00 Scene iz Juki-čevoga znamenja 21.30 Plesna glasba — Dunaj: 20.05 Nove operete 21.50 Koncert del Franca Sčhnberta 22_r>0 Jam 24.05 Plošče — Budimpešta: 20.25 Zbor 21.30 Igra 22.40 Iz oper — Milan-Trst: 20.45 Veseloigra 21.30 Godba na pihala — Rim-Bari: 20.45 Opereta — Praga: 19.10 Pestra glasbena ura 39.45 Igra 21.10 Orkestralni in solistični koneert 22.15 Plošče — Bratislava: 19.10 Šramel 19.50 Dvoržakov klavirski trio — Varšava: 20.15 Simfonični koneert 22.40 Lalika, plesna glasba Vsa Nemčija: 20.15 Thomas Stoltzer, šloski komponist — Berlin: 21.25 Igra »Feliks na poti« — Vratislava: 21.15 Ura šlagerjev — Lipsko: 21.20 Orkestralni koncert — Frankfurt: 20.45 Zabavni koncert — Monakovo: 20.45 »Serenada«, igra o Haydnu.	„ ...
SOBOTA, 22. septembra. Belgrad: 19.00 Klavirski koncert 20.30 Ljudski večer 22.30 Plesna igra — Zagreb: 20.15 Vokalni koncert 20.45 Recitacije 21.15 Violinski koncert — Dunaj: 17.40 Vojaška godba 19.45 La/nner-Strauss 21.00 Drugi koncert Itawaga v proslavo desetletnice 22.00 Jazz 24.00 Ciganska glasba — Budimpešta: 19.25 Ciganska glasba 20.15 Opereta «Ptičar«, Zeller 22.30 Čelo 23.10 Švedska plesna glasba na ploščah — Italija: '20.45 Operi »Marijin mesec« in »Kralj«, Giordano — Praga: 19.10 Rudarska godba 20.05 Opereta «SL1ajna partija«, Hasler 22.15 Plošče in zabavni koncert — Brna: 19.10 Pihalni kvintet 19.40 Plošče — Varšava: 20.00 Lahka glasba, vihrafon šolo 21.00 Orkestralni ln vokalni koncert 22.15 Zabavna in plesna glasba 23.05 Igra tRnski humor« — Frankfurt. Berlin: 20.15 Vesel večer — Vratislava, Kolin: 20.15 Pester večer na razstavi — Lipsko, Stuttgart: 20.15 Opereita »Potepuhi«, Ziehrer — Monakovo: 20.15 Vočer groze in kriminalna parodija.
Umrla nam je naša zlata mamica in omamci
AGNA ZUPANOVA
Previdena s tolažili svete vere je vzela s seboj vso našo ljubezen in vsa naša srca. Nepozabno mamico prepeljemo v soboto 22. septembra v Kamno gorico, kjer jo položimo ob 10 dopoldne v večnemu počitku v rodbinsko grobnico.
Žalujoče rodbine«
ar h. Zupan — inž. Ot£hal-Schumi — dr. Šerko — Seunig
REVIGAL
MAST. mikstura in milo PROTI KOŽNIM BOLEZNIM
Reg. pri Min. Soc. Pol. in Nar. Zdr. v Beograda Ime zakonom zaščiteno kontr. št 8407-9-10
Izdelovalec:
Lekarnar Branislav Mondini, Slov. Bistrica
Reg. pod S. br. 6540 od 5. VL 1934
Dravska banovina
UPRAVA NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI
JAVLJA ŽALOSTNO VEST, DA JE UMRL GOSPOD
VASILIJ ULJANI&CEV
SCENOGRAF
POGREB SE BO VRŠIL V PETEK 21. SEPTEMBRA 1934 OB 14 IZ HIŠE ŽALOSTI MARMONTOVA ULICA ŠT. 23 (MIRJE) NA POKOPALIŠČE ZVESTEMU IN IZVRSTNEMU SODELAVCU ČASTEN SPOMINI
Jnseratt
v-Slovencu*
imajo največji uspeh
5000000
žena se ne more motiti
ko izbira ta puder
te T
Polt očarljive lepote. »Mat« odraz na Koži, ki traja ves dan. Naravna lepota, ki je n« kvarijo ne veter, ne dež, pa tudi ne potenje med plesanjem. Vse to Vam zajamčuje puder Tokalon.
Skrivnost je v patentiranem načinu, po katerem te izdeluje puder Tokalon. Nova nenavadna sestavina »smetanova pena« »e pomeša t najfinejšim pudrom, trikrat prese-anim skozi svileno sito. Zaradi tega puder ^okalon ne more izsušiti naravne maščobe kože, da bi zaradi tega koža postala razka-va in suha, kakor je to pri uporabi navadnih vrst pudra.
Ta skrivnost je znana milijonom žena gotovo v vseh deželah sveta, ki redno uporabljajo puder Tokalon. Samo taka ogromna proizvaja omogoča tovarnarjem, da izdelujejo puder najboljše kakovosti po tako nizki ceni.
STAREJŠIM OSEBAM GRENIJO REVMATIČNE BOLEČINE STAROST
Vsem, ki trpite na revmatizmu, bolečinah v kosteh, zbadanju, išiasu, zobobolu, glavobolu, se Vam priporoča masaža. Za masažo je »Alga«. Masaža z »Algo« Vas krepi in osvežuje.
»Alga« se dobi povsod. 1 steklenica 14 Din.
Reg. S. Br. 18117-32.
Zahvala
Vsem, ki so z nami sočuvstvovali ob nenadni izgubi naše nepozabne soproge, hčerke in sestre, gospe
Mintice Heierte roj. PfeiSer
soproge zdravnika
izrekamo tem potom našo iskreno zahvalo. Posebej smo dolžni, da se zahvalimo številnim darovalcem vencev in cvetja, pevskemu zboru »Glasbene Matice« za pretresljive ža-lostioke in vsem onim, ki so blagopokojnico spremili na njeni zadnji poti v prerani grob.
Ljubljana, 21. IX. 1934 Žalujoči ostali
Alja Rabmanova:	33 I
Zakoni v rdečem viharju I
Dnevnik ruske žene
>5ko<ia,t je nadaljeval; »jaz obedujem v di-jaSki jedilnici, pa tudi tam ni drugega ko voda. Veste, če ima človek osem otrok, pa nič jesti! Moj najmlajši ima dve leti, in kaiko dolgo že ni videl 6la'dkorjal Kaj je čokolada, sploh ne vek
>Kdo je tu?« nama zakliče nekdo.
»Aleksandra Lvovna in jaz, profesor Viktor Kariovič!« odgovori profesor Braun.
»Najmanj pol ure že čakam,« je dejal s hri-pavim glasom profesor Matu v jej Arhipič.
»Kako pa veste, da nisva točna, saj v temi ne vidite na urok je zamrmral 'profesor Braun.
»O, to kar čutim U je odgovoril Matuvjej Arhipič.
V bližini ee zasveti užigalica in takoj zopet ugasne. Trenutek je zadostoval, da smo spoznali profesorja Vasilija Grigoroviča.
»Tako, sedaj smo vsi!< je dejal profesor Braun, usedaj lah/ko začnemo. Ali nobeden vaju ne ve, kdaj bodo delili naslednji pa jok? Tako ga že nujno potrebujem !<
Med tem sem hitro preletela v duhu učno knjigo za filozofijo, dočim je 'profesor odpirali vrata v kabinet. V medlem svitu, ki je prihajal od oken, smo našli nekaj stolov in izpit se je pričel'.
»Tako, in sedaj naim povejte, prosim, kaj o odnosih Šopenhauerja do Hegela!« je profesor Braun zastavil prvo vprašanje. Bila sem skoraj presenečena, zakaj glas mu je zvenel povsem drugače nego pred par trenutki, ko je govoril o pa-joku; kot da je sedaj pretrgana vsaka vets e strašno sedanjostjo. In ko sem odgovarjala, je raslo v meni spoštovanje do naših ruskih učenjakov, ki se kljub neverjetnim življenjskim prilikam zavedajo odgovornosti, ki jim jo nalaga veda in niti
dajo odgovornosti, ki jim jo nalaga veda, in niti Sanje sledi vprašanju; pozabljen je glad in mraz, pozabljena čeka; v temnem prostoru vlada v tem trenutku saimo objektivna znanost...
17. decembra 1921.
Danes bi morala narediti zadnji delmi izpit. Za oib šestih sem bila povabljena na vseučilišče.
»Kje je Silvester Afainsjevič?« sem vprašala eksaminatorjevo asistentko.
»O, tega danes najbrž ne bo. Na glasbeni tehniki dele posušene ribe in tam ima tudi nekaj ur, da več zasluži. Med potjo sem ga srečala 6 sankami.«
Čaikala sem na hodniku. V glavi se mi je vrtelo in neskončno čakanje me je skoraj spravilo v obup. Rojstne in smrtne letnice Gogola, Puškina, Lermontova itd. so mi vse križem brnele po glavi. Čakala sem do osmih in šele potem sem se potrta odpravila domov. Kaj bo iz tega? Danes je sedemnajstega in za konec meseca mi je zdravnik napovedali porod. Ko bi ne bilo teh neumnih | posušenih rib, bi danes izpite končala!
j	18. decembra 1921.
| Vreme je strašno. Z neba padajo gosti kosmiči i mokrega enega, mrzel veter reže v lica in no6 in prodira skoz obleko do kosti. Vračaila sem se s trga, kjer sem s težavo dobila vedro krompirja, in sem si proti vetru po poledici s težavo utirala pot domov. In doma? Mrzla soba, ki sem jo morala šele zakuriti, krožnik juhe, ki v njej plava par koščkov krompirja, košček ovsenega kruha in delo, ki je zaradii nesmiselnosti skoraj neznosno. Kako se moram truditi, da zakurim peč, samo zato, ker so drva, ki jih daje gosposka, vsa mokra, kot da i so prišla pravkar iz reke; ali koliko truda me ' stane, da ei privlečeni nekaj veder vode domov, . ker ni nikogar, ki bi hotel dovažaiti vodo že zaradi teca, ker nihče ne more plačati; ali koliko časa
j izgubim s kuhanjem zato, ker je v moki, ki jo | dele, vse polno kamenčkov, niti, želbljev itd. in tretjina otrobov in plev. Ln velikih neprijetnosti, ovir, ki me mlinčijo in mi jemljejo vzlet pri delu. Toda, ne dam se streti, do cilja moram, naprej, kljub vsemu, prav tako, kot sem danes kljub vetru in vremenu in mrazu nadaljevala svojo pot
20. decembra 1921.
2e četrtič sein šla danes na vseučilišče, da naredim končni izpit, in vedno pride kaij vmes. Danes sem bila skoraj že na tem, pa eta prišla dva vojaka, pristopila k profesorju in mu nazna-j nila, da mora z njima, da bo vojaškim novincem | predaval o Aviachimu (Družlba za pospeševanje ' aviatike in kemične industrije).
Ko jima je odgovoril, da tega ne more, ker ' ni kemik, ampak liingniet, ga je eden vojakov za-| vrnil:
»Kaij je linguist, ne vem, ampak Vi ste profesor in morate vse znati! Tako sem torej zopet ostala brez izpita.
22. decembra 1921. Po kosilu sva šla z Otmarjem na sprehod, kakor po navadi ob reki navzgor, ob železniški progi. Raka spi pod ledom, vse je belo okrog naju, na daleč in na široko ni nobene žive duše. Tu lahko I hodiš cele ure, preden privoei kak vlak po edinem prostem tiru, ki teče vzporedno z reko. Vsi drugi tiri so natrpani s pohabljenimi lokomotivami. Tu stojii ogromen amerikanski stroj brez dimnika in brez vlakovodjeve hišice; poleg njega je | drug, ki je izgubil polovico koles in se le s težavo drži po koncu; dalje zopet velikan, ki ee mu vidi v drob, ker mu je ves opaž odtrgan. Tako stoje tu mrtvaki drug za drugim, nepregledna vrsta, kamor seže oko, na štirih tirih vštric. Poskusila sva nekajkrat, da bi jih preštela. Enkrat evn naštela do dvesto, pa jih nisva preštela; večinoma sva pa že prej odnehala, zakaj dva, ki se ljubita, imata
pač druge opravke, kakor šteti lokomotive. Prav za praiv ne vem, čemu ©o se nama ravpo itzprehodi na to grobišče strojev tako priljubili, zakaj težko si je mdsliiti kaj bolj žalostnega, bolj poraznega in naravnost strašnega kot te mase železa, ki kakor velikani iz davtnine grozeče dvigajo svoje ©drevenele ude iz bele snežne odeje. Ne vem, kaj me neprestano vleče na to grozotno mesto smrti. Morda je podzavestno čuvstvo zmagoslavja, ki mi ga vzbuja življenje, klijoče v meni, zmagoslavje življenja nad smrtjo. Morda je romantično-grozotno občutje, ki ga vzbuja to mesto, in tik ob velikem mestu ustvarja ekrivnoetno-pravljieni svet. In še en vzrok je: dočim vse na okrog tulijo sirene par-nikov in tovarn, se laihko tu sredi belega dne objemava in poljubujeva, kot da ni nikogar drugega na svetu, kakor midva, ki se ljubiva...
28. decembra 1921.
Končno, končno imam izpite. Prosta sem, diplomo imam in sedaij lahko študiram, kar mi je drago. Glavno pa je: Sedaj se lahko v popolnem miru posvetim temu, kar bo v fo!ianjem času za postilo vse moje misli in čute: svojemu detetu.
30. decembra 1921.
Danes sva se proti sončnemu zahodu zopet sprehajala oib tirnicah. Bilo me je skoraj strah, ko sva se napotila proti domu. V večernem mraku se je zdelo, da se pohabljena trupla velikanov pre-gibljejo, kakor se pregiblje umirajoči. Zdelo se mi je, da nimam pred seboj samo dela ogromnega kolodvora, ampak vbo veliko, neskončno prostrano Rusijo in da to niso mrtve lokomotive, ampak duše ruskiih ljudi, ki umirajo pod zadušljivo težo boljševističnih grozot. Vedno bolj me je postajalo strah, in ko sva prišla domov, sem bila vsa obupana. Vpraševala sem se: Boš-li preživela porod svojega deteta, boš-li ostala ždva, dočim vse ns okrog vlada smrt?