Regisiro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 380435 Redaccion y Administracion: Calle Victor Martinez 50 (Suc. 6) Buenos Aires, Argentina “ESLOVENIA LIBRE” Ano (Leto) XI (8) BUENOS AIRES, 22. JANUARJA (ENERO) 1953 FRANQUEO A PAGAR TARIFA REDUCIDA Concesion N? 3824 No. (Štev.) 4. victor Martinez 50 - Buenos Aires Novi razočaranci Judje so bili v zadnjih dveh desetlet¬ jih med važnimi problemi svetovne po¬ litike. Pred dvemi desetletji se je z na¬ cizmom v Nemčiji začelo največje pre¬ ganjanje judov, kar ga pomni svetovna zgodovina. V nacističnih koncentracij¬ skih taboriščih je — po judovskih po¬ datkih — pomrlo okrog 6 milijonov ju¬ dov, po drugih pa nekaj manj. Sicer so se vse države,ki so bile v zvezi z Nem¬ čijo ali pod njeno kontrolo, priključile temu valu antisemitizma, vendar je bi¬ la gonja najhujša prav z Nemčiji. Do preganjanja v Nemčiji so bili v moder¬ ni zgodovini najbolj znani pogromi pro¬ ti judom v dobi carske Rusije, toda pri tem izgube niso bile tolikšne, kakor so bile pozneje v raznih fašističnih drža¬ vah. Vendar sta, poleg drugih držav s periodičnimi vali antisemitizma, ohra¬ nili sloves največjih sovražnic judov ravno Rusija in Nemčija. Nacizem je bil 1945 poražen in judje, ki so v Evropi še ostali živi, so bili kmalu na takih mestih, da so se mogli za izgube nekoliko maščevati. V raz¬ nih mednarodnih ustanovah, zlasti pa pri UNRRI, so postali glavni uradniki, ponekod pa so celo agencijo UNRRE vodili oni sami. Tudi druge mednarod¬ ne ustanove so jih vpoštevale in jim šle na roko. Glavni uspeh, ki so ga dosegli v politiki, pa je bil ustanovitev samo¬ stojne judovske države v Palestini. Iz¬ rael je zopet vstal — in sovjeti so bili tisti, ki so novo državo prvi priznali in sovjetski ambasador je bil prej v Tel Avivu kot pa ameriški, dasi je ameriški denar največ pripomogel, da se je Izrael dvignil. Vse do zadnjega je bilo ravno med j udi največ pristašev tiste politi¬ ke, ki je terjala, da naj se proti sov¬ jetom vodi popustljiva politika. Kar je bilo kje preveč naperjeno proti sovje¬ tom, ni smelo iziti v listih ali pa v ma¬ terialu svetovnih tiskovnih agencij, ker so judje še vedno menili, da so bili ko¬ munisti najboljši zavezniki judov pro¬ ti fašistom; nekateri so šli celo tako daleč, da so trdili, da so bili edino sov¬ jeti tisti, ki so porazili nacizem. Da je bilo v vseh evropskih državah — pa tudi v ameriških — med člani kom. stranke zelo mnogo judov, so pozneje izpričali prvi kom. procesi v Budimpešti, Buka¬ rešti in Sofiji, najbolj jasno pa je to pokazal proces proti Slanskemu in to¬ varišem v Pragi. Glavna mesta v praški vladi so bila v rokah komunistov — judov. Ko se je proces končal s smrtno obsodbo tolikih vodilnih čeških judov, je završalo v vsem tisku: komunisti pripravljalo preganjanje judov, komu¬ nisti so začeli posnemati naciste, Stali¬ nov antisemitizem bo hujši od Hitlerje¬ vega. Ker so judje vplivni po vsem sve¬ tu, je bil odmev temu primeren. Zdaj ne dežuje samo na sinagogo (judovski izrek, kadar se judovski občini slabo go¬ di), ampak “dežuje” na vse judovstvo. V Moskvi so zaprli vodilne zdravnike — jude. V teku je veliko preganjanje ju¬ dov v vseh kom. državah. Judje beže, kolikor le morejo, zlasti iz vzh. Nemči¬ je proti zahodu. V državah za železno zaveso je vsega dva in pol milijona ju¬ dov — malo verjetno je, da bi mogel kdo od njih uiti policijskim ukrepom, ki so v. teku. Izšlo je že mnogo komentarjev o tem, zakaj so komunisti sedaj udarili po ju- dih. Med temi sta bila dva, ki sta bila največkrat navajana: 1. sovjeti .želijo pridobiti na svojo stran arabske naro¬ de na Bližnjem vzhodu; 2. sovjeti na¬ meravajo pridobiti nemške nacionaliste (naciste) in zato so udarili na jude, ker so ti v Nemčiji še vedno zelo oso¬ vraženi. Oboje se zdi, da je take nara¬ ve, da naj predvsem spravi ves problem v okvir svetovne politike; in na tem področju imajo judje dovolj sredstev, da se lahko branijo. Mnogo verjetnejši se zdi tisti komen¬ tar, ki skuša jude tokrat vrednotiti ta¬ ke kot so. V vseh državah so judje ne¬ znatna manjšina, pa so si znali v go¬ spodarstvu in politiki ustvariti vodilni položaj. Nikdar niso mogli dobro sha¬ jati tam, kjer jih je bilo preveč skupaj, ali pa bi morali biti samo oni sami na istem teritoriju. Že pred več kot 30 leti so bili sovjeti prvi, ki so judom ustano¬ vili posebno republiko na zelo rodovit¬ nem področju za Bajkalskim jezerom v Sibiriji. Sovjetska vlada je računala, da se bodo judje v celoti preselili na ta svoj teritorij. Pa so se zmotili — prišlo jih je komaj nekaj tisoč in prvega “Izrae¬ la” je bilo kmalu konec. Po drugi sve¬ tovni vojni so dobili judje Izrael v Pa¬ lestini — pa sedaj nočejo tje; država sa¬ ma je gospodarsko na zelo šibkih nogah. Oba poskusa dokazujeta, da se misli ve¬ čina judov obdržati naprej raztresena v diaspori. Komunistom so bili judje do- sedaj zelo dragoceni; v velikih vohun¬ skih procesih zaradi kraje atomskih taj¬ nosti je bilo največ judov. Po vseh važ¬ nih mestih so bili judovski uradniki naj¬ bolj koristni sovjetski informatorji. Očevidno se to spreminja. Judje na zahodu ne morejo več hiti tako uspešni členi sovjetske mreže. Obratno — izka¬ zalo se je, da je judovski uradnik lahko tudi dober informator onih, ki so sovraž- Združene Ameriške Države imajo no¬ vega predsednika. Po dvajsetih letih vladanja Demokratske stranke je v to¬ rek, 20. januarja t. 1. nastopil predsed¬ niško službo general Dvright D. Eisen- hower, ki je bil pri predsedniških volit¬ vah izvoljen kot kandidat Republikan¬ ske stranke. S prisego novega ameriškega pred¬ sednika so bile v Washingtonu združe¬ ne velike slavnosti. Novi predsednik gral. Eisenhower je sicer z ozirom na resnost položaja osebno želel, da hi vsa slavnost potekla čim bolj skromno, to¬ da republikanci ga niso ubogali in so dali vidnega izraza veselju, da je po to¬ likih letih zopet prišel v Belo hišo mož njihovega zaupanja. Zato je v Washing- ton prihitelo od vseh strani USA več sto tisoč ljudi, ki so že v zgodnjih ju¬ tranjih urah zasedli prostore po vseh ulicah, po katerih se je vozil novi pred¬ sednik. Gral Eisenhower je v torek zjutraj začel dan s pobožnostjo v protestantski cerkvi. Spremljala ga je njegova gospa in vsi ministri njegove vlade. Slavnosti predaje predsedniške oblasti pa so pri¬ čele ob enajstih dopoldne na posebnem prostoru, ki je bil pripravljen na veli¬ kem stopnišču Kapitola. Po dosedanjem običaju se navadno odhajajoči predsed¬ nik popelje na bivališče novega predsed¬ nika in nato z njim pride pred Kapitol. Tudi Truman s svojo gospo je to na¬ meraval storiti, pa ga je gral Eisenho- wer prehitel in se je s svojo gospo pri¬ peljal pred Belo hišo. Pred glavnim vhodom ga je pričakoval predsednik Truman z gospo. Truman se je smeh¬ ljal, gral Eisenhower je pa bil zelo re¬ sen. Truman in Eisenhower sta sedla v avto, na stopnišču katerega so stali štir¬ je policijski uradniki. V drugem avto¬ mobilu sta se vozili gospa Trumanova in gospa Eisenhowerjeva. Časnikarji in nepregledne množice, ki so viharno pozdravljale Eisenhowerja na njegovi poti pred Kapitol, so opazili, da je bila gospa Trumanova tokrat močno resna, gospa Eisenhowerjeva se je pa prisrčno smehljala. Ko sta odhajajoči in novi predsednik prispela pred Kapitol so bili tam že zbrani vsi poslanci in senatorji, guver¬ nerji vseh 48 ameriških držav, genera- liteta, med katerima sta bila posebno vidna gral Marshall in Bradley, admi¬ rali, visoki cerkveni dostojanstveniki in člani diplomatskega zbora. Truman je prvi stopil na prostor, ki je bil dolo¬ čen za prisego. Za njim je to storil novi podpredsednik USA Richard Nixon, na¬ to pa še Eisenhower z resnim obrazom. Ko je končala zaprisega podpredsedni¬ ka Nixona je bila ura 12 in 20 minut, tako da so bile Združene Ameriške Dr¬ žave 20 minut brez predsednika, ker je mandat Trumana potekel ob 12. uri. Predno je prisegel Eisenhower je naj¬ niki sovjetov. Pri komunistih zadostuje samo en tak slučaj, da se vrže na delo ves aparat in da udari po vseh judih tako, da se izloči sleherna možnost ka¬ ke špionaže ali sabotaže. Sovjetska ofenziva proti judom je v marsičem tudi dober termometer o tem, kakšen je mednarodni položaj. Zahod¬ no “miniranje” komunističnih oporišč je vendarle moralo roditi nekaj sadov, ker so sedaj komunisti udarili na jude, ki gotovo niso vsi nelojalni državljani — toda nelojalnost ene desetine je tako nevarna za kom. diktaturo, da so se sovjeti odločili za ukrep, ki se izvaja se¬ daj proti vsem judovskim skupinam. In vendar so judje imeli v vrstah ko¬ munističnih strank čisto drugo taktiko kot pa v drugih evropskih strankah ali kulturnih in socialnih gibanjih. Drugod so bili največkrat razkrajalni element, pri komunistih so bili oni tisti, ki so bili najbolj radikalni, kruti in nekateri tudi krvoločni. Na komunizem so zrli kot na nekaj, kar jim prinaša uresni¬ čenje njih upov o novi oblasti in novem redu na vsem svetu. Sedaj se jim je tudi tu to upanje podrlo. prej vvashingtonski nadškof Msgr. O’ Boyle izmolil kratko molitev, pevka- črnka Maynor je zapela narodno himno, mornariška vojaška godba je pa zaigra¬ la najljubšo Eisenhowerjevo koračnico “America”. Kratko molitev je izmolil tudi nato visoki rabin. Predsednik vrhov¬ nega ameriškega sodišča Fred Winson je nato položil pred Eisenhowerja 3ve bibliji, “masonsko”, na katero prisegajo vsi ameriški predsedniki od Washingto- na dalje in manjšo žepno biblijo, na ka¬ tero je prisegel Eisenhower ob svojem vstopu v armado v West Pointu. Bese¬ dilo prisege je bral vrhovni sodnik, za njim ga je pa ponavljal predsednik Ei- senhower ki je levo roko držal na bib¬ liji,. Prisega je bila končana ob 12.32 uri. Eisenhower je nato podal najprej roko bivšemu predsedniku Trumanu, ki je takoj nato zapustil Kapitol zatem je pa objel svojo gospo. Novi predsednik je zatem nastopil svo¬ jo prvo pot v Belo hišo na čelu veličast- nego 17 km dolgega sprovoda, v kate¬ rem so bili tankovski oddelki, pehota, letalstvo, mornarica veliki topovi ’ za a- tomske izstrelke, alegorične skupine itd. V sprevodu je bilo tudi več vojaških godb. Nepregledne množice so vso pot viharno pozdravljale generala Eisen- howerja, pred katerim se je pred Belo hišo pomikal polne tri ure ta izredno pester sprevod. Navdušenje ljudstva je doseglo višek, ko je neki cowboy zapro¬ sil predsednika Eisenhowerja za dovol¬ jenje, če ga sme ujeti s svojo laso. Ei- senhovver mu je to smehljaje dovolil, nakar je cowboy z vso svojo spretnostjo zagnal laso in vanjo vjel novega pred¬ sednika. PRVI GOVOR NOVEGA PREDSEDNIKA Takoj po zaprisegi je imel gral Eisen- hower svoj prvi govor kot novi predsed¬ nik Združenih Ameriških Držav. Med drugim je povdarjal, da se popolnoma zaveda, da sta se dobro in zlo združila in oborožila in si danes stojita naspro¬ ti, kakor se je to redkokdaj v zgodovini dogajalo. Povdarja tudi, da ima vsa ta slavnost vse večji pomen, kakor pa je samo prisega novega predsednika. Tu so se zbrali ljudje kot narod, ki hoče ob tej priliki povdariti svetu vero, da bo¬ dočnost pripada svobodnim ljudem. Ko je prikazal viharna leta tega stoletja, ko so se rušili imperiji in padali nasil¬ niki, izraža svojo vero v osnovne demo¬ kratske principe, ki vodi vse javno in privatno udejstvovanje. Nato pa pov¬ darja: “Svoboda se bori proti suženjstvu, luč proti temi. Naša vera ne pripada samo nam, ampak vsemu svetu. Ta skup¬ na vez združuje kmeta na riževih plan¬ tažah v Burmi s pridelovalcem pšenice v Iowi, južnoitalijanske pastirje s pre¬ bivalstvom andskega govorja. Ta vez bivalstvom andskega gorovja. Ta vez Elsenhimer * novi predsednik USA! "LA PATM ES HAME DE T0D0S Y MEREČE EL CARINO DE SUS HUOS" El dia 1 de enero entro en su vigor el Segundo Plan Quinquenal preparado por el gobierno del actual Presidente General JUAN D. PERON. Este Plan abarca todo el territorio nacional ya que tiene presente las necesidades de to- das las clases sociales de la Nacion. El llamamiento del Presidente General Peron a la cooperacion eficaz de ča¬ da uno obtuvo un eco excelente y sincero, pues el pueblo es vivamente conscien- te de la grandeza de los planeš gigantescos, de la realizacion de los cuales de- pende tambien el porvenir luminoso de la Nacion contribuyendo asi tambien al afianzamiento de las conquistas sociales, economicas y politicas, obtenidas en el primer periodo del gobierno del actual presidente. Hace unos dias, el Presidente de la Republica, gral Juan D. Peron volvio a hablar sobre el Segundo Plan Quinquenal. Le dio la oportunidad de disertar so- bre el dicho Plan la reunion de los dirigentes de la CGT en el teatro Colon, don- de con el entusiasmo y fervor que son propios al general Peron destaco la im(- portancia de los proyectos concebidos que ahora exigen ,de todos y de čada uno su pronta ejecucion. Con el dicho discurso el Presidente Peron abrio la serie de 20 disertaciones que los represntants de los sindicatos y de la economia nacio¬ nal dictaran al pueblo en las proximas semanas, con el fin de ilustrar y expli- car la finalidad del Segundo Plan Quinquenal. El discurso del Presidente fue transmitido por todas las radioemisoras del Pais. Si el Plan tiende a servir a todo el pueblo, concluyo el General Peron, es necesario que tambien el pueblo colabore eficazmente en la realizacion del dicho Plan, pues “la patria es madre de todos y mereče el carino de sus hijos”. Los profundos y convencedores conceptos del Presidente han hallado una acogida muy cordial y entusiasta en toda la Republica. No hay duda que todo el pueblo con todo el afan y amor apoyara sus intenciones nobles y aportara asi a la realizacion del Segundo Plan Quinquenal en toda su extension. "DOMOVINA JE MATI VSEH IN ZASLUŽI LJUBEZEN SVOJIH SINOV" S 1. januarjem t. 1. je stopil v veljavo II. petletni načrt, ki ga je pripravila vlada predsednika generala JUANA D. PERONA. S tem dnem se je začel tudi izjavati na celem državnem področju, ker je ta načrt zajel potrebe vsega naro¬ da, vseh slojev na vsem obširnem področju republike. Pozivu predsednika generala Perona za sodelovanje vsakega posameznika za uspešno izvedbo tega načrta, se je narod v svojem rodoljubju odzval z vso is¬ krenostjo, ker se živo zaveda, da je od izvedbe grandioznih del, ki jih predvide¬ va ta načrt, odvisna njegova še lepša bodočnost in bodo z njimi vse že sedanje socialne, gospodarske in politične pridobitve dobile samo še trdnejšo osnovo, na kateri bo vstala Argentina še v večjem blagostanju in sijaju. Predsednik republike gral Juan D. Peron je pred dnevi zopet govoril naro¬ du. Priliko za ta govor so mu dali zbrani funkcionarji CGT. In pred njimi je v gledališču Colon imel svoj vsebinsko zelo bogat govor, prežet z veliko ljubezni¬ jo, ki spremlja vsa njegova dela za narod in republiko. S tem je začel serijo 20 govorov državnih funkcionarjev, predstavnikov sindikatov in gospodarstva, ki bodo vsi s svojega stališča osvetlili vsa hotenja in prizadevanja II. petletnega načrta. V svojem govoru, ki so ga prenašale vse argentinske radijske postaje, jd predsednik gral Peron prikazal vso velikopoteznost in veličino II. (petletnega načrta v vseh podrobnostih in koristi, ki jih bodo imeli od izvedbe tega načrta vsi sloji. Zato je pa tudi dolžnost slehernega rodoljuba, da pri izvedbi tega na¬ črta sodeluje, ker je “domovina mati vseh in zasluži ljubezen svojih sinov”. Globoka in iskrena izvajanja predsednika grala Perona so naletela na prisr¬ čen sprejem po vsej republiki in bo ves narod še z večjim zanosom podprl vsa njegova velika prizadevanja, da se II. petletni načrt v vsej celoti izvede. ra v Indokini, britanskemu vojaku, ki smrt zaloti na Malajskem otočju in Se- vernoamerikancu, ki žrtvuje svoje živ¬ ljenje na Koreji skupno veličino”. V nadalnjih izvajanjih je povdarjal medsebojno odvisnost vseh svobodnih na¬ rodov v vojni in v miru. Zato je prepri¬ čan, da obstoja moč svobodnih narodov v njihovi enotnosti, njihova slabost pa v medsebojni zavisti. Da bi to enotnost dosegli, da bi lahko odgovarjali vsem zahtevam sedanjega časa, je usoda za¬ upala odgovornost za vodstvo svobodne¬ ga sveta USA. Vse ameriške prijatelje zagotavlja, da severnoamerikanci pri tem dobro ločijo vodstvo sveta od im¬ perializma, med odločnostjo in krutostjo, med skrbno preračunano postavitvijo g’a [ ciljev in med bolestno reakcijo, želi, da svobodni svet ve: “grožnjam se ne po¬ stavljamo nasproti s presenečenjem in zmedo, ampak z zaupanjem in prepri¬ čanjem. čutimo to moralno moč, ker ve¬ mo, da nismo nemočni ujetniki zgodovi¬ ne. Mi smo svobodni ljudje. Mi bomo o- stali svobodni še naprej, ne da hi nas kdo kdajkoli mogel obtoževati največje¬ ga zločina proti svobodi, t. j. pomanj¬ kanja neomajne vere. Končno je pa smernice svojega bodo¬ čega dela strnil v devet točk, v katerih povdarja nespremenljive osnove za delo za svetovni mir, spoštovanje osebe in lastnine slehernega človeka. Povdarjal je tudi načelo, da ni na svetu manjvred¬ nih narodov in plemen. XMEWA V Angleška obveščevalna služba je od- t krila v svoji zoni zahodne Nemčije sku¬ pino nacistov, ki so pripravljali zaroto in posebne načrte za prevrat v zahodni Nemčiji. Pri tem je bilo ugotovljeno, da so bili zvezani s komunisti, da bi tako skupno prevzeli nadaljnje delo v enotni Nemčiji. Zaprli so sedem vodilnih na¬ cistov, med njimi dr. Naumanna, več pa jih je ušlo, zlasti v francosko zono, kjer je angleška policija brez moči. STARI NAČRTI Velika večina nacistov v Nemčiji je Vse naročnike "Svobodne Slove¬ nije", ki še nimajo porovnane na¬ ročnine za 1952, prav lepo prosi¬ mo, da nam jo takoj plačajo. NEMČIJI še vedno prepričana, da so največji na¬ sprotniki Nemcev zahodni zavezniki, zlasti pa Amerikanci. Okoli Naumanno- ve skupine se je zbiralo vedno več lju¬ di, ki so trdili, da mora ostati Nemčija v sporu med vzhodom in zahodom nev¬ tralna in da mora iskati zaveznikov na vzhodu, da doseže spet svojo enot¬ nost in neodvisnost. Res je, da so na vzhodu komunisti, ki bi morali pri tem z njimi sodelovati. Toda to jih ne mo¬ ti, dovolj je, da so sovjeti tudi zato, da odidejo vse 'zavezniške, zlasti pa ameri- kanske sile čimprej iz Nemčije. Ko bo¬ do zavezniki zapustili nemško ozemlje, tedaj bodo nacisti pokazali, koliko jih je. Vsi veliki nemški državniki so vedno trdili, da mora imeti Nemčija na vzho- (Nadaljevanje na 4. strani) Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 22. I. 1953 IZ TEDNA V TEDEN USA: Med prvimi nalogami, ki se jih bo lotil novi predsednik gral Eisenho- wer bo sklenitev vojaške pogodbe med USA in Španijo. USA bo dala španski vladi na razpolago kredit 125 milijonov dol., ameriške vojne ladje pa bodo ime¬ le prost vstop v važno luko Cartagena. USA bo dala na razpolago tudi sredstva za modernizacijo ostalih španskih pri¬ stanišč in letališč. — Prva izjava, ki jo je dal novi zun. minister Dulles, se je nanašala na latinsko Ameriko, Dejal je, da ima tako on, kakor vlada predsed¬ nika grala Eisenhowerja, namen storiti vse za poglobitev in pojačanje oboje¬ stranskih prijateljskih vezi med Ame¬ rikama. — John Poster Dulles kot novi drž. tajnik in Harold Stassen kot ravna¬ telj urada za vzajemno pomoč sta spre¬ jela ponudbo zahodnonemškega kancler¬ ja dr. Adenauerja za obisk Bonna ob pri¬ liki njunega potovanja v Evropo. — Gral Weyland je odkrito priznal, da pri¬ pravlja načrte za bombardiranje kitaj¬ skega kom. ozemlja, če bo za bombardi¬ ranje izdal povelje novi predsednik Ei- senhower. — V Bostonu je železniška nesreča zahtevala nad 50 ranjenih. VENEZUELA: Polkovnik Marcos Pe¬ rez Jimenez je prisegel pred parlamen¬ tom kot začasni predsednik. BRAZILIJA: Vlada se je odločila za še ostrejše nastopanje proti komuni¬ stom, ki že dalj časa napadajo kmete v dolini Valle do Rio Doce. Kmetje so se dosedaj pred kom. banditi branili sami. BOLIVIJA: Po zadnjem poskusu prevrata so začeli z večjimi čistkami v bolivijski vojski. ANGLIJA: List “The People” ima po¬ ročilo, da so sovjeti začeli mrzlično utrjevati baltsko obalo v dolžini 850 km. — V Angliji bodo od 25. t. m. zvi¬ šali tedenske mesne obroke radi novih pošiljk mesa iz Argentine. PRANCIJA: Predsednik vlade Rene Mayer je napovedal, da bo njegova vla¬ da stopila takoj v stik z vsemi zahod-> noevropskimi državami radi pojasnitve gotovih določil v zahodnoevropskem obrambnem paktu, nakar misli to pogod¬ bo takoj predložiti v potrditev parla¬ mentu. — Eduard Herriot je bil znova izvoljen za predsednika parlamenta. — V Parizu je bilo pred dnevi protestno zborovanje proti ponovni nemški oboro¬ žitvi in proti podelitvi odškodnine Krup- pu za razbitje njegovih ind. koncernov. ITALIJA: Vlada je predložila parla¬ mentu v odobritev zak. osnutek, ki bo pri bodočih volitvah favoriziral sredin¬ ske demokratske stranke pred stranka¬ mi obeh skrajnosti t. j. pred komunisti in Nennijevimi socialisti na skrajni levi¬ ci in neofašistom na skrajni desnici. Po novem vodilnem zakonu bo stranka ali skupina strank z absolutno večino pri volitvah dobila dve tretjini poslan¬ cev. Komunisti s svojimi sopotniki so po Italiji organizirali velike demonstracije, v parlamentu pa obstrukcijo. Pa niso uspeli in je bil zakon že sprejet. — De Gasperi namerava v drugi polovici mar¬ ca oditi na obisk v Washington, kjer bo sprejet pri predsedniku Eisenhoyerju. AVSTRIJA: Sovjetske oblasti so na¬ vozile v svojo zono velike količine živil in drugih važnih življenskih potreb¬ ščin ter so jih začele prodajati po dum- ping cenah. — Policija na Dunaju je odkrila široko razpredeno vohunsko mrežo v korist ZSSR. V njo so bili za¬ pleteni tudi nekateri am. državljani. FLRJ: V Sarajevu je v neki delavni¬ ci, ki je delala za narodno obrambo, prišlo do strahovite eksplozije. 21 delav¬ cev je bilo ubitih, 50 pa ranjenih. BOLGARIJA: Vladna agencija je ob¬ javila, da je policija odkrila mrežo vo¬ hunov, ki da so imeli svoje središče v Turčiji. PERZIJA: Po viharnih debatah je parlament odobril Mosadeku diktatorska pooblastila kar za celo leto. EGIPT: Tudi v Egiptu pravijo, da so odkrili zaroto, ki da je hotela povzroči¬ ti nemire in zrušiti sed. vlado. Več čast¬ nikov so zaprli, vse politične stranke prepovedali, njihovo premoženje pa za¬ plenili. Gral Naguib je proglasil “inter- regnum” za tri leta, kar z drugimi be¬ sedami pomeni popolno diktaturo. Na¬ guib je v izjavi časnikarjem tudi povda- ril, da zahteva odhod vseh angleških čet iz Egipta. FILIPINI: Kit. komunisti so sestreli¬ li ameriško pomorsko bombniško letalo v bližini Hongkonga. JAPONSKA: Gral Mark Clark je na prošnjo jap. vlade izdal povelje severno¬ ameriškim letalskim enotam, da morajo takoj streljati na vsako sovjetsko leta¬ lo, če bi v bodoče še preletavalo jap. državno področje. Prof. dr. AL. ODAR IZSELJENCI IN CERKEV Danes je veliko milijonov katoličanov med izseljenci. Mnogo jih je zapustilo domovino zaradi nasilja, mnogo pa je tudi takih, ki so odšli v tujino s trebu¬ hom za kruhom. V obeh primerih je vprašanje o izseljencih tudi verski in dušnopastirski problem. Znana stvar je, da pride vera pri izseljencu navadno v težko krizo. Če Cerkev, to se pravi, du¬ hovnik ob pravem času in na pravilen način ne prihiti na pomoč, se rado zgodi, da izseljenec krize ne preboli, marveč za¬ pade verskemu indiferentizmu in je končno praktično brez vere. Cerkev se je teh nevarnosti, ki so za katoličane na 1ujem, vedno zavedala. Papež Pij XII. je 1 avgusta 1952 izdal o tem obsežno konstitucijo, ki se za¬ čenja s pomenjljivimi besedami “Begun¬ ska družina Nazaretska”. V dolgem zgodovinskem delu tega papeškega doku¬ menta se popisuje v glavnih črtah, knj je Cerkev dosedaj storila za vojne ujet¬ nike, za izgnance, preseljene in izselje¬ ne ljudi. Moderna skrb Cerkve za izseljence pa se je začela na predvečer 1.svetovne vojne. Veliki dušnopastirski papež bla¬ ženi Pij X. je tudi v tej stvari stopil na nova pota. šlo je takrat v prvi vrsti za italijanske izseljence, zakaj italijanski narod je bil takrat tisti katoliški narod, ki je imel največ izseljencev. Isto je še danes. Nastane pa zanimivo cerkveno-prav¬ no vprašanje, kdo naj priseljence duš- nopasiirsko oskrbuje. Stvar ni tako e- nostavna. kot bi kdo misiil. Cerkev je razdeljena v škofije :n župnije po terito¬ rialnem načelu, škofija je poleg škofije, župnija je poleg župnije. Ne moreta ‘uiti dve župniji ali dve škofiji na istem o- zemlju. Za vprašanje o dušncpastirskem oskrbovanju priseljencev prihaja prak¬ tično v poštev župnija, ne škofija. Žup¬ nija oziroma župnik je namreč tisti or¬ gan, po katerem stopa Cerkev v stik s svojim vernikom. Ko se evropski izseljenec izkrca na ameriški obali in se naseli v kakem kra¬ ju, postane zaradi teritorialnega načela, ki je temelj cerkvene dušnopastirske organizacije, vernik župnije, v katero spada tisti kraj. Nujno torej dobi cer¬ kev, v katero naj hodi k božji službi, k poslušanju božje besede in k zakramen¬ tom, kakor tudi župnika, ki naj zanj skrbi. Pravno je torej stvar urejena, ne pa psihološko. Priseljenec je tujec v no¬ vi verski občini. Tuj je župniku in ta prav tako njemu. Navzlic obči litur¬ giji so vendar verske navade v novem kraju čisto drugačne, kot pa so bile do¬ ma. Kateri izmed vernih priseljencev še ni občutil te razlike? Toda, to bi se da lo še vse premagati, ko bi se priselje¬ nec pobrigal, da bi poizvedel, v katero župnijo pripada, ko bi začel hoditi v no¬ vo župnijsko cerkev in prišel v stik s svojim novim župnikom. Ta prehod iz stare v novo župnijo bi bil sicer zanj ne¬ koliko nevšečen. a premagati bi se dal. Novi krajevni župnik bi mu mogel pre¬ hod precej olajšati, če bi mu prišel s prijaznostjo naproti in bi ga uvedel v no¬ vo župnijsko občestvo. Ob dobri volji na obeh straneh bi se to dalo izvršiti. Prak¬ tično pa se to na splošno ne godi. Vzrok za to je na obeh straneh. Priseljenec je navadno dosti premalo zaveden katoli¬ čan, da bi v tujini iskal zvezo z župnij¬ sko cerkvijo in župnikom. Župniki na¬ sprotno pa se za priseljence ne zanima¬ jo, bogve s kakšnega razloga ne. Vča¬ sih se ne morejo, ker so sicer preveč zaposleni, včasih ne znajo najti stika s priseljenci, včasih pa jim primanjku¬ je aspostolske gorečnosti, da bi se sploh lotili tega dela. Izseljenec, ki ne pride v novem kraju v stik z dušnim pastirstvom, se redno izgubi v verskem pogledu. Takih izgub je na milijone. Ko se je v drugi polovici preteklega stoletja gradila dušno-pastirska organi¬ zacija v Združenih Državah Severno¬ ameriških, so za katoliške priseljence, ki so v tisočih prihajali iz Evrope, usta¬ navljali “župnije za poedine jezike ali narodnosti vernikov”, kakor jih imenu¬ je kanon 216 § 4 cerkvenega zakonika. Te niso bile razmejene zgolj po ozemlju, kakor so navadno župnije. Poljaki iz določenega okoliša v kaki ameriški ško¬ fiji n. pr. so imeli svojo poljsko župnijo, Slovenci iz istega okoliša slovensko, Ita¬ lijani italijansko itd. Te župnije so bi¬ le zgrajene po načelu osebne pripadno¬ sti k jezikovni ali narodni skupini, med tem, ko se navadne teritorialne župni¬ je grade po načelu krajevne pripadno¬ sti. Lahko je razumeti, da so jezikovne ali narodne žuunije mogle bolje zajeti priseljence svojega naroda, kot pa bi to mogle teritorialne župnije. Toda na¬ stale so druge nevšečnosti. Cerkveni zakonik iz leta 1917 jezikovnih in na¬ rodnih župnij ne odpravlja; nove pa se ne smejo ustanavljati brez posebnega dovoljenja svete stolice: “pri že $usta- novljenih pa se ne sme brez vednosti svete stolice nič spreminjati”, (kanon 216 § 4). Narodne župnije so kakor ventil, ki o- lajšuje napetost teritorialnega načela. So pa vedno le izjema. Cerkveni zako¬ nik jim ni naklonjen. V novo stanje je prišlo vprašanje o dušnem pastirstvu za izseljence in pre- seljence leta 1945. Že nacizem je prese¬ lil na ste tisoče ljudi; tem so se pridru¬ žili še novi milijoni, potem ko je ko¬ munizem zavladal v Vzhodni Evropi in Eisenhower 34. predsednik Združenih Ameriških Mm Dwight D. Eisenhower, ki je v torek, 20. t. m., kot poročamo na drugem me¬ stu, nastopil kot republikanec predsedniško službo v Združenih Ameriških Drža- prodrl tudi globoko v osrčje Srednje Evrope. Za begunce in preseljene ljudi je bilo treba nanovo organizirati dušno pastirstvo. Sveta stolica je v ta namen ustanovila mesta posebnih papeških de¬ legatov, ki so s pomočjo duhovnikov, kateri so bili v številu beguncev in pre- seljencev. oskrbovali dušno pastirstvo med preseljenimi množicami. Toda ta ureditev je bila le začasna. Danes je odpravljena. Pojavilo se je v vsej ostrini že več¬ krat razpravljano vprašanje: ali naj se priseljenci takoj vključijo v nove te¬ ritorialne verske občine, ali pa naj se zanje organizira posebno dušno pastir¬ stvo. če se izbere ta drugi način, v kak¬ šnem razmerju naj bo izseljensko dušno pastirsko osebje do krajevnih cerkvenih faktorjev, to je do krajevnega škofa in krajevnega župnika. O vprašanju so razpravljali škofje različnih narodov na svojih konferencah. Študirali pa so ga intenzivno tudi pri sveti stolici. Nava¬ jali so se razlogi za prvo in za drugo varianto. Razumljivo je, da so se kra¬ jevni škofje nagibali k mnenju, naj se varuje teritorialno načelo v celoti. Vprašanje je končno rešila že zgoraj omenjena konstitucija papeža Pija XII, z dne 1. avgusta 1952, ki se začenja z besedama Exul familia ali po naše “Begunska družina Nazaretska”. Kon¬ stitucija ima dva dela, zgodovinskega in pravnega. V zgodovinskem delu, kakor je bilo že zgoraj omenjeno, opisuje, kaj je Cerkev v zgodovini storila za ujetnike, begunce in izseljence, katerim je vsem vzor Sveta Družina na begu v Egipt, drugi, pravni del, pa prinaša novo ureditev dušnega pastirstva za izseljen¬ ce. Ta del bo izšel v slovenskem prevo¬ du s kratkimi opombami v marčni šte¬ vilki “Duhovnega življenja”. Nova ureditev je ohranila teritorial¬ no načelo, upošteva pa tudi posebnosti priseljencev. Za priseljence se določajo posebni dušni pastirji, ki morajo biti o- dobremi od svete stolice; oblast izvrše¬ vati dušno pastirstvo pa dobe od kra¬ jevnega škofa in stoje v svojem oseb¬ nem življenju kakor tudi pri izvrševanju svoje službe pod vodstvom krajevnega ordiniarija. Vrh tega pa pripadajo tudi lastni organizaciji izseljenskega dušne¬ ga pastirstva. Kar je v redni dušnopa¬ stirski organizaciji župnik, je tu izseljen, ski misijonar, kar je tam dekan, je tu direktor, kar je tam krajevni ordiniarij, je tu delegat za izseljenstvo pri konzi- storialni kongregaciji v Rimu. Zanimivo je vprašanje, koga je šte¬ ti med izseljence, za katere velje nova ureditev dušnega pastirstva. Najprej je treba reči, da se more vsak priseljenec takoj vključiti v krajevno versko obči¬ no, če se hoče. Teritorialno načelo, ki je pravilo v Cerkvi, ima torej prednost. Spoštuje pa se tudi svobodna volja pri¬ seljenca. Odloči se lahko za izseljen¬ skega dušnega pastirja svoje skupine ali za krajevnega župnika; dano mu je na izbiro (odstavek 39). Na vprašanje pa, kdo je priseljenec, ki ima to pravico izbiranja, odgovarja odstavek 40 v teh novih določbah tako¬ le; “Med prišlece ali tujce spadajo glede ARGENTINA Predsednik gral Peron je sprejel udeležence kongresa vinogradniške¬ ga delavstva. Nanje je imel govor, v katerem jih je opozarjal na dolžno¬ sti, ki jih ima vsakdo do svoje domo¬ vine in o potrebi izvedbe v celoti II. petletnega načrta. Pri. tem morajo sodelovati vsi: od najnižjega, pre¬ prostega človeka do najvišjega dr¬ žavnega funkcionarja in to tako v do¬ mačem gospodinjstvu, kakor tudi v javni upravi. Zvezna vlada je na svoji seji skle¬ nila, da je osnovna višina za izvedbo javnih del v II. petletnem načrtu, do¬ ločena za to leto, na $ 4.332.853.928. V Buenos Airesu se je v navzoč¬ nosti predsednika grala Perona se¬ stal Zvezni koordinacijski svet za vladne načrte za daljšo dobo. Ob tej priliki so predstavniki posameznih provinc izročili gralu Peronu izvode II. petletnega načrta za vsako pro¬ vinco posebej. Na vse je imel pred¬ sednik gral Peron govor, v katerem je med drugim povdarjal važnost skupnih naporov in koordiniranega dela. Glavni tajnik CGT Vuletich je imel v okviru 20 predavanj o II. petletnem načrtu govor o tem načrtu. V imenu vsega organiziranega delavstva je povdarjal, da vse argentinsko delav¬ stvo stoji za tem načrtom in ga bo z delom svojih rok tudi izvedlo. V Buenos Aires so bile prejšnjo nedeljo mednarodne avtomobilske dirke na ogromnem mestnem avto- dromu 17 de Octubre. Poleg domačih avtomobilskih prvakov so se jih ude¬ ležili tudi italijanski, francoski in angleški avtomobilski dirkači. Pri tekmah je zmagal Italijan Alberto Ascari. Drugi je prispel na cilj Luis Villoresi, tretji pa Jose F. Gonzalez. Tekmam je prisostvovalo 300.000 lju¬ di, za 100.000 ljudi pa ni bilo več vstopnic. Navzoč je bil tudi predsed¬ nik republike gral Juan D. Peron, ka-^ terernu so množice ljudstva prirejale navdušene ovacije. Sed. svetovnemu prvaku Argentincu Fangiu, ki je tu¬ di tekmoval, se je med samo tekmo pokvarilo vozilo in je radi tega mo¬ ral odstopiti od nadalnjega tekmo¬ vanja. Radi neprevidnosti ljudi, ki niso poslušali naredb policijskih ob¬ lasti in so se preblizu približali avto¬ mobilski progi je prišlo tudi do ne¬ sreče. Na krivini je skupino teh ljudi oplazil avto tekmovalca Farine. Re¬ zultat je bil 10 mrtvih in 30 ranje¬ nih. V Buenos Aires bosta prispela jutri na prijateljski obisk francoski vojaški šolski ladji “Jeanne d’Arc” in “La Grandiere”. Posadkama obeh ladij pripravljalo prisrčen sprejem. V Buenos Airesu se je od prejšnje¬ ga četrtka do nedelje mudilo števil¬ no zastopstvo kanadskih gospodar¬ stvenikov in industrialcev pod vod¬ stvom kanadskega ministra za trgo¬ vino in industrijo Clarece-a D. Ho- we-ja. V času njihovega bivanja v argent. prestolnici je bilo njim na čast več banketov in sprejemov. Sprejeti so bili tudi pri predsedniku republike gralu Peronu. Obisk je imel namen poglobiti in pojačati trgovin¬ ske stike med obema državama. Zvezna vlada v Buenos Airesu je izdala dekret, s katerim priznava ve¬ ljavnost maturitetnim spričevalom italijanskih srednjih šol. Zvezna vlada je odobrila še nak¬ nadnih 135,102.395 pesov za dovr- šitev raznih velikih javnih del. Ta¬ ko je med drugim od tega zneska do¬ ločenih 59.802.395 pesov za dovršitev raznih šolskih poslopij in za njihovo opremo. Poštna hranilnica je 13. januarja t. 1. potolkla sama vse svoje dose¬ danje rekorde. Tega dne je namreč dobila novih hranilnih vlog za $ 11,692.418. Samo v prvih devetih dneh tega leta so pa pri njej nove hranilne vloge presegle vse hranilne vloge v mesecu januarju 1952, ki so tedaj znašale 77 milijonov Pesov. Skupina argent. gornikov, ki se pripravlja na ekspedicijo na Hima¬ lajo, je pod vodstvom poročnika Iba- heza dosegla vrh Aconcague. Prav tako se je povzpela na vrh te najvišje ameriške gore tudi skupina Argen¬ tinske katoliške akcije s svoj m duš¬ nim pastirjem, ki je imel na vrhu go¬ re mašo za mir v svetu. Za turo na vrh Aconcague se pripravljata tudi skupini brazilskih in japonskih gor¬ nikov. Buenos Aires, 22. I. 1953 SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3. Ilovice vz Poročali smo nedavno o hudi bolezni titovega kom. gospodarskega diktator¬ ja Borisa Kidriča, predsednika “gospo¬ darskega sveta vlade. FLRJ”. 0 poteku njegove bolezni so zdravniki izdajali po¬ ročila kot o kaki najvišji državni oseb¬ nosti. Nekatere dni tudi po večkrat na dan. Tako so n. pr. 15. nov. 52. zdrav¬ niki objavili, da se je Boris Kidrič “po¬ čutil bolnega že več mesecev ob nepre¬ stanem padanju telesne teže in pojavih splošne slabosti.” Poročilo tudi pravi, da so zdravniki v začetku sept. 1952 ugo¬ tovili slabokrvnost s patološkimi spre¬ membami v belih krvnih telescih. Nato so ga začeli zdraviti s transfuzijo krvi. Po vsaki transfuziji se mu je zdravstveno stanje zboljšalo, po 9. transfuziji pa na¬ glo poslabšalo c “težkimi sprememba¬ mi splošnega stanja in krvne slike ter s padcem krvnega pritiska”. Zato so v Beograd nujno pozvali iz Londona še 3. angleške specialiste za kri in sicer Sir Mionela Whitby-ja, dr. C. J. C. Brit- ton-a in dr. A. J. Ewans-a, od domačih zdravnikov so ga pa zdravili dr. B. Lavrič, prof. dr. B. Kosanovič, prof. ge¬ neralni major dr. Jovanovič, prof. dr. R. Berovič, prof. dr. Fr. Bulič, docent dr. I. Papo, dr. B. Najdanovič in dr. V. Majstorovič. Ob zdravniških poročilih o zdravstvenem stanju nosilca komuni¬ stične revolucije med II. svetovno voj¬ no v Sloveniji je ljb. “Slov. Poročevalec” tudi zapisal da so “zaradi splošne skrbi naših narodov za življenje tov. Bo¬ risa Kidriča” tiste dni celo odpovedali nekatera volilna zborovanja v Srbiji. Povsod so jim napoti: Da se lahko preživljajo, so morale nekatere sestre iz uršulinskega samostana v Škofji Loki vstopiti v službe v Loškem muzeju, pri podružnici Narodne banke, na ekspozi¬ (Nadaljevanje z 2. strani) zahteva z isto logiko, da se morajo tu¬ di narodne manjšine upoštevati v duš¬ nem pastirstvu. Dušni pastirji narodnih manjšin naj bodo po možnosti vzeti iz njihove srede ali vsaj iz njihove jezi¬ kovne ali narodne skupine. Pri izvrše¬ vanju dušnega pastirstva v narodnih manjšinah naj se v mejah občih liturgič¬ nih zakonov upoštevajo jezik in verski običaji, ki so lastni narodni manjšini. Zveličanje duš je vrhovni zakon duš¬ nega pastirstva. Po navdihu tega zako¬ na so izdane nove določbe o ureditvi dušnega pastirstva izseljencev. turi soc. zavarovanja in drugod. Da ne bi bilo za komuniste prevelikega “pohuj¬ šanja”, če bi uršulinke prihajale v te službe v svojih redovniških oblekah, jim je prednica dovolila, da v službo lahko hodijo v civilnih oblekah. Pa se je kljub temu obregnil nekdo pod šifro “Ločani” v “Slov. Poročevalcu” ob te sestre in zahteva, da bi bil čas, “da ustanove, ki zaposlujejo te sestre, najdejo za potreb¬ no, da pred imenovane postavijo, naj ali zapuste samostan, ali pa javne službe, kajti dvoličnežev ne maramo.” Po odredbi predsednika Sveta za ljud¬ sko zdravstvo in soc. politiko vlade FLRJ so 31. dec. 1952 popisali vse zdravstvene delavce v državi. Najemnine za stanovanjske in poslov¬ ne prostore so doma zvišali kar Za 100%. Stoodstotni povišek dosedanjih najemnin oziroma polovico najemnin, določenih s prosto pogodbo, gre v sta¬ novanjski sklad. Mariborskega stolnega kanonika dr. Alojzija Osterca je v decembru obiskal tam. dopisnik ljb. “Slov. Poročevalca” ter mu je postavil “nekaj vprašanj o od¬ nosu med državo in cerkvijo.” Kanonik dr. Osterc je na postavljena vprašanja odgovarjal takole: 1. Kaj mislite o odnosih med državo in cerkvijo? “Kot dober državljan in do¬ ber katolik želim, da bi se odnosi med cerkvijo in državo čimprej zadovoljivo uredili z nekim “modusom vivendi”. Ta ureditev naj bi bila takšna, da bi jo mo¬ gli sprejeti cerkev in država. Na uredit¬ vi odnosov je zainteresirana cerkev za¬ radi pomirjenja vesti svojih vernikov, zainteresirana pa je tudi država, ker ji je gotovo do tega, da je kar največje število njenih državljanov zadovoljnih v vsakem oziru.” 2. Ali menite, da je v danem položaju ta ureditev možna? “Osebno sem mnenja, da je ureditev odnosov med cerkvijo in državo navzlic dosedanjim oviram možna. Prav gotovo si katoličani v Sloveniji želijo, da pri¬ de do ureditve odnosov med cerkvijo in državo, ker bi bilo to koristno. Cerkev bi naj priznala našo stvarnost in vpliva¬ la na duhovnike in vernike, da so lojalni in dobri državljani, država pa bi naj da¬ la cerkvi tisto svobodo, ki ji je potreb¬ na za izvrševanje njenega poslanstva.” Torej le priznanje, de Cerkev v Ju¬ goslaviji sedaj ne uživa svobode! “Crkveno zvonenje barometer kra¬ jevnega političnega položaja”. Pod tem naslovom se je neki “es” v ljb. “Slov. Poročevalcu razpisal proti sedanjemu župniku v Dobu in proti nekakšnemu tam. cerkvenemu “stenčasu” na cerkve¬ nem zidu. V oči ga je zbodel poziv star¬ šem, naj pošiljajo svoje otroke k verou¬ ku. Posebno ob stavku “Verouk je svo¬ boden, nihče ga nima pravice zabranje- vati”. Komunist je seveda takoj navil svojo komunistično lajno češ “da vsak naš človek ve, da je pri nas svoboda ver¬ skega prepričanja že z ustavo zajamče¬ na. In proti komu naj bi bil torej na¬ perjen gornji poziv? Komunist takoj odgovarja in pravi, da je gornja “paro¬ la naperjena staršem, ki rajši sami mo¬ ralno in svetovncnazorno vzgajajo svoje otroke in izpopolnjujejo vzgojo, ki jo dobiva otrok v šoli” Nato pa dobskega župnika napada radi tega, da otrok ne zadržuje pri veroruku “samo eno uro, ampak pogosto cele popoldneve”. Za se¬ stavo pozivov staršem naj pošiljajo svo¬ je otroke k poučevanju veroruka pa ob¬ tožuje Anico Jereb iz Vira, ki je bila radi “svoje sovražnosti proti naši ure¬ ditvi” na zahteve aktivistov OF izklju¬ čena iz učiteljišča. Končno se zopet spravi na dobskega župnika in za dokaz, da preširoko pojmuje “versko svobodo” navaja, da se ne drži točno navodil, da je enkratno cerkveno zvonenje ome¬ jeno samo na 5 minut. Umrli so. V Ljubljani: Marija Pola- ček, Dora Feigel.roj. Jeras, Ana Lav¬ renčič, roj. Hillmayr, gospodinja, Zvon¬ ko žafran, Marija Jošt, gospodinja, Stanko Deu, Ivanka Vadnou, vdova, Marija Zajc, roj. Carli, Marija Žvan, roj. Pfeifer, učiteljica v p., Ivanka Zdravje, Petrček Brodnik, Aleksander Hruška, davčni inšpektor v p. Vilko Volk. trgovski poslovodja, Oton Žvegelj, šofer podjetja Slovenija avtopromet, Ma¬ rija Virant, upokojenka, Anton Jagodic, pisarniški ravnatelj v p. Terezija Fer- mantin, Amalija Delak, roj. Čebular in Josip Niko Sadnikar, vet, inšpektor v p. v Kaminiku, Ivana Pavčič, gospodi¬ nja v Bizoviku, Franc Lužnik iz Polju- binja, Rihard -Jugovar iz Zagorja, Fe¬ liks Tršan v Št. Vidu nad Ljubljano, Franc Gmajner v Braslovčah, Anton Glad, kom. aktivist iz Grivca pri Fari, Franc Babnik, biv. mizarski mojster v Litiji, Lori Ahačič, upokojenec BPT v Tržiču, Ivana Zupančič, vdova po šol¬ skem upravitelju v Prečni in Marija Po¬ ženel, roj, Kenda v Idriji. Študentsko naselje so odprli v Lj. pod Rožnikom. Obsega 5 stanovanjskih ob¬ jektov za 1.100 študentov. Dograjena in zasedana sta že dva, tretji je dobil komaj streho, četrti ima zabetonirane "Lep biser, da ga ne preplačal!" O Koledarju-Zborniku Svobodne Slo¬ venije za leto 1953 dobivamo od vseh strani topla priznanja in čestitke. Povsod so naši ljudje z njim zelo zadovoljni in ne morejo prehvaliti njegove pestrosti in bogate vsebine. Izredno laskavo oceno o tej največji knjigi, ki jo vsako leto izdajo svobodni protikomunistični Slovenci v svetu, je pa napisal J. B. v “Ameriški Domovini” z dne 17. dec. 1952. V njej pravi o Ko¬ ledarju-Zborniku “Svobodne Slovenije” ze 1953 naslednje: “Lep biser, da ga ne preplačaš! To je bila moja misel, ko sem dobil Zbor¬ nik Svobodne Slovenije. Kakor sem v šolarskih letih z nepočakano radostjo hitel v župnišče po Mohorjeve knjige, ta¬ ko sem pohitel sedaj po Zbornik, če¬ prav sem prešel že vzpon med šestdeset in sedemdeset leti življenske poti. Ne vem, ali vsi čutite tako veselje nad slo¬ vensko knjigo v času našega izgnan¬ stva ? ” “Tudi Koledar pišejo v naslovu poleg Zbornika, a bi dejal, da komaj še o- pravičerc, ker teh šest ali osem strani ne pomeni nič proti dvestepetdeset, ki so napolnjene s tako bogato vsebino, da jih srkaš drugo za drugo s hvaležno pobožnostjo, kot bi praznil pol litra “je- ruzalemca” potem, ko bi že dolgo hre-! penel po požirku žlahtne kapljice. In tu- | di Koledar lahko zbega marsiko¬ ga, ker povprečnih koledarjev mnogi res ne prebirajo radi. In imajo prav'.” “To, kar smo sedaj prejeli iz Argen¬ tine, je pa Letopis in Zbornik najboljše¬ ga in najlepšega, kar so mogli dati na¬ ši kulturni delavci v težkih razmerah izseljenstva. Moremo biti upravičeno po¬ nosni na nje in hvaležni jim meramo bi¬ ti, da tako odlično reprezentirajo slo¬ vensko kulturno delavnost nove emigra¬ cije po komunistični revoluciji in ohra¬ njajo “vero in moč naše zvestobe sloven¬ ski pisani besedi.” “Peti je že ta Zbornik v vrsti s svo¬ jimi predniki. Bili so časi težkih preiz¬ kušenj in v “Uvodni besedi” jih popi¬ še: “Zašli smo v tok najhujše borbe z zahtevami dnevnega obstoja; redki slu¬ žabniki peresa so morali v poklice, ki so jih od tega dela trgali, poleg tega pa so bili razkropljeni še po vseh delih svobodnega sveta. Sredstva in pogoji za to delo so nam bili nasprotni; bila pa je ljubezen, zvestoba in poštenost, ki nas je spremljala in te trdne tradicije so bile tiste, ki so nas bogato podprle pri delu vseh teh pet let”. V nadalnjih izvajanjih J. B. v zgo¬ ščeni obliki prikazuje posamezne član¬ ke v Koledarju-Zborniku in nato svo¬ je poročilo o njem zaključi z nasled¬ njo ugotovitvijo in pozivom vsej sloven¬ ski emigraciji v svobodnem svetu: “Čemu bi še navajali in priporočali nekaj, kar se samo najbolje priporo¬ ča! Rekli bi samo to, da ne bi smelo bi¬ ti slovenske emigrantske družine, ki ne bi dobila v svojo hišo te zlate knjige, ki nas uči, razlaga našo prošlost, nam kaže vzore in nas tako plemeniti, dvi¬ ga in vodi k dobremu, k idealom. Pra¬ vijo, da je vedno manj idealistov. Jaz bi dejal, da je to zaradi tega, ker je vedno manj dobrih knjig, ki bi nas tako lepo vodile na pot idealizma, kakor to zamore naš Zbornik. Zahtevajte takoj to knjigo. Najlepše veselje boste s tem darom napravili svojim prijateljem, znancem, dragim osebem, pa tudi za vsakogar osebno je to zlata knjiga, najboljša, kar jih tekom let nudi slo¬ venska emigracija. Knjiga je iz emigra¬ cije za emigracijo. To je njena največ¬ ja odlika in priporočilo.” temelje, peti pa je še v načrtih, t. j. v oblakih. Načrti obljubljajo tudi krasne klubske prostore, športne igrišča, par¬ ke, narade in še marsikaj za “rdeči raj” na zemlji. Gradnja je trajala že od 1948. leta in država je dala baje skoraj pol miljarde dinarjev zanjo. Torej je to bil denar davkoplačevalcev vsehj barv, pretežno pa žulji protirdečih, ker teh je največ. Mogoče nam bo Lj. Po¬ ročevalec kdaj pojasnil, ali bodo soraz- zmerno smeli bivati v teh modernih zgradbah tudi študenti vseh mišljenj ali pa bodo smeli notri le sinovi partij¬ skih veljakov in njihovih prisklednikov. Lj. Poročevalec pojasnjuje, da jel vodja jugsl. delegacije pri UNESCU odstopil zaradi zmanjšanja proračuna te ustanove, ki da tako ne bo mogla izpolniti svojega programa. Grenko pa pristavlja, da je ogorčen tudi zaradi sprejema “fašistične Španije” v član¬ stvo organizacije UNESCO. Direkcija PIT je z decembrom v Lj. uvedla nov sistem telefonskih številk. Sedanjega štir ištevilčnega so preu¬ redili v petštevilčnega. V št. Vidu nad Lj. pa so prešli od tri -— na štirištevil- čnega. Izšel je tudi telefonski imenik s temi novimi številkami. MAM VAS POPEME 25. »JANUAR.? V prijetno domačo družbo na slovensko pristavo v M o r o n n, kjer se boste odlično zsgiavali na VELIKI DRUŽABNI PRIREDITVI ki j® ©b svoji dvajsetletnici priredi *'■ lis kovno življenje”. Višek prireditve bo Sijajen srečolov ob koncu prireditve pa nagradno žrebanje Začetek ob 16. uri. Vsi vljudno vabljeni! JOŽE VELIKONJA RAZVOJ TRSTA Trst je stopil po zadnji vojni v sre- [ dišče mednarodnega zanimanja. Postal i je ena bolečih, nerešenih točk na zem¬ ljevidu sveta, ena tistih, ki jih ni mo¬ goče rešiti, ne da bi reševanje ene spro¬ žilo plazu težav v mednarodnih odnosih in oživelo celo kopico novih nasprotij. Trst je do današnjega stanja prišel počasi. V teku stoletij se je izoblikova¬ la njegova podoba in izjasnila njegova vloga ter vezanost na zemljo, ki ga ob¬ daja ter na pisane in nepisane zakone, ki so ga utesnjevali ali pa mu omogo¬ čali ves razmah. Zgodovina mesta in pristanišča je bila že mnogokrat opisa¬ na, pa tudi mnogokrat ponarejena. Mar¬ sikdo je že poskušal prikazati vso pro¬ blematičnost Trsta danes in nekdaj, a se je navadno vse dokazovanje sprevr¬ glo v gesli, ki sta diametralno nasprot¬ ni: “Trst je naš!” ali pa “Trieste ita- lianissima!” V nadaljnjem se bomo sku¬ šali izogniti takemu prikazovanju ter na osnovi razvoja v preteklosti prikaza¬ ti današnje stanje. Potem ko je Trst prišel v roke Habs¬ buržanom (1382). je užival njihovo pod¬ poro ter se je kljub pomoči mogel le deloma protiviti nasprotovanju Benetk, ki so z vsemi silami podpirale svoje pristanišče ob Tržaškem zalivu — Ko¬ per. Komunalne svoboščine, značilne za italijanska srednjeveška mesta, so se iz¬ gubljale, vezi z zaledjem so postajale | trdnejše zaradi splošnih sprememb, ki | so zajele Evropo in ki so nujno odseva¬ le tudi v zaledju Jadranskega morja. Prvenstvo Trsta tedaj ni bilo predmet habsburškega zanimanja. Tako so minevala stoletja. Šele leto 1700 pomenja temeljno spre¬ membo in začetek novega obdobja. Do¬ tlej so Benečani imeli monopol zvez z Levantom, Karel VI. pa je proglasil svobodno plovbo po Jadranskem morju in s tem odvzel Benetkam monopol, le¬ ta 1719 pa je še ustanovil v Trstu svo¬ bodno luko. Poleg starega mestnega na¬ selja med Sv. Justom in morjem z luko na kraju, kjer je današnji glavni trg, je začelo rasti na nekdanjih solinah ter na nasutem svetu novo mesto ob današ¬ njem kanalu. Zanje so veljali novi za¬ koni. Iz mestnega centra, majhnega in starinskega, se začenja širjenje proti popolnoma slovenski okolici (Škorklji, Sv. Jakobu...), ki kmalu postane pred¬ mestje novega mestnega naselja. Ne naravna lega, marveč odloki o u- stanovitvi proste luke, o obveznosti pre¬ važanja blaga skozi Trst, so pospešili trgovino in rast mesta. Drugi odloki, izdani deloma v času Marije Terezije, so dali pravico n. pr. naselitve judom, prihodu tujcev in podobno. Bolj torej kot naravni razvoj, za katerega ni bilo v resnici v tistih časih prav nič več po¬ gojev v Trstu kot pri štivanu ob Tima¬ vi — in vendar je štivan propadel, Trst pa zrastel — je zaradi umetne ustvari¬ tve “ugodnosti” Trst postal izhodišče avstroogrskega imperija ter je zato z vladno in dvorno podporo zrastel v em- porij, velepristanišče za tiste čase, ka¬ kor je malo pozneje iz podobnih, bolj političnih kot gospodarskih razlogov zrastel in se ojačil novi pristan — Re¬ ka. Ne moremo trditi, da bi naravno za¬ ledje s svojim potencialnim pritiskom prisilil obmorska naselja, da so se raz¬ vila v pristanišča in tako služila zaled¬ ju, marveč je bilo pristanišče ustvar¬ jeno po volji vladajočih za potrebe veli¬ ke države, pri čemer niso vedno odloča¬ le le naravne ugodnosti, marveč mar¬ sikdaj povsem politični razlogi. Tržaško mesto je imelo s svojim so¬ razmerno majhnim pristaniščem (ven¬ dar zadostnim, za številne jadrnice) ob koncu 18. stoletja 17.000 prebivalcev, obsegalo je Staro mesto, Novo in Staro mitnico (Barriera Nuova, Barriera Vec- chia) ter bližnjo okolico. Novi deli so bili predvsem trgovski prostori s skla¬ dišči in shrambami za vozove v pritlič¬ jih ter nekaj stanovanj v nadstropjih. Po volji Avstrije je Trst postal držav¬ na luka. Njegovo brodovje je leta 1760 obstajalo iz 15 ladij z več kot 100 to¬ nami, ter iz 43 manjših; vse skupaj so imele 280 mož posadke (povprečno 5 na vsaki!). Devetnajsto stoletje je stoletje začet¬ kov industrializacije avstrijskih dežel. Zanjo so bile potrebne surovine, njej je bil potreben obširen trg. Trst je postal posrednik novega avstrijskega gospo¬ darstva ter je ob tem rastel. V svoj objem je pritegnil številno istrsko pre¬ bivalstvo, predvsem mornarje in ribiče, vajene morja, pritegnil pa tudi sloven¬ ski element zaledja, ki je nudil delovno silo v trgovski kot luški delavnosti. Stik in združenje teh treh glavnih ele¬ mentov — starega mestnega prebival¬ stva, novega dotoka Istranov ter Kra¬ ševcev —— je ustvaril rod Tržačanov, ki pa je ostajal v gospodarskem in poli¬ tičnem življenju potisnjen na drugo me¬ sto, kajti odločali so o Trstu in v Trstu vladni ljudje, v avstrijskih časih posla¬ ni s severa, po letu 1918 pa z juga. Sredi prejšnjega stoletja je notranji položaj evropskih dežel v zvezi z jače- njem medsebojnih stikov Evrope s pre¬ komorskimi deželami pokazal, da Trst ne more obdržati iz lastne sile prven¬ stvenega položaja med pristanišči, ki služijo srednje-evropskemu prostoru. Zaprto Sredozemsko morje je periferno morje. Trgovino s prekomorskimi deže¬ lami so pritegnili nase Hamburg in druga zapadnoevropska pristanišča. Iz tega položaja je rešilo Trst dokončanje Sueškega prekopa (1869) in s tem od¬ prtje novih poti proti vzhodu, istočasno pa tudi začetek močnega emigracijskega toka v ameriške dežele. Trgovski stiki, prevažanje blaga in ljudi, postajajo ob¬ sežnejši. mestno naselje raste, nove zve¬ ze z zaledjem (južna železnica 1. 1857, bohinjska proga 1. 1900) služijo novi funkciji, pristaniške naprave se širijo, avstrijska država zgradi ob glavni že¬ lezniški postaji v Trstu novo pristani¬ šče (1868-1893), a tudi to ne zado¬ šča naraščajočemu prometu najbolj kon- junkturnih let od 1900 do 1914. Zato so začeli z gradnjo novega pristanišča pri Sv. Andreju, a so delo zaradi vojne morali nrekiniti. Tržaško mesto je dotlej že seglo pre¬ ko slovenskih okoliških naselij: od Škorklje ob železnici v Rojan in do Barkovelj, povzpelo se je do Grete in Kolonje. od Vrdele do Sv. Ivana, povz¬ pelo proti Sv. Alojziju in zajelo Rocol, od Sv. Jakoba seglo preko čarbole pro¬ ti Skednju in Sv. Magdaleni. Izpolnile so se vrzeli, ki so dolgo zijale med me¬ stom (starim in novim) ter predmestji, zlile so se v enoto, ki je živela od mor¬ ja in prometa, ki ga je to stičišče mor¬ skih in suhozemskih poti nudilo, živelo pa tudi od številnih vzporednih delav¬ nosti n. pr. ladjedelnic, čistilnic, železar¬ ne, tovarne strojev, konopljarne, pivo¬ varne itd. Trst je do tedaj že narasfel (leta 1913) ter imel 247.000 prebivalcev. Zaledje, t. j. avstrijska država, je sle¬ dilo temu razvoju, ga podpiralo in ču¬ valo, zato je življenje zastalo, ko je a- tentat v Sarajevu sprožil svetovno voj¬ no. Konec vojne je prinesel Trstu mnogo novosti. Italijanski živelj je z združe¬ njem z Italijo upal, da je prišlo do iz¬ polnitve njegovih političnih tendenc ter da bo le nova država nadomestila sta¬ ro — Italija Avstrijo — vse pa bo o- stalo na poti, ki se je prekinila leta 1914. (Nadaljevanje na 4. strani) Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Slovenci v Argentini Mmemos Aires VSE NAROČNIKE PROSIMO, da nam plačajo naročnino za leto 1953 že sedaj. Naročnina za leto 1953 je: $ 65.— pri enkratnem vplačilu, pri plačevanju na¬ ročnine v obrokih pa za pol leta $ 35.— in za četrt leta $ 20.—. TEČAJ O DRŽAVNO-PRAVNIH VPRAŠANJIH bo na Victor Martinez 50 v času od aprila do oktobra 1953. Vršil se bo vsakih 14 dni. Dnevi in ure tečaja bodo določeni v sporazumu z udeleženci. Na tečaju bodo predavanja in razgovori o narodu, državi, suve¬ renosti, ustavnih oblikah, držav¬ nih zvezah itd. Vabimo može in fantje, zlasti mlajše, in vse, ki se zanimajo za ta vprašanja, da se prijavijo. Pri¬ jave je nasloviti na Avgust Hor¬ vat, Victor Martinez 50. Florida V decembru smo končali s slov. šolo, ki jo je vsako nedeljo obiskovalo pov¬ prečno 16 otrok. Imeli smo eno uro ve¬ rouka, eno uro slovenščine in vmes še vrtec s pestrim sporedom. Slov. tečaj je vodila celo leto gdč. Vera Prijatelj, vrtec pa gdč. Tilka Borštnarjeva. šolo smo zaključili z izletom v Tigre na o- tok Hiawatha dne 10. decembra. Krasna je bila vožnja z vlakom ob Rio La Pla¬ ta, še lepša pa vožnja z motorno ladjo mimo slikovitih otokov polnih rož in le¬ pih hišic. Na otoku Hiawatha je bila najprej tekma iz katekizma, nato pa ZMEDA V NEMČIJI (Nadaljevanje s 1. strani) du samo zaveznike in prijatelje, da bi mogla uveljavljati svojo premoč v svetu. Na to staro nemško politično načelo se sedaj naslanjajo nacisti, ko govore o nujnosti zveze s sovjeti. Pri tem nava¬ jajo, da imajo celo nekatere posebne obljube od sovjetov, tako zlasti to, da bo meja na vzhodu tako korigirana, da bo nova enotna Nemčija imela s Poljsko nekako iste meje, kakor jih je imela 1. 1939. Vzhodna Prusija bi verjetno ostala v ruskih rokah. Na račun Poljakov bi se tedaj izvedlo zbližanje med nemški¬ mi nacionalisti in sovjeti. ARETACIJE V VZHODNI NEMČIJI Zbližanja s sovjeti pa ne zagovarjajo samo nacisti, ampak tudi velik del dru¬ gih uglednih političnih osebnosti. Cen- trum ima v parlamentu v Bonnu le ma¬ lo poslancev, toda v njem je mnogo ta¬ kih, ki zagovarjajo sodelovanje s pro- gresisti in s tem tudi sovjeti. Bivši nemški kancler in voditelj centruma dr. Wirth je bil zadnji čas dvakrat v Mos¬ kvi, kjer je imel več konferenc s so¬ vjetskimi državniki. Kaj je opravil, se neve — odgovor pa so prinesli dogodki v vzhodni Nem¬ čiji, kjer so policijske oblasti nenadoma aretirale zunanjega ministra dr. Dertin- gerja, voditelja krščanskih demokratov v vzhodni Nemčiji. Dertinger je bil zu¬ nanji minister v vzhodni kom. vladi več let in kot tak je večkrat moral tudi v Moskvo, kjer so ga slavili in obdajali s častmi, kot se spodobi ministru zavez¬ niške republike. Sedaj pa ga je polici¬ ja aretirala in ga dolže, da je bil na svojem mestu “ameriški vohun.” Poleg Dertingerja so zaprli še dva druga mini¬ stra, ker da nista bila kos svoji nalogi in sta bila malomarna v službi. Poleg tega se nadaljuje preganjanje judov in samo na en dan je bilo v vzhod¬ nem Berlinu in vzhodni Nemčiji aretira¬ nih 2800 judovskih družin. Komunisti so v vzhodni Nemčiji zače¬ li izločevati vse, ki niso komunisti ali pa so kot taki nezanesljivi za bodočo po¬ litiko v Nemčiji. Judje se morajo umak¬ niti in izginiti, ker so pri nacistih pre¬ več osovraženi — iz vladnih položajev morajo vsi, ki bi nove sovjetske politi¬ ke v Nemčiji ne razumeli, ali pa bi se ji uprli. Ameriške oblasti so izvedle kontrolo nad tem, kaj prebivalci v zahodni Nem¬ čiji mislijo o bivši nacistični oblasti. Pred nekaj meseci je bil odstotek takih, ki si žele nacizem, še vedno pod 30%, toda tokrat je porastel skoraj na 40. Prav tako se je pokazalo, da je med nemškim prebivalstvom le malo navdu¬ šenja za evropsko unijo in za skupno oboroženo silo vseh evropskih držav, v kateri bi sodelovala tudi nemška vojska. Statistika o tistih, ki so bili vprašani za mnenje, je pokazala, da si Nemci že- odvisna; ne verujejo pa v uspeh skup- le svojo vojsko, toda ta mora biti ne- ne evropske oborožene sile. To trenje in nerazpoloženje proti tuj¬ cem v Nemčiji skušajo sedaj sovjeti speljati na svoj mlin. Sami sicer v vzhodni Nemčiji niso nič bolj priljublje¬ ni kot pa so ostali zavezniki drugod, vendar slutijo, da je propagandna učin¬ kovitost nacistov še vedno tolikšna, da bi nacisti mogli biti partner v kupčiji, s katero bi sovjeti vrgli zaveznike iz Nemčije in s tem tudi iz Evrope. Kar vedo sovjeti, vedo tudi nacisti ali drugi takozvani “nevtralci.” Sovjeti gledajo na položaj v Nemčiji tako, ka¬ kor približno v 1. 1939, ko je prišlo do nenadnaga pakta med Hitlerjem in Sta¬ linom. Lepe albume raznih vrst in kakovosti Slike slovenskih pokrajin Potrebščine za pisarno, šolo in dom Darila za razne prilike Vam nudi Sanferia y Papeleria SANTA JUHA Victor Martinez 39 - Buenos Aires POSREDUJEMO POŠILJANJE DARILNIH PAKETOV V DOMOVINO (Nadaljevanje s 3. strani) V zgodovini tržaškega pristana sprem¬ ljamo obdobja umetne konjunkture in obdobja umetno narejenih zastojev. Ni rečeno seveda s tem, da Trst ne bi imel naravnih osnov, da je in ostane veliko pristanišče. Nikakor ne! Vendar gospo¬ darske zakonitosti in politične razmere morejo to preprečiti, pa ves ugodni po¬ ložaj tega ne more odtehtati. Po letu 1918 je Trst izgubil velik del svojega “naravnega” zaledja. Italija je skušala to nadomestiti in je tudi v veliki meri nadomestila. Avstrija je še vedno pre¬ ko Trsta izvažala svoje blago. Vendar je Nemčija s svojimi preferenčnimi že¬ lezniškimi tarifami bližino tržaškega pristana kmalu paralizirala in pritegni¬ la v svoja pristanišča del blagovnega prometa ki bi po samem računu na karti moral iti preko Trsta. Jugoslavi¬ ja se je posluževala svojih pristanišč. Madžarska je ostala navezana na Reko, njeno ustvaritev, in ji Trst ni bil prav nič ugodnejši. Italija je z umetnimi od¬ redbami zadržala prometnost Trsta na neki višini, dasi ta ni nikdar dosegla predvojne živahnosti. Upoštevati je tu¬ di treba splošno spremembo v trgova¬ nju. Medtem ko so pred vojno tržaški trgovci po morju ali suhem pripeljano blago prevzeli t. j. kupili in ga nato naprej prodali, se je po vojni uveljavi¬ la direktna prodaja blaga, proizvodnik potrošniku oz. veletrgovcu. Dobršen del trgovcev je izgubil tako svojo zaposli¬ tev in je moral iskati drugod mesta za¬ se. Zgodovinske ostaline n. pr. trgovina s kavo, prekupčevanje z lesom, so delo¬ ma ostale, vendar niso mogle oživeti v toliki meri, kot je bilo pred vojno. Italija je sicer pridobila del tržaške¬ ga zaledja, a zaledje, ki ga je nudila Trstu Avstroogrska, je ostalo izven me¬ ja nove države, zato tudi po meji od¬ rezano od Trsta. Italija je v resnici sku¬ šala Trstu zagotoviti vsaj ohranitev, če že ne rasti, je pa to kljub naporom in finančnim žrtvam dosegla le deloma. Ali je bilo to gospodarsko upravičeno, je seveda drugo vprašanje in zakaj je to delala prav tako. Ugotovimo le, da po letu 1918 Trst ne raste več, da se bori za ohranitev vsaj dela nekdanjih trgovskih stikov, tako z zaledjem kot z deželami ob Sredozemlju ali prekomor¬ skimi predeli. Država to podpira, v ko¬ likor to ne ovira drugih pristanišč ob Apeninskem polotoku. Trstu ne more prepuščati monopola, kot je to mogla Avstrija, kajti Italija ima večja in na¬ rodnostno zanesljivejša pristanišča (Be¬ netke, k ; se iz starinskega muzejskega mesta skušajo razrasti v moderno po¬ morsko središče z novimi napravami v Margheri..., Neapelj, Genova, pa tudi malica, petje, rajanje, kopanje, vožnja s čolnom in ribji lov. G. Grad in njegova gospa sta nam ljubeznivo postregla s ča¬ jem in svežim sadjem. To je bilo živ¬ ljenja za otroke ves dan! Zvečer smo se odpeljali z lančo domov. Vsak je dobil v dar šop krasnih hortenzij. Krščeni so bili v naši fari naslednji Slovenci: Vinko Lesnika, sin Mihaela Vinkota in Antonije Borler dne 14. dec., Ferdinand Lozar, sin Vladimirja in An¬ gelike Guerrero dne 17. jan. 53 in An¬ ton Prešern, sin Gabriela in Marije To- maževic dne 18. jan. 53. 31ewd&za G. župnik Janez Tomažič je v Santa Rosa poročil g. Jožeta Kralja učiteljico gdč. Andoro Riveros. Mlademu paru že¬ limo božjega blagoslova v zakonu! Družabna prireditev. Dne 11. januar¬ ja popoldne je Misijonski odsek prire¬ dil veselo družabno prireditev pri Gril- SLOVENCI KOLEDAR-ZBORNIK SVOBODNE SLOVENIJE lahko dobite: V USA: Slovenska pisarna, 6116 Glass Ave, Cleveland 3, Ohio. V KANADI: G. Franc Košir,, 362 Welles!ey Street E., Toronto, Ont. V ANGLIJI: G. Jože Rehberger, 15 Rousbury, Stewartby, Beds. V AVSTRALIJI; Rev. Cloud Okorn ali Rev. Beno Korbič, 45 Vicotria Str., Waverley, N. S. W. Anglija Smrt rojaka. Dne 15. oktobra 1952 se je v Oldhamu med delom v tovarni ob stroju zgrudil mrtev Franc Rustja doma iz Vipavske doline. Pokojnik je bolehal dalj časa na hudi astmi. K več¬ nemu počitku so ga položili na pokopa¬ lišču v Oldhamu. V USA je v novembru odpotovala Roza Kranjčič z mamo. Na daljši obisk v USA se je pa podala Hermina Otro- kar iz Nelsona. V župnijski cerkvi v Bargoedu je bil krščen Jože Mirko Jug. Kronika Slovencev v Angliji. Kot po¬ roča “Pismo” je bilo v Angliji do 15. novembra 1952 5 smrtnih slučajev, e- najst krstov in štirinajst porok. Števi¬ lo seveda ni popolno, ker krste in po¬ roke vpisujejo pri maticah župnijskih u- radov v krajih, v katerih izseljenci ži¬ ve. Bilo je več nesreč, zlasti v rudni- Bari, Brindisi, Palermo, Savona...). Jugoslavija v tržaškem zaledju ne čuti nikake potrebe po tem pristanišču. Av- tarktična država, malo zaspana v svo¬ jem gospodarskem razvoju, nima tolike potrebe po stikih z zunanjim svetom (gospodarskih stikih namreč), kot so to čutile že industrializirane avstrijske de¬ žele, pa Češka in tudi Slovenija. Slo¬ venska industrija v zaledju je dobila drug trg, balkanski jug in se je nanj navezala in njemu prilagodila. Trst je ostal izven pravega zanimanja. Ker ni bilo gospodarskega, je zamrlo tudi po¬ litično zanimanje, posebno ker za Beo¬ grad Trst ni bil nikdar kaj več kot slo¬ venska sitnari ja. Zato tudi razumemo jugoslovansko tendenco ter uspeh, da si zagotove prosto luko v Solunu, ne pa v Trstu. Zadnja svetovna vojna je vzbudila v narodih upanje, da se bodo stare krivi¬ ce popravile. Tudi v Slovencih doma in po svetu je rastlo upanje, da se bo slo¬ vensko narodnostno vprašanje končno rešilo tako, da bo nova državna skup¬ nost, zrastla iz razvalin^ zajela ves slo¬ venski živelj. Upanje, da bo Trst v no¬ vi razmejitvi pripadel svojemu nepo¬ srednemu zaledju, pa je splahnelo prav kmalu. Dejansko ob umiku titovskih čet iz Trsta. Kompromisna rešitev Svo¬ bodnega tržaškega ozemlja bi mogla po¬ meniti idealno rešitev, če bi meje, ki ga Buenos Aires, 22. L 1953 čevih v Las Heras. Prireditev je začel preds. Misijonskega krožka g. Maks Ovčjak, nakar je podal dušni pastir du¬ hovno misel, g. Ludvik Ovčjak je imel nato daljši nagovor in Trilerjeva Mici misijonsko deklamacijo. Sledil je srečo- lov. V hipu je bilo prodanih 500 srečk, na katerih je sreča naklonila nad 40 le¬ pih dobitkov. Veseli del prireditve ob pogrnjenih mizah se je zavlekel do noči. Uspeh je bil nad vse zadovoljiv in je dokazal, da si Mendoški Slovenci žele večkrat takih veselih prireditev. Evita V nedeljo, 18. t. m. smo imeli tu sve¬ to mašo za pok. slov. pisatelja dr. Jože¬ ta Lovrenčiča, na katero je prišel tudi njegov sin Jože Lovrenčič iz Lanusa in več primorskih ter štajerskih rojakov. Pri maši je orglal primorski rojak g. Jože Mišič. Na njegovem domu so se pri kosilu zbrali nato nekateri ožji pri¬ jatelji. P O SVETU kih, pa tudi po tovarnah. Vsi so se po¬ zdravili. Več rojakov je zbolelo tudi za jetiko. Trenutno se šest takih bolnikov zdravi po bolnišnicah. Naši ljudje so med letom kupili več domov. Tako so fantje, ki so se preselili iz Skiptona ku¬ pili več hiš v Keighlevu.. Visoko na hribu v Bacupu — Lancs je nastala ce¬ la vas, ki hi jo lahko imenovali sloven- 1 ska vas. Prav tako v Coventryju. Bar- kingu, Londonu (Križnik), Bedfordu (Rehberger) in Rochdale (Grkman). PORTUGALSKA G. Miško Brumec, ki je živel zadnjih 5 let tu na Portugalskem, je odšel v Španijo za profesorja bogoslovja. Le¬ pe pozdrave vsem Slovencem v Argen¬ tini. IBrmstvemi oglasnih Prosvetna prireditev Krajevnega od¬ bora Društva Slovencev v Lanusu bo v nedeljo, 25 januarja t. 1. takoj po slov. maši. Predava g. R. Smersu o argen¬ tinski soc. zakonodaji (II. del-določila o bolezni, obratnih nezgodah in pok. zavarovanju). Vsi vabljeni! V TITOVEM SENATU Senator brani svoje mnenje. Ko kon¬ ča, mu reče predsednik senata: “Imaš pravo.” Nastopi drug senator s popolnoma nasprotnim mnenjem. Ko konča, mu pravi predsednik senata: “I ti imaš pravo.” Nastopi tretji isenator: “Kako jej možno, da je imel prvi prav in da ima obenem ttfdi drugi prav, ko trdi ven¬ dar popolnoma drugo stvar?” Predsednik senata: “I ti imaš pra- •trn Društvo Slovencev lepo proti vse one člane, ki še niso plačali vse članarine za preteklo leto, da to store vsaj do konca prihodnjega meseca Pravna posvetovalnica "Svobodne Slovenije" Povračilo prispevkov za pokojninsko _ zavarovanje Vprašanje: Star sem 62 let. Tri leta sem delal pri neki stavbinski družbi. Sedaj na ne morem več in sem delo pu¬ stil. Ves čas so mi odtrgovali prispe¬ vek za pokojninsko zavarovanje (jubi- lacion). Ali imam sedaj kake pravice? Odgovor: Do pokojnine nimate pravi¬ ce, ker nimate toliko let službe, kolikor jih za priznanje pokojnine zahteva za¬ kon. Pač pa imate pravico do povrači¬ la prispevkov. Čl. 77 dekreta štev. 1.937| 46 pravi namreč, da imajo člani s 55 in več let starosti — ako nimajo seveda pravice do kake večje ugodnosti in ako nehajo delati pravico do popolnega po¬ vračila svojih osebnih prispevkov in po¬ leg tega še 4% obresti od teh prispev¬ kov. Kei- ste torej stari 62 let in nima¬ te pravice' do kake pokojnine, imate pravico do povračila svojih prispevkov. Postopek za dosego povračila tega pri¬ spevka pa je tale: Pri svojem deloda¬ jalcu si poskrbite potrdilo kdaj ste pri njem delali, koliko ste zaslužili in da so bili plačani prispevki za pokojninsko zavarovanje. To potrdilo Vam mora dati delodajalec na predpisanem formularju. Nato si preskrbite še svoj rojstni list'. Napravite vlogo na Instituto Nacional de Prevision Social — Seccion Decreto 13.937|46, Paseo Colon, Capital Fede- ral. V vlogi na kratko prosite za povračilo prispevkov in priložite potrdilo delo^a^- jalca in rojstni list. Vse to pošljite po pošti s priporočenim pismom s povratni¬ co. HUDI LETALSKI BOJI NA KOREJI Na Koreji zavezniki nadaljujejo s hu¬ dimi letalskimi napadi na komunistična vojaška oporišča v zaledju bojišča. Obalslca komunistična središča so ob¬ streljevale zavezniške vojne ladje, med njimi tudi angleška križarka “New Castle”. Predsednik Južne Koreje Syngman Rhee je sklenil zaprositi novega pred¬ sednika USA grala Eisenhowerja za vo¬ jaško pomoč v višini 420 milijonov do¬ larjev za leto 1953. Zakonski par, mož oskrbnik, žena kuharica, dobra plača in stanovanje pri nemški družini. Ponudbe na upravo Svobodne Slo¬ venije. ”C1SA iSCftlTU” — sBS*se»*isss. lit slatsara® OLAZABAL 2336 Tel. 76-9160 pol kvadre od Cabilda 2300 KAKOVOST — naših ur, zlatnine in nakita je priznana podlaga za SOLIDNOST — ki je največje poroštvo za vse blago, ker je njega CENENOST vedno najboljše priporočilo za vse nakupe. VSA POPRAVILA UR IN ZLTNINE — hitro in zanesljivo. oklepajo, bile le administrativne črte in ne železni zastori. Po letu 1945 — z angloameriško za¬ sedbo — se je začelo novo razdobje v življenju Trsta, pristanišča in mesta. Pristanišče je bilo obnovljeno in izpol¬ njeno (zgrajen nov mehanični mlin, skladišča in žerjavi na pomolu Sv. An¬ dreja, železniška zveza od Sv. Andreja do Aquile, izgradnja industrijskega pri¬ stanišča...). Denarna sredstva Mar¬ shallovega načrta, ECA in italijanskih industrijskih velepodjetij so zagotovila izvršitev del, ki naj bi zagotovila Trstu ponoven razcvet in razrast. Euforija prvih povojnih let je dose¬ gla višek v letih 1948-49, ko je celo¬ kupni promet tržaškega pristanišča presegal višek iz leta 1913 — a to je bila euforija človeka s ceste in dnevne¬ ga časopisja, kajti istočasno so resni ljudje zmajevali z glavo, ker je bodoč¬ nost kazala očitne znake zastoja, pad¬ ca ali celo propada. Velik del blaga, ki je šlo skozi Tržaško pristanišče, je bilo blago ameriške pomoči, za katero je bi¬ lo gotovo, da ho prenehala. Hitra analiza p 'ometa pokaže, da so milijoni ton, ki so jih v tržaškem pri¬ stanišču preložili bili le preloženi, da je bil promet torej le čisti tranzit, na¬ menjen — po odločitvi Angloamerikan- cev — preko Trsta, pri čemer so izko¬ ristili dano ugodnost, a so jo leta 1951 že začeli, ob drugačni konjunkturi, o- puščati. Trstu je od tega tranzita osta¬ lo malo. Pač, zaposlitev pristaniških delavcev in transportnih podjetij; trgo¬ vina, ki je prej dajala Trstu pravi obraz in bogastvo, je propadala. Zavez¬ niki so si uredili za oskrbovanje čet v Avstriji in Nemčiji del pristanišča v Livornu ter tja prestavili svoje zani¬ manje. Težišče binoma mesto — pristanišče, ki je v normalnem položaju na prista¬ nišču, zaradi katerega in od katerega raste mesto, se je začelo prestavljati iz pristanišča na mesto, industrijsko središče, le deloma vezano na pristani¬ šče, na upravni center, jedro suhozemne okolice, za katero ni nikake nujnosti, da bi moral hiti oh morju. Odtod ne¬ naravnost sedanjega položaja. Treba je pritrditi prof. Rolettu, skrbnemu zasle¬ dovalcu tržaškega gospodarskega življe¬ nja, da je ugoden zemljepisni položaj Trsta tak le v teoriji, ob pogledu na karto, če ne upoštevamo človeka, ki je nagnjen k delavnosti zaradi političnih, socialnih in gospodarskih nujnosti. Te nujnosti so mnogokrot v nasprotju z danostmi narave, zato je tudi položaj Trsta tak, da lahko postane iz ugodne¬ ga in odličnega slab in življenja nespo¬ soben. (Konec v prihodnji štev.)