TRGOVSKI LIST sa frgroviiio, Industrijo obrt Haročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za Vis leta 90 Din, za lA leta 45 Din, aiesečno 15 Din; m inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži 8e v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23, Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953. LETO X L Telefon št. 2552. UUBLJANA, v torek, dne 3. aprila 1928. Telefon št. 2552. ŠTEV. 39. Novi finančni zakon. Dobili smo nov finančni zakon, ki \ e-Ija za dobo od 1. aprila 1928 do 31. mavca 1929. Finančni zakon je sestavni del državnega proračuna in bi se v tej lastnosti pravzaprav moral omejevati na ureditev proračunskih zadev za proračunsko dobo, za katero velja. Finančni minister ima vsako leto dobro voljo, da izloči iz, finančnega zakona vse odredbe, ki niso proračunskega značaja, vendar pa je končno le prisiljen, da sprejme v zakon tudi legislativne odredbe, ki se nanašajo na najrazličnejše zakone. Finančni zakon ge porablja pri nas za ureditev najrazličnejših vprašanj. S finanč-nitn zakonom se uvajajo nove in znižujejo ter izpreminjajo že veljavne davščine, izpreminjajo se carinski, taksni in trošarinski zakoni, uveljavljajo se izje me od veljavnih zakonov, na primer zakona o državnem računovodstvu in izdajajo dalckosežna pooblastila za izpre-membo veljavnih zakonov potom uredb. Finančni zakon je torej kaotična zmes najrazličnejših predpisov z močjo zakona, ki orijentacijo v naši zakonodaji jako otežuje in ustvarja pravno nesigurnost že s tem, da se nikdar ne ve, bo li kuka odredba ostala v veljavi samo eno leto ali pa se bo njena veljavnost podaljšala .ali preko noči bistveno izpremenila. Z novim finančnim zakonom so pro-.računjeni izdatki za novo proračunsko dobo. a) pri drža v n i h podjetjih ua . . b) pri splošnih državnih podjetjih na . . . . Din 4.090,000.000 Din 7.489,000.000 skupaj na Din 11.579,000.000 Napram proračunu za preteklo proračunsko leto, za katero so bili izdatki predvideni na Din 11.477,000.000-—, je letošnji proračun za Din 102,000.000-— -višji. Med legislativnimi odredbami novega finančnega zakona se nahajajo sledeče odredbe, ki utegnejo zanimati gospodarske kroge v Sloveniji. Plačevanje davkov s priznanreami o 20% odbitku -ob zamenjavi kronskih novčanie. — Državne blagajne so prejemale dosedaj namesto gotovine za. plačilo davkov gornje prizn&nice, ako so se glasile na znesek izpod 1000 Din. Po novem zakonu se bodo smele za plačilo davkov sprejemati do zneska 2000 K ... Obnova vinogradov. — Minister za finance je dobil pooblastilo, da stavi za obnovo vinogradništva v Dalmaciji, Hercegovini, Črni gori in Južni Srbiji na razpolago ministru poljedelstva znesek Din 80,000.000'— brezobrestnega posojila. Slovenija ne dobi brezobrestnega posojila, dasi so strokovnjaki mnenja, da marsikje tudi pri nas trta že peša in da je potrebno novo rigolanje vinogradov. Monopolska taksa na vžigalnike, kresila in kremen. Na te predmete se bo pobirala monopolska taksa pri uvozu. Višino monopolske takse bo določil minister za finance po predlogu monopolske uprave. Monopolska taksa sme znašati največ: a) na vžigalnike iz navadne kovine Din 50’— za komad ; b) na vžigalnike iz srebra Din 100-— za* komad; c) na vžigalnike iz zlata Din 200-— za komad; č) na kremen in kresila po Din 0'50 za komad. Z uveljavljenjem te monopolske takse se ukine državna trošarina na kresila. Prodaja soli. Vse vrste soli, ki služi za človeško prehrano ali živinsko krmljenje, bodo prodajali na drobno poobla- ščeni prodajalci po ceni, po kateri jo kupijo v državnih skladiščih ali od vele-prodajalca soli. Zaslužek od prodaje bo določil v odstotkih upravni odbor monopolske uprave. Zmleta rudninska in morska sol se bo prodajala po primerno višji ceni, katero odredi minister za finance na predlog monopolske uprave. Prekoračenje cen bo monopolska uprava kaznovala z globo od 150 do 900 Din. To zakonito določilo stopi v veljavo dne 1. julija 1928. V si dosedanji prodajalci soli naj razpoložljive nabavljene zaloge soli razprodado do tega roka, ker bodo dolžni po preteku tega roka se tudi glede zalog držati določene cene. Amnestija monopolskih prestopkov. — Kazensko postopanje glede prestopkov zakona o monopolih se ukine, ako se je monopolski prestopek izvršil do dne 1. marca 1928. Davčni minimum za dohodnino za leto 1928 se zviša na 12.000 Din. Znižanje dohodnine za leto 1928. —-Pobiranje vojnega pribitka na dohodnino se za leto 1928 ukine. Naknadni prizivi proti dohodnini za 1. 1919 do 1924. — Minister za finance more dovoliti, da se naknadno ali po' novno v prizivno postopanje vzamejo po samezni prizivi, ki se vlože do konca ju nija t. 1., ako se ugotovi, da je bila dohodnina, ki še ni plačana in. se nanaša na davčna leta 1919 do 1924, odmerjena od dohodkov, ki niso obstojali ali ako se dokaže veliko nesorazmerje napram de janskemu dohodku. Davčna potrdila. Ako je po veljavnih predpisih in naredbah za dosego gotove pravice ali odobrenje potrebno potrdilo, je smatrati, da je tej zahtevi ustrežemo, ako je s potrdilom pristojnega davčnega oblastva dokazano, da so plačani dospeli del tekočega davka in vsi obroki pri odgodenih plačilih, ki so v plačilo /e dospeli. Davčna prostost za nove zgradbe. — Nove zgradbe izven Beograda se oproščajo v dosedaj veljavni dobi neposrednega davka in vseh državnih pribitkov in občinskih doklad razen invalidskega davka. Davčna prostost novih zgradb je s tem razširjena tudi na državne pribitke in občinske doklade, dočim se je do sedaj nanašala edino le na državni osnovni davek. Maksimiranje samoupravnih doklad. — Maksimiranje samoupravnih doklad je odrejeno v dosedanjem obsegu, vendar pa ima minister za finance pravico, da dovoli pobiranje tudi višjih doklad. Oprostitev garantnih pilsem v carinskem postopanju. Garantna pisma, ki se dajejo za jamstvo carine pri začasnem uvozu in izvozu blaga po členu 10. in 11. splošne carinske tarife, se oproščajo takse po tarifni postavki 39. Maksimiranje občinskih taks na kino-matografske vstopnice. Občinske takse na kinomatografske vstopnice ne smejo presegati 12%, a ostale samoupravne doklade ne 6% od vrednosti vstopnice. Državna trošarina na žarnice. Državna trošarina na žarnice se nanovo določi za žarnice od 15 do 40 vatov na Din 5'—; za žarnice od 100 vatov za vsaki vat Din 0-20; za žarnice preko 100 vatov za vat Din 0-40. Prijavna taksa in letna taksa za fija-kerske in polfijakerske vozove se zniža od 200 Din na 100 Din, odnosno od 500 dinarjev na 100 dinarjev. Ako se vozila (avtomobili, fijakerski in polfijakerski vozovi), za katera je taksa že plačana, tekom leta prodajo, novemu lastniku rri treba znova plačati takse. Državna obrtna banka. Prvi občni zbor banke. — Banka in interesi slovenskega obrtništva. Spomenica zbornice T0I. Pretečeno nedeljo se je vršil v Beogradu prvi redni občni zbor Državne obrtne banke kraljevine SHS. Navzočih je bilo preko 400 delničarjev. Zbor je otvoril predsednik g. M. Stojanovič, ki je v svojem govoru nagla-šal, da se je navzlic različnim dvomom izkazalo, da ima Obrtna banka vse pogoje za obstoj in nadaljnji razvoj. V teku 4—5 mesecev pravega poslovanja je plasirala 40 milijonov dinarjev pri raznih obrtnikih in obrtnih zadrugah. Ker so prve težkoče prebrojene, je pričakovati, da bo banka pričela najintenzivneje delovati. Izrazil je upanje, da bo v tekočem letu uspelo banki povečati vsoto posojil od 40 na 100 milijonov dinarjev in da Narodna banka ne bo več tako rezervirana glede reeskompta menic. Obrtni banki je uspelo dokazati, da ni riskanhio dajati kredite obrtnikom. Lastna sredstva banke se bodo v tekočem letu povečala za 15 milijonov dinarjev. Po govoru predsednika se je razvila dolgotrajna in živahna debata, ki se nas specielno ne tiče. Nas zanima v večji meri vprašanje otvoritve podružnice te banke v Ljubljani. Znano je vsem, kako se je borilo nase obrtništvo za podružnico. Koliko resolucij in koliko peticij Sse je poslalo na različna mesta. Politična situacija ni bila za nas ugodna, ko se je v Narodni skupščini razpravljal načrt zakona o Obrtni banki. Sprejet je bil zakon, ki določa, da se otvori centrala v Beogradu in obenem tudi glavna podružnica v Zagrebu, a kasneje po potrebi podružnice v Ljubljani in drugih centrih. Kar je napram slovenskemu obrtništvu zagrešila Narodna skupščina, to je pa popravil ali vsaj hotel popraviti ustanovni zbor banke, na katerem je bilo skoro 2000 delničarjev, ki so soglasno sklenili, da mora novoizvoljena uprava takoj pripraviti otvoritev podružnice v Ljubljani. Danes že po prvem rednem občnem zboru o podružnici ni še govora. Naravno, da vlada zato med našim obrtništvom precejšnje nerazpo-loženje, ki je prišlo tudi do izraza v resoluciji g. J. Rebeka, sprejeti v po-, slednji plenarni seji Zbornice TOI. V zmislu te resolucije je predložila Zbornica upravi banke daljšo spomenico, v kateri med drugim. opozarja zlasti na dejstvo, da so se z otvoritvijo Obrtne banke ukinili obrtniški krediti, koje je dovoljevala Narodna banka in kojih so se posluževali mali obrtniki v prav izdatni meri, tako da je bil kreditni kontingent za Slovenijo stalno izčrpan. Spričo te okolnasti pogrešajo obrtniški krogi v Sloveniji tembolj ustanovitev podružnice Drž. obrtne banke v Ljubljani, koja bi jim imela nnditi pomoč, kojo so do ustanovitve Drž. obrtne banke uživali pri Narodni banki. Nadalje govori zbornična predstav- Vojnica. — Minister vojske in mornarice sme v sporazumu s ministrom financ in finančnim odborom Narodne skupščine izpremeniti izmero vojnice in v ostalem prilagoditi zakon o ustrojstvu vojne in mornarice novemu zakonu o neposrednih davkih. Vojniča za čas od 1. januarja 1924 do konca leta 1928, ne glede na to, je li že odmerjena ali ne, se zniža, ako še ni plačana, na 25% zakonite izmere. ka o sklepu ustanovnega zbora z dne 20. februarja 1927 ter pripomni, da so videli obrtniški krogi v tem soglasnem sklepu ustanovnega »bora akcijonarjev najboljše jamstvo za razumevanje velike narodnogospodarske važnosti, pa tudi potreb obrtniškega stanu, ki je v Sloveniji zelo krepko zastopan po ca. 24 tisoč obratih in predstavlja važen faktor za gospodarsko povzdigo in gospodarski pokret. Kreditne potrebe so pri nas velike, pravi nadalje spomenica in v težkih časih pogrešajo slovenski obrtniški krogi ukinjene kredite v prav občutni meri. V takih okolnostih je razumljivo, da vzbuja odlagauje otvoritve podružnice v Ljubljani v naših gospodarskih krogih in osobito v krogu naših mnogoštevilnih obrtnikov veliko nerazpoloženje. Zategadelj prosi zbornica v svoji spomenici, da predsedstvo banke položaj preudari in se odloči za takojšnjo otvoritev filiale v Ljubljani. V spomenici pa je zbornica tolmačila tudi željo naših obrtniških krogov, da se obrestna mera za kredite, koje bo dovoljevala podružnica v Ljubljani, prilagodi lokalnim razmeram po najboljši možnosti. Ob . občnem zboru je izdala banka svoje prvo letno poročilo. Poročilo je izčrpno, marljivo in točno izdelano ter nudi prav jasen pregled poslovanja v prvem letu. Tudi povsem neinte-resiranemu človeku pa mora pasti takoj v oči okolnost, da pripada od dovoljenih kreditov v iznosu Din 19,457.000*—v komaj Din 11.000*— na celo Slovenijo. Ta številka mora vsakega začuditi in vsakdo se bo moral vprašati, kje je iskati vzroke za to? Mar ni potreba po kreditih velika? Želeti bi bilo, da se vsak obrtnik obrne v potrebi predvsem na Drž. obrtno banko. Cenzurni odbori naj o zahtevah obrtnikov centrali točno poročajo. Zlasti naj bi poročali, če smatrajo, da je vzrok neinteresiranosti naših obrtnikov previsoka obrestna mera! Na vsak način ne more biti neznatnost kreditov, koji so se dovolili Sloveniji vzrok za to, da se ne ustanovi podružnica v Sloveniji. Še manj pa more biti za to vzrok baje nepovoljen uspeh glavne podružnice. Upravnemu odboru je ustanovna skupščina naložila obveznost, da takoj pristopi k otvoritvi filiale in to obveznost bi morala uprava banke izpolniti. To je slej-koprej pravičen postulat našega obrtništva in mi samo želimo, da se mu čimpreje ugodi. UREDNIŠKO OBVESTILO. V današnji številki začnemo v podlistku pod naslovom »Moji sporni-n i« priobčevati nadaljevanje obširnega spisa, ki ga je izpod peresa Ivana Hribarja, bivšega mnogoletnega ljubljanskega župana in po prevratu najprej poslanika in polnomočnega mi-jaistra naše države v Pragi, potem pa pokrajinskega namestnika v Ljubljani, priobčeval »Narodni dnevnik. S tem poskrbimo svojim čitateljem poleg strokovnega tudi velezanimivega zabavnopouč-nega, izredno aktualnega čtiva. Prepričani smo, da bodo 8 to pridobitvijo zadovoljni; saj se z njo veljava našega lista le poveča. Koliko pooblaščenih trgovinskih agencij imamo še v inozemstvu? Minister trgovine in industrije je z odlokom od 25. februarja t. 1. ukinil pooblaščene trgovinske agencije v Solunu, Neapolju, Trstu, Torinu, Mona-kovem, Lipskem, Frankfurtu n./M., Hamburgu, Pragi, Bratislavi, Curihu, Varšavi, Alžiru, Aleksandriji, Buenos Airesu in New-Yorku. Vsega je tedaj bilo ukinjenih 16 agencij. Velik del teh agencij je že prej prenehalo s poslovanjem; nekatere pa sploh niso niti začele poslovati. Da bi bili naši trgovci, zlasti izvozniki o stanju agencij v inozemstvu točno obveščeni, zlasti, katere agencije so od naše države priznane, se je obrnila Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani na ministrstvo s prošnjo, da se ji navede, koliko in katere'pooblaščene agencije v inozemstvu so priznane in še poslujejo. Ministrstvo trgovine' in industrije je nato navedlo zbornici, da poslujejo (po staležu v mesecu marcu 1928) še naslednje pooblaščene agencije: 1. Avstrijska republika: Dunaj, lastnik Miloje Semič, Wien I., Seilerstiit-te 30, telegr. naslov: Trgagencija Wien. 2. Velika Britanija: Manchester, lastnik Brača Vitkovič, Manchester, 89, Qxford Street, telegr. naslov: Vit-kovitch — Manchester. 3. Madžarska: B.-Pešta, lastnik Gruja Grčic, Budapest V., Vilmos Esaszar ut. 26/11., telegr. naslov: Jugag. Budapest. 4. Nemčija: Berlin, lastnik dr. Henri Buli, Berlin W. 15, Lietzenburger-strasse 13. ' 5. Francija: Pariz, lastnik Risto Šantič, Pariš, 14 Rue Cauveau Lagar-de (S), telegr. naslov: Esachese — Pariš. 6. Lyon, lastnik Miloje Andrič, Lyon, 44 Rue Victor Hugo. 7. Marseille, lastnik Ljub. Mihajlo-vič, Marseille 19, Rue Paradis, telegr. naslov: Srbagence, Marseille. 8. Švicarska: Ženeva, lastnik: Nikola Petrovič, general, konzul, Gene ve 41 Boulevard, J. Favon. 9. Turčija: Carigrad, lastnik Ham-,dija Afgan, Stambul, Hotel Samoson-čurum, Sirkedji, telegr. naslov: Jugo-agencija — Stamboul. Vsega imamo torej danes v inozemstvu samo še devet pooblaščenih agencij. Odobravamo popolnoma, da je ministrstvo nekatere agencije ukinilo in priporočamo, da tudi v bodoče pazi strogo na to, komu se taka agencija poveri, ker se je večkrat to institucijo zlorabljajo in to v škodo naših trgovcev in naše izvozne trgovine sploh. Za pobijanje nedovoljenega konsumarstva. Nelojalna konkurenca se kaže v najhujših oblikah pri nedovoljenem poslovanju konsumov. Tekmovanje legalne trgovine je tu, spričo velikih privilegijev, koje uživajo lkon&umi, PO-polnoma nemogoče. Govorili smo že o tem, kako se tudi od strani oblastev tolerira šušmarjenje ikonsumnih zadrug. Dasi so člani zadružne uprave, ki prodaja blago tpdi^ nečlanom, kazensko odgovorni, dasi je tak promet podvržen davčni obveznosti, se nikdo ne gane, niti obrtna oblast niti davkarija. Zato je potrebno, da pri pobijanju nedovoljenega konsumarstva sodelujejo vsi, da vsak posamezni trgovec v svojem rajonu nadzoruje poslovanje konsuma in da vsak prestopek naznani svoji organizaciji. Organizacija sama pa mora vedeti, kaj ji je napraviti v vsakem konkretnem primeru. Le če bomo pri pobijanju tega nedovoljenega kupčevanja pomagali ysi, je dano jamstvo, da bodo imela naša dejanja kaj uspeha. V tem smislu poziva tudi resolucija, kojo je sprejel mariborski gremij trgovcev na svojem občnem zboru in ki pravi: »Iz trgovskih krogov se večkrat slišijo pritožbe, da prodajajo nabavljal-ne in konsumne zadruge razno blago tudi nečlanom ter ima gremij že par konkretnih slučajev v rokah. Do more načelstvo gremija storiti proti takim zlorabam potrebne korake, apeilra na celokupno trgovstvo, da naznani gremiju vsak slučaj, o kate-reift je znano, da kdo, ki ni član, kupuje svoje potrebščine v prodajalnah teh zadrug bodisi sam ali na knjižico kakega zadružnega člana. Konsumne zadruge uživajo razne davčne in prometne olajšave, zato jim je mogoče voditi proti trgovcem zelo uspešno konkurenco, kar je pa nepravilno, ker je njihovo poslovanje strogo omejeno samo na člane, za katere je taka zadruga ustanovljena.« ZA IZVOZNIKE V CHILE. Pošiljkam blaga, ki je določeno v Chi-le je neobhodno potrebno priložiti konzularne fakture, ki se dobivajo pri konzulatu chilske republike v Zagrebu. Predložiti je naslednje dokumente: 1. Originalne fakture. 2. Izpričevalo Zbornice za TOI o izvoru blaga in tržnih cenah dotičnih predmetov. 3. Polico o zavarovanju blaga. Za vsako pošiljko brez predpisanega konzularnega dokumenta ali za primer nepravilne deklaracije, je plačati globo v iznosu trikratnih konzularnih pristojbin. prašek za pecivo in vanilin sladkor priznano najboljši 1 Odklanjajte slične a manjvredne tuje izdelke I Dostava tovornih vagonov. Pritožbe radi dostavljenja vagonov in zaračunavanja dostavljenih vagonov so na dnevnem redu. Zahtevajo se intervencije, kojim se le redko more ugoditi. Po večini gre za striktne predpise, kojih se ne da obiti. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani je prejela od Direkcije državnih železnic k temu vprašanju naslednji dopis: »Vsled pojavljajočih se nesoglasij in pritožb s strani strank glede dostave vozpv smo izdali vsem postajam našega območja sledeča pojasnila: »V slučaju, da naroči stranka vozove gotove vrste, gotove nosilnosti ali gotove dolžine in se ne zadovolji z vozovi drugih vrst, bodo dostavljeni po tukajšnji Oblastni podeli kola le taki vozovi, kakor so bili od stranke faktično naročeni. Ako vozov naročenih vrst ne bode na razpolago, bodo morali čakati naročniki dotlej, da jih bo zamogla železniška uprava dostaviti. Na primer stranka naroči 15 tonski Ik (8 m dolg) za rezan les. V slučaju pomanjkanja takih Ik vozov, se v bodoče ne bo več dostavil za nakladanje rezanega lesa tudi sposobni 10 do 15 tonski K ali In, Ih (vsi 6 do 7 m dolgi), temveč^ bo stranka morala čakati na razpoložljiv Ik voz. Ce pa se stranka zadovolji mesto z naročenim vozom tudi. z enim ali več vozovi drugih vrst, manjše nosilnosti ali manjše dolžine, tedaj naj to vpiše v vozovno naročilnico in to izjavo podpiše. Postaje in pristojna DPK bodo to dejstvo vsakokrat točno upoštevale. N. pr. 1 Ga ali Ge, Kh, seno Niš; 1 Ina 20 tonski ali 2Ih Ces Trst; 1 Ik ali K, In deske Beograd. V tem slučaju se bode oziralo še nadalje na v prvem redu naročene vrste vozov, pomanjkanju istih pa se bodo dostavili primerni nadomestni vozovi.« Splošne dolžnosti davkoplačevalcev v II. četrtletju 1928. (Opozoritev Zbornice za trgovino, obrt •in industrijo v Ljubljani.) I. Dospelost direktnih davkov. Dne t. maja 1928 dospo v plačilo neposredni davki za II. četrtletje 1928. Ako se no plačajo v 14 dneh po dospelosti, se z zamudnimi obrestmi vred prisilno izterjajo. II. Posebna pridobnina. Podjetja, ki javno polagajo račune, so dolžna vsako leto tekom 14 dni po odo-oritvi računskega zaključka, a najkasneje do dne 30. junija predložiti napoved za odmero posebne pridobnine. III. Davek na poslovni promet. Davkoplačevalci, ki vodijo knjigo opravljenega prometa, to je oni, katerih promet je v letu 1927 presegel vsoto 360.000 Din, so dolžni do 30. aprila 1928 odpremiti s posebno prijavo davek od prometa, opravljenega v T. četrtletju t. I. Ostali davkoplačevalci, to je oni, ki plačujejo davek na poslovni promet pavšalno, plačajo sočasno z drugimi davki tudi drugi obrok davka na poslovni promet za leto 1928 eventualno v izmeri predpisa za leto 1927, ako za tekoče leto še ni odmerjen. IV. Davek na zaslužek telesnih delavcev in na službene prejemke privatnih nameščencev. Od delavcev in nameščencev v I. četrtletju 1928 pobrane zneske navedenih davkov je s posebnimi izkazi odpremiti pristojnemu davčnemu uradu do dne 14. aprila 1928. V. Uslužbenski davek. Namesto davka na zaslužek telesnih delavcev in na službene prejemke privatnih nameščencev so slubodajalci od dne 1. aprila dalje dolžni pobirati po novem davčnem zakonu uslužbenski davek. Vsi nameščenci in delavoi si morajo takoj Uabaviti davčne knjižice, v katero službodajalec vpisuje izplačila mezde in zaslužka ter pobrane davčne zneske. Odtegnjene in predpisane davčne zneske mora vplačati tekom vsakega meseca vsak delodajalec pri pristojnem dafčaem uradu s seznamom vseh nameščenih in zaposlenih uslužbencev in delavcev najkasneje 15. dan po preteku vsakega meseca, to je prvič do dne 15. maja 1928. VI. Taksa na kupone ali dividende in na tantijeme. Od kuponov ali dividend in od tanti-jem se plačuje po pripombi 5. k tarifni postavki 10. taksa 1%. Takso je položiti pri davčnem uradu v 15 dneh po odobritvi bilance. Razširjajte »Trgovski Ust«! VII. Dopolnilna prenosna taksa. Drugi obrok dopolnilne prenosne takse, ako presega letni predpis znesek 500 Din, je plačati od dne 1. do vštetega dne 15. aprila t; 1. Ljubljanska borza. Tečaj 2. aprila 1928 Povpra- ševanje Din Ponudbe Din DEVIZB: Amsterdam 1 h. gokl. . . Berlin 1 M ........ 13-58 22-895 13-61 7-9385 BudimpeSla 1 pengo . . Curih 100 Ir 1093-60 9-933 1096-50 7-9855 8-0155 277-07 277-87 56-735 56-935 223-“0 168-10 168-90 299-32 301-32 Občni zbor Gremija trgovcev v Mariboru. Kakor smo že poročali, se je vršil pretečeno sredo, ob najlepši udeležbi članov, občni zbor Gremija trgovcev v Mariboru. Predsednik gosp. Vilko Weixl je uvodoma pozdravil magistralnega obrtnega referenta g. dr. Rodoška, nakar se je s toplimi besedami spominjal zaslužnih, med letom umrlih članov gremija, katerih spomin so počastili zborovalci s Slava-klici. V predsedniškem poročilu je omenjal težavni boj, ki ga vodijo trgovci radi pravic točenja alkoholnih pijač. Posebna deputacija je bila v Beogradu tudi radi dobave boljše soli. Avtomatična telefonska centrala v Mariboru je zagotovljena in prično že s 15. aprilom z montažo, tako da bo junija že otvorjena. Gremiju se je posrečilo doseči podaljšanje nakladalnega roka pri vagonih na 24 ur. Glavno stremljenje trgovcev pa ostane slejkoprej, da se znižajo carinske postavke. Tihotapcem na severni meji, ki so povzročili trgovskemu stanu toliko škode, se gleda sedaj bolj ostro na prste in izkoreniniti bo treba temeljito tudi krošnjarstvo ter prodajanje blaga po tujih potnikih po privatnih stanovanjih. Poročilo predsednika je bilo sprejeto z odobravanjem na znanje. Blagajniško poročilo izkazuje 419 tisoč dinarjev čistega premoženja, skupni izdatki za 1. 1928 87.000 Din in je poskrbljeno tudi za kritje. Odboru je bil izdan soglasno absolu-torij. Pri volitvah je bil soglasno in z viharnim ploskanjem izvoljen za predsednika ponovno g. Vilko Weixl, za podpredsednika Vilko Berdajs in Ivan Šoštarič, za odbornike: Fr. Gul-da, Ferdo Kaufmann, Fr. Majer, Mirko Feldin, Rado Lenar d, Branko Me-jovšek, Drago Rosina in Stanko Kocbek. Za namestnike: Fr. Weiler, Vid Murko, Jakob Lah in Karel Lotz. Računska preglednika: Fr. Kavčič in Slavko Černetič. V šolski odsek: Miloš Oset, Fr. Majer in Karel Jančič. Kot delegati za pomočniški zbor: Ferdo Pinter, Albin Novak, Janko Preac in Fr. Korman. Gremiju je bila predložena cela vrsta predlogov, tičočih se raznih aktualnih in perečih trgovskih zadev. Urgirala se bo pospešitev zgradbe nove carinarnice, obmejnega kolodvora in mestne tržnice v Mariboru. Vložen bo tudi protest proti oblastnemu davku na avtomobile, ki je v mariborski oblasti za 50% višji kakor v ljubljanski. Za tobakarne, ki ne prodajajo samo monopolno blago, mora veljati ista zapiralna ura kakor za trgovce. Nujno se je povdarjala tudi potreba uspo-sobljenostnega izpita za pomočnike, da se dvigne nivo trgovskega stanu. Zborovalci so se tudi soglasno izrekli za to, da naj se pokrene akcija za ustanovitev samostojne zbornice za mariborsko oblast. Sprejeti so bili tudi predlogi glede prekoračenja obrtnih pravic konsumnih zadrug, glede podpiranja brezposelnih in glede drugih aktualnih vprašanj. Tudi ta občni zbor je bil dokaz složnosti in napredovanja mariborskega trgovstva. ZNIŽANJE ITALIJANSKE MERE. OBRESTNE Od 2. t. m. naprej je oficielna obrestna mera v Italiji znižana od 6% na 6%. Mislili so na znižanje, a niso pričakovali, da bo tako hitro prišlo; saj še ni dolgo, ko je bila obrestna mera znižana od 7 na 6X' %. Novo znižanje smatrajo za industriji prijazen korak, ki ji bo s tem omogočen ugodnejši razvoj. V m. Ljubljanski velesejem Od 2. do 11. junija 1928. Oficijelni ilustrovani katalog VIII. Ljubljanskega velesejma izide ob otvoritvi istega, t. j. dne 2. junija 1928. Samozaložbo je prevzela tvrdka »Saturn« v Ljubljani, ki se je že z izdajo lanskoletnega kataloga najbolje izkazala. Katalog bo letos urejen povsem priročno ter bo tako obsežen in pregleden, da bo vsakemu trgovcu preko celega leta za-mogel služiti kot izčrpni svetovalec pri iskanju trgovskih zvez. — V prvem delu kataloga bodo na finem belem papirju nameščene slike industrijskih in odstalih podjetij Slovenije, n. pr. pogled na tovarno, posamezni deli itd., pod sliko pa pride kratek popis. Tvrdke, ki se za te objave zanimajo, naj to sporoče uradu Ljubljanskega velesejma. POŠTNA HRANILNICA objavlja uradno: G. minister za finance je odobril, da se sme v inozemstvo nakazovati mesečno protivrednost 3.000 dinarjev (namesto dosedanjih 1000 dinarjev). Poštna hranilnica izvršuje taka nakazila v države, s katerimi so že sklenjeni ustrezni dogovori, t. j. za enkrat s Češkoslovaško in Mažarsko. Dočim pa se ▼ razmerju s Češkoslovaško stranke lahko poslužujejo ali virmana, t. j. pripisa na čekovni račun naslovnika pri do-tični inozemski poštni hranilnici (čekovnem zavodu) ali izplačila v gotovini, je v razmerju z Mažarsko do nadaljnjega dopusten samo virman. Računoimetniki naročajo poštni hranilnici taka nakazila z običajnimi nalogi za izplačilo, na katerih se znesek lahko označi v dinarski valuti ali v valuti države, v katero se nakazilo izvrši. A ko naj se nakazilo izvrši v virmanu, je treba na nalogu označiti številko in naziv čekovnega računa točno tako, kakor sta navedena v seznamu lastnikov čekovnih računov dotične države. Podrobna pojasnila glede teli nakazil prejmejo stranke pismeno ali ustmeno pri poštni hranilnici, podružnici v Ljubljani. Trgovina. Sladkor v Jugoslaviji. Beremo: Reorganizacija domače preskrbe v Jugoslaviji potom sladkornega kartela je imela ugodne zaključke. Povprečna mesečna prodaja, ki je znašala v lanski kampanji 65.000 stotov, je narasla letos na 80.000 stotov. Produkcija je bila ista kot lani, 780.000 met. stotov, a zaloge so bile letos 1. marca za 100.000 stotov manjše kot lani 1. marca. Pravijo, da ni izključeno, da bo morala Jugoslavija letos še 100.000 stotov importirati, da bo mogla kriti domači konsum. Žito. V preteklem tednu so se svetov-notržne cene žita nadalje dvignile. Zlasti trdna je bila koruza; posebno so se zanimali za koruzo iz laplatskih dežel. Na evropskih trgih povprašujejo močno po krmilih, zlasti po ovsu. Zanimanje za pšenico se je na svetovnem trgu nekoliko zmanjšalo, kar je posledica slabe prodaje moke. Na trg vplivajo velike množine žita, ki plavajo iz Amerike v Evropo. Kanadski pšenični previšek cenijo na 195 milijonov bušelov. Od avgusta do konca februarja so izvozili ‘202 milijona bušelov. Cena rži se je spet dvignila, kar je najbrž posledica špekulacije na trgu v Chicago in ameriških nakupov v namene kritja. Plavajoče bro-dovje rži cenijo na ca 500.0(10 kvarterjev. Na evropskem kontinentu je podalo povpraševanje nekoliko živahnejše, a tudi ponudbe so se pomnožile. Znak /.a to je dvig žitnih transportov po Donavi, razen pri ovsu. Kava. Tekom zadnjih mesecev so se cene kave počasi, a stalno dvigale. Dvig si razlagajo v prvi vrsti iz poslabšanja izgledov za brazilski pridelek vsled trajne suše, ki zna biti nevarna tudi za pridelek bodočega leta. Statistični položaj v Braziliji nam pravi, da so znašale vse tamošnje zaloge na koncu lanskega leta 15,400.000 vreč. V prvih šestih mesecih tekočega leta računijo s prodajo 6 milijonov vreč. Novi pridelek cenijo na 7,500.000 vreč, tako da bi bilo o kavnem letu 1928/29 na razpolago 16,900.000 vreč, dočim računijo porabo na 12 mi-mijonov vreč. Tako bi znašale zaloge na koncu letošnjega junija 4,900.000 vreč. torej dosti manj kot so znašale na koncu lanskega leta. Brazilska kava je, kakor vemo, za svetovni trg merodajna; ta-mošnji pridelek znaša -‘/3 do 'U svetovne produkcije. Sladkor v Italiji. Po zadnjih poročilih meri -s sladkorno peso obdelani svet za kampanjo 1928/29 v Italiji 110.000 hektarov napram 93.000 hektarom v letu 1927/28 in 80.000 hektarom v letu 1926-1927. Zvišani pridelek bo najbrž omogočil kritje vse italijanske sladkorne porabe, ki jo cenijo na 3,500.000 stotov rafinadnega sladkorja. V letošnji kampanji je pridelala Italija 2,850.000 met. stotov surovega sladkorja in je morala deficit kriti z importi. Davki In takse. Zakon o neposrednih davkih v nemškem prevodu. »Belgrader Zeitung< (Beograd, Terazije št. 14/J.) je izdala v nemškem prevodu novi zakon o neposrednih davkih in pravilnik za pobiranje novega uslužbenskega davka. — Obe knjigi, ki staneta s poštnino vred 36 Din, interesentom, katerim bi nemški prevod olajšal orijentaoijo v novih predpisih, toplo priporočamo. Promet Brezžični telefon med Parizom in Združenimi državami. Brezžična telefonska služba za razgovore med Parizom iin Združenimi državami se bo otvo-rila 28. maja. Razgovori se bodo vršili lahko med Parizom iin katerimkoli krajem v Združenih državah Severne Amerike vsak dan od 18%30 do 1. ure zjutraj. POSPEŠEVANJE TUJSKEGA PROMETA. Reklama in propaganda vobče, posebno pa reklama za hotelska podjetja, letovišča, kopališča, zdravilišča itd. je postala v času današnje poostrene konkurence tudi na tujsko - prometnem polju stvar, ki zahteva temeljitega proučavanja in izkušenosti. Reklama, kakor plakati, slike, vinjete in etikete, diagrami itd., je brezpogojno potrebna. Ta reklama pa je zvezana z ogromnimi stroški, ki iz-nosijo znaten odstotek režijskih izdatkov podjetja. Zato je treba zelo dobro premisliti, kako naj se jo pla-cira. Uvidevnemu podjetniku ni bilo odveč povdarjati še posebej, da ta tuj-sko-prometna razstava nudi zelo številnim obiskovalcem velesejma dobro orijentacijo in izbiro letošnjega in na-daljnoletnega letovišča oz. oddiha. Termin letošnjega velesejma je kot nalašč za to. Vsako posamezno letovišče itd. dobi svoj poseben oddelek, kjer bo lahko razstavilo svoj tujsko-propagandni materijah Če bodo vsi naši obrati, ki so odvisni od tujskega prometa, znali upoštevati oziroma izrabili to ugodno priliko ter razstavili na tej razstavi svoje prospekte, fotografije, slike, modele in druge tujsko-propagandne spise, smo uverjeni, da se bo s to prireditvijo znatno dvignil tujski promet pri nas. Za stvar vlada živahno zanimanje in bi znalo, ker je prostor za to razstavo omejen, kmalu zmanjkati prostora. Radi tega naj se interesenti čimpreje prijavijo uradu velesejma v Ljubljani. RAZNO. Počitniški kurzi za danski jezik v Ko-penhagenu. V Kopenhagenu se bodo vršili za inozenice počitniški kurzi za danski jezik in kulturo. Kurzi se bodo vršili od 1. avgusta do 31. avgusta t. 1. Informacije o kurzih daje: »Ferienkur-sec: Frederiksholms Kanal 26, Koben-gavn K. Danmark. Razpis javnih del v Albaniji. Albanska vlada bo oddala potom ofertalnih licitacij v izvršbo večja gradbena dela, kakor vojašnice, bolnice, ceste, mostove in drugo. Za nekatera dela je rok za vlaganje ponudb določen do 2. aprila t. 1., za nekatera do 10. aprila odnosno 7. do 14. maja. Razpis je interesentom na vpogled v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Nemški prašičereji se slabo godi. Iz-redni dvig cen za krmila je spravil nem- 'Ivan Hribar: 36 MOJI SPOMINL V nedeljo po volitvi bilo je lepo, solnčno vreme. Zato sem se odločil napraviti z rodbino popoldanski izlet do znane Aleševe gostilnice na Ježico. Pnišedši tje, najdemo že skoro vso gostilnico polno gostov. Le v zadnji sobi je okoli velike, okrogle mize bilo še nekaj prostora. Mi prisedemo. Komaj si dobro naročimo juži-no, vstopi ravnatelj užitninskega zakupa Josip Lavrenčič s svojo soprogo in prisede k nam. Kmalu smo bili v pogovora z vsem omizjem. Ne vem kako je prišlo, da moj sosed na levi, ki je s svojo soprogo že pred nami bil v gostilnici, začne govoriti o ravnokar izvršenih volitvah. Midva z Lavrenčičem posluhneva. >Vesel sem,« jame mož pripovedovati, >da je te komedije že konec. Saj nisem nekaj dni sem mira imel. Vsak trenotek je kak agitator pritisnil za kljuko. Pa so me nagovarjali, naj volim Moscheta in naj volim Hribarja. Tisti, ki so bili za Hribarja, so bili posebno zgovorni. Dejali so: tale bo pravi. Vse bo volilo njega. No, sem si mislil, ge je tako, zakaj bi ga še jaz ne!« »In ste ga res volili?,«« vprašam ga ob smehu Lavrenčičevem. >Seveda sem ga .in je tudi zmagal. Saj ga nič ne poznam. Drugi so rekli, da je »ta pravi« in da se bo najbolj zavzelam za svoje volilce. Morebiti, no. Toda kdo pa ve, če ni ravno taka grdoba, ko vsi drugi. Prej obetajo vse, ko so izvoljeni pa pozabijo. Oh, saj imamo že skušnje.« Na glas sem se temu pripovedovanju smejal. Isto-tako Lavrenčič in njegova soproga, ko sta videla, da me pripovedovalec ne pozna. On je seveda mislil, da se smejemo njegovi sodbi o poslancih in je še dalje govoril v podobnem smislu. Ko sem se — prvi od omizja — vzdignil s svojo rodbino za odhod, poslovil sem se prijazno od svojega soseda, ki mi je nevede napravil toliko zabave. Stisnil sem mu krepko roko. Kdo je, nisem slutil; po njegovem obnašanju in govorjenju pa sem sklepal, da je bržkone kak obrtnik. Nekaj dni po tem dogodku stopam izpod Tranče po Francovem nabrežju proti Kollmanovi hiši. Ali vam ne stoji pred čevljarsko delavnico, nedaleč odHradec-kega mostu, moj znanec od Aleša? V vidno zadrego pride, ko me zagleda in nenavadno prijazno me pozdravi, ko pridem mimo njega. »No, ali sedaj zaupate Hribarju?,« vprašam ga na kratko. »O gospod, popolnoma,«« odgovori mi, »zato sem vam pa glas dal.«« Lavrenčič mu je bil pri Alešu po mojem odhodu povedal kdo sem. Mene je pa sedaj pogled na njegovo firmo poučil, da je ta moj volilec čevljar Ivan Rupnik. 7./HI. 1912. 16. Deželna hipotečna banka. Kakor v občinskem svetu ljubljanskem, tako sem se želel zavzemati tudi v deželnem zboru kranjskem za narodno in gospodarsko povzdigo svojega rodu. Ne bom govoril o vseh svojih predlogih v dosego teh ciljev; omejiti se hočem le na važnejše. Prvi moj predlog je meril na ustanovitev deželne hipotečne banke. Sicer bi bil ta predlog v smislu nekega medsebojnega dogovora imel staviti dr. Mosche že leta 1883; a on tega storil ni. Ko sem ga stavil tedaj sam, podpisali so mi ga vsi narodni poslanci, razen Šukljeta, Kersnika in Višnikarja. Narodni poslanci so namreč takrat bili združeni še vsi v enem klubu; imenovane tri poslance pa je Šuklje združil v neko podskupino, katero smo nazivali »Triglav«. Bil sem potemtakem prepričan, da bo predlog za ustanovitev deželne hipotečne banke gladko sprejet. Kakošno je bilo torej moje razočaranje, ko so mi dan na to poslanci eden za drugim prihajali naznanjat, da preklicujejo svoje podpise na predlogu. Ostalo mi je zvestih le sedem poslancev, med temi tudi dr. Tavčar, ki je pa izjavil, da podpisa sicer ne prekliče, da se pa za ustanovitev deležne hipotečne banke ne more ogrevati, ker bi taka banka utegnila škodovati »Mestni hranilnici.« Dokazoval sem, da je to čisto napačno mnenje; dokazoval dalje, da se z ustanovitvijo ško prašičerejo v katastrofalen položaj. To tembolj, ker produkcija ni v skladu s potrebo. Nemčija je v prašičereji prva evropska država in je v zadnjih letih število prašičev tako naraslo, da je nastal velik eksportni previšek. A eksport je vsled pomanjkljivih določb v trgovskih pogodbah in vsled stremljenja vseh evropskih držav, da si nabavijo potrebna živila doma, zelo otežkočen. Zgubo nemških prašičerejcev eeni sam poljedelski minister na mesečno 60 milijonov mark. Z drugimi besedami: kmetje morajo vsled nadprodukcije prodajati živino dosti pod lastnimi stroški. Med kmeti je zato nezadovoljstvo veliko in je postalo že zelo resno. Vlada, hoče po-.magati s podporami in z davčnimi olajšavami. Pametni izseljeniški načrt Avstrije. V zadnjih mesecih se je izseljevanje iz Avstrije zopet bolj poživilo, zlasti v prekomorske kraje. Sedaj skušajo po možnosti omejiti izselitev posameznikov in hočejo naseliti avstrijske izseljence v lastnih kolonijah. Eden sam je za državo izgubljen, celota pa le ostane. Tako bo odšel sedaj oddelek avstrijskih izseljencev kmetov v državne kolonije brazilske države Minas Gerals; potne stroške plača brazilska država. Avstrijska kolonizacijska komisija bo izdala v bodočih dneh izseljeniški katekizem, v katerih bodo naštete prednosti in neugodnosti izseljevanja v posameznih prekomorskih deželah. Z roko v roki s tem se bodo vršili kolonizacijski tečaji za praktičen pouk onih, ki se hočejo izseliti. Cilj akcije kolonizacijske družbe je, da se bori proti neracijonalnemu in večinoma z zelo velikimi nevarnostmi združenemu izseljevanju posameznikov ter da namesto tega pospešuje skupinsko izseljevanje in da eveutuelno zbere tudi za izseljevanje potrebna denarna sredstva. Nam se no- vi način pospeševanja izseljevanja zdi zelo pameten. Brezposelnost v Ameriki. To vprašanje je sedaj v Ameriki na dnevnem redu razmotrivanj. Delovni zavod osrednjega industrijskega svela je sprejel sedaj resolucijo, kjer priporoča kot sredstvo v boju proti brezposelnosti v Zedinjenih državah omejitev inozemstvu dovoljenih posojil in uporabo ameriškega kapitala za javna dela v U. S. A. Resolucija zahteva, da se dovoli kapitalu odhod v inozemstvo le tedaj, če se sklada z odhodom nalašč v ta namen imenovana komisija. Amerika je edina dežela, pravi resolucija, ki je glede vpeljave zavarovanja brezposelnih zaostala; prav vsled tega zavarovanja je mogla prenesti Velika Britanija enega najhujših viharjev v svojem gospodarskem življenju. deželne hipotečne banke da jako veliko storiti za Slovence v obmejnih pokrajinah, ker bi deželna hipotečna banka lahko zadostovala potrebam po hipotečnih posojilih na Kranjskem, medtem ko bi »Mestna hranilnica« mogla dovoljevati hipotečna posojila v druge dežele, po katerih stanujejo Slovenci. Imel sem zlasti pred očmi varstvo slovenske jezikovne .meje na Koroškem in na Štajerskem, katero so Nemci z društvom »Siidmark« in pozneje z »SUdrnhrkische Volksbank« naskakovali. Vse to zaslepljencem ni odprlo oči. Agitacija iz »Triglava«, katero so seveda iz lahko umevnih razlogov živahno podpirali nemškutarski poslanci deželnega zbora, je imela uspeh in moj predlog je ostal v manjšini. Izmed onih, ki se kratkovidnosti slovenskih deželnih poslancev kranjskih niso mogli dovolj načuditi, je bil Josip Gorup, ki se je izjavil, da sploh ne more umeti, kako se more najti kak slovenski poslanec, ki se protivi ustanovitvi deželne hipotečne banke. Tudi Gorup, dasi so ga vsi kot izkušenega in modrega narodnega gospodarja jako spoštovali, kljubu svoji odločnosti ni mogel odpreti oči nekaterim slovenskim poslancem. Dr. Tavčar je celo leta 1892 ob priliki nekega izleta v Prago v Chode-rovi restavraciji na skupnem obedu, ki smo ga Slovenci takrat tamkaj imeli, z vso odločnostjo zatrjeval, da dokler bo v deželnem zbora in deželnem odboru kaj besede imel, ne bo dopustil ustanovitve deželne hipotečne banke. To zatrjilo je pač lahko dal, ker je dobro vedel, da bodo »Slovenčevci« in nemškutarji nasprotovali ustanovitvi deželne hipotečne banke. Kasnejše izkušnje so pa pokazale, kako velika škoda se je storila s tem, da se je ustanovitev tega važnega zavoda sprečavala, kajti danes ni* nikogar, ki bi si le oddaleč upal trditi, da bi bila deželna hipotečna banka na škodo »Mestni hranilnici«. Še tako kratkoviden Slovenec pa mora opaziti, kako silno veliko posestev na jezikovni meji Štajerske je nam Slovencem iztrgala iz rok »Siidmarkische« Volksbank,« zato ker je bil denar »Mestne hranilnice ljubljanske« vezan samo na Kranjsko. (Dalje prihodnjič.) Borza dela v Mariboru. Od 25. do 31. marca t. 1. je pri tej borzi dela iskalo delo 13-4 oseb in sicer 99 moških in 35 žensk, 81 unest je bilo prostih, delo je dobilo 25 moških in 18 žensk, tedaj 43 oseb, 67 oseb je odpotovalo in 95 jih je odpadlo; od 1. januarja do 31. marca je iskalo dela 1931 oseb, 921 mest je bilo prostih, 549 oseb je dobilo delo, 1201 jih je odpotovalo, 679 pa odpadlo. Pri Borzi dela v Mariboru dobijo delo: 35 hlapcev, 10 -viničarjev, 2 krojača, 1 čevljar za strojno delo, 1 hišnik za bolnico, 2 vrtnarja, 2 železostrugarja za tovarno vagonov, 2 mizarja za tovarno vagonov, več vajencev (pekovske, čevljarske, slikarske, mizarske obrti in trgovske stroke), razven tega 9 kmečkih dekel, 6 kuharic, 6 služkinj, 2 varuški, 3 sobarice, 1 kuharica za močnate jedila v letovišče, 1 kuharica za v grajščino, 1 ženska perfektna pisarniška moč. — Potrebuje se večja skupina oglarjev. Natančnejši podatki se izvedo pri Borzi dela v Mariboru. Gospodarsko pismo iz Turčije. Po pravkar priobčenem poročilu turškega finančnega ministrstva so doslej zamenjali okoli 84 milijonov turških funtov za nove bankovce; nominelni znesek v obtoku se nahajajočih bankovcev je 153 milijonov funtov, faktični pa samo 120 milijonov. Turški funt je začel polagoma padati in je prišel že pod doslej najnižje stanje 970 piastrov za 1 šterling. Z novim denarjem je bila v zvezi menda politična agitacija. Bankovci imajo deloma vidno, deloma kot vodno znamenje sliko državnega predsednika Kemala, in so sedaj ugotovili, da so pri velikem številu bankovcev oči prebodene. To so napravili sovražniki Kemala; zato je sedaj strogo prepovedano razširjanje takih bankovcev, in bi bil storilec hudo kaznovan. — Pridelek je prodan in nima turško finančno gospodarstvo pričakovati od te strani zaenkrat nobene razbremenitve več. Sicer je pa finančno poslovanje slejkoprej odvisno od ureditve vprašanja dolgov. Kakor vemo, se je dosegel v Parizu že sporazum in ima turška finančna uprava v gospodarskem načrtu za to leto pripravljene že potrebne zneske za začetek plačil na dolg. Neurejeno in skoraj brez upanja na uspeh je vprašanje zopetnega nakupa Anatolske železnice. In vendar je tudi to važno za vprašanje mednarodnega posojila, ki bo edino moglo trajno rešiti turško finančno gospodarstvo. — Železniška gradbena dela so pozami precej počivala. V Angori se nadaljujejo pogajanja za nasledstvo v belgijskem železniškogradbenem naročilu. Ministrski proces v Angori de’a pogajanjem precejšnje težave, ker se ne more reči, kako se bo končal, oziroma, če bo imel notranje-politične posledice. Pri železniških gradbah je treba opozoriti tudi na Tavnokar predloženi zaključek Agrarne banke, ki ima pač prvo vlogo prt jamstvu turških vplačil na gradbene stroške. Ta banka razpolaga z osnovno glavnico 30 milijonov fr.ntov (1 funt je ca. 28-5 dinarjev) in je imela v pretek- lem letu 1,809.192 funtov čistega dobička. Bolj ko napreduje gradba železnic, tem važnejša postaja produkcija turške manganove rude. Glavni producenti te rude so doslej Brazilija, Britanska Indija in Kavkaz. Turčija pride z drugimi deželami vred šele v drugi vrsti v poštev. Turška najdišča imajo zato veliko bodočnost, ker ležijo zelo ugodno, pri Eregli ob Črnem morju, in pri Makri ob Sredozemskem morju. Nahajališča pri Makri spadajo deloma v interesno območje Južnoanatolske rudarske družbe v Miinchenu. Glede novega turškega zakona o nadzorovanju zavarovalnih družb je omeniti, da so jamščino, ki jo morajo zavarovalnice plačati, enostavno povečkratili. Dalje so predpisali, da nobena inozemska družba ne sme zaposlovati več kot dva neturška strokovnjaka. Vsled teh otežkujočih pogojev' je že cela vrsta inozemskih družb turško kupčijo opustila. Kemal ima, kakor vemo, sploh namen, da Turčijo osamosvoji. Vse bi šlo, če bi bilo dosti denarja. A tega ni, in morajo hočeš nočeš klicati inozemstvo na pomoč. TRŽNA POROČILA. Mariborski trg duc 31. inaroa 1928. — Na Irgu je bilo 70 s svinjino in .slanino, 14 s krompirjem in zelonjaivo in 2 s sadjem naloženih voz. Drugače je bil trg zelo dobro založen in obiskan. Cene svinjini in slanini so h»le običajne, velikonočne gnjati, katerih je bilo v veliki množini na trgu, so se prodajale po Din 19 do ‘22-50 kg. Pri domačih mesarjih so cene ostale neizpremenjene. — Perutnine in drugih domačih živali je bilo okoli 800 komadov. Cene so bile piščancem Din 20 do 35, kokošem 40 do 50, racam in gosem 50 do 80, puranom 60 do 100, domačim zajcem 15 do 30, grlicam Din 35, kanarčkom Din 40 do 50 za komad. — Krompir, zelenjava, druga živila, sadje, cvetlice, sadike. Cene so bile krompirju Din 1*25 do 1.75, solati 14 do 16, letošnjemu krompirju 12, letošnjemu grahu 16, kislemu zelju 4 (po trgovinah 3), kisli repi 2, maslu surovemu 36 do 40, kuhanemu 44 do 48, čajnemu 50 do 60, hrenu 8 do 10 Din za kg; mteku Din 2-50 do 3, smetani 10 do 12, oljčnemu in bučnemu olju 18 do 20 za liter, domači solati, berivki, mo-' lovilcu, regratu, špinači 1 Din za kupček. Sadju: jabolkom Din 5 do 10 za kg, pomarančam Din 1-50 do 3, limonam 0-75 do 150 za komad, dateljem 34 tlo 36, mandelj e m 40, orehom 36 do 40 Din za kg. Cvetlicam Din 3 do 26, z lonci vred Din 15 do 75 za komad. Sadikam (breskvam, jablanam, hruškam, marelicam itd.) Din 12-50 do 25, cepljenim trtam Din 1-50 do 2 za komad; slednjih je bilo &ez 2000 komadov' im trgu. — Lesena in lončena roba Din 1 do 200, lesene grablje Din G do 8, vile 8 do 10, cepcd 8, brezove metle 2-25 do 5, leseni ročni vožički 200 do 300 Din za komad. — Seno in slama na mariborskem trgu. V sredo 28. marca je bilo 12 voz sena, 4 vozovi slame; v soboto 31. marca pa 9 voz sena in 2 voza slame ne trgu. Cene so bile senu Din 80 do 100, slami jo Co-olidge predsednik v U. S. A. Generalni ravnatelj Italijanske banke Stringher pravi, da se je italijansko gospodarstvo prilagodilo razmeram valorizacije in stabilizacije valute ter da se je pomirilo. Poljska bo menda vendarle vstopila v mednarodni jekleni kartel. Svojo prvotno zahtevo po kvoti 600.000 ton je izdatno znižala in ji bodo dali 350.000 do 400.000 ton. Delniška majoriteta poljskih tovarn umetne svilo, ki se je nahajala doslej v lasti koncerna Snia Viseosa, je prešla v * roke mednarodnega koncerna londonskih, newyorških in frankfurtskih bank. Delnice nameravajo vpeljati na borzah v Londonu 'in Newyorku. Število insolvene na Ogrskem raste; v prvem letošnjem četrtletju je bilo 845 izvensodnih poravnalnih postopanj (lani 228) ter 199 konkurzov (107), skupaj 544 proti 335. Bilanca Centralne banke čeških hranilnic izkazuje za lani 8,400.000 Kč čistega dobička (leto prej 4,700.000). Dividenda bo 7-odstotna ali 28 Kč; delniško glavnico bodo zvišali od 35 do 50 milijonov Kč. V trgovini 'i Rusijo se pripravlja kooperacija Avstrije in Amerike; zastopniki rusko-avstrijske blagovnokreditne d. d. so se mudili te dni tozadevno v U. S. A. V poravnalnem postopanju tvrdke Winiwarter na Dunaju so ugotovili 3.800.000 šilingov pasiv in 2,200.000 šilingov aktiv; ponujajo 35% v treh dvomesečnih obrokih. S sladkorno poso obdelani prostor v Jugoslaviji je znašal v kampanji 1927-1928 55.400 ha, v kampanji 1928/29 bo znašal ca 57.000 ha. Vsled štrajka na Švedskem so se cene-železne rude v zadnjem času zvišale za 5 do 10 odstotkov. Zveza južnoafriških producentov sladkorja naznanja, da bo dala letošnja kampanja 800.000 surovega sladkorja, to je za 20% več kot lani. Mislijo, da bodo mogli izvoziti 100.000 ton. Mednarodna elektrotehniška razstava v Rusiji. Najvišji ruski gospodarski svet proučuje sedaj načrt o organizaciji mednarodne elektrotehniške razstave. Elektrotehniška industrija se v Rusiji hitro razvija, njena produkcija se je dvignila v zadnjih treh letih za 40 odstotkov. A vseeno je poraba večja kot ponudba in je treba veliko teh predmetov uvoziti iz inozemstva; skupni uvoz teh predmetov v zadnjem gospodarskem letu je bil večji kot v zadnjem predvojnem letu 1913. Tudi inozemske tvrdke imajo seveda velik interes, da razstavijo najnovejše in najbolj izpopolnjene tipe svojih izdelkov. Organizatorji razstave računijo s-konkurenco velikih elektrotehniških svetovnih trustov, pa tudi s konkurenco manjših obratov raznih dežel. Po načrtu se bo razstava vršila v Leningradu in sicer zato, ker obstoji od tam direktna zveza z inozemstvom, ker so tam pripravljeni že veliki razstavni prostori in ker se vrh tega nahajajo v Leningrad i j najvažnejši elektrotehniški obrati države. Stroški razstave so proračunjeni ua 590.000 rubljev. »Trgovski list je t> bodočih e 1 ektrifikacijsldh delih že večkrat poročal. Mikusch je bil v Ameriki. Znani sladkorni statistik dr. Mikusch je bil na informacijskem potovanju na Kubi, kjer je pregledal opremo raznih central. Nato je šel v Momingo (na otoku Haiti) in v Louisiano ter je obiskal najvažnejše okraje sladkorne pese v U. S. A. Potovanje je imelo informativen značaj in naj služi izpopolnjevanju sladkorne po-ročevalne službe. * Veletrgovina ; 31. Šarabon v JCjubljani priporoča špecerijsko blago raznovrstno žganje, moko in deželne pridelke, raznovrstno rudninsko vodo. Xastna prozama za kavo in mlin za dišave z električnim obratom. Ceniki na rmpolago. %elefon SL 2666. VELETRGOVINA kolonljalne in Špecerijske robe IVAN JELAČIN LJUBLJANA Som kave, mletih Telita ki mIMm poatreSbal TRG.-IND. D. D. IHtoMhi ilita 11 Telefon 2552. Se priporoča za vsakovrstna v tiskarsko stroko spadajoča dela. — Lastna knjigoveznica. r ! Malinovec zajamčeno pristne, Izborne kakovosU, Izdelan samo ls pravili gorskih malin, Kakor tudi neoslajen MAtlNOV SOK (Succus), prodala v vsaki množini po zmernih cenah tvornlca ALKO« LJUBLJANA« KollzeJ. družba z o. z. LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA u USTANOVLJENA 1900. CENTRALA: LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA Delniika glavnica: Oin 50,000.000*—. Skupna rezerve ca: Din 10,000.000-—. PODRUŽNICE: Brežice, Celja, Črnomelj, Kranj, Maribor, Matkovič, Novi Sad, Novo mesto, Ptuj, Rakek, Sarajevo, Slovanjgradec, Split, Šibenik, Gorica, Trst. Se priporoča za vse bančne posle. USTANOVLJENA 1900. Brzojavni naslov: Banka Ljubljana. Tel. itev. 2861, 2413, 2502, 2503. Ureja dr. IVAN PLESS. — Za Trgovsko-industrijsko d. d. >MERKUR> kot izdajatelja in ti»karja: A. SEVER, Ljubljana.