Poštarina plaćena u gotovu Cena Din 2*_ SOKOLSKI C LASNIK GlASiiO SAVEZA SOKOU KHALJ EVIKE JUGOSLAVIJE v Čuvajie ЏшбСшци. Izlazi svakog petka 9 Godišnja pretplata 50 Din • Uredništvo i uprava nalazi se u Učiteljskoj tiskari, Frančiškanska ulica 6 • Telefon broj 2177 • Račun Poštanske štedionice br. 12.943 • Oglasi po ceniku • Rukopisi se ne vračaju Ljubljana, 19 juna 1936 God. VII • Broj 25 S narašlajskim danima olpočele su svečanosti IV pokrajinskog sleta u Subotici Veličanstvena povorka — Uspela sletska svečanost - javna vežba — Akademija na letnjem pozorištu Zahvala N j. Kr. Vis. Kneza - Namesnika Pavla — Savež« SKJ Na pozdravni telegram, koji je VI skupština Saveza Sokola Kraljevine Jugoslavije uputila Nj. Kr. Vis. Knezu -Namesniku Pavlu uprava Saveza SKJ primila je sledeču telegrafsku zahvalu: »Zahvaljujući srdačno na pozdravu, šaljem Sokolstvu iskrene želje za uspeh u redu na moral-nom, fizičkom i kulturnom podi-zanju našeg naroda. Pavle« Poseta pretsednika Češkoslovaške Republike dr. Beneša, TIrševom domu Kada je 20 januara o. g. delegacija Češkoslovačke obce sokolske posetila dr. Eduarda Beneša, da mu čestita na njegovom izboru za pretsednika Češkoslovačke Republike, u toku razgovora pretsednik dr. Beneš živo se zani-mao za rad Sokolstva, a naročito za pripreme takmičara za olimpijadu. Tom prilikom obečao je. da če, čim mu to dopusti vreme, zvanično pose-titi Tiršev dom i lično se uveriti, kako su pripremljeni članovi i članice ČOS za Berlin. Ovo svoje obečanje ispunio je pretsednik dr. Beneš dne 3 o. m. Pretsednik dr. Beneš stigao je u Tiršev dom u 17 časova. U njegovoj pratnji bili su, pored njegove supruge, načelnik vojne kancelarije general Bla-ha i ministerijalni sa\etnik brat dr. Kršovak. Pretsednika dr. Beneša po-zdravio je starosta ČOS brat dr. Buli, kovski J zatim mu pretstavio članove • pretšedništva ČOS. Nakon kraeeg raz- gledavanja prostorija,. dr. Beneš je po-šao u vežbaonicu, gde su ga ispred po-strojenih takmičara i takmičarki pozdravili načelnik ČOS brat dr. Klinger i načelnica s. Provaznjikova. Tada je usledio nastup takmičara i takmičarki, koji su pokazali najbolje, što su do-sada na takmičenjima izvodili. Nakon svršenog nastupa, pretsednik dr. Beneš zahvalio se takrničarima i načelništvu rečima: »Zahvaljujem vam na odlično izvedenim vežbama, iz kojih sam se mogao uveriti, da ste na odličnoj višini i pripremljeni za medunarodnu borbu. Verujem, da čete nas dobro re-prezentovati. I kao uvek i vama kažem: izdržati i nikada popustiti!« Još je rekao i ovo: »Telovežba je isto tako važan problem našeg naroda kao i narodna odbrana.« Na dvorištu Tirševog doma upravo su vežbali tečajci šestnedeljne pred-njačke škole ČOS. I kod njih se pretsednik dr. Beneš zaustavio nekoliko časaka, našto se s članovima pretsed-pištva ČOS oprostio rečima: »Želim vam ponovno mnogo uspeha! Nazdar«. U Tirševom domu pretsednik dr. Beneš zadržao sc preko jedan sat i po. Izlet Jugoslovenskog Sokol« siva u Bukurešt — otkazan Savcz Sokola Kraljevine Jugoslavijo ovim izveštava svu braču i sestre, koji sil se bili prijavili za nameravani izlet posle subotičkog sleta na svečanosti u Bukurešt, da je ovaj izlet jugoslovenskog Sokolstva u poslednjem času od Strane nadležnih rumunskih faktora otkazan i da su pripremane svečanosti u Bukureštu odgođene za narednu godinu. Odgoda velikih svečanosti^ u Bukureštu, koje su se imale održati po-četkom meseca jula o. g., nakon pokrajinskog sleta jugoslovenskog Sokolstva u Subotici, usledila je zbog poznate* katastrofe, koja se desila 8 o. m. na stadionu kraj dvorca Kotročcni na dan velikog rumunskog praznika, kada se je slavila šesta godišnjica stupanja na presto Nj. Vel. Kralja Karola. Na tom istom mestu imale su da se održe početkom jula i velike svečanosti prilikom 20-godišnjice stupanja Rumunijc u svetski rat, na kojima su imali učestvovati i pretstavnici država Male Antante, rumunski gimnastičari, sva rumuneka nacionalna udruženja te jugoslovenski i češkoslovački Sokoli. Kako pak ta j stadion u tako kratkom roku nijc moguče temeljito rekonstruirati i pripremiti ga za ove svečanosti^ to su iste otkazanc, a time i odlazak jugoslovenskog i čcškoslovačkog Sokolstva u Bukurešt. Dolazak narašlaja i dece u Subotiču Subotica je sa svitanjem osvanula u novom ruhu. Nije bilo kuče koja ni-je bila ukrašena zastavom, ni prozora bez cveča. U našoj beloj Subotici, ovde na severnoj brani naše Otadžbine, ovaj slet našeg narašataja i dece bilo je svetlo i snažno zračenje mladosti i snage sokolskog vaspitanja i discipline kroz naše Sokolstvo. Prvi učesnici stigli su u Subotiču več u četvrtak 11 juna o. g. Moramo priznati, sve 6u nas iznenadili. Takmi-čenja treba da se održe u subotu, slct-ska svečanost — javna vežba — u ne-dclju, a naraštaj več dolazi u četvrtak. To nam najbolje pokazuje, s koliko su nestrpljenja 'i s kolikog su teškog oče-kivanja naš naraštaj i naša deca doče-kali svoje dane, da bi na takmičenju i na javnom nastupu pokazali snagu sokolskog vaspitanja. Veča grupa naraštaja došla je u petak po podne. Trebalo je tu videti našu omladinu. Nasmejani, razdragani, s pesmomi. smehom prolazili su subo-tičkim ulicama. Po svim krajevima grada odjekivala je sokolska pesma. Gde god se okreneš, ervene se sokolske ko-šulje i odjekuje sokolska pesma. Subotica je za jedno po podne pro-menila svoj izglcd. Monotonija grada izbrisana je s ulica bujicom mladosti. ,Kola natovarena zavežljajima i kovče-zima tutnje ulicama. Na kolima su i naraštajei, mašu ‘ rukama, kliču i po-zdravljaju prolaznike, koji im razdra-gano otjiozctravljaju. Sokolska se, mladež razišla po svi-ma četvrtima grada. Svi su se razišli po svojim nastanbama da se odmore od napornog puta, jer ih čekaju su-trašhje naporne utakmice. Sutra če se boriti naraštajei i naraštajke za časni naslov prvaka Saveza SKJ. Pošlo 21 časa naraštajči so više nisu vidali po ulicama. Iste slike pojačane s još večim brojem naraštaja koji ni je sudelovao na utakmicama vidale su se i u subotu. Ali toga dana utakmice su več bile završene. Mladež je želela zabave i igre. Ovo priredivački otsek nije preiL video. Sta se sada moglo učiniti? IH če se naš naraštaj ostaviti nezadovo-ljan ili če se na brzu ruku improvizirati neka veselica? Priredivački otsek je prihvatio ovo drugo. Uveče je na letnjem vežbalištu Sokolskog doma, na zelenoj tratini, pod krošnjama stoletnih stabala, uz pesmu i svirku tambu-raškog zbora Sokolskog društva Subotica, naraštaj se zabavi jao do 11 časova u noči. Posle toga vode su ih razveli u grupama po nastanbama. Več sam dolazak i ova improvizirana zabava* koja je nosila obeležje najsrdačnijeg i najiskrenijeg bratstva, ostavila je te večeri na Subotiču jedan-nezaboravni utisak, koji je došao do punoga izražaja u nedelju sa sokolskom povorkom, javnim nastupom i sokolskom akademijom. Subotica je jugoslovenska. Subotica je sokolska, ali te večeri bilo je u atmosferi po gradu ili boljo reči^ u našim srcima nešto još više, nešto što se ne može izraziti, zašto je naš reč-nik presiromašan, nešto što sc moglo samo videti tih dana kada je naša uz-daniea, naša omladina, svojom vedrom mladošču, jednim zamahom osvojila ceo grad i sve gradanstvo i vladalo s njim sve do odlaska. Dolazak brata Dure Paunkovića U subotu po podne s beogradskim brzim vozom došao nam jc kao mili gost II zamenik starešine Saveza, brat Dura Paunkovič, koji je zastupao naš Savcz pri svečanostima naraštajsko -dečjih tlana. Na stanici brata Paunkoviča do-čekao je Slctski odbor s velikim brojem članstva i sokolskom muzikom. Dočck jc bio srdačan i bratski. U ime Sletskog odbora brata Paunkoviča po-zdravio je starešina Sokolskog društva Subotica brat Nenad Rajič, zahvalju-jući mu se što nas je posetio u ovim važnim trenuteima kad sc sa naraštajsko - deč jim danima zapoeinju i ostva- ruju dogadaji koje je s nestrpljenjem očekivao Sever naše Otadžbine, pa i ceo jugoslovenski narod. Ostvarile su se naše želje i naši snovi. Predusret-Ijivošču bratskog Saveza omogučeno nam je, da vidno i pred celokupnom javnošču manifestujemo svoju jedin-stvenu svest i odlučnost, da evo svoje snage posvetimo istinskoj službi naj-večih narodnih ideala i svetinja. Brat Paunkovič se zahvalio na iskrenom dočeku. Izručio je Sletskom odboru pozdrav Saveza i celokupnog jugoslovenskog Sokolstva, želeči naj-veči uspeh IV Pokrajinskom sletu *Sa-veza SKJ. S bratom Durom Paunkovičem do-šli su iz Beograda i izaslanici Prosvet-nog odbora Saveza, dok su članovi Načelništva i Tehničkog odbora Saveza došli još u petak. Sa željezničke stanice povorka jc krenula u grad, gde su gosti 'smešteni po svojim nastanbama. Utakmice naraštaja U subotu preko celoga dana odr-žane su na Sokolskom sletištu, na lepo pripremljenom i tehnički doteranom terenu, utakmice muškog i ženskog naraštaja. Borbenost i sokolska svest naše uzdanice došla je do svog punog izražaja. Bilo je zadovoljstvo gledati vrhunce napora tela i volje za postignuče najviše mogučih rezultata. U ženskom naraštaju takmičilo se 10 vrsta višeg odel jen ja i 19 vrsta ni-žeg odeljenja. Osim toga takmičile su sc i pojedinke. Prvo mesto odnela je vrsta Sokolskog društva Kranj sa 3420 bodova, što iznosi 92% od svih mogučih bodova. Drugo je mesto zauzda vrsta Sokolskog društva Vukovar sa 3286 bodova, što iznosi 88%. Treče je mesto zauzela vrsta Sokolskog društva Petrograd Matica — sa 3181 bodom, što iznosi 86%. Od pojedinki prvo je mesto zauzela sestra Pogačar Slavica iz Kranja sa 593 boda ili 99%. Drugo je mesto zauzela sestra Sušič Milica iz Sarajeva sa 590 bodova ili 98%. Treče je mesto zauzela sestra Trečakova Do-brila iz Velike Kikinde sa 589 bodova ili 98%. U nižem odeljenju prvo je mesto zauzelo Sokolsko društvo Smederevo sa 3435 bodova ili 93%, drugo je mesto zauzcla_vrsta Sokolske župe Petrovgrad sa 3375 bodova ili 91%, a treče mesto je zauzela vrsta Sokolske župe Beograd sa 3343 boda ili 90%. Od pojedinki prvo su mesto zauzele sestre MihajlOvič Jovanka naraštajka Sokolskog društva BeogTad IV sa 586 bodova ili 98%, i setra Slavnič Andelija iz Scntc sa isto toliko bodova. Drugo je mesto zauzela sestra Stipan Nada iz Varaždina sa 584 boda ili 97%. Treče je mesto zauzela setra Stojič Ružiča iz Smedereva sa 580 bodova ili 96%. U takmičenju muškog naraštaja učestvovalo je 11 vrsta višeg odeljenja i 41 vrsta ni že <2 odeljenja. Takmičilo se ukupno 364 takmičara. L1 višem ode-ljenju prvo je mesto zauzela vrsta Sokolskog društva Zemun-Matica sa 4612 bodova ili 94%. Drugo je mesto za-uzc vrsta Sokolskog društva Ljubljana-Šiška sa 4304 uoda ili 87%. Treče je mesto zauzela vrsta Sokolske župe Kran j sa 4219 bodova ili 86%. Kao po-jedinci najbolje su so plasirali: prvo mesto Markovič Miloš iz Novog Sada sa 778 bodova ili 97%, drugo mesto Dukovac Mata iz Zemuna sa 777 bodova ili 97% i treče_mesto Kumičič Vlada »iz Zemuna sa 772 boda ili 96%. U nižem odeljenju prvo je mesto zauzela vrsta Sokolskog društva Sremski Karlovci sa 4091 bodom ili 95%, drugo jc mesto zauztla vrsta Sokolskog društva Kranj-Stražišče sa 4028 bodova ili 93%, a treče je mesto zauzela vesta Sokolskog društva Šibenik sa 4012 bodova ili 93%. Od pojedinaca prvo je mesto zauzeo brat Gerenčič Do rde iz Sremskih Karlovaca sa 693 boda ili 99%, drugo je mesto zauzeo Poznanovič Miodrag iz Sremskih Karlovaca sa 689 bodova ili 98%, i treče mesto je zauzeo Predič Stjcpan iz Niša sa 683 boda ili 97%. Utakmice su završene predveče, a rezultati su naraštaju objavljeni po podne na slctskoj svečanosti — javnoj vežbi. J< Sokolska povorka Posle uspelih pokuša na Sokolskom sletištu, oko 10 časova počele su se svrstavati pojedine grupe Sokola na svoja zborna mesta, odaklo če krenuti sokolska povorka. Čelo povorke obra-zovalo se na početku ulice Paje Ku-jundžiča. Kroz gusti špalir gradanstva, uz oduševljenjc i poklike, povorka je krenula ulicom Pajc Kujundžiča i uli-com Kralja Aleksandra, da bi se svr-stala pred Sokolskim domom. Desctak hiljada gradanstva pozdravljalo jc našu omladinu, zasipavajuči je odušev-ljenjem i cvečem. Prozori kuča bili su natrpani glcdaocima. Uz zvuke koračnica impozantna povorka prolazila je neprestano pozdravljana od Strane gradanstva, s pločnika, balkona, prozora. Zvuci muzike, pokliči, pozdravi, mahanje zastavama, zastavicama, marami-cama, cvečem i svime što se dohvatilo, stvarali su atmosferu oduševljcnja. Buru oduševljenja izazivala su sokolska deca, svrstana u guste kolone. Svuda i odasvud dizali su se valovi sve večeg oduševljenja. / Povorka je stigla prčd' Sokolski dom, na čijem su se balkbnu nalazili pretstavnici vojnih i civilnih vlasti, iza-slanici i mnoge ugledne ličnosti. Muška i ženska deca, učeniei i uče-nice srednjih škola, naraštajke, nara-štajci i muzike svrstali su sc pod balkonom Sokolskog doma. 6000 dece i naraštaja s muzikama na*žlo se il 11,30 časova u najuzornijem redu u kolonama raspoređeno na velikom prostoru ispred doma. Nepregledno mnoštvo gledalaca natislo se iza njih. Na znak trube tišina. Pretsednik opštine grada > Subotice pozdravio je u ime grada sVe prisutne ždeči im prijatan i nčzabo-ravan boravak u Subotici. Posle 'njega uzco je reč izaslanik g. Ministra prosvete, pozdravliajuči sokolski naraštaj, sokoleku decu, učenike i učcnice u ime gospodina Ministra. Posle tih pozdrava, zamenik starešine Saveza SKJ brat Paunkovič, pred tolikom lepotom poeinje sa zanosom i uzbudenjem svoj govor: — Draga omladino i deco sokolska! Sa dubokim uzbudenjem u srcu i sa sokolskim ponosom u duši ja sam srećan što s vama za jedno proživl javam lepotu današnjeg vašeg sokolsko-nara-štajskog dana, te vas sve zajedno kao zamenik starešine Saveza SKJ pozdravljam u ime Uprave Saveza, u ime svoje i u ime svakog osečajnog sokolskog srca našim toplim j bratskim sokolskim pozdravom: lepa naša sokolska omladino, ZDRAVO! Okupili ste se u ovom lepom i gostoljubivom gradu na severnoj medi otadžbine, da pokažete svoju snagu i izvežbanost, a time ujedno i snagu mlade Jugoslavije, koju nosite u blesku vaših učiju i u ubrzanim otkucaji-ma vaših srdaca. Sastali ste se iz bli-žih i iz daljih krajeva naše zemlje, da biste učvrstili veze medusobnog prijateljstva i bratstva, na koje vas upu-čuje naše Sokolstvo, pa da tako zbra-timljeni pretstavljate radost Nacije i ponos Sokolstva. Stali ste na ovu toplo voljenu ivicu Otadžbine, da pokažete celom svetu, kakav treba da bude mladi sfn naše Jugoslavije i kojim smerom treba da usmeri svoj hod u budučnost. Vi ste odabrali smer sokolski. I ja vam kažem, da od toga puta koji ste odabrali i kojim idete nema na svetu lepšega lazi od više Pref” postavljene sokolske jedinice. Sokolska društva, župe i Savez imaju svoje bibliotekare, čija je dužnost da prate kakve su nove knjige, koje su izašle^ i inicijativu za nabavku knjiga moze dati samo on a ne neko strano l|f^; »Sokolska prosveta«, kao i svi ostfl” časopisi, doneče prikaz tih knjiga 'Г° svome nahodenju. O ovome imaju s(; obavestiti sve sokolske jedinice kao_i javnost, da bi znala da se u buduce sve knjige, koje nisu sokolske a nisu poručene, vratc pošiljaocima. 3) da se sledeči predlog župe Pe" trovgrad primi i uputl organizaciono pravnom otseku u rad pri izradi nO've »Organizacije«: »Idejna škola za novo članstvo da bude obavezna za svakog novog pripadnika, time što če se pra/ vilnikom sokolskih društava propisati-da je pohadanje i uspešan svršetak odnosne škole uslov za prijem u do< tičnu sokolsku jedinieu«. _ _ : ' 4) Stavlja se u dužnost Upravi Saveza SKJ da poradi na tome, da sokolske jedinice budU cslobodene od svi« taksa, jer mnogi izdatci zbog ovfh lak' sa koče uspešan rad sokolskih jedinica* 5) da se u novoj »Organizaciji«.11 pravilnicima provede strogo princip koncentracije istih funkcija kod istih lica. * ., 6) da se što pre donese pravilnik 0 prosvetnim okružjima i poslovnik za rad na prosvetnim zborovima. 7) da savezni prosvetni odbor izradi jednoobrazna svedočanstva o pr°' svetnim točajevima za sve prosvetne tečajeve. IV Na predloge sokolskih župa: 1) da sc održavanje javnih prosla-va sokolskog rada za života pojedina-ca Sokola mogu održavati ali tako, dft one odgovaraju sokolskim načelima. 'Ig proslave treba da budu više potstrek naraštajima koji dolaze i više istica-nje primera nego ličnosti. Svaku ova-kvu prcslavu treba da odobri Savez predlog jedinice-u kojoj dotični deluje i župe kojoj ta jedinica pripada. Za-branjuje se predlaganje odlikovanj3 od strane sokolske organizacije, a *а' vodi se odlikovanje Saveza za sokolski rad; v i 2) da se na predlog Sokolske župc Sarajevo ustanovi »Sokolska Petrov3 petoljelka«, čiji je zadatak da u sokolske redove unese nov duh i novi st\a-ralački zanos u cilju izvršenja istorij' ske misije u Jugoslaviji. Dctaljan predlog za uvodenje »Sokolske Petrove Pc/ toljetke« upučujc se odnosnim otscci-ma na razradu, upotpunjenje i spr°' vodenje; 3) da sc traži od Ministarstva P™’ svete, da pretsednik Prosvctnog odbo ra Saveza SKJ postane stalnim član°f Glavnog prosvetnog saveta. 4) da savezni statistički otsek n‘ dopuni statistiku s rubrikom »Por^, nost u Sokolu« i da tu rubriku u 5' . Joj statistici vode sve sokolske Je nicc, kao i da se u kartotekama koJ. sc vode u svima jedinicama uve oc rubrika »funkcija u Sokolstvu,,° ntra no za koji je rad pojedini brat i scS najupotrebljiviji«; . 5) da se otsek za sokolske cetc zove »otsek za sokolski rad na ; j,. 1 da prema svom nazivu primi i \ ^ .eije koje iz njega proističu, t. J-obulnati i sokolska društva na s ’ 6) da sc prilivati predlog o ° 0. nju fondova za sanaciju i na kolskih domova kod Saveza i z p bazi uplatc 0.50 Din mesečno za kog pripadnika Sokola Kralje . ju goslavijc, i da kao osnovica z3 n(joV9 pravilnika o osnivanju ovih i,0vi-posluži predlog brata Branka zv ča, saveznog ekonoma. društva Predloži skupštine koji se stavlja-ju kao sugestija Upravi Saveza SKJ: 1) da se osnuje savezno putujuče lutkarsko pozorište, koje bi obilazilo pojedine sokolske j edini ce u celo j zemlji i na terenu propagiralo sokolsku misao; 2) da sokolska štampa posveti vc-ču pažnju pitanjima koja su u vezi sa podizanjem sela i sokolskog rada na selu; 3) da se u otseku za sokolske čete osnuje informativni biro, koji če pri-oirati i sokolskim jedinicama dostavljati sve informacije: o napretku u po-ljoprivredni, o nabavci poljoprivrednog alata, o cenama semena, gnojima i sve-ga što stoji u vezi sa gospodarskim podizanjem sela. Ovaj biro bio bi u početku informativno - posrednički s tim da se docnije pretvori u nabavlja-čku sokolsku zadrugu; 4) da se pristupi izdavanju jednog poljoprivrednog lista, odnosno da se još više poboljša list »Sokolsko selo«, koji če donositi članke i upute o čuvanju narodnog zdravlja, kako bi se i na taj način uticalo na unapredenje i vodenje sela na osnovu sokolske ideologije; 5) da Uprava Saveza SKJ hitno preduzme korake, da se izdejstvujc oslobođenje carine na poljoprivredni alat, za sada bar za plugove. 6) da se u Savezu SKJ .organizuje na širokoj osnovi odbor za seoski rad, kako bi se na taj način omogučilo sa-dejstvo u radu seoskim Sokolima na saveznim sedmcama i skupštinama, kao i da se sokolskim četama daju ista prava koja uživaju i sokolska društva. 7) da se u celom Savezu Sokola Kraljevine Jugoslavije proglasi »mesec socijalne pomoči« i uvede obavezna zimska pomoč za bedne i nevoljne sokolske pripadnike; 8) da Uprava Saveza SKJ poradi na nadležnom mestu kako bi se ozva-ničilo da se za sve sokolske priredbe odobri povlastica u vožnji na državnim železnicama i brodovima 75% od normalne cene za sve kategorije sokolskih pripadnika uopšte, a vežbačima što je moguče veči popust; 9) da se pravilnik za sokolske čete oštampa u »Sokolskom glasniku«; 10) da se učini apel na sve banovine, da banovinsku pomoč župama dele proporcionalno prema broju jedinicama i pripadnika župe; 11) da sc u Savezu SKJ osnuje ekonomat i prekine dalja saradnja sa Jugoslovenskom sokolskom maticom; 12) da se Sokolskom društvu Velja Luka isplati 5000 din. radi podele sokolskim pripadnicima kojima su^ od strane neprijatelja Sokolstva posečeni vinogradi; 13) da se sazove sastanak delegata sokolskih župa radi provodenja sistematsko« organizovanja narodno - od-branbenih otseka pri sokolskim jedinicama. 14) Odobrena je rczolucija Sokolske župe Ljubljana od 21 maja 1936 g., koju je uputila svojim jedinicama. Sokolsko slavje v Ljubljani Ljubljanska župa je svečano razvila svoj prapor — dar našega mladega kralja Staretu in ga pozval, da ga nosi ne-omadeževanega in ga brani neustrašno na čelu prerojenih sokolskih legij. Praporščak Stare je odločno izjavil »Obljubljam« ter poljubil in sprejel novi prapor. K praporščaku sta stopila kot častna straža s sabljama br. Štefan Žigon in br. Alfonz Lorger. Po telovadišču so zadoneli navdušeni pozdravi, godba pa je zaigrala »Hej Slovani«, ki jo je pela vsa sokolska družina. K besedi se je burno pozdravljen oglasil podstarosta SSKJ br. Engelbert Gangl in izročil pozdrave SSKJ in SSS. Častital je župi k visokemu odlikovanju in zaključil govor: »Prapori župnih edinic, z ničemer oskrunjeni, pobratite se z novim kraljevskim praporom!«. K novemu sokolskemu praporu so pristopali prapoščaki župnih edinic in se z njim pobratili, godba Sokola I pa je ves čas neumorno igrala »Pesem sokolskih legij«. Naposled so sokolske čete šle k mimohodu pred zastopnikom visokega kuma. Mimohod in veličasten sprevod Prva je strumno defilirala sokolska tleča, potem naraščaj in članstvo in ob zaključku sokolska konjenica. Strumen defile je napravil na vse prisotne zelo ugoden vtisk. Iz Lattermanovega drevoreda se je razvil po mimohodu veličasten sokolski sprevod. Na čelu je korakala sokolska deca z dečjim praporom Sokola I, sledila je godba Sokola I Tabor, nato načelnik župe br. Smole, člani župnega tehničnega odbora, novi sokolski prapor s spremstvom, člani uprave SSKJ, delegati bratskih žup in polnoštevilno župna uprava, za njo pa skupina Bolgark in Bolgarov v pestrih narodnih nošah, burno pozdravljaria od ljubljanskega občinstva. Nato so sc vrstile kolone članstv a in naraščaja s 27 članskimi in sedmimi naraščajskimi prapori. Sprevod, ki ga je zaključevala močna četa sokolske konjenice z dvema praporoma, je šel med gostim špalirjem občinstva po ljubljanskih ulicah burno pozdravljan med dežjem cvetja. Ljubljana je pokazala, da je sokolska in bo sokolska ostala. Pred Narodnim domom je bil spet strumen mimohod pred zastopniki, nato pa razhod. Vseh udeležencev v sprevodu je bilo okrog 1600. K slavju sokolske župe so brzojavno častitali župni starosta br. dr. Pipenbacher, ki mudi kot. predsednik maturitetne. komisije na otoku Braču, sokolske župe Sušak-Rijeka, Niš in Novo mesto in pa Jadranska straža. S slavja pa so bile odposlane vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju Petru II. in pozdravni SSKJ in starosti br. dr. Pipcnbacherju. Sijajno uspeli telovadni nastopi Kmalu po 14. se je zgrnilo na telovadišču, ki je bilo okrašeno s trobojnicami, glavna tribuna pa s sokolskimi prapori, okrog 5000 sokolstvu naklonjenega občinstva. V ložah so zavzeli svoja mesta polkovnik g. ŽiVanovič, zastopnik bana prof. Ferjan, podžupan br. dr. Ravnihar, zastopnik predsednika apelacijske-ga sodišča s. o. s. Strasser, podstarosta SSKJ br. Gangl, podnačelnik SSKJ br. Jeras, francoski konzul g. Remerand, senatorja dr. Gregorin in Pucelj, narodni poslanci br. dr. Fux, Turk in br. Lenarčič in predstavniki sokolskih žup. V častnem številu je bil navzočen tudi oficirski zbor in vojaštvo tukajšnje garnizije. Ob 15. je dal načelnik br. Albin Smole znamenje za pričetek telovadbe. Ob zvokih sokolske godbe je prikorakal na telovadišče ženski naraščaj (192), ki je savezne proste vaje opravil zelo skladno. Nato je nastopila moška in ženska deca (720) z župnimi prostimi vajami. Rajalni nastop in izvedba sta bili prav dobri. Po deci je nastopilo 20 članov, ki so hkratne vaje na štirih bradljih izvedli zadovoljivo. Zelo dobro se je postavil s saveznimi prostimi vajami moški naraščaj (248). Sledila je orodna telovadba vseh oddelkov, ki je pokazala lep napredek. Po orodni telovadbi je nastopilo 37 »starih Slovanov«, ki so proste vajo izvedli prav dobro. Pohvalno moramo omeniti, da je nastopil med starejšo generacijo tudi bivši načelnik ribniškega Sokola 65 letni Juvanec. Odlična je bila nato izvedba šestorice naraščajnikov Sokola 1 nato pa je 262 članic izredno dobro izvedlo savezne proste vaje, za njimi pa 298 članov. Lep razstop in prav dobra izvedba sta vzbudili pri občinstvu navdušene ovacije. Potem je 16 članov jezdnega odseka Sokola III izvrstno izvedlo vaje s sabljami. Sledil je izmenični tek 400 m X 300 m X 200 m X 100 m, pri katerem so nastopile vrste Sokola I, Sokola II in Sokola iz Moravč. Zmagala je vrsta Sokola I. Za zaključek je nastopila sokolska konjenica, ki je pokazala, da se tudi ta panoga sokolske telesne vzgoje uspešno goji v naših vrstah. Nastopili so člani in članice Ljubljanskega Sokola s četvorko, nato s preskoki čez zapreke, potem Sokol III z jahalnimi vajami in za zaključek preskoki članov in članic čez zapreke. Občinstvo je z največjim zanimanjem sledilo lepemu nastopu in nagradilo nastopajoče z dolgotrajnim odobravanjem. Sokolski župi v Ljubljani k uspehu zleta iskreno čestitamo in želimo, da br se pod novim kraljevim sokolskim praporom sokolske vrste prerodile za boljšo bodočnost jugoslovanskega naroda. J. H. Župni podstarešina brat inž. Bevc izroča kraljevski prapor praporščaku bratu Radovanu Staretu Prihod kraljevega zastopnika Ob 11. se je pripeljal zastopnik visokega kuma Nj. Vel. kralja Petra II. komandant ljubljanskega voj. okrožja polkovnik g. Ljubomir Živanovič, spremljan od sokolske konjenice, na slavnostni prostor. Do njegovega prihoda so se zbrali na slavnostni tribuni zastopniki g. bana br. prof. Ferjan, mestni župan g. dr. Adlešič s soprogo, zastopnik divizionarja general Jovanovič, podžupan br. dr. Ravnihar, senator br. dr. Marušič, zastopnika SSKJ prvi podstarosta br. Gangl in podnačelnik br. Jeras, član nadzornega, odbora SSKJ br. Sterickar, zastopniki sokolskih žup: Celje podstarosta br. dr. Milko Hrašo-vec, načelnik župe Kranj br. Beznik, podstarosta župe iz Karlovca br. Zcm-1 jak, podstarosta župe Maribor brat Kranjc in zastopniki raznih društev. Pri vhodu na zlctišče je pričakovala kraljevega zastopnika župna uprava s podstarostoma br. inž. Bevcem in br. Krapežem, tajnikom br. Flegarjem in načelnikom br. Smoletom, vsem na čelu prvi podstarosta SSKJ br. Gangl. Ko je prispel kraljevi zastopnik, je godba Sokola 1 zaigrala Paščanov »Sokolski pozdrav« in iz neštevila grl je zadonel »Zdravo«. Krasen je bil pogled na zbrane sokolske vrste na telovadišču, ki so vzorno postrojene z 27 društvenimi, sedmimi naraščajskimi in enim dečjim praporom stale pred odrom, kjer se je izvršil obred razvitja prapora. Pred mikrofon je stopil podstarosta br. inž. Lado Bevc in pozdravil kraljevega zastopnika. Dejal je med drugim, da hitimo v tem svečanem trenutku v mislih pred kraljev prestol z izrazi neomajne zvestobe. Naš kraljevski sokolski pra- Razvitje župnega prapora Polkovnik g. Živanovič je nato vzel v roke dragocen sokolski prapor, ga razvil in izrekel nied drugim: Bratje in sestre! Naš ljubljeni kralj Nj. Vel. kralj Peter II. je blagovolil podariti v znak svoje velike pozornosti in ljubezni do sokolstva sokolski župi v Ljubljani ta prapor, pod katerim se naj zbira Sokolstvo po geslu »Ne časti, ne slave« v službi naroda za svojega kralja in domovino. V imenu Nj. Vel. kralja Petra II. vam kličem: Živeli Sokoli! G. zastopnik je nato privezal na prapor dragocen svilen moder trak z napisom Peter II., nato pa je sokolska družina med viharnimi ovacijami zaklicala novemu praporu trikrat »Zdra-\ o!« Prapor je zatem sprejel podstarosta br. inž. Lado Bevc in v daljšem govoru orisal pomen sokolskega prapora. Med drugim je omenil, da se mora sokolstvo boriti z ovirami, ki se postavljajo v bran vsakemu napredku. V plemeniti borbi in nesebičnem zatajevanju je etična veličina Tyršcve sokolske misli, ki zasleduje le blagor celote in se bori s svetlim orožjem resnice in pravice. Ped tem praporom izjavimo zdaj, da smo neomajno prepričani o pomembnem poslanstvu Sokolstva. Ne sprejmemo nobenih očitkov, ki bi nam odrekali ne le dobro voljo in prepričanje, temveč bi celo zanikali etično vrednost in veličino Tyrševe sokolske misli, kateri sc predajemo z globoko vero, ki bo v lepši bodočnosti objela ves naš narod, kateremu hočemo s svetim navdušenjem služiti s sokolskim delom. Brat podstarosta jc nato izročil novi prapor praporščaku br. Radovanu 30~godi$n|ica Sokolskog društva Stara Pazova U nizu mnogih sokolskih proslavljanja, kojima Sokolstvo ukazuje na stvarna i pregalačka dela naših narodnih boraca za slobodu i prava naroda, Sokolsko društvo Stara Pazova zabeležilo je s 14 junom ove godine još jedan značajan dan u svom životu. Praznikom ovoga dana ispuniče se opet jedan od-lomak na stranici istorije društva i biti nadopuna zdravog i teškog današnjeg rada u duhu velikih težnja Sokola Kraljevine Jugoslavije. Sokolsko društvo Stara Pazova proslavilo je 14 juna tri-desetogodišnjicu svoga postojanja. I ono se je kao i mnoga druga sokolska društva, koja su nikla u isto doba, na-poredo rasla i bili istinski nosioci nove idejne orijentacije date stvaranjem Srpskog Sokola u Srem. Karlovcima setilo svojih prvih članova, koji su se u društvu zagrejavali visokim sokolskim idealima. Toga dana uzdignulo je češkoslovačkih žena uvek na ostvara* nju narodnih ideala. Prvo sokolsko društvo u Staroj' Pazovi bio je »Srpski Soko«, koje se osnovalo onih velikih dana kada su omladinci »Fruškogorske sokolske župe« dači i bogoslovi s poklicima: Ustaj! Živi! Bori se! Ne kloni!... obarali sve prepreke i zauzimali sva veča mesta u Sremu. Samo dve godine posle osni-vanja Srpskog Sokola u Srem. Karlovcima osnovano je i ovo Sokolsko društvo, a tada je več postojala i Sokolska župa ‘s trideset osriovanih sokolskih jedinica. Nikada gorih prilika, nikada manjeg iskustva pa ipak se nije nikada brže osvajalo i postizao sjajniji uspeh. Da li je danas teško s uspehom i do-broj stvari zbog teških problema, koji tište ceo svet i potresaju narode i države i nagrizaju njihov životni koren? Prvi korači ovog Sokolskog dru- Velika sokolska svečanost v Slovenjgradcu Z veliko vnemo se pripravlja Slo-venjgradec ter tudi vsa ožja in širša okolica na sokolsko slavnost dne 21. junija. Zanimanje raste od dneva do dneva in mirno lahko rečemo, da še ni bilo v Slovenjgradcu prireditve, za katero bi se vse pripravljalo s takim veseljem, kot se pripravlja za otvoritev Sokolskega doma Kralja Aleksandra I. in odkritje spomenika Velikemu Blago-pokojniku, prireditev, ki se vrši pod Najvišjim pokroviteljstvom Nj. Vel. Kralja Petra II. To bo praznik ne samo za Slovenjgradec, temveč za vso našo lepo Mislinjsko dolino. Res težke so bile žrtve, ki jih je doprinašalo članstvo v vseh teh letih' gradnje. V veliko zadoščenje in veselje pa nam je bilo vedno, da se je prošnjam odbora odzvalo res tudi mnogo naših prijateljev, ki sicer niso člani Sokola, a so uvideli važnost in potrebo trdnjave sokol, misli v Slovenjgradcu. Spored svečanosti je sledeč: Dne 20. junija, na predvečer otvoritve ob 20. uri slavnostna akademija. Dne 21. junija: I.) ob 10.30 slavnostna povorka, ob 11. sprejem in pozdrav zastopnika Nj. Vel. Kralja, zastopnikov oblastcv, Sokolstva in gostov, 3.) otvoritev doma, 4.) odkritje spomenika, 5.) ob 14. uri javna telovadba. Po telovadbi narodna slavnost. Pri povorki nastopi tudi sokolska konjenica in skupina narodnih noš. Sokoli in prijatelji Sokolstva! Pohitite 21. junija v čim največjem številu v naš lepi, obmejni Slovenjgradec, da z nami skupaj poudarite: Tu smo in tu ostanemo! Zdravo! Okrašena z državnimi trobojnicami je 14. t. m. sokolska Ljubljana pozdravila v svoji sredini sokolske vrste, ki so prihitele iz sokolske župe Ljubljana na svoj zlet in k razvitju župnega prapora, ki ga je daroval in mu kumo-val mladi sokolski kralj Peter II. Slavje sokolske župe se je začelo že v soboto popoldne na zletišču, kjer so bile izbirne tekme članov in članic za savezne na pokrajinskem zletu v Subotici. Tekme so pokazale prav zadovoljive uspehe. Davi so začele z jutranjimi vlaki prihajati sokolske čete na zlet in so krenile takoj na zletišče, kjer so bile skušnje za popoldanski nastop. por bo simbol naše nerazdružne sokolske celote, ki hoče Nj. Vel. kralju z iskreno ljubeznijo slediti na vseh potih njegovega vladarskega življenja za napredek Jugoslavije in za srečo naroda. Prosil je nato zastopnika visokega kuma, naj v tem smislu tolmači Nj. Vel. kralju našo globoko hvaležnost, ljubezen in neomajno vdanost. Vse sokolske vrline, ki si jih bomo pod novim praporom priborili s sokolsko vztrajnostjo in delom, se hočemo stav-ljati v trajno službo sokolskemu kralju Petru II. in kraljevskemu domu »Zdravo!« Vsa sokolska družina je za njim trikrat ponovila »Zdravo«, godba pa je zaigrala državno himno. Upravni odbor Sokolskog ovo Sokolsko društvo napore svoga tridesetogodišnjeg neprekidnog rada svečanom posvetom i razvijanjem članske i naraštajske sokolske zastave, koje če naraštajima društva stalno uka-zivati na sva nova i nova stremljenja u Sokolstvu. Taj dan bio je, ©sim toga, izraz primera sokolskog života i misli 0 usavršavanju duha i tela, koje se kao energija osečalo u životu i radu ovog Sokolskog društva. Veličinu rada, požrtvovnost i lju bav koje traže zadaci jednog sokolskog društva može punim osečanjem sliva-titi opet jedno društvo čiji su zadaci isto tako veliki. Članice Kola srpskih sestara i Udruženja češkoslovačkih žena u ispunjavanju jednog dela svojih visokih ciljeva unele su svoje misli 1 težnje u vezove članske i naraštajske zastave da bi tako svojoj brači i sestrama Sokolima pomoglc do ostvarenja onog dela sokolskog programa, kojim on dobiva mnogo jasnije, bliže i od-redeno značenje. Ispunjavajuči ovako svoje dužnosti Kolo srpskih sestara darovalo je i kumovalo članskoj, a Udruženje češkoslovačkih žena darovalo je i kumovalo naraštajskoj zastavi. Ova dva lepa poklona, dva sokolska emblema, označuju i ostali rad kojim če fzajednički polaziti Sokolsko, društvo, Kolo srpskih sestara i Udruženje Stara Pazova god. 1936 štva pošli su u pravcu stremljenja svoje sokolske župe i njihovih osnivača t ova skromna proslav* sokolskog društva treba da nas pot seti na dela svih naših članova, koji su se kroz ovaj period -rada oduševljavali sokolskom idejom, koja im je sve sokolske dužnosti činila lakim i lepim. Ti dobri i divni ljudi nestali iz naše sredine, oni su još medu nama i sa nama, oni su još i danas živi ugled našoj omladini kako se sa zanosom srca i uzvišenom dušom jedino iz ljubavi prema svome narodu i otadžbini, bez ikakve nagrade stavlja na žrtvu sve što se u sebi ima najlepše i najpjemenitije. Tih sejača sokolske ideje ima i na teritoriji Sokolskog društva Stara Pazova, kao ma tičnog sokolskog društva kome pripa-daju šest sokolskih četa u ovom srezu. Na njihovom licu vidc se duboke brazde njihovog sokolskog i nacionalnog rada, ali možda nezadovoljni mnogim nerazumevanjem dobrih stvari prisiljeni su da sadašnjem sokolskom radu prilaze s izvesnom neodredenosti i og-raničeno,. dok sc mi pitamo gde su ti ljudi puni zanosom sokolskih vrlina da sačuvaju staro i zidaju novo? I zar ne treba opet da svojim prinosom pomog-nu pravo rešenje svih naših pitanja prilazeči sokolskom radu s jednakim oduševljenjcm. J. K. Sokolski dem Viteškega Kralja Aleksandra L Ujedlnitelja v Slcvenjgrode-i Str. 4 »SOKOLSKI GLASNIK« God. VII - broj 25 Sokolsko društvo Stari Futog osvetllo je svoj dom i zastavu Na prvi dan Duhova, Futog je osvanuo sav iskićen cvećem, slikama i slavolucima. Toga dana osvetilo je društvo novi sokolski dom i. svoju so-kolsku zastavu. Od jutra celo selo »malo je svečano lice, a naročito sokolsko sletište, koje se je nalazilo na ostrvu preko dunavskog rukava. Veliki broj gostiju iz Novog Sada i bliže i dalje okoline počeo je da pri-stiže od jutra. Sokoli iz Novog Sada, na čelu ša starešinom župe br. dr. S. Pavlasom, koji je zastupao SSKJ i pretstavnikom župe bratom Milovanom Kneževičem, došli su autobusima. Za njima je stigla i grupa konjanika, članova Sokola iz Novog Sada i Petro-varadina. — Pre nego su počele pokusite vežbe doputovao je i g. Đorđe Marinkovič, inšpektor, zastupnik Bana. Posle liturgije, na kojoj je pevao hor Sokolskog društva formirana je povorka na čelu sa sokolskem konji-com i dvema muzikama. Povorka je bila oduševljeno i frenetički pozdrav-. Ijena od mnogobrojne publike, koja je pravila gusti špalir celim putem do sokolskog doma. Sokolski dom pružio je lepu sliku; bio je iskičen cvečem, Čilimima i državnim trobojkama. Kada je povorka stigla u 12 sati počeo je svečani obred, koji je izvršio g. paroh Stevan Nikolič. Posle toga brat dr. Topalov održao je kratak govor, a na kraju je hor Sok. društva otpevao državnu liimnu. Glavni deo svečanosti bio je osve-eenje zastave Sokolskog društva, koje je obavljeno posle podne na sletištu. U 3 sata formirana je povorka, koja je otišla prema opštinskoj kuči; gde je dočekala izaslanika Nj. Vel. Kralja — pod lepim slavolukom, brigadnog de-nerala g. Čedomira Jovanoviča. Pred njega je bila izjahala konjiča. U 4 sata stigao je g. Č. Jovanovič. Njega je pozdravila dobrodošlicom sestra Radojka Bogosavljevič, obučena u narodnu noš-nju i predala mu kitu ervenih karan-fila i ruža. Potom je u ime gradanstva pozdravio izaslanika pretsednik opšti- ne g. Dejan Kneževič. Nato je govorio starešina Sok, društva br. dr. Dorde Topalov, br. dr. Ignjat Pavlas, g. Marinkovič, zastupnik bana i zastupnik sreskog načelnika g. dr. Staniševski. Potom je cela povorka pošla na sletište, gde se je bilo več oko 5000 gle-dalaca. Po dolasku izaslanika Nj. Vel. Kralja — otnočeo je crkveni obred osvečenja zastave. Posle svečanog čina govorio je sveštenik Nikolič, a za njime je izaslanik Nj. Vel. Kralja pri-vezao u svojstvu kuma plavu skupoce-nu traku s grbom Kraljevsko« doma, na zastavu je prikucao tri zlatna klina u ime Nj. Vel. Kralja; Nj. Vel. Kraljice Marije i Nj. Kr. Vis. Kneza Na-mesnika Pavla. Predajuči zastavu starešini društva bratu dr. Topolovu, g. deneral Jovanovič izrazio je nadu, da če društvo znati da opravda visoko po-verenje, ko j im je odlikovano radeči za dobro Kralja i Otadžbine. Svoj govor završio g. Jovanovič pozvavši prisutne da se pomole za dug život našeg Mla-dog Kralja. Iz hiljadu grla razleglo se širokim Dunavom klicanje Kralju, Vojsci, Domovini i nedeljivoj otadžbi-ni. Po primitku zastave starešina društva brat dr. Topalov istakao je u kratkom govoru sreču i zadovoljstvo članova društva, koji če nastojati da opravdaju poverenje s Najvišeg mesta. Potom je brat Topalov pročitao pozdravne telegrame Nj. Vel. Kralju, N j. Vel .Kraljici Mariji i Nj. Kr. Vis. Knezu Namesniku Pavlu. Potom je održana javna vežba, koja je u stvari bila vežba drugog okruž-nog sleta Novosadske župe. Vežbe su bile od publike toplo pozdravljene, a naročito konjiča. Posle javne vežbe, razgledan je g. đeneral Jovanovič sokolski dom, živo se interesujuči za nadogradnju doma posle čega g. đen. Jovanovič bio srdač-no ispračen, a s. Jelena Dunderov predala mu je na oproštaju kitu belih ruža. Uveče je priredena vrlo uspela sokolska akademija. Ob 25-'letnici Sredtškega Sokola Okrožni zlel V Prlekiji so pred letom 1910. vzniknila samo tri sokolska društva: Ptuj, Ljutomer in leto dni pred ustanovitvijo središkega Sokola, Sokol v Ormožu, ki jim je bil namen zagreniti »Deutsches Leid« v Slovenskih goricah. Na iniciativo br. dr. Chloupeka, staroste Ljutomerskega Sokola, pa se je ustanovil Sokol v Središču, trgu, ki je kot oaza v puščavi kljuboval nem-škutarstvu. Dne 28. avgusta 1911. je priredila celjska sokolska župa skupno z brati Varaždinci župni zlet v Središče. Ta skupni žfet na srediških tleh je bil pravcata manifestacija jugoslovanskega bratstva, je dal povod, da se je že 22. oktobra ustanovilo Sokolsko društvo z nazivom »Dravski Sokol« s starostom br. Srečkom Dogša na čelu, ki je moral svojo nacionalno zavest plačati s smrtjo v graških zaporih med vojno. — S tem je bil storjen začetek borbe proti ponemčevanju in začetek borbe za narodno edinstvo, kajti že leto dni po ustanovitvi sokolskega društva je vzniknila misel ustanoviti »Stanko Vrazovo Sokolsko župo«, ki naj bi združevala varaždinskega, središkega, ormožkega in ljutomerskega Sokola. Zal se ta ideja radi preostro, umetno začrtanih meja ni uresničila'. Vendar pa so ostali br. Varaždinci vkljub temu zvesti slovanskemu bratstvu, ter z ogromno udeležbo na prvem samostojnem javnem nastopu, dne 25. avgusta 1912 to tudi dokazali. Mnogo borb in bojev je prestalo sirediško Sokolstvo pred vojno. Leta 1914., 29. junija .je bil zadnji pohod srediških Sokolov pred svetovno vojno v Ruše, kjer se je vršil župni zlet mariborske Sokolske župe, odkoder so se naši bratje vrnili s težkimi slutnjami v, srcih. Nastala je vojna. Mnogi,bratje so v borbi za jugoslovansko misel. izgubili svoje življenje kot dobrovoljci. Qni pa, ki so se vrnili, so takoj po svojem povratku vzbudili Sokola k novemu leošemu življenju v svobodni Jugoslaviji. Pa ne za dolgo. Kmalu ša?.ee moralF odzvati Majstro-vemu klicu ter krepko braniti našo severno mejo pod njegovim poveljstvom. Z nezlomljivo vztrajnostjo so po povratku iz koroških bojišč začeli misliti na gradnjo sokolskega doma, katerega so leta 1922. slovesno otvorili. Od tedaj naprej ni bilo več nikakih ovir za smotrno in vztrajno sokolsko delo. Čimdalj bolj je začel širiti Sokol svoj delokrog. Ustanovil 'je več odsekov (pevski, dramatični, tamburaški, godbeni). Organiziral v sosednjem Me-dimurju več sokolskih čet (Mihaljevec, Crečani, Mačineci itd.), ki so po zopetni ustanovitvi Varaždinske Sokolske župe pripadli njenemu teritoriju. Vendar pa jim je še danes Središki Sokol če že ne uradno, pa dejansko »matično društvo«, ki jim ob vsaki priliki proži svojo bratsko pomoč. Središki Sokol je v svojem neumornem četrtstoletnem delovanju iz- vršil ogromno kulturno-nacionalno delo v kraju samem kakor tudi v njegovi okolici. Vkljub težkim časom je sokolsko središko članstvo nabralo skromen znesek za prapor, ki ga bo razvilo ob priliki proslave 25 letnice obstoja sokolskega društva v Središču dne 14. junija 1936., ko sc bo vršil okrožni zlet ptujskega sokolskega okrožja. Z željo, naj še nadalje vztraja središki Sokol, kot najvažnejši napredni, kulturni center, na svoji po M. Tyršu začrtani poti, kličenm bratskemu društvu ob proslavi njegove 25 letnice bratski: Zdravo! Okrožni javni nastop v Domžalah Kamniško sokolsko okrožje je pri-ledilo v nedeljo 31. maja t. 1. v Kamniku okrožno javno telovadbo, na kateri so sodelovale vse okrožne edinice. Dopoldan so se vršile skušnje in štafetni tek 400 X 300 X 200 X 100 m, za katerega so bile prijavljene naslednje edinice: Domžale, Kamnik, Ježica, Mengeš, Radomlje in Trzin. Startalc so razen Radomelj vse prijavljene edinice. Na cilj so pa prispeli kot prvi Moravčani, drugi Domžale, tretji Trzin, četrti Ježica, Kamnik in Mengeš so bili diskvalificirani. Popoldan ob 14.45 je bil sprejem gostov na kolodvoru, nakar se je formiral pred kolodvorom sprevod z godbo Sokola I na čelu. Ob 15. uri je krenila skozi mesto lepa sokolska povorka z praporima iz Kamnika in Mengša, pogrešali smo pa prapor iz Domžal. Na telovadišču jc brat podstarosta Stare pozdravil vse navzoče posebno pa zastopnika župe, župnega načelnika brata Smoleta. Javna telovadba še1 je začela ob 15.30. Nastopi poedinih oddelkov so sledili po naslednjem redu: deca (150), ženski naraščaj (32), za naraščajniki so nastopili člani na drogu in bradlji, naraščaj pa na krogih in preskoke čez mizo, nato moški nar. (58), člani (44), članice (48), člani krogi, nakar je šestnajsterica nar. iz Kamnika zaključila spored. Vsi oddelki razen šestnajsterice iz Kamnika so nastopili z župnimi prostimi vajami. Vse točke so bile lepo in skladno izvedene. Ves nastop je vodil okrožni načelnik brat Vidmar. Prireditvi jc mnogo škodoval dež, ki je padal ves popoldan. Ob 17. uri jc bil ves nastop zaključen. Nameravana zabava.se zaradi dežja ni mogla vršiti. MALE IZ NAŠIH JE D IN IC A GOTOVUŠA. — Javni čas. O Duhovima održala je naša četa svoju jav-nu vežbu, koja je bila odlično posečena kako iz domačeg tako i iz okolnih sela. Naročito je bila dobro zastupljena br. četa iz Otilovića. U vežbama su na-stupila 42 brata. Vežbe su izvedene složno i jednoobrazno, uzorno i divno. Seljaci i seljanke divili su ec svojoj de-ci, susedima i svojim milim i dragim sinovima. Iza brače članova nastupio je naraštaj iz Gotovuše. Posle svršenih vežbi br. Milivoje Rakočevič, starešina čete iz Otiloviea, održao je sakupljenom narodu predavanje o Sokolstvu. Iza toga je nastalo narodno i sokolsko veselje. SRBOBRAN. — Sokolsko društvo Srbobran održalo je svoju javnu vežbu na dan 17 maja 1936 god. uz sudelo-vanje br. Sokolskih društava Staro-be-čejskog Sokolskog okružja i drž. gimnazije u Srbobranu. Traži se načelnik Sokolskom društvu Vrnjačka Banja potreban je doban načelnik da vodi društvo. Na rad može stupiti 1 jula t. g. Uslove s kvalifikacijama primarno do 25 o. m. Sok. društvo Vrnjačka Banja SitHe „Sokolski glasnik"! 139-2 Brodarsko akcionarsko društvo »OCEANIA* Siišak podriava ovo redovite pruge 1. J ADR AN-MARSEILLE-ŠPANIJA-SJE V. AFRIKA-KANARSKO OTOČJE 1 povrata)* Polazak: iz Sušaka (event. Trata), Šibenika, Splita, Dubrovnika 2 za. Marseille, Barcelone, Valenciju, Oran, Casalilancu, Teneriff« i Las I almas, tičudi po potrebi i ostale luke u praven pruge H. JADRAN-MALTA-ŠPANIJ A-MAROKO 1, povratek . Polazak: iz SuSaka (event. Trsta), Šibenika, Splita, Dubrovnika - za. Maltu, Bareelonu, Valenciju, Alicante, Oran i Casalilancu, ticući po poirei« i ostale luke u pravcu pruge П1. JADRAN ■ SJEV. AFRIKA - VALENCIJA - MARSEILLE i povratak Polazak: iz Sušaka, (event. Trsta), Šibenika, Splita, IJubroVn‘}^1 ** * Tunis, Alžlr, Valenciju i Marseille, tičšući po potrebi i ostale luke u pravcu pruge IV. JADRAN - SJEV. EVROPA . T . Polazak: iz SuSaka, Šibenika, Splita i Dubrovnika 2 za: London, Anvera i Hamburg, tičucl po potrebi i druge luke u pravcu pruge Za sve Inlormaclje obratttl se na upravu drnStvu u Suiaku. Telefon: 131 I 323 Braćo I sestre! Nabavljajte odore, vježbovna odijela i ostale sokolske potrepštine kao i sokolske zastave uz najjevtiniju cijenu i solidnu izradbu kod bratske radnje: BRANKO PALČIČ .... dobavljač Saveza SKJ ......... CENTRALA: ZAGftEB, KRALJICE MARIJE br. 6 FlLIJALA: BEOGRAD, BALKANSKA 24 * TRAŽITE BESPLATNE CJENIKE! 137-7 Kako u moralnom, tako i u mate-rijalnom pogledu, a naročito u tehni-čkom pogledu, ova je javna vežba uspela vrlo dobro. Broj vežbačih kategorija bio je vrlo lep. U vežbi je uČe-stvovalo: sokolske deče 812, muškog naraštaj a 38, žensko« naraštaja 32, članica 30, članova 40, gimnazija 80, Sokolska četa Mileševo 17. Ukupno 1109 učesnika. TUZLA. — Dečje takmičenje. Dne 21 maja održali smo dečje takmičenje i tečaj za vode dece na selu. Na ovom kratkom tečaju mi smo našim radnicima sa sela dali oiputstva o radu sa seoskom omladinom i izradili odnosni raspored rada, koji smo i praktični pokazali. U 14 časova po podne otpočelo je dečije takmičenje, posle Sokolskog pozdrava vrste su išle na razne discipline. Na takmičenju je sudelovalo- 32 muške i 28 ženske dece. S ovim takmičenjem bio je povezan idejni deo u kome su obradeni ovi pismeni zadaci: Naš mladi Kralj, Zašto sam Soko? Zašto vežbamo? i O sokolskom pozdravu. ŠIBENIK. — Svečanost sokolske omladine. U subotu 6 juna proslavila su naša deca godišnjicu oelobođenja od ital. okupacije. Velika dvorana bila je prepuna naših mališana i njihovih roditelja. Sve vežbe odlično su izvedene, kao i sve točke programa. Vilharovu »Sokole divni« otpevao jc br. mali Gu-loznie Darko veoma širokim i uvežba-nim sopranom. U prvom delu izvedeno je 10 tačaka vežbi uz pratnju klavira i pevanja, a u drugom delu, posle odmora, .izvedeni su igrokazi Dobrovič: »Dečji soko« i »Naša dcca« po jedan cin, zatim od Bačiča: »Jugoslovenski voj-nik«, alegorija u jednoj slici. Deca su igrala odlično. Izrnedu činova svirala je sokolska glazba i deca su deklamo; Vala. Na klaviru jc pratila virtuoskin.ia sestra O. Javor. — Priredba je u svakom pogledu uspela. TROGIR. — Akademija. Sokolsko društvo proslavilo je na Telovo 1 o. m. olimpijski dan sa svečanom aka-demijom, koja je bila dobro posecena. Program jc Pio vrlo dobro izveden, pa su pojedine tačke izazvale odobrava-nje prisutne publike. Čist prihod °dr'-' den jc za našu reprezentaciju na ber-linskoj Olimpiji. Jadranska plovidba ...... d. d. Sušak . Dnevna brza parobrodska služba iz Sušaka za Dalmaciju i obratno, s polaskom iz Sušaka u 16 sati. Dnevne redovite parobrodske veze u svim smjerovima i za sva kupališna i ljetovališna mjesta jugoslovenske obale. Ugodna turistička putOvanja za Dalmaciju, nadalje za Dalmaciju i Grčku, uključiv vožnju, hranu i krevet, uz umjerene cijene. . Dva puta sedmično brze pruge iz Venecije za Dalmaciju i obratno. Redovita. parobrodska služba za promet putnika i tereta iz Sušaka, Trsta i Venecije za Dalmaciju, Albaniju i Grčku. Prvoklasni parobrodi — dobra kuhinja, odlična posluga. Tražite prospekte besplatno. Prospekte i upute daje: Direkcija u Sušaku, sve njezine agencije i svi uredi »Putnika« te društva »Wagons-Lits/Cook«. S 140-■ -i —— Sve savremene telovežbene sprave, železn? telovežbene konstrukcije za let n j e vež bali Sta, potrepštine za laku atletiku, logorovanje i ostale sportove nabavičete naj* jevti ni je u: Tvornici telovežbenih sprava sportskih potrepština i smučaka SPORTSKE TRGOVINE ALPINA LJUBLJANA, TYRŠOVA CESTA 7 Zahtevajte ponudel 134-25 130-9 UČITELJSKA TISKARNA & R.Z.ZO.Z. K*? Ov‘ S X - -.o .-v- FSf e. IZDELUJE DIAZO-AMONIAK-PAPIR »JASNIT«, ZA KOPIRANJE NAČRTOV, KI JE EDINI 100 ®/o DOMAČ IZDELEK TE VRSTE V DRŽAVI ROSIJA - FONSIER e društvo sta oslguranje 1 reosiguranje e BEOGRAp urednik Stjepnn e.i.r • Ur.d|u|. Rdd.kciJ.ki dtt* • Tl*. и«..1ЈЛ. «Л.г. (pr.»U.nlk Fr.nc. Siruk.U) -