DELOVNE SKUPNOSTI ■ INDUSTRIJSKEGA MONTAŽNEGA PODJETJA ■ LJUBLJANA | 1. MAREC 1975 LETO IX ŠTEVILKA 3 e ZIMSKE ŠIG 75 • ZIMSKE ŠIG 75 • ZIMSKE ŠIG 75 • ZIMSKE ŠIG 75 • ZIMSKE ŠIG 75 • ZIMSKE ŠIG 75 • Velik uspeh IMP — bron med 61 podjetji Naše poročilo s XIII. zimskih športnih iger gradbincev SlG 75, ki so bile 21. in 22. februarja letos na Soriški planini in v Tamarju, lahko začnemo z ugodnimi Vestmi. Naša smučarska ekipa je prinesla tri priznanja — najvrednejši je pokal za osvojeno tretje mesto v skupni uvrstitvi, nič manj veseli pa nismo srebrne •hedaljc Pavia Dornika in pa bronaste medalje Draga Cvajnerja v tekih moških do 33 let. Čeprav je imel organiza- Soriji moških do 33 let tor letošnji iger - SGP starosti. Naših pet smucar-Konstruktor iz Maribora težave s pomanjkanjem sne- jev je kljub pomanjkanju treninga pokazalo solidno pripravljenost in dosti smučarskega znanja. Rezultat vsega tega so tudi solidne uvrstitve. Tako je med 162 tekmovalci Franc Žakelj zasedel 7. mesto, Ervin Puh je bil osmi. Borut Sekula med prvo trideseterico vseh Siler ie zasedel 29. mesto. pet naših tekmovalcev. VELESLALOM — MOŠKI NAD 40 LET V kategoriji moških nad 40 let so se naši uvrstili takole: med 101 tekmovalcev je bil naš najboljši pred- Milan Krajc 49. in Janez Marinko 61. mesto. 13.. Tomo Lavrenčič 15., Jo- stavnik Rudi Ceršak na so-že Vauhnik pa 29. Se pravi lidnem osmem mestu. Sašo VELESLALOM MOŠKI DO 40 LET Med 107 tekmovalci v tej kategoriji so se naši odrezali takole: Pavle Stojan je Nadaljevanje na 8. strani ga, saj so morali tekmovanja v veleslalomu iz Kranjske gore prenesti na Soriško planino, smučarske teke Pa v dolino Tamarja, je letošnja športna manifestacija uspela v vseh pogledih. Na vseh dosedanjih zimskih športnih igrah namreč še ni nastopilo toliko podjetij in toliko tekmovalcev — letos ie tekmovalo kar 700 tek-toovalk in tekmovalcev iz 61 delovnih organizacij gradbeništva naše repub-like. ZA ZAČETEK — USPEŠNI MLADI V petek, 21. februarja so se na Soriški planini naj-Pcej pomerili smučarji v veleslalomu in sicer v kate- Zavoljo pomanjkanja snega v Kranjski gori so bila tekmovanja na zimskih športnih igrah gradbincev na smučiščih Soriške planine, od koder ie tudi naš posnetek, in Pa v dolini Tamarja. Naša ekipa je zasedla v skupni uvrstitvi odlično tretje mesto. Več o tem °a straneh 8 in 9 / r ---------------------------x VEČJI POUDAREK STROKOVNOSTI Čeprav je bil novi zakon ljen že konec predlanskega bilo precej njegovih določil omenjenega zakona postala času. Gre namreč za to, da »delovne skupnosti nekatera ~ tudi v svojih pravilnikih. Zakon namreč omenja strokovni izpit, ki ga morajo opraviti osebe, ki izdelujejo tehnično dokumentacijo, odgovorni vodje del in pa projektanti. K strokovnemu izpitu se lahko prijavijo le naslednji delavci: tisti, ki so končali tehniško šolo in imajo po zaključnem izpitu najmanj tri leta prakse, inženirji z najmanj triletno prakso, diplomirani inženirji in diplomirani inženirji arhitekti, ki imajo po diplomi najmanj dve leti delovne prakse. Nadalje bi lahko iz določil novega zakona zaklju- o graditvi objektov objav-leta, bi lahko rekli, da je nejasnih, in da so določila aktualna šele v zadnjem morajo po novem zakonu njegova določila upoštevati čili, da je uspešno opravljeni strokovni izpit osnova za pridobitev pooblastila', ki je tudi ena izmed novosti. Pri tem pa moramo poudariti, da sam strokovni izpit še ne pomeni, da delavna organizacija nekomu avtomatsko" da pooblastilo za določeno izvajanje ali vodenje del. Do tega pooblastila je namreč mogoče priti le, če delovna organizacija ugotovi, da so strokovne osebe doslej delale uspešno. ZA IMP ZAKON NI NOVOST Lahko bi rekli, da naše podjetje nov zakon ni našel Uveljavitev sindikalne liste Dne 13. februarja so se delegati organizacij združenega dela iz gradbeništva sestali v Ljubljani z namenom, da kot zbor udeležencev sporazuma o osnovah in merilih razporejanja dohodka in OD gradbeništva podajo svoja mnenja in spreminjeval-ne predloge na predloženo besedilo sprememb sporazuma, iniciiranih z novo sprejeto sindikalno listo 1975. V živahni razpravi, ki je sledila obrazložitvi predloženih sprememb in danim pripombam poročevalca izvršnega odbora republiške komisije za presojo skladnosti samoupravnih sporazumov, je bilo še zlasti poudarjeno, da je v popolnem nasprotju z ustavnimi izhodišči vsako prisvajanje dohodka, ki ne temelji na delu. Ta nevarnost v gradbeništvu po mnenju razprav-Ijalcev leži predvsem v pogosto previsokih terenskih dodatkih in znižanih dnevnicah, zato bo treba težnje po neupravičenem povečanju osebnih dohodkov iz tega naslova v kali zatreti. Zbor udeležencev je po izglasovanju predloga spremenjenega sporazuma sprejel še nekaj nujnih nalog v zvezi z normalnim delom skupne komisije. MIRAN MIHELIČ IMP GLASNIK izdaja delovna skupnost IMP Industrijskega montažnega podjetja v Ljubljani Izhaja mesečno v 4615 izvodih. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Titova 37. Ureja uredniški odbor: ing. Ernest Blažon, Rudi Bukovec, Vili Guček (odgovorni urednik), Anton Križan (glavni nepripravljeno. Kljub temu sta ing. Mal in ing. Kržan pripravila predloge za enotno metodo kontrole pravilnosti projektne dokumentacije za celotno podjetje. Ta predlog predvideva, da naj bi omenjeno kontrolo organizirali v temeljni organizaciji združenega dela, v tistih TOZD, ki se ukvarjajo tudi z izdelavo investicijsko tehnične dokumentacije. Ce bi iz povedanega zaključili, da je cilj novih zakonskih določil doseči večjo in pa preverjeno strokovno sposobnost s tem pa tudi večjo odgovornost na področju izdelave investicij- sko tehnične dokumentacije, potem moramo povedati tudi to, da nekatera določila novega zakona vsebuje že 7 let star pravilnik podjetja o strokovni izobrazbi in praksi delavcev, ki izdelujejo investicijsko tehnično dokumentacijo. Tako je omenjeni pravilnik že takrat poudarjal, da smejo delati investicijsko tehnično dokumentacijo le tisti, ki imajo primerno strokovno izobrazbo in pa primerno prakso. Tudi strokovne izpite je že pred sedmimi leti predvideval naš pravilnik, ki je poudarjal tudi prakso pri izvajanju določenih del in pa seveda uspešnost dela. Na koncu lahko rečemo še to, da najbrž določila novega zakona o graditvi objektov niso nek »bavbav«, ker smo takšna določila in zahteve po strokovnosti in odgovornosti sprejeli že pred leti, res. pa je morda to, da kot v drugih organizacijah teh določil nismo dovolj striktno izvajali. Pa še to. Predloge omenjenih določil so naše temeljne organizacije že dobile, vendar je doslej prišlo le malo pripomb, zato naj poudarimo, da naj temeljne organizacije združenega dela čim-prej pošljejo svoje pripombe in predloge. vg urednik), Janez Kržmanc, mg. Miran Mihelčič in Jože VVeiss. Tiska: Tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani. Po mnenju sekretariata "za informacije IS SRS, št. 421-1/72 z dne 26. septembra 1974 je IMP Glasnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. Komercialna služba Livarne v Ivančni gorici je na hodniku upravne stavbe pripravila stalno razstavo nekaterih izdelkov Livarne • IZ DELA DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ # IZ DELA DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ • Mladi v TIO Idrija pred novimi nalogami Se pred nekaj meseci smo lahko v TOZD TIO Idrija ugotavljali, da je mladinska organizacija neaktivna, da je bolj ali manj le na papirju. Takrat smo tudi slišali, da bi bilo treba mladinsko organizacijo v tej naši idrijski TOZD tako organizirati, da bodo mladi, ki jih je v tem kolektivu skoraj polovica, dobili tisto mesto, ki jim gre. In kako je z mladinsko organizacijo danes? Vse kaže, da so se stvari obrnile na bolje. Sicer pa prisluhnimo predsedniku izvršnega odbora ZSMS TIO Idrija Stefanu Rejcu: »V začetku februarja smo imeli letno konferenco mladih, na kateri smo sprejeli delovni program. V njem smo poudarili, da bomo resno delali, da bom tisto, kar smo sprejeli, tudi uresničili. Res je, da so bile doslej težave z aktivnostjo, ki je po mojem mnenju šepala predvsem zavoljo tega, ker je Precej mladih vozačev, ki so od tovarne oddaljeni tudi po 20 kilometrov. No, na tej letni konferenci smo zadolžili nekaj mladincev in mladink za posamezna delovna področja. Tako bo Milan Eržen poskrbel za program kulturnega udejstvovanja mladih v naši TOZD, Marjan Cesnik in Bojan Sa- velj bosta poskrbela za f smo mladinci pred kratkim šport, medtem ko smo za začeli prostovoljno delovno družbeno politično dejav- akcijo, v kateri iz odpad- nost zadolžili Vero Močnik.« PRIMERI KONKRETNE AKTIVNOSTI Da ne bo ostalo zgolj pri zadolžitvah? -Tudi jaz mislim da ne. nega materiala izdeluje košarkarske koše. Te akcije nam dajejo upanje, da bo aktivnost mladih dejansko stekla. To pa najbrž niti ne bo težko, saj do sedaj praktično nismo naredili ničesar oziroma vsak je delal Tako smo se že povezali z po svoje, ni pa bilo skupne našim sindikalnim vod- povezanosti. Torej prvi stvom in skupaj bomo ko- konkretni koraki so že stor-nec februarja pripravili iz- jeni in upam, da ta začetni let na Kanin. Poleg tega pa polet ne bo usahnil.« Dve seji OO ZK DSSS Februarja sta bili kar dve seji osnovne organizacije zveze komunistov delovne skupnosti strokovnih služb. Na prvi so člani najprej poslušali poročilo o gradivih mestne konference ZK, nato pa so za novega sekretarja osnovne organizacije izvolili Aleša Čerina iz pravne službe. Na tem sestanku se zavoljo aktivnejšega dela izvolili tudi tri komisije, in sicer ideološko-politično, kadrovsko in gospodarsko, ki jih vodijo Vili Guček, Helena Križaj in Alojz Kamin. Na drugem sestanku osnovne organizacije, ki je bil 17. februarja, so največ pozornosti namenili razpravi in sprejemanju delovnega programa osnovne organizacije. Potem so razpravljali tudi o gospodarjenju IMP lani in o načrtih za letos ter se zavzeli za večjo delovno zavzetost in za vsestransko varčevanje. Aktivnost mladih v IMP Delavci, organi, vodje služb, vabite nas, poročali bomo o vas Zelja mladih, zaposlenih v delovni skupnosti strokovnih služb industrijskega montažnega podjetja v Ljubljani, da ustvarjalno posežejo v družbeno politično življenje in sooblikujejo okolje, v katerem združujejo svoje delo, je dozorela 9. I. 1975. Takrat smo ustanovili osnovno organizacijo Zveze socialistične mladine Slovenije — družbeno politično organizacijo mladih, ki se bori za aktivno vlogo mladine v graditvi samoupravne socialistične družbe in za doseganje idejno politične ter akcijske enotnosti mlade generacije na temeljih programa ZKJ. Ustanovitveni konferenci nejše naloge, ki smo si jih - t aktivnost OO ZSMS v DSSS IMP je začrtali, pa so družbeno po- ^i^UU smo predsedstvo prisostvovala dobra tretjina litično izobraževanje mla- ZSMS IMP DSSS pred-zaposlenih mladincev . ®„dno p^fade.no DSSS, resda v skromnem delovanje z ostalimi druz- . Mreole) sekretarja številu 13 mladincev (for- beno političnimi orgamza- fB' ut Kuk) bLainika in malnim pogojem po statutu d jami v naši delovni skup- ®ortd Kuk), blagajnika m ZSMS je zadoščeno), ki pa I nosti z evidentiranjem moz-smo trdno in resno odloče-1 nih kandidatov za sprejem večji. Dobra polovica predvidenega skupnega zneska odpade na ogled spomenikov NOB in povezavo s tamkajšnjimi mladinci, večina ostanka pa je porazdeljena na spoznavni večer z mladinci iz temeljnih organizacij, združenih v IMP, družbeno politično izobraževanje članov OO ZSMS (seminarji), in kulturno Seminarja v Portorožu, ki r0d"°zo”elS”mo'z"," SmS v o5"H"irieS,Sl«i le »H od 30. 1, do U 1975 in u^ramo «.! DSSS, navezali bomo stike Lterln™MS Ljubija! uoanie drueih družbeno po- z mladinci v temeljnih or- konterence z,bi ib J J mPa,-]eu l™2! en°J° ganizacijah združenega de- na-Bez.grad, sta se udelezi- litičnih organizacij v podjetju in celotne delovne skupnosti. Končno pa je čini TOZD še niso organi ustanovitev -tudi uresničila 1 zirane OO ZSMS), v širšem določbe statuta podjetja, ki okviru mladinskega turiz-predvidevajo delovanje os- ma se bomo ob ogledu spo- , novnih organizacij ZSMS v menikov iz NOB povezali s ., somin -ev podjetju in njihovo tesno tamkajšnjimi mladinci, iz-povezovanje z drugimi menjali izkušnje, mnenja in družbeno političnimi orga- se dogovorili o dolgoročnem OBISK KRAGUJEVCA nizacijami in organi uprav- sodelovanju, po svojih mo- 2e kmalu po ustanovni la, združenih v IMP (v ve- '»dva člana OO ZSMS rini Trrzn šp niso organi- IMP DSSS, kar predstavlja prvi korak v družbeno političnem izobraževanju in seznanjanju naše osnovne or-vsebino stro- čeh reševali probleme posa- konferenci, 24. 1. 1975, smo meznih mladincev, organi- se mladinci sestali na pr-zirali krvodajalske akcije j vem sestanku in se dome-in se ukvarjali s športom, j nili za krvodajalsko akcijo Na podlagi zastavljenih j februarja, ki se je bo ude-nalog v akcijskem progra- ležila večina včlanjenih mu smo sestavili in sprejeli | mladincev. Glavna točka’ gram in predračun za leto predračun za leto 1975 v' pogovora pa je bilo pismo 1975. Akcijski program slo- znesku 31.000 din z uteme-i mladincev podjetja PMPP ni na akcijskih programih ljeno pripombo, da se bo| Romanija iz Kragujevca. V ZSMS in ZK IMP. Najvaž- povečal, če bodo stroški njem sporočajo, da žele so- ljanja. SPREJET AKCIJSKI PROGRAM Mladinci smo na ustanovitveni konferenci OO ZSMS sprejeli akcijski pro delovati z nami in nas vljudno vabijo na obisk (priporočili pa so nam tudi zanimivosti, med njimi ogled tovarne Crvena zastava, Sumadije in mavzoleja ter sprejem pri predsedniku Občinske skupščine). Na sestanku smo sklenili, da vabilo sprejmemo in februarja ali marca obiščemo naše vrstnike v Kragujevcu ter se z njimi povežemo. VSE MOŽNOSTI ZA USPEH Mladinci, organizirani v OO ZSMS v delovni skupnosti strokovnih služb IMP imamo vse možnosti in predstavljamo jamstvo za plodno, uspešno in aktivno delo v novo ustanovljeni organizaciji in delovni skupnosti, pri tem pa upravičeno upamo na razumevanje, sodelovanje in podporo delovne skupnosti in njenih družbeno političnih organizacij. Največ ji problem, ki se nam postavlja na začetku našega dela je, kako pritegniti k sodelovanju in aktivnosti več kot polovico mladincev, zaposlenih v DSSS IMP, ki zaenkrat ne kažejo zanimanja za našo organizacijo in njeno delo. Skušali pa jih bomo pritegniti, saj bodo v naši sredini našli vrsto možnosti za sprostitev neizživetih želja in interesov. ALEŠ ČERIN . OBČNI ZBOR SINDIKATA TIO IDRIJA Poudarek samoupravi in boljšemu delu x_____________J V preteklem letu se je sindikalna organizacija TIO Idrija posvetila predvsem sprejemanju nove ustave, evidentiranju delegatov v samoupravne skupnosti, razpravi o vseh samoupravnih sporazumih TOZD in podjetja. Tako bi lahko v nekaj besedah označili problemsko dejavnost sindikalne organizacije TIO Idrija, ki so jo obravnavali na zadnjem občnem zboru. Poleg tega je sindikalna organizacija sodelovala in pripravila še vrsto akcij, denimo letovanje, tovariško srečanje, ■ nakup ozimnice in podobno. Če bi lahko iz »Jega ocenili, da je bilo delo idrijskega sindi-ta konkretno, bi to ugotovitev še toliko bolj upravičeno ponovili za letošnji delovni program. Povemo naj, da so ustanovili tri komisije in sicer za samoupravne akte, za socialna vprašanja in za šport in rekreacijo. Slednji sta tudi že izdelali okvirne delovne programe, pri čemer bo naloga komisije za socialna vprašanja spremljanje tistih delavcev, ki so v bolniškem staležu, borila se bo za zmanjšanje bolniških izostankov, poleg tega pa bo pripravila poročilo v socialnih razmerah zaposlenih, zlasti kar zadeva gmotni položaj in družinske razmere. Komisija za šport in rekreacijo je svoje člane zadolžila za posamezne športne panoge. Tako bodo razvijali mali nogomet, namizni tenis, košarko, streljanje, smučanje, rokomet, kegljanje in šah. Poleg tega se bo v športno aktivnost vključila tudi planinska sekcija. Idrijski športniki bodo sodelovali tudi na občinskih sindikalnih igrah, na tekmovanjih med TOZD IMP in pa na primorskih delavskih igrah. TUDI SINDIKAT ZA VEČJO PROIZVODNJO Med drugimi konkretnimi nalogami, ki pa po mnenju idrijskih članov sindikata, niso nič manj pomembne, velja omeniti naslednje: Sindikat si bo še naprej prizadeval za višjo proizvodnjo, poiskal bo še nadaljnje notranje rezerve, večje pozornosti pa bodo deležna osnovna sredstva, orodja in sredstva za var-1 stvo pri delu. Čeprav je izobraževanje zaposlenih v Idriji že steklo (sedaj imajo tečaje za PV delavce), bodo to obliko izobraževanja nadaljevali. Ena od nalog sindikalne organizacije bo tudi še boljše obveščanje o dogajanju v temeljni organizaciji in podjetju kot. celoti, prav tako pa bodo še okrepili sodelo-nje in seznanjanje z delom samoupravnih organov. In nenazadnje, vsa sindikalna prizadevanja v TOZD Tio Idrija bodo usmerjena v boljše delo, ki naj zagotavlja boljše življenjske razmere vseh zaposlenih. To bodo dosegli tudi še z aktivnejšim delom vseh svojih delegatov, pri tem pa naj bi bolj zaživelo sodelovanje s socialistično zvezo v krajevnih skupnostih. vg j Občni in nov nadzorni odbor, se je ob prijetnih zvokih in izredni praktični izvedbi jedilnega lista I začel drug, neformalni, del občnega zbora. MIRAN MIHELIČ r X, zbor sindikata DSSS X_______I_______ J Delavci, člani sindikata Delovne skupnosti strokovnih služb, so se na svojem rednem občnem zboru sestali dne 13. februarja. Prisotne na dobro obiskanem občnem zboru je uvodoma pozdravil predsednik Izvršnega odbora osnovne organizacije sindikata Franc Ciuha, ki je v eni izmed naslednjih točk dnevnega reda podal tudi letno poročilo o izvajanju načrtovane programske dejavnosti zbora. Poročila blagajničarke Bože Orehek je sledila razprava o obeh poročilih, v kateri je bila podčrtana pravilnost usmeritve v dosedanjem delu in danih nekaj napotkov za delo IO v naslednjem mandatnem obdobju. Tako iz razprave kot iz predloga delovnega programa je bilo videti, da mora osnovna organizacija sindikata v prihodnjem obdobju najbolj zavzeto spremljati delo na predlogu novega samoupravnega sporazuma o razporejanju in delitvi sredstev za osebne dohodke ter pri tem tudi aktivno sodelovati. Po končanem občnem zboru, na katerem so potrdili tudi predlog delegatov za nov izvršni OBČNI ZBOR OSNOVNE ORGANIZACIJE SINDIKATA TOZD ELEKTROMONTAŽA Aktivno sodelovanje X______________________/ člani osnovne organizacije sindikata TOZD Elektromontaže smo se v petek, 14. februarja zbrali na Gospodarskem razstavišču, kjer srn® imeli občni zbor, ki se ga je udeležilo več ko* sto članov, kar je glede na raztresenost monterjev po celi Jugoslaviji kar zadovoljivo. Na zboru smo razpravljali o delu izvršnega odbora v minuli mandatni dobi in ugotovil*' : da smo aktivno sodelovali pri sprejemanj0 vseh samoupravnih aktov, uresničevanju del6-gatskih razmerij, organizirali predkongresna razprave po gradbiščih, skratka sodelovali n° vseh področjih družbene dejavnosti. Nadalj6 5 , smo sprejeli nova pravila o organiziranosti *n delovanju osnovne organizacije in program , dela za naprej, ki temelji na začrtanih nalogah Zveze sindikatov, katere bomo dosledn0 , izvajali, poseben poudarek pa bo na tistih že j , postavljenih nalogah, ki v dosedanjem de*0 s niso bile realizirane v zadovoljivi meri. NOV IZVRŠNI ODBOR Po sprejetju letnega delovnega in finančnega načrta smo verificirali nov izvršni odbor, ki je bil izvoljen po delegatskem sistemu po posameznih volilnih skupinah. Člani novega Izvršnega odbora so: Jože Adamič, Anton Berčič, Vera Bernetič, Tomo Gorjup. Zoran Horvat, Marko Janša, Majda Jurša, ing. Vili Košir, Marjan Kumše, Janez Lepoša, Bojan Mehle, Janez Ovca. Polde Oplotnik, Jože Pajnič, Milena Rupnik, Jože Soršak, Alojz Udovič. IO je izmed svojih vrst izbral za predsednika OOS Toma Gorjupa V nadaljevanju dnevnega reda smo sprejeli nova pravila o organiziranosti in delovanju osnovne organizacije in delovni načrt za delovanje sindikalne organizacije v bodoče. Po končanem uradnem delu smo priredili družabni večer z zakusko in se ob dobri kapljici veselili pozno v noč. Tudi naša enota v Slovenskih Konjicah je imela občni zbor, na katerem so izvolili svoj Izvršni odbor Predsednik njihovega IO je Slavko Kolar. Združujeta pa se njihova OOS >n naša v okviru konference TOZD Elektro-montaže. ta pa ima svoje predstavnike v konferenci sindikata IMP Člani IO so: Alojz Kolar. Danijel Vivot. Karl Dvoršak. Alojz Kračun. Alojz Krevže. Anton šretl.j, Ludvik Vrbnak MAJDA JURSA Občni zbor sindikalne organi- zacije TOZD TRAA Dne 11. 2. 1975 se je sestal najvišji organ 0rganizacije sindikata tovarne TRAA. Člani °l'ganizacije so ocenili delo izvršilnega odbora v Pretekli mandatni dobi. Iz poročila je raz-v‘dno, da je izvršilni odbor uspešno deloval Predvsem pri organizaciji in uresničevanju Pstave pri urejanju notranje zakonodaje fOZD. kot tudi pri organiziranju pomoči sojeno šibkim in članom kolektiva, ki so dali Casa v bolniškem staležu. ~7 Člani sindikata organizacije so 'nato Prejeli pravila o organiziranosti in delovanju snovne organizacije sindikata, — izvolili izvršilni odbor, v katerem so zaspani vsi deli temeljne organizacije, Na zboru je sekretar sveta ZK informiral lane sindikata o sovražni dejavnosti nekate-‘h skupin v domovini in inozemstvu, na kar 0 navzoči obsodili tako delovanje. R. B, Dne 11. februarja je bil občni zbor sindikata delavcev TOZD TRAA Ljubljana »Sindikat je bil vedno prisoten pri važnejših odločitvah v Livarni in je imel možnost predlagati posamezne spremembe in dopolnila.« Tako je uvodoma dejal predsednik izvršnega odbora osnovne organizacije sindikata Livarne Ivančna gorica Marjan Sešek na občnem zboru, ki je bil 28. januarja letos. Iz njegovega naročila lahko povzamemo tudi to, da so na širših sestankih kolektiva dajali prednost gospodarjenju, obravnavali pa so tudi vse samoupravne sporazume. Iz tega bi lahko zaključili, da so bili vsi člani kolektiva Livarne pravočasno seznanjeni z novimi ustavnimi Nadaljevanje na 6. strani ( ' \ OBČNI ZBOR OSNOVNE ORGANIZACIJE SINDIKATA LIVARNA IVANČNA GORICA Sindikat vsestransko prisoten V__________:____J j Delovno predsedstvo sindikalnega občnega zbora Livarne Sindikat v Livarni v Ivančni gorici je bil vedno prisoten pri vseh važnejših odločitvah — z občnega zbora sindikata Livarne Nadaljevanje s 5. strani spremembami in s prizadevanji za uresničevanje resničnega samoupravljanja. Med pomembnejšimi akcijami sindikalne organizacije Livarne moramo vsekakor omeniti tudi nakup ozimnice, nakup počitniške prikolice, skrb za obolele člane kolektiva, pripravo izletov in športnih tekmovanj. VEC AKTIVNOSTI V razpravi je najprej sodeloval Vinko Grahovec, ki se je zavzel za to, da bi dali tistim zaposlenim, ki niso nikdar v »bolniški« kakšno priznanje. Alojza Primca je zanimalo povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela, medtem ko se je Vinko Grahovec v svoji drugi razpravi zavzel za boljšo rešitev onesnaževanja zraka v stari livarni. Marjan Sešek pa je poudaril, da bi moralo sindikalno članstvo pokazati več aktivnosti in se bolj povezovati s sindikalnih odborom. V razpravi je sodeloval tudi direktor TOZD Livarna Valentin Mendiževec, ki je opozoril predvsem na velike naloge, ki se pojavljajo z začeto investicijo v novi livarni. Poudaril je, da. bo leto 1975 leto zrelostnega izpita za cel kolektiv in da bo končno treba spremeniti miselnost zaposlenih v tej smeri, da je prvo delo v tovarni, potem pa šele delo doma. Valentin Mendiževec je tudi dejal, da si lahko zaposleni obetajo večje osebne dohodke le z večjo produktivnostjo, ali povedano še drugače, čimmanjši izmet, čim-večji izkoristek delovnega časa in prihranek pri reprodukcijskem materialu — vse to so osnove dobrega gospodarjenja. Potem ko so si člani sindikata Livarne v Ivančni gorici zastavili delovni načrt za letošnje leto, so izvolili tudi nov izvršni odbor, ki ga sestavljajo Anton Zaletel, Janez Vodenšek. Jožica Vencelj in Marjan Sešek, izvolili pa so tudi nadzorni odbor. / \ Občni zbor sindikata TOZD PMI v____________________________/ Kot v vseh naših temeljnih organizacijah združenega dela je bil tudi v Mariboru občni zbor Osnovne organizacije sindikata TOZD-PMI Maribor, kateri se je vršil dne 14. februarja 1975 v nabito polni dvorani podjetja »NIGRAD«. Delo občnega zbora je bilo predvsem usmerjeno na dosedanjo delo sindikalne organizacije predvsem pa na osnovne novosti, ki so povezane z delom sindikata. Predsednik Osnovne sindikalne organizacije ing. Roman Kučej je v svojem dokaj obširnem poročilu seznanil članstvo o novih oblikah organiziranosti vseh osnovnih organizacij sindikata v Sloveniji, ki temeljijo na statutarnem dogovoru, ki je uzakonil takšne oblike in vsebino delovanja sindikatov, da bodo lahko kos svoji ustavni nalogi ter tistim nalogam, ki jih v družbeni vlogi sindikatov vsebujejo X. kongres Zveze komunistov Jugoslavije in VII. kongres Zveze komunistov Slovenije. Podrobno je obrazložil osnovne novosti, ki jih zajema statutarni dogovor predvsem pa naloge, ki opredeljujejo delovanje sindikata. Posebej je poudaril in navedel pravice in dolžnosti članov sindikalne organizacije, kakor tudi organiziranost, odnosno oblike organiziranosti Osnovne organizacije. USPEŠNO DELO V delovnem poročilu je zajel obširno vse delo sindikalne organizacije za obdobje zadnjih dveh let iz katerega je bilo ugotoviti, da je sindikalna organizacija uspešno delovala ne glede na to, da se je srečala z vsakodnevnimi težavami. Ognomno je bilo storjenega pri uresničevanju ustavnih načel; tu gre predvsem za sodelovanje članov sindikata v samoupravnih organih, odborih in komisijah pri sodelovanju kreiranja gospodarske in investicijske politike TOZD, nadalje pri aktivnem sodelovanju organiziranja temeljne organizacije združenega dela itd. Neprecenljive vrednosti je delo, ki je bilo opravljeno pri sodelovanju organiziranja zborov delovnih ljudi in obveščanja članstva v vseh vprašanjih, ki se neposredno tičejo TOZD, podjetja kot celote in posameznega člana. V zadnjih dveh letih je sindikat sodeloval pri izdelavi samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo, statutu TOZD, statutu podjetja, samoupravnem sporazumu o medsebojnih razmerjih delavcev, samoupravnem sporazumu o delitvi dohodka in osebnih dohodkov in drugih samoupravnih aktih, ki urejajo medsebojne odnose delavcev. Iz poročila je bilo nadalje ugotoviti, da je sindikat uspešno organiziral in vodil volitve v samoupravne interesne skupnosti in da so vse te volitve tudi politično uspele. TESNO SODELOVANJE Z ZK Sindikalna organizacija je tesno sodelovala z aktivom Zveze komunistov temeljne organizacije združenega dela in z drugimi družbe-no-političnimi organizacijami, da so bile vse naloge in akcije sindikata uspešno zaključene. Omenil bi še, da je bilo sodelovanje z občinskim sindikalnim svetom dobro in da je bila nudena pomoč s strani občinskega sindikalnega sveta uspešna. Predsednik ing. Roman Kučej je v nadalje- vanju svojega poročila nakazal uspehe, ki jih je sindikalna organizacija dosegla na področju športne dejavnosti, pomoči socialno šibkim, organiziranju dneva žena, dedka Mraza, izletov itd. Na občnem zboru so člani sprejeli tudi nova PRAVILA o organiziranosti in delovanju osnovne organizacije. PODPORA VSEH Nadalje so soglasno sprejeli letni delovni načrt osnovne organizacije s poudarkom, da bo letni načrt lahko uspešno izveden, če bo imela sindikalna organizacija splošno podporo vseh družbeno-političnih organizacij TOZD in izven njega, kakor tudi s strani samoupravnih organov in vodstva TOZD. Pri sestavi plana so v glavnem upoštevali specifičnosti TOZD, kajti razumeti je treba, da je delovanje sindikata pod pogoji, s katerimi se srečuje montažna dejavnost, težko prilagoditi pogojem tistih gospodarskih organi-zazacij odnosno sindikatu, ki imajo nenehen odnosno vsakodnevni neposredni stik s svojim članstvom. Na občnem zboru so potrdili in prejeli tudi finančni plan, odnosno plan dohodkov in razil odkov za leto 1975. Član izvršnfega odbora Avgust Jančar Jc v imenu dosedanjega izvršnega odbora predlagal, da se v sindikalne volilne skupine d odločene v Pravilih Osnovne organizacije izvoli 18 članov v novi izvršni odbor. Na podlagi predloga o novih članih izvršnega odbora so soglasno izvolili v izvršni odbor sledeče tovariše: 1. Anton Horvat 2. Cvetko Krajnc 3. Ivan Muršič 4. Anton Kladnik 5. Janez Pulko 6. Ladislav Asi 7. Edvard Avguštiner 8. ing. Roman Kučej 9. Franc Drolc 10. Ludvik Čelan 11. Feliks Dokl 12. Jožica Velički 13. Emica Ajlec 14. Bojan Marinič 15. Drago Blažon 16. ing. Ervin Puh 17. Martin Kovač 18. Marija Dresler Obenem so člani izvolili v nadzorni odbor: l. Milana Belej — predsednik 7. Ferdinand Vodenik — član 8. Štefan Lesjak — član V sindikalno konferenco podjetja IMP sta bila izvoljena: ing. Roman Kučei in Martin Kovač. Po občnem zboru se je sestal izvršni odbor ter izvolil za: predsednik sindikalne organizacije ing. Romana Kučeja. za podpredsednika Ladislava Asla. za sekretaria Martina Kovača za tilaeainika Emico Ajlec. Nadalje ie izvršni odbor izvolil za predstavnika o Občinski sindikalni svet Martina Kovača in Ivana Muršiča. Oh koncu se ie novo izvoljeni nredsednik ing Roman Kučei zahvalil za zaupanje s nozivom. da vsi člani izvršnega odbora noka-žeio še večie sodelovanje kot doslej, da bi lahko z uspehom izvršili sprejeti letni delovni načrt in vse druge naloge, ki stojijo pred sindikalno organizacijo. Anton Gruden \ OBČNI ZBOR SINDIKATA TOZD OVK LJUBLJANA Samokritično o pomanjkljivostih Iz poročila predsednika izvršnega odbora sindikata TOZD OVK Ljubljana Franca Mr-I harja na občnem zboru, ki je bil 31. januarja letos, lahko povzamemo, da je bila najpomembnejša naloga v preteklem obdobju vsekakor priprava in izvedba volitev delegacij v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. Med uspešno uresničenimi načrti je treba °meniti tudi široko razpravo za osmi kongres l slovenskih sindikatov; nadalje je zaživela samoupravna delavska kontrola, ki je prav za-I voljo odločnosti članov večkrat pripravila iz-j orpna poročila delavskemu svetu TOZD in Političnim organizacijam. Razveseljivo je tudi to. da niso ugotovili nobenih večjih nepravilnosti. Drugo pomembno uspešnejše področje, njer se je aktivnost sindikalne organizacije Pokazala v pravem pomenu besede, je bilo lPdi samoupravno sporazumevanje o združit-V1 v delovno organizacijo IMP. Lani se je j smdikat močno angažiral v pripravah za ustanovitev nove TOZD — Klime. Pozitivno lahko ^Penimo tudi sodelovanje sindikatov v zvezo t komunistov, saj- so se skupno lotevali vseh j Pomembnejših družbenih akcij in problemov, ki so se pojavljali v TOZD. PRODUKTIVNOSTI — POSEBEN POUDAREK V preteklem letu je bilo večkrat poudarje-2? vprašanje produktivnosti in uspešnosti ZD pr; tem so ugotovili, da je krivec za l^bši uspeh tudi prenizka produktivnost in ahko bi rekli, da se vsi niso potrudili tako, Člani sindikata TOZD OVK Ljubljana so se zbrali na svojem občnem zboru 31. januarja v Festivalni dvorani v Ljubljani kot so pričakovali. Sindikalna organizacija je opozorila tudi na premajhno nezainteresiranost nekaterih članov sindikata, kar velja zlasti za področje informiranja. Tako lahko ugotavljamo, da marsikdo ni niti pogledal IMP Glasnika, v katerem so bili objavljeni najpomembnejši dogodki in osnutki samoupravnih sporazumov. Šibka točka sindikalne dejavnosti v TOZD OVK Ljubljana je tudi športno in rekreativno področje. Res, da je bilo nekaj športnih srečanj vajencev, to pa je tudi vse, saj je vse bolj ali manj obviselo na peščici posameznikov v izvršnem odboru. IZOBRAŽEVANJE JE STEKLO sindikata ustanovili usklajevalni organ. Obveščanju bodo še naprej posvetili precej pozornosti in zato bo izvršni odbor sindikata izdelal ustrezen informacijski sistem tako v temeljni organizaciji kot na ravni podjetja. Nov delovni program poudarja tudi nujnost izobraževanja in izpopolnjevanja delegatov v novem izvršnem odboru, seveda pa bodo tudi v bodoče skrbeli za bolne člane kolektiva in pripravili bodo tudi poseben program športne in rekreativne dejavnosti. Nalog torej ni malo in kot so poudarili na minulem občnem zboru, jih bodo lahko uresničili le z zavzetim delom vsakega člana sindikalne organizacije. Lansko leto je bilo nekako pripravljeno za programe izobraževanja. Tako so bilp končane priprave in prijave za usposabljanje zaposlenih za pridobitev kvalifikacije in nekatera predavanja so že stekla. Bila pa so tudi predavanja in izpiti iz varstva pri delu, ki se jih je udeležilo okoli 280 zaposlenih iz TOZD OVK. Iz vsega naštetega bi lahko povzeli, da je bilo minulo delo sindikalne organizacije TOZD OVK Ljubljana uspešno. AKTIVNO ŠE NAPREJ Na omenjenem občnem zboru so sprejeli tudi delovni program za letos, v katerem sp poudarili predvsem tiste naloge, ki jih doslej še niso zadovoljivo uresničili. Tako bo sindikalna organizacija aktivno sodelovala v vseh samoupravnih organih, zlasti še v odborih za delitvi osebnih dohodkov in za družbeni standard in stanovanjsko politiko. Imenovali so tudi posebno komisijo, ki bo stalno spremljala in skrbela za uresničevanje samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov v TOZD. Tudi sodelovanje z drugimi družbeno-politi-čnimi organizacijami bo še naprej tesno, v ta namen pa bodo v okviru izvršnega odbora r -----------------------------------------x Delavci, organi, vodje služb, vabite nas, poročali bomo o vas ZIMSKE ŠIG 75 # ZIMSKE ŠIG 75 • ZIMSKE ŠI6 75 • ZIMSKE ŠIG 75 • ZIMSKE ŠIG 75 • ZIMSKE ŠIG 75 • ZIMSKE SlO' • ZIMSKE SIG 75 • ZIMSKE Š1G 75 • ZIMSKE SIG 75 • ZIMSKE SlG 75 • ZIMSKE ŠIG 75 • ZIMSKE SIG 75 # ZIMSKE Velik uspeh IMP — bron medBl podjetji Nadaljevanje s 1. strani bil 23., Anton Oven 29., Anton Jurca 32., Filip Pakiž 79.. medtem ko je Ingo Dolinar odstopil. i SMOLA NAŠE ŽENSKE EKIPE V petek so se v veleslalomu pomerile tudi ženske. Naša ekipa si je s padcem Lidije Roš, ki pa je vseeno pripeljala skozi cilj, nabrala seveda manj točk, kot smo pričakovali. Sicer pa poglejmo izide: Med 88 tekmovalkami je bila naša najboljša Hermina Rusjan na 11. mestu, Breda Frank na 18., medtem ko je Lidija Roš zavoljo padca zasedla le 80. mesto. TEKAČI »POŽIRALI« KILOMETRE V TAMARJU Če smo prvi dan zimskih športnih iger gradbincev držali pesti za naše veleslalomiste, smo v soboto, ko so bila tekmovanja v tekih, v Tamarju v lepem sonč- nem vremenu navijali za naše tekače. In lahko rečemo, da ne zaman. No, pa lepo po vrsti. V smučini so se najprej zagrizli tekači nad 33 let in med njimi je moral na progo med prvimi tudi Rudi Ceršak, ki pa ga je izčrpanost v ciljni strmini pripeljala le na 35. mesto. Naš najboljši predstavnik med 77 tekmovalci je bil Anton Oven na 15. mestu, drugi naš najboljši tekač v tej kategoriji je Janez Babnik na 21. mestu, 31. je Janez Borec in kot rečeno, Rudi Ceršak na 35. mestu. Ekipa naših tekmovalcev nad 40 let — od leve proti desni: Rudi Ceršak, Sašo Šiler, Milan Kranjc in Janez Marinko Naša najuspešnejša tekmovalca Pavel Dornik in Drago Cvajnar na zmagovalnih stopnicah — zasedla sta drugo in tretje mesto Naše tekačice — od leve proti desni: Lidija Roš, Mira Vrbinc, Breda Frank, Slavka Mohorič in Terezija Lang 3, 2, 1, start — tako je starter pospremil našega tekača Rudija Ceršaka na progo ŽENSKE — V TEKIH ENAKO KOT LANI Za premor pred glavnim tekmovanjem — tekih moških do 33 let so poskrbele ženske: na 2 kilometra dolgi progi je nastopilo 41 tekmovalk. Naši predstavnici Breda Frank in Mira Vrbinc sta z osvojenim desetim in enajstim mestom ponovili lanskoletno enako uvrstitev. Za barve »našega« moštva so tekle še Lidija Roš, ki je bila 18., Terezija Lang, ki se je uvrstila na 22. mesto in Slavka Mohorič na 34. mesto. Takole je vodja naše tekmovalne ekipe na zimskih SlG 75 Anton Lah veselo dvignil pokal za osvojeno tretje mesto v skupni uvrstitvi SREBRO IN BRON ZA DORNIKA IN CVAJNARJA Za dostojen in v pravem smislu tekmovalen zaključek letošnjih športnih iger gradbincev so poskrbeli tekači do 33 let. Na 4 kilometre dolgo progo se jih je pognalo kar 97. In prav v tej disciplini smo bili uvrstitve naših najbolj veseli-Kako tudi ne, saj je bil Pavle Dornik drugi, Drago Cvajner tretji, Ciril Sušnik 17., Milan Obrulj 19. in Ivo Alič 21., se pravi kar štirje »IMP-jevci« med prvo dvanajsterico. KONEC DOBER — VSE DOBRO Da, tako bi lahko rekli na koncu. Vendar je treba reč* še to, da smo sicer ne preveč pričakovano, zato pa toliko bolj veselo na koncu, tretje mesto za SGP »Sava" Jesenice in SGP »Projekt* Kranj dosegli s prednostjo le 11,95 točke pred četrto uvrščenimi tekmovalci ljubljanskega Gradisa. Kljub vsemu, tretje mesto v skup" ni uvrstitvi je velik uspeh, uspeh, ki je nagrada za vsa prizadevanja naših tekmovalcev, je njihova vzpodbuda za nadaljnjo športno udejstvovanje in nenazadnje, tretje mesto nas tudi zavezuje, da se bo treba za prihodnje igre gradbincev’ bolje pripraviti. Tekst in foto: VILI GUČEK Takole je naš »srebrni« Pavle Dornik »grabil« še zadnje metre 4 kilometre dolge proge 1 ~ --------------: - . • m, \ r I > ' I i y ^ Štiri petine naših mladih smučarjev do 33 let — manjka najboljši Franc Žakelj — od leve proti desni: Ervin Puh, Tomo Lavrenčič, Jože Vauhnik in Borut Sekula S I LE *' .>. _ . ’ Naš najboljši veleslalomist Franc Žakelj, ki je zasedel odlično 7. mesto v vožnji med vratci Janez Babnik, nasmejan in svež pred startom na 2 ki- Reklamni lepak zimskih športnih iger, Anton Oven je bil naš najboljši pred-ki nas je spremljal vsepovsod stavnik v kategoriji tekačev od 33 do 40 let in sicer je zasedel 15. mesto • PRIŠLI - ODŠLI • PRIŠLI - ODŠLI • PRIŠLI - ODŠLI • PRIŠLI - ODŠLI # PRIŠLI - ODŠLI • PRIŠLI - ODŠLI • PRIŠLI DO 31. 1. 1975 TOZD KLIMA, LJUBLJANA Zlatko Tratar — strojni tehnik Mirko Jokič — skladiščni delavec Srečko Ostanek — KV voznik tovor, vozila (prem. iz Avtoparka) Konrad Horvat — KV voznik tovor, vozila (prem. iz Avrtoparka) TOZD OGREVANJE, VODOVOD, LJUBLJANA Avguštin Miklavčič — NK inštalater Janez Knific —- KV inštalater Marinko Žagar — premeščen iz inozemstva — PK inštalater Miloš Gajič — referent v pripravi dela Marjan Bernik — VKV avtomehanik (premeščen iz Avtoparka) Andrei Dolničar — KV voznik (premeščen iz Avtoparka) Rafael Drašler — vodja avtoparka (premeščen iz Avtoparka) Jože Kočevar — KV avtomehanik (premeščen iz Avtoparka) Andrei Kveder — KV voznik (premeščen iz Avtoparka) Sonja Likovič — obračunski referent (premeščena iz Avtoparka) Vinko Njivar — KV voznik (premeščen iz Avtoparka) Jože Paternoster — KV avtoelektričar (premeščen iz Avtoparka) Matija Sladič — KV voznik (premeščen iz Avtoparka) Janez Strah — KV voznik (premeščen iz Avtoparka) Ivan Sumonovič — VKV voznik (premeščen iz Avtoparka) Jože Tomažin — KV voznik (premeščen iz Avtoparka) Aloiz Trtnik — honorar, (premeščen iz Avtoparka) Andrei Komac — str. ing. projektant Štrus Alojz — honorar. TOZD PMI, MARIBOR Janez Hiil — NK delavec TOZD PM. KOPER Nikola Priča — premeščen iz inozemstva — KV inštalater Jože Butinar — premeščen iz inozemstva — NK delavec Zoran Nikolič — KV inštalater Danilo Kavčič — NK delavec Anton Frank — KV inštalater Marian Carli — KV inštalater Zdenka Brankovič — KV delavka Ivan Cerovac — KV delavec TOZD TIO, IDRIJA Andrej Vončina — skladiščnik TOZD LIVARNA. IVANČNA GORICA Tožefa Strah — PK delavka Zlato Zlatanovič — PK delavec Tože RoeaČ — PK delavec Jože Struna — PK delavec t ud vik Struna — NK delavec Almz Lekan — NK delavec Rudi Skrbe — PK delavec Tože .Tare — PK delavec Leopold Zoran — PK delavec Franc Lavrič — PK delavec TOZD TRAA. LJUBLJANA Peter Babnik — vodja skladišča (premeščen iz Centralne orodjarne) Jože Boben — VK orodiar (Premeščen iz Centralne orodjarne) Marian lne. Delak — vodia orodjarne (premeščen i7 Centralne orodiarne) Janez Friave^ — VK orodiar ^premeščen iz Centralne orodiamet Matei Jamnikar — konstruktor (premeščen iz Centralne orodiarne) Marian Juhart — ^ezkalec VK (premeščen iz Centralne orodiarne) Stanislav Kermelj — KV orodjar (premeščen iz Centralne orodjarne) Josip Kolarič — samostojni tehnolog (premeščen iz Centralne orodjarne) Jože Malus — VK orodjar (premeščen iz Centralne orodjarne) Jure Mihailovič — konstruktor (premeščen iz Cen tralne orodjarne) Jože Omahen — VK rezkalec (premeščen iz Centralne orodjarne) Vanja Puc — referent v nabavi (premeščen iz Centralne orodjarne) Anton Sepohar — VKV orodjar (premeščen iz Centralne orodjarne) Avgust Simon — VK orodjar (premeščen iz Centralne orodjarne) Franc Šuštar — VK orodjar (premeščen iz Centralne orodjarne) Anton Vidmar — VK orodjar (premeščen iz Centralne orodjarne) Miroslav Vodnik — konstrukter (premeščen iz Centralne orodjarne) Anton Žnidaršič — VK brusilec (premeščen iz Centralne orodjarne) Vinko Kotar — vajenec (premeščen iz Centralne orodjarne) Ivan Benčina — vajenec (premeščen iz Centralne orodjarne) Stane Zupančič — PK strugar Jure Tokič — PK varilec Tomaž Kuželj — KV šofer (premeščen iz Avtoparka) Stane Ančnik — KV kovinostrugar TOZD ELEKTROMONTAZA, LJUBLJANA Hasan Mašič — tehnični risar Zlatko Plačko — KV el. inštalater Zdenko Klakočar — KV el. inštalater Nadja Bubnov-Lekše — administr. referent Stanislav Jeršin — premeščen iz inozemstva — KV el. inštalater Ivan Zunec — KV šofer (premeščen iz Avtoparka) Jože Kočevar — KV šofer (premeščen iz Avtoparka) TOZD TEN, LJUBLJANA Boris Novak — konstrukter-pripravnik Jožefa Ban — snažilka Rudi Adlešič — VKV šofer (premeščen iz Avtoparka) Stanko Romič — KV šofer (premeščen iz Avtoparka) TOZD SKIP, LJUBLJANA Rafko Bizant — priučeni električar TOZD DRUŽBENI STANDARD Antun Skender — obračunski referent Ruža Kneževič — PK kuhinjska pomočnica Jožica Gomboc — računovodja Milica Dimitrijevič — vzgojiteljica Marinka Erdani — glavna kuharica Marija Fekonja — PK kuhinjska pomočnica Majda Gradišek — PK kuhinjska pomočnica Cirila Ketiš — PK kuhinjska pomočnica Peter Košir — ravnatelj dij. doma Domžale Alojz Kovač — vzgojitelj-pedagoški vodja Gabrijela Kovač — vzgojiteljica Stefan Lampret — hišnik Marija Njivar — snažilka Marija Oblak — PK kuhinjska pomočnica Jelka Stepišnik — vzgojiteljica Ivanka Sušnik — perica Vida Urbanija — vzgojiteljica Lidija Vranešič — vzgojiteljica Marija Babič — KV kuharica (premeščena iz SSSS) Terezija Ceh — PK kuhinjska pomočnica (premeščena iz SSSS) Marija Čeme — glavna kuharica (premeščena iz SSSS) Ivanka Flajnik — obračunski referent (premeščena iz SSSS) Franci Hlebš — ekonom (premeščen iz SSSS) Katarina Klenovšek — PK kuh. pomočnica (premeščena iz SSSS) Justina Kovačič — NK kuhinjska pomivalka (premeščena iz SSSS) Stanka Kovačič — NK kuhinjska pomivalka (premeščena iz SSSS) Stane Kramar — upravnik centralne kuhinje (premeščen iz SSSS) Jožica Ljubijankič — PK kuh. pomočnica (premeščena iz SSSS) Marija Oven — PK kuhinjska pomočnica (premeščena iz SSSS) Katarina Ovsec — PK kuhinjska pomočnica (premeščena iz SSSS) Anica Trop — KV kuharica (premeščena iz SSSS) Janez Vavken — KV šofer (prem. iz Avtoparka) Terezija Žabkar — KV kuharica (prem. iz SSSS) Alojz Mlinarič — vratar-čuvaj (prem. iz SSSS) Franc Potočnik — upravnik samskega doma (prem. iz SSSS) Monika Sevi jak — snažilka (premeščena iz SSSS) Marija Snedec — snažilka (premeščena iz SSSS) Ivanka Šuligoj — snažilka (premeščena iz SSSS) Pavle Potokar — upravnik počit, doma — honor. Albina Zajc — honor. Mihaela Kolenc — honor. Terezija Povše — samost, ref. v fin. knjig. (prem. iz SSSS) TOZD. PROJEKTIVNI BIRO, LJUBLJANA Matjaž ing. Seljak — projektant RAZVOJ ZA KLIMATIZACIJO Pustovrh Peter — vodilni konstrukter-strojni (premeščen iz Centr. o rod j.) SKUPNOST SKUPNIH STROKOVNIH SLUŽB Mirjana Diordjevič — administrativni referent Hermina Rajbar — operater mehanografije Mirjana Cosič — administrativni referent Tatjana H*lačer-Golob — organizator-programer pripravnik Franc Čušin — kurir ODŠLI DO 31. 1. 1975 TOZD, KLIMA, LJUBLJANA Mijo Fileš — razveljavitev učne pogodbe Marko Medič — sporazumno TOZD OGREVANJE, VODOVOD, LJUBLJANA Ivan Zabukovec — v JLA Marjan Verbič — v JLA Marjan Sirca — sporazumno Roman Kržič — sporazumno Mijo Levačič — sporazumno Alojz Štrus — upokojitev TOZD PMI, MARIBOR Mirjan Bračko — sporazumno Stjepan Mužek — samovoljno TOZD PM, KOPER Klavdij Kac — v JLA Silverij Debernardi — v JLA TOZD LIVARNA, IVANČNA GORICA Marjan Škufca — sporazumno Rafael Lavrič — samovoljno Anton Mirtič — samovoljno TOZD TRAA, LJUBLJANA Albin Miklič — upokojitev Janko Kavčnik — odpoved delavca Bruno Hojker — samovoljno Milan Likovnik — samovoljno Rudi Nose — razveljavitev učne pogodbe Stane ing. Kačič — odpoved delavca Ismet Džigal — odpoved delavca TOZD ELEKTROMONTAZA, LJUBLJANA Branko Novak — v JLA Hasan Mašič — razveljavitev učne pogodbe Adolf Jevšenak — na željo delavca Ivan Kanižaj — razveljavitev učne pogodbe TOZD TEN, LJUBJANA Rudi Gabrovšek — na lastno željo Duško Nikašinovič — sporazumno Jurij Kogej — na lastno željo TOZD SKIP, LJUBLJANA Janez Mahmutovič — na prestajanje kazni Mithat Simovič — sporazumno Alojz Rupnik — samovoljno AVTOPARK Rafael Drašler — premeščen v TOZD OV Sonja Likovič — premeščena v TOZD OV Trtnik Alojz — premeščen v TOZD OV Marjan Bernik — premeščen v TOZD OV Jože Kočevar — premeščen v TOZD OV Jože Paternoster — premeščen v TOZD OV Ivan Simonovič — premeščen v TOZD OV Ivan Strah — premeščen v TOZD OV Andrej Kveder — premeščen v TOZD OV Vinko Njivar — premeščen v TOZD OV Andrej Dolničar — premeščen v TOZD OV Matija Sladič — premeščen v TOZD OV Jože Tomažin — premeščen v TOZD OV Tomaž Kužel — premeščen v TOZD TRAA Rudi Adlešič — premeščen v TOZD TEN Konrad Horvat — premeščen v TOZD KLIMA Srečko Ostanek — premeščen v TOZD KLIMA Ivan Zunec — premeščen v TOZD Elektromontaža Jože Kočevar — premeščen v TOZD Elektromontaža tanko Romič — premeščen v TOZD TEN Janez Vavken — prem. v TOZD Družbeni standard CENTRALNA ORODJARNA Peter Babnik — premeščen v TOZD TRAA Joško Boben — premeščen v TOZD TRAA Marjan ing. Dejak — premeščen v TOZD TRAA Janez Erjavec — premeščen v TOZD TRAA Matej Jamnikar — premeščen v TOZD TRAA Marjan Juhart — premeščen v TOZD TRAA Stanislav Kermelj — premeščen v TOZD TRAA Josip Kolarič — premeščen v TOZD TRAA Jože Malus — premeščen v TOZD TRAA Duro Mihajlovič — premeščen v TOZD TRAA Jože Omahen — premeščen v TOZD TRAA Vanja Puc — premeščen v TOZD TRAA Anton Sepohar — premeščen v TOZD TRAA Avgust Simon — premeščen v TOZD TRAA Franc Šuštar — premeščen v TOZD TRAA Anton Vidmar — premeščen v TOZD TRAA Miroslav Vodnik — premeščen v TOZD TRAA Anton Žnidaršič — premeščen v TOZD TRAA Jože Kotar — premeščen v TOZD TRAA Ivan Benčina — premeščen v TOZD TRAA Peter Pustovrh — prem. v Razvoj za klimatizacijo SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB Danica Gartner — umrla Terezija Povše — premeščena v TOZD Družbeni standard Marija Babič — prem. v TOZD Družbeni standard Terezija Ceh — prem. v TOZD Družbeni standard Marija Černe — prem. v TOZD Družbeni standard Ivanka Flajnik — prem. v TOZD Družbeni standard Franci Hlebš — prem. v TOZD Družbeni standard Katarina Klenovšek — prem. v TOZD Družbeni standard Justina Kovačič — premeščena v TOZD Družbeni standard Stanka Kovačič — premeščena v TOZD Družbeni standard Stane Kramar — prem. v TOZD Družbeni standard Jožica Ljubijankič — premeščena v TOZD Družbeni standard Marija Oven — prem. v TOZD Družbeni standard Katarina Ovsec — premeščena v TOZD Družbeni standard Anica Trop — prem. v TOZD Družbeni standard Terezija Žabkar — premeščena v TOZD Družbeni standard Alojz Mlinarič — prem. v TOZD Družbeni standard Franc Potočnik — premeščen v TOZD Družbeni standard Monika Sevljak — premeščena v TOZD Družbeni standard Marija Snedec — prem. v TOZD Družbeni standard Ivanka Šuligoj — prem. v TOZD Družbeni standard ' — • x SEMINAR ZA VODSTVA ORGANIZACIJ ZKS NA BLEDU Usposobitev članov ZK Ob koncu januarja in v začetku februarja so bili na Bledu seminarji za vodstva osnovnih organizacij, svetov, aktivov, komitejev in občinske konference ZKS Ljubijana-Bežigrad. S strani IMF in posameznih TOZD so se teh seminarjev udeležili sekretarji osnovnih organizacij (OOZKS). Program seminarja je bil precej obsežen, obsegal pa je zlasti tista idejnopolitična vprašanja in naloge, za katere je potrebna temeljita idejnopolitična usposobitev kadrov, na katerih bo tudi glavno delo OOZKS v letošnjem letu. Naloge, na katerih bodo OOZKS posebno organizirane, so sledeče: 1. Uresničevanje ustave in utrjevanje samoupravljanja, 2. Ekonomski sistem in gospodarska gibanja, 3. Organiziranost in vloga zveze komunistov, 4. Vloga in delovanje ostalih družbenopolitičnih organizacij. DELEGATI SE NISO DOVOLJ ZAŽIVELI 1/1 — Pri uresničevanju ustave in utrjevanju samoupravljanja bo vsekakor bistveno to, da bomo ugotovili stopnjo samoupravne organiziranosti v TOZD, posebno pa še vloge zbora delovnih ljudi in načelo, da delavec razpolaga s celotnim ustvarjenim dohodkom. Da bomo to pravilno razumeli, moramo poskrbeti za družbenopolitično in samoupravno izobraževanje vseh zaposlenih v TOZD. Nujno pa bomo morali to storiti za vse tiste delegate, ki so izvoljeni v tem mandatnem roku, pa zaradi premajhnega poznavanja samouprave, te naloge ne opravljajo tako, kot bi jih lahko in kot bi jih morali. Vemo, da delegatski sistem v TOZD ni najbolje zaživel, da pa je skrajni čas, ko moramo nekaj narediti, da bo! 2/1 — Pri ekonomskem sistemu in gospodarskih gibanjih pa se bomo morali ravnati po ekonomskih izhodiščih in ukrepih ZIS za leto 1975 in sklepih 4. seje predsedstva CKZKJ in 10. seje predsedstva CKZKS. V vseh teh pa je poudarjena stabilizacija našega gospodarstva, boj proti inflaciji in pospeševanje izvoza. 3/1 — Vloga ZK v TOZD, podjetju in širši družbeni skupnosti je jasno opredeljena, kot vodilna idejnopolitična sila naše socialistične samoupravne skupnosti, OOZK pa bodo morale svoje akcijske programe dela izdelati tako, da bodo naloge razdeljene na vse člane OO in določijo rok, do kdaj mora biti naloga opravljena in komu je treba o tem poročati. Med člani ZK ne sme biti neaktivnih! Vedno in povsod poudarjamo, toda naj poudarimo še enkrat — ena izmed glavnih naših nalog je skrb za nove kadre in njihovo pravilno usmerjanje in izobraževanje. SINDIKAT — INTERESI DELAVCEV 4/1 — Sindikat kot najširja organizirana sila delavskega razreda pa ima glavne naloge na uresničevanju samoupravnih razmerij, samoupravnih pravic in dolžnosti, skratka — to je organizacija, ki naj deluje v interesu uveljavljanja pravic delavskega razreda. 4/2 — Se posebno pomembna pa je vloga zveze socialistične mladine, katere naloga je, da združuje mlade v graditvi samoupravne socialistične družbe in jo tudi akcijsko in idejno usmerja na temeljih in programih Zveze komunistov. To so bile teme seminarja, na katere je bilo usmerjeno naše delo in sem jih po svojih možnostih skušal prikazati tudi širšemu krogu zaposlenih. Povedati moram tudi to, da seminar ni bil izrazito teoretičen, pač pa bolj praktičen s še posebnim poudarkom na prispevku vsakega seminarista in praktičnih primerov iz vsakdanje prakse v TOZD. • Na koncu seminarja smo v zvezi z zgoraj navedenimi temami dobili tudi zaključke seminarja, katere bomo morali obravnavati na OOZK. CIRIL KURENT V_____________________________________________________________________J TOZD PROJEKTIVNI BIRO Včeraj, danes, jutri Prav gotovo je bila večina članov našega kolektiva več ali manj informirana o dogodkih, ki so v zadnjih nekaj mesecih razburjali duhove v naši TOZD in tudi izven nje. Ker je zadeva prerasla okvire naše temeljne organizacije, ker je bilo na »informacijski borzi« slišati vse mogoče »resnice« in polresnice, smatramo za svojo dolžnost, da celotnemu kolektivu IMF damo verodostojno informacijo, da bo le-ta lažje razumel bistvo vseh včerajšnjih in predvčerajšnjih dogajanj. Kot je znano, je TOZD Projektivni biro samostojna delovna enota od pomladi 1974. Do takrat je PB deloval v sklopu skupnih služb in. sicer v okviru prodajno projektivne službe z lastnim obračunom, vendar s skupnimi samoupravnimi organi in političnimi organizacijami. Želja po večji samostojnosti je v kolektivu živela že dlje časa, vendar ji takratna zakonodaja in organizacijska shema nista odpuščali, da bi se lahko v celoti izrazila. USTAVA IMPULZ NAPREDKU Nova ustava je dala močan impulz vsem naprednim silam v IMP-ju med drugim tudi v PB. V ustavnih določilih smo videli možnost nadaljnjega osamosvajanja in utrditve položaja v skupnosti IMP. Zaradi nesamoupravnih metod tedanjega vodstva, ki je svoje mnenje včasih izenačevalo z mnenjem delovnega kolektiva, PB ni postal samostojna TOZD že junija 1973, kot so to postale druge delovne enote v IMP. Aktiv ZK v PB je od tedaj naprej deloval v smeri razčiščevanja notranjih odnosov, poglabljanja samoupravljanja z zahtevo po čimprejšnji ustanovitvi samostojne TOZD. Ta, akcija komunistov in drugih naprednih sil v PB ter zakon o delitvi premoženja med TOZD so naposled uresničili zahtevo kolektiva po samostojnem urejanju medsebojnih razmer in po dosledni uresničitvi ustavnih določil. Spomladi 1974 se je PB konstituiral kot samostojna TOZD. PRIKRITE NAPAKE Ustanovitev TOZD je po eni strani zadovoljila naše zahteve, vendar so pri tem močno izstopile slabosti tedanjega vodstva: nerazumevanje samoupravnih teženj, tehnokratizem, privatizacija kadrovske politike, slaba organizacija dela itd. Te težave in napake je leta in leta prikrival dober finančni uspeh PB, kar je v veliki meri treba pripisati konjunkturnemu položaju na trgu, dobrim delovnim navadam v kolektivu in komercialnim sposobnostim tedanjega vodstva. Zaradi odkrite kritike razmer v PB je prišlo do diferenciacije znotraj kolektiva v PB. Del kolektiva se je kljub jasno postavljenim načelom nove usmeritve zavzemal za ohranitev starih preživelih odnosov, kar so spri-dom izkoriščali tudi nekateri člani IMP izven TOZD PB, ki jim ni bil po godu razplet situacije v PB. Drugi del kolektiva se je zavzemal za novo usmeritev in nove odnose. Zahtevi po novih odnosih se je pridružila tudi peticija 28-tih projektantov, ki so neodvisno od prizadevanja članov OOZK PB tudi zahtevali korenite vsebinske spremembe v medsebojnih odnosih in v organizaciji poslovanja. Merjenje sil obeh skupin, od katerih je prva ob pomanjkanju načel in stališč spretno izkoriščala tudi vodstveno-upravno komponento, se je preneslo tudi v družbenopolitične organizacije in samoupravne organe. Ker družbenopolitične organizacije zaradi teh notranjih slabosti niso uspele same rešiti ali vsaj pospešiti reševanje nastale problematike, je bila akcije OK ZKS Ljubljana Bežigrad več kot nujna. Le-ta je o navedeni problematiki na svoji 18. seji obširno razpravljal in ustanovil komisijo, ki naj bi pomagala najti pot iz slepe ulice. Delo komisije je bilo odgovorno in težavno, vendar uspešno opravljeno. GLAVNE NALOGE ŠE PRED NAMI Družbeno politične organizacije so uredile svoje vrste in strnile napore za ureditev še preostalih nerešenih vprašanj. Pri teni moramo pripomniti, da so bili to le odločilni začetni koraki in da nas glavno delo šele čaka. Dokončno bo treba rešiti vprašanje novega vodstva, konsolidirati notranje odnose na podlagi samoupravljanja in teženj nove ustave, zaostriti odgovornost organov delavskega samoupravljanja, izvesti korenite organizacijske spremembe in modernizirati poslovanje. Vsem tem nalogam * bomo kos edinole, če bomo nastopali enotno, odgovorno in če se bomo zavestno odpovedali vsem tistim težnjam, ki so takšno usmeritev dosedaj zavirale. OZZK PROJEKTIVNI BIRO S DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV • DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV # DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV # Z TOZD TOVARNA REGULACIJSKIH ARMATUR IN APARATOV - DELAVSKI SVET Finančni plan proizvodnje za leto 1975 V Dne 28. 1. 1975 se je sestal delavski svet na svoji 12. redni seji in razpravljal o naslednjih vprašanjih. Po poročilu direktorja, ki se je nanašalo na plan celotnega planiranega dohodka za leto 1975, kakor tudi na plan delitve dohodka, plan delovne sile. dinamiko plana proizvodnje, planiranja mesečno, kvartalno in za celo leto in na plan stroškov Po razpravi so sprejeli plan proizvodnje v višini 105 •000 000 din in predlagali zboru delavcev, da ga sprejme, tako kot ie to splanirala plansko analitska družba podjetja. Za zagotovitev izvršitve tega plana pa so člani DS prišli do zaključka, da je treba ponovno analizirati izgubljen delovni čas, predvsem na račun bolniškega staleža in raziskati druge vzroke, ki so v letu 1975 vplivali na izgubljen delovni čas. Vzporedno s tem naj bi tudi analizirali, vzroke fluktuacije delovne sile. poročila pa naj pripravi splošna in kadrovska služba. Pod drugo točko so ugotovili, da je samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu, ki je bil sprejet na zboru delavcev dne 31. 12. 1974. od skupnega števila 338 delavcev podpisalo do dne 15. 1. 1975 izjavo, da se strinjajo s pravicami in obveznostmi, ki so določene s sporazumom. 293 delavcev in na osnovi teh ugotovitev ga je DS razglasil za veljavnega. PROBLEMATIKA CEN --------------------------- TOZD TI0 IDRIJA Zbor delovnih ljudi X___________________________J Člani temeljne organizacije združenega dela TIO Idrija so imeli 6. februarja zbor delovnih ljudi, na katerem so najprej razpravljali o samoupravnem sporazumu o načinu kritja stroškov sološno družbenih potreb občine Idrija. Razprava je opozorila predvsem na to da so skupščina občine Idrija in politične organizacije premalo informirale delovne kolektive v idrijski občini o koriščenju najetih kreditov. Zato so na zboru delovnih ljudi predlagali, da naj občinska skupščina Idrija v bodoče stalno informira delovne kolektive o realizaciji odplačevanja anuitet in da naj skrbi tudi za to, da bodo delovne organizacije poravnale svoje obveznosti tudi za pretekla leta. SAMOUPRAVNI SPORAZUM O ZDRUŽEVANJU SREDSTEV Potem, ko so zaposleni v TOZD TIO Idrija poslušali še informacijo o načinu financiranja krajevnih skupnosti v idrijski občini, so sprejeli samoupravni sporazum o načinu združevanja sredstev splošno družbenih potreb občine Idrija za leto 1975. S tem sporazumom so se zavezali, da bodo prispevali 2 °/o od brutto osebnih dohodkov za odplačevanje splošno družbenih potreb negospodarskih investicij oziroma za odplačevanje anuitet v letošnjem letu. Po omenjenem sporazumu bodo tudi prispevali 1 odstotek bruto osebnih dohodkov za financiranje investicij, ki jih predvideva program krajevnih skupnosti, vendar mora temeljna organizacija prej obravnavati finančni načrt krajevnih skupnosti. Na koncu so še sklenili, da naj izvršni svet idrijske občinske skupščine pojasni temeljnim organizacijam združenega dela, kako se trošijo združena sredstva oziroma tudi, kako posamezne temeljne organizacije združenega dela sprejete obveznosti uresničujejo in utemelje, če jih ne izpolnjujejo. Pod tretjo točko je direktor poročal, da TOZD livarna zahteva, da se cene odlitkov dvignejo za 36 °/o v povprečju, d očim realnejše povečanje pa. bi bilo okrog 23 %>. V razpravi o tej problematiki so bili navzoči mnenja, da se v tej situaciji tako naglega skoka povečanja cen odlitkov ne moremo dovoliti in je razpravo in nadaljnje dogovore o povečanju cen potrebno usmeriti v realnejše okvire, o čemer bo direktor poročal na naslednji seji. Člani delavskega sveta so še razpravljali o podaljšanju kooperantske pogodbe za naslednje 5-letno obdobje z zahodno nemško firmo Speck. Zadolžili so vodstvo tovarne, da še naprej vodi pogovore o trdnejših kooperantskih storitvah na področju regulacijske tehnike oziroma avtomatike. Predsednik Karlo Per je tudi poročal o delu komisije, ki je pregledala delo in cene v centralni kuhinji. TOZD LIVARNA IVANČNA GORICA - SEJA DELAVSKEGA SVETA Oblikovanje cen za leto 1975 Med pomembnejšimi točkami 10. redne seje delavskega sveta temeljne organizacije združenega dela IMP Livarna v Ivančni gorici velja omeniti razpravo o oblikovanju cen livarskih izdelkov za letošnje leto. V razpravi so namreč ugotovili, da bi morali del poveča- J nih stroškov prenesti na kupce, delno pa to ■ nadomestiti z večjo produktivnostjo in skrb- ' n ostjo pri uporabi reprodukcijskega materiala ! Pri tem so se dotaknili tudi posebnega polo- I žaja, ki nastaja ob spremebah cen izdelkov, ki jih livarna dobavlja TOZD TRAA Ljubljana Člani delavskega sveta so po vsestranski razpravi sklenili, da naj si komercialna služba prizadeva skleniti pogodbe, s katerimi bomo dosegli višje cene pri kupcih, izjema je TOZD TRAA. in sicer za 30 do 40 odstotkov, odvisno od vrste izdelkov. NAKUP PATENTA S komercialnega področja so člani delavskega sveta obravnavali tudi predlog za nakup patenta o izdelavi podtalnega vodovodnega hidranta, ki ga jo doslej izdeloval Fera-lit iz Žalca. To |xtfljetje je zavoljo -spremenjenega proizvodnega pfcigrnma omenjene izdelke prenehalo izdelovati, ti Hidranti- so pa na jugoslovanskem tržišču zelo iskani Po razpravi so člani delavskega sveta pooblastili vodstvo temeljne organizacije združenega dela. da sklene pogodbo o nakupu patentne pravice za izdelavo omenjenega hidranta, vendar s pogojem, da je treba prej pri zveznem zavodu za cene doseči takšno ceno. ki bo zagotavljala donosno proizvodnjo. Na seji so govorili tudi o tem, da je treba pripraviti nov predlog uporabe zaščitnih delovnih sredstev, ker so se le ta doslej zavoljo slabe kakovosti in intenzivne uporabe predčasno izrabila, r "X ODBOR ZA STANOVANJSKA VPRAŠANJA, DRUŽBENI STANDARD IN REKREACIJO Izguba v V • j • V« • 1 počitniških domovih V četrtek, 20. februarja so člani odbora za stanovanjska vprašanja, družbeni standard in rekreacijo podjetja na svoji 4. redni seji najprej obravnavali zaključni račun počitniške skupnosti. Pri tem so ugotovili, da je imela počitniška skupnost IMP v lanskem letu nekaj več kot 54 starih milijonov dinarjev izgube-Za primerjavo naj povemo, da je bila izguba tudi v letu 1973 in sicer okoli 29 starih milijonov. Iz predloženih podatkov, so člani odbora ugotovili, da velja nastalo izgubo iskati v povečanju stroškov, pa tudi v tem, da je bila dejanska, se pravi ekonomska cena pen- -------------------------------------N ZAHVALA Zahvaljujem se vsem sodelavcem IMP LJUBLJANA TOZD-PMI Maribor za izkazano pomoč in za darovan venec ob smrti moje mame. Mira Novak X.____________________________________v R. B. I a- to b- a. o- I ki a. z- )3 10 D |0 L'- 3' i- 1- e i' •i 0 [i :i 1 • DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV S DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV 9 DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV # sionov v naših počitniških domovih v Fiesi in la Lošinju precej nad sprejeto ceno letovanj Tako smo lani v glavni sezoni plačevali v obeh domvih penzion po 60 dinarjev, ekonomska cena pa je bila okoli 90 dinarjev. predlogi za višje cene letovanja V LETU 1975 Prav zavoljo še večje izgube v lanskem letu, so člani odbora sprejeli nekaj ukrepov, s katerimi naj bi omenjeno izgubo omilili. Tako so sklenili, da bi sedanjo glavno sezono v juliju in avgustu (od 1. julija do konca avgusta) razširili in sicer naj bi bila ta noslej od 20. junija do 10. septembra. Predsezona naj bi se začela 1. junija in bi trajala do 20. junija. Posezona pa naj bi se začela 10. septembra in naj bi trajala do 20. septembra. Med nadaljni-mi predlogi za zmanjšanje izgube velja glavni noudarek predlogu za povišanje cen letovanj v naših počitniških domovih v Fiesi in na Lošinju. Pri predlogih, ki jih podrobneje navajamo in za katere so člani odbora predlagali, da naj bi vse temeljne organizacije združenega dela IMP dale svoje pripombe do 10. marca letos, so izhajali tudi iz predlaganega povišanja regresa od lanskoletnih 800 dinarjev na letošnjih 1000 dinarjev. Zavoljo preglednosti, predvsem na lažjega odločanja vam podrobneje navajamo stare in na predloge za nove (beri višje) cene letovani v domvih v Fiesi in na Lošinju. Glavna sezona — od 20. junija do 10. septembra: 1. polni penzion za člane kolektiva IMP in ožje sorodstvo brez lastnih dohodkov (tu so mišljeni zakonci zanoslenih. otroci in na starši zaposlenih) stara cena — 60 din. predlog nove cene — 80 din. 2. polni penzion za ožje sorodstvo z lastnim dohodkom: stara cena — 72 din, predlog nove cene — 100 dinarjev; 3. polni penzion za otroke članov kolektiva v starosti od 7 do 15 let: stara cena — 42 din. nredlog nove cene: za 1. otroka — 55 din. za 2. otroka — 50 din, za 3. otroka — 40 din. medtem ko naj bi vsak nadaljnji otrok letoval brezplačno; 4. polni penzion za otroke članov kolektiva v starosti do 7 let: stara cena — 30 din. nredlog nove cene: za prvega otroka — 40 din. za drugega otroka — 35 din. za tretjega otroka — 30 din in za vsakega nadaljnjega otroka — brezplačno; 5. tuji gostje — stara cena 120 din. predlog nove cene 140 dinarjev; 6. otroci tujih gostov v starosti od 7 do 15 leta — stara cena — 74 din, predlog nove cene — 95 idinarjev; 7. otroci tujih gostov v starosti do 7 let — stara cena — 54 din, predlog nove cene — 70 din. Predsezona in posezona — od 1. do 20. junija in od 10. do 20. septembra: 1. člani kolektiva in ožie sorodstvo brez lastnih dohodkov — stara eena — 40 din, predlog nove cene — 50 din; 2. ožji svojci z lastnim dohodkom — stara cena — 50 din, predlog nove cene — 65 dinarjev; 3. otroci članov kolektiva — od 7 do 15 let — stara cena — 25 din, nredlog nove cene — 35 din; 4. otroci članov kolektiva do 7. leta starosti — stara cena — 15 din. nredlog nove cene — 25 din za prvega otroka, za drugega otroka — 22 din. za tretjega — 20 din, vsak nadaljnji otrok pa letuje brezplačno: 5. tuji gostje — stara cena — 80 din, predlog nove cene — 100 din: 6. otroci tujih gostov od 7 do 15 let — star« cena — 50 din, predlog nove cene — 65 dinarjev; 7. otroci tujih gostov do 7. leta starosti — stara cena — 40 din, nredlog nove cene — 50 dinarjev. To je torej pregled starih cen in pa predlogi za povišanje. Cc poudarimo še enkrat, člani odbora predlagajo višje cene zavoljo večje izgube v počitniških domovih in na za-: voljo predlaganega višjega regresa za 200 dinarjev. Zato naj poudarimo še enkrat, da naj vsi zaposleni o tej problematiki razpravljajo in da naj do 10. marca sporoče svoje pripombe in predloge o cenah letovanja v naših počitniških domovih. Več možnosti vlaganj v nove počitniške zmogljivosti Na zadnji seji odbora za stanovanjska vprašanja, družbeni standard in reakcijo podjetja so člani odbora razpravljali tudi o zasedenosti naših počitniških domov in o predlogih oziroma možnostih povečanja zmogljivosti počitniških domov našega podjetja. Pri tem so ugotovili, da imajo naši počitniški domovi v Fiesi, na Lošinju in na Veliki planini skupaj 219 ležišč in da je v njih lani letovalo 2069 članov kolektiva, njihovih sorodnikov in tujcev. Ob tem so ugotovili, da je zadnja leta čutiti močan pritisk za letovanje na Lošinju in da so nasploh zmogljivosti naših počitniških domov že postale premajhne, ta problem pa se bo še poslabšal s priključitvijo nekaterih novih temljnih organizacij združenega dela kot naprimer SKIP in dijaški dom Domžale. Poleg tega pa moramo vedeti, da se bodo tudi Dotrebe po dopustih, odmorih ali če hočete, tudi rekreaciji samo povečevale. Med predlogi, da bi razširili naše dosedanje počitniške r \ ZAHVALA UPOKOJENKE Čeprav pozno, se vam vsem iz srca zahvaljujem za denarno darilo ter koledar IMP. Vsem želim obilo uspeha v letu 1975 ter prosim, da mi redno pošiljate vaš časopis IPM Glasnik, katerega sem doslej z veseljem prebirala. Vaša bivša delavka, sedaj upokojenka IVANKA OSTRSEK LJUBLJANA V--------------------------------------/ domove, so člani odbora omenili naslednje možnosti, o katerih naj bi vsak zaposleni v našem podjetju dal do 10. marca letos svoje pripombe in mnenja: ALI LOŠINJ, KRANJSKA GORA ALI FIESA? Prva možnost razširitve se ponuja na Lošinju, kjer bi lahko kupili dve vili z 32 posteljami, kar bi nas veljalo okoli 100 starih milijonov, obe vili pa sta v neposredni bližini novega počitniškega doma na Lošinju. Druga možnost tudi zadeva Lošinj in sicer, če bi lahko odkupili zemljišče in zgradili še eno novo stavbo z okoli 60 ležišči, s tem pa bi pridobili tudi prepotrebne prostore za shranje- POSEBNA OBJAVA Člane kolektiva vseh TOZD, ki še nimajo rešenega svojega stanovanjskega vprašanja, prosimo, da oddajo tozadevne prošnje v splošno službo svoje TOZD najkasneje do 15. marca 1975. Prošnje morajo biti sestavljene v skladu s Samoupravnim sporazumom o dodeljevanju stanovanj in posojil za stanovanjsko izgradnjo. X______________ _______________________J vanje živil in pijač iz sedanjega doma. Ta rd-šitev zavisi predvsem od odgovora pristojnih občinskih organov na Lošinju oziroma od ureditve urbanističnega načrta Lošinja. Tretja možnost se ponuja v Kranjski gori, kjer je podjetje lani že kupilo zemljišče — 2000 kvadratnih metrov, prav tako pa so že odkupljeni načrti in po katerih bi praktično že letos lahko začeli graditi nov počitniški objekt za 500 starih milijonov. Prednost te možnosti so predvsem v celoletni sezoni — se pravi poletje — zima, številne že obstoječe možnosti rekreacije od pokritih kopališč oz. bazenov do številnih športnih objektov in nenazadnje tudi v možnosti izletov v bližnje hribe. Četrta možnost razširitve naših počitniških zmogljivosti pa se ponuja v sofinanciranju in s tem pridobitvi novih ležišč in rekreacijskih objektov v delavsko-turističnem centru v Fiesi, ki bi ga skupaj z drugimi podjetji zgradili na pobudo slovenskih sindikatov. ODLOČITE SAMI Člani odbora za stanovanjska vprašanja, družbeni standard in rekreacijo našega podjetja vam torej ponujajo štiri predloge oziroma možnosti razširitve naših počitniških domov. Kot smo že omenili, naj bi vsi zaposleni dali svoje pripombe in mnenja do 10. marca letos, člani odbora pa poudarjajo, da mora prevladati tista odločitev, za katero se bo odločilo največ zaposlenih in ki bo jasno pokazala vse ekonomske in druge prednosti. Pri tem mora biti dan poseben poudarek funkcionalnosti in pa namembnosti objektov, namenjenih za počitnice naših delavcev. Medsebojnemu obveščanju več pozornosti Od 10. do 12. februarja je bil na Bledu v organizaciji delavske univerze Boris Kidrič seminar o medsebojnem obveščanju v delegatskih in samoupravnih družbenih odnosih. Zavoljo pomembnosti nekaterih predavanj, saj so zadevala tako področje obveščanja v naših temeljnih organizacijah, se pravi tudi našega glasila, kot tudi sistem obveščanja delegatov in delegacij. Zato bomo tokrat nanizali nekaj ugotovitev o pomembnosti obveščanja prek glasila organizacije združenega dela, v prihodnji številki pa bom konkretneje spregovorili o informiranju delegatov in delegacij. V SLOVENIJI ŽE OKOLI 400 GLASIL PODJETIJ Najprej moramo povedati, da je danes v naši republiki že okoli 400 glasil delovnih organizacij, ki so si zadala nalogo, da bodo resnične tribune samoupravljavcev in oblikovalci objektivnega javnega mnenja ter usmerjevalci medsebojnega dogovarjanja in sporazumevanja. Poleg glasil izhaja tudi okoli 500 občasnih biltenov, ki služijo kot ne- kakšna dopolnila glasilom delovnih skupnosti. Kako pomembno je glasilo v delovni organizaciji, pove že podatek iz neke raziskave, kjer je kar 42 odstotkov nekvalificiranih in polkvali-ficiranih delavcev povedalo, da njihovo redno obveščanje sloni zgolj na glasilu podjetja. Lahko bi torej trdili, da je glasilo eno temeljnih sestavin samoupravnega obveščanja v združenem delu. Krvodajalska akcija dobro uspela Dne 14. 2. 1975 je bila krvodajalska akcija za delovne organizacije na območju Skupščine občine Ljubljana-Bežigrad. Po programu, kateri je bil izdelan na osnovi števila zaposlenih, je bilo za naš TOZD predvidenih 30 krvodajalcev. Člani našega TOZD so pokazali veliko mero solidarnosti in humanosti, saj se je te akcije udeležilo 43 krvodajalcev. Mnogi izmed njih so se istega dne udeležili tudi občnega zbora sindikata. Krvodajalcem izrekamo ob tej priložnosti iskreno zahvalo za to humano dejanje. KAJ OD GLASILA PODJETJA PRIČAKUJEMO Nedvomno to, da vzdržuje med bralci vsestransko pretakanje informacij od vseh samoupravnih organov in organizacij do zaposlenih in obratno. Pri tem ne bi smeli pozabiti na znano dejstvo, da brez izčrpne in pravočasne razprave o določenih problemih ni pravih odločitev in na to pa dostikrat pozabljamo. To bi deloma lahko prenesli tudi na .naš IMP Glasnik, ki je žal še premnogokrat le posredovalec sklepov in zaključkov, manj pa tvorni preenašalec mnenj in stališč v preedhodnih razpravah. Prepričan sem, da bralci niste zadovoljni samo z naštevanjem sklepov posameznih šaši gotovo želeli, da o določenih moupravnih organov, temveč bi stvareh pišemo že pred sprejemanjem odločitev. Priznati moramo. da na tem področju v našem podjetju šepamo. Drugače si namreč ne moremo razlagati dejstva, da iz nekaterih temeljnih organizacij združenega dela ne dobimo niti zapiskov o sejah samoupravnih organov, kaj šele, da bi lahko o zadevah pisali že pred sejami in s em dali možnost seznanjanja in zavzemanja stališč še pred odločanjem širšemu krogu ljudi. INFORMACIJE — POGOJ VSAKE AKTIVNOSTI Ko že govorimo o obveščenosti naših delavcev, moramo vedeti, da so vrsta informacij, njihova Časovna ustreznost trije bistveni elementi te obveščenosti. Več kot jasno je namreč, da ima bolje obveščen posameznik ali skupina vedno vrednost pred manj obveščenosti. Več kot jasno je namreč, da ima bolje obveščen posameznik ali skupina vedno prednost pred manj obveščenim. In ne bomo se dosti zmotili, če rečemo, da je obveščenost še kako pomembna v našem samoupravnem odločanju. Glasilo delovne skupnosti je tudi izredno primerno za ocenjevanje sprejetih odločitev^ za ocenjevanje izvajanja sklepov, skratka za kontrolo. In če j smatramo glasilo kot sredstvo j obveščanja delavcev za njihovo i samoupravno odločanje, bi morale v njem prevladovati ekonomske informacije: o poslovanju TOZD, njihovih delovnih načrtih, uresničevanju teh na-o dohodku in o vsem kar vpli-črtov, njihovem uresničevanju, va na dohodek. Časopis je glasilo ZAPOSLENIH Iz vsega tega bi lahko še enkrat poudarili, da mora hiti glasilo tribuna vseh, namenjena vsakomur. To pa najbrž ne pomeni in to se pri našem IMP Glasniku žal vse pogosto dogaja, da mora časopis oziroma prispevke v časopis pisati izključno ali v večini le urednik časopisa. Da bi bil paradoks še večji, pa naletimo na mnenje, da je v listu, premalo čutiti delovnega človeka. In še naprej, dostikrat ugotavljamo, da ljudje IMP Glasnika še od- prli niso, pa čeprav so v njem objavljeni pomembni osnutki ali predlogi določenih odločitev, ki zadevajo slehernega. In ker je ta sestavek priložnost za oceno stališča bralcev do našega glasila, je prav, da povemo, da smo pred meseci na anketo o tem, kakšen naj bi bil naš časopis, dobili reci in piši le en odgovor. Podatek, ki najbrž ne potrebuje pomentarja. Upam, da sem s tem koga vzpodbudil, da se bo oglasil uredništvu, da bo povedal svoje mnenje o časopisu in nenazadnje, da se bo tudi sam oglasil s kakšnim prispevkom. O tem, da naj bodo podatki v prispevkih resnični, pa naj bodo zapisani v resnem ali šaljivem tonu, najbrž ni treba posebej poudarjati. In še to, vse prispevke v IMP Glasniku honoriramo. VILI GUČEK ik' Dne 6. februarja so naši krvodajalci dobili priznanje za večkratno dajanje krvi Tudi upokojenci temeljne organizacije združenega dela PMI Maribor so se zbrali na tovariškem srečanju Srečanje upokojencev v TOZD PMI Upokojenci TOZD-IMP Maribor se zahvaljujejo za prisrčen sprejem in pogostitev, katere so bili deležni ob praznovanju novega leta v mesecu decembru 1974 v prostorih restavracije hotela »OREL«. Ob tej priliki so izrazili veliko zadovoljstvo, predvsem zato, ker čutijo, da jih delovni kolektiv pri katerem so dolga leta skupno reševali vse napore ni pozabil. Njihova velika želja je, da bi bilo tako tudi v bodoče, predvsem pa želijo celotnemu delovnemu kolektivu TOZD-PMI Maribor, kakor tudi vsem ostalim TOZD združenega podjetja IMP kot podjetju v celoti v novem poslovnem letu veliko gospodarskih uspehov in zadovoljstva. A. G. i • IZBIRNE SMUČARSKE TEKME IMP # IZBIRNE SMUČARSKE TEKME IMP • IZBIRNE SMUČARSKE TEKME IMP # IZBIRNE Veleslalom in smučarski teki ' V soboto 8. 2. 1975 smo se odpeljali daleč, tja na Rib-; niško kočo na POHORJU i člani OZD IMP, da bi se Pomerili med seboj v vele-1 slalomu in tekih na smučeh. Muhasta zima jo je zagodla tudi tu, zato ne moremo govoriti o realnosti doseženih rezultatov oz. ntoči tekmovalcev, ker so bile tekme v veleslalomu na slabih in kratkih progah. Kljub temu pa je bilo dosti padcev in spuščenih vratic. Tudi mimo cilja so vozili! Jasnejša je slika med tekmovalci tekači. Vidi se. da so se nekateri dobro Pripravljali, drugi pa so si le priložnostno nadeli težaške smuči in odkorakali 2 km dolgo progo. Omeniti velja, da je nekaj tekmovalcev zgrešilo progo in podaljšalo tek kar na lojem (dobro kondicijsko"priprav-Jjeni). Ugotavljamo pa, da še vedno šepamo z ženska-nti, tako pri tekih kot pri nlpskih disciplinah. Tekmovali smo v sedmih starostnih skupinah, zmagovalci pa so prejeli lepa Praktična darila, prvi trije v vsaki skupini pa diplome. Rezultati: Veleslalom : Razglasitev najboljših na izbirnih tekmah IMP v smučanju in smučarskih tekih pri Ribniški koči na Pohorju ŽENSKE: 1. Breda Frank — PMI Maribor 2. Lidija Roš — PMI Maribor 3. Vlasta Krumpak — DSSS 4. Rožca Žižmond — TEN Moški : do 33 let (34 tekmovalcev): 1- Borut Sekula — TEN 2. Ervin Puh — PMI Maribor 3. Jože Vauhnik — PMI Maribor Nadaljevanje na 16. strani Jože Naglič, direktor izvoza IMP je tudi letos pokazal svoje kvalitete, saj je zmagal v veleslalomu med člani nad 40 let Breda Frank iz TOZD PMI Maribor se je pokazala kot vsestranska smučarka, saj je zmagala tako v veleslalomu kot v smučarskih tekih • IZBIRNE SMUČARSKE TEKME IMP # IZBIRNE SMUČARSKE TEKME IMP • IZBIRNE SMUČARSKE TEKME IMP # IZBIRNE Veleslalom in smučarski teki Nadaljevanje s 15. strani od 33 do 40 let (27 tekmov.): 1. Pavle Stojan — Zastopstva 2. Filip Pakiž — Projektivni biro 3. Anton Oven — TEN nad 40 let (14 tekmovalcev): 1. Jože Naglič — DSSS 2. Rudi Ceršak — PMI Maribor 3. Milan Kranjc — SMUČARSKI TEKI ŽENSKE: 1. Breda Frank — PMI Maribor 2. Majda Cotič — DSSS 3. Mira Verbinc — DSSS • •• MOŠKI do 33 let: 1. Ivo Alič — PM Koper 2. Milan Obruh — PMI Maribor 3. Rihard Hribar — TEN • •• nad 33 let: 1 Anton Oven — TEN 2. Janez Borec — PMI Maribor TEKST: ANTON LAH FOTO: BORIS KOBAL Kapetan ekipe za zgled Naši šahisti so v II. sindikalni ligi mesta Ljubljane odigrali že 4 dvoboje. Po porazu z ekipo Kliničnih bolnic (2:4) in remiju z glavnim favoritom ekipo Iskre (3:3) so zabeležili dve lepi zmagi in sicer proti ekipi Veletekstila kar s 5 l/2:l/2 ter ekipi PTT s 31/2:21'. Teža bremena leži, tako kakor prejšnja leta, na standardnih članih ekipe med katerimi je letos s 3 točkami iz 3 partij najbolj zanesljiv nabiralec točk prav kapetan ekipe Franc Dolničar. M. M Trije, Naglič, Babnik, Ceršak, ki sta jim bila 2 kilometra tekaške proge »premalo« — že v soboto, 8. februarja so šli na progo za nedeljski maraton, ki je bil 9. februarja ... Anton Oven iz TOZD TEN je bil prvi v smučarskem teku med člani nad 33 let starosti Takole pa je Majda Cotič tekla svojemu drugemu mestu v tekih nasproti Nekateri naši smučarji, med njimi tudi Jurca in Močnik, so prevozili progo s takšno »hitrostjo«, da sploh niso mogli skozi ciljna vratca