PoStnina plačana v gotovini. V lmm, v CelrleK dne 13. novembra ira. Leto KLEL »SLOVENEC« velja po joiti na u« strani Jmgo- slavile In v Ljubljani: za celo ieto naprej. K MO—. as pol leta N .t u 120'— sa četri leta B • • ■ M"— sa en mssec „ . . ■ 20— Za loosemstvo celote no K 480--= Sobotna izdaja: == ia ae o leto.....b 40 — sa Inozemstvo ... „ 80 — š Cene inseratom:5 Enostolpna petlina vrata mali oglasi po K 4'— In & 6 —, veliki oglati nad 45 mm vl-3ia« po K 8 —, poslana itd. po K12 —. Pri večjara naročila popust. Izbaja vsak dan Izvzemil ponedeljka tn iloeva po p raz-nlku ob j. uri zjntraj. Mesečna priloga; Vaitnlk HSL I Uredništvo ;e v Kopitarjev* ulic štev 6/111. «o opisi ae oe vračalo; neir;nv.Irana plsm se ae sprejemalo. Uredn isieL štv. 50 npravn štv 328. Političen list za slovensi Opr«va je v Kopitarjevi al. 8. — Račun poštne hran. Ijubljnoske št. 850 za naročnino In št. 349 za oglase, avstr. in češ*e 24.797, ogr. 2d.511, bosn.-tiaro, 7583. Belgrad, 8. novembra. Pašič se nahaja v težkem položaju. Dosedaj je imel v svojem klubu dve struji: ena, ki mu je bila brezpogojno udana, druga, ki je bodisi tiho, bodisi odkrito simpatizirala s Protičem. V odsotnosti Pa-sičevi je naenkrat izbila v radikalnem klubu tretja struja, koje glavna predstavnika sta dr. Lazita Markovič in bosanski dr. Srškic. Ta struja je nezadovoljna radi neuspehov v naši zunanji politiki, ki nas je dovedla do zrahljania Male antante in do neljubih blamaž glede naših zahtev; nezadovoljna radi nasilne in reakcionarne notranje politike v rokah Sv. Pribičeviča, katerega ščiti Pašič na celi črti; nezadovoljna seveda tudi radi naše financielne politike, katero vodi kot finančnik nesposobni dr. Kumanudi. Nezadovoljstvo z zunanjo politiko skuša Pašič popraviti s tem. da je opustil separatne zahteve naše kraljevine in se tesno pridružil naziranju Čeb~ kovaške in Rumunije ter da je poveril vodstvo zunanje politike zopet Protičevemu pristašu Tih. Popoviču. Financielno politiko hoče popraviti s tem, da išče naslednika za dr. Kumanudija. Demokrati so mu ponudili dr. Vojo Marinkoviča, iu čuje se, da je Pašič iu večina radikalnega kluba voljna sprejeti ga. Največje težave so kajpada, da se spremeni pravec v notranji politiki. Pribičevič se kakor klošč drži notranjega ministrstva in je pripravljen samo, da zapusti ministrstvo prosvete. Demokrati bi bili voljni, žrtvovati Pribičeviča, a ne morejo, ker bi se to moglo zgoditi samo na račun enotnosti demokratskega kluba. Vrhu vsega tega zahtevajo Markovič-Srškičevi pristaši, da se zamenjajo razven Pašiča vsi sedanji radikalni ministri, ker so deloma nesposobni, deloma neodporni proti nasilnim aliram Pribičevičeve politike. Četudi je torej kralj, ko mu je Pašič podnesel formalno demisijo svojega kabineta, izrazil svoje popolno zrupanje, vendar kriza tli pod pepelom naprej. V kolikor poznamo Pašiča, bo skušal Pašič situacijo zakopati, da zamenia Kumanudija in da tudi Pribičeviča skloni, da odda notranje ministrstvo kakemu uglednejšemu radikalu. Kot kandidat se imenuje L-uba Jovanovič. Ako se mu to posreči, bo privlo do obsežnejše krize, do večjih sprememb v kabinetu. Toda do snremembe v sistemu težko da bo šlo. Zakaj? Dne 20. novembra se mora po ustavi predložiti proračun. Kumanudi je v svoji neodpustljivi lahkomiselnosti odšel v London, predno je doma uredil budgetno vprašanje. Sedaj se mora to brzo izvršiti do 20. novembra. Razdelba zemlje na oblasti je častno vprašanje Pašič-Pribičevičevega ka-i "a. Ako se sedaj otvori široka kriza, koje učinek bi naj bil, da se spremeni sistem, potem je nemogoče, predložiti proračun in izvesti nesrečno razdelbo zemlje. Zato so vse politične babice na delu, cla sestava vladne večine ostane, kakor je bila. Tudi financielna situaciia ne dopu"5a nobene večje kilze, ki so pri nas vedno izvan redno dolge. Najvažnejši argument, da še ne bo prišlo do preobrata v sistemu, pa je, da je vsa notranja in zunanja politika tako zavožena, da v trenotku ni kombinacije, ki bi ves ta položaj hotela sprejeti na svoja ramena ter ga razčistiti. Radikali, demokrati, samostojni in muslimani so dovedli svojo politiko do katastrofalne kulmina-fije: Finance derutne, valuta upropašfce-na. zunanja trgovina ubita, draginja in pomanjkanje v rasti, novi davki pred vrati; kdo naj prevzame to dedščino od brezvest »ih, koruptnih in nesposobnih strank? 1'rotič noče, Jugoslovanski klub je odločno proti vstopu v vlado, zemljoradniki se obotavljajo. Sedanje vladne stranke naj same prebrodijo blato, v katero so zagazile! Dokler ni sprejet financij^ki zakon, proračun in novi davki, do katerih je privedla politika sedanjo vlade, ni misliti na spremembo sistema. Opozicija ima časa. 'iii čaka, kedaj bo sedanja vladna večina »a kolenih prosila, da se ji odvzamejo vajeti iz umazanih in neamožnih rok. Turki in samostojni so se poslednji čas koalirali, da skupno protestirajo proti ulogi, ki jo igrajo v vladni večini. Z inteligenco in ponižnostjo ovac morajo tiho gle- dati, kaj vse delajo demokrati in radikali. Samo globoko nezadovoljnost ljudstva smejo ž njimi deliti. Belgrad, 9. nov. (Izv.) Do danes zvečer kralj še ni vrnil Pašiču mandata za sestavo kabineta. Zato vlada vodi samo tekoče posle do sestave novega kabineta. Na včerajšnji seji radikalnega kluba še je postavil na to stališče sam Pašič, ko je porda-ril, da njegova demisija ni samo formelna, marveč da mora kralj s posebnim ukazom poveriti sestavo kabineta in da se mora ministrstvo imenovati, kakor vsak drugi kabinet po njegovi demisiji. Belgrad, 9. nov. (Izv.) Včeraj je radikalni klub začel razpravo o reševanju kabinetne krize. Radikalci zahtevajo od top notranjega ministra, čigar mesto naj zasede radikalec. Zahtevajo tudi odstop finančnega ministra dr. Kumanudija, vendar pa finančnega ministrstva ne zahtevajo zase. Belgrad, 9. nov. (Izv.) Danes je tu prevladavalo prepričanje, da gre za pravo krizo sedanjega kabineta. V tem smislu se je nasproti našemu poročevalcu izjavilo več poslancev radikalne stranke. Čujejo se tudi glasovi, da se bo najbrže zrušila sedanja koalicija in sestavila nova vlada na podlagi nove koalicije. Zdi se pa, da to vest širijo radikalci, da bi vplivali na demokrate. Belgrad, 9. nov. Povodom ostavke vlade, ki jo je Nj. Vel. kralj odklonil z izjavo popolnega zaupanja vladi, je kralj danes opoldne pozval na dvor predsednika skupščine dr. Ribarja, da bi čul tudi njegovo mnenje glede tega vprašanja. Dr. Ribar je kralju obrazložil sedanji parlamentarni položaj ter poudarjal, da odgovarja sedanja koalicijska vlada popolnoma sedanjemu parlamentarnemu položaju. Belgrad, 9. novembra. (Izv.) Na današnji seji zakonodajnega odbora je samostojni poslanec Drofenig ponovil svoj predlog, da smejo biti za župane izvoljeni samo tisti, ki plačujejo saj 30 dinarjev za občinske odbornike pa tisti, ki plačujejo saj 15 dinarjev direktnega davka. Radi tega predloga je prišlo na seji do burnih prizorov. Republikanec Gjonovič je izjavil, da je ta predlog sedanjemu času tako neprimerni, da ne zasluži, da bi se o njem sploh razpravljalo. Pri glasovanju je Dro-fenigov predlog propadel. Proti so glasovali tudi radikalci in demokrati. Občinski voišvni red za C! Belgrad, 9. novembra. (Izv.) Zakonodajni odbor je na današnji seji sprejel zakon o občinskem volivnem redu za Slovenijo razun člena 1, ki se je vrnil pod-odseku. ZADEVA SKOBRNETOVEG A MANDATA. Belgrad, 9. novembra. (Izv.) Danes popoldne bi se nanovo moral sestati verifi-kacijski odbor, da reši ukinjenje poslanskega mandata samostojneža Kirbiša in prizna mandat pravilno izvoljenemu poslancu SLS Skobernetu. Seja se ni vršila, ker niso prišli odborniki radikalne in demokratske stranke, da onemogočijo kvo-rum. SVEČAN OBED NA DVORU. Belgrad, 9. nov. Nocoj se je vršil na dvoru svečan obed, ki sta se ga udeležila predsedništvo parlamenta in ministrski hU t>DR. KUMANUDI ZOPET DOMA. Belgrad, 9. nov. Ob 20. uri 50 minut jo dospel v Belgrad finančni minister dr. K. Komanudi, ki se je mudil dalje časa v Parizu in Londonu radi najetja zunanjega posojila zu našo državo. IMUNITETNI ODSEK. Belgrad, 9. nov. Imunitetni odsek bo imel svojo sejo v petek, 11. t. m. ob 9. uri dopoldne. Na tej seji se bo razpravljalo o zahtevi ministrstva za pravosodje glede izročitve nekaterih poslancev sodišču. ODLOŽENA POGAJANJA Z ITALIJO. Belgrad, 9. nov. Pogajanja, ki bi se imela začeti med našo državo, Italijo in Reko glede prometa z Reko in Istro, so odložena, dokler ne izpolni Italija rapallske pogodbe ter ne evakuira tretjega pasa. POPIS D0IIR0V0LJCEV. Belgrad, 9. nov. V ministrstvu za agrarno reformo se vrši revizija vseh popisov dobrovoljcev. Ta revizija ima namen točno ugotoviti, koliko zemlje je bilo do-brovoljcem izročene v obdelovanje. VSTAJA V UKRAJINI. Dnnnj, 9. nov. Ukrajinski dopisni urad javlja iz Lvova: Prodiranje ukrajinskih upornikov napreduje v vzhodni smeri. Pro-skurov je padel. S tem, da so ukrajinski uporniki osvojili mesti Bar iu Dcr^njo, se ne nahaja samo železniška proga Prosku-rov—Žmerinka v. rokuh protiboljševiških ukrajinskih kmetov, temveč tudi ves zapadni dol podoJj.ske gubernije. V Dunaj, 8. nov. Dunajski dopisni urad ' poroča iz Portorose: Gospodarska komisija se je dosedaj sporazumela glede nastopnih točk: Uvozne in izvozne prepovedi nasled-stvenih držav naj se ukinejo v gotovem roku. Izjeme so dovoljene za primere, predvidene v trgovinskih pogodbah. V prihodnjih mesecih se bodo vodila pogajanja o trgovinskih pogodbah med onimi nasled-stvenimi državami, med katerimi še ne obstojajo take pogodbe. Načelo teh pogodb naj bo normalni promet brez prepovedi. Medtem sc ne bodo izdale nobene nove prepovedi med državami, ki sklepajo te pogodbe. Poštna komisija je za promet pisem, dopisnic in poštnih zavitkov med na-sledstvenimi državami določila tarife, ki so manjši kot oni v prometu z ostalim inozemstvom. Nadalje je storila sklepe, ki , omogočajo otvoritev prometa s poštnimi l nakaznicami med nasledstv„enimi državami j in Italijo. Razen tega so se za brzojavni 1 promet med nasledstvenimi državami do-, ločili tarifi, ki so manjši kol mednarodni tarifi. Prometna komisija razpravlja o tem, naj bi se še nedodeljeni vagoni skupnega vagonskega parka in vagoni, ki jih zahtevajo posamezne države zase kot vojni plen, podredili mednarodnemu reglementu "le-| de medsebojne uporabe vagonov. Zadovoljiva rešitev tega vprašanja bi omogočila čimbolj svobodno uporabo tudi teh vagonov. Na predlog avstrijske delegacije bo ta komisija sklepala tudi glede vprašanja ustanovitve ene ali več meddržavnih komisij, ki bo določila vsakokratne potrebe ' prometnih uprav posameznih držav na premogu in produktov mineralnega olja kot podlago zn racionalno razdelitev tega materijala. Italijanski in avstrijski načrti glede konvencije vseh nasledstvenih držav, s katero bi se medsebojni prometni odnošaji enotno uredili, so se odkazali posebni podkomisiji, ravnotako kakor avstrijski nredlog glede ureditve formalnih načel železniških tovornih tarifov. češki pariament. Praga, 9. nov. (Izv.) Češki parlament se sestane 15. t. m. Zunanji minister dr. Beneš bo poročal o položaju. SLABA ŠPEKULACIJA KARLIST0V. Praga, 9. nov. (Izv.) . Tribuna«: poroča iz dobro informiranih krogov, da je plemstvo, ki ima posestva v češkoslova- ški, prišlo vsled Karlovega poskusa v veliko denarno stisko. Pokupili so namreč velike množine avstrijskih vrednostnih papirjev. misleči, da bodo pridobili na vrednosti. Izgube teh plemiČev gredo v milijarde avstrijskih kron in so primorani sedaj prodajati svoja posestva. KARFr, IN ŽITA NA MORJU. Berlin, 9. nov. Listi poročajo iz Pariza: Kakor se tu govori, se nastani sedaj na poti proti Gibraltarju nahajajoča se bivša kraljevska dvojica na letovišču nekega londonskega bankirja, dokler se v Funchahi na Madeiri ne najde primerno bivališče. Poslopja, ki so jih določili v ta namen, niso v to primerna. -1- Dogodki v Albaniji. Italijanski listi poročajo, da imamo z Albanci pravo vojno, nekateri naši vladni listi pa trdijo, da so italijanske vesti izmišljene. Kaj je sedaj res? Mi vemo samo to, da niti naš sedanji niti prejšnji parlament ni sklenil vojske z Albanijo ,niti dovolil v ta namen potrebne kredite. Vemo tudi to, da se uani ne poroča o nikaki formalni vojski z Albanijo, ne o izgubah ne o ljudeh in vojnem materialu. Zahtevamo odkritosrčnosti, ako sploh živimo še v parlamentarni državi, v. kateri ima tudi narod pravico besede. Samostojni in demokrati, povejte svojemu narodu resnico! -f- Odprava ministrstva za socialitrt politiko. Dr. Korošec, katerega smo opozorili na »Naprejeve« napade, češ, da ifc proti ministrstvu za socialno politiko, nam odgovarja: »Hvala Vam, da ste me opozorili na napade. Samoumevno, da nisem bil nikdar proti odpravi tega ministrstva. Nasprotno, mišljenja sem, da bi ga morali ustvariti, ako bi ga ne bilo. V dobi največjih socialnih bojev je lahko proti njemu le, kdor popolnoma asocialno misli ia dela. Žal, da imamo pri nas take stranko, sedaj celo na vladi. Ako je kdo nezadovoljen s sedanjim ministrom dr. Kukovcem, kakor smo tudi mi v nekaterih stvareh, naj zahteva njegovo odstranitev, a ne, da se z vodo izlije tudi otroka Mislimo, da je sedaj tudi za »Naprej« stvar dovolj pojasnjena. Ako si katera stranka ne upa napasti vladnih strank, ker od njih prejema različne dobrote, kakor Belje, komunistične domove itd. naj vsaj nas neopravičeno ne napada. -f- Razdelba na nove oblasti. Naši samostojneži so v Belgradu za vladino parcelacijo Slovenije, a doma protestirajo proti njej. Isto dvolično politiko uganjajo hrvatski demokrati. V glasilu demokratske stranke »Riječ« piše demokrat dr. Tomljenovič proti predloženemu vladnemu načrtu o razdelbi zemjle na oblasti in opozarja, kako površen in lahkomiseln je tudi ta vladni načrt: »Vlada namreč predlaga razdelbo Hrvatske in Slavonije na šest oblasti, odnosno na pel, ako se ne fačuna razparcelirani Srem, a ustavu predpisuje to razdelbo na štiri oblasti s Sremom vred, ako se razdelba ne donese po Narodni skupščini v redovitem ali skrčenem postopanju.« Kjerkoli se pokaže vlada, povsod brez glave! -f- Žaljcnje katoličanov. Te dni se je oglasil pri ministrskem predsedniku Pašiču papežev odposlanec dr. Kerubini zaradi popolnitve izpraznjenih škofovskih stolic v naši državi. O tem posetu je nato belgrajska »Pravda prinesla posmehljivo notico. Radi tega je dr. Korošec interpeli-ral ministrskega predsednika Pašiča, sklicujoč se na to, da je prvič notica po vsej priliki sama po sebi netočna, drugič pa žaljiva za vse katoličane. Dr. Korošec je zahteval jd Pašiča odgovora na ta-le vprašanja: 1. Ali je informacija, v kolikor je netočna in žaljiva, potekla od vas? 2. Zakaj sc niste poslužili v svrho obvestitve širše javnosti o koraku papeževega odposlanca uradne poti preko tiskovnega urada? 3. Ali ste voljni — ako ta netočnost in žalji-vost poteka od Vas — dati zadoščenja gospodu odposlancu in katoličanom? Ali ste voljni vse storiti, da »Prnvdac popravi svoje pogreško povodom objavljonja Vaše informacije?« -f ^Jatro« in ministrski svet. Včerajšnjo »Jutro« javlja na prvem mestu iu z debelimi črkami, da j e ministrski svet sklenil, »da se naj takoj vrnejo vsi vojaki, ki se še niso javili, ravno tako ostane doma vsa »komora« (tren in druga pomožna vozila).«: — Pri nas je še navada, vsaj po civilnih in vojaških uradih, da »Jutro-vih« poročil ne smatrajo za uradna poročila in dokler oblasti niso uradno obveščene o vladnih sklepih oziroma njihovih preklicih, zanje ne veljajo ne sklepi ne njihovi preklici. To, kar javljajo listi, magari tudi taki, ki prejemajo svoje informacije naravnost od ministrskega reporterja dr. Kukovca, je pač interesantno tudi za uradnike in brkate kapetare, dokler sede v kavarni pri zajutreku ali pa v pisarnah pred >otvoritvijo prometa?. Kakor hitro pa gospodje uradniki slečejo v uradu Človeka s sebe in si nataknejo na svoj obraz 5«"~no »Amtsmiene« (strogi, ledenomrzli in nepremični uradni obraz), zanje ne ekzistira-jo več ne »Slovenec«, ne »Jugoslavija«, ne >Narod«, da. riti »No- ne in »Naša Moč« ve in ne maribor: . »Straža« in tudi ; ne »Avtonomist«, »Jutro« seveda .že ce'o ne. Kakor hitro začno civilni in vojaški dostojanstveniki od 11. do 3. razreda urado-vati, velja zanje samo to, kar je »uradno« ali »zvaničnoc ali »službeno«. 0 kaki de-mobilizaciji pa uradni krogi do včeraj še niso prejeli ničesar uradnega ali službenega, in sicer iz enostavnega vzroka, ker mobilizacija sploh ni bila proglašena — razun od liubljanske policije — in zato tudi ne more biti preklicana. A tudi o kakem preklicu »orožnih vaj« niso dobili uradni krogi še ničesar in jih zato objave in poročila >Jutra<- niti najmanj ne vežejo. Drugače pa je z občinstvom. So ljudje — trapasti ljudje — ki verjamejo, da je »Jutro? uradni evangelij, ne vedoč, da to ni uradni evangelij, ampak Antikristov. Mnogi so temu evangeliju verjeli in so včeraj dopoldne odšli domov, ali pa sploh prišli niso tja, kamor so jih klicale vojaške oblasti. Mnogi, ki so bili zapisani v listah, se pozivu niso odzvali in debeli kapetani so jezno vihali svoje dolge brkove in kleli. <*"e bo kapetenska kletev koga zadela ter bo nesrečen — upamo, da ne za dolge — ampak zahvali nai se za vse nepriip*"~> ti pri »Jutru«. Kapetani vrše le svojo uradno dolžnost. Zato zahtevamo, naj se tako važne objave takoj uradno razglase, ne pa stresajo brez glave in brez pomena po strankarskih listih, da bo prizadeto občinstvo in uradništvo vedelo, pri čem je. -f Konzul kot privatna oseba. Javili smo že, da je igral po poročilu »Politike« nas generalni konzul v Londonu g. Jovanovič v zadevi sklepanja vnanjega državnega posojila jako nečedno vlogo kot posredovalec, za kar bi »zaslužil« nad 250 milijonov kron. Zagrebška »Riječ« — in za njo seveda »Jutro« — trdita sedaj, da gospod generalni konzul ni nastopal v tej zadevi kot uradna, ampak kot privatna oseba. »Jutro« sicer prLtavlja, »da je to samo po sebi nedopustno«, ne najde pa niti besede obsodbe za tega gospoda, ampak se zaletava v »Slovenca«, »Novi Čas«, »Jugoslavijo« itd., ki niso nič drugega storili, kakor ugotovili, kar je poročala »Politika« in brani — g. Kumanudija pred očitkom poslovne zveze z g. Jovanovičem, katere g. Kumanudiju nihče očital ni! Inter~~antna pa je tenkočutna razlika med »uradno? in »privatno« osebo. »Uradno« nastopa g. Jovanovič kot generalni konzul kraljevine SHS (oziroma Srbije, če hočemo biti odkriti) v Londonu, »privatno« je pa navaden mešetar firme Armstrong & Co. in preje- f Janez Jeretfna. Ko smo se spominjali vernih duš v vicah, se je poslovil od nas č. g. Janez Jeretina, prefekt v zavodu sv. Stanislava. Bil je eden izmed tistih tihih in marljivih delavcev, ki so pogoj delu in uspel.u javnih. Zato mu bodi dovoljen kratek spomin. Doma je bil pokojni g. Janez v vasi Brezje pri Dobu, kier se je rodil 28. oktobra 1894. pod borno streho kmetske hiše. Prežeti od prave ljubezni do otrok in pristno slovenske globokovernosti so ga stariši vzgajali od zorne mladosti naprej v veselega in poštenega slovenskega fanta, ki išče veselja v čistem in idealnem življenju. Kljub ogromnim žrtvam, ki so v verni družini, broječi 15 otrok — živih je še 8 — združene s šolanjem, so stariši poslali Janeza v Ljubljano v šolo. Tedaj je nastopil križevo pot slovenskega revnega dijaka od raznih kuhinj pn do slabili stanovanj. Prebil je 8 hudih let in po bih stanovanj. Po dovršenih 8 letih gimnazije je v jeseni stopil v ljubljansko semenišče, da se začne neposredno pripravljati za svoj poklic, ki je edini mogel ustrezati njegovim vzorom. Kako je živel v semenišču, je težko reči, ker je osredotočil vse sami v sebi. Na zunaj ni iskal nikdar učinkovitosti, da uveljavi osredotočil vse sam v sebi. Na zunaj ni mislil, da je povprečnež, ki nima jasno opredeljene notranjosti. Pn to je bil fe videz. Če si prodrl skozi zunanjo skorjo, ma visoke provizije. Če to metodo prenesemo na naše razmere, bomo doživeli slučaje, da bi n. pr. kak pokrajinski namestnik — ni treba, da bi lo bil ravno g. Hribar — »uradno« z visoko vzdignjeno glavo zastopal kraljevske in držav, interese, »privatno« pa bi smel z raežikajožiral očmi eventuelno delati dobre kupčije z različnimi »Impexk, »Savaini« itd., ali s komur hoče. Samo kot »privatnika seveda. Tudi finančni in davčni uradniki, ki ime jo vse štampilje v rokah, bi lahko izdajali potrdila o plačanih davkih, seveda »privatno«, p-otl primerni »zaradi« seveda. Itd. -j- Brezvestna uprava. »Beogradski Dnevnik« piše v številki od torka: »Vlada je sprejela iz Pariza od dr. Kumanudija poročilo, da je francoska vlada odrekla pomoč ruskim beguncem, ki se nahajajo v naši državi, že 15. dec. 1920 L s tem, da stopa ta odkaz 15. jan. 1921 v veljavo. Ta akt se je v zunanjem ministrstvu i7gubil in vsled tega ni bil znati vladi. Na ta način je naša vla oškodovana za več desetin milijonov frankov.« Že sedaj torej »centralizem*- sijajno deluje! 4- DrSovnik) se iščejo. Beogradske »Novosti« ed 8. nov. pišejo: »V zvezi s popravkom f irancielne-ja stan ja v zemlji treba sestaviti jako vlado, ki bo delala pa. metno notranjo politiko in predvsem rešila uradniško vprašanje, katero je poleg našega finane.ijelnega bankokratstva največji vzrok slabim razmeram v zemlji. A to more izvesti samo v istini državniška vlada, v kateri bi imeli ministri pred vsem na umu dobrobit zemlje, in potem šele dobro stranke in svojih osebnih in strankinih prijateljev.« »Novosti« so radikalen list, iz česar sledi, da tudi v radikalni stranki s svojimi sedanjimi »državniki;: niso več zadovoljni -f Nečuvena namera entonfnih kapitalistov. V nemškem državnozborskem odseku za socialno politiko p« je te dni resno razpravljalo o nameri entente. da ustanovi posebno kontrolno komisijo, ki naj bi pazila na to, da ne bi nemška vtada glede na socialno in eocialnoznvarovalno postavodajo izdajala postav, ki bi šle delj nego tozadevna določila v socialno najbolj nazadnjaški državi entente. — Ne glede na to, da bi kaj takega s stališča mednarodnega prava značilo brutalno pose^nie v pravico samoodločevania države na njej najbolj pripadajočem poiju, bi tak korak tudi otežil vsak socialni napredek in iniciativo za zboljšanje socialnega položaja delavskega ljudstva celega sveta. Če ententa to izvede, bo le dokazala, da jo vodijo izključno sebični interesi njenega ve-lekapitala. Na ta način ententa ne bo za-sigurala svetovnega miru, ampak le ustvarila najugodnejše pogoje za — svetovno revolucijo. Koncert »Ljubljane«. >Ljubl'ana< je svoj prvi koncert v sedanji sezoni priredila kot častni večer svojemu častnemu članu, zaslužnemu slovenekemu skladatelju Jakobu Aljažu in izvajala o tej priliki kot prvo točko dva Aljaževa mešana zbora: »Ne zveni mi!« in »Domorodno iskrico«, dve sicer povsem preprosti in lahki, toda Jasni, prijetno zvočni in za Aljaža tipični skladbi. S temi in podobnimi skladbami se je Aljaž pred nekaj desetletji predstavil slovenski javnosti in se nainah vsepovsod priljubil. Te in podobne njegove skladbe in pa od njega prirejena Mohorjeva pesmarica (l. in 11. del) so leta in leta Sirom Slovenije vzbujalo zmisel za lepo vnetno pesem in zlasti pri pevskih zborih na deželi si lahko opazil kristalno čisti značaj, ki gori v ognju neprestanega očiščevanja. Ta notranjost je začela prosevati močneje in močneje tudina vzven dokler ni premenila celo njegove obrazne podobe, v kateri se je zrcalila jasnost nazorov in z ljubeznijo prežeta skrb za bližnjega. Tak je stopil prvič pred oltar Gospodov 2. junija 1918, ko je bil posvečen. Tak je odšel iz semenišča v pastirsko službo v št. Rupert na Dol. Kaj čuda torej, če je s tako ljubeznijo v srcu vnel vse farane, če je s svojo besedo ogreval in sejal globoko, če je v spovednici celil rane razboljenih src po cele ure in ure, dan za dnem in s kakim veseljem, če se ni plašil ne postov, ne truda, ne dela, če je utrujen žrtvoval noči svojim fantom v društvu. Po polletnem truda polnem ,a blagoslovljenem delovanju v Št. Rupertu je bil poklican za prefekta v zavod sv. Stanislava. Dijaška srca si je pridobil namah. Njegova nežna, a resna ljubezen do gojencev mu je pridobila eomajno zaupanje, njegova molitev pa je sejala v te razorane njive zlata semena. Ljubil je lepo umetnost, poskuša! pesniti in ne moremo mu odrekati lirične nadarjenosti kakor tudi ne čuta za lepoto slovenskega jezika. Vse te svoje zmožnosti je usovršil v vzgoji, kaj Čuda, če so ga gojenci ljubili in mu zaupali. Pa se je vendar mora' tako hitro ločiti od njih. Veseleč se s svojimi gojenci je pozabil na svoje rahlo zdravje in se hudo prehladil. Zbolel je in hudo trpel 5 dni, dokler ni mirno in naravnost svetniško mnogo koristile, jih pevsko dvigale ter rborom kakor tudi ljudstvu mnogo poštenega vžitka pripravile, Teh in 5e mnogo drugih Mjaževlh zaslug za vero iu dom, za Cerkev ia narod se je o priliki koncerta v izbranih besedah spominjal slavnostni govornik, predsednik »Ljubljane; kanonik dr. Kimovec. Društvene odbornlce pa so slavljencu poklonile srebrn venec. Ganjen se je skladatelj Aljaž — zlatomašutk, a še vedno »Vrst korenja« — zahvaljeval za prirejeno mu slavij« in dragoceni dar. Omenjal je med drugim, da zaslug pri Mohorjevi pesmarici ne gr* le njemu, temveS 'udi gg ravnatelju konservatorlja Mat°j'a!kom — ki jih je '-rivila mala nervoznost, deloma utnii»nost, naj' pa najbrže pevovodja sam, ki je pesmi pevcem r"~'iho in premalo harmonično natančno in-tonlral — kljub vsemu temu je zbor prinesel že tu marsikaj lepo uspelega, Rorkeg«, polnega in pokazal dobro šo'o in neoporečno vrline. V Pvora-kovj »Tolažbi* pta čnr in mehka vnljnost zelenega ep-ja dobila v ženskem *i>oru dobrega tolmnfa. Same kooec p«w>m) je še n^kolIVo trd. Glede izvajani«? Ilvorako-ega »Prst*"** sem mnenja, naj bi se bil ?"rsti, radostni tempo bolj vrdržema obranil, nrlrcma nai bi bili rltnrdmdi vsaj v prvem delu manjši, večj' pa povdnrkl glavnega motiva. Tako je pa konfno t«di v lej pesmi prevladovala nežnost, in je bilo premalo živahnosti in veselosti. Pr. Kimovfipva skladba: »Otroci bezajo mur-čfcf" je drn^.tm, zelo prikupna stvarca, Zbor se je v«njo dobro vživel in Je bil pri tej p°smi že popolnoma nn pravem Hm. Devo-a: »Svatba na poljani« je vrlik glasbeni dlrendri, izredno živahna, "rna, skoro pretirano vriskajoča skladba. Nje višina je za soprane večkrat nekoliko nevarna, dr/nn. Ljubki sta bili obedve slovaški narodni, prva za menjajoči se snpranstd In tenorski samo-sp»" In mrmrajoči zbor. druga rt sopran z enakim zborom. Mrmrajoči zbor smatramo danes sicer sam po sebi za neko zastarelost, vendar v teh slovaških pesmih Be zdi, da je povf-m umesten, ker rahlo nosi solista, ga niti najmanj ne tlači iu ne duši, temveč le podpir* in lepša. Gospa pro?. Ba-jukova je obe pesmi v vsakem oziru krasno pela in je — kot smo se že večkrat o tem prepričali — za le vrste vloge kot nalašč ustvarjena. Globoko občutena in od dr. Kimovca zeto srečno prirejena je prekmurska narodna »Teče mi, teče vodica«. To pesem bo vsak zbor, bodisi majhen ali velik, zadnji hribovski ali pr"ovTstni mestni gotovo rad, pa tudi z uspehom prepevat. »Ljubljana« jo je peia viorno lepo, ubrano, nasičeno, voljno se prebirajoče: vodilna melodija v altih je bila prisrčno izrazita. Enaka slaščica za izzivajoče zboro in za poslušalce je od dr. Kimovca izboruo prirejena prekmurska narodna: »Marko skače«. 2e v njeni melodiji sami je polno zdrave veselosti in mlade-nlške svežosti, še pokrepi jo refrem. Trikratno stopnjevanje v prireditvi z malo, a izvrstno pogo-deuo, nekako godbeno pripravo »Bunda, bundat in enakim sklepom pa naredi celo skladbo še bolj učinkujočo. Tudi ta se bo pri nas brezdvomno povsod udomačila. Velik kontrast tej pesmi je bil Dobroničev moški zbor: »Makedonec«. To je glasbena govorica svoje vrste; je sicer še jugoslovanska, deloma pa že orijentalska. Pesem zastavi jit* naško krepko, pa se brž p-evrže v silno otožnost iu mračnost. Praznota v akordih, rozkost glavnih postopov so posebne značilnosti njene prireditve. * boguvdano zaspal v Gospodu. Sam je rekel še malo pred smrtjo, da se je nič ne boji in sicer iz dveh razlogov ne: prvič, ker se poštenemu kristjanu smrti ni treba bati; drugič, ker je na svetu toliko brez-verstva in greha. In res se je preselil peti dan iz doline solz. Na treh krajih je živel pokojni svoje idealno življenje in povsod zapustil neizbrisne spomine svoje človekoljubne ljubezni. Povsod so ga vzljubili in danes povsod za njim žalujejo. Ža njim žalujejo njegovi gojenci, ki jih je ljubil vse iskre-neje kot jim je pokazal, ki so ga pa tudi bolj ljubili in spoštovali kot je mislil sani. Za njim žaluje zlasti njegova rodna soseska Škocijan in domača župnija Dob, ki sta ga enodušno hoteli imeti še mrtvega med sabo. Želja se jim je izpolnila. Ko so mu tovariši-duhovnlki in hvaležni gojenci izkazali v zavodu zadnjo čast in mu izrekli zadnji »Bog povrni!« je odšel v ljubi Škocijan počivat. Vsa soseska je žalovala pravtnko enodušno kot se je enodušno veselila ob novi maši. Jok je dušil vse mlade in stare, moške in fante. Da, Janez, fantje, ki se niso veselili s Tabo pri novi maši, so se soJzili ob Tvojem grobu, lcajti vedeli so koga so položili, v zemljo, saj hranijo kot dragocen zaklad Tvoja pisma polna tolažbe in probude, ki so hladila razboJjena srca po frontah. Dragi : Janez! Izpil si kupo trpljenja, vživaj večno plačilo, ki si si ga pripravljal s tako skrbjo in trpljenjem. Večji, številnejši pevski zbor bi njeno lepoto še bolj odkril. Kot sklepna točka se je izvajal Mokranjčev deseti rukovet: Srbske narodne pesmi U Ohrida, gotovo eden izmed najlepših Mokranjčevih rukove-tov. žal, da ae ravno U malokdaj izvaja. Zato emo »Ljubljani« tem bolj hvaležni, ker nam Je v dovršeni obliki podala ta biser jugoslovanske- glasbe. Kot čudovito lepo in izrazito, skoro pretresljivo mesto v rukovelu omenjam samo tole: »Pušči me, majko le ništa« itd. Kjer sta prošnja in bridkost položeni pravzaprav lo v dva pogosto se ponavljajoč* markantna akorda in kjer zbor konce vrstic nLmo izdonevajoče poje. Tudi silna moč v zboru ker rukcala pri besedah »sam znaješ, sam znr.JcS, cveče (ia — kradeš«, ki je v renulku zrasla i>rH nami ln ms b svojo mogočnostjo in širino objela in prevzela, je vredna, da jo posebej pohvalim. Zbor »Ljubljane«? *opot očividno ni bil Indian Maik, divja v Dšabalpurju strašna kuga. Od prvih dni avgusta t. 1. oboli vsak dan nad sto ljudi. Mrličev ne morejo več sproti pokopavati ali sežigati ter leži po hišah iti cestah polno mrtvecev in umirajočih, za katero se nihče ne zmeni. — Rebra lomiti ni dohro. Alojzij Leskovec h Studenca pri Igu je bil obsojen v 14dnevnl zapor, ker je zlomil rebro Jožetu Javorniku. — Cebelna tatvina. Posestniku Ant. Štruklju s Trate pri St. Vidu nad Ljubljano sta bila ukradena dva panja čebrl v vrednosti 1200 kron. — Cenjencmn občinstvu priporočamo jugoslovansko izdelovalnico nerlln -»T r I g t n v«, preje Prago & G en I ca Vojska. Kot družbanik je vstopil v vseh trgovskih krogih dobro z.nani gospod Josip Se lov i n, trgovec v Ljubljani, kf bo nadalje vodil podjetje. Tovarna je bfla ravnokar ra?,Strjena in opremljena z najmodernejšimi stroji tako, da izvršuje vsakovrstno možko in žensko perilo ter konfekcijo v vsaid množini. Več glej današnji inserat. _4110 štaierski? novice. S Huda obsodba. Ner«?kl mariborski odvetnik dr. Jurltscb Je bil od višjega dohodnrstvenega sodišča v Ljubljani obsojen na U5.000 K globe, ker je v občutno škodo države vedoma napravil napačne podatke pri sklepanju pogodbe za Gehringovo hišo ua Aleksandrovi cesti v Mariboru, katero je kupil kotlar Glumac. Kakor Kujemo, ima dr. Ju-ritscl. še nekaj sličnih slučajev na vesti g Glede slučaja Slikolič, o katerem smo včeraj poročali, je preiskava dognala, da o roparskem umoru ue more biti govora, ampak gre za nesrečo ali samoumor. Več previdnosti pri diskusiji o valuti. Odkar se javnost in kakor navadno končno tudi vlada peča z vprašanjem saniranja naše valute, opažamo, da se pojavljajo v časopisju vse mogoči predlogi, ki izvirajo gotovo iz sej ministrskega sveta, ali pa rpsortnega ministrstva, ker vidimo, da te vesti prvi lancirajo listi, ki imajo ozke stike z vlado. To postopanje se nam zdi skrajno škodljivo, ker jo večina teo predlogov tako nemogoča, da naprvi hip spozna, da je bila v teku debata le nepremišljeno sprožena in gotovo od ostalih udeležencev takoj zavrnjena. Iz tfga razloga moramo zahtevati od vseh udeležencev pri takih debatah absolutno diskrecijo, ker sauio ta nudi garancijo, da ne pridejo v javnost nemogoči, smešni, ali pa celo vznemirljivi predlogi, ki utegnejo napraviti v krogih Interesentov, še predno izide kaka nova naredba, neprecenljivo škodo. Naše svarilo se ne nannSa samo na neresne predloge pri takih sejah, ampak v isti meri tudi na resne, praktične In izvedljive. Ce pridejo nameravani ukrepi že ostm aH Štirinajst dni, predno stopijo v veljavo, v janost, lahko konBter-nirajo interesiranj krogi v tu in Inozemstvu vspeh dotične naredbe vsaj u nekoliko mesecev, ker se krijejo v oni smeri, katero namerava naredba onemogočiti. Iz tega razloga moramo odločno zahtevati, da «e pritegnejo k takim posvetovanjem le popolnoma zanesljive in zaupanja vredne osebe, ki bodo rmatrale pred met posvetovanja kot brezpogojno uradno tajnost Kot ilustracijo gornjih izvajanj naj služIjo samo najnovejše vesti, ki smo jih brali v včeraj-š»jib listih. Tako smo JHtali, da so bili na ministrski seji soglasno sprejeti predlogi zastopnika finančnega ministra, ki stremijo sa tem, da se omeji promet s valutami in devizami na višino, ki jo zahteva naš uvoz. Kaj se da sklepati iz takega poročila? Naravno, da bo prepovedan nakup deviz in valut n osebne potrebe pri potovanju v inozemstvu. In kaj bo posledica tega? Da bo vsak, ki namerava mogoče po šestih mesecih v inozemstvo takoj planil v najbližjo banko in kupil dotičuo tujo devizo v rednosti 8000 fr. frankov in še gotovo množino efektivnih valut. Dalje poročajo, da so bili odobreni predlogi finančnega ministra o sredstvih za zmanjšanje uvoza, Vsak misli ca to, da bo uvoz luksuznega bla-Sja prepovedan in hiti, da nakupi ogromne množine svile., parfuma, dateljnov, rozin i. I. d_, predno izide prepoved. Drugo poročilo javlja, da je ministrski svet sklenil popolnoma prepovedati arbitražo. Na to veat se bodo izvedle do končno vel,lavne prepovedi tako ogromne arbitražne transakcije, da bi utegnile (če bi stali na stališču, da je arbitraža škodljiva) napraviti večjo škodo kakor normalno v enom letu. Naj omenimo kratko tudi zelo .bistroumno« vest, da je finančni minister izdal vsem carinskim organom naredbo, naj strogo pregledujejo obleko, ki jo nosi potnik na sebi, radi plačevanja carine, kar stoji v direktnem protislovju s členom 6 zakona o splošni carinski tarifi. Ta določa, da eo oproščene carine stvari potnikov, ako so rabljene, kakor perilo in obleka iu nobeden ne bo dvomil nad tem, da sta perilo in obleka, v katero je potnik oblečen, že rabljena, ker jo rabi kot ob1 u. Naš državljan, ki bi bil tako nepreviden, da odpotuje v inozemstvo v novi obleki, pride prj povratku v nevarnost, da mora plačati carino, ali pa, če ne pove, de je nova obleka, da mu jo zaplenijo in torej da ga radi poskusa tihotapstva slečejo. Do kakih šikan a lahko privede predvidena ostra naredba ministra notranjih del, da se bodo smela izdajati potna dovoljenja — posebno za ženske osebe — samo Ča nesporno dokažojo potrebo svojega potovanja, si lahko vsak misli, ki ,je Imel dosedaj brez te naredbe opraviti z organi kompetetilnih oblasti. Iz vseh teh razlogov se nam zdi umestno ponovno ln z vso odločnostjo svariti merodajne faktorje pred lansiran eni prenagljenih in nepremišljenih vesti, ki nikomur nc koristijo, ampak silno škodijo ugledu in gospodarstvu noše države. BORZA. Curih, 9. nov. (Izv.) Devize: Testa 0.47, Berlin 205, Italija 2230, London 2100, Nev,-York 533, Pariz 3870, Praga 380, Dunai 0.10, Bukarešt 325, Zagreb 180, Varšava 0.17, Ilolandsko 18-1.50. — Valute: nem.-avstr. krona 0.17. Zagreb, 9. nov. (Izv.) Devize: Peftta 81—34.50, Berlin IBft-135, Italija 14.50-15, London 1120 do 14.85, New-York 867, Pariz 27—27.40; Praga 403 do 408, Dunaj 620-610, Curih 68, Bukarešt 180. Valute: marka 140, lira 14, dolar 357-358. Dunaj, 9 nov. (Izv.) Devize: Peita 550, Berilu 2250, Italija 25000, London 28700, New-York 6125, Pariz 41000, Pragu 0525, Curih 114000, Uuka-riit 11200, Zagreb 1COO, Varšava 205. g Zagrebško časopisju o valuti. Vso zagrebško časopisje ae v posebuib člankih bavl s kata-strotalnim padom naše valute. »Novosti* Izražajo dvom, da bi centralizacija prometa z devizami in valutami preko Narodno bauke mogla eauirati naše finančno stanjo. Treba jo solidarnega dela vseh gospodarskih krogov. Zato predlaga posebni finan-cieliii svet države, sestavljen iz najboljših finančnih strokovnjakov vseh pokrajin, ki b imeli nalogo, predlagati in izvesti odredbe za o; nje uašiii financ. .»Jutranji list« pa misli, da treba hitro niti finančnega ministra in prou: »čast osebni estltostl g. dr Kumauudija, ali teh njegovih financierekili vaj, koje plačujemo s padom naše valute tako, da se dolar vzdigne nt 400 kron, teb vaj ne prenese uobeua država ua svetu, niti blagoslovljena Jugoslavija, c A >Riječ* piše: > Pred vsem bi trebalo nadzirati poslovanje bank. Nekatere od njih so v teh stvareh vsako mero prekoračile iu izvažale našo krouo in dolar v tnoftranstvo ln kupovale zanje devize, ki so jih prodajale za Berlin. Zlasti so tako poslovale v veliki meri: Eskomptna, Hipotekama, Francosko-Srbska, Wleaer Bank-Ver-ein, a treba bi bilo nadzirati tudi Banko za trgovino, obrt in industrijo kot aliacijo Anglobanke, iu banko Kreutzer. Banka Kreutzer kupuje vsako količino dolarjev, a Eskomptna Trst, vse v svrho arbitraže. V Ljubljani posluje Istotako Prometna in Kreditna banka kot filiali odriosnih duuajskih bank. Sigurno se nahajajo tudi v Belgradu banke, ki rušijo našo valuto Vso te banko treba staviti pod najstrožji državni nadzor, a zlasti zahtevamo, da se nadzira njihov telefonski in telegrafski promet, ker je država po njih v nevarnosti. Ti ljudje delajo svobodno z nami, kar hočejo, in zato je treba preprečiti njihovo samovoljo.« g Draginja koraka. Belgrajski trgovci so, kakor poroča »Jutranji lisU, vBled padanja valute odstranili vse glavne predmete iz prometa, izgovarjajoč 6e odjemalcem, da tega blaga ni več, a v istini se blago nanovo markira in jutri sc pričakuje, da se bo ua trgu podražilo vse za 50 %. g Stanje Narodne banke naše kraljevino je bilo dne 22. oktobra t. 1. to-le: I. Aktiva: Metalna podlaga 430,308.270 din., posojila 588,231.138 din., prejemki od države 4.843,158.447 din., vrednosti državnih domen za izdavanjo novčanic 2.138,377.165 din. II. Pasiva: Novčanice v prometu 4.407,25(3.715 din., razne obveze 870,162.710 din., državne zahteve za založeue domene 2.138.377.163 din., saldo raznih računov 70,141.768 diu. Aktiva skupaj 7.497,175.028 din., pasiva skupaj isto število. za pobijanje Da bo moglo sodišče, res vršiti svojo dolžnost, je v prvi vrsti potrebna podpora občinstva, ker brez podpore občinstva, osobito koosumentov, sodišče samo ne more zasledovati ali izslediti izkoriščevalcev današnjih neurejenih gospodarskih razmer. Da bo občinstvo o delokrogu sodišča informirano, prinašamo izvleček najvažnejših prestopkov in kazni, ki jih sodišče za pobijanje draginje zasleduje in kaznuje. Kdor uima označtniii cen življenjskih potrebščin v trgovk., ali na trgu ali jih noče izobesiti na vidnem kraju, se kaznuje z zaporom od 10 dni do treh mesecev in v deuarju od 1000 do 10.000 din. Kdor kopiči življenjsko potrebščino v večji količini nego jih sme po obsegu svoje trgovine običajno imeti, so kazuujo z zaporom od 1 meseca do 1. leta in v denarju od 25.000 do 200.000 dinarjev. Kdor uuredi potrebščine nerabne, da bi zmanjšal njih količino ali omejil njih prodajo, ali kdor ponuja višjo ceno od navadne zato, da bi si pridobil prvenstvo med kupoval«, se kaznuje z zaporom od 10 dni do 3 mesecev iu v denarju od 1000 do 50.000 dinarjev Kdor prodaja življenjske potrebščine preko con, ki so določene, so kaznuje z zaporom od 1 meseca do 1 leta in v denarju od 25.000 do 200.000 dinarjev. Isto kazen dobi, kdor krivo tehta ali zmanjšuje porcije pri prodaji. Kdor kupuje življenjsko potrebščine, plačevaje višje cene, nego jih je določil občinski odbor, ae kaznuje z zaporom 10 dni do 3 mesecev in v denarju od 1000 do 10000 dinarjev Kdor su bavi z verižno trgovino življenjskih potrebščin ali se. spušča v druge nečedne špekulacije, ki merijo na podraževanje cen življenjskih potrebščin, so kaznuje z zaporom od 6 mesecev do 5 let iu v deuarju od 50.000 do 200.000 dinarjev. Za življenjske potrebščino se smatrajo: hrana (semkaj spadajo tudi živali, namenjene za klanje), obleka, obutev, kurjava, razsvetljava iu milo, kakor tudi materija) za izdelovanje teh predmetov. LliiliPapsice novice. lj Pogreb rajnega računskega svelui-ka g. Avguština Zajca je dokazal, kr.ko priljubljen je bil plemeniti pokojnik, žrtev zločinske roke. v vseh krogih ljubljanskega prebivalstva; a ne samo iz Ljubljane, tudi z dežele se je pripeljalo na pogreb več duhovnikov in civilnih gospodov. Mnogo .mu prijatelji rajnemu, ki je zelo ljubil cvetlice. Na mrtvaškem odru je ležal plemeniti rajnik v mrtvašnici pri Sv. Krištofu; nešteto ljudi, med njimi mnogo hvaležnih revežev in rev, je molilo za pokoj duši blagopokojnika ob odprti krsti. Včeraj ob 3. popoldne so dvignili zemeljske ostanke rajnega gospoda Zajca in jib prenesli v cerkev sv. Krištofa, kjer je sentpeterski župnik g. Petrič z assitenco odpel LibeiO:.. Nalo so zapeli pevci 'Ljubljane pod vodstvom g. prof. Bajuka žalo-stinko »Usliši nas Gospodi« Nato se je razvil veličasten pogreb. Otvorili so ga gc^n-ci iz Marijanišča in iz Lichtenturoa, za vozom z zemeljskimi ostanki g. računskega nadsvetnika Avguština Zajca 6e je peljala žena pokojnikova, vsa vtopljena v solzah, z dvema otročičema. Nato so šli sorodniki rajnika, med njimi njegov brat g. finančni svetnik Albin Zaje in g. prof. Mazovec. Za sorodniki se je uvrstila veličastna množica pogrebcev, med katerimi smo med drugimi opazili gg.; pokrajinskega namestnika Ivana Hribarja in njegovega namestnika dr. Baitiča na čelu uradništva pokrajinske uprave s šefi vladnih oddelkov, direktorja policijskega ravnateljstva dr. Guštinu itd. Vodstvo SLS sta zastopala gg. podpredsednik prof. Remec in dr. Mohorič, klub ljubljanskih občinskih svetovalce' SLS načelnik dr. Stanovnik, Jeglič, Orel k in Krem-žar, načelstvo Vzajemne posojilnice njen predsednik Ignacij Zaplotnik; daljo bivša poverjenika inž. Remc in dr. Ravn;,,ar. Zadnjo čast jo izkazalo plem ni temu rajui-ku posebno veliko duhovnikov, med katerimi navajamo g. prosta Andreja Kaluna, gg. ktnonike Sušnika, Stroja, dr. Kimovca in prof, Svetino, vseučiliškega profesorja dr. A. Ušeničnika, pisatelja župnika Finž-garja, duhovnega svetnika hžiškega župnika Potokarja. Pred Krekovo vilo se je pogreb ustavil in pevci >Ljubljane<-- so zapeli žalostinko »Blagor mu!« Pogreb se je nato razšel, toda več sto ljudi je kljub močni burji spremljevalo zemeljske ostanke plemenitega rajnika na pokopališče k Sv. Križu, kjer je odmolil ob odprti gomili pogrebne molitve g. župnik Petrič. Nobeno oko ni ostalo suho, ko sta osirotela otroči-ča rajnega g. nadsvetnika Zajca metala na krsto svojega očeta cvetlice... lj Načelstvo K. T. D. ima danes popoldne ob štirih sejo. Povabljeni vsi ljubljanski odborniki. lj Umrla je znana diiaška gospodinja Ar onija Breskvar, Emonska ce?ta 2, ki je vzgojila mnogo slovenskih dijakov. Dosegla je starost 80 lel. Pogreb bo v četrtek ob 2. uri popoldne. lj Poroka, Danes se poroči gdč. Pepca Lavrenčič iz znane notranjske narodne rodbine z g. Pavlom Konstantinovičem Bezrukov. lj Proračunska seja občinskega svefa, ki je bila v sredo zvečer prekinjena, nadaljuje se danes, v četrtek dno 10. t. ai. oh 5. uri popoldne v mestni dvorani. lj Osebna vest. Na lastno prošnjo je vpokojen višji računski svetnik in predstojnik knjigovodstva Zehavstvenega odreka za Slovenijo in Istro g. Ivan F r e 1 i h. lj Demokratska manjšina v mestnem svetu se ne more navaditi na to, da nima več odločilne besede v mestnem gospodarstvu. Menda so gospodje mislili, da brez njih sploh ne bo šlo in so zdaj res videti č.isto izneuadeni, ko občinski svet vkljub temu funkcionira. Tudi Ljubljana še stoji in se ni podrla. Svojemu razočaranju dajo zdaj nekdanji ljubljanski vsegamogočneži izraza v »Jutru« in »Narodu«, kjer so o občinski seji 8. novembra nakopičili cel koš nesmiselnoosti. Tako trdijo v »Jutru«, da je sedanja večina v kuratorij dekliškega liceja vrinila nune in ob tej priliki napadajo ljubljanske redovnice, katere da so ljubljansko mladino vzgajale v protinarod-nem duhu. >Narod< pa pusti vsaj nune pri miru, napada pa narodne socialce, ker so dopustili, da pridejo v kuratorij liceja »najfinejši reakcionarck. Sploh licej je zdaj na milost in nemilost izročen rimskemu papežu. Gospod profesor Pestotnik pa se sploh huduje na klerikalizem iu seveda posebno na nune, ki da nimajo nobenega socialnega smisla. — Na to neresno in otročje klepetanje bi ničesar ne odgovarjali, če bi se tu ne kritikoval na tako neokusen način socialni smisel ljubljanskega nunskega samostana, na kojega porti se je večkrat najedel tople juhe in krompirja baš eden izmed gospodov, ki je v tej zadevi najbolj glasen iu od katerega bi človek vsled tega pričakoval nekoliko več hvaležnosti. Sploh pa so se pri nunah vzgo-jevale najodličnejše ljubljanske dame in njihove hčerke, ki so danes zelo dobre na-rodnjakinje iu gotovo ne odobravajo tako nefine pisave. Sicer pa redovnice lahko mirno prenesejo »Jutrove« napade, ki niso vredni, da se olikan človek še dalje z njimi peča. Kar so tiče kuratorija v mestni licej, so i zvoljeni iz občinskega sveta vanj 3 demokratje, 2 narodna socialista in 1 socialni demokrat, torej 6 članov svobodomiselnega naziranja, ne vštevši ostalih zakonitih zastopnikov, katerim stoje nasproti samo 3 pristaši SLS. Za to se meu-da »svobodomiselna vzgoja«; še ne bo podrla, saj gg. ravnatelj Jeglič, profesor Fa-binc in gospa Remec vendar niso tako strašno črni, kakor jih demokratska lista slikala. (Na resen način se demokratom itak ne da odgovarjati). Kaj so demokrati morebiti mislili, da se bodo njim na ljubo •»klerikalci - sploh odpovedali vsako soudeležbe pri upravi liceja? Ali je morebiti licej kakšna privilegirana fabrlka izključno za demokratski ženski naraščaj? Sicer je škoda za prostor ,toda naj bo, odgovorimo še glede »Tabora«! Demokrati obtožujejo namreč narodne socialiste ,ker niso nastopili proti dr. Stanovniku, češ da je napadel sokolsko telesno vzgojo na »Taboru«. Dr. Stanovniku sokolska telovadba ni čisto nič mar, sokoli naj delajo, kar hočejo, to nobenega nič ue briga, briga pa občinskega svetovalca to, da se je »Tabor« proti sklepu občinskega sveta skoro zastonj odstopil sokolu, ki je bil namenjen /.a park v obče-koristno namene ljubljanskega prebivalstva, katero, kakor je znano, ne obstoji iz samih sokolov. Vendar je ras, da končamo, kajti ni ga neprijetuejšeaa posla, kakor če je človek primoran odgovarjati na take neslanosti. lj češkoslovaška-jugoslovanska ligit. Sinoči je bila v magistratni dvorani usta- novljena »Češkoslovaška - jugoslovanska ligar, ki naj bi utrjevala kulturne in gospodarske vezi med Cehi, Slovaki iu Slovenci, Hrvati in Srbi ter gojila vzajemno ljubezen med najširšimi sloji ljudstva. VI ta namen je bil nu predlog g. Rasta Pusto-slemška izvoljen sledeči odbor: Predsednik dr. Triller (ni bil navzor, a je izjavil g. Rastti Pustoslemšku, da bo sprejel); za podpredsednika dr. Hacin in dr. Gregorin; za odbornike: dr. Brilej, dr. R. Fuks, I. Vavpotič, dr. Lah, dr. Krivic, F. Krofta, Fr. Govekar, F. Zalar, Z. Fakin, J. Ru-žička, dr. Beneš in Sterk; za namestnike; dr. lirašovec, prof. Kobal, dr. Žirovnik, Mohorič, Juvan in dr. Pivko; za revizorje: L Podržaj in H. Frantzl. — Torej niti en pristaš S. L. S. lj Starešinski sestanek so vrši v petek, 11. t. m. ob 'A 0. uri zvečer v dvorani Akad. donia. Ro-ferira dr. J. Brejc o velevažnem vprašanju. Vab. Ijeui so tov. starešine in člani kat. akad. drušlev. — Predsednik. Seja stolne Elizabetue konference se vrši da-, nes, 10. t. m. ob pol sedmih zvečer v Dobrodelni pisarni, Poljanski nasip »t. 10. lj Akademski doni. Danes ob pol 6. uri v starešinskih prodorih (Miklošičeva cesta 5) unjoa seja načelstva. člani nadzorstva vljudno vabljeni Prosim točue udeležbo. — Mazovec. lj Elizabctna konferenca pri s\. Petru ima izredno sejo v četrtek, dne 10. novembra ob 5. uri popoldne v društvenih prostorih. lj Seja »Sveto vojske« se vrši v ponedeljek, dno 14. novembra ob 4. uri popoldne. lj Odbor »Dobrodelnosti« je določil v časten spomin f g. Avguština Zajca, člana svojega nadzorstva, 200 K, da se opravijo sv. maše v pokoj njegovi duši. lj M lizika Dravske divizije. Generalna skuS-nja za današnji simfonični koncert se vrši ob dveh popoldne, ker je unionska dvorana dopoldne drugam oddana. Začetek koncerta pa jc zvečer točno ob osmih. lj Umrli so v Ljubljani: Ivari Lavrič, premo-gar v pok., 63 let. — Ana Puš, občinska uboga, 67 let. — Josip Glančnik, žičar, hišnik, 63 let. —« Marija Lavrič, hiralka, 70 let. — Josip Hočevar, žel. nadrevident, 58 let. — Viktor Trojar, čevljarski pomočnik, 20 let. lj Ob priliki prve obletnice Rap.illa priredi >Jugosloveuska Malica-- naši mladini dvojo predavanj. Predaval bo dr. Ivan Lah o zasedenem ozemlju in to predavanje bo pojasnjevalo okoli 00 ski-optifcnih slik. Prvo predavanje b« v petek, dne 11. nov. za srednješolce, drugo predavanjo pa je v soboto, dne 12. nov. za meščansko- in ljudskošolsko mladino. Obe predavanji se vršita v veliki dvorani hotela Union točno ob pol šestih zvečer. Predavanji sta sicer v prvi vrsti namenjeni mladini, vabi pa se tudi vse drugo občinstvo, ki ima ljubezen ln smisel za naše brate. Vstop je prost, brez vsake vstopnine. — Pozivamo narodno občinstvo, da so udeleži predavanj v čim večjem številu. Dijaški vestnik. d Akademska kongregacija ima svoj redni sestanek danes ob lA 8. v Akademskem domu. d >Zarja«. Semestralni redni občni zbor se vrši v petek, 11. novembra ob K 8. uri zvečer v našem domu polog >Uniona;. ELEKTRIČNA CENTRALA V ZAGRACU. Iz Zagraca na Dolenjskem, kjer ravno montirajo v električni centrali — rteje-či ob reki Krki — dve veliki turbini, bode čez nekaj tednov tednov stekel električni tok po precej obširnem delu Dolenjske. Prva taka — v večjem obsegu mederno in popolno dograjena električna centrala na Dolenjskem — bode preskrbovala z električnim tokom celo Suho Krajino, Stično, Št. Vid, Višnjo goro, Žalno, Grosuplje, Šmarje, Škofljico, Dobre polje in v slučaju zadostnega loka celo Ribnico. Delniška družba za eksploatacijo vodne sile reke Krke pa ima poleg tega še v načrtu izrabo ostalih vodnih sil to reke, ki se nahajajo v bližini že zgrajene električne centrale in se bodo v slučaju potrebe zvezale z glavno cetralo. Sedanji električni stroji centralo v Za-gracu bodo proizvajali 220 konjskih sil, iz katerih moči bode gorelo okrog 4000 žarnic, preskrbovalo dve večji industrijski tovarni z el ' :ričnim obratom, gonilo več žog, mlinov in kmetijskih strojev. Kakšne važnosti je za ta del Dolenjske omenjena električna centrala, dokazuje veliko zanimanje, ki ga kažejo tostranski Dolenjci, kajti oni se zavedajo veklce-ga pomena praktične strani razsvetljave po hišah in električne moči, tako v obrtnem, kakor tudi v kmetijskem in industrijskem obratu. Vsled tega je tudi odziv na povabilo subskripcije zelo .živahen. Ako ie človek že imel priliko videti eksploatacije vodnih sil na Švedskem, Norveškem, Švici, Bavarski itd., opazoval, kako od leta do leta raste napredek v industriji in drugih gospodarsko važnih obratih in ljubi tudi domovino ter ji želi cvetočega napredka, moru tembolj pozdraviti one može, ki so se upali v sedanjih te,7:o nabavnih časih poprijeti prepotrebne naprave in jo izpeljati do konca. Kar ne zmore erJon, tega naj se složno poprime več mož in naša dežela bode kmalu pre-prežena z drobnimi žicami, vsebujočimf ono neukmčeno moč, ki donaša deželi zlato in hrani človeško moč. 4108 Prod ogledalom more vsakdo vsaki dan opa- 1 zovati, kako se lepše in mlajše izgleda, ako se upo- rablja lekarna na 1'ellerja nad 25 let priljubljena In priznana sredstva za lepoto. Fellerjeva lElsa putnada m ike. 1 ellerjcva .-Elsae-lanochina-pomada wi rnst lus ('.! lenčka ene vrste teh pnmnd skupaj s ] poštnino 52 K). Fellerjevo Elsa< lilijno mlečno milo. najbolj.'- milo lepoler, 4 kosi poštn. prosto 08 K. Eugen V. Fellcr, SI ubira donjn, lilsatrj; 181, Hrvatsko. Služba cerkvenika in or- nonicfo 86 txWa "M Črnučah pri Ijcalllold Ljubljani. PlaiSa po dogovoru. Nastop čimpreje. 4097 Učno mesto r trgovini z mešanim blagom na debelo v Ljubljani iščem za svojega 15 let starega brata, ki je dovršil 2 gimnaziji z dobrim uspehom. Kdor ga želi sprejeti, naj sporoči župniku Mijo pl. Stepani« v Veliki Gorici na Hrvatskem. 4065 1000 kron nagrade dobi, kdor odda mesečno sobo, uieblova-uo ali nemeblovano, s posebnim vhodom solidnemu, bolje eituiranomu gospodu. —-Ponudbe je poslati na gosp. Franc Japelj, Ljubljana, Ravnikarjev« ulica 10. 4072 . Dve salonski suknji, e> Deske ohranjeni, sta na prodaj. Poizve se pri I. KVASA, Miklošičev« 5, Ljubljana. - Trgovsko pomočnico veščo v mešani stroki, pošteno in zanesljivo starejšo moč, ki bi bila zmožna samostojno voditi trgoviuo-podru&nico na deželi, iščem za takoj ali da vsaj tekom par tednov nastopi. Naslov pri upravni- J štvu -SLOVENCA« pod štev. 4059. Pfslf 1"2lf iltlt boljše hiše se sprei-! II dltllftcllll me za tekstiluo tovarno j v bližini Ljubljane (7 minut s kolesom), j Oferte ua upravništvo tega lista pod Stev. 4111. • Izurjene mesarske pomočnike sprejemajo proti dobri plači Konzervno tovarne in industrija mesnih izdelkov na Vrhniki. se^lužba občinskega tajnika v občini Okolica Konjice. Pisarna se nahaja v trgu Konjice. Prošnje s spričev ' opremljene, se naj vlagajo do 15. dec hra 1921 na naslov podpisanega župu. Prošnjiki, ki imajo Se kake druge zmož uosti, imajo prednost. — Občina Okojica Konjice. Anton Toman, .župan. 4112 Lovski pes ptičar, mitL lisami, se je izgubil. Ima usnjal ovratnik hlode trame kakor ludi vsakovrstni drugi les se plača po najvišji ceni iu prosi ponudbe za takojšnjo dobavo pod: i GORICA« na anon- iu pasjo znamko št. 183.'Odda uaj se proti in i zavod Drago Beseljak in drug, Ljub-nagradi: Strossiuaverjevit ulica štev. 1.1 ljana, Sodna ulica št. 5. 4105 Brc-z posebnega obvestila. Potrta globoke žalosti naznanjava vsem sorodnikom in prijateljem, da je najina srčno dobra, ljubljena mati, gospa v Zagrebu dpe 8. t. ni. previde-na s tolažili sv. vere mirno v Gospodu zaspala. Pogreb se vrši dne 10, t. m. v Zagrebu na tamošnjo pokopališče. Zagreb - Ljubljana, dne 9. novembra 1921. MIROSLAV NOVAK, sin. M1CI NOVAK, hči. Razpis dobave. V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš srčnoljubljeni soprog, oče, brat, stari oče, stric iu tast, gospod otipi sm vsak°vrs,ui i\Ui G »JU O^r, in orodje, ludi že rabljeno, za mehanično stroko. Šivalni, pisaini in razni stroji, dvokolesa I, i.JMMijHnH, Zvonarska uiica štev. 1. višji nadzornik državnih železnic danes, dne 9. t. m., ob četrt na eno po noči, previden s tolažili sv. vere, nenadoma preminul. Pogreb preblagega pokojnika sc bo vršil v četrtek, dno 10. t m., ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Zrinskega cesta 7, na pokopališče k Sv. Krištofu, kjer se položi v rodbinsko rakev k večnemu počitku. Sv. maša zadušuica se bo brala v cerkvi sv. Petra. Bodi mu ohranjen blrig spomin! Ljubljana, dne 9. novembra 1921. Karolina Hočevar, roj Moser, soproga. — Avreiija Niklsbacher, roj. Hočevar, hčerka. — Ferdo Niklsbacher, zet. — Magda, Kornelija in Ferdo, vnuki. Kodbine: Hočevar, Pehani. Plemelj, Kristan in Tom«-. ■Zlata "ra popolnomu nova in kožuhovinasta garnitura v dobrem stanju takoj na predaj. Ogleda se lahko vsak dan od 10. do 12. ure. Naslov pri upravuištvu SLO-i| VENCA« pod štev. 4111. m\ to dobra mlekarica, naprodaj. — ADOLF ŽA1MEK, mesar, Ljubljana, Poljanska iftfcs cesta štev. 55. ' 409(1 Kupim mi sm; i V vrednosti do 100.000 K, v ljubljanski gggjjg j okolici, na Gorenjskem ali Dolenjskem. ■ Ponudbe na upravo pod štev. 10»(J. Po nizki ceni: Fova rfvokole«a vozički tuiii malo rabljeni F BAT.1I5L, Ljubljana, Stari trg št. 23 — Karlovska cesta št 4. Rttzpisujemo dobavo lesnega materij ala za leto 1922. v naslednjih množinah in dimenzijah: 13.100 komadov 2.4 X 15 X 15 X 26 navadnih hrastovift pragov, 600 2.4 X 15 X 18 X 30 hrastovih sklepnih „ 3.500 '„ 16 X 14 X 13 X 20 hrastovih ozkotirnih „ 700- „ kretniških in mostnih hrastovih pragov v predpisanih dimenzijah in dolžinah, 1.200 „ mostnih plohov in desk v predpisanih dolžinah in dimenzijah. Za navadne sklepne in ozkotirne prage je navesti ceno po komadu, za kretniške in mostne prage, za deske in mostne plohe pa cena za m3. Dobava se mora izvršiti do 1. septembra 1922. Pondube naj se pošljejo na: Obratno ravnateljstvo juž. žel. - obrat malih in . V 5 v Ljubljani - do 20. noy. 1.1. Izvozna tvrdka z lastnimi skladišči v Trstu ter z najboljšimi zvezami v celi Italiji, Grčiji itd., išče v svrho razširenja trgovine prvovrstne žage ki bi dobavljala les v vsaki množini in vsake vrste v komisijo ali proti plačilu. — Ponudbe pod »IZVOZ« na anončni zavod DRAGO BESELJAK, Ljubljana, Sodna ulica štev. 5. Sama m debelo! ~~ —- §2mQ Ra defcrelo! Tn ¥ t u yrv i i f y j&&. j=> w jugoslovanska izdelovalnica perila naznanja, da je s 1. novembrom svoj obrat povečala in preuredila tovarno na Vojvoda Mišica cesti 21 na najmodernejši način in otvorila lastno prodajalno in skladišče v Kolodvorski ulici stev. 8, v hiši g. Rojina, nasproti hotela Štrukelj, kjer se sprejemajo vsa naročila in prodaja vse v to stroko spadajoče moško in žensko perilo, ženska konfekcija itd., iz lastne tovarne in po najnižji dnevni ceni.--Priporočamo se cenj. občinstvu in trgovcem za nadaljno naklonjenost. »TRIGLAV« J. I. P. Vojska Občni zbor našega zavoda je dne 30. oktobra 1921 sklenil zvišati delniško glavnico 11%. sj od z izdajo 50.000 novih delnic po Ii 400'-— nominale. Nove delnice se stavi a o na subs ripcijo po sledečih pogojih: 1. Delničarji imajo v smislu pravil pravico opcije na nove delnice v razn erju dve novi na eno staro po kurzu K 600' — za Komad, pr števši 5°/o obresti od 1. julija t. 1. do dneva vplačila. V svrho izvrsenja prava opcije je predložiti plašče starih delnic. 2. Preostale delnice se nudijo nedelničar.em v .subskripcijo po kurzu K 700.— za komad, prištevši 5°0 obresti od 1. julija 1.1. do dneva plačila. 3. Nove delnice bodo opremljene s polovičnim kuponom za leto 1921. 4. Subskripcija, oziroma izvrševanj? opcije, se vrši pri bančnih podružn'c h v Gornji Radgoni, Kranju, Ljubljani, Murski Soboti in Velikovcu v č s< od 10. do 30. novembra 1.1. 5. Reparticijo neoptiranih delnic si pridrži upravni svet. Maribor, 10. novembra 1921. Upravni svet Jugoslovanske Union-banke preje Mariborske eskomptne banke.