Marko Pleško, DIGITALIZIRANA ROMUALDOVA POT 175 174 PASIJONSKI DONESKI 2018 13 Marko Pleško DIGITALIZIRANA ROMUALDOVA POT Nova tematska pot v Škofji Loki je dober primer digitalizacije nesnovne kul- turne dediščine preko interaktivnih vsebin, katerih osnova je zgodba Škofjeloškega pasijona. Sodoben pristop k predstavitvi najstarejšega dramskega besedila v slo- venskem jeziku pomeni tudi približevanje k novim turističnim trendom v svetu. Romualdova pot je za tiste bolj tradicionalne obiskovalce predstavljena v turi- stični brošuri, za vse številnejše turiste, ki uporabljajo sodobne tehnologije, pa je na voljo zgibanka, ki nam pomaga pri odkrivanju in reševanju nalog na tej poti. Interaktivna pot je bila odprta v okviru mednarodne konference o digitalizaciji nesnovne kulturne dediščine v Škofji Loki, 18. oktobra 2017. Osnovne informacije o nastanku in uprizoritvi Škofjeloškega pasijona, najve- čjega gledališkega dogodka na prostem v Sloveniji, dobi obiskovalec že v Pasijon- ski sobi. Atraktivna, večplastna prostorska postavitev nam na intimen, mističen način prične odstirati bistvo Škofjeloškega pasijona, to je zgodbo življenja od pekla do raja. V sklopu Pasijonske sobe deluje tudi Turistično društvo Škofja Loka, kjer nas opremijo s potrebnimi materiali in informacijami, da se lažje podamo v novo avanturo. Za novo virtualno izkušnjo moramo na svoj pametni telefon najprej prenesti aplikacijo Nexto Guide, ki nam omogoči, da se povežemo z našim virtu- alnim sogovornikom in vodnikom na poti, patrom Romualdom. Lahko izberemo slovensko ali angleško jezikovno verzijo. Poleg osnovne zgodbe pasijona nam bo Romuald na zanimiv, poseben, večkrat humoren način odkril tudi nekatere zgo - dovinske zaklade mesta. Usmerjene v nov svet doživetij, polne pričakovanj, nas pater Romuald nago- vori in povabi na tematsko pot, povezano v 13 postaj. Vsaka od teh je označena s talno oznako v obliki pasijonske podobe. V svojem govoru uporablja loško na- rečje, večkrat v nekoliko poetično dramskem načinu pripovedovanja. Posamezne postaje so obogatene tudi z zvoki, petjem in inštrumentalno glasbo, vzeto iz pasi- jonskih prizorov. Vizualni del interaktivne predstavitve sloni na barvah pasijona, grafični dodatki pa so v duhu časa in skladni z estetiko pasijona. Uvodni nagovor: »Pozdravljen slehernik vsak, ki prišel si ta starodavn‘ mest spoznat. Da bi ve- del kod in kam, sledi trinajstim postajam in vidu boš, da v tej ta pisan Lok‘ nis nikoli sam.« Na prvi postaji v Pasijonski sobi sledimo slikam uvodnega prizora, vidimo pa- sijonsko knjigo z originalnim rokopisom, nakar nas pater povabi k reševanju na- loge. Izmed različnih slik moramo izbrati in označiti slike iz pasijona. Za nagrado si prislužimo virtualni boben. Romuald nas nato povabi do makete mesta na Cankarjevem trgu, kjer nam razkrije najvažnejše mejnike v zgodovini mesta. Na mobilniku se nam prikažejo slike starodavne Škofje Loke. Na eni izmed njih je prikazana spokorniška proce- sija, ki se je odvijala po ulicah mesta že davnega leta 1713. To upodobitev lahko primerjamo z današnjo Loko v maketi. V nadaljevanju nam Romuald zastavi novo nalogo. Na fotografiji makete moramo označiti nekaj mestnih znamenitosti kot so Kapucinska cerkev, Kamniti most, Kašča … Za nagrado nam Romuald izroči virtualni ključ, ki odpira vsa vrata mestnega obzidja. Zabavne vsebine kot so uganke, sestavljanke, prizori obogatene resničnosti, s katerimi nas na vsaki postaji nagovarja Romuald, nas dodatno vzpodbujajo pri raziskovanju, tudi zaradi virtualnih nagrad, ki si jih prislužimo za pravilno rešene naloge. Le te so povezane s pasijonskimi simboli in ponazarjajo prapor, pasijon- sko knjigo, grajski stolp, križ, cehovsko skrinjo, ugriznjeno jabolko, hlebec kruha, Kristusovo krono, svečo … Še posebej so zanimivi animirani prizori, ki upodablja- jo pretekle dogodke ali mestne posebnosti. Tako lahko ob Kamnitem mostu pri talni oznaki (5. postaja) prisluhnemo glasnemu dialogu med škofom Leopoldom in mostninarjem, ki je botroval tragičnemu dogodku. V obogateni resničnosti za - foto Marko Pleško 177 PASIJONSKI DONESKI 2018 13 176 gledamo podobo škofa Leopolda in njegovega konja, ko omahneta preko mostu v naraslo Selščico. Za še nazor - nejši prikaz nesrečnega dogodka obris Kamnitega mo- stu, ki se nam prikaže na zaslonu, prekrijemo z obokom današnjega mostu. Romuald nam na tej postaji zastavi še zadnji izziv; pravilno moramo sestaviti slike, da ugleda- mo podobo Kamnitega mostu. Romuald nas ob Nunski cerkvi (6. postaja) pouči o prisotnosti klaris v mestu ter o kasnejši pomembni vlogi uršulink tudi s prikazom starih fotografij. Povabi nas, da na pročelju cerkve označimo pet mest, kjer so bile nekoč bogate freske. Ob poti na Loški grad, ki pelje mimo Nunske cerkve spoznamo, da sta nekoč tu v bližini stala dva gradova, ki ju je leta 1511 porušil močan potres. Ilustraciji Stolpa na Kranclju in gradu Divja Loka nazorno kažeta nekdanjo podobo gradov, ki sta danes ruševini. Škof Filip je po po- tresu dal obnoviti le Loški grad, ki je skupaj s prejšnjima del današnje tematske Poti treh gradov. Romuald nam zastavi dokaj težko nalogo, ko moramo iz več slik sestavi- ti 3D model Stolpa na Kranclju. Eden bolj zanimivih prikazov obogatene resničnosti nas čaka na dvorišču Loškega gradu, ko skozi ekran tele - fona zagledamo 35 m visok osrednji stolp, ki je tu stal do konca 19. stoletja. Zanimivosti iz loške zgodovine v povezavi s Škofjeloškim pasijonom se nizajo vse do zadnje, 13. po- staje, zato je najbolje, da si v lepem vremenu vzamete uro in pol časa in sami raziš čete zanimivosti in skrivnosti Ro- mualdove poti. Morda pa vas na koncu čaka prava nagrada. Postaje na Romualdovi poti: 1. Pasijonska soba 2. Maketa mesta 3. Kapucinski samostan 4. Kapucinska knjižnica 5. Kamniti most 6. Nunska cerkev 7. Pot treh gradov 8. Loški grad 9. Mestni trg 10. Trg pod gradom 11. Spodnji trg 12. Kašča 13. Cerkev sv. Jakoba Besedilo, fotografija: Marko Pleško PO ROMUALDOVI POTI Po poti Škofjeloškega pasijona Vabimo vas, da spoznate pasijonsko zgodbo in odkrijete zgodovinske zaklade na tematski poti v starem mestnem jedru Škofje Loke. Romualdova pot povezuje 13 točk oziroma podob, kolikor jih vsebuje rokopis Škofjeloškega pasijona, najstarejšega dramskega besedila v slovenskem jeziku. V velikonočnem času se na ulicah starodavne lepotice uprizarja Škofjeloški pasijon (Processione Locopolitana), kulturno zgodovinski biser, priznan kot prva živa mojstrovina državnega pomena. Najstarejše dramsko besedilo v slovenskem jeziku, zasnovano v obliki spokorniške procesije, je nastalo v kapucinskem samostanu v Škofji Loki izpod peresa patra Romualda leta 1721. V času baroka je bil odigran le nekajkrat, do ponovne uprizoritve leta 1999 pa je preteklo dolgih 200 let. mag. Aleksander Igličar IZŠEL JE PASIJONSKI ALMANAH V okviru tematskega seminarja Digitalizacija nesnovne kulturne dediščine, ki je kot del medna- rodnega projekta CD-ETA – Collaborative Digiti- zation of Natural and Cultural Heritage potekal od 17. do 19. oktobra 2017 v Škofji Loki, je izšla publikacija z naslovom Pasijonski almanah. Ena glavnih pobud za izid Pasijonskega alma- naha so bila obsežna besedila o hrvaškem kato- liškem obredu čuvanja Kristusovega groba v času velikonočnega tridnevja – Žudije, ki so jih hrvaški avtorji v začetku leta 2017 pripravili za objavo v Pasijonskih doneskih 12/2017. Ker pa je bila osre- dnja vsebina Pasijonskih doneskov 12/2017 na- menjena vpisu Škofjeloškega pasijona na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dedi- ščine človeštva, je bilo v njih objavljeno le krajše besedilo o Žudijah. Osrednja prispevka v Pasijonskem almanahu sta prispevka dr. Sanje Nikčević Odnos vere in gledališča ali kako gledališče odseva spremembe svetovnega nazora in dr. Marka Dragića Čuvarji Kristusovega groba v hrvaški pasijonski dediščini. Poleg prispevkov hrvaških avtorjev so objavljena še štiri krajša besedila: mag. Jože Štukl je v prispevku Škofjeloški pasijon – Processio Locopolitana predstavil zgodo- vinski okvir nastanka Škofjeloškega pasijona in njegovega uprizarjanja, skladatelj Andrej Misson je objavil prispevek Slovenske ljudske pesmi v mojih delih, organist T one Potočnik je prispeval članek T one Potočnik in gregorijanski koral, muzikolog dr. Franc Križnar pa prispevek Med koralom in glagoljaštvom. Urednika Pasijonskega almanaha sta mag. Jože Štukl in dr. Franc Križnar, po- leg njiju pa sta v uredniškem odboru sodelovala še mag. Jozo Čikeš in Jernej T avčar. Pasijonski almanah je izdala Občina Škofja Loka, izšel je v 700 izvodih, v trdi veza - vi, formata 16,5 x 23,5 cm, v obsegu 161 strani.