13. stev. Noto mesto, 10. julija 1910. XXA 1. letnik. DOLENJSP IJ Izhajajo 10. in 25. vsacega niDseca. Cena jim je 8 poštDino Tred za celo leto naprej 2 K, za pol leta 1 K. Naročnina za Nemčijo, Bosno in drnge evropske države znaša 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K, — Dopise sprejema nrednik, naročnino in oznanila tiskarna J. Krajec nasi, v Novem mest«. Solunska brata. Pozdravljena solunska brata Ciril naS sveti in Meiod, ki kaleta v tej temni noil Slovanom vernim — pravo pot! Kako plamtela sta, gorela solunska brata za Boga, da mufne dvome bi pregnala, pregnala temo iz srca. V jeziku naSem sta ufila resnice, ki jih je učil In čednosti, ki jih gojil je On, ki nas Je vse odreSIl, da vsi bi bin udje cerkve prave, da bi napoCil dan miru In sprave.-- Resnica trdna Je kot skala in v JednI cerkvi le 2Ivi, ne bo jo vihra omajala, naj danes Se tako besni. Življenje naSe veden boj Je, pravilo staro se glasi, očistijo se pojmi v boju, utrdijo se v njem moči, a mir — sladkejSI je beseda, saj mir teženje je srca In srce venfa le ljubezen, ki nas pripelje do neba,-- Pozdravljena solunska brata Ciril naS sveti In Metod, ki kažeta v tej temni noči Slovanom vernim — pravo poti Fr. PaTŠiĚ. Slovanskima blagovestnikoma slava! II. (Koueo.) Od dobe sv. Cirila in Metoda je zatonilo v morje večnosti ^ad tisoč let. Koliko reči so je spremenilo na ozemlju naših pra-dedov — a dve potezi iz žitja in bitja v devetem veku sta ®koro v isti obliki ostaii tudi v devotnajstem veku in trajati še ®etlaj. To jo na eno stran delo slovanskih blagovestni-na drugo pa zvito rovanje nasprotnikov zoper 'ato blagovostje in zoper kulturno teženje našega naroda. — Vkljub vsem viharjem v poznejših stoletjih ostala J'i mej našim narodom dedščina av. bratov — kršćanska vera nepokvarjena. Isto krščanstvo, katero sta sv. brata sijajno spri-zase in za Slovane pri poglavarju katoliške cerkve, kateremu sta izročila tudi od Cirila najdene ostanke papeža sv. Klemena. Sv. brata sta tudi navdihnila Slovencem posebno ^ubezen "C, središča krščanstva, rimskega papeža, kateri je bil vsigdar Dajbopi zavetnik našega prcziranega naroda. Tisto sovražnike, ki so jih imeli naši pradedi v Ciril-Metodovi dobi, imamo Še sedaj. Od severozahoda so vedno pri-"Bkali v slovenske pokrajine Nemci, in ker sami niso hitro I^OKli podjarmiti moravsko-panonske državo, poklicali so novo Sudstvo ob Karpatih Mažare na pomoč, da jo slednjič koncem veka padla Svetopolkova država. Tako so jo maščeval tudi ^vcto jolkov greh, ker so je dal prekaniti zvitim Nemccm ter Hj b zahtevi izgnal nad 200 Metodovih učencev, kateri so slednjič našli zavetje pri južnih bratih na Bolgarskem. Od tu se JO širilo slovansko bogoslužje med vzhodnimi Slovani. A tudi od furlansko strani so so krčile moje našemu narodu. , lil zdaj? Ali so privošči miren razvoj, kulturen napredek Jovonskeniu narodu? Kako prež« naiq Ncmec, Mažar, Italijan! so mu vzeli več kot polovico nekdanjega ozemlja, še ne Mirujejo in ga od vseh strani stiskajo. Mažari ogrskim Slovencem ne priznajo nikakih pravic. Nemci od severa zmirom boil potiskajo slovensko mejo. Italijani na zahodu vsepovsod izpodrivajo naš žiYe(j. V očigled temu se morajo vzdramiti Slovenci ter pozorno stati na braníku svoje domovino. Najboljši uzor za to imajo v sv. blagovestnikih. Sv. Ciril in Motad sta zarisala pot, po kateri je hoditi Slovenom, ako hočejo vživati srečne dni. Na temenu njunega krščanstva naj izobražujejo svoje Çudstvo, da se 1)0 zavedalo svojih dolžnosti do Boga in domovine in odbijalo vse sovražne navale. Ni dovolj slaviti sv. brata samo z besedami, dejanja naj kažejo, da častivce proSiiga tudi njijun duh dela in požrtvovalnosti. Po vsej Sloveniji se razlega klic: na delo za narod in dom I Naše krščansko ljudstvo je že dokaj j)rimerno organizováno v društvih, da se mu širi duševno obzorje s primernim poukom, pa da se okrepi tudi v gmotnem oziru. Dok se bo ljudstvo trdno držalo svoje cerkve, kjer se se zmirom razlega Ciri)-Metodova blagovost, ga sovražni naval ne bo raznarodil. V tem duhu moramo ljudstvo vzgajati in voditi. Zaslepljenost nekaterih novostrujarjev, ki spodbijajo ta temelj, bi vodila naš narod v propad. Priložnost so nam nudi zopet, ko rodoljubi kličejo na delo za „Slovensko Stražo". Nedavno so osnovali novo društvo, ki nekako spopolniye vsa druga. Gre se v prvi vrsti za obrambo našega naroda, da se mu več ne bodo krcHo meje, da nobena posest več ne pride v tuje roke, da tudi obmejni Slovenci dobijo toliko pogrešanih slovenskih šol itd. Dokler si od države ne iriborimo postavnih pravic, moramo si pomagati sami. Ros jo, da dolenjski rojaki ne čutite Se nevarnosti razna-rodeiqa, a naši obmejni bratje na Štajarskem, Koroškem in Primorskem pa žo bridko skušajo ptujčevo grabežljivo roko. A ne motite se Dolenjci; z novimi železničnimi zvezami ))ridc tudi moj vas nov element, ki se bo Kajodal v vaše meso. Zato stojmo tudi mi na straži; snujmo po vseh farah oziroma občinah podružnice „Slovenske Straže", prispevajmo doneske vedoč, da z malega raste veliko. Pri tej priliki o])0zorimo svoje čitatele tudi na „Apoatolstvo sv. Cirila in Metoda". Slovanski shod na Velegradu je priporočal to duhovno društvo, ki naj j»ostane neka vez za slovanske rodove. Kakor sta sv, Ciril in Metod delala za vse Slovane ter jih želeJa imeti »jedinjene v rimo-katoliSki cerkvi, tako pospešuje to Ajtostolstvo istinito vzajemnost slovansko z molitvijo in doneski za skorajšnje zjedinjenje razkolnih bratov v pravi cerkvi. Vsak katoliški Slovenec naj bodo član teh času primernih društev. — Ne ljubimo slovanskih bratov le z besedo, ampak v dejanju in resnici, kakor sta Jiam to sijajno pokazala sv, brata Ciril in Metod, katerima naj doni večna slava! Gospodarstvo. živinorejci, pristopajte k živinorejskim zadrugam ! J V družbi je moč! Če velj» to geslo za kak Btan, velja gotovo za naa male poeestnike. Mali posestniki ne moremo vsega storiti, kar bi bilo treba za povzdigo nase živinoreje, če ostanemo razcepljeni kakor smo sedaj. Zlasti neugodno je nase »tališče glede reje potrebnih plemenjakov. Mnogokrat manjka po naših krajih plemenjakov in trpi vsled tega vsa naša reja. Ali so pa. plemenjaki tako slabi, da ni pričakovati pu ojih aobenega pravega vspelja ÍD Dubeaega napredka. Veleposestnik ima v tem pogledu veliko lažje stalisce. Njemu se že zaradi večjega števila krav izplača reja plemenjaka, in Če je razumen živinorejec, lahko mnogo pripomore, da se s plemeajaki izboljšuje vsa njegova reja. Koder so velika posestva vplivala z dobrimi plemenjaki in z zadostnim številom plemenjakov na rejo sosednih živinorejcev, tam se je tudi reja povzdigovala, Kjer je bil pa kmet navezan sam na se, tam je reja trpela, ker je bilo dosti premalo brige in dosti premalo zanimanja za taka skupna in pereča vprašanja naše živinoreje. Po takih krajiii je reja trpela deloma zaradi pomanjkanja potrebnih plemenjakov, deloma pa zaradi slabih živali, ki so se redile in pripuščale za pleme. In tako se godi še zmeraj, če tudi smo dobili 1. 1891 poseben zakon. Te razmere se morajo izpremeniti ! Naša živinoreja se mora urediti in postaviti na bolj trdno podlago ! To bo pa mogoče le na ta način, ako se bodo mali živinorejci združevali in ako bodo sami skrbeU za skupne zadeve nase živinoreje. Pomagaj si sam in Hog ti pomore! Po tem pregovoru se moramo ravnati! In pomagali si bomo, ako se bomo združevali v večje celote in ako se bomo skupno pogajali za naše koristi! V združeni samopomoči nam je iskati tedaj bolj vspešnega napredka, namreč tistih sredstev, ki so potrebna za povzdigo naše živinoreje. Ne držimo tedaj rok križem, ampak pobrigajmo se za naše skupne živinorejske zadeve in pospešujmo jih združenimi močmi! Ce se združimo v živinorejske zadruge, spravimo lahko sami potrebna sredstva skupaj! Urejali si bomo rejo plemenjakov po naši volji in skrbeli bomo tudi lahko za druge skupne zadeve, ki jih imamo pri nasi živinoreji. Veliko vredno bo pa tudi to, da imamo v tem slučaju pravico do podpor iz javnih sredstev. Povsod kjer so se ustanovile živinorejske zadruge, povsod so združenim živinorejcem priskočili na pomoč dežela in država. In tako se bo zgodilo tudi pri nas! Po drugih deželah so dosegle živinorejske zadruge že prav lepe sadove. Vse to bo tudi pri nas mogoče, ako Be bodemo poprijeli zadružnega dela s potrebno zavednostjo in s potrebnim zanimanjem. Zato pa poživljamo naše vnete živinorejce, da se oklene živinorejske zadruge vsak, komur je v resnici mari napredek in s tem vred tudi večja korist naše domače živinoreje ! . —r— Kakšna vinska letina se nam letos obeta? Iz vseh vinorodnih kronovin prihajajo dan za dnem precej neugodna poročila o stanju vinogradov ter o nastopu raznih bolezni. Posebno peronospora je pričela ponekod prav močno napadati trtje in zarod, ker ljudstvo ni moglo vsled vedno deževnega vremena in tudi vsled pomanjkanja delavnih moči pravočasno škropiti. Za razvoj bolezni je pa vreme, kakoršno sedaj vlada, t. j. mo-krotno ter obenem gorko, kakor nalašč za nagli razvoj peronospore, grozdne pleanobe in drugih takih glivnatih bolezni. Tudi po Dolenjskem se peronospora že prikazuje, zlasti na kraljevini in gotovo je, da se bo pri tem gorko-vlažnem vremenu kaj hitro razširila ter nepoškropljeno trtje pokvarila. Isto velja o grozdni plesnobi ali oidiju. Zato pa svetujem vsim vinogradnikom, ki še niso svojih trt skropili ali katerim je deževje prvotno škropljenje že precej izpralo raz liste, naj vse trtje zopet prav dobro poškrope, posebno pa zarod, kajti peronospora napada nežni zarod iatotako kot listje ter se zajé ob pecljih jagode. Ker dež vsakikrat nekaj galice izpere, je bolje, ako se napravi nekoliko močnejša tekočina kot navadno. Vzame se toraj lahko mesto 1, l'/g oziroma tudi 2 kg modre galice in približno ravno toliko gašenega apna na 1001 vode. Ako bi pa peronospora že močno napadala le vršičke, potem je najbolje, da se napadeni deli kar odrežejo, kajti čez 172 ali celo čez 2 metra visoke vršičke je težko škropiti in se to delo tudi ne izplača. Nasprotno, ako se napadeni deli sedaj odstranijo, se s tem kolikor toliko obvarje spodnje dele pr^d trosi, in ker sok zastane v prikrajšanem poganjku, postanejo spodnji listi kakor tudi zarod krep-kejši ter se bolje boleznim zoperstavljajo. Tudi žveplanje naj se letos nikar ne opusti, in naj tudi to delo vsakdo sedaj izvrši. — Po sedanjem stanju vinogradov sodeč bo letošnja vinska letina na Kranjskem za 25—307o slabša od lanske, kajti ne glede na redkejši zarod se bo pridelek tudi vsled vremenskih in drugih vplivov (toča, deževje, bolezni itd,) precej zmanjšal. Enako je pa tudi v drugih kronovinah, in zato gredo sedaj cene vinu povsod kvišku. Gč, —^ai»— Vinogradnikom v pouk! Vsled neprestanega deževa^ja bo so pojavili na trti razni škodljivci, med temi pa a poaobno silo njen najhujši sovražnik peronospora ali strupena rosa. Ta bolezen jo [jolcg listja začela napadati tudi zarod (grozdje) s tako silo, da nam lahko ves letošnji pridelek uniči. Pa tudi ce bî nam uničila samo listje, je žc to zadosti, kor ne moro potem ne groudje, iic les trte dozoreli. Treba je toraj, da se z vso vnemo popriinemo izkušenega in zanesljivega sredstva proti tej bolezni, to jo pravilnega iu zadostnei^a škroptjenja trt z zmesjo modre fralice, z apnom aH s sodo. Mod tem, ko v suhem vremenu zadostuje navadno žc 1 kg na IO(J litrov vode, je treba letos vzeti Vj^ do 2 kg. Na vaak kiloííťam galicc vzamemo 1 kg neugašencga (živega) ali pa 2 kg ugašenoga, dobrega, mastnega ajina, ali pa Ii^g "»viidne sode, ki se jo rabi za pranje perila. Galico in apno jo vsako za se raztopiti in So le neposredno pred škrnp(jcnjom skujmj i>0-mošftti, ker več dni stara ztnos no učinkuje. Škropiti jo treba v kratkih presledkih, to jc vsakih deset do štirinajst dni do srede meseca avgusta. Pri tem je treba imeti škropilnico, ki galico na tino razpr.šuje. Najprvo se j)0.škr0pi trta čez in čez, poteiii se pa gre So enkrat skozi vinograd in so škropi samo grozdje. Ker je grozdje skrito pod listjem, je za to skrojiljcnjc posebno pripravna Nechvilova kii>na zatvornica, ki omogočuje, da je i)ri škropljenju leva roka popolnoma prosta, s katero sc lahko razgrne grozdje zakrivajoče listje. Posebno pripravna za to se ml vidi Nechvilova škropilnica ,,hidrolina", potem seveda tudi ,,avtomata" in „Avstrija". Konočno naj še omenim, da posjješuje razvoj peronospore .še ])0sebn0 vlažen zrak. Za to povzročujc jieronospora v te^ki zemlji, v nizki legi, jiri gosti saditvi, v nepovezanem in no opleteaem vinogradu največ škode. Povežite torej trte, ampak le na rahlo iti jih omaiidajto, to sc pravi, odstranite vse, kur je na njih nepotrebnega, zlasti nepotrebne poganjke, zalistnikc itd., na Sparonih (napnoncib) ])a prikraj-šajte v.sc mladiko za a. ali 4. peresom nad zadnjim grozdom. Vinarski nadzornik Skalický. -H- Politični pregled. Državni zbor je koncem junija oiiobril proračun za liilO, Sprejela ga jo tutli gosposka zbornica. V dotični seji so razni velikaši posegli v razgovor in vladi očitali, da So ni dosegla nikakih uspehov. Rusinski metropolit grof Scepticki jo zahteval riisinako vseučilišče v Lvovu. Voditelj dc.snico češki grof Fran Thun pa jo opozarjal na vladno neusjiohe glede nemško-češkega sporazuma. Začrtal je tudi načjuo, po katerih bi sc doseglo ))0-razumljenjo, da nastopi mir na Češkem, kar bi blagodejno uplivalo na vso državo. — Tcži.ščc vsega položaja pa je zadiijo dni v ]iroračunskem odseku. Vlada hoče na vsak način Italijane, ki so glasovali za proračun, poplačati s tem, da sc ustanovi na Dunaju ital. jiravna iakdlteta. A tu so posegli vmes .Jugoslovani ter so vladi jiravoiiaeno izročili sletlet-e zahteve: 1. Priznanje sjirit-cval in ditiloni. iiridob^enih na ztigrebškcm vííeuíclišču 2« Oislajtnnijo. 2. "Ustanovitev slovenskih ncnih stolic za vse discipline jiravno in državne znanosti na češkem vseučilišču v Pragi in jagelonskcni vseučilišču v Krakovu. Garancija za ustanovitev jugoslovanskega vseučilišča v Ljubljani in sicer za enkrat pravne in bogoslovne fakultete v doglednem času, to jc, v dobi petih in največ desetih let. Glede itrcdloge o italijanski pravni fakulteti zabteva jugoslovanski klub tako sestavo zakona, da bo poznejša preložitev fakultete v Primorje nemogoča, ilinisterski predsednik Bienerth je v navzočnosti naučnega ministra Stiirghka sprejel posl. dr. Šus-torsiča in dr. Ploja, ter jima pojasnil stališče vlarie z ozirom na stavljene predloge. Baron Bienerth jo rekel, da se mora predloga tiOoOa se italijanske fakultete sedaj brezpogojno sjirejeti in da bi vlada z Jugoslovani glcdo njih visokošolskih zahtev bila pripravna še le tedaj razpravljati, ko 1« prišlo na vrsto vprašanje g^eiie definitivnega nameščenja italijanske pravne fakulteto. Dr. Šusteršič in dr. Ploj sta vzela io vladino izjavo na znanje, katero sta potem prijavila jugoslovanskemu vseučiliškemu klubu. Ta pa je soglasno sklenil, da pričnejo Jugoslovani v jiroračun-akein odseku takoj z obstrukcijo. Ker jo vladna izjava glede slovenskih visokošolskih zahtev skoro zatiičljivo-preziralna, Jugoslovanom ne jtreostaja dnizcga kakor poslužit) se vseh parlamentarnih sredstev, da se prepreči laška fakulteta v nameravani obliki. Zato je še isti dan poslanec Gostin-čar nadaljeval svoj obstrukcijski govor, katerega je raztegnil nad n ur. — Hrvatski jioslanec Vuković je izjavil, da je italijansko vseučili.sko vjírašatye eminentno politično. Italijani imajo (iri tem ta glavni namen, da spravijo univerzo v Trst, da tako Ustvarijo iioiitično središče za akcijo poitalijančeiýa adrijanskih dežela. Tega pa Jugoslovani ne morejo dojmstiti, zakaj jadranske obrežne dežele jiripadajo Jugoslovanom, kojih dolžnost je, da varjejo Jadransko morje in njega vzhodna obrežja ter na noben način ne pripustijo da se poitalijančijo. Jugoslovani morajo z vsemi silami, tudi z obstrukcijo, delati zoper uza-konjcnje laških teženj, zakaj fakultetna predloga ima to veliko nevarnost v sebi, da Lahi dobo svojo univerzo v doglednom času res v Trstu. Dolgo je govoril posl. Demšar ter uložil 33 resolucij k I'Ojirejšiijini 150 od Gostinčarja že nasvetovanim predlogom. Listi )ioročajo, da ima obstrnkcija ])n[tr8vljenih bajo KiOO raznih predlogov. Slovenskim poslancem so nekateri Čehi odstopili «voja mesta. .Slovani se pač zbližujejo, kajti gre se za njihovo kožo. Otii ne zahtevajo nič ])rotiranega, samo to kar drugi nami! žo imajo. Le pogumno naprej, pravica bo zmagala. Kusiriiiki vseiifilliščiiiki v Lvnvu so 2. julija zborovali Zahtevajoč, naj so ustanovi rusinska u ni verz a. Ko so p olj ski yisokošolci to izvedeli, .so napadli rusinske, prišlo jo do rabuko in prelivanja krvi, piidlo je okrog 60 strelov, teolog Adam Kocka je med prenosom v bolnico obstrcljcn tudi žo umrl. Bilo jo težko i'anjonili 10 osob. Policija, vojaštvo, vse je bilo na nogah. Dne julija je bil pogreb ustreženega bogoalovca, katerega so so vdeležila zastopstva vseh rusinskih društev in nebroj naroda. i in pouku. Potovanje v sv. deželo. Sp. lir. J, Mftrinko. (Dftlje.) za stro.ske, marveč bo vrnivši se Boga hvalil, da je mogel moliti na tistih krajih, katere je naš Gospod s svojimi «to[)injami posvetil. Zagledal si z ladije obris gora; bolj in bo^ se vzdigajo iz morja. .Srco Ti bije glasneje, oko kar požira kraje, ki «e Ti kažejo vedno lioločnejot vidiš že planjavo in ob morju, na jirecej visokem griču krasno mesto; hiša se vzezen do bližnjega. Domu je na Češkem; govori pa nemški, češki, po^ski, italijanski in francoski — za nameček pa še arabski jezik. Ni čudo, da jo ravno on imel preje 6 let v .Jeruzalemu, sedaj (J. 1907) pa tukaj v Jaii ie 6. leto dolžnost sprejemati tujce. Velika dobrota je to in še druga frančiškanska gostišča v Palestini. Kako dobro se obrnejo oni darovi, ki se jio katoliških cerkvah veliki toden pobirajo za varuhe božjega groba — frančiškane 1 Ni ga namreč dneva, da ne bi bilo potnika v tej hiši. Veliko soboto zvečor sva bila sicer midva sama, a ofioldne jih je tu uživalo 40 gosto^ubnost, za veliko nedeljo jia je bilo zopet mnogo napovedanih. Sprejme gostišče lahko do 100 oseb, ako jih pride veče število skiijmj, jo težava. Itetipvniki bi radi na-jiravili veče gostišče, ali kje najti prostor? Že sedaj izrabljajo domačini tujce, da je groza; kaj bi se le počeli, ako ne bi bilo gostišč! Za vzgled povem le, da je nemški učitelj v Jatí oboleî, .sel v gostilno, i)a plačal, daai ni mogel skoraj nič jesti, za oskrbo in zdravnika za eden dan 100 frankov. tDaije jiride.) --«T*-- Po veri so prebivalci jako mešani. Velika večina se drži Mohamedove ali turške vere, mnogo jo judov, prccej razkolnih ali grških kristijanov, najmanj ima dežela katoličanov. Jeseni ali spomladi so ondi vidi dosti tujcev, ki so ali pobožni romarji ali |)ii bogati radovedneži, vsi pa donašajo domačinom lepih dohodkov. To jo tudi vzrok, da tujce radi vidijo, jim z veseljem strežejo; pa jih tudi, kolikor se le da — strižejo, kar pa i po nekaterih naših krajih ie predobro znajo. Za varnost jo dandanes tako jioskrbljono, da so tujcu v sv, deželi ni bati najmaiijše reči. Jiazven toga skrbe za katoliške romarje mnoge naprave, tako zvana gostišča, v katerih dobi pobožni potnik streho in vso oskrbo, )a še kak dober svet. V tem imajo zlasti sinovi sv. Frančiška ve ike zasluge. Torej, Slovenci Dolenjci, le srčnost in josoni na pot v sveto ^ežolol Zagotovim Vas, da nobenemu no bo žal niti za trud niti Dopisi. Iz Šinilielii pri Notein mestu. — (Shod „Kmečke Zveze", ustanovitev podružnice „Slovenske Straže" za novomeški okraj.) Pretočeno nedeljo zjutraj dne 3. julija 1.1. je sklicala naša „Kmečka Zveza" po jutrat\ji božji službi shod, na katerem je ]ioročal deželni odbornik g. prof. Jarc o delovanju -državnega zbora, o pospešitvi naše živinoreje in na katerem shodu se je tudi ustanovila podružnica Slovenske Straže za novomo-ški okraj, Z zanimanjem 80 sledili obili navzoči posestniki izvajanjem g. poročevalca vsem točkam programa, najbo^ seveda so je vnel živahen razgovor, ko so je šlo za to, kako naj povzdignemo našo govedo in pre-šičjerejo. Tu so očito povedali posamezniki, kako težko je, dandanes kaj ukreniti na korist teh gospodarskih panog, ko jim glavni pogoj racijonclne gojitve, skupni pašniki, nič ne koristijo, ampak se ž qjih parceliranjom skuša še sedanjo stanje poslabšati. To bi se moralo krepko vmes posed na ta način, da bi ae 8 parceliranjem prenehalo, ob enem pa z umno gojitvijo, kakor gnojenjem z umetnimi gnojili, s čiščenjem in trebtjeqem pašnikov, povzdignilo njih vrednost. Ti občinski pašniki, gospodarsko oskrbovani, omogočili bi našim gospodarjem, lia bi zamogli roditi po dvakrat toliko in dobro rejene živine. Tn manjka na eni strani zakonitih določil, ki bi to gospodarsko stvar urejala, na drugi strani pa gmotne podpore in pouka, ki naj bi iiplival, da bi se to pereče gospodarsko vprašanje updno resilo. V dapem govoru je navzočim pojasneval g. dež. živinorejski nadzornik Rataj, koliko občekoristnega so v tem oziru storili Nemci in jih je spodbujal k posnemaigu. Sklenilo ae je, da bodo naša Kmečka Zveza stopila na čelo tej akciji ter da se bode skušalo pridobiti podpor za zboljšatije naših občinskih pašnikov. — Po tem je poročal g. prof. Jarc o ustanovitvi Slovenske Stražo. Sklenilo se je, da se ustanovi za novomeški okraj podružnica. V odbor so bili soglasno izvoljeni: 1. predsednikom: Ivan Appe, posestnik v Kandiji; namestnikom; I. Zakrajšek, župnik v Vavtivasi; 2. tajnikom: dr. Vincenc Šarabon, profesor, namestnikom dr, Ciril Ažman, ()ro-fesor; 3. blag-ajnikom: Žlogar Anton, kanonik; namestnikom: Urban Horvat, tiskar in knjigar v Novem mestu; 4. odbornikom: Davorin Biidna, kontrolor mestne hranilnice; namestnikom: L Vodnik, poiiobar v Novem mestu. V nadzorništvo so bili izvoljeni: J. Piceli, Mrvar France, KuŠljan ml., Konrad Seifert; v razsodišče: A. Lapajne, adjunkt na kmet. šoli; I. Porenta, župnik v Stopičah, I. Avsec, vrvar v Novem mestu, I. Kakoše, tovarnar v Straži, in I, Klemenčič, pečar v Kandiji. — Na to se je načelnik Kmečke Zveze zahvalil g, prof. Jarcu za tqegovo podučno poročilo in iiîvajatqe ter ga prisrčno pozdravil kot bodočega držav-nozborskega poslanca za naš okraj, katerega hočemo vsi soglasno voliti namesto odstopivšcga g. dež. glavarja pl. Hukljeja. Z „živijo" klici in navdušenjem se je soglasno sprejela ta zahvala in s tem tudi zborovanje sklenilo. I.ijnbljaiia. — Shod kranjskih obrtnikov. — Deželni odbor naše kronovine je za 29. junija sklical zastopnike obrtnega stanu, da bi so posvetovali, kako pomagati osobito malim obrtnikom, kateri so najboti potrebni pomoči. Zastopniki so prišli od vseh strani, tudi Dolenjska je bila dobro zastopana. Imenom dež. odbora pozdravi shod dež. odbornik prof. E. Jarc, ki predlaga za predsednika tesarskega mojstra Pusta, kateri podeli besedo dr. Lampetu, ki pozdravi zborovalce imenom vojvodine Kranjske. Potem iia prof. Jarc kot obrtni referent dež. odbora poroča o delovairju in pomenu „Zavoda za pospeševanje obrti". Temeljito pojasni, kje je vzrok hiranja male obrti in kako bi ae moglo otresti prevelikega upliva velekapitalizma. Za omejen prostor vašega lista naj navedem samo glavne točke. Kamen zavoda za pospeševanje obrti je: 1. Pospeševati dobavo surovin. Dandanes je obrtnik navezan na kredit veletrgovca in zaradi tega tudi na tiste cene, ki jih stavi trgovec. Lahko je, da je danes veletrgovec cenejši. Ko pa vidi, da je obrtnik zadosti navezan naig, poskoči s cenami. Obrtno pospeševalni zavod ima namen podpirati surovinske (nakupovalne) zadruge, kakor sploh nabavo surovin. — 2. Izbo^šati način izdelovanja. Naš obrtnik še ni na tistem stališču kakor so drugodi, kjer delajo obrtniki tudi t motornimi stroji, ceticjše in hitrejše. Tudi v tem oziru ima obrtno pospe.ševalni zavod nalogo pomagati. Treba pa je obrtniku znati tudi pravilnega trgovskega obratovanja. Obrtnik mora znati s svinčnikom v roki preračunati, kaj mu je treba in kaj mu koristi. Obrtnik mora znati, napraviti bilanco in proračun, da ve, pri čem je. To je delo poučnih tečajev. 3. Boljše razpečava^e blaga. Obrtniki nimajo trga. Kaj pomaga obrtniku, ako zna in more napraviti dobro in solidno blago, čo ga pa ne more razpečati. Imamo n. pr. mizarje, ki so izvrstni, pa ne morejo razpečati blaga. Tozadevno se bo moglo veliko odpomoči s prirejanjem razstav, kar bo naloga obrtnopospeševal-nega zavoda. Na ta način bo posredoval zavod med producenti in konsunienti. Potom posredovanja zavoda pri raznih razstavah in oddajah dol se bo spoznala vrednost gospodarskega združenja, ki je potrebno že za to, da so diktirajo tržno cone. — 4. Strokovna izobrazba. Namen obrtno-pospeše val nega zavoda je, kar je samo obsobi umevno, da skrbi za strokovno izobrazbo obrtnikov s prirejanjem tečajev, razstav itd. Namen zavoda pa je tudi skrbeti za strokovno izobrazbo naraščaja. Kako pa bo izvrševal obrtno-pospeševalni zavod svoj namen? Zavod bo vzdrževal svojo pisarno, ki bo dajala pojasnila o vseh obrtnih vprašanjih. Dež. odbor je na Dunajski cesti najel prostore, kjer bo pisarna in dvorana za razstavljene obrtne stroja Priredili ae bodo obrtno- poučni tečaji, za zdaj v trgovski šoli. Država in dežela sta voljna podpirati napredek obrtnijstva, obrtniki j)a naj ae zavzamejo za stanovsko organizacijo. — Zastopnik Franchetti se je pritoževal, da bi bil rad pozdravil shod v imenu „Zveze obrtnih zadrug". A videlo 80 je, da je hotel bo^ zgago delati, kajti od 46 obrtnih zadrug jih je v tej zvezi borih 7, ki pa tudi niso še ničesar storile, kar shod spremlja s smehom. Prof. Jarc dalje omoiga, da jo potrebno osnovati „Deželni obrtni svet", ki bo, poznavajoč razmere po deželi, mogel nasvetovati ; katerim obrtno-nadaljevalnim šolam, zadrugam, podjetjem naj se da podpora itd. Mojster Rojina nasvetuje „obrtni svet pri mestnem magistratu ljubljanskem". — Poslanec dr. Žitnik je poročal o „obrtnem kreditu". Investicijski kredit je potreben obrtniku, da si nabavi potrebno orodje in stroje za delavnico, pa obratni krceri se je obč. odbor dne 25. junija tako-le konstituiral: Župan g. Josip Kosak, posestnik in gostilničar v Mirni peči; podžupan g. Alojzij Hude, trgovec in posestnik istotam; svetovalci: Somrak Anton, Sclfl; ■Janez Jarc, Podboršt; Anton Špendal, líiskavas; Matija Kralj, Šcntjurje; Jožo Barbo, MaJi Kal; Matija Saje, Veliki Kal; Franc Rozman, Gorenji Globodol — vsi posestniki. Poučno potoviinje. C. kr. kmetijsko ministerstvo jo podelilo vinarskemu nadzorniku g. B, Skalickyju mcseca avgusta tritedenski dopust in prispevek k potnim stroškom, da prouči vinarsko razmere v Istri, Bosni-Hercegovini, Dalmaciji in Hrvatsko-SIavoniji. Pošlim vest. Dosedanja peš-po-sta Tržišče-Krmetj-Mcnt-Janž 8e je spremenila od julija ^meseca naprej v vozno poŠto. Odhaja s Tržišča ob 8'20 dop. S Šcn^Janža se vrača ob C'40 popoldne. C. kr. gimnazija jc sklenila šolsko leto dne 2. julija. Iz Šolskega izvestja posnamemo, da jo profesorski zbor stol 17 članov za obvozne predmete — oziroma 4 za neobvezne. Lansko niaturo je naredilo 22 osmosulcev, mej temi 7 odličnjakov. — Koncem s. 1. 1910 jo bilo učencev 274. Odličnih 35; prvi red 174; splošno sposobnih 24, nesposobnih 31, ponavljavni izpit 9. Ustanov jo imelo 19 dijakov z 2896'20 K. Dijaško podporno društvo izkaže dohodkov: 1398-38, izdatkov 608'32 K in imenik lotoši^ib dobrotnikov, Z gimnazijo je združena tudi obrtna na-daUev avna šola, ki ima z voditeljem g. ravnateljem Fr. Brežnikoni Še fi učiteljev. Pripravljavni razred je imel 60, I. razred 21, II. razred 8, trgovski tečaj pa 10, vkup 89 učencev, katerih imenik sklepa letno izvestje. Olirinijski shod v IJnhlJani. K poročilu o tem zborovanju dostav^amo, da nam drag dopisnik bistveno isto naznanja ter pristavlja, da jo bila Dolenjska dobro zastopana n. pr. zadrugo iovjjarsko v Novem mestu sta zastopala mojstra Picelj in Cigler, kolektivno zadrugo pa mojstri Sedlar, Košir in Prežel). Iz Črnomlja in Krškega sta bila po dva zastopnika. Dopisnik pravi, da bo bili osobito mali obrtniki veseli, ker so so na jtravem mestu zavzeli Z!i njih potrebe. Sniiliel. ,,Ljudska knjižnica*' priredi v korist Slovensko Stražo v nedeljo 101, m. ob 3. uri predstavo,,Resnost življenja" (spevoigra v 3 dejanjih) in: „Pri gospodi" (igra v 2 dejanjih). Vsi somišljeniki, prijatelji obmejnih Slovencev, udeležite so! Iz SodražicP se poroča, da je slavnost ustanovitve í>odružnice Slovensko Straže za Sodražico in Goro v nedeljo 10. jul. v Sodražici. Vťliku slavnost «loviuiskih gasilcev v Ljubljani. Slavnost štirideBctlctnice Ljubljauskega prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva, sjiojena z zborovanjem „Zveze kranjskih prostovoljnih gasilnih drruštev" in odborové seje „Slovanske gasilske zveze" bo dne 13., 14. in 16. avgusta v Ljubljani. Vdeležba društev naj se zgJasi do 1. avgusta. Iloniarski odbor za sv. deželo še onkrat pozivna Slovence na Božjo pot, ker se jih labko sprejme še 136. Zglasi »e lahko tlo 31. julija. S jmšte. Imenovani so: Ant. Jurkovič v Mokronogu poštar raz, 4. stopile; Ivan Zupanec kot praktikant v Novo mesto. Sem pride oiicijant A. Kristan, od tu J. Tautscher v Opatijo. — Mar. Ovar eksped. v Suhor; Iv. UlepiČ v Krško poštar I. razr. Kresovi na slavo sv, Cirilu in Metodu so dne 4. julija zvečer vkljub deSĚevnemu vremenu goreli po vsej novomeški okolici. Najmogočnejše sta jilaiutela kresova na kapiteljskem hribu, kjer ga jo omislilo tiskarniško osobjo našega lista, in na Grmu, kjer 80 ga žgali učenci kmetijske šole. Krasno narodne pesmi so se razlegale pri obeh. Rakete in umetni ogenj so dopadli posebno mladeži — Z raznih krajev potrjujejo poročila, da se jo Doleiq-^ka vredno pridružila sobratom, da listi po pravici pišejo: Isti ■Večer je vsa Slovenija odsvitala v ne.številnih kresovih za dokaz, da lyeni sinovi hočejo ščititi zlato dedščino sv. Cirila in Metoda in da svojim nasprotnikom nočejo veČ odstopiti niti ene podi zemlje v svoji lepi domovini. — Pri Božjem grobu in t kapiteljski cerkvi sta bili sv. maši v čast sv, C. M. !He8lne ljudske šole so tudi sklenile šolsko leto dne 2. julija. Deška štirirazrednica je štela 221 učencev ter je vrlo sposobnih 37, sposobnih 140, nesposobnih 44. Poučevalo je 8 čč. oo. frančiškanov. — Dekliška petrazrednica pa je Stela 163 deklic, sposobnih 136, nesposobnih 26, katere so odličnice, se iz poročila no razvidi. Poleg veroučítelja je poučevalo 6 učiteljic. — Meščanske dekliške šolo I. razred oziroma VI. pod učiteljico šolsko sestro pa sklene še le 13. julija, ker sc jo bil tudi pozneje otvoril. -H- Gospodapske drobtine. — Ustanovni shod živinorejske zadruge z& novomeško okolico. Z ozirom na to, da ima biti sedež tej zadrugi na Grmu, se vrši ustanovni shod v nedeljo 17. julija na Grmu v prostorih kmetijske šole namesto v hiši g. Jakšeta v Novem mestu, kakor je biio zadnjič objavljeno. Shod se Trši ob 3. popoldne. Vsak, komur je mari napredek naše živinoreje, našega mlekarstva in naše prasičjereje v novomeški okolici, naj se udeleži ustanovnega shoda in naj pristopi tudi za člana. Deleži so tako nizko nastavljeni, da lahko pristopajo naši mali posestniki; razen tega so lahko plačujejo tudi v obrokih. Pokažimo z obilno udeležbo, da BO tudi v novomeški okolici zavedamo svojih stanovskih koristij in da se zanimamo za napredek naše živinoreje. Živinorejska zadruga se ustanovi za občino Šmibel-Stopi če, No-vome.sto. Prečna, Št. Peter in Brusnice in so tedaj vabljeni vsi živinorejci teh krajev k pristopu. — Letošnje deževje dela ogromno škodo našemu kmetijstvu. Skraja se nam je obetala prav ugodna letina, zdaj pa trpe vsi pridelki. Po eni strani jih kvari dež, po drugi pa pomaig-kanje doia. Košnja še sodaj ni pod streho. Premnogo krme leži zunaj v kopicah, kjer čaka ugodnejšega vremena. Mnogo travniškega prostora pa še sploh čaka košnje. Trava je prezorela in slamnata. Po vinogradih je vse delo zastalo. Tudi tukaj manjka vremena in delavcev, Vsled mokrega vremena se širi peronoBjiora. Bati se je, da bo tudi letošen pridelek slab in pičel. — Vinsko cene so začele naraščati spričo skrajno neugodnega vremena, ki ga imamo lotos in ki nam utegne tndi letošiqo letino pokvariti. Z vinotoči se je prenehalo, ker upajo naši vinogradniki na boljšo cene. — Škoda p« črvih je letos tudi velika. Črvi so začeli izjiod-jedati krompir, peso in drugo presnino. Bati se je, da bo vsled tega tudi maig zimske klajo za prašiče kakor navadno. — Krompirjeva plesenj. Vsled trajno mokrega vremena utegne peronospora tudi na krompirju splo.šno nastopiti in nam tako škodo prizadeti kakor lani po Belokraiqskem, Mestoma se krompirjeva cima že suši. Opozarjamo na to naše gospodarje in jim svetujemo, da pri prvi priliki tudi krompir poškrope slično kakor delamo pri trtah. To je sedaj edini pripomoček proti temu paležu, ki ga imenujemo sicer „Krompirjeva jdesenj" ali peronospora na krompirju. — It 11/d elit«: v ninelniii çnojiL Ker nima kmetijska podružnica novomeška več skladišča zunaj na kolodvoru, ampak mora gnojilo v mesto voziti in tukaj shranjevati, so nastalo težave zaradi oddaje kakor tudi zaradi cone gnojil, kdor pride pravočasno na kolodvor po gnojilo, dobi gnojilo nekoliko ceneje. Ker ae ne da naprej določiti, kodaj pridejo gnojila in kedaj jih jo treba s kolodvora vzeti, zunaj pa ni prostora za odlaganje, bodo morali nekateri gnojila jemati iz skladišča pri Košaku in jih zato nekoliko dražjo plačati. Izjava. U5 Podpisana Frančiška Sladic iz Žabje vasi izjavim, da je Jožef Kai-t^lj neko pismo na mojega moža resnično na pošto oddal in je moj mož to jiismo prejel. Noto mesto, 5. julija Í910, Frančiška Sladic. Loterijske številke. GRADEC, 26. junija 38 04 90 5Í) 52 TRST, 2. julija 26 47 6 31 65 Dražbeiii oklic. E 99/10 8 Po zahtevanja Mestae branilnice v Granju, zaMopane po dr. Valentinu Erigperjn, ^o dne 25. julija 1910 dopoldne ob 9. url pri «podaj oiuamenjeui aodniji, t izbi It. 80 dražba posestva £t. SSO, 831, kat. obúine Metlika, in vi. it. 21, kat. obË. Prímoetek, s pritiklioo rtcd, ki sestoji iz hiSe, mlitia na 6 tečajev ia 12 itop, 8 gospodarskih pcslopij, ujiv, travoikov, pašnikov, gozdov, 2 vozov, 1 konja, z upravo in enib sani. Nepremičnini, ki jo je prodati na dražbi, je določena vredoost na 3T6S7 E TI v, in sicer biša z mlinom in gospodarskimi poslopji na 18.300 E, «mljUču na 19,087 K 72 v, pritiklinam na 140 K. Najmaujii ponudek znala ÍÍ5.Q18 E 48 v, pod tem zneskom se ne prodaje. C. kr. okrajna sodnija Metlika, oddelek I. lO.jnlija 1910. 142 B 231/10 Dražbeiii oklic. 12 Dne 19. julija 1910 dopoldne ob 10. uri bo pri spodaj oznamenjeni sodaiji v izbi it. G dražba zemJjišú vi, Št. 613, 287 kat. obŠ. Bndolfjvo in vi. £t. 3Š6 kat. obf. Uiutliič, obstojeôib iz hiie it. 105 in ilveb vrtov v Novem mestu in it stavišča, dveb travnikov in enega vinograda v HmelSičn 6 pri-tiUino vred, ki sestoji is približno 97&0kg ngaSenega apoa. Nepremičninam je določena vrednost, in sicer zemljiMn I vi. It, G12 na 20.736 E; II zemlji^ûn vi. it, 987 na 302 E, in III zemljišču vi. St. 366 na 400 E. pritiklini ea 200 E. Najmanjši ponudek soa^a ad I 10 368 E; ad 11 201 E 34 h itt ad III 266 K 66 b; pod tem zneskom se ne prodaje. Dražbene pogoje, ki se s tem odobrijo, in listine, ki se tičejo nepremičnin, smejo tisti, ki žele kupiti, pregledati pri spodaj oznamenjeni sodniji, v izbi it. g med opravilnimi mami. Pravice, katere bi ne pripnščale dražbe, je oglasiti pri sodniji najpozneje T dražbenem ubrjku pred začetkom dražbe, ker bi se sicer ue mogle razveljavljati glede nepremičnine same. O nadaljnib dogodkih dražbenega postopanja se obvestijo osebe, katere imajo sedaj ua nepremičninah pravice ali bremena ali jih zadobe v teku dražbe-nega postopanja, tedaj samo z nabitkoni pri sodniji, kadar niti ne stanujejo v okoliSn spadaj oznamenjene sodnije niti ne imenujejo tej v sodnem okraju sta* Qujočega pooúoščenea za vročbe. Določitev dražbenega obroka je zaznamovati v bremenskem listu vložka it. 386 k. o. Hmelčič. C. kr, okrajna sodnija v Rudolfovem, odd. II, due 2. junija 1910, (14G) Dražbeni oklic. E 232/10 Dražbeni oklic. E 27G/9 Mesnica LikvidarijKki nclhor Dol. iiHrocltie^ii iloma v Ititih))-foveiii'^ je v svoji seji dne juniju 1910 izžrebal sledečih iiO v plaùilo zujiadjib delnic: 1. fol. 69 pag. 37 11. fol. 24 pag. 9 2. n 154 11 135 12. H 51 rs 29 3. n 194 n 175 13. n 136 H 118 4. n 100 M 74 14. » '27 1) 12 5. )T 64 n 42 15. n 87 62 fi. D 81 1! 56 16, ÍÍ 12 « ti 7. H 129 rt 114 17. n 6 iT 4 8, n 117 n 103 18. » 1 »J 1 9. rt 112 n 98 19. rt lOC 89 10. « 72 n 47 20. H 90 r» 6fi Endolfi)Vo, S4. junija 1910. 139 ]>r. Alliiii l'o/iiili^ čl. likv. ods. Vabilo Dne 12. julija 1910 dopoldne ob 10. url bo pri spadaj oznamenjeni sodniji, v Izbi st. 6 dražba posestva vi. St, 12 k. o. Radulfuvo, obstoječega iz stavbene part:. It. 37, na kateri stoji hila St. 7 z drvarnico, kletjo in svinjakom in vrt pare. It. Ï8 v Rudolfovem Nepremičnini je določena vrednost na 2009 E. Najmanjši poundek znaša 1005 E, pod tem meskom se ne prodaje. Dražbene pogoje, ki se ob enem odobre, in listine, ki se tičejo nepremičnin, smejo tisti, ki žele knpiti, pregledati pri spodaj oEnamet^eni sodniji, v izbi St. fi med opravilnimi urami. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodniji najpozneje v dražbenem obrnku pred začetkom dražbe, ker bi se sicer ne mogle razveljavljati glede nepremičnine same. O nadaljnib dogodkih dražbenega postopanja se obvestijo osebe, katere imajo sedaj na nepremičnini pravice ali bremena ali jih zadabê v teku dražbenega postopanja, tedaj samo z nabitkom pri sodniji, kadar niti ne stanujejo v okolilu spodaj oznamenjene sodnije niti ne imenujejo tej v sodnem okraju stant^očega pooblaščenca za vročbe. C. kr. okrajna sodnija Rudolfovo, odd. I!., dne 6. junija 1910. (147) na O'fepaai Posojilnice v sv. Križu pri Kostanjevici reg. zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vpšil dne 17. julija 1910 ob 4. uri popoldne v stari šoli. ^^^^^ Dnevni red: Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. Poročilo načclstva. Poročila nadzorstva. Odobritev računskega zaktjučka za 1. 1909, Volitev nacclstva. 149 Volitev nadzorstva. Prcmeniba pravil. Poročilo o izvrženi reviziji. Slučajnosti, Odbor. 144 tjm, Dne 26i Julija 1910 dopoldne ob 10, url bo pri spodaj oznamenjeni «odniji v izbi It. 6 dražba semljisča vi, it. 441 k. o. Črelaica, vinograd, deloma pašnik. Nepremičnini je določena vrednost na 370 K 2 b. Najmai^jši ponudek znala 246 E 68 h, pod tem zneskom se ne prodaje. Dra ž bene pogoje, ki se s tem odobrijo, in listine, ki se tičejo nepremičnine smejo ťsti, ki žele knpiti. pregledati pri spodaj oznamenjeni sodniji, v izbi ft, Š med opravilnimi nrami. Pravice, batf-re bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodniji n^-pozneje v dražbenem obruka pred začetkom dražbe, ker bi se sicer ue mogle razveljavljati gledé nepremičnine same. O nadaljnib dogodkih dražbenega postopanja se obvestijo osebe, katere imajo sedaj na nepremičninah pravice ali bremena ali jih zadobe v tekn dražbe-nega postopanja, tedaj samo z nabitkom pri sodniji, kadar niti ne stanajejo v okolišu spodaj oznamenjene sodnije, niti ne imenujejo rej v sodnem okraju atannjiičega pooblaščenca za vročbe. C. kr. okrajna sodnija Rudolfovo, odd. U., dne T.jnmja 190.9. 148 že T\ai ôO \et, W se nahaja na Glavnem trj^u v Novem mestu, se ool milijona kron vlog, in — niul 223.000 kron reserve. To jasno dokazuje veliko zaupanje občinstva do tega zavoda. — Zaradi popolne varnosti vlagajo v njo tudi si. sodišča slrotinski denar. Hriiiiiliie vloge obrestnjejo se po svojo odvetnišlio pisarno : i : v Ljubljani = Sodna ulica st. 8. = takoj sprejme v trajno delo tovarna Uniek & .levSček v Kandîjî pri Novem mestu. — Sprfýniejcí k« tndi viijeuci. ]E05-i Na prodaj je 1000 hrastov na ),'raščini Strniji, poseslniea «ospa pl. Fiditenan. 159.0-1 toaletno zrcalo (Toilettespicgel), preprogo za salon (Salon tepjiich), omivalno omaro (Waschkasten) in drujço; star čelo (violoncello), različne muzikalije, leposlovno in znanstvene knjiiïi-. Emil Rizzoli, li3 Rn^olfoTo 8t aC2, prvo nft(istr())ije. Va/naiiilo. 4 odstotkov. Ker se pa poluletne obresti zopet obrestujejo, je obrestovanje še nekaj višje. Rentni davek plačuje hranil- ^Ca sama. slavnemu občinstvu si usojani uljudno naznaniti, da sem se r^osojlla ua posestva se dajo proti 5 odstot. « l- J"1"J«1» i« Kandije prest^il in da izvršujem od sedaj obrestovanju. S tri odstotki za pol leta poplača dolžnik v 36. letih ^es dolg z obrestmi vred. Za pisma in pošiljatve zadostuje naslov: Mestna hranilnica v Novem mestu. naprej svoj fotografsKi obrt Parna opekarna ima vodno v zalogi (14-0-10, ^lajboljši in najceneji opeko vsake vrste. Naročila in vprašanja sprejema oskrlmištvo graščine Zalog pri lludolfovein. v Novem m<^stn v nekdaj ni V^'rtačičeri hiši, Križatijska iilira, zraven glavnega trga. — Fotografiral bodem v vsem zahtevam fotografičnega atelijeja ustrezajočem ter v vsakem času zelo ugodnem prostoru. Da postrežem slavnemu občinstvu z popolnoma modernimi slikami, fotografiral bodem lahko z umetno svetlobo. Sliko izvršujem na raznih modernih papirjih raznih barv, v vsakovrstnih oblikah od najmaiýšega formata do naravne velikosti, ]tťproitiikcije, kolorar.ïje in v^a v to stroko Npiidajr(i(la pr(»stoviiljii(» po nizki ct^ni Mariin Šciiica iz Scla št. 5 pri Topjicab. Xdor misJi kupit/, izve knpDO ceno ravno tam. F.F.tt 2 Komp. Ljubljana tovarna zarezanih strešnikov ■ ponudi vsako poljubno množino ' : ......— patent, dvojno zarezani (2324-11) strešnik-zakrivač spoaevno obvezo in priveznim nastavkom „siateniMarzola". Brez odprtin navzgor! Streha popolnoma varna pred nevihtami. Niypreprostejše, iiaj(i(sn(ijšc iii ntijtijiožiKijSo kritje streli sedanjosti. Na željo pošljemo takoj vzorce in poiiis. j r;™ Svoji k svojim! 1 .m Popoinama varno naložen denar Hranilnitii in posojilnica za Handijo in oholico jreg. zadruga z neomejeno zavezo V lastnem domu v Kandiji sprejema hranilne vloge od vsacega, čo je pjen ud ali ne, ter obrestuje po na leto brez odbitka rentnega davka, katerega sama iz svojega plačuje. (40-12-10) Imam 850 lil izvrstne^^a := istrsK^ga vina bele in črne vrste, kakor tudi istrski konjak po nizki ceni. Vsled nizke cene požitjani samo od 2001 naprej ia proti povzetju. V dveh mesecih prazne i>osode nazaj. Uzorce na zahtevo brezplačno. Ana M. Piijnian, posestnica v Vodnjanu (Dif^nano) Istrija. Vsakovrstne slamnike priporoča trgovcem in slavnemu občinstvu 112-7-4 lYanc Cerar, tovarna slamnikov, Stob, pošta Domžale. Cene primerne, postrežba točna, na zabtovo cenik poštnine prosto. ^mm^h Svoji k svojim i Emil Longo, opeharnar na Malencah pri Kostanjevici priporoča svojo bogato zalogo strešne opeke in žlebnikov stare vrste in opeke za zidaige, oboke itd. vsem onim, ki imajo svojo strehe šo krite z opeko stare vrste. Opeka se dobi vsaki čas in v vsakem številu. 121-3-3 na najlepšem prostoru z vrtom, na križaigu treb cest, jo takoj na prodaj. Kje, pove nre(lni.Štva „liol. Novic". «36-5 sas nin (, Í Slovensko podjetje! Isdajatelj in založnik Urban Horvat. Odgovorni nrednik Anton Žtegar. Franc Soiivan sin Ljubljana, Mestni trg štev. 22 in 23. Tiskana in tkana bombaževina Bela in rjava kotonina (4-12-7) Domače in angleàko sukno Francoska svila Modno blago iz prvih tvornic Najboljše češko platno Popolne opreme za neveste Oprave za hotele in stanovanja Največja zaloga preprog Solidna postrežba! Nizke cene! Tisk J. Krajec nasi.