Posamezna Številka stane 1 Din. V LMM, * 1Ш 22 МГМ 1923. Leto LI. Naročnino em za državo SHSi do preklic«! ■) re peti ■M«l»o Dta 1« k dostavljen < ■• dom MeeeČD J ..... „ M za inozemstvo! ■o »oni.......011 >t eas Sobotna izda]a: sr t Jagoalatiji ..... BiH so 40 мгижшшш ee Ceno lneernîom:sa iJaosloIpni >eti aavrsa mili oglaal po Dla.l'— 'n Bln.î'50. veliki oglati nad 45 mm »1 Sine po Шв. 2 —, poslana t& pa On.-—. Pri večjem aarcčlln popart t*ha,a vsak đan izTzemii onedriika In dneva do pras« nikn ob 5. ari zjnhroj. Uradnisivo ,a v Kopitarjevi alid Stav. 6/Ш. Ha .optai ea aa «racalo; aairtDUraaa pisma te aa »pralemaio. Urada. totoL Siv. 50, oprava. âtv. 3Zb Političen list za slovenski srni Oprava la v iosltar'.ri al. 8. — Rtàao poštne uran. I|nbl|aaike it. 853 so aaraćaipo ib M. 34fc t* oglase ■ag.eb 39 011 s rajev t ;B3, pral e ib dnnaj. 24.797 Dr, A. Korošec: Kaj sedaj? Politično značijo ravnokar izvršene volitve, da so se Slovenci, Bunjevci in Hrvati enodušno izrekli proti centralizmu, katerega so nam srbske stranke, pomešane le s par Slovenci in Hrvati, z ustavo vsilile. Srbi, z izjemo Davidovićeve skupine, ki je za sporazum e Hrvati in Slovenci, so se izrekli za centralizem. Pri tem pa premoč srbskih mandatov ni popoln izraz dejanskega razmerja med Srbi in ne-Srbi, ker se je volilo na podlagi ljudskega štetja iz 1. 1910. Bosanski muslimani so se pridružili Hrvatom in Slovencem, dočim ,e stališče makedonskega džemijeta in Nemcev danes še nesigurno. Volitve so torej jasno očrtale dva tabora: tu proti centralizmu — tam za centralizem. Nedvomno je, da Slovenci, Bunjevci in Hrvati ne bodo zapustili svojega stališča, ker ga ne smejo in ne morejo. Izdali bi s tem svo^e slovenstvo in svoje hrvatstvo. Ako ce Srbi odpovejo centralizmu, se odpovejo s tem samo svoji vele-srbski ideji, ki je samaposebi protivna lojalnemu ujedinjenju treh bratov v mejah ene države. Srbi ne izdajo srbstva, ako se odrečejo velesrbski hegemoniji in sc postavijo kot ravnopraven element ob stran Slovencev in Hrvatov. Ali krenemo torej sedaj na pot notranje konsolidacije ali ne, je odvisno samo od Srbov. Ako se to ne zgodi, nas Slovencev in Hrvatov ne zadene nobena krivda. Štiri leta tijedinjenja so pokazala, da Srbi ne znajo upravljati velike države, kakor je naša. To nam mora o tudi pošteni centralisti odkrito priznati. Zato so Srbi tudi iz tega razloga dolžni, da iz težke situacije iščejo izhoda, ako nočejo upropa-stiti države. S svojo upravno nesposobnostjo odrivajo vsak dan bolj Slovence in Hrvate od sebe. Samo iz tega se more razlagati žalostno dejstvo, da se tembolj od-tujujemo, čimdalje smo skupaj. Srbi s svojim trdoglavim centralističnim stališčem lamo ubi ajo naše edinstvo. Upanje, da se počasi navadimo srbske «prave, je popolnoma zaman. Slaba uprava ne uspava, ampak je silen pogon, da se Slovenci in Hrvati vedno bolj zavedamo svoje narodne individualnosti. Nihče tudi nima upanja, da se tekom bodočega časa centralna uprava, koje izvrševalci so skoro izključno Srbi, popravi. Zdi se nam, da ni та to tudi dovclj dobre volje. Sicer si ne moremo razlagati obžalovanja vrednega izreka dveh državnikov, dr. Vesniča in dr. Markoviča. Prvi je bunjevskim poslancem, ko so zahtevali odpravo nekaterih velikih ipravnih pregreškov, razljučen odgovoril, la se na; vrnejo pod Mažarsko, ako niso fadovoljni, a dr. Marković je slovenskim gospodarskim krogom povodom predpriprav za pregovore z Avstrijo ozlovol en svetoval vrnitev v avstrijsko državo. Taki izreki zares ne kažejo mnogo državniške uvidevnosti in modrosti, še manj pa dobre volje. Sedanje volitve so ustavno krizo privedle do viška. Na eni strani stojimo Slovenci in Hrvati z zahtevo, da živimo kot svobodni bratje skupaj, na drugi strani stojé Srbi, ki nas oklepajo z verigami centralizma ter nam nočejo dovoliti svobodnega diha. Torej dva strogo ločena tabora! Žalostno e zato, ako sicer ugledni minister Trifković — če so časniška poročila resnična — lahkomiselno ob Izidu volitev vzklika: »Situacija je lepa in čista! Če pride Radič, znači to, da nas bo 170, ki smo za ustavo.« Take šale v času, ko vse pričakuje od največje srbske stranke, da bo razumela resen položaj, niso na mestu. Situacija je danes bolj kritična kakor kdaj poprej. Ustavna kriza je na višku, in za njo bi še samo lahko prišla državna kriza, česar nas Bog varuj. Krona je dosedaj odločala v korist centralizma. Ko je Protič izdelal svoj mil avtonomistični načrt ustave, je moral e svojim kabinetom dati ostavko. Njegov naslednik dr. Vesnič je izdelal centralističen načrt, a ker ni bilo upanja, da ga bo mogel s svojo malo avtoriteto braniti, jc padel in Pašič jc prevzel zastopstvo centralizma. Ko je lansko jesen nastala možnost, da pride Radič v parlament in z Davidovičem in drugimi strankami omogoči ustavni reviziji naklonjeno večino, se je razpustil parlament. Upamo, da bo krona upoštevala pomen izida, ki so ga podale ravnokar izvršene volitve. Pašič je izjavil v svojem belgraskem volivnem govoru, da imajo te volitve pokazati, ali hočemo revizijo ustave ali ne. Slovcnci in Hrvati smo odgovorili oHltčno: Hočemo! Na Srbih je, da izvajajo iz tega posledice! Baroš, Delta m B^aFdlra žrtvovani. Onatijja, 21. marca. (Izv.) Paritetna komisija je imela včeraj zopet sejo . Dr. Rybar je iziavil, da jugoslovanska delegacija Se ni izvršila svojega načrta o pristaniškem konzorciju. Nato so nadaljevali razpravo o raznih postranskih vprašanjih. Popoldne se je vršil sestanek reškega, vo-loskegu in kastavskega župana, kjer so se posvetovali o trgovinskem prometu. Italijani so kakor na trnju, ker se vedno niso iztisnili iz jugoslovanske delegacije pristanka na reški konzorcij, čegar de'okrog naj bi nedeljeno obsegal tudi Delto in Baroš. Izjavljajo, da mora v tem poriodu brezpogojno še tekom tega tedna priti do odločitve. Vest, ki jo je prvotno razširilo ljubljansko >Jutro«, da bo jugoslovanska vlada Italijanom na ljubo zamenjala dr. RybaFa z dr. Zolgerjeni, se doslej ne potrjuje. Sicer so pa isti viri vedeli poročati, da je dr. Zolger ponujeno nalogo odklonil. Belgrad, 21. marca. Ozv.) Med posvetovalno komisijo in vlado je prišlo v vpra- šanju reškega pristaniškega konzorcija do ostrepa konflikta. Dočim po jugoslovanski člani paritetne komisije v Opatiji že danes cri'r 'no odklonili tozadevni italijanski prf"1' ff in i'ccini se je posvetovalna komisija postavila ra isto stališče, zal it-va bel-grajska vlada, da se skupni konzorcij z Italijo, ki ne bi vs^brval- samo Parcša in Dol-te. a ipak t"di Prajdico, na vsak način osnuje. To иа zahtevajo prijateljski odno-š?4 z ItoH'o. T'- ii K^'Hnrki član paritetne kor isije senator Quartbri je na današnji seji te komisre "''^slovanskim dslegatom na njihove tozadevno ugovore izjavil, da je vprašanje konzorcija med Bel л-dom in Rim'm že vnaprej rešeno. Brr.jdica, k 'era nesnorno leži ra našem ozemlju, ima seveda ostati pod jugoslovansko upravo, mora se pa vključiti y mešani pristaniški reški konzorcij. Z ozirom na stališče naše vlade prepušča posvetovalna komisija vso odgovornost za rešitev tega vprašanja naši vladi. ne gre v Belgrad. Zajrreb, 21. (Izv.) Dne 25. t. m. se zbere tukaj skupščina poslancev republikanske seljačke зћгапке. Radićevi pristaši izjavljajo, da bo Radič ta dan poskusni otvoriti hrvatski sabor. Naš dopisnik se je informiral glede tega pri Radiću, ki je izjavil, da za enkrat ne namerava iti v Belgrad, ker še nima take večine, kakor mu je potrebna. Čakal bo rajši še enih volitev Spahovci za avtonomijo. Sarajevo, 21. marca, (izv.) Tukaj zbere dr. Spaho v kratkem zaupnike avtono-mistične muslimanske stranke, da sklene direktive za politično delo v skupščini. Trdi se, da ste'i dr. Spaho na stališču, da ima njegov '..lub sodslovati v skupščini z dr. Korošcem. Dr. Spr ho hoče proti centralistični vladi izvajati najstrožjo opozicijo in ne vstoni v nobeno vlado, katera se ne bo postavila "a avtonomistično podlago. Izjava Protiča o položaju. Belsjrad, 21. marca. (Izv.) Stojan Protič j« o položaju, ki je nastal vsled volitev, izjavil sledeče: Položaj je popolnoma jasen. Jaz sem v volivni borbi podlegel, toda moja politična ideja je zmagala. Narod je pokazal, da si zamišlja rešitev državnega problema tako kakor jaz. Zdaj ni v skupščini nobenih nians, s katerimi bi se mogle delati najrazličnejše kombinacije, ampak si stojijo nasproti samo tri uvaževanja vredne velike struje: srbska radikalna, kakor jo predstavlja Pašič, hrvatska nacionalna, katero predstavlja Radič in slovenska avtono-misticna, čije reprezentant je dr. Korošec. Pribiče. ićeva struja je postala popolnoma postranski faktor. F din a pravilna in pametna rešitev je v tem, da se Pašič sporazume z Radićem in dr. Korošcem, če se to ne zgodi, bomo imeli pred seboj stari polo-žai s staro koalicijo, krtera bo prinesla državi še večjo škodo, nego jo je dosedaj. Ako so hočejo vodilni politiki nove skupščine temu izogniti, se morajo postaviti na tisto ustavno podlogo, katero sem jez vedno zastopal. PONOVNE VOLITVE. Belgrad, 21. marca. (Izv.) Radi nepravilnosti so odrejene ponovne volitve v dveh občina' banialuškega, v cr.i občini pančev-skega ln v eni občini belgrajskega volivnega okužja. Na splošni položaj ti Izidi ne bodo vplivali. VOLITVE V TRETJI CONI. Belgrad, 21. marca. (Izv.) Državni odbor odredi v kratkem dan, kdaj se imajo izvršiti volitve v tretji coni. Zdi e, da se bodo volitve vršile vsekakor v začetku meseca aprila. Iz Poruhrja. h?, bo med tem časom pokrepijal strankino organizacijo. Radič hoče koncentrirati svoje sile zlasti po vseh krajih izven banovine, to ie v Bosni, Sremu in Dalmaciij, tako da bi imel za seboj vse hrvatske mandate, to se pravi, da hoče še zanaprej pustiti šariti centraliste po prečanskih pokrajinah, dokler rie bodo popolnoma izmozgane. Ministrska seja. Belgrad, 21. marca. (Izv.) Danes popoldne se je vršila seja ministrskega sveta, katere so se udeležili vsi ministri razen dveh. Minister za notranje zadeve Vujičič .je poročal o rezu.tatu volitev, nakar se je vnela daljša diskusija. Sklenilo se je, da zaenkrat ministri, ki niso bili izvoljeni, še ne demisioniro;o. V političnih krogih se ta sklep ministrskega sveta na različne načine tolmači. V glavnem se misli, da ministrski svet note v tem pogledu skleniti nic definitivnega, dokler se re razčisti vprašanje s Stjepanom Radičem. Demokrati ne cjredo v koalicijo i radikali? Belgrad, 21. marca. (Izv.) Danes sta se Pribičević in Davidovič posvetovala o položaju. Kakor se zdi, sta se zedinila v tem, da demokratska stranka v nobenem slučaju ne stopi več v koalicijo z radikali. Tudi Pribičevič, ki jc dosedaj najbolj bil za sodelovanje z radikali, noče baje sedaj ničesar čuti o sodelovanju z njimi. Demokrati upajo, da bo poleg drugih po-edinih poslancev tudi Pucelj vstopil v demokratski klub, tako da bi le-ta štel do 60 poslancev. Belgrad, 21. marca. (Izv.) V mnogih tukajšnjih krogih se širi o vesti, da sc med radikali in demokrati zopet sestavi koalicija. Vaš dopisnik se jc o tem informiral pri merodajnih osebah in so mu le-te zagotavljale, da so te vesti brez vsake podlage. Tako radikali kakor demokrati odklanjajo koalicijo, ker se boje, da bi v tem slučaju izgubili tla med svojimi volivci. Radikali mislijo na čisto druge kombinacije. Sporazum v №šu. Sofija, 21. marca. (Izv.) Mešana srb-sko-bolgarska komisija v Nišu je v soboto končala svoje delo. Dosegel se e popoln sporazum, ki zadovoljuje obe stranki. ■■HiaillllBIRIIBRRHRHRRR Karotaiie ,S!!ov£neak! IBiS Pariz, 21. marca. (Izv.) Medzaveznišk» socialistična konferenca je sklenila odposlali v Berlin komisijo, ki naj bi se dogovarjala z nemškimi socialisti zaradi eventualnih nemških predlogov glede rešitve rej aracijskega vprašanja. V komisiji naj bi bili zastopani Angleži. Italijani in Belgijci- London, 21. marca. (Izv.) Kakor poroča >Evening Standarda, bo lord Curzon te dni sprejel angleškega poslanika v Berlinu lorda Abernona, ki mu bo poročal o fran-cesko-nemških dogovorih. Diisseldorf, 21. marca. (Izv.) V diissel-dorfskem okrožju se je zopet dogodila velika železniška nesreča. Tovorni vlak. ki ga je vodilo francosko moštvo, je trčil z nekim drugim vlakom. Sedem francoskih vojakov je mrtvi . Bukarešt, 21. marca. (Izv.) Poročila, ki so jih objavili dunajski listi o pretepih v romunski zbornici ob priliki ustavne debate, so neresnična. Diisseldorf, 21. marca, (izv.) Predsednika višje pošiae direkcije v Diisseldorfu so Francozje izgnali. GENERALNA STAVKA ČEŠKIH RUDARJEV ODGODENA. Praga, 21. marca. (Izv.) Danes sc j* vršila v ministrskem predsedstvu seja. n* kateri so razpravljali o konfliktu v premogovni industriji. Zveze premogovnih delavcev so sklenile sklicati za 24. t. mes novo državno konferenco, ki bo sklepal« o nadaljnjih korakih. Vsled tega je generalna stavka, ki je bila določena za prihodnji petek, odgodena. Stavka v ostrav-skem revirju traja dalje. IZJAVA ANGLEŠKEGA FIN. MINISTRA. London, 2 marca. (Izv.) Finančni minister Balduin je izjavil, da je Angliji predvsem potrebno delo in mir. Francoskega stališča, ki zahteva predvsem varnost nuje, Anglija sicer ne odobrava, ampak ga razume. Anglija sar.:a bi rada mnogo žrtvovala, samo da bi bilo že enkrat rešeno re-paracijsko vprašan'; in vprašanje dolgov. London. 21. marca. (Izv.) Spodnja zbornica je odobrila kredite za bližnji vzhod. LJENIN. Berlin, 21. marca. (Izv.) O Ljeninovefl» zdravstvenem stanju poročajo, da je desna noga boljša, govorica pa je še težka. POŽAR NA BORZI. Loixlou, 21. marca. (Izv.) V Tokiu pogorelo borzno poslopje. Trst, 20. marca 192У. Volitve v Jugoslaviji in Italijan i. Z velikim zanimanjem s» sledili tudi Italijani, posebno pa tržaški polili4]' krogi volivnemu gibanju v Jugoslaviji. Z neprikritim veseljem oznanjajo danes časopisi ;;Pašičevo zmago '. Novo upanje ;ih navdaja; g, lovi so. da se bodo sedaj za nje ugodno rešila vsa še viseča vprašanja . ed ltaii'o in Jugoslavijo, zlasti pa reško vprašanje in '-govinska pogodba. "Piccolo'. piše: >Čeprnv je prezgodaj govoriti o programu bcr' .če vlade, vendar je gotovo, da bo imel za podlago v notranjosti ozdravljenje ekonoms' o-finančnega položaja s pomočjo močno politike, kakor jo zahteva javnost oo I vtisom uspehov Mussoli-nijevih in vzpostavljen je prisrčnih odnoša-jev z Italijo in končno rešitev ital .-jugoslovanskih pogajanj za trgovinsko pogodbo in reško vprašanje . V Rimu smatrajo Pa-Šičevo zmago ra dober znak, da se bodo tr gov-ka pogajanja hitro in ugodno rešila. Ali bo g. Pašič res hotel uresničiti ta ita lijanska pričakovanja na škodo vsega jugo-slo\ instva? Novi tržaški škof. Kakor do» znaieu o iz dobrega vira, bo imenovan za novega tržaškega škofa, dosedanji pado-van 'ci škot Alojzij Tolizzo. (Pclič.) Škot' ГЛ-.zzo je bc.eški Slovenec; govori torej naš jozik. Star je 63 let. Mnogo let je bil d-ižba s\ Mohorja. Bivši tržaški škof 1'artolomusi j; bil, kakor zr. no, tudi vojaški iikof. sia L j pa je to čast odložil. Na BLUVKNEU, rnn n. nem твтт ___ Wkm. m. Stran t njegovo mesto je papež imenoval msgr. Mihaela Ceratija. Kontraband na veliko. Tvrdka likerjev bratje RiceJ ima svojo skladišče v prosti luki. Pa bi ne bilo treba plačati pri izvozu iz proste luke carine, so se posluževali .elikega voza, kr.teri je imel izdolbeno hlode, v katere so vlili Špirit Vlada je oškodovana za ogromne vsoto, ker so izvažali špirit že dolgo časa 'i« ta način. »Skrivnost« je bajo izdata îtennci neka žer.ska. Brata Ricci, kl sta »ti&rkija«, sta v ječi in nekateri njiju uslužbenci. Po me-shi se pa govori, de se jima ne bo nič hudega zgodilo, ker sta velika »patriota«. Za smeh. »Slovenec« je prinesel neki dan poročilo o nekem Pucljevem shodu, na katerem je ta kmetom, ki ga niso hoteli poslušati, pokazal osle. Drugi dan je prinesel »Piccolo« iz Ljubljane »izvirno brzojavko«, kjer je svojim čitateljem pripovedoval, da ie šel bivši minister Bucely, ker ga kmetje niso hoteli poslušati, na semenj (ki se je ravno tisti dan tam vršil), pobra! tam enega osla (pa pravega četveronožne- Îa) ga vlekel na oder in pokazal neumnim metom. — Tako je prekoračila Pucljeva slava v pomnoženi izdaji jugoslovansko mejo. >P i c c o 1 o« je prinesel pred dnevi brzojavno p^r^čilo iz Splita (ki leži menda nekje v j>i^6»itiviji), da so tam zopet vpo-stavili italijansko službo božjo, katere se je udeležile velika množica ljudstva. Poročilo je hotelo najbrž povedati, da se zopet vrše italijanske pridige. K temu nimamo mi, Slovenci v Julijski Krajini nič drugega pripomniti kot le to, da pri nas pa naše oblasd me^«jo slovenske pridige in ? njimi seveda tudi Slovence iz borili Hramov; ne da bi se cerkveni predstojniki temu upirali. To samo registriramo, nič no tožimo, ker ni na svetu nikogar več, na kogar hi se mogli zaupno obrniti in ki bi hotel in mogel pomagati do najprimitivnejših pravic nam, presrečnim Slovanwm v svobodoljubni in pravični Italiji. Ob dvoletnici aneksije Primorja. V torek ob pol 6. uri je priredila akademska omladina ljubljanske univerze manilestacijsko zborovanje pred samo univerzo. Okoli plošče, vzidane sredi vhodne ograje v bridek sjpomin zasedbe našega Primorja, se je zbrala številna akademska omladina in z njo polno občinstva. V imenu ljublj. akad. društev je otvoril zborovanje tehnik Ljubo J u r k o v i č, ki je izjavil, da celokupna akad. omladina bridko občuti dejstvo zasedbe našega Primorja. Ta bridkost mu nalaga dolžnost javno manifestirati in vzbuditi v naših srcih in umu odločno voljo edinosti našega celokupnega naroda. Nato je fil. Franjo Baš očrtal zgodovino diplomacije, ki je vodila do krivične zasedbe. Naj naš narod čuva svetinje, ki so bliščijo našemu narodu preko državne, pa vendar t o s t r a n narodne meje. Naš narod naj se zaveda, da mora prednjačiti narodnostna meja pred državno. Dalje dobi besedo jurist D ekleva,kijez bridkim čuvstvovanjem opisal trpljenje in muke in grozote, ki jih mora naš narod preko drž. meje pod krutim in strupenim tujčevim jarmom prenašati. Tudi našemu rodu pride dan osvete. Manifestačno zborovanje jo zaključil jurist Lev s te k Andrej. V navdušenem govoru je spominjal manifestante na podlo, zvijačno in za tujca skrajno nečastno postopanje za časa zasedanja in ravnanje z našim narodom, ki je bil v zgodovini pogumen dovolj, da je znal in mogel braniti svoje interese, katere bo pa Prvi zemljani na mescu. Čudežni doživljaji dveh Angležev. 37 Angleški spisal H. G. Wells. — Poslovenil —e—. (Dalje). V hipu зет spet sedel, seleniti so bežali na vse strani v modrikasto temo. — Šiloma sem raztrgal sklepe na verigi, ki se mi je ovijala krog nog, in sem skočil po koncu. Spet je privrela sulica mimo mene. Planil sem v smeri, odkoder je prišla. Vse je bežalo. Obrnil sem se torej b Kavorju. Še vedno je stal ob potočiču, vlekel za verige in blebetal nerazumljive reči o svoji novi misli. »Za menojl« sem mu zaklical. »Moje rokel« je odgovoril. Prišel jo blizu in držal roke predse. Lotil sem se njegovih verig. »Kje so?« je šepnil. »Pobegnili so. Pa vrnili se bodo. Sulice mečejo! Kod bova bežala?« >Za svetlobnim potočičem. V predor. Ne?« »Da!« Roke je imel proste. Pokleknil sem m mu začel odpenjati še tudi okove na nogah. Bzzz — plač, je nekaj priletelo in padlo v potočič, da so r« blesteče se kapljice kakor iskre razkropile na vse strani. —« Daleč nekje na desni sem čul žvižganje in cviljenje. Tudi noge eem mu razvezal. Stisnil il............. mogel tn znal tudi v bodoSe. To naj veruje ves naš narod tu in preko drž. meje. Ob sklepu so manifeetantje sprejeli resolucijo, naj Belgrad protestira proti zatiranju načega naroda v Primorju in čuva odtočno pravice našega celokupnega narod«. Ko je pevski zbor akademikov odpel na balkonu univerze našo drž. himno, so v formirani povorki manifestirali akademiki po ulicah za na5e dedne pravice. Naraščanje protlverskep fanatizma boljševikov. »Rulj« prinaša sledeče vtise neke osebe, katera je tri leta živela v neki vasi moskovske gubernijè: Preganjanje duhovščine in sploh verstva postaja vedno bolj ostro in sistematično. Na deželo se pošiljajo celi zaboji posebnih letakov in knjižic, katere neverjetno surovo in nesramno zasmehujejo duhovščino, cerkvene obrede in celo Izveli-čarja. Ljudske šole prirejajo gledališke predstave, v katerih se zasmehuje vsako versko prepričanje. Oblasti razveljavljajo cerkvene praznike. Vse to vpliva po večini na mladino, katera govori: »Čemu naj neki grem v cerkev, kjer se vsak dan ponavlja eno in isto? Bom šel rajšo v kino.« število kinematografov je neverjetno narastlo in predstave so vedno razprodane. Slike zasmehujejo in oponašajo cerkvene obrede ter zasebno življenje vernikov in duhovščine. Vkljub temu ljudstvo še vedno noče pripoznati necerkvenih porok in tudi krsti deco kakor poprej. Ponekod so boljševiki otvorili otroška zavetišča. Prvi pogoj za sprejem otroka v zavetišče je obljuba roditeljev, da otrok ne sme nositi križca (katere nosijo Rusi na vratu). Komisar narodne prosvete kontrolira po svojih odposlancih učiteljska stanovanja: ali nimajo prepovedanih verskih predmetov, na primer svete slike. Neka učiteljica je izgubila službo, ker je prižgala v svoji sobi lučko na predvečer praznika! »Rdeči Božič« je bil izzval, kakor smo že poročali, krvave poulične boje. Z ozirom na to je sklenila Zveza komunistične mla-«line praznovati »rdečo Velikonoč« samo v klubih. Iz načrta, katerega prinašajo moskovska »Izvestija«, je razvidno, da ne ] bo več bogoskrunstva na ulici. Začetkom ! praznikov bo večer Kopernika. Na programu sta dve točki: 1. »večno sovraštvo duhovščine napram znanosti« in 2. »protislovja med znanostjo in Biblijo« (ustvarjenje sveta, Jozua in dr.). Na velikonočni predvečer priredijo vse zveze komunistične mladine predavanja o »sovraštvu cerkve napram delavcem« (cerkveni sobor in patriarh Tihon pred sodiščem) ter priredijo posebno marionetno predstavo »Vstajenje«. Na velikonočni dan se vrši povsod predstava nove komedije: »Kako sem postal brezbožen«. Sovj. vlada sistematično zapira pravoslavne cerkve, če je v stanju uradno ugotoviti »maloštevilen obisk« ali kakšen prestopek župnijskega sveta. Zadnjič je bila zatvorjena v Moskvi cerkev Vnebohoda, ker so verniki z lastnimi sredstvi podpirali zaprtega župnika, kateri je dobil 8 let ječe radi odpora proti oddaji cerkvenih dragocenosti. Katoliški nadškof Cieplak in več katoliških župnikov, kateri so dospeli v Moskvo iz Petrograda na zahtevo revolucij-skega sodišča, so bili aretirani v stanovanju dekana moskovske katoliške cerkve in odpeljani v ječo. Pričakuje se velik proces sem mu verigo v roke in mu zaklical: »Udarite s temle!« in že sem planil v velikih skokih po poti koder sva prišla malo prej. Čul sem, kako je Kavor skakal za menoj. In kako sva skakala! Na zemlji skoči človek kvečjemu dva, tri metre daleč in komaj da poskoči od zemlje, že pade spet na zemljo nazaj. Na mescu sem skočil šestkrat dalje in nekaj sekund je trajalo, da sem zopet dosegel tla. Naglo je torej šlo. Kmalu so se zožile stene in tudi strop je bil nižji. V predoru sem bil. Zmanjšal sem skoke ,da ne bi z glavo butnil ob skale. Pri ovinku sem obstal in so obrnil. Za menoj je pridirjal Kavor. Pri vsakem skoku je pljusknil v svetli potok in nazadnje se je zaletel vame. Oprijela sva se drug drugega, za trenutek sva bila sama, nobenega sovražnika ni bilo blizu. Lovila sva sapo in v kratkih, pretrga-nih stavkih sva se posvetovala. »Vse ste pokvarili!« je tarnal. »Neumnost! — Odpor ali pa smrt v prepadu — to sva imela na izbiro!« »Kaj pa sedaj?« »Skriti se morava k »Kako?« »Teme jft zadosti tod I« »Pa kje?« »V enem postranskih rovov k »In potem — ?« »Bova premišljevala.« proti katoliški duhovščini. Več duhovnikom grozi smrtna obsodba. »Rulj« poroča iz Moskve, da pride patriarh Tihon pred sodišče takoj po otvoritveni seji cerkvenega eobora. Končna odločitev vprašanja je prepuščena osrednjemu komiteju ruske komunistične stranke, kateri bo o njem poročal na predsto-ječem zborovanju strankinih zaupnikov. Politične vesti. '+ Mandat dr. Korošca. Dr. Korošec je bil izvoljen kot nosilec liste SLS v štajerskem in kranjskem volivnem okrožju. Po želji svojih starih volivcev na Štajerskem in po nasvetu strankinega izvrše-valnega odbora bo obdržal mandat na Štajerskem. Po volivnem redu pripade na Kranjskem prosti mandat kandidatu SLS v Belikrajini Nemaniču, ki je dobil 2602 glasova. + Glavobol. »Slov. Narod« pledira za osnutek »naprednega« bloka. Jutri se bo zavzel zopet za kako drugo, morda »najnaprednejšo« stranko, ki jo bodo pa slovenski volivci ravnotako odklonili kakor so »napredno«. Ubogi radikalci! -Velika je škoda, da slovenski radikalci še nimajo svojega zastopnika v klubu NRS in v vladi.« Ta vzdih je prišel iz ust g. A. Gabrščku v soboto na sestanku Primorcev v Mariboru, še predno je zastopnik »slovenskih radikalcev« v vladi dr. Zupanič odstopil. Za ta kompliment se bo g. »minister Zupanič« g. Gabrščku lepo zahvalil. -f Protiéev poraz. Protič nasilni agitaciji oficielne radikalne stranke ni pod-i legel samo v kruševškem okraju, ampak tudi v novosadskem, kjer je imel še največ upanja, da bo izvoljen. V novosadskem volivnem okrožju so dobili namreč radikalci 13.529 glasov, demokratje 4217, socialdemokrati 4722, Nemci 5431, Protič pa samo 3445 glasov. + Mandat Trum biča in Smodlake. Bel-grajska »Tribuna« poroča, da po dosedanjih ugotovitvah siedi, da dr. Trumbič in dr. Smodlaka po vsej verjetnosti ne dobita nobenega mandata. Nevïee iz Amerike. Morilci napadli slovenskega župnika v Ameriki. V slovensko župnišče v Pueblu, Colo., sta koncem meseca februarja prišla dva mlada moška in vprašala po župniku P. Cirilu Zupanu. Kaplan A. Mlinar je možakoma velel stopiti v prvo sobo. Ta dva sta pa brez vprašanja šla dalje v župnikovo sobo. Ker se je kaplanu njuno obnašanje zdelo čudno, jima ie sledil. Prišedši v župnikovo sobo je eden moških potegnil revolver. Tedaj je priskočil kaplan Mlinar ter se je med šli rimi možmi pričela borba na življenje in smrt. Po naporu vseh sil se je kaplanu končno posrečilo razorožiti oba napadalca, ki sta nato pobegnila. Župnik p. Ciril je dobil silen udarec na glavo ter se je že med bojem splazil na piano, misleč, da ga je zadel strel iz revolverja. Kdo sta bila napadalca in kdo ju je najel za morilski napad, niso mogli dognati. Govorila sta angleško. Slabi časi za naše farmerje v Ameriki. V amerikanskih slovenskih listih čitamo pritožbe slovenskih farmerjev nad nizkimi cenami poljskih pridelkov in visokimi cenami obleke, obuval in drugih vsakdanjih potrebščin. Pšenica prve vrste je po 86 centov funt, rž 59 centov, smetana 36 centov, torej po tisti ceni, kakor pred vojno; cena goveji živini pa je celo za polovico nižja nego pred vojno ter se prodaja po 1—6 c »Dobro! Naprej!« Stopila sva. Ni bilo dolgo, pa sva prišla do stranskega rova. Temen je bil. Kavor se je ustavil. »Se skrijeva tule —?« sem vprašal, »Tema je v rovu!« »Vaše noge so mokre. Bredli ste po svetlobnem potoku. — Svetili nama bodete z nogami!« »Ampak —.« Glasovi to zadoneli зет iz glavnega predora, posebej sva cula glas, kakor bi kdo udarjal po bronasti plošči. Seleniti so nama bili za petami! Pohitela sva po temnem stranskem rovu. Kavorjeve noge so nama svetile. »Najina sreča je,« sem sopihal, »da so nama sozuli čevlje in da sva bosa. Težki čevlji bi delali močen ropot po tehle jamah. Čuli bi naju!« Naprej sva sopla in male korake sva delala, da ne bi trčila ob strop. Glasovi so zamrli za nama, zdelo se je, da sva varna. Ustavil sem se in pogledal nazaj, odkoder sem čul rahli pad — pad Kavorjevih bosih nog. »Bedford !« je šepetal, »Bedford! AH se ne sveti tamle pred nama —?« Tzprva nisom videl ničesar. Pa ko sem se obrnil h Kavorju, sem opazil, da odstopajo njegova ramena in njegova glava osvetljena z rahlim polumrakom od temnega ozadja. Luč, ki je padala nanj, je bila blo- funt žive teže. Obleka, obutev, sladkor, orodje so pa za 25—100 odstotkov dražji nego pred vojno. Zato sedaj mnogi farmerjl prodajajo svoje farme in kdor ima denar in veselje, more poceni priti do farme in vprežne živine. Hindnjci izključeni od ameriškega đr-šavljanstva. Najvišje zvezno sodišče v Wa-shingtonu je nedavno razsodilo, da Hlnduj-ci ne morejo postati ameriški državljani, ker niso belega plemena. Amerika proti nespodobnim plesom. Mlnnesotska državna zbornica je sprejela predlog, ki po celi državi prepoveduje nespodobno plese. Lastniki dvoran, ki bodo dovolili v svojih prostorih kak nespodobni ples, bodo strogo kaznovari. Država Arkan-sas pa pripravlja zakon, s katerim prepove vse zabave in športne prireditve ob nedeljah, ki da je Gospodov dan in se mora kot tak praznovati. štajerske novice. š Žalec. Ker -te ]e po nasprotnih listih toliko bobnalo, kako popularen je g. kandidat Piki, r ovsmo javnosti, da je v župniji Žalec, ki so si jo nasprotniki skozi veliko desetletij prisvajali kot svojo liberalno trdnjavo, Samostojna dobila v obeh občinah Žalec in Petrovče te 163 glasov, Kmetska zveza (SLS) pa 431 glasov. Nad vsemi nasprotniki skupaj je torej v Žalcu naša večina 127 glasov. SKS nami-oč v Žalcu ni dobila 191 ampak le 131 glasov. S tem je popularnnost g. Pikla dovolj označena. s Tatvina v vlaku. Na kolodvoru na Zidanem mostu je bila Jožefu Semuliïu u žepa ukradena črna usnjata listnica, v kateri je imel 2600 lir in nekaj dinarjev. Volivni izidi v Sloveniji. VOLIVNI OKRAJ KOČEVJE . Velike Lašče: SLS 58, SKS 76, JDS 6, NSS 1, SSDL 1, SSJ 143. Dvorska vas (Sv. Gregor): SLS 302, SKS 49, NSS 2, NRS 1. Karlovica (Lužarji): SLS 168, SKS 18, NSS 4, JDS 1, SSJ 4. Rašica (Turjak): SLS 192, SKS 29, NLS 1, NSS 2, JDS 3, SSDL 3, NRS 1, SSJ štiri. Mozelj: SLS 47, SKS 07, NLS 1, JDS 4, NRS 62, SSJ 1. Žlebič (Sušje): SLS 205, SKS 18, NL» 5, NSS 7, JDS 11, SSDL 11, SSJ 1. VOLIVNI OKRAJ LJUBLJANA-0K0LICA. Želimlje: SLS 123, SKS 114, NLS 5, NSS 1, JDS 11, SSDL 3, NRS 1, SSJ 1. VOLIVNI OKRAJ NOVO MESTO. Velika Loka: SLS 192, SKS 156, NLS 9, NSS 4, JDS 6, SSDL 3, SSJ 1. Zagradec (Ambrus): SLS 362, SKS 45, JDS 13, SSDL 5, SSJ 1. VOLIVNI OKRAJ CELJE. Žalec (pravilni izid): JDS 14, SLS 190, Novačan 13, SKS 131 (ne 191), SSDL 2, Nemci 2, SSJ 15, NSS 5. Petrovče: JDS 8, SLS 241, Novačan 1, SKS 32, NSS 1, Radič 1, Nemci 6, SSJ 70, NRS 1. VOLIVNI OKRAJ LAŠKO. Jurklošter: JDS 14, SLS 219, Novačan 8, SKS 35, Nemci 2, Radič 16, SSJ 1, NSS 2, NRS 2. VOLIVNI OKRAJ ŠMARJE. Dobje: JDS 2, SLS 246, Novačan 5, SKS 1, SSDL 1, Radič 2, NSS 2. Sv. Vid: JDS 1, SLS 246, SKS 5, SSDL 1, NSS 1. Planina: JDS 2, SLS 109, SKS 9, Radič 1, NSS 4. dosive barve — podobna slabotni dnevni luči. Kavor je to opazil še prej nego jaz in zdelo se mi je, da se je tudi njemu zbudilo isto divje upanje kakor meni. »Bedford !« jc šepetal in njegov glas so je tresel, »tale luč —1 Ali ni —?« Ni si upal izgovoriti. Molčala sva. In stopil jo po rovu naprej, vabljivi, svobodo obljubujoči luči nasproti. Z utripajočim srcom sem šel za njim. XV. Na begu v svobodo. Bledosiva luč je prihajala vedno bliže in je bila kmalu tako močna kakor Kavorjeve svetlikajoče noge. Rov se je razširil v jamo in iz njenega oddaljenega kota je prihajala bleda luč. Nekaj sem opazil, kar je pognalo moje srce v burno utripanje. »Kavor,« sem vzkliknil, »od zgoraj prihaja !« Ni mi odgovoril, le naprej je hitel. Ni bilo dvoma več — v jamo je svetila srebrnobleda svetloba dneva. V trenotku sva bila na mestu. Svetloba jo prihajala skozi skalnato razpoko v stropu in ko sem pogledal kvišku, mi je kanila kaplja vode na obraz Prestrašil sem se nekoliko in stopil v stran ln druga kaplja je z višine padlf blizu mene na tla. »Kavor,« sem dejal, »ako me dvigne te, pa bom dosegel razi>okofc Stev. 65. SLOVENEC, itee 33. mara 1021. Strm s, Volivni okraj DOLNJA LENDAVA -i 1 Volišča Stavilo »oJivcov Stavilo oddanih glasov JDS SLS ses SKS SSDL Nemci SO SSJ NSS NRS Beltinci 818 634 10 423 4 30 e 5 106 8 3 39 Bogojina 659 514 7 445 — 8 — 2 16 2 4 80 Bratoaci 459 403 7 365 1 5 20 — 1 2 — 2 Čentiba 357 889 19 82 2 5 1 6 290 10 1 8 Črenšovci 850 784 6 735 2 1 4 1 27 3 2 8 Dobrovnik 723 556 4 20 3 100 4 18 341 7 5 54 Dol. Lendava 877 472 40 69 1 16 2 13 286 9 12 24 Gaberje 717 540 4 112 2 2 1 16 378 16 6 8 ftomilica 401 364 2 326 —- 3 — — 12 3 g 1 (i Kobilje 465 374 16 105 2 10 e 4 177 10 24 20 Melinci 585 487 5 301 2 8 — 3 152 9 1 6 TnrmSFe 737 696 2 521 2 22 1 1 85 1 1 10 Vel. Polanu 403 318 1 194 2 7 1 2 104 6 — 1 Volivni okraj ^UftSKA SOBOTA Volišča Stavil«, voi-tw Število cidanlh glasov JUS SLS sns SKS SSDL Ml\ SOS SSj NSS MRS Murska Sobota 913 618 107 149 1 48 6 4 133 I"» 7 43 120 Bakovei 580 — 25 350 2 18 8 1 39 8 4 7 Martjanci 722 574 27 224 — 29 4 14 226 14 4 32 Jokovci 833 512 83 80 2 63 8 10 299 9 7 16 Bodonci 598 522 29 49 — 6 2 19 380 13 2 22 Cankova 544 398 49 147 1 45 3 1 138 1 12 4 Domanjševci 294 220 в 7 4 135 8 2 41 3 7 12 Fukšinci 464 363 5 287 — 5 6 4 73 7 o 1 Gederovci 262 241 11 147 1 7 1 1 45 7 4 17 G. I ndava 799 616 37 277 6 17 7 13 98 11 21 9 G. Petrovci 664 489 91 24 2 106 4 5 246 5 4 2 Gerlinci 378 237 15 212 3 11 — 2 U 2 10 1 Hodoš 665 836 161 16 1 16 в 3 110 2 4 17 Kupšincl 363 298 17 109 4 63 5 77 2 5 26 Kančevci 180 143 9 12 — 49 2 2 66 2 — 1 Križevci 642 435 24 16 — 88 3 13 271 7 6 8 Kruplivnik 415 317 30 109 3 6 4 1 131 6 11 6 Knzdoblanja 672 366 83 94 1 0 2 7 196 16 4 4 Marbovci 394 241 43 86 3 31 4 4 64 8 1 2 MošŽanci 265 201 3 8 — 24 2 4 143 8 4 B Pečarovci 535 427 58 98 4 41 2 17 185 6 4 12 Predanovci 338 291 15 4 — 26 1 8 222 4 — 11 Puconcl 625 433 108 92 — 44 1 9 165 9 2 3 Sv. Juri} 745 395 68 199 4 8 4 6 90 8 a 6 Tišina 416 823 61 199 — 9 1 8 46 2 5 7 Dnevne novice. — PapcSko odlikovanje gospoda kne-zoSkofa ljubljanskega. Sv. oče papež Pij XI. je z brevom z dne 9. februarja 1923 Imenoval g. knezoškofa dr. Antona Bona-venturo Jegliča aa prisednika papeš-kega prestola (aseistens solio pontificio et cornes Romanus). — Nove draginjske doklade duhovnikov. V zadnjo objavo v »Slovencu« z dno 18. marca 1923 se je vrinilo več motečih tiskovnih napak. Pravilno se mora glasiti: K prijavi, ki jo je izpolniti, se pripominja, da je pod št. 3 A) kot ustanovna zemljišča razumeti zemljišča, ki so ustanovljena k nadarbini kot dohodek duhovnika, in par-lem oongruae. Zemljišča, ki so varščina masnih ustanov, ne spadajo semkaj, ker se dohodki delijo med razne prejemnike. — Glede računanja mere velja: en oral je 57.55 arov = 0.5755 ha. t Tomo Šorli. Dne 20. t. m. je umrl v Podgradu v Istri notar Tomo Šorli. Fašisti so ga zadnji čas hudo preganjali, ker je bil odločno narodnega prepričanja. — Ljudski dnevnik je včeraj prenehal izhajati, ne da bi se bil poslovil od Bvojih cenjenih »naročnikov«. — Novi zvonovi na Viču. Na cvetno nedeljo ob 11. uri dopoldne se bodo pripeljali na Vič za župno cerkev trije novi zvonovi. Veliki zvon C je vlila zvonarna na Jesenicah iz jekla, ostala dva D in E pa zvonarna strojnih tovarn v Ljubljani iz brona. Skupna teža zvonov znaša okrog 4.300 kg, cena pa 600.000 K. Za pokritje so farani dosedaj nabrali že nad pol miljo-na kron. — Zvonove bo popoldne ob pol 2. uri posvetil na Viču preč. g. kanonik Dr. Mihael Opeka, ki bo imel tudi cerkveni govor. —- Po končanem cerkvenem opravilu 1)0 zvonove potegnil v zvonik g. Jerman. Zvečer upamo, da bomo Že mogli poslušati zvonenje, katero cela župnija tako željno pričakuje. ■— Železniška zveza Slovenije t morjem. V tej zadevi je gradbeni ravnatelj, inženjer Anton K1 i n a r podal strokovni referat na seji združenih u-ravnih svetov dolenjskih železnic, vrhniške ter tržiske železnice v Ljubljani dne 23. januarja t. 1. Iz tega obširnega referata posnemamo zgolj v informacijo javnosti sledeče: Gre za to, ali je bolj v interesu dežele in države ter je z železniškoprometnega, narodnogospodarskega in finančnega stališča priporočati gradba projekta Kočevje—Brod Moravice (Musilova proga) ali projekta Kočevje - Stari trg - Vrbovsko (Klodičeva proga). Po temeljitem strokovnem ekspo-zeju gradbenega ravnatelja A. Klinarja so se člani združenih upravnih svetov «oglasno pridružili njegovemu mnenju, da Je 1. najugodnejša, najcenejša in gospodarsko najbolj priporočljiva zveza Slovenije z morjem, to je z Bakrom in Reko, ona, ki jo projektira Musil iz Kočevja črez Brod na Kolpi na Brod - Moravice. Vsled deloma uporabljenega 25% vzpona nekoliko višji stroški obrata ter vzdrževanja železniške proge in voznega parka se bodo več nego paralizlrali z neprimerno večjimi iz lokalnega prometa izvirajočimi dohodki te proge v primeri s konkurenčno Klodičevo progo; 2. zveza Črnomlja z reško železnico naj se izvrši samostojno in šele tedaj, ko bodo dani zanjo vsi predpogoji; 3. boljšim časom naj bo prepuščeno misliti na eventualno zvezo Kočevja e Črnomljem. — Upravni sveti so sklenili resolucijo, da naj vlada prouči na podlagi teh strokovnih ugotovitev tudi vprašanje zveze Kočevje -Brod Moravice in naj se v to svrho skliče anketa železniških in gospodarskih strokovnjakov. — Zanimiv je proračun. Musilova proga bi stala okoli 27 milijonov zlatih kron, Klodičeva 80 miljonov. Da bi država k temu kaj prispevala, inženjer A. Klinar spričo sedanjih razmer ne računa. Te milijarde današnjih kron bi moral zbrati zasebni kani tal Ta a« bo no mne- nju A. Klinarja zainteresiral zavoljo tega bolj za Musilovo progo, ki je vsled iesnor»a bogastva svojega ozemlja za privatni kapital najbolj privlačna. Zgradba te proge naj bi se Hnûnslrala z ekrploatnrtjo lesnih bogastev, ustanovitvijo lesnih industrij, г rndbo elektraren in podobno. Država bi oijia to delo podpirati z najdalokosožnej-širni olajšavami glede vseh davkov ln pristojbin pri finansiranju, zgradbi in obratu te železnice. — Slovesna otvoritev ženske bolnice. V bivši hiralnici na Stari poti št. 3 tik za Leoniščem v Ljubljani se jo 20. t. m. vršila slovesna otvoritev nove ženske bolnice — porodnišnice, o katori sme žo svoječasno obširno poročali. V novi bolnici je postavljenih 90 bolniških in 45 otroških postelj. Slovesne otvoritve so ae udeležili pokrajinski namestnik Hribar, načelnik v ministrstvu za zdravje dr. Š t a m p a r, načelnik zdravstvenega odseka dr. K a t i č i č, načelnica bakteriološke postaje dr. Š i -mecova in drugi. Bolnico je otvoril dr. Štampar s primernim nagovorom. — Grcmij trgovcev v Ljubljani izjavlja: Ponavljajo se v Ljubljani slučaji, da razglase trgovske tvrdke razprodajo svojih zalog po časopisih in potom lepakov. To je pa protipostavno. Vsaka tvrdka, ki hoče pričeti iz enega ali druzega vzroka z razprodajo svojih zalog, mora naprositi za dovoljenje obrtno oblast. V tej prošnji je natantno navesti množino blaga, katerega s* namerava prodati, dalje čas, v katerem sa razprodaja vrli, osebo, čije lastnina je blaga in pa uslužbence, ki bodo pri razprodaji sodelovali. V zadnjem slučaju zadostuje, da sc navedejo le splošni podatki, n. pr. da bodo sodelovali lastni uslužbenci. Gremlj trgovcev opozarja svoje člane na ta zakonska določila ter jim svetuje, naj se jih strogo drže, da ne pridejo f neprilike pri obrtni oblasti. — Umrla i« v Litiji dne 18. marea g». Antonija Jereb, B6 let stara, soproga o bi loškega taj- nika In dolgoletna cerkvena pevka. Pogreb м J« vritl v pondeljek, dn« 19. t. m. Blag Ji apomlnt — Letoinjs pomlad. Z včerajšnjim dnem ae }• začela kalendarična pomlad. N08 in dan ata zopet enako dolga. Vreme je ie xelo hladno ia zelenje se le počasi budi. Vremenoelovet napovedujejo, da bo trajalo hladDo in deževno vreine a presledki ia ves april. Tudi poletje bo letos neki deževalo. — Zdravalške ordinacija sa Mane Okrolaega urada ia «avarovanjc delavcev. Da se odpomore sedanjemu hudemu navalu bolnikov, posebno v dopoldanskih urah, bodo odelhdob v ambulatorlju ljubljanske poslovalnice, Gradiiče it 2, zdravniki takole ordintrali: Ob delavnikih vsak dan od 8. do pot 10. g. dr. Pavel Janežič; od 9. do pol 11. f. dr. Ivan Zajec; od pol 11.—12. g. dr. Peter Koienina; vsi trije za splošne bolezni. — Od pol 18. do pol 14. g. dr. Tone Jamar za pljučne bole z n i. — Od pol 14 do pol 15. g. dr. Bogdau Deri za otroške b o 1 o z n I. Obenem posvetovalnica za matere. — Od pot 1 !. do pol 1B. g. dr. Pavel Krajeo tn od 17. do 18. g. dr. Frane Minul, oba za k i r u r g i j o (telesne poïlodbe, raus itd.), g. dr. Minaf obenem zh ortoped i jo (iz-krivljeuje udov, hrbtenice itd.). — Vsak dan, i»-vzemfci ïdrtka, od 8. do >). g. dr. Jernej Demšar za ltoiSue in spolno b o t n z n i. — Ob torkih, četrtkih in ao'" 'nh od pol 13, do pol 14. g. dr. Ivan Pintar za žensko bolezni in porodništvo. — Čoirti zdravnik 7,n sploino medicino, kojega imewemje se v kratkem ; vrli, bo ordinl-ral od 15. -In |iol 17. — Nakarnice za zdravnike s« izdajajo v pop'ovainloi, GradiFe št. 2, vsak delavnik od 8. do 18.. tako, da tudi popoldne prihajajoči člani lehki dobe takoj -"'ravnika. Pravica do pomoči ob bolezni in nergodf se dokazuje s potrdilom delodajalčevim, da je za-, -avance resnično zaposlen. — floipuet Osrednjega nrada sa гатпготапј« delavcev. Izpostava I. in II. v Ljubljani (preja Začasna delavska zavarovalnica zoper nezgode v Ljubljani in Zolczničarska zavarovalnica zoper nezgode v Liubljani). Na podlagi zakona o zavarovanju delavcev in sklepa ravnateljstva Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zngrebu * dne 28. februarja loi''! ste btti gornji tnštituctji, ki sta od leta 1919 naprej izvrSevali nezgodno zavarovanje delavcev (železničarjev ln rudarjev) v Sloveniji in Dalmaciji t dnom 18. marca 1023 razrešeni svojih dolžnosti tn je njih sedanji (likvidacijski) delokrog prešel v pristojnost Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu. Radi tega Je vse dopise in poši-ljatve, ki bi se imele naslavljati bodisi na bivšo Začasno delavsko zavarovalnico zoper nezgod v Ljubljani, ki je od 1. julija 1922 nosila naziv »Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu, Izpostave I. v Ljubljani«, bodisi na blvfo Zeleznlčarsko ra-varovnlntco zoper nezgode v LJubljani, ki Je od 1. julija 1922 nosila naziv »Osrednji urad za zave-rovStije delavcev v Zagrebu, Izpostava II. v Ljubljenk, od sedaj naprej pošiljati na poslov »Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu«. Prera-d o videva ulica 44-1. — O tem se eb-^ajo vsi delodajalci in delojemalci, ki so biii dosedaj člani imenovanih zavodov. — Osebne vesti. Na srednji tehnični šolt t Ljubljani sla Imenovana za suplenta Vladimir Subie ln Vladimir Muiif, dipl. inïenjerja tn predmetna učitelja na srednji Soli. — Pri poStno-telegrafskJ direkciji v Ljubljani je postavljen po službeni potrebi za arhivarja IV razreda Anton Cuček. pisarniški manipulant II. razreda iste direkcije. —■ Prt po-iti na Jesenicah je postavljen po službeni potrebi za poštarja IV. razreda Karel Avsee. — Pri generalni direkciji carin je imenovan za načelnika ta-rlfškopa oddelka dr. Konrad 6mtd, šef tarifskega oddelka iste direkcije. — Imenovani so pri glavnih carinarnicah I. vrste: v Belgrad« na Savi: za carinika IV. razreda Novak Stamenkovič, carinik istega razreda carinarnice na Kakeku (po siu/Aeni potrebi); v LJubljani: тл revizorja IV. razreda Mirko ŽiviČ, revizor istega razreda carinarnice na Rakeku (po službeni potrebi); pri glavnih carinarnicah 11. vrste: na Jesenicah: za revizorja IV. razreda Anton Otradovaki, revizor V. razreda carinarnice v Koprivnici; za carinike III. razreda Milan Tucakovič, carinik IV. razreda carinarnice v Belgradu; Franjo Tavlovič, carinik v ostavki, in Ivan Renčelj, carinik istega rairoda carinarnice v Tržiču (po službeni potrebi); na Rakeku: za revizorja V. razroda Mi od tog Jankovič, revizor istega razreda carinarnice v Mariboru; za carinike III. razreda Branko Bakalović. carinik istega razreda carinarnice v Ljubljani, in Peter Gojtan, carinik istega razreda carinarnice v Mariboru (vei trije po službeni potrebi); гл carinika IV. razreda Borivoj Petrovič, carinik isteg* razreda carinarnice v LJubljani (po službeni potrebi), in Mihajlo Stanisavljevič, cariniK istega razreda carinarnico v Belgradu (po prošnji); v Sisku: z» upravnika I razreda Tripa rclkovič, upravnik II. razreda carinarnice na Jesenicah; Pri sporednt carinarnici v Tržiču: za carinika IV. razreda rrant Vidie, pripravnik carinarnice v Mariboru. — /,• višjega šumarskega svetnika pri direkciji Sum v Sarajevu Je imenovan Josip Pogcčnik, gumarski svetnik iste direkcijo; ia šumarskega asistenta pri pravnem odseku direkcije £um v Ljubljani inš. Dominik Cerjak. dosedanji začasni asistent pri Isti direkciji. — Učiteljica čipkarske Soie v Kamni rlci Marija Kališnlk-Kopač Je ua svojo prolnjo traj« no upokojena. — Za pomožno učiteljico na gospodinjski Soli »Mladike« v LJubljani je postavljena Marija Mohle-Vrhovec. — Poštar Karel Tertnik ln kontrolor Janko Kranjc sta upokojena. — Za računskega revidenta v IX. čtnovnem razredu pri driav-nem premogovniku v Velenju Je postavljen Anton Kurnlk. rudarski kontrolor X. činovnegR rnr.red« Istega premogovnika. — Itpremembe т politični «lnflii. PremeSïeîi* sta okrajni komisar dr. Janko Vidic od okrajne** glavarstva v Kočevju k okrajnemu jlavrtrêlvu v Bnv žicah in okrajni komisar dr. Tina Cul It Dolnje Lendave k okrajnemu glavarstva v Kočevju. — Stran 4. 8COV85TOC, {fini SS. marca VfSh. Premeščena sta nadalje kanelleta Joaip Hvale ed okrajnega glavarstva v Konjicah k pokrajinski upravi, od 'elku xa notranje zadeve, v LJubljani, in Josip Jeram od pokrajinske uprave, oddelka za notranje zadevo, v Ljubljani k okrajnemu glavarstvu v Bre-àicah. — Premestitev kanclista Alojzija čevnjo od okrajnega glavarstva v Brežicah k okrajnemu gla-rarstvu v Črnomelj se razveljavlja; Alojzij Cevnja .«o premešča iz Brežic k okrajnemu glavarstvu v Konjicah. — Pri oddelku ia socialno politiko pokrajinske uprave za Slovenijo v LJubljani so imenovani: 1. upravni uradniki invalidskega odseka: a) za upravitelje v IX. člnovnnm razredu: Aleksander Kuharič, upravni asistent Invalidskega doma v Rogaški Slatini; Franc Ceplak, upravitelj zdravlll-ičn za invalide un Golniku; Jakob Adanlč. upravitelj invalidskega doma v LJubljani; b) za upravitelje v X. žinovuem razredu: Aleksander Kuharic, upravni aaistpnt invalidskega odseka; Anton Zora, asistent držav-' protezne delavnice v Ljubljani; Josip Simončii, upravitelj, dodeljen invalidskemu lomu v LJubljani; Makso lteš, kanclist invalidskega loma v Celju; c) za upravitelja v XI. ïinovnem razredu: Ivan Perm, ofieiant invalidskega odseka; ti. pisarniški uradniki oddelka za socialno politiko: a) za adjunkte v IX. člnovnem razredu dosedanji oficiali Fran Albrecht, Franc Podrekar, Ferdo čeplak in Silvan Pečenko; b) za oficiale v X. činov-nem razredu dosedanji kanelisti Josip Begu«, Andrej Sturm, Alojzij Mramor, Janko Lapajne, Stanko Grabnar in Ivan Cotič; III. provizorni kanclist Aloj-dj Oražem za deftnltivnega kanclista v XI. činov-nem razredu. — Absolvirani živinozdravnik Veko-slav Stibler je sprejet v državno službo v področju pokrajinske uprave za Slovenijo, oddelka za kmetijstvo, ter imenovan za provizoruega uradnega živl-nozdravnlka v X. činovnem razredu. — Provizorna kmetijska asistentka XI. činovnega razreda Josipt-«a Trauipui prt pokrajinski upravi za Slovenijo, oddelkn za kmetijstvo, je imenovana za delinitivno na dosedanjem službenem mestu. — Zveza delovodij in industrijskih uradnikov ima v nedeljo, dne 25. marca, ob 8 uri zjutraj v Rokodelskem domu v Ljubljani sejo zvezinega odbora in nadzorstva. Tovariši delegati okrajnih društev in vsi odborniki ljubljanskega društva naj ae pravočasno («stanejo. da a« razprava le dopoldne konča. Sprejemajo se tudi novi člani, nakar opozarjamo ie vse neorganizirane tovariše. — Odbor. — Narodna velikodušnost čoikoalovajkih Nemcev. Češkoslovaški Nemci so zbrali za Poruhrje 300 milijonov češkoslovaških kron. — Na novo otvorjeni poštni uradi v Dalmaciji. Kakor ie nam poroča, eo pričeli te dni v evakuiranem dalmatinskem ozemlju poslovati naslednji poštni uradi: Biograd, Filip-jakov, Ist, Iž Veliki, Molat, Nin, Novi grad, Olib, Pažman, Pokoštane, Posedarija, Preho, Sali, Silba, Tkon, Uljan, Zdrelac in Zemunik. Poštni promet pa je zaenkrat omejen na privatne in službene pisemske pošiljke ter službeno pakete in pa denarna pisma. -- Smrtna коча med rojaki т Ameriki. V Jo-lietu Je i; :•! 50 letni Matija Lavrič lz Srednje vosi pri Lr"1- ;îi Po! ku. Njegova seetra je Tedovnica in uči!" 'V" •••» slovenski Soli sv. JoSfefa v Jolietu. — 1 : folgoletni slovenski grobokop 71 letni Jcsip Knnduš, doma iz Stopnega pri Škocja-nu na Dolenjskem. — V Clevelnndu je umrl 52 letni Jakob Sveiek s ^ela pri Ljublj-nl. Istotam je umrla Ana Por." var soctra tamkajšHe£»i župnika Ponik-varja. — V Rock Sprlng.^, Wyo. je umrla Marija KoSlr, trgo- ca ln bivšega državnega poslanca tega okraja Jane-/» Koširja. •— N. v m. p.! — Odprava zavarovalniškega monopola v Italiji. Italijanski ministrski svet je sprejel zakonski odlok, s katerim se odpravljn monopol na zavarovalništvo; pod državno upravo ostane le Narodni zavarovalni zavod v svrho uravnavanja гачтег na zavarovalniškem trgu. Temu zavodu bodo morale zasebne zavarovalnice prvih deset let odstopati po 40 odstotkov zavarovanj, v drugem desetletju 30, v tretjem 20 in v četrtem 10 odstotkov. Prvo desetletje se računa od 1. aprila 1913. — Tatvini. Antonu Jordanu in Matevžu Krem-žarju na I.avrci sta bili ukradeni 2 srebrni uri, vredni 2700 K. — Andreju Hodniku nn Vrhniki je bila ukradena obleka v vrednosti 3500 K. — Čevlje kupujte od domačih tovaren tvrdke Peter Kozina z znamko Peko, ker so isti priznano r»a:boljši in najcenejši. Glavna zaloga na debelo in drobno Ljubljana, Breg štev. 20, ter Aleksandrova cesta štev. 1. 3322 Gospodarstvo. g Pošiljanje denarja iz Amerike r do-ffoviuo. Odnosno na včerajšnjo vest v »Slovencu«, da ne dobivajo ljudje denarja iz Amerike, opozarjamo naše ljudi, naj poved svojcem v Ameriki, da pošiljajo v domovino denar samo s čeki, glasečimi se na dolarje, ki so izdani na kakšno banko v New Yorku. Ce je ček izdan na New York, Ima sorazmerno večjo vrednost. Vsi oni pa, ki imajo kako zapuščino v Ameriki, naj se obrnejo na Zadružno gospodarsko banko, ki bo to zadevo brezplačno posredovala in rešila. g Priftojbinski ekvivalent Na poziv Trgovske obrtniške zbornice za Slovenijo se je vršilo v ■redo popoldne v zborničnih prostorih posvetovanje zastopnikov našega zadružništva, posojilništva, bankarstva, hranilniHva, dalje industrijalnih in trgovskih organizacij. Po uradnem poročilu zborničnega tajnUu dr. Frana Windischerja o bistvu in pomena tega davčnega bremena je predložil zbornični konzulent gospod Fran Žagar pismene predloge za reformno akcijo. Po daljši debati, katere «o ae udeležib gg. dr. Fran Cerne, dr. Windischer ta Fran 2agar, so bili sprejeti soglasno predlogi zborničnega referenta, ki se tičejo načina odmere, odnosno akcije za odpravo pristojbinskega ekvivalenta. Temeljem teh zaključkov izdela Trgovska in obrtniška zbornica za Slovenijo spomenico, ki se predloži finančni upravi in zakonodajnemu odboru Narodne skupščine. Predmetno vprašanje je telito-■vite važnoed za denarne zavode, hranilnice, posojilnice, banke, za razne korporacije ter za pridobitne družbe raznih vrst in strok. g 211 ni trg. Na novosadski produktni borzi fiotirajo žitu sledeče cene: pšenica 455—457 50 Din, ječmen 315 Din, o>ves 287.50—290 Din, koruza 275 Din, beli fižol 292.50 Din, pšenična moka It. 0 660 Din, mekinje 157.50 Din. Tendenca neizpremenjena. g Naj dinar v Trsta. Na tržaški borzi no-tira dinar 21.30—21.60 lir (za 100 Din). g Dohodki državne trošarine znašajo za mesec februar za celo državo 36,707.510-24 D. Lansko leto so bili v istem mesecu dohodki 31,446.263-12 Din. g Filijalka Državna hipotekarne banke v Niiu. Uprava fondova, ki se je preosnovula ■v državno hipotekarno banko, je ustanovila v ^išu »vojo filijalko. g Sejmski Vestnik, ki bo oflclelno glasilo 111. Ljubljanskega velesejma, vršečega se od 1. do 10. septembra 1023, bo izšel prihodnji mesec in bo pe-rijodiftno izhajal do otvoritve letošnje prireditve, bo prinašal zelo zanimivo vsebino in se bo izdal v visoki nakladi. Razširjen bo ne samo po Jugoslaviji, nmpak tudi v inozemstvu ter tiskan v vseh srednje-nvropskih jezikih. Prinašal bo aktualne gospodarske članke in splošne tako za industrijski in trgovski svet kakor tudi za konsumeute važne informacije. Zato ga bo vsakdo tital z največjim zanimanjem in ве inserlranje v njem » resnici izplača. Vsem pridobitnim krogom toplo priporočamo, da ae poslužijo te ugodne in uspešne prilike. Vestnik bo izhajal v kvart-formatu in stane oglas na celi strani Din 1000, manjU oglasi tema sorazmerno. Blagovolite poslati tozadevno naročilo Čimpreje urada Ljubljanskega velesejma. Lhibljana. Goapoavetake g Lesni trg. Izvoz lesa v Italijo, Egipt in Francijo je precej živahen. Cene so poskočile. g Dohodki eekvestriranega premoženja znašajo po podatkih ministrstva pravosodja za 1. 1922 9,900.000 Din, izdatki pa 8,100.000 Din. — Čisti dobiček znaša 6,800.000 Din. g Cene žitu v Češkoslovaški so v splošnem sledeče: pšenica 165—185 čsl. K, rž 115—122 čsl. K, ječmen 120—145 čsl. K, oves 140—145 čsl. K. g Italijansko državno gospodarstvo. Na seji italijanskega mnistrskega »veta due 15. t. m. je poročni finančni minister De Štefani, da so bodo znižali državni stroški za vzdrževanje vojnih sirot in invalidov od 749 na 633 milijonov lir. Odprava kr. stražnikov pa bo prinesla državi 299 milijonov lir prihrankov, tako da se bo samo iz teh dveh naslovov izboljšal državni proračun za 415 milijonov lir. — Potem je minister za javna dela poročal o načrtu z a oddnjo državnih železnic v zakup zasebnim podjetjem. Načrt bodo posamezna ministrstva še podrobno pretresla, nakar pride v končno odobritev še enkrat pred ministrski svet. g Cene blagu na zagrebškem trgu so sledeče (v dinarjih): Kava: Rio 6, 40.00, Rio 5, 43, Rio 3, 42.50, Santos 50; sladkor: kocke 24.75, kristal 22.25: riž: Karolina 12.50, italijanska glace 12, Saigon 10, Bruch 9, Soje olje 28, petrolej v zabojih 268, v sodčkih 7.60, bencin 0.720—0.730, v železnih sodčkih 16, v zabojih 480, parafin 50—52. g Italijanske železnic® in zagrebški vele-semenj. Kakor poroča >11 mondoî bodo dovolile italijanske železnice 20% popusta vsem udeležencem zagrebškega in praškega velesemnja. g Brezžični ltrzojav na dunajskem velesemnja bo za posetnike velesemnja funkcioniral posebno glede borznih vesti. g Promet deriz in Talnt v Poljski je na novo urejen. Samo 39 bank srne poslovati z devizami in valutami, drugim je to prepovedano. g Dansko zunanje ministrstvo uradno poroča, da bo v kratkem času odposlalo v Moskvo posebno delegacijo s poslanikom komoruikom Klow na čelu. Cilj misije bo sklenitev trgovske pogodbe med Rusijo in Dansko. g Stanje papirnatega denarja v Jiigofdaviji. Po izkazu Narodne banke z dne 28. lebruarja 1923 je bilo za 5.353,870.195 Din papirnatega denarja v prometu. g Kartel plzenekih pivorarnie. Nekateri praški listi so prinesli zadnje dni poročilo, po katerem gre za kartel oziroma v gotovi obliki za sodelovanje plzenskih pivovarnic. >Č. D.c, ki izhaja v Plznu, že piše, da so poskočile akcije nekaterih plzenekih pivovarnic. g Indeks cen v podrobni prodaji na Ceffkem. (V jan. 1923.) Pri primerjavi cen sredi meseca februarja e cenami sredi meseca januarja se pokaže naslednja statistika. Stev. I. znači predmete vsakdanjih potrebščin, zlasti živil, štev. II. tekstilije, obutev in moške klobuke, pri čemer je mesec julij 1914 e številko 100 za podlago: januar 1923: Praga (I.—VIII.) I. 910, II. 1195, februar I. 894, II. 1063. Brno: 1. 892, II. 1216, februar I. 891, II. 1225. Plzen I. 877, II. 1116, februar I. 878, II. 1122. - V Plzna ja padla cena masti, maslu, jajcem in pivu; blago se Je le neznatno podražila Po tej etatistiki bi moralo biti življenje v Plznu cenejše kakor v Pragi, •U po poročilu Plxeaakib Ji*to» Je dražja. BORZA. Zagreb, 21. marca. (Izv.) PeSta 2.80- 2.85, Berlin 0.47-0.4750, Italija 4.71-4.7E, London 489 do 460, Newyork 97—97.75, dolar 94.50—96, Pariz 6.35 do 6.40, Praga 2.9150 do 2.9250, Dunaj 0.1850 do 0.1865, Curih 18.10-18.20. Curih, 21. marca. (Izv.) Pešta 0.18, Berlin 0.0260, Italija 26.22, London 25.40, Newyork 540.10, Pariz 35.85, Praga 16.0250, Dunaj 0.007475, Sofija 3.35, Belgrad 5.55._ ljubljanske novice. lj Simpatičen članek o Ljnbljani prinaša »Zagreber Tagblatt«. Naglasa vsestranski veliki razmah slovenske prestolnice in pravi, da ima Ljubljana izmed vseh treh jugoslovanskih prestolnic najmanj balkanskega na sebi, marveč da napravlja popolnoma utis zapadnoevropskega mesta: jugoslovanski Solnograd. Naglasa priznano solidnost ljubljanskega trgovstva,- ki omogoča, da dostojno opravlja vlogo posredovalne kupčije med Trstom in zaledjem. lj Ata »Narod« in volitve. Včeraj so imeli naš ata 3voj dan. Lep dan in srečen dan, da še nikoli tega. To pa je bilo tako: Okoli devete ure so se natihoma odprla vrata, v sobo je vstopila Urška in postavila lepo osnažene čevlje pred atovo posteljo in položila na čevlje pisane nogavice. Potem je pripravila obleko, sveže perilo in poravnala kravato, da bodo ata feš, sauber und jug~ndlich, ko pojdejo in Tivoli spazieren. Nato je odgrnila težke zavese in krasro spomladansko solnce je obsevalo visoko goro, ki jo je napravil atov okrogli trebušček, ali kakor ata sami imenujejo ta del telesa, »Hiihnerfriedhof«. Nato je izpod pernic pokukala atova glava, roke so se stegnile, odeja se je prevalila in ata so zapustili za seboj globoko udrte sledove svojega telesa v žimnicah. Ko so se napravili in pozajtrkovali, so šli in Tivoli spazieren. Na voglu ao se ustavili in občudovali raznobojne plakate. Naî ata namreč strašno radi gleda o plakate. Iz plakatov se izve vs^, zabave, plesi, kino itd., da človeku ni sploh treba nič drugega brati. Kar naenkrat vidijo na enem pla-katu: Volite Rsisnerja! Volite dr. Ravniharja! — »Kaj vraga, danes so pa volitve,« so zamrmrali ata, »bo pa treba iti vo4t na magistrat.« — Umih krač in kratkih korakov jo zavijejo ata v znano jim magi-I stratno poslopje k svojemu staremu znancu z lepo brado, »štucovano« po modi à la Babilon. »O, dober dan, deber dan, veš, volit sem prišel. Saj veš, mi naprednjaki, mi moramo skupaj, vsi do zadnjega!« — Gospod s »štucovano« brado nekaj časa gleda, in videti e bilo, da nekaj ni gospodu prav. »Ja, ja, foterček, že prav, že dobro; veš, kar tukai-le napiši »Reisner«, spodaj pa »dr. Ravnihar«. Listek bom pa že jaz oddal, da se tebi ne bo treba martrati.« — Ta prijaznost starega prijatelja je foterčka tako ganila, da so jo takoj zavili k »Mačku«, da se »napredno koncentrirajo« in tam cel dan oznanjali strmečemu svetu, da so tudi oni volili »napredno«, čeprav šele v — sredo... Iz spoštovanja do foterčka se ljudje niso sme ali ravno na glas, ampak so našega ata vemo poslušali, kar se je atu tako dobro zdelo, da so šli takoj, ko so prišli domov, zopet spat. Naj mirno spe še 50 let! lj Elizabetna konferenca za župnijo sv. Peter se vrši v četrtek, dne 22. marca ob šestih zvečer v društvenili prostorih. lj Glavna rarinarnira ljubljanska posluje od 1. aprila 1.1. do nadaljnega ob delavnikih od 8.—12. in od 15,—18. Ob nedeljah in praznikih je urad za stranke zaprt. lj Nabavljalna zadruga javnih nameščencev, r. z. v Ljubljani opozarja svoje člane, da se zanesljivo vdeleže I. rednega občnega zbora, ki se vrši dne 24. marca t. 1. ob 20. uri v dvorani Mestnega doma. lj Dručtvo vpokojenih jamih nameščencev ima svoj redni občni zbor v četrtek, dne 22. t. m. ob sedmih zvečer v gostilni pri Mraku na Rimski cesti. lj Shod vpokojencev. V notici v »Slovencuc z dne 21 marca je v vabilu na skupni shod koaliranlh društev vpokojencev društvo vpokojenih orožnikov pomotoma izostalo, kar se s tem izpopolnjuje. — Odbor koaliranih društev. lj Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljnbljani opozarja še enkrat svoje p. n. člane na izredni občni zbor, ki se vrši danes, v četrtek, 22. t. m., v veliki dvorani Mestnega doma. Na dnevnem redu je razgovor o stališču članov napram odloku ravnateljstva Osrednjega urada za zavarovanje delavcev, s katerim je odrejena likvidacija društva in raznoterosti. Z ozirom na važnost občnega zbora pričakujemo polnoštevilne udeležbe. lj Tedenski zdravstveni izkaz. V času od 11. do 17. marca t. 1. je bilo v Ljubljani rojenih 23, naknadno prijavljeno 1 rojstvo, mrtvorojen 1. Umrlo je v tem čanu 22 oseb, od teh 8 tujcev. Vzrok smrti v в slučajih jetika, v 2 pljučnica, v 2 srčna hiba, v 2 rak, ostalo druge bolezni. lj Nalezljive bolezni v Ljubljani. V časa od 11. do 17. t. m. je bil naznanjen kot nalezljiva bolezen samo 1 slučaj davice. lj Umrli so v Ljubljani: Marjeta GoriiS, mestna uboga, 81 let — Andrej Podgornik, hlapee, 86 let — Marija Skofic, zasebnlca, 78 let — Neža Erjavec, občinska uboga, 76 let — Marija Hočevar, ieaa železniškega eprevadnika, 45 let ~ Miroslava Zupanflč, hči nradnega sluge, 12 lat — Marija An-drejčiC, premogarjeva hči, 43 let. — Janko Popovi^ trgovec in posestnik, 45 let. — Matija Kram žar, občinski ubožec, 42 let — Alojzija Itak, nadzorni-korva žena, 35 let. — Alojzij Glušič, bivši rudar, 40 let. — Neža Pečnik, mestna uboga, 80 let. — Rudoll Wodosrheg, delovodja, 43 let. — Ilelena Jerala, žena mitniškega nadpazni % 66 lot — Ivan Jagodic, trgovski potnik, 54 let. — Neža VVimmer, žena umirovlj. poduradnika, 79 let. — Božidar Andlovie, mizarjev sin, 2 mesca in pol. — Emilija PruŠak. mestna uboga, 88 let — Herman Galjot, kočarjev sin, 22 let. — Ana Lovšin, mestna uboga, 82 let. — Valentin Zaje, dninar, 78 let. — Janko Kaič, sin strojevodje, 10 mosecev — Anton Umek, premogar, 51 let — Karolina Brilly, zasebnica, 80 let. — Marjeta črtanec, bivša šolska postr žilica, 84 let — Marija Povalej, rejenka, 8 mesecev. — Marija Neu-gebauer, železniškega uradnika vdova, 76 let. -— lj Predsednik >0rjune< težko poškodoval ob?, evetnika g. Rnpnika. Predsednik >Orjune< inženir Kranjc je 19. t. m. zvečer v restavraciji >Slon< težko poškodoval uradnika pokojninskega zavoda obč. svetnika ljubljanskega g. Franjo Rupnika, ki Je prišel z gospodom Brandnerjem k »Slonuc. Brand-ner se je pričel razgovarjati s Kranjcem, kateri je sedel pri sosednji mizi, o nastopu »Orjune«. Goep. Rupnik se razgovora ni udeleževal, šele proti koncu je potrdil trditev g. Brandnerja rekoč, da Je »Chv junac nastopala v korist politične stranke in dokazala, da ni nepolitična. G. Rupnik, kateri je sedel s hrbtom obrnjen proti mizi Kranjca, Je začutil nepričakovano od zadaj udarec na desno uho. Ko je razburjen vstal, da bi pogledal, kdo da ga je udaril, ga je inž. Kranjc s težko palico ndaril preko levega ušesa pod sencem s tako silo, da se je g. Rupnik onesvestil in se zavedel šele na policiji, kjer je ob devetih zvečer ugotovil policijski zdravnik g. dr. Avramovič, da Je bil g. Rupnik težko poškodovan na desnem in lahko na levem ušesu. Po napadu na g Kapnika so gostje, kateri so obsojali čuden nastop inž. Kranjca, vzeli v zaščito g. Rupnika in Brandnerja in je dobil tudi inž. Kranjc nekaj >krepklh< in mu je bil ob tej priliki raztrgan suknjič. Nastopila je policija, ki je odvedla prizadete tri goepode na policijo. Medtem so bili že mobilizirani Orjunaši, da branijo svojega predsednika Kranjca, kateri Je bil t ali rut že na policiji, kjer so vse tri zaslišali in poskrbeli, da je bil g Rupnik zdravniško preiskan. Vsa zadeva ee bo končno obravnavala na sodišču. lj Izmišljeni roparski napad. Poročali sme svojčas, da je bil v noči od 13. na 14. t. in. neki zasebni uradnik na Gosposvetski cesti obstreljen. Dotičnik je trdil, da ga je neznanec ustavil, ztdituvul od njega denar ln ualo streljal na njega. Uvedle so se precej na to poizvedbe, ki so ugotovile, da si je ^napadeni« napad izmislil. Bil je precej vinjen in je z levico udaril po oknu dohodaretvenega urada v Šiški in so ranil na prstu leve roke tam, kjer je trdil, da ga jo ranila kroRija. Roparski napad si je izmislil, ker se je bal svojih staršev. Zdaj bo imel sitnosti s sodiščem. lj Tatinske vožnje po ljubljanskem polju. Tomaž Stražar iz Dobrunj je posodil svoja konja in voz Pavlu Kovaču, kateri stanuje v Cekinovern gradu. Stražar je Kovača pregovoril, da je pričel voziti tudi po neči po ljubljanskem polju in da je kradel seno, drva in kar mu je ravno prišlo pod roko. Kovaču so pomagali: Valentin Javoršek, Andrej Kovač in Lojze Glavač. Ukradene stvari so tatinski ponočnjaki prodajali deloma Stražarju in drugim neznanim kupcem in si plen ^pošteno« delili. Deželno sodišče je prisodilo Pavlu Kovaču 18, Valentinu Javoršku 3, Andreju Kovaču 3, Alojziju Kov*-ču 5 in Tomažu Stražarju 6 tednov ječe. lj Vlom in tatvina. V noči na 17. t. m. je ne» znan tat vlomil v stanovanje Josipa Grdadolnika na Ižanski cesti in odnesel razne moške in ženske obleke in drugega blaga v vrednosti 43.270 K. lj Policijska krcnika. Darinki Debelak Je bila ukradena v Narodnem Domu bela, 8000 K vredna boa. — Na državnem kolodvoru je bil iz zaprtega voza ukraden 1986 K vreden zaboj, označen z rdečo številko 2932. K'arortoo ij!e$šče. DRAMA. Četrtek, 22. m aren: OTHELLO. — Red B. Petek, 23. marca: Zaprto. Sobota, 24. marca: CRESNJEV VRT. Izven. Nedelja, 25. marca: OTHELLO. — Izven. Pondeljek. 26. marca: CRESNJEV VRT. -Red C. OPERA. Četrtek, 22. marca: Zaprto. Petek, 23. marca: CAROSTRELEC. — Red W Sobota, 24. marca: NIZAVA. — Red A. Nedelja, 25. marca: CAROSTRELEC. -Izven. Pondeljek, 26. marca: Zaprto. Anton Medved: Za pravdo In erea Tragedija v petih dejanjih. Ko iščem, kak« bi to tragedijo označil, ml sili v pero beseda: dramatiziran epos. «Beseda ln dejanj« — dve reči«, pravi Medved sam v tej igri i vso resničnostjo uenameravane ironije. Uboga srenja tlačanov in peščica grajščakov n« nafii zemlji sta tečaja dejanja. Ljubezer Erazma, sinu grajščnkinje Barbare na Raki do lepe Katarine, hčere slepega grajskeg« logarja Grajana, naj bi vezala oba svetov« kmeta in gospoda. Kmečka vstaja, trenuten poraz gosposke na Raki, odmev slave in prvih uspehov Matije Guboa so višek, po katerem sledi strmi padec: zmaga Jošta Turn« nad kmečko vojRko pri Krškem, osvoboje nje Erazma in Barbare, smrt Katarine, ki pade pod nožem svojega kmečkega ženin» Andreja. Vae Izzveni v elegijo tujrujočo?: Erazma: O Katarina! Poprej te smrtni angel je poljubil, kot mogel sem te poljubiti jaz. Na zemlji sem te vekomaj izgubil. Poljubim naj vsaj mrtvi tvoj obraz. Stav. WC SLUVBHKU, Ш И. 4№Ш ТМИ, Bli'&u б. Bosede zvene, ker jih je dal ljudem v Hvoji igri pesnik-epik, zvene tako, da te premamijo preko dejanja, ki se očituje v sla-botnih sunkih sil in struj izven igre in izven njenih nosilcev. Zlasti trpiš s pasjo dušo Dizmo, ki se motovili iz dejanja v dejanje z edinim opravičilom, da je blag človek. Tragedija, ki je od časa svojega postanka preroniala skorajda vso naše podeželske odre, jo prišla v naše gledališče kot priložnostna igra v spomin 850 letnice slovensko-hrvaškega kmečkega upora. Na tej dolgi poti so jo vešči uprizoritolji prikrojili tako, da se jo s poslednjo pilo gospoda Danila v njegovi režiji častno obnesla med redkimi slovenskimi deli Ivana Cankarja in Pavla Golle, ki se jima je letos odprl Talijin hram v naši beli Ljubljani. Pohvaliti je zlasti režijo, da je prestavila tretje dejanje iz grajske sobe na dvorišče na Raki. Igra je od uprizoritve do uprizoritve rastla in našla v občinstvu, ki ima dovolj zmisla za domačo delo, hvaležen odziv. Katarino je igrala ga. Šarioeva z lirično zadržanostjo, toplo, ljubko, kar si posebno opazil v drugi sceni zadnjega dejanja, ko je s i»vojo igro pričarala na oder vso lepoto molčečega pomladnega jutra. Ga. Juvanova je rešila nehvaležno vlogo Barbare častno in je v brezbarvnost te ženske vlila dokaj notranjega čuvstva: ljubezni do sina, ki se premaguje in mu vsaj ne brani ljubezni do kmečkega dekleta. Izmed moških vlog je g. Skrbinšek s evoja kreacijo oživel Dizmo v toliko, da vuaj alsl čutil njegove nepotrebnosti v igri, ki gre na ro-vaš načelu teoretikov, katerim je Medved sledil, da mora biti v vsaki igri tudi intrigant. G. Drenoveo je bil kot Erazem tudi dober, dasi lz tega medlega, hladnega lika ni mogoče pri najboljši volji ustvariti več kakor romantičnega trubadurja. G. Kralj — naših najboljših igralcev eden — je pokazal talent tndl za kmečke tipe in je dal dokaj zanosa svoji vlogi kmečkega voditelja. G. Gregorin je pa bil od predstave do predstave boljši in se je popolnoma vživel v vlogo kmečkega fanta Andrejca. Grajana je igral g. Danilo tudi povoljno, dasi pri prvi predstavi ni bil tako dober kakor pri poznejših. Sicer Medved te figure tudi ni do konca Izdelal. Omenil bi še, da je po mojem mnenju zadnja scena z umirajočo in mrtvo Katarino dolga morija, ki ji noben režiser ne bo mogel pomagati drugače, kakor da jo vsaj za dve tretjini črta. D. L. R. Ljudski oder Uprizarjanje »Pasijona« se vrši Se: v soboto, 24. marca, ob pol 8. uri zvečer in v nedeljo, 25. marca, ob pol 4. uri popoldne. — Sobotna predstava se vrši po znižani vstopnini. Cena vstopnic je razvidna na lepakih. Predprodaja vstopnic vsaki dan od 5. do 7. ure popoldne v pisarni Ljudskega odra. — Pri obeh predstavah gostuje v vlogi Kristusa g. Edvard Gregorin, član narodnega gledališča v Ljubljani. Ljubljansko občinstvo se prosi, da bi blagovolilo posetiti sobotno večerno predstavo, ker je nedeljska popoldanska predstava namenjena predvsem občinstvu z dežele. Ker je zanimanje za to uprizoritev zelo veliko, se p. n. občinstvo opozarja, da si že v pred-prodaji preskrbi vstopnice. Janez Okorn: Pasljon. (Glose k predstavam «Ljudskega odra«.) Kristusovo trpljenje, ki je obenem zgodovina in dovršitev človeškega reše-nja, je pač najsilnejša, najbolj pretresljiva drama vseh časov, vsaj si jo ni zamislil človeški um, ki je vedno omejen, pa naj bo tudi Sofoklejev ali Shakespeareov, ampak zamislilo in izvršilo je to pretresljivo dramo neskončno Usmiljenje in Vsemogočnost. Zato je človek vedno stremel, da bi videl to silno dramo odigravati se pred seboj. Da bi videl vsaj medlo sliko gran-dijoznih prizorov, je že v srednjem veku zamislil «misterije«, dramatične slike, ki so predstavljale dogodke iz življenja Gospodovega, največkrat seveda njegovo trpljenje in smrt. V poznejših racionalistič-nih stoletjih je zanimanje za dramatike te vrste nekako preminulo, a zdi se, da se je sedaj nanovo vzbudilo. Prejšnja doba, ki je igrala večinoma na «odru« pod milim nebom, je imela lažje stališče. Scenerija je bila silno enostavna, «oder« navadno ni bil omejen ali vsaj ne premajhen. Težje pa je predstavljati pasijonsko igro pri današnjih razmerah, ko cesto oder in scenerija ne pustita, da bi prišel igralec in dejanje do prave in popolne veljave. Scenerija da millieu, a zato pa često vzame igralcu individualnost. — Razen teh težkoč pa moramo pri pa-sîjonskih igrah tudi upoštevati silo gradiva, ki zahteva, da bi bil prireditelj (o pravem pisatelju, oziroma dramatiku pasijona skoro ni mogoče govoriti) pasijonskih iger dramatski velcum in obenem otroško pobožen. So dejanja, ki se težko uklenejo v v'erigo dialogov in monologov in so tudi 'aka, ki hranijo polno skritih lepot, ki Da № bo našel le oni, ki jih išče s preprosto \crno dušo in srcem, ki ljubi trpečega Zveličarja in kliče pod križem: «Res, ta j« bfl sin Božjil« Tisti, izpod peresa katerega bi potekla prava, življenja polna pasi-jonska igra, bi moral biti pesnik in mislec in — asket. Prizor «Cvetne nedelje« zahteva množico, v kateri naj bi bil vsak posameznik izvežban igralec, a nad vsem vendar plava sugestivna sila množice. Isto bi veljalo o ljudstvu, ki na Veliki petek kliče: «Križaj ga!« Težka je vloga poosebljene ošabnosti v Kajfi kakor tudi ona skopuha in obup-neža v Iškarijotu, študija zahteva tudi nemirni, napol oblastni in napol bojazljivi Pilat. Da igralec, ki predstavlja Kristusa, mora biti prvovrsten, da se svoji nalogi le nekoliko približa, je umevno pač samo ob sebi. Tekst, ki so ga rabili na «Ljudskem odru« je dober, ker se precej tesno naslanja na evangeljska poročila. Nastopi so bili sigurni, posebno množica je svojo stvar dobro razumela. Zdi se mi, da je «Ljudski oder« pri prvi (sobotni) predstavi Pasijona precej povoljno izpeljati nalogo te drame, ki pač jc in bo: trpečega Zveličarja pokazati bližje ljudskim očem in — srcem. * * * Mogoče bi bilo, da bi v naši dobi, ko vse velike duhove preveva iskanje na znotraj, po duši, po mistiki, po krščanstvu in po Kristusu, vstal velik pesnik, ki bi bil Dante in Shakespeare in bi napisal pasijonsko igro, ki bi bila umetniško na vrhuncu, pa bi obenem pokazala tudi tistega Zveličarja, o katerem nam v postnem času govori Cerkev in duša. Želeti pa bi bilo na vsak način, da bi se Pasijon večkrat predstavljal in tudi na deželi, zlasti v dobi, ko plehki kino vabi množice, naj pridejo gledat — ne pestrega življenja, ampak tresoče se sence. Prosveta. pr Tržič. Prosvetni odbor Jožefovega društva priredi v ponedeljek, dne 26. marca, ob osmih zvečer v »Našem domu« oljčni večer s sporedom: a) Levičnik-Sicherl: »... luna milo sije, na Oljsko goro žarke lije«. Poje mešani zbor. b) »Oj drago oljkovo drevo ...« Predava Fr. Etič. c) Gregorčič: »Oljki«. De-k.lamira Binica Korošec, d) H. Sattner: »Oljki«. K&ntate drugi del: 1. Vsebino in nje glasbeno izražanje razloži Fr. V. 2. S klavirjem spremlja gdč. Ivanka Paternoster. 3. »Hosana. ..«, »Pa oh ..«, poje moški zbor. 4. Skoz okna ..«, poje Tončka Slabè. 5. »Pueri...«, poje ženski zbor, 6. »Pristopi...«, »A hiše ...«, »O da bi ti...«, poje Lad. Slabè. 7. »Da, oljkove mladike ...«, pojo T. Slabè, M. Ahačič, L. Slabè. 8. »Pred selslco kočico ...«, poje Mici Ahačič. 9. »Sanctus« in »Srce mi pravi...« (36), poje mešani zbor. Besedilo in osnovno razlago berite v oknu ge, Tavčarjeve. Priditel Vstopnine ni I pr »Društvo sloTcnskPi književnikov: je razširilo svoj delolu og, obsezajoč zdaj po oblastno potrjeni spremembi pravil, ne samo loposlovce, temveč književnike sploh Zato vabi c'ruš'.vo v svojo erodo že vse nevPlanjene književnike, saj pogreša v svojem imeniku še marsikaterega priznanega pisatelja in slovetvenlka. Čim Širši bo krog društvenih îlanov, tem lažje in "V večjem obsegu bo društvo zasledovalo svoje cilje in tudi posameznikom bo ustreženo, če bodo deležni raznih ugodnosti (tarifna pogodba), ne glede na to, da bo društvo vsakemu članu v vseh književnih zadevah rado pomagalo z nasvetom in bo tudi zastopalo njih interese v vseh potrebnih slučajih, previemujoč tudi njih pravno zaščito. Povdarjamo, dn je »Društvo slov. književnikov« le stanovsko in združuje vse slovenske književnike brez razlike političnih in svetovnih naziranj (§ 4). Priglas k »Društvu slov. književnikov« naj se odpošlje na tajništvo (Kongresni trg 6. — Slovenska Matica), članarina znaša mesečno Din 1.25. Na željo pošlje »Društvo slov. književnikov svojim članom tudi izvleček iz tarifno pogodbe (honorarji) proti vpošiljatvi Din 8.— v znamkah. pr Poziv sloTonskim oblikujočim nmetnikom. 1. septembra t 1. se vrši otvoritev slovenske umetniške razstave v Hodoninu na Moravskem. Na sestanku slovenskih umetniških klubov, ki se je vršil v pondeljek, dno 19. t m., so vsi klubi izjavili, da se razstave udeleže. Izbrana je bila tudi jury-ja, sestoječa iz sledečih gg.: Jakopič, F. Kralj ln S. šantel, člani; Jama, namestnik. Tehnična dela bo vodilo tudi v naprej SUJOU. Udruženje vabi torej vse slovenske oblikujoče umetnike, da se te razstave udeleže « svojimi najboljimi deli. Prijave je vposlati najpozneje do 1. junija t 1. ter bodo dotič-ne tiskovine vsakemu umetniku na razpolago. Vsa za razstavo namenjena dela morajo biti t zaboji vred najpozneje do 15. Junija predana Udruženju. Kraj vpošiljatve ee bo javil pravočasno. Umetniki, kateri niso včlanjeni v nobenem klubu, se morejo seveda razstave tudi udeležiti, vendar se priporoča, da se priključijo enemu izmed obstoječih klubov. Točnejše informacije daje odbor. pr Na dolo sa skupne cilje! Sarajevski oblikujoči umetniki, včlanjeni v društvu umetnikov SHS iz Bosne in Hercegovine so sklenili zgraditi umetniški paviljon v Sarajevu. Zbrali so v to svrho že precej denarja, a ie daleč ne dovolj, da bi mogli pričeti z delom. Zato so se odločili vprizoriti loterijo z umotvori kot dobitki. Med drugimi se obračajo tudi do slovenskih umetnikov a prošnjo, naj jim darujejo v to «vrho venk po eno delo. Jasno je, da bo tak paviljon v korist vsem umetnikom v državi, kajti da ee razstave ne dajo vprizarjati v navadnih poslopjih, o tem smo se vsi prepričali v Belgradu. Cira več paviljonov, tem večja bo mož- nost, da se vrže razstave v raznih krajih naše kraljevin«. Lepo bi bilo, da bi eo temu pozivu odzvalo čim več umetnikov lz Slovenije. Pokažimo, da vemo ceniti vzajemno delo! — Darovani umotvori naj ee odpošljejo na račun ln riziko gori imenovanega društva, a na naslov: Todor Svrakič, predsednik, Sarajevo, Ferhndija ulica. pr Dirigenti ln dirigiranje. »Jntro« prinaša v 59. štev. od 11. marca t. 1. feljton anonimnega avtorja pod naslovom »Dirigenti in dirigiranje«, kjer se je piscu vsled nepazljivosti ali vsled neznanja primerilo nekaj precej velikih napak, katere tu v interesu stvari same popravljamo. Avtor našteva koncem feljtona med bivšimi dirigenti, — »Slavni dirigenti so bili...« — torej med onimi, ki so že umrli alt pa izstopili iz aktivnega življenja, tudi skladatelja Rik. Straus-sa. V resnici pa Richard Strauss (* 1864) še sedaj živi in dirigira na Dunaju in je bil pred nedavnim časom v Gradcu! Pokojnemu Straussn, znanemu operetnemu komponistu ln dirigentu (t 1899.) pa je bilo ime Johann. — Enako omenja mod bivšimi dirigenti Dalmatinca Weingartner-j a (* 1863. v Zadru), ki še sedaj deluje na Dunaju. Feljtonist nato nadaljnje: »Danes slove kot dirigenti silnih individualnosti.,. Mengelbrug v Antverpab, ...Strauss na Dunaju, ...Knsevickiz ln Safonov na Ruskem i. dr.« Dirigent Mengelbrug v Antverpnu sploh ne eksistira, pač pa slavni M e n g e 1 -berg; dalje: ako je Rih. Strauss na Dunaju umrl, kdo mora biti potom ta Straussî Kueevickij že davno ni več na Ruskem, temveč dirigira v Londonu, Parizn in v Barceloni, Safonov pa je že začetkom svetovne vojne umrl! Končno kaže procejš-! njo avtorjevo površnost tudi to, da muzi-kalne veličine in dirigenta svetovno slave kakor jeToseanini, v feljtonu niti ne omenja. Raznoterosti. r 25 letnica Koemakore smrti. Dne 15. t, m. je minilo 25 let, kar je umrl v Prostoniericah pri i Znojmu proslavljeni moravski pisatelj Vaclav Kos-mak, plodovit novelist in romanopisec. Kosmakovi j spisi imajo poleg umetniške vrednosti veliko nrav-no in izobraževalno vrednost. Pisal je za ljudstvo, i ali med njegovimi spisi je dosti manjših slik, katere ; tudi mladina jako rada čita. Največ njegovih lepih ; podob iz življenja sta prinesla v slovenskem prevodu »Vrtec« in »Angelček«. Kosmakova »Kukutka« so prevedena tudi v hrvaščino. r 3tr;\šen konec vohnuke. Te dni je neki kmet v bližini nesla Hotma v JtiuKovi-ni za^el v neito votlino, kjer je hotel poča-j kali, da neha snežni viiia*-, ki ga je zalotil j na poti. ko se je oziral po votlini, je opazil j na tleh neznano stvar: s sprhnelo obleko i pokrito segnito žensko truplo. Ko si je opomogel od prvega strahu in strašno najdbo natančneje ogledal, je kmet videl, da je bilo žensko truplo s težkimi verigami na no-, gah prikovano na skalo. Na tleh je mož našel beležnico, ki jo je pobral in odhitel v I Hotin, kjer je vso stvar javil policiji. Tam so iz zapiskov v beležnici dognali, da je to truplo pred dvemi leti izginole vohunke Magdalene Frisch, hčere poljskega lekarnarja in slovite lepotice, ki je živela z ruskim letalskim častnikom Savrovom. Z ujim skupaj je vohunila najprej za rusko armado, potem za Nemce in končno za boljsevi-' ke. Prizadejala sta zlasti Dennikinovi in Pe-tljurovi armadi veliko škodo. Petljurovci so pa Savrova ujeli in ga ustrelili, Frischo-i va jim je pa srečno ušla. Toda ko je jeseni 1921 prišlo v Hotin nekaj Petljurovih j vojakov in častnikov, so Frischovo spoznali, ' jo ponoči ugrabili iz postelje in odvedli v bližnjo votlino, kjer so jo prikovali na skalo, jo zasramovali in jo končno prepustili usodi, češ da ji je to kazen prisodil preki sod Petljurove armade. Iz usmiljenja so ji pustili le steklenico strupa, da sama konča svoje muke. Vse to je Frischova pred smrtjo zapisala v beležnico. Njeno truplo so sedaj pokopali na pokopališču v Hotinu. r Nove izkopine v Pompejih. V Pompe-jih so v obsegu pol kvadratnega kilometra odkopali deset novih hiš. Izkopavanje se vrši sedaj na nov način, tako da ostanejo hiše do prvega nadstropja popolnoma ohranjene. Tudi puščajo sedaj vse najdene predmete na mestu, tako da si more vsak gledalec točno predočiti položaj v hišah, vojašnicah, javnih kuhinjah itd., ko je prišla katastrofa. r Izseljevanje ie Češkoslovaške. V prvem polletju 1922. se je iz Češkoslovaške republike izselilo 15.971 oseb; od teh 4939 v Ameriko, 2783 v Avstrijo in 3194 v Nemčijo. r Moderno ïi&enje cest. Povodom letošnjega praškega velesejma se priredi tamkaj posebna razstava raznih motorjev za čiščenje mestnih cest, kakor tudi o koristni uporabi mestnih smetL Razstavijo se motorji za škropljenje in pometanje cest, za odvažanje smeti in snega, stroji za industrijsko predelavo pepela itd. Na razstavi bodo zastopane najsposobnejše tvrdke vse- , ga sveta. V Pragi in vseh drugih večjih čeških mestih hočejo uvesti moderni način čiščenja mestnih ulic s pomočjo motorjev, ki je neprimerno cenejši in popolnejši nego dosedanii primitivni način. Naj bi se za stvar zanimal tudi novi ljubljanski občinski svet in druga jugoslovanska mesta, ki slove po svojem blatu in prahu. Cerkveni vestnik. c Stična. Na praznik sv. Jožefa sni» praznovali veliko slovesnost. Dobili smo dva nova zvonova, ki sta oznanjala nova sv. mašo, ki jo je ta dan daroval č. P. Bernard Raznožnik iz znane Finžgarjeve rod1« bine z Brezij. Na novi maši je govoril č. g. kat. Soklič iz Trsta. — Bog živi novega slov. cistercijanal Novi zvonovi naj pa prinese novega blagoslova Stični in samo stanu. Socialni vestnik. s Zakon o delovnem času v Italiji. Te dni je izšel zakon o delovnem času v Italiji« Osemurni delavnik se načelno priznava, a do-i voljuje se splošne izjeme proti posebni odškodnini, posebno pa v pomorstvu in poljedelstvu. Opozicija z zakonom ni zadovoljna. Orlovski vestnik. Šišenski Orel ima danes, dne 22. L mes, ob 7. uri zvečer svoj redni občni zbor pri br. Borštnarju. Udeležba obvezna za vse člane. Odbor. Dijaški vestnik. d Akademska Marijina kongregacija ima; v petek, 23. t. m„ ob 6. uri v Marijaniški kapeli skupno sv. obhajilo. Vabljeni so tuai ne- kongreganisti. d »Geografsko društvo« na ljubljanski univerzi je na svojem 111. rednem občnem zboru dne 12, marca t. 1. izvolilo sledeči odbor: Savnik Roman, cand. pliil., predsednik; Baš Franjo, cand. phiL, podpredsednik; Bednarik Rado, cand. phil., blagajnik; Rakovec Ivan, stud. phil., tajnik; Aplenc Ri-kard, cand. phil., knjižničar; Beg Dušan, cand. phil., Mlinar Ivan, cand. phil., odbornika; Mlinar Helena, cand. phil., Reja Oolcar, stud. phil., odbor, namestnika; Rubič Ivo, cand. phil., Mehle Fran, stud. phil., revizorja; Četverikova AleksamVa, cand. phil, Bačar Rafael, stud. phil., čič Viktor, stud. phiL častno razsodišče. Turist&a in sport. Prvenstveno tekme. Letošnja nogometna p^ venstvena sezona so otvori v nedeljo, 25. t. m. r drugorazrednima kluboma Slovan—Slavija in Jadran—LASK. Tekmi se vršita predpoldan na igrišču SK Pnmorja in sicer prva ob 0. in druga 10.30. Ker so nahajajo klubi letos v dobri formi, je pričakovati lepe in interesanlne borbe. Društvo »Atona«, tenis sekcija, naznanja, da ko vrši vpisovanje za letošnjo sezijo v pondeljek, dne 2G t. m. v prostorih Športno zveze, Narodni dom I. nadstr. od 17. do 19 popoldne. Kasnejše priglasi Iv > je pismeno nasloviti na gospo Zoro Janežiče-vo, Bethovnova ulica 15; te priglasitve se bodo upoštevale v kolikor bo prostor dopuščal. Po možnosti se naj oglasijo že kompletne družbe. Poizvedovanja. Izgubil je ruski begunec minolo nedeljo ne poti od ruskih barak na Resljevi cesti mimo kolodvora do mitnice ua Dunajski ccsti delavsko knjižico z raznimi drugimi listinami in slikamL Pošteni najditelj se prosi, da blagovoli stvari vrniti Ruskemu odboru na Jurčičevem trgu, hiša gospe To« rezine Jenkove. GUMENE PETE m GUMENE POTPLATE <«n«J« In trajni]« to kakor usnonot Najbolj« varstvo proti vlagi I mraza E SPREJMEMO TAKOJ MlfUSTl k polnojarmeniku. — Parna žaga »ZORA«, ČRNOMELJ. DVA PRVOVRSTNA 3E0IL0N0SC9 starejše moči, RABIM TAKOJ. - CIRIL TRATNIK, Zagreb, restavracija državni kolodvor. jer- SPREJMEM PRODAJALKO prvovrstno moč, za trgovino * mešanim blagom. — Naslov pove uprava «Slovenca« pod St. 1591. FINO MAST ta USNJE, Čistilo Ilirija, Jadran ln СГ-pulin, čistilo za KOVINE Ur toaletno MILO nudi po nafniiflh cenah OSVALD DOBEIC, LJUBLJANA SV. JAKOBA TRG *. Specialni mehanik imel po dogovoru stanovanje in hrano. » Naslov pove uprava lisla pod »tov. 1597. Sposobnega, samostojnega, preizkušenega polirja ZH visoke stavbe z dolgoletno prakso, tudi v ielezobetonski konstrukciji, za visoke stavbe verziran, samo prvovrstno moč, takoj SPREJMEM. — Pismene ponudbe nai mestni stavbenik VILJEM TREO, Ljubljana, poštni predal 70. Šoferja t tovornemu avtu, IŠČEM. Popolnoma izučen monter s prvovrstnimi referencami. Nastop takoj. — Ponudbe pod: »Ljubljana 1606« na administracijo lista. BOLJŠE DEKLE srednjih let, izurjena v gospodinjstvu, z večletnim spričevalom, tiče sinih« pri samostojnem gospodu. Gre tudi v župniji če na deželo. Naslov pove upravništvo «Slovenca« pod «Dobra kuharica 1617». NOGAVICE ženske, otročjo in moške, iepi'u robce, azno trakove, gumbe, sukanec, bombaž, •«ženino, ter drugo kratko robo in galanterijsko htago kupite najccnejo v veletrgovini OSVALD DOBEIC, LJUBLJANA SV. JAKOBA TRG 9. Naprodaj 3000 kg SLADKEGA SENA izborna krma za krave. — Naslov pove upravništvo «Slovenca« pod Stev. 1616. Kupim pnsi, dam tudi seno za istega. Ponudbe: Ljubljana, poštni predal 77. Večja množina POSTELJ popolnoma novih, v raznih Imitacijah, je naprodaj v Produktivni zadrngi pleskarjev, sobo- in črkoslikarjev, r. ». z o. z., LJUBLJANA, Gosposka ulica Stev. 4. BIČEVNIKE pvave tržaške in razne BIČE (gajžle) dobavlja vsako mcoïlno veletrgovina OSVALD DOBEIC, LJUBLJANA SV. JAKOBA TRG 9. POHIŠTVO! Spalnico, jedilnice, kuhinje ln razno upog-r.jono pohištvo najceneje NAPRODAJ. ERMAN A ARHAR, I mizarstvo, St. Vid nad Ljubljano »tev. 4. Na Dolenjskem je naprodaj "4SI: MALO POSESTVO obstoječe iz 2 hi!, ena s 4 sobami, kuhinjo, k'etjo, dalje hleva za 4 govede, svinjak, vrt, zelenjek, 4 oral« gozda, vinograd, paSn'k. V hiši trgov. meš, blaga. Cena 85.000 Din. - Nasiov pove unrav-ništvo «Slovenca« pod Stev. 1600. Žalni sprevod po blagopokoïnem gospodu Mr.Ph. Gabrijelu Piccoli lekarnarju sc vrši v četrtek dne 22. marca t. 1. ob štirih popoldne iz hiše žalosti, Knafljeva ulica 16, na glavni kolodvor. Ljubljana, 21 marca 1923. Žalujoči rodbini Piccoli in O^oreutz. RAZGLEDNICE azlične vrste, pisemski, pisalni, trgovki, svilen, gladilni in stekleni papir — ïipke /a stelaže, vpisalne knjige in žico za cvetlice priporoča tvrdka OSVALD DOBEIC, LJUBLJANA SV. JAKOBA TRG 9. Tužnim srcem naznanjam žalostno vest, da je moja predraga soproga, gospa Bezek Emilija soproga žel. uslužbenca previdena s sv. zakramenti dne 20. marca v Gospodu zaspala. Pogreb moje drage bo v četrtek dne 22. marca ob 5. uri iz mrtvašnice dežel, bolnišnice k Sv. Križu. Ljubljana, 21. marca 1923. BEZEK JULIJ, soprog, In ostali žalujoči. Zahvala. Za vse dokaze sočutja ob smrti naše nepozabne hčerke, sestre, tete in svakinje, gospodične Tilke SchunkG se iskreno zahvaljujemo vsem, zlasti onim, ki so jr; spremljali na njeni zadnji poti. Posebno se še zahvaljujemo ccnjcni rodbini Abrahamsberg za darovano ji cvetje. Platina, 21. marca 1923, Žalujoči rodblr.i; SCHUNKO in PELICON. IŠČEM za takrjScjo ln poznejšo dobavo smrekovega lubja zdravega, suhega. Ponudbe le z navedbo najnižje cene in množine (brez navedbe cene in množine ne odgovarjam) — na upravo «Slovenca« pod Lubje 1923-1350. SRAJCE (ženske) iz najfinejšega platna, NAPRODAJ. Lepodvorska ulica štev. 175. 1579 KUPUJEM po ugodnih cenah Prvovrsten lancnl ilrnel ■ viiloiumen in svitlorjav zajamčeno čist v uodih iu ročkah, fcrpeniinsho olje. dchalin in luneno olje nudmo po najnižjih dnevnih cenah. /J Krova! & Komp., Ljubljana Telefon Iiterurb. 301. Brzojavke: Hrovatport. Priporočajo se sledeče domače tvrdke: •.•• *. ritk Ponudbe z navedbo množine vagonov in cene franco vagoa n« lesno tvrdko; Ernest Marine, Celle Kapucinska ulica št. 3, I. nadstr. (Objnvo ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE Ivan Bogataj, konces. elektrotehnično podjetje, Sv Petra cesta 30. KLEPARJI: Remžgar & Smerkol, Norijanske ul 13 Produklivna zadruga kleparjev, instalaterjev, kotlarjev in krovcev v Ljubljani, Kolodvorska ulica Slev 28 Korn T, Poljanska cesta Stev 8. MEHANIČNA DELAVNICA! pisalne, računske, razmnoževalne ln druge pisarn stroie popravlja in prenavlja Ludovik Baraga, Šelenburgova ulii a 6/1 PARNA PEKARNA: Jean Scbreya nasled. Jakob KAVČIČ, Gradiiče Stev. 5. 4 dinarje.) KLOBUKE hi TELOV POTREBŠČINE4 Kunovar Ivan, Slan trg Stev 10 STAVB IN GALANT KLEPARSTVO. Ferenc & Fuel is, l.iubliana, Mine Stev 2 SPEDICIISKA PODJETIA: »Oricnl« d d. Sodna ulica 3, Te! 461 Ranzinger R., Cesla na iuž ielezn 7—9. TRGOVINA Z 2ELEZNINO: SuSnik A, ZaloSka cesta St 21. Ljubljane TRGOV Z DE2NIKI IN SOLNCNIKI: MikuS L., Mestni lrg 13 TRGOV Z ŽELEZNINO IN CEMENTOM; Erjavec & Turk pri »Zlati lopati«, Valva-zorjev trg Stev 7 ZALOGA POHIŠTVA: i F Fajdiga sin. Sv Petra cesta štev 17. Prijatelji naznanjajo pretresujočo vest, da je gospod t Tomo horli notar t Podgradu v Istri, član jugoslov. odbora itd. dne 20. t. m. nenadoma preminul. Pogreb blagopokojnika bo v četrtek 23. t. m. ob 4. uri v Podgradu. Nepozabnemu prijatelju, velezaslužnemu bori-telju za narodno svobodo in ujedinjenje ohranimo mi in jugoslovanski narod večen spomin. V Ljnbljanl. dne 21. marca 1923. kakor fop ca, ximsko perilo, Rcgavice, rokavice v veliki Izfci.l pri A. f inkovfe nas!. M.. Soss Ljub'jana, Mestni trg 19. 99 Pozor pekil »Diamalt«, tvomlce Hauscr I Sobolka, Beč-ftadlao, v predvojni kakovosti, te edino dobi pri glav. zastoprikn za Jugoslavijo EDUARD DU2ANEC, Žagi eb. Skladišče Strossmajerova 10. Varujte m ponaredb v prahu ali tekočini! KRTAČE ;ribarice, likarice, blatarice, „zobne, ma-s zalke, omela, motvoz (špaga), čevljarsko prejo, ščetine, vosek, lesene cveke, pipe za sode itd, priporoča tvrdkn OSVALD DOBEIC, LJUBLJANA SV. JAKOBA TRG 9. Priporoma se aa dama in ktobukov za goapoeia larborii-ZsvrŠan, Mubljsns, Mestni trg 7 Prvovrstno francosko VINO lastnega pridelka, letnik 1917. in 1921. po 20 Din m letnik 1922. po' 12 Din za liter se toči od 24. t. m. naprej v Predovičevi gostilni na Ambroževem trgu št. 1, Ljubljana. — Istotam se sprejme solidna J»4 NATAKARICA na račun proti položitvi kavcije. 1610 ZH MUK LEGI Ta moâke in ženske obleke in perila po naisalžifih cessais se priporoča tvrdka U. HlMLiUC, LiUlliHHH Llngarjeva al:ca, Pred àkoftjo štev. S, Medatstra nttea. SLOVENSKI LEKARNIŠKI GREMIJ V LJUBLJANI naznanja vsem svojim članom tužno vest, da je njega dolgoletni član, gospod Ph. fl)r Gabriel Piccoli lekarnar v Ljubljani v soboto 17. t. m. po kratkem trpljenju preminul, Zemski ostanki pokojnikovi se prepeljejo v četrtek, dne 22. marca ob 4. popoldne i/. Knafljeve ulice 16 na Južni kolodvor. Neumorno marljivemu tovariiu bodi ohranjen časten apominl Ljubljana, dne 21, marca 1923. lzdaia konzorcij• »Slovenca«, Odgovorni urednik: Mihael Moškerc v Ljubljani. Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani