Domoznanski oddelek
35
GLASILO občine 2007
352(497 4 Dornava)
6003344
.2
5
S
COBISS O
ilo ©Mimi
_rj2] </2 j
Leto IX., številka 2
19. december 2007
lllllllllllll
družabno življenje v občini dornava
JE ZELO BOGATO
ČEBELARJI, so eno od mnogih društev v občini Dornava.
Večina članov društev so pridni kot čebelice in prinašajo v občino Dornava in širše družabno življenje, ugled in pozitivnega duha.
Tudi kanalizacijsko omrežje se širi kot gradnja satovnice pri čebelah.
Ko bodo te satovnice dograjene, nam bodo dajale čisto okolje za čebele, ljudi in našo mater zemljo.
Drage občanke, dragi občani!
Praznični december spet sije v vsem svojem blišču lučk in drugih okraskov.
Trgovci nam hočejo dopovedati, kaj vse potrebujemo, da bodo prazniki lepši in bolj doživeti. V vseh medijih je polno reklam, ki nas vabijo v vse mogoče trgovine in nam ponujajo popuste, ki jih ne smemo zamuditi. Miklavž, Božiček in dedek Mraz pa s svojo dobrotljivostjo obdarjajo naše otroke tudi po večkrat.
Miklavž v cerkvi in doma, Božiček in dedek Mraz morata darilo nastaviti pod domače božično drevo.
Srečujemo ju po raznih trgovinah, na bencinskih črpalkah, šolah, v mamini in očetovi službi, ... Vsepovsod "mora" biti kakšen dobri mož. In kam vse to vodi? Ali so otroci res toliko bolj zadovoljni, če so tolikokrat obdarovani? Ali jih ta naval "dobrotljivosti" res osrečuje? So darila tista, s katerimi se otrokom lahko odkupimo, ali so darila res tista, s katerimi se lahko odkupimo svojim bližnjim?
Pozornost mora biti in če je skromno darilce dano z ljubeznijo, veliko bolj osreči tako otroka kot tudi naše bližnje. Zato je pomembno, da si vsaj za praznike vzamemo čas, naklonimo svojim bližnjim dragocene trenutke in preživimo praznike tako, da se jih bomo radi spominjali in spet komaj čakali naslednje. In takšni prazniki bodo ostali v spominu tudi otrokom. Občutki radosti, sprejetosti in razumevanja so tisti, ki v nas vzbudijo srečo in zadovoljstvo.
Bilo pa je narejenih tudi veliko manjših del, ki so prav tako potrebna za dvig kvalitete življenja. Tako se skupaj s kanalizacijo gradi nova razsvetljava v Dornavi, obenem pa so bile v iste jaške položene cevi za optiko in celotna elektrifikacija. V Lasigovcih in Polencih so se uredila in asfaltirala obračališča, skupaj z ekološkimi otoki. Narejenih je bilo več zaščitnih ograj na mostovih in urejenih več kilometrov bankin. Zgrajene so bile tudi hitrostne ovire v Mezgovcih in Žamencih. Na Polenšaku pa so bile hitrostne ovire popravljene. Za varnost na naših cestah pač moramo poskrbeti prej, kot pa pride do hujših posledic. Vse to pa za sabo pač potegne večja finančna sredstva. Skupaj | s Kmetijsko zadrugo Ptuj smo na Polenšaku izvedli tudi vzdrževalna dela na skupni stavbi, kjer je Občina lastnik prostorov pošte in bivšega krajevnega urada. V Slomih pa j so zasvetile tudi prve luči javne razsvetljave.
Narejenih je bilo kar nekaj del. In v bodoče jih bo še ; več. Vendar moramo stopiti skupaj in vsi delati za skupen razvoj NAŠE Občine. Če si bomo nagajali, imeli proti samo zato, da bomo na drugi strani, ne bomo pripomogli k razvoju. Obenem pa moramo biti strpni eden do drugega in videti tudi potrebe drugega in ne samo sebe. Sam osebno zagovarjam razvoj celotne Občine in želim, da se razvoj pozna po celotnem področju Občine. Razviti bomo toliko, kolikor bo razvit naš najšibkejši predel občine.
Konec leta pa je tudi čas, ko delamo račune za iztekajoče se leto. Pregledamo, kaj vse smo naredili in si zastavljamo naloge in cilje za bodoče leto.
V Občini Dornava smo v iztekajočem letu naredili kar nekaj. Največja investicija, ki zahteva tudi največ sredstev, je prav gotovo izgradnja kanalizacije. V zadnjem tednu v novembru je bila končana kanalizacija v celotni Dornavi. Ostal je le še kakšen priključek na parcelo. Vakuumski del pa je končan. Narejeno je veliko delo, kije marsikdaj povzročalo tudi nevšečnosti, saj če imaš razkopano cesto, pločnik ali vrt, ni prijetno. Ampak ko se gradijo takšni sistemi, je pač potrebno malo potrpeti. Zato se vsem, ki ste v tem letu morali prenašati te nevšečnosti, zahvaljujem za potrpljenje.
Takoj, ko smo dobili z Ministrstva za zdravje sklep o sofinanciranju zdravstvene in zobozdravstvene ambulante, smo izvedli razpis in izbrali izvajalca za dokončanje zdravstvenega doma. Izvajalci del ravno v teh dneh dokončujejo izgradnjo zdravstvenega doma in v prihodnjem letu lahko pričakujemo zobozdravnika in zdravnika.
Letos pa smo tudi že poplačali vse obveznosti do Cestnega podjetja Ptuj za zgrajeno kanalizacijo v letu 2006, izgradnjo pločnikov in preplastitve cest na Polenšaku v letu 2006. Poravnali pa smo tudi račune za obnovo šolske kuhinje. Za občinsko stavbo smo v letu 2007 poravnali približno 1/3 obveznosti. Ostali 2/3 bomo morali poravnati še v prihodnjih dveh letih.
Veliko smo tudi namenili za novi gasilski avtomobil v Dornavi in novi gasilski dom v Žamencih. Na Polenšaku so narejeni načrti za novi gasilski dom z dvorano in tudi prostori za nekatera ostala društva. V Mezgovcih pa so bila na gasilskem domu zamenjana okna.
Drage občanke in občani Občine Dornava!
Vem, da ste sposobni, delavni in pogumni, zato Vaše sposobnosti namenite tudi delu za skupni blagor. Kajti, če bomo s skupnimi močmi, skupinskim delom, ob tem pa s strpnostjo, medsebojnim razumevanjem delovali dosledno in zavzeto, nam bo marsikaj uspelo.
Želim, da bi v prihodnje delovali v tem duhu in vsak po svojih močeh prispevali k lepši skupni prihodnosti. Življenje je namreč prekratko, da bile delitve močnejše od razumevanja in medsebojne ljubezni.
V prihajajočem letu 2008 Vam želim polno toplih trenutkov, pri delu uspehov ter veliko zdravja, veselja in sreče.
Rajko Janžekovič Vaš župan
'i/sum Vam Jut srcu -lajim sručuu Ju rtuJočiuiif^ človo Jašo 200H pa naj Voj praJUJinil' v poziiJvnum sim j J n,
mij bo Vtiču -2 j vi hm ht pahfiiu ut Ijatlmij
Jtl Vtis imajo j mij Vtiču ir tl o mij su Vtič pozil.
Vi rntJij
OZUj
Inšpekcijski nadzor nad ograjami iz živih mej
Komunalna inšpekcija Skupne občinske uprave redno prejema prijave zaradi nepravilnega vzdrževanja živih J mej, ki občanom služijo kot ograje. Običajno so visoke od 90 do največ 120 cm, kar že od nekdaj velja kot višina, do katere so lahko segale. Vendar to ne velja v vseh primerih. Ko je potrebno zagotoviti prometno varnost na cestah, je predpisana višina lahko tudi precej nižja.
Živa meja ne sme onemogočati preglednosti ceste.
Odlok o občinskih cestah na območju Občine Dornava (Uradni list Republike Slovenije št. 47/99, 109/99) v 6. točki v 2. odstavku v 43. členu prepoveduje postavljati ograje, zasaditi živo mejo, drevje, trto ali druge visoke nasade ali poljščine, če se s tem poslabša ali onemogoči preglednost ceste ali drugače ovira promet.
V	križišču mora biti zagotovljeno polje preglednosti.
Navedeni odlok v 51. členu določa, da ni dovoljeno v bližini križišča občinske ceste v ravnini z drugo cesto ali železniško progo v ravnini (pregledni trikotnik) ter na notranjih straneh cestnih krivin (pregledna berma) saditi dreves, grmovja ali visokih poljskih kultur, ki bi ovirale preglednost občinske ceste ali železniške proge (polje preglednosti).
V	polju preglednosti ceste je živa meja lahko visoka največ 75 cm.
Kako se določi preglednost ceste, je opredeljeno v Pravilniku o projektiranju cest (Uradni list RS, št. 91/2005) v 18. členu. Zagotovljena mora biti preglednost za voznika, ki sedi v osebnem avtomobilu. Vertikalna preglednost na cesti je opredeljena na višini voznikovega očesa (1,00 m) in proste vizure do višine ovire na cesti (10 cm) na zaustavni pregledni razdalji. V nivojskem križišču ali priključku ugotovimo polje preglednosti tako, da nam nobena ovira (živa meja) ne preseka pregleda v ravni črti od zaustavne razdalje na prednostni cesti in do odmika vozila na neprednosti cesti ob robu vozišča prednostne ceste. Zaustavna razdalja se določi glede na hitrost vožnje, pri dovoljeni hitrosti 50 km/h znaša 45 m. Navedeni pravilnik v 70. členu določa, da je v območju površin, potrebnih za preglednost ceste, dopustno zasaditi grmovnice, katerih višina rasti ne presega 0,75 m. Tudi vzorec zasaditve površin ob cesti je potrebno prilagoditi pogojem preglednosti ceste.
Praktično to pomeni, da mora imeti voznik, ko se pred križiščem ustavi, zagotovljeno preglednost na levo in desno stran ceste, na katero bo zapeljal, in sicer na vsako stran 45 m.
Nadzor nad višino živih mej
Nadzor nad spoštovanjem in izvajanjem občinskega odloka o cestah v Občini Dornava izvaja Komunalna inšpekcija Skupne občinske uprave. Inšpektor v primeru ugotovljene kršitve lastniku oziroma uporabniku zemljišča odredi odstranitev ovire, to je odstranitev ali znižanje previsoke žive meje. V primeru, da lastnik oziroma uporabnik zemljišča ne izvrši odredbe inšpektorja, se kaznuje z globo, ograjo pa odstrani ali zniža javno podjetje za vzdrževanje cest na njegove stroške.
Odlok o občinskih cestah na območju Občine Dornava ureja in določa polja preglednosti v križiščih in notranjih straneh cestnih krivin. Ne ureja pa ta odlok polja pregled-
nosti pri izvozih iz dvorišč stanovanjskih hiš na cesto. V primeru nepreglednosti pri izvozu na cesto zaradi previsoke žive meje na sosednjem zemljišču je zagotovitev preglednosti stvar dogovora med lastniki oziroma uporabniki sosednjih zemljišč. V kolikor do dogovora ne bo prišlo, je reševanje morebitnega spora v pristojnosti sodišča.
Sabina JUPIČ komunalna inšpektorica
Dornavskemu dvorcu se obetajo lepši časi
V torek, 13. novembra, ko je Vlada Republike Slovenije obiskala regijo Vzhodna Štajerska, je na povabilo dor-navskega župana Rajka Janžekoviča Dornavo obiskal minister za kulturo dr. Vaško Simoniti v spremstvu direktorja direktorata za kulturno dediščino g. Damjana Prelovška.
Na obisku v Dornavi je minister za kulturo dr. Simoniti napovedal, da bodo celovito obnovo baročnega dvorca pričeli v letu 2009. Ministrstvo za kulturo v teh dneh ravno zaključuje s pripravo projektov obnove. Že vse leto so potekale intenzivne raziskave fasade, fresk in notranjosti ter stavbnega pohištva. Strokovna spoznanja teh raziskav so bila osnova za pripravo projektov. Z realizacijo nekaterih projektov bodo začeli že v sredini decembra letos, večino denarja pa nameravajo pridobiti iz evropske blagajne. Dvorec bo tako obnovljen z večjim delom sredstev iz evropskega proračuna, manjši del pa iz sredstev ministrstva za kulturo. V nadaljevanju obiska je tekla beseda tudi o namembnosti dvorca. Ministrstvo za kulturo je naklonjeno multikulturnemu centru, ni pa izključena možnost, da bi dvorec uporabili za potrebe visokega šolstva. Župan Občine Dornava Rajko Janžekovič je najbolj naklonjen slednjemu, saj se s to varianto namembnosti samemu kraju Dornava obeta razcvet razvoja na vseh področjih in obenem kraju prinaša dodano vrednost.
Temeljito obnovo dvorca naj bi pričeli prihodnje leto, ko baročni biser praznuje svojo 300-letnico
Upajmo, da se bodo dornavskemu dvorcu končno le nasmehnili lepši časi.
Milan Šilak
AKCIJA "En dan za zajtrk MED slovenskih čebelarjev v naših vrtcih"
Čebelarska zveza Slovenije je pripravila 16. novembra dobrodelno akcijo "En dan za zajtrk MED slovenskih čebelarjev v naših vrtcih". Slovenski čebelarji pridelujejo kakovosten med. Med je čebelji pridelek, ki je odlično hranilo, krepčilo, ki nas pomirja, daje živilom aromo, je vir mineralnih snovi, pospešuje rast zob in kosti, deluje blago odvajalno, otrok ob rednem uživanju medu bolje črpa magnezijeve spojine iz hrane.
V to akcijo se je vključilo tudi ČEBELARSKO DRUŠTVO DORNAVA. Predstavniki društva so prinesli več litrov medu v dornavsko šolo, v vrtec in na podružnično šolo Polenšak, s katerim so popestrili petkov zajtrk.
Otroci so bili v petek, 16. nov. presenečeni, saj so jim zaželeli dober tek namestnica ravnateljice ga. Suzana Cmrekar, g. župan Rajko Janžekovič, predstavnika čebelarskega društva Dornava g. Branko Vajda ter ga. Metka Pihlar. Ob medenem zajtrku so otroci izvedeli, zakaj je dobro, če uživajo med, v vrtcu pa so vsi skupno z otroki mlajše skupine zadovoljno pozajtrkovali. Otroci so dobili v dar zloženki ČEBELICA MOJA PRIJATELJICA ter ČEBELJI PRIDELKI, MOČ NARAVE. S pomočjo staršev bodo lahko rešili uganko, s katero bodo lahko sodelovali v nagradnem žrebanju.
Vsi učenci na šoli pa so imeli ta dan MED tudi za malico. Učenci, ki obiskujejo čebelarski krožek, so ob tem pripravili priložnostno razstavo.
Čebele so res pravo čudo narave in življenje na Zemlji bi si težko predstavljali brez njih.
Slovenski čebelarji pridelujejo varen in kakovosten med in ostale čebelje pridelke, zato so se na Čebelarski zvezi Slovenije odločili, da organizirajo dobrodelno akcijo z geslom "En dan med slovenskih čebelarjev za zajtrk v naših vrtcih" in otrokom v vrtcih podarijo slovenski med. Osveščenost o zdravem načinu življenja se začne že v otroštvu,zato želijo z akcijo približati med otrokom in jim vzbuditi skrb za zdravo življenje, istočasno pa želijo preko otrok o koristnosti medu v vsakdanji prehrani seznaniti tudi starše. Poleg osveščenosti o zdravem načinu prehranjevanja pa želijo pri otrocih in njihovih starših vzbuditi tudi skrb za čebelo in s tem za okolje. Prav vsi otroci bodo prejeli tudi zgibanko z nagradno igro, ki v sliki za otroke pa tudi v besedi za starše, informira o pomenu čebele za okolje in o koristnosti čebeljih pridelkov. Zgibanko pa bodo razdelili tudi vsem otrokom v osnovnih šolah.
Akcija bo potekala v novembru. Predstavniki čebelarskih društev so otrokom prinesli med in izobraževalno gradivo, na dan 16. novembra bomo šolskim otrokom in otrokom v vrtcu za zajtrk postregli med. Ob tej priložnosti nas bo obiskali tudi dornavski čebelarji in župan g. Rajko Janžekovič.
Slavica Golob
Dela potekajo po načrtih
Med večjimi naložbami v Občini Dornava je poleg izgradnje kanalizacije še gradnja oz. ureditev zdravstve-j ne in zobozdravstvene ambulante. Rok za dokončanje del slednje je ! december 2007, zdrav-j stveno in zobozdravstveno dejavnost pa bodo opravljali na podlagi podelitve koncesij zasebnemu zdravniku in zobozdravniku.
Večina strojnih \ inštalacij v ambulantah končanih
Končujejo pa se tudi dela pri izgradnji kanalizacije v Dornavi.
Vakuumski del kanalizacije je že končan, tako da bodo s priključitvijo na kanalizacijo lahko pričeli že v začetku decembra letošnjega leta. Naslednje leto bodo z izgradnjo kanalizacije v Mezgov-cih končali eno večjih investicij v občini.
Vzporedno z gradnjo kanalizacije poteka tudi vgradnja optičnega kabla
Milan Šilak
UrsJsj^	hj vbihuul
Z voščilom ob letošnjih praznikih Vam želim, da bi v božičnih dneh doživeli osebni mir in tisto družinsko razpoloženje, ki nam pomaga razumeti, da človek potrebuje človeka. Vsi po čem hrepenimo.
Ko dosežemo to, po čemer hrepenimo, se nam odprejo nove perspektive in nova hrepenenja. Naj vas ta odprtost za preseženo v človeku osreči tudi v novem letu 2008.
Mir in vse dobro,
ravnateljica OŠ dr. Franja Žgeča Dornava Marta Tuš
Plakete in priznanja občine Dornava ob 12. Občinskem prazniku, 17. Junij 2007
PLAKETE
1.	Viktor MUNDA, Prerad 7
2.	Franc ZAGORŠAK, Žamenci 7/a
3.	Alojz FRAJNKOVIČ, Dornava 19
4.	Ivan PETEK, Mezgovci ob Pesnici 24
PRIZNANJE OBČINE DORNAVA
1. Franc ŠUEN, Slomi 4
Uresničevanje javnega interesa v lokalnih skupnostih - javni interes v športu
Konec meseca oktobra je v Slovenj Gradcu potekalo drugo usposabljanje odgovornih za šport v lokalnih skupnosti. Obravnavane so bile naslednje vsebine:
-	sofinanciranje javnega interesa (športa) v lokalnih skupnostih
-	kandidiranje na EU sredstva
-	pokrajine in šport skozi zakonodajo
-	Bela knjiga o športu in Akcijski načrt Pierre de Coubertin
-	Nova informacijska podpora športu v Republiki Sloveniji
Javni interes v športu obsega naloge nacionalnega in lokalnega pomena. Naloge za uresničevanje javnega interesa v športu se opredelijo v nacionalnem programu in pa v programih športa v lokalnih skupnostih (občinah). Lokalna skupnost zagotovi sredstva za del nacionalnega programa, ki se nanaša na lokalne skupnosti in za izvedbo lokalnega programa športa. Za uresničevanje javnega interesa (športa) v lokalnih skupnosti pa je zraven zagotavljanja sredstev pomembno tudi zagotavljanja pogojev za športne dejavnosti in skrb za javno pomembne športne objekte.
Občina Dornava je letos prvič izvedla način delitev sredstev za uresničevanje javnega interesa v športu v skladu za Zakonom o lokalnih skupnosti in Zakonom o športu. Ker društva niso bila pripravljena na takšen način, je prišlo do kar nekaj nejasnosti in manjših zapletov. Na usposabljanju v Slovenj Gradcu je bil predstavljen postopek financiranja in pristojnosti v postopkih. Da v bodoče v naši občini ne bi prihajalo do nejasnost, bi vam želel ta postopek tudi predstaviti.
Izvajanje nacionalnega programa se določi z letnim programom športa, ki vsebuje programe športa, obseg in vrsto dejavnosti ter obseg sredstev. Zakon o športu opredeljuje vsebine, za katere se zagotavljajo javna sredstva in izvajalce letnega programa športa (prednost imajo športna društva). Normative in standarde za izvajanje letnih programov, v skladu s prvim odstavkom 7. člena Zakona o športu, sprejmejo lokalne skupnosti. Izvajalce letnega programa športa v lokalni skupnosti izbere pristojni organ lokalne skupnosti, na podlagi javnega razpisa (10. člen Zakona o športu). Z izbranimi izvajalci
programa se sklene pogodba. O izvedbi letnega programa morajo izvajalci pristojnemu organu podati poročila. V kolikor izvajalec ne ravna v skladu s programom, predvsem pa koristi sredstva v nasprotju z določili v programu, lahko pristojni organ zahteva vračilo danih sredstev.
Pristojnosti v postopkih so nazorno prikazane v naslednji matriki:
			m 1	
■aiKtrti	v rieKtrnn 'in				
			■	
				
				
				
				
				
				
				
				
				
				
Viljem Mar
Negativno mnenje računskega sodišča občini Dornava za poslovanje v letu 2006
Računsko sodišče je konec pomladi in v začetku poletja letošnjega let dobra dva meseca izvajalo revizijo poslovanja Občine Dornava v preteklem letu 2006. Izreklo je NEGATIVNO MNENJE, kar pomeni, da občina ni delovala v skladu z zakonodajo. Vse nepravilnosti, ki jih je bilo mogoče popraviti oz. sprejeti popravljalne ukrepe, smo | uredili že med samo revizijo.
Izkazalo se je namreč to, pred čemer smo nekateri že prej svarili. Zato, da ne bi izzvenelo pristransko, revizije ne bom komentiral, zato objavljam povzetek, ki ga je
Vir; (Ministrstvo za šport)
postopek financiranja pa v naslednjem diagramu:
Vir; (Ministrstvo za šport)
pripravilo Računsko sodišče Republike Slovenije. Celotno poročilo pa si lahko ogledate na internetni strani www.rs-rs.si pod rubriko Arhiv revizij.
Rajko Janžekovič, župan
Povzetek revizijskega poročila o pravilnosti poslovanja Občine Dornava v letu 2006
Računsko sodišče je revidiralo pravilnost poslovanja Občine Dornava, ki ima 2.690 prebivalcev in nima krajevnih skupnosti. Občina je ustanoviteljica enega javnega zavoda in soustanoviteljica treh javnih zavodov.
Cilj revizije je bil izrek mnenja o pravilnosti poslovanja občine v letu 2006.
Pri revidiranju pravilnosti poslovanja občine je računsko sodišče ugotovilo, da je občina ravnala v neskladju s predpisi v naslednjih primerih:
•	na nekaterih proračunskih postavkah je odobrila za skupaj 9.861 tisoč tolarjev (41.149 evrov) večje odhodke od načrtovanih;
•	prevzela je obveznosti, ki so za 221.333 tisoč tolarjev (923.606 evrov) presegle s proračunom določen znesek;
•	ni sprejela letnega in posameznega programa prodaje premoženja; prodala je poslovni prostor v znesku 36.595 tisoč tolarjev (152.708 evrov) z neposredno pogodbo, čeprav niso bili izpolnjeni pogoji za takšno prodajo; vrednosti nepremičnine ni ocenil pooblaščeni ocenjevalec;
•	zaposlila je dva javna uslužbenca, katerih zaposlitvi nista bili načrtovani s kadrovskim načrtom; javnega uslužbenca je razporedila na delovno mesto, za katerega ni izpolnjeval pogojev;
•	občina je izvajalcema plačala 7.731 tisoč tolarjev (32.261 evrov) za vzdrževanje cest, čeprav postopek oddaje naročila za letno vzdrževanje cest ni bil pravilen;
•	nepravilno je oddala naročila male vrednosti v skupnem znesku 14.292 tisoč tolarjev (59.639 evrov);
•	tekoče transfere na področju kulture v skupnem znesku 4.740 tisoč tolarjev (19.780 evrov) je dodelila, ne da bi izvedla javni razpis oziroma javni poziv;
•	postopka javnega razpisa za sofinanciranje športnih programov v znesku 4.648 tisoč tolarjev (19.396 evrov) ni izvedla v skladu s predpisi;
•	v letu 2006 dani poroštvi v skupnem znesku 119.910 tisoč tolarjev (500.376 evrov) nista bili predvideni v proračunu; občina je poroštvi izdala pravni osebi zasebnega prava, čeprav ni njena ustanoviteljica.
Računsko sodišče je Občini Dornava o pravilnosti poslovanja v letu 2006 izreklo negativno mnenje.
Računsko sodišče od Občine Dornava ni zahtevalo odzivnega poročila, ker so bile že med revizijskim postopkom odpravljene razkrite nepravilnosti oziroma sprejeti ustrezni popravljalni ukrepi.
V Ljubljani 13. novembra 2007
Inovacijski projekt spletna matematika
Na šoli imamo za uporabo IKT pri pedagoškem delu ; primerne pogoje. To nas je v šolskem letu 2006/07 pripeljalo do odločitve, da ponudimo učencem dodatne možnosti pri učenju, hkrati pa poskusimo za motiviranje in dosego boljših rezultatov izkoristiti IKT v tistih elementih, kjer ima prednost pred drugimi oblikami dela z učenci.
Po izbiri članov projektne skupine (temeljni motiv je bil pripravljenost za delo, pridobivanje novih znanj, veliko časa,...) je bilo jasno, da bo področje dela, kjer bomo uvajali spremembo, matematika. Po dogovoru s starši ter učenci smo se odločili, da v projekt povabimo učence, ki obiskujejo dodatni pouk pri predmetu matematike v 5./8, 5., 7., 8. in 9. razredu.
Motivirati in navdušiti učence za dodatni pouk in dodatno domače delo pri matematiki zahteva od učitelja veliko spretnosti ter sposobnosti motiviranja učencev.
Na naši šoli smo poskušali za domače delo preko uporabe informacijsko komunikacijske tehnologije (IKT), preko spletne strani Spletna matematika motivirati učence dodatnega pouka matematike.
Po prvem letu izvajanja projekta smo ugotovili, da je uporaba interneta in spletnih strani lahko dobra moti-I vacija za dodatno in domače učenčevo delo. Novost dobro sprejemajo tako učenci kot starši in učitelji, ki v projektu delajo. V tem šolskem letu bomo poskrbeli predvsem, da bo Spletna matematika prinašala nove in nove naloge, zanimivosti in povezave. Naš cilj je tudi, da bi spletna stran postala koristen pripomoček in spremlje-| valeč učenca, ki želi pri matematiki nekaj več. Projekt I izvajamo v sodelovanju z Zavodom za šolstvo R Slovenije i in njegovo enoto v Mariboru. Vabimo vas, da kdaj obiščete Spletno matematiko, saj boste tam zanesljivo našli kakšen "matematični oreh", ki vam bo popestril katerega od zimskih večerov. Spletno matematiko najdete na ; šolski spletni strani (www.os-dornava.si), na povezavi Spletna matematika.
Za projektno skupino: Danilo Muršec
Novice iz župnije sv. Doroteje v Dornavi
Na Martinovo nedeljo, 11. novembra, smo obhajali drugo ali malo žegnanje kot spomin na kapelo v baročnem dvorcu v Dornavi. V sami cerkvi sta dve sliki sv. Martina, upodobljen pa je tudi v barvnem oknu v prezbiteriju dornavske cerkve.
Pri vseh mašah je pridigal p. Gavdencij Skledar s Ptujske Gore, ki ga vsi dobro poznate, saj je bil že dvakrat župnik v Dornavi. Slovesno mašo pa je tudi vodil. Ljudi je | spodbujal k zvestobi in zavzetosti v krščanskem življenju, k redni nedeljski maši ter branju in premišljevanju svetega pisma.
Posebnost letošnje Martinove nedelje v Dornavi pa je bila godba na pihala iz Dornave, ki je igrala pred mašo in po njej. Ljudje so bili navdušeni. Po maši je bila pogostitev za vse, ki jo je pripravilo Društvo kmečkih žena Občine Dornava, druge gospodinje in gospodarji, ki so prinesli žlahtno kapljico. Peciva je ostalo toliko, da so se otroci po verouku še nekaj dni mastili. Ob tej priložnosti se še enkrat vsem iskreno zahvaljujem.
19. december 2007
7
Glasilo občine [D)®5

Na zadnjo nedeljo v cerkvenem letu, na nedeljo Kristusa, kralja vesoljstva, smo imeli v župniji srečanje zakoncev jubilantov. Na vabilo so se odzvali dva srebrna, dva zlata in dva biserna para. Pred cerkvijo jih je sprejela zastopnica župnije ga. Anica Vrabl, jim nadela šopke in jih povabila v cerkev. Med mašo so prejeli poseben blagoslov za zakonce jubilante. Po maši je sledilo skupno kosilo v župnijskem domu. To je bilo veselo. Iz svojega bogatega zaklada so pripovedovali in pripovedovali, peli, se spominjali dogodkov iz mladosti in drug drugega spodbujali k zdravju in hvaležnosti.
V adventnem decembru se nam obetata v cerkvi dva koncerta. Prvi, MIKLAVŽEV KONCERT, bo v nedeljo, 9. decembra, ob 17.00. uri, drugi, KONCERT KLASIČNE GLASBE, pa bo v nedeljo, 16. decembra. Miklavžev koncert bodo izvajali mladinski zbor sv. Doroteje in učenci glasbenih šol, koncert klasične glasbe pa Marjeta Urbanič, orgle in Tomaš Tulaček, violina. Vabljeni.
Vsem bralcem želim bogate adventne večere v krogu svojih dragih, dobro duhovno pripravo na praznik Jezusovega rojstva ter obilo božjega blagoslova v novem letu.
P. Emil
Delo na regionalni cesti
Konec novembra je bil začasno saniran most čez Pesnico. Temeljitejša obnova, ki je nujno potrebna, bo v letu 2009. Prihodnje leto, v septembru in oktobru 2008, se začnejo dela na novem krožišču v Dornavi pri gasilskem domu. Pri tem projektu občina nastopa kot soinvestitor, glavni investitor pa bo Direkcija za ceste RS. V okviru vzdrževalnih del in investicije pa bo v prihodnjih letih urejena tudi cesta proti Ptuju.
Rajko Janžekovič
Kakšno je sevanje oddajnika mobilne telefonije v Dornavi?
V Dornavi je v okviru projekta Forum EMS od 20. septembra do 2.oktobra potekalo merjenje elektromagnetnih sevanj, ki jih povzroča oddajnik mobilne telefonije, postavljen na stolpu gasilskega doma v Dornavi. Meritve so bile za Občino Dornava brezplačne, saj se je občina prijavila na poziv, ki ga je Forum EMS poslal vsem slovenskim občinam.
Oddajnik na gasilskem stolpu
Meritve je izvajala neodvisna institucija, tako da rezultati predstavljajo verodostojne podatke. Rezultati merjenja so bili ugodni, saj so sevanja zanemarljiva v primerjavi z mejnimi vrednostmi. Dovoljena vrednost namreč znaša 12,9 V/m, pri nas pa je bilo povprečje 0,187 V/m. Najvišja izmerjena vrednost je bila 0,25 V/m.
Merilna postaja
Izmerjene vrednosti v Dornavi kažejo, da so sevalne obremenitve v najbolj obremenjeni uri precej pod zakonsko dovoljenimi mejnimi vrednostmi in tako ne dosegajo niti 1 % dovoljene mejne vrednosti glede na Uredbo o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (UL RS 70/96).
Celotno poročilo Foruma EMS je dostopno na e-strani www.forum-ems.si in na www.dornava.si .
Viljem Mar
Postajališča, razsvetljava, hitrostne ovire, ...
K urejenosti kraja prav gotovo veliko pripomorejo urejena postajališča, ekološki otoki in obračališča. V letošnjem letu sta bili tako urejeni obračališči in posta-
jališči v Lasigovcih in Polencih. V Polencih pa je bila na novo postavljena tudi avtobusna hišica, ki daje, predvsem v deževnih in zimskih dneh, zavetje šolarjem, ko čakajo na šolski avtobus. V veliko olajšanje pa je vsekakor avtobusnim šoferjem, saj tako več ne obtičijo v blatu. To pa je tudi idealni kraj, kjer so uredili tudi ekološke otoke.
V	Slomih je bilo postavljeno prvo odjemno mesto za javno razsvetljavo in postavljene prve luči javne razsvetljave. Električni kabli so bili v zemljo položeni že pred dvema letoma, letos pa so se postavili še nosilci, drogovi in namestile luči. Odjemno mesto je večje moči, tako da bo v bodoče možno sem priključiti javno razsvetljavo za celotne Slome, Brezovce in Strmec.
"Ležeči policaji" oz. hitrostne ovire so bile na novo postavljene v Mezgovcih, Za-mencih, na Polenšaku pa prilagojene. Čeprav je to neprijetna stvar za domačine, ki se vsak dan vozimo čeznje, je to skorajda nujno potrebno, če hočemo umiriti promet in tako zmanjšati prometne nesreče. Pač bo še moralo preteči kar nekaj vode v Pesnici, da bo prišlo do dviga kulture v cestnem prometu.
V	Žamencih pa je bilo ob čudovitem novem gasilskem domu urejeno in asfaltirano parkirišče, ki je bilo tam nujno potrebno. Na novo pa je bil urejen pločnik okrog gasilskega doma.
Rajko Janžekovič
*	i
"Stoji učilna zidana”
Stoji učilna zidana, pred njo je stara jablana. Ta jablana je votel panj, sinica nosi gnezdo vanj.
Sinica zjutraj prileti, na šolskem oknu obsedi in kljunček svoj odpre takoj prepevati začne.
(Ljudska)
Učilna zidana - simbol trdnosti in vztrajnosti. Stara jablana - simbol modrosti.
Na dan, 5. oktobra 2007, so v več državah sveta in tudi v naši državi slovesno obeležili SVETOVNI DAN UČITELJEV.
5. oktobra 1966 so bila na posebni medvladni konferen-| ci v organizaciji UNESCA in Mednarodne organizacije dela sprejeta Priporočila o položaju učiteljev. S tem je bil storjen pomemben korak naprej v prepoznavanju pomembnosti in odgovornosti učiteljskega poklica.
Priporočila so določila pravice in dolžnosti učiteljev. Priporočila govorijo tudi o položaju, ki bi ga glede na zahtevnost dela učitelji morali imeti v družbi. Priporočila govorijo tudi o tem, da so vlade posameznih držav I odgovorne, da njihovim organizacijam omogočijo sodelovanje pri odločanju o pomembnih vprašanjih, povezanih z izobraževanjem in izobraževalnim sistemom.
Ko so leta 1966 vlade sprejele ta priporočila, so s tem tudi potrdile, kako pomembno za vsako družbo je, da ima usposobljene, kakovostne in motivirane učitelje. Letos praznujemo 41. obletnico sprejema priporočil v svetu. V Republiki Sloveniji je to praznovanje štirinajsto po vrsti.
Letošnje geslo Svetovnega dneva učiteljev je enako kot lansko, glasi se tako:
: KAKOVOSTNI UČITELJICE IN UČITELJI ZA KAKOVOSTNO IZOBRAZBO.
Z njim želita UNESCO in Mednarodna organizacija dela opozoriti, da lahko le kakovostno izobraženi in usposobljeni učitelji omogočijo otrokom kakovostno izo-| braževanje in tako pripomorejo k razvoju vse družbe.
Svetovni dan učiteljev je tudi priložnost, da se | vprašamo, v kakšnih razmerah delajo učitelji v mnogih državah po svetu. V državah Afrike, Azije, Južne Amerike so razredi prenatrpani. V razredih je v povprečju med 50 in 60 učencev. Od učnih pripomočkov ima učitelj na ] razpolago le majhno tablo in kredo. Po svetu učiteljev zelo primanjkuje.
Ob svetovnem dnevu učiteljev se bomo spomnili, kako poteka pouk v nam nekoliko oddaljeni deželi Tajski, v Aziji. Ena izmed slovenskih učiteljic je v minulih počitnicah potovala po tej deželi in nastal je naslednji zapis o šoli na Tajskem:
"Na Tajskem vstopijo v osnovno šolo s šestimi leti.
: Osnovna šola je šestletna. Nato nadaljujejo s šestletno srednjo šolo. Na koncu vsakega šolskega leta imajo i izpite, ki jih morajo obvezno opraviti, če želijo napredovati. Šolsko leto je razdeljeno na dva semestra. Tako | kot v Sloveniji imajo tudi tam učenci dvomesečne | počitnice, sicer drugače razporejene, ker pač nimajo takšnih letnih časov, kot jih poznamo pri nas.
Ob osmih zjutraj se vsi učenci zberejo pred šolo in poslušajo državno himno.
Budizem je način življenja na Tajskem in je zato navzoč tudi v šoli. Vsak dan pred pričetkom pouka učenci : ponovijo šolske zaobljube in šolski moto, medtem pa dežurni učitelj govori o morali in etiki. Nato odidejo v učilnice in pouk se začne. Običajno imajo šest ur pouka na dan, tri zjutraj in tri popoldne, vmes je čas za kosilo in igro. Njihova učna ura traja petdeset minut.
Poklic učitelja je na Tajskem zelo spoštovan. To je čutiti tudi ob vstopu v šolo. Učenci izkažejo spoštovanje učitel-j jem s poklonom, ne glede na to, kje jih srečajo. Do njih in ! do drugega osebja se vedejo spoštljivo. Ko zapustijo učilnico, se postavijo v vrsto in tiho odidejo. Strogo je
prepovedano kaditi, piti alkoholne pijače, posedovati droge in orožje. Med poukom ne smejo zapustiti šole brez dovoljenja. K pouku morajo prihajati redno in točno. Neupravičenega izostajanja večinoma ni. Če zjutraj zamudijo, se smejo pouka udeležiti le, če jim to dovoli ravnateljev pomočnik. Poudarjena je tudi vloga dežurnih učencev. Ti ob koncu šolskega dne pospravijo učilnice. Učilnice in hodniki so čisti, nikjer nobenih smeti." Neverjetno za državo, ki je precej oddaljena od Evrope.
Vsako leto ob svetovnem dnevu učiteljev tudi v Republiki Sloveniji potekajo slovesnosti. Učiteljem in učiteljicam za doseženo delo na vzgojnem in pedagoškem področju podelijo priznanja.
Letos sta iz našega vgojno izobraževalnega zavoda, šole in vrtca, prejeli plaketo in priznanje dr. Franja Žgeča naši cenjeni, vzgojiteljica ga. Verena Mikša in učiteljica ga. Zlatka Zelenik.
Zame je učiteljski poklic poklic, v katerem ostanemo vedno "mladi." Poklic, v katerem materialno ne obogatimo. Poklic, v katerem se zavedamo, da se življenje ne sestoji samo iz:
"Kaj imaš? Kaj lahko kupim? S katero igro lahko obogatim?"
Zavedamo se, daje življenje tudi: "Kakšni smo kot ljudje? Kako ravnamo? Kako pomagamo drugim?" V tem poklicu poskušamo razumeti in pomagati po najboljši pedagoški moči in vesti. Učiteljski poklic je poklic, v katerem ostane učitelj največkrat sam. Zanese se lahko le nase, na svoje znanje in modrost.
Čeprav je praznik učiteljev že za nami, sem poiskala nekaj misli različnih tujih avtorjev, ki govorijo o učiteljih in učiteljskem poklicu.
"Poučevanje je najodločnejši poklic, kajti učitelj nauči vsakogar, kdor je nihče, kako naj postane nekdo."
"Preživljamo se s tistim, kar dobimo, toda življenje ustvarjamo s tistim, kar dajemo/"
"Ni bolj plemenitega poklica, kakor je učiteljski. Odličen učitelj je odličen umetnik, vendar ne ustvarja na platnu, temveč oblikuje človeško dušo."
"Učitelj te prime za roko, odpre ti duha, se dotakne srca, oblikuje prihodnost."
"Včasih nam svetilka ugasne, vendar jo spet zaneti plamen drugega človeškega bitja. Vsakdo od nas dolguje globoko hvaležnost tistim, ki so znova prižgali to luč."
"Lepo je učiti otroke šteti, toda še bolje jih je naučiti tisto, kar šteje."
"Ljudje so prav tako čudoviti kakor sončni zahod, če jim le dopustimo. Sončnega zahoda ne poskušam nadzirati, spoštljivo ga opazujem, kako se razgrinja pred menoj. Sebe imam najraje, kadar cenim razvijajoče se življenje."
Učilna zidana - šola, je kraj vrveža, hrumenja, nenehnega tekanja, brenčanja in živahnega dogajanja. V njej čakajo mavrični otroci, ki potrebujejo učitelje, in učiteljice, da jih popeljejo na pot, ki vodi v učenost.
Irena Galun Pravdič
Ptujski gimnazijci v Žamencih raziskujejo gobe in gobarjenje
Na Gimnaziji Ptuj od septembra 2007 poteka projekt z naslovom Gobe in gobarjenje. Gre za interdisciplinarno raziskovanje različnih predmetnih področij, ki naj bi \ vsako po svoje prispevalo k osvetlitvi nekega, na videz nepomembnega, segmenta narodovega načina življenja.
Ze od vsega začetka je naše raziskovanje povezano z Žamenci, kjer so dijaki 26. 9. 2007 skupaj z mentorji opravili terensko delo, med katerim so pod nadzorstvom priznanega strokovnjaka za gobe gospoda Antona Polerja nabrali čez 90 vrst gob, ki so bile razstavljene na tridnevni gobarski razstavi v avli Gimnazije Ptuj. Pri izvedbi te gobarske ekskurzije so nam pomagali člani žamenskega gasilskega društva in še zlasti gospod Franc Zagoršak.
Drugič smo se podali v Žamence z etnološko vprašalni-co in se v prostorih gasilskega društva srečali mladi raziskovalci in njihovi mentorji ter žamenski informatorji, ki so ob pomoči gimnazijcev izpolnjevali vprašalnico. Ob tej priložnosti smo od gospoda Zagoršaka dobili veliko dragocenega gradiva za našo raziskavo.
Vsekakor bomo izkoristili veliko gostoljubnost in pripravljenost na sodelovanje Žamenčanov v mesecu avgustu, ko krajani pripravijo vsakoletno gobarsko razstavo.
Žamenci so primer kraja, kjer je gobarska tradicija izjemno živa. Krajani pod okriljem gasilskega društva prirejajo vsakoletno gobarsko razstavo, navezanost na naravo in gobe pa je vidna na vsakem koraku, saj imajo gasilci gobe celo na svoji zastavi, pred gasilskim domom so lesene gobe, v dvorani gasilskega doma pa jurčki iz čebeljega voska.
Žamenci so idealni primer mikroobmočja, na katerem lahko raziskujemo, kako neka predmetnost (goba in gobarjenje) vpliva na način življenja neke skupnosti. Tukaj se lepo prepleta vpliv tradicije in sodobnosti, kar ima pozitivne učinke tako na družabno in društveno življenje in vzpodbuja povezovanje neke skupnosti v širše družbeno okolje.
Naše sodelovanje je zgleden primer povezovanja šole in kraja - zdi se v obojestransko korist in zadovoljstvo.
Alenka Plohl, prof.
Obisk čebelarjev v vrtcu Dornava
Čebelarska zveza Slovenije se je odločila, da preko slovenskih čebelarskih društev organizira dobrodelno izobraževalno akcijo pod geslom EN DAN ZA ZAJTRK MED SLOVENSKIH ČEBELARJEV V VSEH NAŠIH VRTCIH. V vseh slovenskih vrtcih je približno 55.000 otrok in za en obrok (zajtrk) je bilo potrebno zbrati 1000 kg medu.
Tudi čebelarji ČD Dornava smo se sestali in dogovorili, da organiziramo zbiralno akcijo ter zbrani med podarimo vrtcu v Dornavi. Večina čebelarjev je akcijo podprla in zbralo se je dovolj medu za naš vrtec. V spremstvu župana občine Dornava g. Rajka Janžekoviča smo predsednik in tajnica ČD Dornava, g. Vajda Branko in ga. Metka Pihler, 16. novembra vrtec tudi obiskali. Pričakali so nas številni predstavniki iz vrtca in šole, in sicer pomočnica ravnateljice OŠ Dornava ga. Suzana Smrekar, mentorica čebelarskega krožka ga. Slavica Golob in učitelj - dolgoletni čebelar g. Danilo Muršec, ki je vse dogajanje fotografiral, ter vzgojiteljice ga. Anica Gracar, ga. Dragica Jurgec in ga. Bronja Forstnerič.
V vrtcu so nas pogostili s kavo in domačimi medenjaki ter nas presenetili z razstavo na temo ČEBELE IN MED. Obiskali smo otroke različnih starostnih skupin in jih ob prijetnem in živahnem klepetu seznanjali z namenom obiska in pomenu uživanja medu za zdravo življenje. Posedli smo med otroke in skupaj mazali in uživali v sladkosti medu: "Mmm... - kako je bilo sladko in tudi medeno -vse od tal do ušes in še čez." O čebelah so vedeli, da nabirajo med in da pikajo, če jih jezimo. Posebno zanimiv jim je bil čebelarski klobuk, ki so si ga natikali na svoje nadobudne glavice. Čas je med veselim čebljanjem prehitro potekel in kmalu smo se morali posloviti. Ob odhodu smo med otroke razdelili zgibanko z naslovom EN DAN ZA ZAJTRK MED SLOVENSKIH ČEBELARJEV, ki jo je izdala ČZS s čebelarsko svetovalno službo. Zgibanko so prejeli tudi učenci OŠ. Zgibanka je vsebovala zanimivo nagradno igro ter anketo, s katero se otroke pa tudi njihove starše osvešča in seznanja o velikem pomenu čebel in čebelarjenja za zdravo okolje, o koristnosti in zdravstvenem pomenu uživanja medu in drugi čebeljih proizvodov. Istočasno se jih spodbuja k podpori čebelarjenju in uživanju visoko kakovostnega slovenskega medu in čebeljih proizvodov, predvsem slovenskih čebelarjev.
S potekom in rezultatom te dobrodelne izobraževalne akcije smo bili vsi sodelujoči zelo zadovoljni, saj smo povsem realizirali njen namen in cilje. Priznati moramo, da so k uspešnosti naše akcije izdatno prispevali tudi vsi sodelujoči predstavniki OŠ in vrtca Dornava, za kar se jim toplo zahvaljujemo.
Predsednik ČD Dornava Branko Vajda
Ekskurzija
Društva kmečkih žena občine Dornava
V soboto, 27. oktobra, je Društvo kmečkih žena Občine Dornava organiziralo strokovno ekskurzijo, ki so se je zraven članic društva udeležile ostale udeleženke, ki so še vedno povezane z domačim rojstnim krajem, živijo pa izven občine.
Odpeljali smo se na kmetijo Fabinc v Črne pri Brežicah, kjer smo imeli predavanje o zdravilnih zeliščih, ki nam blažijo vsakodnevne tegobe.
Ogledale smo si Kostanjeviško kraško jamo, ki leži v bližini Kostanjevice na Krki ob vznožju Gorjancev. Gorjance označuje razgiban kraški teren s krednimi apnenci, iz katerih so padavinske vode, podzemni vodni tokovi in tektonski premiki ustvarili jamo, v kateri so značilne sigaste tvorbe. Leta 1997 so v jami uredili električno razsvetljavo in tristo metrov poti za turistični ogled najatraktivnejših delov jame. V celoti je jama dolga okoli dva kilometra, še vedno pa potekajo raziskave celotnega jamskega območja.
V nadaljevanju ekskurzije je sledil ogled mesta Kostanjevice na Krki z vodičko. Ta leži na umetnem otoku, ki je nastal s prekopom meandra reke Krke v začetku 13. stoletja. Kraj leži na stičišču ravnega Krškega polja in dinarsko-kraškega sveta, na kar opozarja tudi Kostanjeviška jama v bližini. Značilnost kraja je mestni videz z dvema vzporednima ulicama, ki se končujeta s cerkvama na severni in južni strani otoka. Ime kraja naj bi izviralo iz besede "kostel"- utrjene cerkve s taborom. V bližini je nekdanji cisterijanski samostan, kjer je danes Galerija Božidar Jakac. Kraj KOSTANJEVICA je razglašen za kulturni spomenik. Zaradi pogostih poplav se je mesteca oprijelo ime "dolenjske Benetke". Na Benetke pa asociira tudi vrsta kulturnih spomenikov in umetniških zbirk, ki si jih obiskovalci tukaj lahko ogledajo.
Zaključek našega popotovanja smo zaključile v prijetni turistični kmetiji Colarič, kjer smo ob večerji doživele prijeten večer ob degustaciji vin in bile seznanjene z vsemi obredi in njihovimi običaji, ki jih znajo gostom tako lepo prikazati. Ob pokušnji oz. degustaciji posameznih dolenjskih vin nam je lastnica z opisom opojnih pesmi prikazala njihov "svojstven " način degustiranja, ki nas je vse prisotne zelo prevzel.
S prijetnimi in doživetimi občutki na ta lep dan, ki nam je popestril izkušnje, znanje in druženje, obenem pa bil hrana za dušo žene, ki si težko vzame cel dan časa zase, smo se vrnile v Dornavo.
Anica Vrabl
Glasbeni september
21. septembra 2007 je bil slavnostno okrašeni dvorec Dornava že tretjič prizorišče mednarodnega glasbenega festivala.
V organizaciji Narodnega doma Maribor, Občine Dornava in Odbora za obnovo dvorca Dornava smo doživeli čudoviti večer. Prisluhnili smo avtorskemu projektu Boštjana Gombača, Imate Radi Bacha? Ta je še s tremi izvajalci Blaž Pucihar, Žiga Golob in Krunoslav Levačič združeval barok in jazz, ter tako na lahkotnejši način približal Bachovo glasbo mlajši generaciji. To so dokazovali burni aplavzi v nabito polni slavnostni dvorani dvorca Dornava. Zbrana sredstva od vstopnine smo v celoti namenili ublažitvi posledic predhodnega neurja v Sloveniji. Med in po koncertu, ko so nas pogostile članice kmečkih žena Občine Dornava, se je še utrdilo spoznanje, da je dvorec Dornava vreden obnove.
Glasbeni september je na neki način povezava med 300 letno, tudi glasbeno zgodovino v dvorcu Dornava, o
čemer pričajo poslikave, zapiski, inštrumenti, med sedanjostjo in bodočnostjo, kjer bo vedno mesto in čas tudi za glasbo. Koncert je bil tudi vabilo za 300 letnico dvorca Dornava v letu 2007.
Hvala vsem, ki ste sodelovali pri tem projektu.
Odbor za obnovo dvorca Dornava Franc ZAGORŠAK
3. kolesarski maraton
Kot že vsako leto poprej smo tudi letos organizirali 3. kolesarski maraton Kluba mladih občine Dornava.
Letos se je začel pred baročnim dvorcem v Dornavi z nagovorom župana in organizatorja, potem pa se je okrog 160 udeležencev podalo na veliki in mali maraton, ki sta merila 65 in 32 km.
Maraton poteka čez šest občin, tako daje zelo razgiban. Najhitrejši se vrnejo čez eno uro, drugi čez tri. Po maratonski vožnji je organizator vse udeležence pogostil z malico. Sledila je razglasitev rezultatov in podelitev pokalov za najstarejšega, najmlajšega in najbolj oddaljenega udeleženca in najštevilčnejšo skupino. Na koncu maratona je g. Franc Zagoršak predstavil dvorec in naš kraj širšemu občinstvu.
Klub mladih občine Dornava se zahvaljuje vsem sponzorjem, društvom in posameznikom, ki so nam pri izvedbi pomagali in sodelovali. Vidimo se naslednje leto, zadnjo nedeljo v mesecu maju! Upamo še na večjo udeležbo, še posebej domačinov občine Dornava.
V	teh dveh letih pa je aktivnost skupine prerasla prvotni namen. Poleg nedeljskih maš in drugih praznikov brez našega nastopa ne mine skoraj več nobena prireditev na Polenšaku pa tudi v bližnji in širši okolici ne.
V	skupini nas je do nedavnega bilo enaindvajset članov, in sicer osemnajst mladih pevk in pevcev, s petjem in instrumentalno spremljavo pa smo se skupaj z otroki trudili še Martina Horvat, Marjan Petek in Zlatko Munda. To jesen je v zasedbi skupine prišlo do manjših sprememb, a najpomembneje je, da pridno delamo naprej.
V	veliki večini gradivo za mašno petje jemljemo iz bogate zbirke našega gospoda župnika, ostale skladbe pa prispevamo odrasli člani naše skupine. Pevske vaje, ki se jih kar redno udeležujemo, imamo enkrat tedensko po dve šolski uri, da pa je petje res izpiljeno, smo se člani zborčka, v času našega obstajanja že dvakrat udeležili intenzivnih vaj. Skozi vse te nastope in druženja smo v skupini postali pravi prijatelji. Prav to pa je tudi glavni razlog, da skupina, ki deluje na popolnoma prostovoljni bazi, lahko sploh obstaja.
V	prazničnem mesecu decembru je za nami pa tudi pred nami kar nekaj nastopov in petih prazničnih maš. Naše želje in načrti so usmerjeni daleč naprej. Z dobro voljo, z rednim obiskom vaj in vsestransko podporo naših staršev bo zagotovo šlo!
Martina HORVAT
Pšenično zrno že kali za novo žetev
V TD Polenšak smo bili v letošnjem pomladansko-polet-nem času oz. v času pred našo osrednjo prireditvijo zelo aktivni.
Devid Kozar
Mladinski pevski zbor iz Polenšaka
Mladinski pevski zbor iz Polenšaka je nastal pred dobrima dvema letoma, in sicer iz preprostega razloga, da tudi naši otroci s svojim petjem občasno popestrijo in polepšajo nekatere nedeljske maše in praznike v naši župniji. Idejo za nastanek zborčka je dal naš gospod župnik Slavko Štefko.
Tako smo sodelovali na osrednji proslavi in na dnevu odprtih vrat ob občinskem prazniku naše občine. Po osrednji proslavi smo skupaj z VO Polenšak pripravili in organizirano pomagali pri pogostitvi vseh zbranih. V tistem času smo precej spremenili in polepšali okolico turističnega doma na Polenšaku, saj smo tlakovali precej velik prostor med športnim igriščem in turističnim domom ter uredili tudi škarpo ob domu.
To leto smo poleg omenjene investicijske delovne akcije zelo veseli še enega dodatnega praznika, ki prikazuje ohranitev starih običajev in opravil - letos smo si v TD namreč omislili košnjo trave na star način, s kosami torej. Ta t.i. predpražnik naše osrednje prireditve Praznika žetve je bil na dan slovenske samostojnosti, 25. junija. Košnje se je udeležilo razveseljivo število koscev,
pomočnikov in gospodinj z grabljami - 65 jih je bilo, prav gotovo pa je treba omeniti, da je kosil velik del naše občinske vlade, z gospodom županom na čelu. Ta dan je padla odločitev, da ta dogodek postane tradicionalen.
En teden pred Žetvijo smo bili na Polenšaku priča še enemu velikemu dogodku, novi maši domačina Cirila Čuša, na kateri smo na več načinov sodelovali in pomagali tudi člani našega društva.
14. in 15. julija se je zgodila naša osrednja prireditev, letos že 44. Praznik žetve z razstavo kruha in pogač. Ta dva dneva je vsako leto na Polenšaku še prav posebej praznično in veselo. Letos je bilo to še prav posebej čutiti, saj smo podrli vse dosedanje rekorde, tako po lepem vremenu, po številu obiskovalcev od blizu in daleč (oba dneva je Polenšak obiskalo namreč približno 6000 ljudi), po prodanih dobrotah in po vsem, kar še spada zraven. Res smo lahko na letošnjo prireditev še prav posebej ponosni! Da pa je dogodek uspel v taki meri, so seveda zaslužni številni člani našega društva, ki so kakorkoli pripomogli k izvedbi prireditve. In da se vsem tem ljudem nekako oddolžimo za njihov vloženi čas in trud, člani DO vsako leto organiziramo izlet.
Letos nas je pot vodila na avstrijsko Koroško. V soboto, 8. septembra, smo se zgodaj zjutraj zbrali pred turističnim domom na Polenšaku, se vkrcali v tri avtobuse -bilo nas je namreč 134 - ter se odpeljali do mejnega prehoda Vič-Holmec. Kar hitro po prestopu meje so si sledili ogledi kulturno zgodovinskih znamenitosti Gradu v skali, knežjega prestola, cerkvic Marie Saal in Marie VVorth, Minimundusa in terarija v Celovcu ter naravne znamenitosti Vrbskega jezera, kjer so se najbolj razgreti udeleženci izleta osvežili v prijetno hladni vodi. Izlet je vseskozi spremljala dobra hrana, pijača in lepa pesem ob zvokih harmonike.
Vzporedno z omenjenimi dogodki in prireditvami pa v TD skrbimo in sprotno vzdržujemo tudi naše objekte in okolico le-teh, posebne pozornosti in nege pa mora biti gotovo deležna njiva, kjer že kali novo pšenično seme, da bomo v juliju 2008 ponovno bogato želi.
Med drugim smo za nekaj starih predmetov in orodij obogatili tudi našo bogato etnografsko zbirko v turističnem domu.
Zelo aktivne so tudi vse naše pevske in etnografske sekcije, ki s svojimi nastopi polepšajo in popestrijo kulturne dogodke v našem kraju, v občini Dornava pa tudi drugam jih povabijo.
V teh dneh pa so naše misli že osredotočene na praznične dni, ko prav tako kot prejšnja leta v društvu pripravljamo dva dogodka. Prvi se bo zgodil v petek, 14. decembra, ko bomo člani UO organizirali krasitev prazni-
čne smreke in pročelja turističnega doma, drugi dogodek - BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERT - pa bo v nedeljo, 30. decembra, ob 18. uri v naši farni cerkvi. Ob koncu letošnjega leta ugotavljamo, da smo uspeli realizirati vse in še veliko več, kot smo na zadnji letni konferenci načrtovali, nove načrte pa bomo predstavili na letni konferenci, ki bo konec januarja 2008.
V letu, ki prihaja, želimo vsem svojim članom kakor tudi vsem občanom občine Dornava obilo trdnega zdravja, iskrene ljubezni ter notranjega miru.
Veselimo se vsakega vašega obiska na Polenšaku, še prav posebej pa vas vljudno vabimo na naš že omenjeni božično-novoletni koncert.
Martina HORVAT
Aktivno športno društvo Polenšak v letu 2007
V športnem društvu Polenšak se trudimo, da bi izpolnili plan dela, ki ga vsako leto naredimo. To nam v večini tudi uspeva in tako je naš plan dela vsako leto pestrejši in raznovrstnejši glede na športne pogoje, ki so v naši občini na razpolago.
V društvu smo še posebej ponosni na našo himno, ki jo je posnel zborček znanih slovenskih pevcev, in lastno internetno spletno stran (www.sdpolensak.net), ki deluje od letošnjega leta. Urejanje smo prepustili mlajšim članom. Objavljeno dokazuje, da zelo dobro opravljajo svoje delo. Na tej internetni strani lahko najdemo vse o delovanju društva, odprt pa je tudi forum, na katerem lahko razpravljamo o raznih prireditvah in ostalih stvareh. Na internetni strani pa je predstavljena tudi pestra risba fotografij z mnogih prireditev.
Organizirali in izvedli smo tekmovanja, ki pa niso samo tekmovalnega značaja, saj nam je vsem skupaj poglavitni cilj druženje. Čeprav nam lanska zima ni bila naklonjena in v naši "grabi" nismo mogli smučati, smo smučišče vseeno posodobili z dodatno razsvetljavo in z manjšim snežnim teptalcem. Ker so imeli več sreče s snežinkami v višje ležečih predelih, smo se v mesecu marcu prijetno družili na smučanju v avstrijskih Koralpah.
Na letošnjo smučarsko sezono smo zelo dobro pripravljeni in vsi že nestrpno pričakujemo prve snežinke.
Pomladanski meseci so kot nalašč za namakanje ribiških palic v ribnike. Ta šport ima v našem društvu vse
več privržencev. Pripravili smo 6 tekem, seštevek le-teh pa nam je dal "RIBIŠKEGA CARJA" športnega društva Polenšak.
V zimskem času je poskrbljeno za rekreacijo v OŠ Franja Žgeča v Dornavi in kegljanje. Pohvalimo se lahko, da podiramo vedno več kegljev.
Ekipa malega nogometa sodeluje v MNZ ligi na Ptuju, sami pa smo v toplejših mesecih izvedli medobčinski turnir v malem nogometu in v namiznem tenisu. Prav tako smo aktivno sodelovali tudi ob prazniku občine Dornava z raznimi prireditvami.
Vsako leto se število članov v ŠD Polenšak povečuje, kar dokazuje, da dobro delamo in da je v življenju naših občanov šport zelo pomemben. To nas veseli.
Ob prihajajočem letu 2008 Vam želi športno društvo Polenšak veliko zdravja, sreče in športnih užitkov.
Matej Vajda Športno društvo Polenšak
Varnost in preventiva v občini Dornava
Na naših cestah v Občini Dornava je vedno večje število udeležencev v cestnem prometu in s tem se je tudi povečala ogroženost. S tem namenom smo člani komisije sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu organizirali v mesecu septembru varovanje šolarjev za varno pot v šolo in nazaj. Za skupno sodelovanje smo povabili člane PGD Dornava in PGD Polenšak, ki so se v velikem številu odzvali. Za njihov trud smo jim zelo hvaležni in jih prosimo za nadaljnje sodelovanje. Za večjo varnost so tudi poskrbeli organi varnosti Policijske postaje Ptuj, zlasti član član našega sveta Samo Turčin.
Statistika v občini Dornava nam kaže, da je za varnost dobro poskrbljeno, saj v letu 2007 ni bilo večjih prekrškov.
Pri vzgoji udeležencev v cestnem prometu sodelujemo tudi z osnovno šolo Dornava, ki organizira tečaje in tekmovanja Kaj veš o prometu. Dva učenca, ki obiskujeta prometni krožek; Denis Kukovec in David Čeh, sta se udeležila akcije Otrok policist.
Ker zaključujemo leto 2007, člani Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu vsem občankam in občanom želimo varno leto 2008.
Srečko Fekonja
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu
Delovanje PGD Dornava čez leto
Gasilci in gasilke PGD Dornava smo sodelovali in bili aktivni na več področjih. Redno sodelujemo na našem "Fašenku po dornavsko", kjer izvajamo redarsko službo. Da pa se ne bi zanemarili, je 5 članov pridno obiskovalo tečaj za vodjo skupine.
Seveda smo tradicionalno ob 1. maju postavili prvomajsko drevo in sodelovali kot redarji na kresovanju pri ribniku.
Zelo ponosni smo tudi na našo novoustanovljeno desetino, katere mentor je Devid Kozar. Vaje je desetina imela kar dvakrat na teden. Udeležili so se več društvenih tekmovanj, med katerimi moramo poudariti udeležbo na regijskem tekmovanju, kjer so dosegli odlično šesto mesto. Ne smemo pa pozabiti, da so bili v enem dnevu kar na štirih tekmovanjih. Avgusta smo tudi mi organizirali eno izmed tekmovanj. Tudi v bodoče jim želimo veliko uspehov.
V	mesecu juniju je bilo srečanje članic podravske regije na Destrniku, kjer smo združili prijetno s koristnim.
Vsako leto v prvih dneh septembra spremljamo naše otroke varno v šolo oz. skrbimo za varno pot v šolo.
V	oktobru - mesecu požarne varnosti - smo sodelovali v gasilski reševalni vaji ZAVOD 2007. Pregledali smo tudi hidrantno omrežje v naši vasi, kjer smo ugotovili, da je kar nekaj hidrantov, ki so potrebni popolne sanacije -menjav z nadzemnimi hidranti.
Zelo veseli smo bili tudi obiska našega vrtca, kjer smo našim najmlajšim pokazali gasilski dom, prostore, kjer je oprema in gasilski avtomobil.
Obisk najmlajših iz našega vrtca
Seveda ne smemo pozabiti na naše aktivnosti, ki so potekale za nabavo novega vozila GVC 16/25. V mesecu avgustu je bilo nabavljeno podvozje novega vozila. Sedaj se trudimo, da bi s skupnimi močmi avtomobil nadgradili.
Ob zaključku naše predstavitve društva čez leto pa ne smemo pozabiti, da se bliža konec leta in seveda Vas bomo obiskali z našimi koledarji. Za Vaš prispevek, ne glede kakšen bo, pa se že vnaprej zahvaljujemo.
Z gasilskim pozdravom NA POMOČ!
Klavdija Peteršič
DU Dornava
Leto 2007 smo preživeli aktivno
Upravni odbor DU Dornava se je trudil, da bi članom ponudil in organiziral dejavnosti, kjer bi lahko sodelovalo čim več članov.
Tako smo že februarja zbirali prijave za letovanje, ki smo ga organizirali v začetku maja za 50 članov. Izvedli smo občni zbor in organizirali ekskurzijo v Razkrižje, kjer smo videli prazgodovinsko naselje in prikaz življenja v njem. Junija smo šli v botanični vrt pod Pohorjem,
Sekcija balinarjev je pripravila stezo za igro
ogledali smo si še elektrarno Fala in se peljali s splavom po Dravi. Udeležili smo se srečanja slovenskih upokojencev na Snežnem stadionu v Mariboru. Julija in avgusta smo bili doma ob ribniku v Dornavi. Na piknik smo v goste povabili tudi upokojence s Polenšaka.
2. 10. smo šli v Ljubljano na Festival za tretje življenjsko obdobje, kjer so zelo uspešno nastopile ljudske pevke, saj so jih zaprosili še za dodatne pesmi in požele bučen aplavz. V Štihovi dvorani pa smo imeli nastopajoče na modni reviji. Sedeži v dvorani so bili zasedeni z navdušenimi gledalci. Le deset dni pozneje smo si ogledali še rastlinjak z orhidejami v Dobrovniku.
21. 10. smo v sklopu dneva starejših občanov obeležili 25 let dela našega društva, ki je bilo ves ta čas zelo aktivno, čeprav ni bilo vedno najboljših pogojev za delo.
Upokojenke sadijo mačehe v rondoju
Z ekskurzijo na ptujski grad in s slastno pico v Cvetkovcih smo sredi novembra zaključili večino dejavnosti. Za zaključek leta se bomo še enkrat zbrali in ob popoldanskem kosilu zapeli, zaplesali in si zaželeli sreče in zdravja v letu 2008. Pred tem pa bomo še obiskali vse naše občane starejše od 80 let z lepimi željami ob prihodu novega leta.
Poleg srečanj in ekskurzij pa je društvo organiziralo ob torkih kolesarjenje, ob petkih balinanje ter v maju in juniju športni ribolov za strastne ribiče. Pozabili pa nismo tudi na rojstne dneve upokojencev.
V prihajajočem letu želimo vsem občanom naše občine zdravja, sreče in lepe prijazne medsebojne odnose, da ne bi bil nihče osamljen ali pozabljen v naši sredini.
Zapisala in fotografirala Marija Velikonja
Klub mladih občine Dornava
No, obrnilo se je pol leta od mojega prejšnjega obvestila oziroma poročila. Sprašujem se, s čim naj Vas zadržim pri branju teh vrstic tako dolgo, da ne boste preskočili na konec in potem nadaljevali z branjem ostalih prispevkov?
Če si želite malce razvedrila, le ujemite nekaj časa in si preberite ta sestavek do konca. Prebrali boste namreč, da se pri mladih dogaja marsikaj! In kot veste - na (pridnih) mladih svet stoji!
Kje začeti? Klub mladih Občine Dornava je stopil v neko novo ero. Navdaja me občutek, da smo končno začeli dihati pravi zrak. Ta svežina, ki jo je prinesel novi veter v upravnem odboru, se pozna na delu in prepoznavnosti našega kluba. V prejšnjem sestavku za glasilo sem že omenil, da seje košarkarska ekipa KMO Dornava uvrstila v prvo ligo PARKL. Kaj se je spremenilo od takrat? Praktično nič. Treniramo vestno in pridno naprej, da se bomo izkazali v najlepši luči. Tekme se bodo odigrale v istem terminu kot lani. Torej ob petkih, ob 18.50. Točni termini in vabila pa bodo tako kot vedno objavljena na portalu Dornava.NET ter na internem programu KATV Dornava.
Da ne pogrevamo tistega, kar sem že napisal. Na šolskem igrišču smo v zadnjih junijskih dneh organizirali Streetball 2007 (turnir v košarki). Igralo se je po principu tri na tri. Lahko smo zelo veseli glede obiska, saj se je tega turnirja udeležilo 12 ekip. Najbolj oddaljeni sta bili ekipi iz Nove vasi pri Mariboru in Majšperka. Turnir je potekal na najvišjem možnem nivoju, kar so nam priznale tudi sodelujoče ekipe in lahko skoraj z zagotovostjo trdim, da je bil to eden najboljših, če že ne najboljše organiziran Streetball turnir v tem poletju v naši regiji! Kako so si ekipe porazdelila mesta? Tretja je bila ekipa Spona 2, druga ekipa Spona 1 ter zmagovalci turnirja Ptujčani D PF. Finale je potekal pod reflektorji, kar je prineslo še poseben čar finalu. Veselilo nas je tudi, da so ekipe po uradnem delu ostale še na samem prizorišču, kjer smo se še pozno v noč zabavali ob pijači in prijetnem pogovoru. Ta turnir nam je prinesel še eno pridobitev. Spoznali smo namreč, da reflektorji in igra pod njimi zna biti zelo zanimiva. Zato smo se z občino Dornava dogovorili, da nam dovoljuje, da smo v poletnih dneh lahko igrali vsak torek in petek na šolskem igrišču pod reflektorji. Obisk nas je vse presenetil. Konstantno nas je bilo za 3 do 4 ekipe! Pokazalo se je, da ima mladina in tudi nekaj starejših občanov rada takšno vrsto rekreacije. Če nam bo dano dovoljenje tudi drugo leto s strani občine - vas obveščam že danes, da bomo spet igrali nogomet pod reflektorji!
Kako smo preživeli ostale dneve v tednu? Enkrat med vikendom in enkrat med tednom smo si na projektorju ogledali film. Tudi to so mladi dobro sprejeli. Zelo sem v
tem primeru vesel, da se je projekcij udeležilo tudi veliko deklet, ker še vedno pogrešam malce več njihove aktivnosti. Obisk je bil konstantno dober in spet smo bili v upravnem odboru veseli, da smo z nečim privabili mlade iz te občine, da preživijo nekaj časa med počitnicami z vrstniki. Sposodili smo si tudi mizo za namizni tenis, kupili igralne karte ter po novem tudi pikado in lahko rečem, da smo zelo zadovoljni z obiskom, ki nam ga namenijo vsi mladi in tisti mlajši po srcu.
No, ker so bile počitnice naporne za mlade v občini Dornava, smo za njihov čas, ki so ga pustili pri nas, organizirali piknik v ribiški koči v Dornavi. Žal nam je lahko samo slabega vremena, saj bi nas v nasprotnem primeru bilo veliko več. Ampak bilo nas je dovolj, da smo se imeli res zelo lepo. Povedati je potrebno, da so se tega piknika udeležili prijatelji kluba, ki so prihajali iz oddaljenih mest, kot so Nova Gorica, Jesenice, Kranj in Litija! Širimo dober glas o društvu KMOD po celi Sloveniji! No, s piknikom pa ni pomenilo, da KMOD počiva do konca leta.
Organizirali smo (meni najljubši) nogometni turnir v občini Dornava - nogometni turnir v Mezgovcih ob Pesnici! Kaj naj rečem? Mislim, da bodo superlativi premalo. Turnir je bil obiskan nadpovprečno dobro. Prijavljenih je bilo 12 ekip. Tretjo mesto so dosegli ekipa Zadnji moment, drugo mesto Bumbarji, zmagovalci turnirja pa so bili domačini Zlati dečki. Mislim, pa, da je bila tekma med domačini in priseljenci vasi Mezgovci ob Pesnici krona te prireditve, največji magnet za vse vaščane in občane. Selektor priseljencev g.Lah Janez je imel nalogo, da izbere ekipo igralcev, ki so se preselili v Mezgovce ob Pesnici, in jaz nalogo, da izberem ekipo, ki so domorodci te vasi. Rezultat je bil seveda postranskega pomena, ampak malo tekmovalnega čara pa je seveda bilo. Smeha pa veliko več. Zmagala je seveda moja ekipa, ker sem bil očitno dober selektor. Gospod Lah - drugo leto revanš?
Česa se še lahko nadejate od nas? Našemu spletnemu portalu Dornava.NET smo spremenili namembnost -malce smo se spustili v novinarske vode. Na njem si boste lahko po novem prebirali razne intervjuje z občani naše občine, zapisnike sej občinskega odbora, kratke povzetke odigranih tekem našega košarkarske ekipe in še mnogo več. Ce bo katero od društev hotelo, da se njihova prireditev pojavi na svetovnem spletu - pokličite nas in bomo zadevo uredili tako, da bomo vsi najbolj zadovoljni! Konec novembra smo organizirali tudi tradicionalen Speedlan, igranje računalniških igric preko mrežne povezave. Ta prireditev je že konstantno dobro obiskana z ekipami, ki prihajajo iz cele Slovenije. Tudi letos je bilo tako. Prijavljenih je bilo 15 ekip iz cele Slovenije, ki so se pomerili v dveh igricah, Counter Strike 1.6 ter Gali of Duty 2. Skozi dan pa smo našteli okrog 200 gledalcev. V januarskih dneh upamo, da Vam bomo uspeli pripeljati v našo občino najboljše improvizatorje na Slovenskem! Garantiramo polno merico smeha.
Sodelujemo tudi z drugimi društvi iz ostalih občin. Tako imamo namen v prazničnih decembrskih dneh organizirati turnir med upravnim odborom KMOD-a ter upravnim odborom Kluba študentov Gorišnica in še mnogo več. Zatorej vsem toplo priporočam, da sledite naši spletni strani Dornava.NET in o vsem boste pravočasno obveščeni!
KMOD nikdar ne počiva! Ker vem, da sem že predolg, bi se rad zahvalil celotnemu upravnemu odboru KMOD-a, da so me prenašali to celo leto - mi je bilo v čast in veselje biti v Vaši družbi. Tudi vsem ostalim, ki so na kakršenkoli način pomagali pri izvedbah naših projektov in tudi tistim, ki so nas bodrili skozi celo leto! Na koncu bi zaželel
tudi Tebi (ki sedaj bereš ta prispevek) eno prijetno leto, z željo, da se lahko na koncu naslednjega leta ozreš nazaj in si rečeš:
'Ni bilo slabo leto!'
Z najlepšimi novoletnimi željami
Stanislav Ciglar, predsednik KMOD
PGD Mezgovci ob Pesnici
V junijski številki glasila občine Dornava smo omenili, da se pripravljamo na prvi tradicionalni praznik 'Od paše do sira ". Veliko ljudi nas je ob tem vprašalo, kako je lahko prireditev tradicionalna, če se prireja prvič.
Priprave na prireditev
Prireditev je tradicionalna po svoji vsebini, saj z njo skušamo ohranjati spomin na življenje in delo v preteklosti. Ideja za obujanje običajev, šeg in navad ob paši je že dolgo tlela pri mezgovskih "pastirjih" gasilcih.
Ko se sedaj ozremo nazaj v mesec junij, lahko s ponosom rečemo, da nam je naša prireditev Od paše do sira uspela. Kljub začetni neizkušenosti smo prireditev uspešno pripravili in izvedli. Pri organizaciji prireditve je sodelovala celotna vas.
Otvoritev prireditve
Vsi vaščani so po svojih močeh prispevali k srečelovu. Gospodinje so se potrudile s pripravo kulinaričnih izdelkov iz sira, ki ste si jih lahko ogledali na razstavi. Mladi so nam pripravili kulturni program na temo pastirstva. Na sami prireditvi je aktivno sodelovalo kar
Kljub žalostnim dogodkom, ki nas večkrat doletijo, se v Mezgovcih trudimo, da bi ostali povezani. V ta namen smo avgusta skupaj postavljali klopotec, skupaj z vaško skupnostjo smo v septembru pripravili vaški piknik, novembra pa smo se zbrali na že tradicionalnem martinovanju v gasilskem domu.
V novembru smo se lotili tudi novega zalogaja, obnove dvorane. Na dvorani, predprostoru in kuhinji je bila opravljena menjava oken.
Leta še ni konec in pred nami je čas praznikov. Gasilci vas ponovno vabimo k druženju na božični večer, ko se bomo z baklami odpravili k polnočki.
Z gasilskim pozdravom " NA POMOČ"!
RobertŠacer PGD Mezgovci
Utrinek iz kulturnega programa
sedemdeset Mezgovčanov. Mislim, da je prav to sodelovanje največji uspeh, ki ga je naša prireditev požela. Vsem skupaj hvala in seveda se priporočamo za naslednje leto.
Razstava starih pripomočkov za predelavo mleka in sira ter dobrote naših gospodinj
Na operativnem področju smo opravljali naše osnovno poslanstvo, saj seje konec meseca julija razbohotil požar na stanovanjski hiši pri Bratuševih v Mezgovcih. V akciji gašenja požara so sodelovali PGD Dornava, PGD Polenšak, PGD Moškanjci, PGD Prvenci in seveda PGD Mezgovci. Kljub posredovanju gasilcev je ogenj že preveč napredoval in stanovanjsko hišo Bratuševih žal povsem uničil.
Rdeči križ Polenšak
RK je prostovoljna humana organizacija, v katero so vključeni ljudje iz vseh vasi. Vsaka vas ima svojega odbornika. Odborniki RK Polenšak predvsem delijo prehrambena živila, ki jih dobijo od Območne organizacije Rdečega križa Ptuj - OORK Ptuj. Delijo jih predvsem socialno šibkim družinam, starostnikom in bolnim občanom. Pri prevozu nam pomaga PGD Polenšak.
Letos aprila smo imeli občni zbor, na katerem smo podelili plakete in značke krvodajalcem pa tudi zahvale dolgoletnim odbornikom RK Polenšak.
Organizirali smo tudi izlet za krvodajalce in člane. Sodelovali smo v humanitarni akciji za požar v Mezgovcih ob Pesnici, nakazali smo finančna sredstva. Prav tako smo nakazali finančna sredstva za pomoč poplavljenim v Železnikih. Od OORK Ptuj smo dobili dopis, da poteka humanitarna akcija za zbiranje medicinskega aparata za gospoda Mirana Žgeč iz Dornave, ki je na invalidskem vozičku. V tej akciji smo nakazali finančna sredstva na transakcijski račun, ki je bil odprt na OORK Ptuj.
Do novega leta še imamo v planu obiskati dve družini in jim finančno pomagati.
Predsednica RK Polenšak Marija Petek
Menjava oken
Ted Lukari - sekcija Orači
Letošnje leto je bilo za nas orače kar ustvarjalno. Dan po svečnici je naš plug lepo zaoral, naša pesem pa marsikomu povrnila spomin na stare čase.
Marsikateri med nami je na njivah oral s konji, mlajša generacija pa se tega samo spominja, mladi današnjega časa pa lahko kaj takega vidijo s fotografij. Zato orači iz Dornave želimo stare čase ohraniti in jih približati mladim. Prav veseli pa bomo mladih oračev, ki se nam bodo pridružili.
V letu, ki je že skoraj za nami, smo bili kar aktivni. Sodelovali smo na povorki v domačem kraju in na povorkah v sosednjih občinah. Orači smo se letos spomnili svetega Martina in priredili martinovanje za vse občane in občanke naše občine v dornavskem gasilskem domu.
Priskrbeli smo za pristno kapljico, hrano in pečene kostanje. Hvala vsem, ki ste prišli, in tistim, ki boste v prihodnjih letih, saj bo martinovanje postala naša tradicija.
Ker pa čas hitro mineva, smo se odločili, da prihodnje leto po SVEČNICI ob polnoči zaorjemo PRVO BRAZDO iz Mezgovcev do naše občinske hiše, kjer nas bo čakal g. župan. Prav on nam bo letos prvič zaupal in za čas pusta predal občinske ključe v naše upravljanje.
Za zaupanje smo vnaprej hvaležni!
Za ta dogodek se že sedaj pripravljamo, k sodelovanju pa vabimo vse orače, ki so kdaj koli orali in razveseljevali | prebivalce naše občine s pesmijo, stiskom roke in lepo j željo.
Zapisala in fotografirala Anica Slodnjak j
Delovanje KO RK Dornava
Krajevna organizacija Rdečega križa Dornava deluje aktivno že vrsto let. Upravni in nadzorni odbor se sestaja- j ta po potrebi. Seznanjamo se z vso prispelo pošto in drugi- j mi za RK pomembnimi dogodki. Sodelujemo z društvi v j naši občini.
Tako smo se udeležili povorke "Fašenk po dornavsko", kjer bi po potrebi nudili prvo pomoč. Udeleževali smo se tudi občnih zborov naših društev. Krvodajalke in krvodajalce redno obveščamo o krvodajalskih akcijah. Poskrbimo za ostarele in bolne, jih obiščemo ter razdelimo pakete s hrano in pralnim praškom.
Članice odbora - medicinske sestre - skrbijo za omarice prve pomoči V prvih mesecih letošnjega leta so jih pregledale in dopolnile z manjkajočim sanitetnim materialom, prav tako pa tudi s tremi merilci za merjenje krvnega tlaka, za katere je sredstva prispevala Občina Dornava.
V primeru manjše poškodbe se lahko oglasite v Dornavi pri ge. Doroteji Hojnik, ge. Martini Robin, ge. Zdenki Šegula in ge. Tereziji Žgeč, v Mezgovcih pa pri ge. Martini Korpar in ge. Ivanki Paul.
V mesecu aprilu, 22. 4. 2007, smo prvič organizirali merjenje krvnega tlaka v prostorih stare občinske zgradbe. Merjenja se je udeležilo cca. 25 vaščanov. Krvni tlak homn merili vsako drugo nedeljo v mesecu od 9. do 1 2. ure v prostorih stare občinske zgradbe. Priporočamo, da si redno kontrolirate krvni tlak, s tem pa tudi sami poskrbite za svoje zdravje. V mesecu juniju smo organizirali izlet tudi za aktivne krvodajalce in se jim tako vsaj malo oddolžili za njihovo humano delo.
RK Dornava tudi sodeluje v dobrodelnih akcijah. Tako je po svojih močeh prispeval finančna sredstva za Bratuševe iz Mezgove, ki jim je požar uničil stanovanjsko hišo, in za Mirana Žgeč, ki je na invalidskem vozičku. Prav tako RK Dornava vodi dobrodelno akcijo za nakup posebnega medicinskega aparata za Mirana. Ta medicinski aparat omogoča IMF terapijo, saj upa, da bo s pomočjo le-tega lahko shodil. V imenu obeh prosimo, da po svojih močeh prispevate kak EURO ter ga nakažete na TR št.: 0420 2000 0348 846, ki je odprt pri NKB - PE Ptuj.
Obvezno vpišite namen: Za Žgeč Mirana ali požar Mezgovci o Pesnici.
Naj nas vodi misel, da v nesreči človek nikoli ne sme ostati sam!
Ker se bližajo prazniki, Vam KO RK Dornava želi BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČNO NOVO LETO.
Milka Petek RK Dornava
DU Polenšak
Naše delo v letu 2007
Ko človek prestopi prag tretjega življenjskega obdobja, še vedno ni star in neaktiven. Skoraj vsak, ki se upokoji, se vključi v najbližje Društvo upokojencev in s tem pokaže, da se hoče še naprej družiti s svojimi vrstniki in prijatelji, storiti še kaj zase in za svoje bližnje.
Tudi DU Polenšak je kar aktivno, saj sodeluje poleg svojih aktivnosti v vseh drugih društvih na Polenšaku.
V letu 2007 smo v mesecu aprilu sodelovali v čistilni akciji in opravili občni zbor. Uredili smo okolico cerkve in cvetlične grede ob njej ter skozi vse poletje pridno zalivali. Rednega letnega izleta letos iz objektivnih razlogov ni bilo, vendar smo ga nadomestili z društvenim piknikom. Uspešno smo sodelovali na občinskem prazniku občine Dornava ob dnevu odprtih vrat. Veliko sodelujemo tudi s TD Polenšak, sodelovali smo namreč na 1. Prazniku košnje in na Prazniku žetve. Udeležili smo se državnega in regijskega srečanja ZDUS na Pohorju kakor tudi občinskega srečanja v mesecu avgustu, katerega gostitelj je letos bilo DU Dornava. Istega meseca se je več naših članov udeležilo potovanja na Sicilijo. V septembru je sledila tradicionalna trgatev v Mali Nedelji, kjer si zaslužimo pijačo za vse naše aktivnosti in prireditve v letu, poleg tega pa doživimo lep dan v veselem druženju. Kakor vsako leto smo tudi letos pripravili pogostitev in srečanje starejših od 70 let. Dan smo jim popestrili s krajšim kulturnim programom, ki ga je izvedel orkester harmonik glasbene šole Zlatka Munda.
Po več letih smo letos spet pripravili martinovanje s krstom mošta in bogato Martinovo večerjo. Veselo je bilo dolgo v noč.
To pa je za letos vse. Končali bomo z zadnjo bolj svečano sejo UO in sodelovanjem pri Božičnem koncertu v cerkvi na Polenšaku.
Ob koncu leta želimo vsem našim članom in občanom srečno, zdravo in uspešno leto 2008.
Za DU Polenšak: Slavica TRAS
18
Glasilo občine [Q)(Q
tm
19. december 2007
Mažoretke v Dornavi plešejo
Pred koncem šolskega leta smo se zbrale še mažoretke. Imele smo prireditev, kjer smo pokazale, kaj vse smo se naučile skozi celo leto.
Zaplesale smo tudi s točko, s katero smo osvojile 3. mesto na državnem tekmovanju v Novi Gorici. Kadetinje pa so zaplesale z rekviziti in osvojile 4. mesto. Na koncu prireditve se je g. Maja Bezjak zahvalila vsem nastopajočim in nam s spodbudnimi besedami vlila še več volje za nadaljnje delo.
Med počitnicami smo nastopile na prireditvah v občini Dornava. Na Polenšaku ob Prazniku žetve, v Žamencih na Gobarskem prazniku, v Dornavi na Ltikarskem in občinskem prazniku, kjer sta naši članici Karmen in Sanja tudi predstavili svojo točko. V mesecu septembru smo bile tudi na Ruški nedelji, kjer smo nastopale s pihalno godbo Paloma.
13.11.	smo s pihalno godbo Dornava nastopile v občini Gorišnica, kjer je bilo srečanje podravskih županov in naše vlade.
V novem šolskem letu smo postale samostojno društvo. Sprejele smo svoj statut in žig MTPK (mažoretni, tvvirling in plesni klub) Dornava. Nadaljevale smo po skupinah, ki so se formirale v 6 skupin:
*	Sončki - plesni vrtec pod vodstvom Karmen Ciglar
*	Balončki - začetna skupina pod vodstvom Klavdije Majcen
*	Pokice - mažoretna skupina pod vodstvom Sare Cenar
*	Pikice - mažoretna skupina pod vodstvom Maje Arnuš
*	Zvezdice - tvvirling kadetinje pod vodstvom Karmen Ciglar
*	Pink Panter - tvvirling seniorke pod vodstvom Karmen Ciglar.
17.11.	smo mažoretke imele delavnice, kjer smo izdelovale novoletne voščilnice skupaj z našimi starši. Voščilnice smo poslale vsem privatnikom in društvom v j občini ter županu.
Zahvala za dosedanje delo gre Tamari Kokot, ki je z j nami plesala 4 leta in bila trenerka skupine Pokice.
Ker pa se bliža veseli december, se zelo pridno pripravljamo na našo 3. prireditev " Z mažoretkami v novo leto", zato vas prisrčno vabimo, da se je udeležite.
Z mažoretnim in tvvirling pozdravom
Maja Arnuš
PGD POLENŠAK
V drugi polovici leta je bilo naše društvo prav tako aktivno kot v prvi polovici. Konec junija smo uspešno izpeljali tekmovanje, na katerem je sodelovalo 18 desetin. Po tekmovanju je bila veselica.
Novomašnik gospod Ciril Čuš je letos poskrbel za največji dogodek v kraju. Sodelovali smo pri pripravah, na sami novi maši in po njej.
Ob prireditvi Turističnega društva Polenšak Prazniku žetve smo prav tako pomagali. Urejali smo tudi promet in parkiranje, kar ni bilo enostavno, kajti toliko avtomobilov kot takrat še ni bilo parkiranih na Polenšaku.
Gradbeni odbor novega gasilskega doma na Polenšaku se redno sestaja. Zdaj poteka urejanje dokumentacije.
Na operativnem področju je bilo ogromno dela. Pomagali smo pri gašenju požara na stanovanjskem objektu v Mezgovcih ob Pesnici.

gasilci
Ženska in moška desetina sta sodelovali na tekmovanju hitrostne hidrantne vaje, ki je bila v sklopu lige.
V oktobru - mesecu požarne varnosti - smo 5. 10. sodelovali na vaji v Zavodu za usposabljanje delo in varstvo dr. Marijana Borštnarja Dornava. 6. 10. pa smo izvedli i društveno vajo - požar na stavbi KZ Polenšak in po vaji družabno srečanje za vse člane društva. 21. oktobra smo j sodelovali na vaji, ki je potekala na bencinski črpalki v Juršincih in 28. 10 na vaji, ki je bila izpeljana na gasilskem domu v Bresnici.
Letos smo sodelovali na štirih vajah, kjer je bilo na vseh vajah poudarek na evakuaciji ljudi iz stavb. Opravili smo pregled vseh hidrantov v našem požarnem okolišu, redno urejali in vzdrževali orodišče, opremo in vozila ter čistili okolico gasilskega doma.
Kot je že v navadi, bomo ob koncu leta obiskali vse naše krajane in jim ponudili koledarje.
Vsem občankam in občanom pa naj prihajajoči božični in novoletni prazniki prinesejo notranjega miru in veselja.
Z gasilskim pozdravom - NA POMOČ!
Milena ŠIRC
Športno društvo Dornava v letu 2007
Po zamenjavi vodstva Športnega društva na volilni konferenci januarja letos smo se v leto 2007 spustili zelo ambiciozno. Imeli smo velike načrte in lahko povem, da smo uresničili skoraj vse in še več...
NAMAKALNI SISTEM...
Glavna pridobitev društva je ureditev nujno potrebnega namakalnega sistema na nogometnem igrišču. Na projekt smo se začeli pripravljati že spomladi, ko smo v objekt napeljali trifazni tok in poglobili obstoječi studenec. Takoj po končanem prvenstvu smo na igrišču vkopali cevi in zalivalnike ter uredili črpališče. Način in trajanje zalivanja je mogoče nastaviti v omarici krmilnega mehanizma.
Namakalni sistem
Za pomoč se moram zahvaliti g. Borisu Lajh in g. Feliksu Žižek, ki sta bila idejna vodja projekta pa tudi sicer sta nam ogromno pomagala z materialom, delom in znanjem. Vse potrebne izkope je opravil g. Ciglar Branko osebno in s svojimi zaposlenimi. G. Janžekovič Peter je uredil črpališče, g. Čuš Robert je pomagal pri montaži krmilne omarice, desetina PGD Zamenci pa je pomagala pri izčrpavanju vode iz studenca. Piko na i je dodal še g. Hanželič Franc, ki je prispeval pokrov studenca z zračenjem. Vsi omenjeni so svoje storitve opravili sponzorsko, za kar se jim iskreno zahvaljujem. Zaključna dela pri saniranju igrišča in okolice smo opravili člani društva ob pomoči Kluba mladih in ostalih prijateljev nogometa.
OSTALO...
Spomladi smo uredili klopi za navijače. Material za klopi nam je podaril g. Kokol Peter. Zaradi prostorske stiske smo nabavili kontejner za orodje in kosilnico. Pri njegovem popravilu in ureditvi nam je v veliki meri pomagal g. Petek Ciril. S pomočjo g. Slodnjak Mirka, ki je prispeval barvo, smo prebarvali ograjo okrog igrišča in omenjeni kontejner. Prepleskali smo tudi notranje stene objekta. Pridobili smo kar nekaj novih sponzorjev in donatorjev. Aktivno smo sodelovali na vseh občinskih akcijah in prireditvah. V izdelavi je internetna stran ŠD Dornava, na kateri želimo svoje navijače obveščati o dogajanju v društvu. Po naročilu MNZ Ptuj smo uredili nove športne izkaznice za igralce.
Prebarvana ograja in klopi za navijače
S pomočjo občine, sponzorjev in posameznikov smo storili vse, da bi našim nogometašem zagotovili čim boljše pogoje za treninge in tekme.
NOGOMET...
Ob vsem omenjenem nismo v nobenem trenutku pozabili na svoj osnovni namen - nogomet.
Cicibani do 8 let
V MNZ Ptuj tekmujemo s petimi selekcijami. Organizirali smo približno 100 uradnih nogometnih tekem in 2 turnirja v malem nogometu. Vse ekipe nam je uspelo okrepiti z
Cicibani do 10 let
novimi igralci. Ustanovili smo dve selekciji cicibanov (do 8 in do 10 let) in selekcijo žensk. S tem smo po eni strani omogočili našim otrokom in ženskam treniranje in igranje nogometa pod strokovnim vodstvom, po drugi strani pa smo si zagotovili prihodnost.
Pri tem je potrebno poudariti, da smo eden redkih krajev v Sloveniji z žensko ekipo in, da želijo ženske v naslednjem letu nastopiti v 1. slovenski ženski nogometni ligi. Mihaeli Arnuš je zaenkrat uspelo zbrati 30 punc in žena, ki zagnano trenirajo in so se aktivno vključile v društvo.
NK Dornava ženske
Po jesenskem delu prvenstva smo najbolj ponosni na ekipo starejših dečkov, ki jo vodi trener Jani Arnuš. Starejši dečki na tekmovalni lestvici brez izgubljene j točke premočno vodijo. Uspeh te ekipe nam je potrditev, da v društvu z mladimi dobro delamo in da se lahko veselimo prihodnosti
Prvaki jesenskega dela - starejši dečki
Ekipa Odigran Zmage Neodlo- Porazi Dani Prejeti Točke krog	ceno	zadetki zadetki
1 Dornava	9	9	0	0	51	1	27
2 Cirkulane	9	7	1	1	61	7	22
3 Zavrč -							
Poli Drava	9	6	2	1	55	8	20
4 Središče -1	9	5	1	3	32	39	15
5 Ormož	9	4	1	4	24	17	13
6 Rogoznica	9	4	1	4	29	33	13
7 Markovci	9	3	1	5	32	39	10
8 Gorišnica	9	2	0	7	11	54	6
9 Tržeč -1	9	1	0	8	20	61	2
10 Hajdina	9	0	1	8	9	65	1
Lestvica starejših dečkov po jesenskem dela
ZAHVALA, VABILO, ČESTITKA...
Ob koncu za nas uspešnega leta se zahvaljujem Občini j Dornava, sponzorjem, članom društva, navijačem in vsem, ki so društvu kakorkoli pomagali.
Navijače in prijatelje dornavskega nogometa pozivam, da pridejo na občni zbor, ki bo v soboto, 26. 1. 2008, in j na tekme spomladanskega dela nogometne sezone. Vsi, j ki se nam želite pridružiti v društvu, ste pri nas vedno dobrodošli.
Vsem, ki na kakršen koli način delujete v društvu oziroma mu pomagate, občanom in občankam želim vesele praznike in uspešno prihajajoče leto 2008.
S športnim pozdravom Tomo Viher \
Športni dan in helikopter
Meseca aprila smo imeli v šoli športni dan. Ta športni dan je skupaj s šolo pripravila GZO Dornava in k sodelovanju povabila Slovensko vojsko.
Cilj našega športnega dne je bilo letališče Moškanjci, kamor smo se ob reki Pesnici odpravili kar peš. Tam so nam gasilci predstavili gasilsko opremo, ki jo večinoma že poznam, zato me je bolj zanimala vojaška oprema, delovanje vojske in varovanje Slovenije. Izvedela sem nekaj novega in zanimivega, lahko pa sem se tudi sama postavila v vlqgo vojakinje, si pomerila vojaško obleko in si nadela vojaški nahrbtnik za na pot, v katerega spravijo svojo prtljago. Predstavljenih nam je bilo še nekaj drugih vojaških stvari, od terenskega avtomobila do vojaškega topa in stvari za iskanje min. Verjetno pa smo vsi, vsaj jaz, največ pozornosti posvetili vojaškemu helikopterju, ki služi za reševanje ponesrečencev v gorah in gašenju večjih naravnih požarov. Ker pa je moja družina povezana z gasilstvom in s tem tudi jaz, sem po končanem ogledu lahko skupaj z očetom ostala na letališču in se popeljala z vojaškim helikopterjem. Občutki so bili dobri, čeprav na začetku malce vznemirljivi. Med vožnjo sem si iz zraka ogledala lepo pesniško dolino, celotno občino in Slovenske gorice.
To je bilo nekaj utrinkov iz gasilsko-vojaškega športnega dne, ki mi bo ostal v lepem spominu.
Mladinka PGD Dornava: Tamara Kondrič
Otrok policist
V petek, 21. septembra 2007, sva se dva učenca iz naše šole, ki obiskujeva prometni krožek, udeležila akcije Otrok policist. Šla sva na policijsko postajo Ptuj, kjer sta naju pričakala in sprejela dva policista.
Tam sta čakala tudi dva učenca iz druge šole, ki sta se tudi udeležila te akcije. Ko smo se spoznali, smo odšli na ogled policijske postaje. Pospremili so nas v sejno sobo, kjer nam je komandir policijske postaje razložil, kaj bomo tisti dan počeli. Sledil je ogled pisarne, kjer nam je policist predstavil in pokazal njihova orožja in drugo. Ogledali smo si tudi njihove zapore in vozila.
Po predstavitvi so nas policisti vzeli s sabo na vožnjo s policijskim vozilom. Peljali smo se po vaseh občine Dornava, tudi mimo naših domov. Med vožnjo smo se ustavili in merili hitrost voznikov z radarjem. Pot nas je nato vodila nazaj na policijsko postajo.
Dan je bil zelo zanimiv, saj sva veliko izvedela o opremi in o delu policistov v pisarni in na terenu.
Ure skupnega druženja so kar prehitro minile. Poslovili smo se z željo, da nam v bodoče pripravijo še kaj podobnega.
Denis Kukovec, 9. b David Čeh, 8. a
Požar na morju
Ker še sam nimam izkušenj, sem o tem povprašal moje starše. To, kar bom opisal, se je zgodilo leta 1987, ko še mene ni bilo.
Starši so mi povedali: "Bila sva na dopustu blizu Makarske na Hrvaškem. Bilo je v začetku septembra in vreme je bilo čudovito. Nastanjena sva bila v kampu, v avtodomu. Vsak dan sva se hodila kopat nekaj kilometrov stran, kjer ni bilo toliko ljudi. Morje je bilo zelo toplo in čisto. Dnevi so prehitro minevali. Neke noči sva se oba naenkrat zbudila. Zunaj je bilo zelo temno, vendar sva slišala, da se ljudje nekaj pogovarjajo. Bili so vznemirjeni, zato sva stopila pogledat, kaj se dogaja. Bilo je zelo neobičajno, ker so bile vse druge noči vedno mirne in tihe. Ko sva prišla nekaj metrov od prikolice, sva na desni strani zagledala rdeč sij. Takoj smo vedeli, daje požar. V tistem hipu pa se je po kampu pripeljal vojaški avto, s katerega so razglašali, da se je treba takoj umakniti iz kampa. Hitro sva svoje stvari zmetala iz prikolice v avto in se odpeljala po cesti, kamor so nas usmerjali vojaki. Na severnem delu kampa so podrli ograjo, da smo se lahko z avtomobili odpeljali na varno. Ko smo bili dovolj oddaljeni od kampa, smo parkirali avtomobile. Šli smo gledat, kaj se dogaja. Požar je zajel veliko površino grmičevja in trave, ki je segala tik do kampa. Ker je bila noč, so bili plameni še toliko bolj vidni. Pihala je močna burja, kar pa gasilcem ni prav nič pomagalo. Gasilci in vojaki so posekali precej dreves in skopali jarek ob robu kampa. S tem so rešili šotore in prikolice tako, da se nikomur ni nič zgodilo. Ljudje so bili kljub temu zelo prestrašeni. Zaradi varnosti nismo smeli nazaj v kamp do poldneva, ko je gasilcem uspelo omejiti požar. Gasili so še ves dan, da veter ne bi razpihal žerjavice. Čez noč so postavili stražo, ker je veter še vedno močno pihal. Po preiskavi so ugotovili, daje bil za požar kriv odvržen ogorek. Kriva je bila malomarnost, kar je velikokrat vzrok požarom. Na srečo v tem požaru ni bil nihče ranjen."
Še danes se sprašujemo, kaj bi brez gasilcev.
Nejc Gradišer, 7. a OŠ Dr. Franja žgeča Dornava
Požar v avtu moje babice in dedka
Bilo je hladno januarsko popoldne, ko sta se dedek in babica vračala v Nemčijo.
Peljala sta se proti Mariboru, ko jima je začelo nekaj smrdeti po dimu. Mislila sta, da smrdi iz avta pred njima. Po nadaljevanju poti je bolj smrdelo. Nato sta se ustavila in izstopila. Opazila sta, da je pod avtom velik plamen. Poklicala sta gasilce in med tem časom, ko so čakali na gasilce, sta se ustavili dve osebi z avtomobilom, ki sta
poskušali s svojim gasilnim aparatom pogasiti ogenj, vendar jima to ni uspelo, kajti plamen je bil ogromen. Prišli so štirje gasilski avtomobili. Strah gasilcev je bil, da bo avto eksplodiral. Gasili so dobro uro, kajti ogenj ni in ni hotel ugasniti. Babica in dedek sta bila tako prestrašena, da nista mogla prav hoditi. Prišli smo jim tudi mi na pomoč. Ko so gasilci pogasili avtomobil, ga je vlečna služba odpeljala. Avtomobil so popravljali več kot pol leta.
Vedno, ko se dedek in babica usedeta v avto in se peljeta v Nemčijo, imata strah in mi tudi.
Dominik Korpič, 7. a OŠ dr. Franja Žgeča Dornava
Požar v Mezgovcih
Bilo je oblačno vreme. Posedala sem v sobi in gledala TV. Naenkrat zaslišim gasilsko sireno. Pogledala sem skozi okno in videla, da je več ljudi teklo mimo naše hiše. Tudi sama sem se odpravila za njimi.
Že ko sem stopila iz hiše, sem zagledala gost črn dim, ki se je valil po vsem letališču. Mislila sem, da so zgoreli hangarji na letališču. Kmalu sem ugotovila, da gori stanovanjska hiša v bližini letališča. Množica ljudi je požar opazovala iz varne razdalje, kar od pesniškega mosta. Na požarišče so prihajali gasilski avtomobili različnih gasilskih društev. Mi smo jim samo kazali pot in pazili, da jim ne bi bili v napoto. Prizor na gorečo hišo je bil zelo pretresljiv, posebej, če sem si predstavljala, da bi tako lahko gorela naša hiša. Preden so gasilci začeli z gašenjem, smo opazili, da je ogenj že izbruhnil skozi okna. Kljub temu da so se gasilci zelo trudili z gašenjem, je ogenj žal uničil hišo, ker je ogenj preveč napredoval, preden so bili obveščeni o požaru. Po nekaj urah so gasilci uspeli pogasiti ogenj. Nato so ostali na pogorišču še celo noč, da ne bi ogenj ponovno izbruhnil.
Pri tem žalostnem dogodku smo lahko videli, kako pomembno je, če ogenj dovolj hitro opazimo in to pravočasno sporočimo na številko 112. V požaru v Mezgovcih je bil na žalost požar opažen prepozno.
Lara Šacer, 7. b OŠ dr. Franja Žgeča Dornava
26. december -Dan samostojnosti
Naša domovina, Republika Slovenija, šteje 16 let starosti: Osamosvojila se je 25. junija 1991. leta. Osnova za osamosvojitev pa je bil plebiscit, ki je bil izveden 23. decembra 1990. leta. Rezultati plebiscita so bili razglašeni 26. decembra 1990. Na plebiscitu 23. decembra 1990 se je za samostojno in neodvisno državo odločilo 88.5.% vseh volilnih opravičencev. Tako je 26. december DAN SAMOSTOJNOSTI.
Pred tem so naši starši živeli v zvezni državi Jugoslaviji. Veliko sem slišal pri pouku zgodovine o osamosvajanju Republike Slovenije, ogledali smo si tudi DVD Slovenija na barikadah. Pripovedovali so mi starši in stari starši, kako je potekalo osamosvajanje Slovenije. Vem, da je ob razglasitvi odcepitve, izstopu Slovenije iz Jugoslavije, 25. junij 1991, po slovenskih mejah in ozemlju Slovenije posegla vojska zvezne države, JLA. Vem, da sta se slovenska Teritorialna obramba in policija
22

Glasilo občine ) U)(f

19. december 2007
spopadli s pripadniki JLA, da je vojaški spopad trajal deset dni. Za samostojno Slovenijo so bile potrebne tudi človeške žrtve in nastala je velika materialna škoda.
Obiskujem deveti razred. Zame je življenje v moji domovini, Republiki Sloveniji, lepo. Živimo v miru. Mladi sanjamo o prihodnosti. Zame je moja domovina zelo lepa. Ima veliko naravnih lepot. Bistre reke, neskončno lepa žitna polja, prijazni griči, zasajeni z vinsko trto, sadovnjaki in gozdovi, so zame najlepši. Razprostirajo se lepa hribovja in tudi čudovitega visokogorskega sveta ne manjka. Ponosen sem na naš Triglav in na Jakoba Aljaža, ki ga je leta 1895 odkupil od tujcev. Veliko lepot naše domovine sem si že ogledal. Čudoviti slap Savica je nekaj enkratnega, ko voda prihaja iz skale in pada v globino, kjer nastane reka Savica, ki teče v Bohinjsko jezero.
Pa tudi Blejsko jezero je nekaj posebnega. Strmo naj jezerom se dviga grad. Pa sredi jezera otok. Pa ladjica, s katero te popeljejo k cerkvici z zvonom želja. Poseben vtis je name naredila naša prestolnica, Ljubljana. Ogledal sem si jo z razglednega stolpa na Ljubljanskem gradu.
Naša država ima tudi morje, pristanišče, soline, marine. Lep biser moje domovine je presihajoče Cerkniško jezero. Še bi lahko našteval.
Zelo sem ponosen, da bo Slovenija s 1. januarjem 2008 začela predsedovati Evropski uniji. To je poseben dogodek. Upam, da bo Slovenija dobro vodila Evropsko unijo. Želim, da bi jo od vseh držav, ki so jo do sedaj vodile, najbolje vodila prav Slovenija. Zato bodimo Slovenci to kar smo, prijazni, dobri organizatorji in gostitelji. Sedaj je priložnost, da nas bodo še bolj spoznali po Evropi in Svetu. Ob predsedovanju EU naša država ne bo več mala država. Ampak bo kar glavna država v Evropi.
Ob bližajočem prazniku, 26. decembru - DNEVU SAMOSTOJNOSTI želim, da se vsak izmed nas spomni na osamosvajanje Slovenije in državni praznik tudi lepo in praznično preživi.
Nino Pukšič 9. a
300 let
BAROČNEGA DVORCA DORNAVA
Zlata medalja
ob 16. obletnici poslovanja
Ob velikem dosežku našega malega podjetja na | letošnjem in lanskem mednarodnem ocenjevanju mesa in mesnih izdelkov na kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni smo v ostri mednarodni konkurenci osvojili z našim najbolj prepoznavnim izdelkom, kmečko tunko, najboljšo oceno med vsemi, kar nam je lani prineslo lep uspeh, srebrno medaljo, letos pa še bistveno večji, zlato medaljo, ki smo jo osvojili kot edino podjetje za izdelek meso iz tunke.
Obenem smo sodelovali na srečanju pridelovalcev kranjskih klobas v Sori pri Medvodah, kjer smo se v širši konkurenci velikih slovenskih proizvajalcev klobas zelo dobro odrezali.
Naše družinsko podjetje, ki uspešno posluje že 16 let, obsega prodajo svežega mesa, preverjeno in izključno slovenskega porekla, od dobro znanih okoliških rejcev,
I zaklano v bližnji registrirani klavnici in prodajo mesnih izdelkov iz lastne predelave. V sklopu proizvodnih prostorov je urejena tudi prodajalna, mesnica, v kateri Vas s svežim mesom, lastnimi domačimi izdelki, pričakujemo ; vsak dan, razen ob ponedeljkih. Naša predelava je znana predvsem po zelo dobri kmečki suhi salami, domačih hrenovkah, prekajenih domačih klobasah, vsekakor pa j morate poizkusiti, v kolikor še seveda niste, naš tatarski | biftek, za katerega verjamem, da se po njega še vrnete.
Po naročilu pripravimo tudi domače narezke, katerih | glavna značilnost je naša tunka. Kmečka tunka je naša specialiteta in namenoma je do zdaj še nisem omenjal, saj bi o tem favoriziranem, vsekakor najbolj prodajanem izdelku pri nas, rekel nekaj več besed.
Kaj sploh je tunka?
Tunka je vsekakor tradicionalen izdelek z zelo lepo I zgodovino, ki je geografsko j vezan na širšo regijo Prlekije.
Je poltrajni suhomesni izdelek, narejen po tradicionalnem načinu proizvodnje, ki je v osnovi enaka, v podrobnostih pa se od proizvajalca do proizvajalca kar močno razlikuje. Torej zaradi priprave, hranjenja, gastronomskih značilnosti in jedilne kakovosti jo uvrščamo med slovenske narodne posebnosti. Priprava mesa za tunko je sestavni del naše kulturne dediščine in je živa vez sedanjosti s preteklostjo. V mesarstvu Valenko proizvajamo kmečko tunko, ki ima nekaj svojih specifičnih lastnosti, značilnih predvsem za tehnološki postopek proizvodnje in se odražajo v končnem okusu oziroma aromi izdelka. Vsekakor proizvodnja tega izdelka ni nobena naša skrivnost, faze tehnološkega postopka pri nas pa si sledijo po vrstnem redu:
Izberemo kose prašičjega mesa brez kosti stegna, pleča, hrbta, ledij ali vrata. Najprej jih primerno oblikujemo, nato suho solimo, čez nekaj dni pa razsoljeno meso prelijemo s pripravljeno solnico. Po večkratnem prelaganju je meso zrelo za kuhanje po 3 - 4 tednih. Sledi torej termična obdelava s kuhanjem, ohlajanjem, nato pa zlaganjem mesa v zaseko, ki je predhodno pripravljena z obarjanjem trde hrbtne slanine, hlajenjem Ie-te, mletjem in soljenjem. Tako pripravljeno meso mora v zaseki zoreti vsaj 1 mesec, šele tedaj je pripravljeno za pakiranje in prodajo.
Skrivnost je morda le v tem, da resnično uporabljamo klasičen domači postopek naših staršev, starih staršev, v katerega edino zaupamo in ga garantirano nikoli ne bomo posodabljali z raznimi vmesnimi industrijskimi fazami, ki zagotavljajo cenejšo proizvodnjo, ker nas je ta tehnologija dovolj prepričala s svojo kvaliteto in prinesla resnično velike rezultate.
Tu n ko je torej začel izdelovati kmet iz severovzhodnega konca Slovenije z enim samim namenom - ohraniti meso čez leto. Dobro vemo, da takrat hladilnikov sploh še niso poznali, kaj šele, da bi jih uporabljali. Ker pa so tisti čas meso jedli le redkokdaj, so pač soljeno meso termično obdelali in ga potopili v leseno posodo, t.i. tunko in ga zalili s pretopljeno mastjo. Le na tak način so kmetje meso obdržali do naslednjega domačega praznika, do kolin.
Zakaj govorim o tem?
Predvsem zato, ker naša kmečka tunka ni začela nastajati pred samo šestnajstimi leti, ko smo se začeli ukvarjati s to obrtjo, naša tunka izvira daleč nazaj in se razvija že ogromno let, saj se je moj oče s to tehnologijo zelo podrobno seznanil od svojih staršev, jo razvil v potankosti in mi tako zaupal velik kapital, ki ga bom poskušal čimbolj ohraniti našim naslednikom in vnovčiti na širšem domačem trgu.
Obenem mi dovolite, da Vas vse skupaj povabim v našo prodajalno, kjer se lahko prepričate v resnično kakovost naših storitev, vsem občankam in občanom občine Dornava pa želim miren božič in vse dobro v letu 2008.
Jurij Valenko
Potovanje na Sicilijo
Vroč poletni dan je bil v četrtek, 23. avgusta 2007, ko smo se ob 18. uri odpravili v neznano, polni radovednosti in pričakovanj pa tudi s kančkom strahu, saj je bilo od vsepovsod slišati, da na Siciliji gori.
Res je gorelo, toda upali smo, da bodo ogenj pogasili prej, kot bomo mi tam. Tako je tudi bilo. Opazovali smo samo ogromne požgane površine in neprecenljivo škodo, ki je nastala. Vse to nas ni spravilo v slabo voljo in v veselem razpoloženju smo potovali našemu cilju naproti. Drugo jutro smo prispeli v Neapelj, v največje mesto v Južni Italiji. Ogledali smo si znamenitosti mesta, nato pa nadaljevali pot do nekdanjega mesta Pompeji, ki sta ga uničila prah in pepel ob izbruhu danes že ugaslega vulkana Vezuva. Mnoge znamenitosti so danes že očiščene in restavrirane. Sledila je dnevna vožnja skozi gorato Kalabrijo do Messinske ožine.
Ob čudovitem razgledu smo se ob morju na višini več kot tisoč metrov približevali pristanišču, od tam pa s trajektom preko ožine na Sicilijo. Sledila je večerja in nastanitev v hotelu Tritone v mestu Giardini Naxos na vzhodni obali otoka Sicilija.
Naslednji dan smo imeli prosto za kopanje na plaži hotela, ob 17. uri pa smo si ogledali bližnje mesto Taormina, ki smo ga že ves dan lahko opazovali s plaže. Leži na pečini okrog tisoč metrov visoko in je najbolj romantično mestece na Siciliji z grškim gledališčem, številnimi cerkvami, palačami, vrtovi in parki.
V nedeljo, 26. avgusta, pa je sledil vzpon do vulkana na Etni. To je najlepše doživetje, ki ga lahko doživiš na Siciliji. Do t.i. "malih kraterjev" na višini 1900 metrov smo se odpeljali z našim avtobusom, naprej do višine 3100 metrov z gondolami in dalje do višine 3450 metrov z 12-sedežnimi terenci do naj večjega kraterja pod sam vulkan. Kraterje nastal ob zadnjem večjem izbruhu leta 2001. Lava je takrat zalila celotno okolico Etne in vse naprave okrog nje. Pot okrog kraterja je dolga cca. 2 km in iz velikega žrela na sredini se še vedno kadi. Na drugi strani samega vrha Etne smo opazovali gost žvepleni dim, kar je bil znak, da bo Etna v najkrajšem času bruhala. To se je res zgodilo že naslednjo nedeljo. Veselili smo se, saj smo Etno - to čudo narave - lahko doživeli tik pred izbruhom. Isti dan proti večeru pa smo si še na kratko ogledali Catanijo, največje mesto na vzhodni obali Sicilije.
V	ponedeljek smo se od našega hotela diagonalno odpeljali preko cele Sicilije na SZ skozi nasade limon, mandarin, nasadov zelenjave in drugih kultur do Palerma, glavnega mesta Sicilije. Sledil je ogled znamenitosti starega mestnega jedra ter katedrale v bližnjem Monrealu in njenih slavnih mozaikov. Zvečer smo se vračali ob severni obali Sicilije do našega hotela. Isti večer nam je hotel priredil "Sicilijanski večer", ki nam je ostal v še posebno lepem spominu. Zabavali smo se ob zvokih sicilijanske glasbe, ob dobrem vinu in prigrizku. Priskrbeli smo si tudi našo domačo "mafijo" s svojim "šefom" na čelu.
V	torek po zajtrku smo se odpravljali nazaj do Messine do trajekta in na celino. Sledila je celodnevna vožnja nazaj skozi Kalabrijo do večnega mesta - do Rima. Ko smo pred dvema letoma obiskali Rim, smo v fontano Di Trevi vrgli dva novčiča, enega za srečo in enega za to, da se bomo še kdaj vrnili v Rim. Res se je to zgodilo. Tokrat smo doživeli Rim ponoči, kar pa ima še poseben čar. Tudi sedaj smo v fontano - vodnjak vrgli novčiče, kdove, mogoče... Sledila je vožnje mimo Firenc, Bologne in Benetk do meje in prihod v Slovenijo.
Polni lepih spominov in doživetij smo se v sredo v popoldanskih urah vrnili domov na Polenšak in že skovali nov načrt, ki ga bomo uresničili v letu 2008.
Slavica FRAS
Bogat je, kdor se zadovolji s tem kar ima.
Kitajski pregovor
Biserna poroka zakoncev Čuš
Bisernoporočenca Marija in Janez ČUŠ iz Mezgovcev sta v krogu svojih otrok, vnukov, pravnukov, sorodnikov in prijateljev proslavila visok jubilej, 60 let skupne zakonske zveze, ki sta jo začela 21. novembra 1947 v cerkvi sv. Marjete v Gorišnici.
Marija je doma gospodinjila, mož Janez pa delal v tujini. V zakonu so se jima rodili štirje otroci (tri hčere in sin), zelo sta ponosna na šest vnukov, razveseljujejo pa ju tudi osem pravnukov.
Vsa srečna in čila povesta, da ju je v življenju doletelo veliko hudega pa tudi lepega in prijetnega. Ohranila sta medsebojno spoštovanje in ljubezen, kar je, kot pravita, poleg poštenosti in potrpežljivosti recept za dolgo skupno zvezo.
V	soboto, 24. novembra, sta v cerkvi sv. Doroteje imela slovesno sveto mašo.
V	imenu Občine Dornava bisernoporočencema iskreno \ čestitamo in želimo, da ohranita zdravja še na mnoga leta.
Marija Čuš, roj. Bezjak, in Janez Čuš sta se poročila 21. novembra 1947 v cerkvi sv. Marjete v Gorišnici. V zakonu so se jima rodili štirje otroci (tri hčere in sin). Imata šest vnukov in osem pravnukov.
Anica Vrabl
Klavir dr. Franja Žgeča
Slovenci radi pojemo in igramo. Tudi v Občini Dornava j je tako. Bogata glasbena zgodovina našega okolja se odraža v pevskih skupinah, ljudskih godcih in tudi dveh glasbenih šolah. Instrumenti so del glasbenega delovanja in klavir je eden starejših.
Ivanka Peteršič iz Dornave je leta hranila klavir, ki gaje dobila od pedagoga dr. Franja Žgeča in njegove hčere Magde, profesorice v Celju. Zaradi prostorske stiske doma gaje bila pripravljena oddati na primernejše mesto, ki smo ga našli v dvorcu Dornava.
Klavir: BOSENDORFER, KLAVIER ETABLISSEMENT G. ST1NGL VVIEN je pregledal g. Zlatko Munda in po posvetu s proizvajalcem bo podano mnenje o obnovi. Vsi nadaljnji posegi bodo storjeni v soglasju z lastnikom.
Selitev je opravil g. Ivan Starčič
Hvala gospe Ivanki Peteršič za ohranjanje zgodovinske stvari in pripravljenosti za to, da bo klavir služil za oglede in upamo da nekoč tudi za igranje.
Verjamemo, da je v Občini Dornava še mnogo takšnih ali drugačnih stvari, zato jih ohranjajmo in po možnosti ponudimo širšemu občinstvu.
Franc Zagoršak
Portret Franc Cvetko
V prvi polovico 19. stol. Smo Slovenci vstopili upravno-poli-tično razdeljeni na "vojvodino" Kranjsko, Koroško in Štajersko, "grofijo" Goriško s tržaškim ozemljem in "Slovensko okroglino"- Prekmurjem, takrat še na Madžarskem.
Kljub tej razdeljenosti so naši predniki v tem družbeno in duhovno zelo nemirnem ter hkrati plodnem času zmogli moči in pamet, da so rekli NE različnim nacionalizmom, ki so na obrobju današnje Slovenije ogrožali slovenstvo (npr. nemški in madžarski nacionalizem na slovenskem severu in severovzhodu), in rekli DA zedinjenju, enotnemu knjižnemu jeziku in nacionalni konsolidaciji. Zaradi vplivnejše vloge pri oblikovanju enotnega knjižnega jezika in nacionalnem konstituiranju je danes v šolski rabi in strokovni publicistiki kanonizirano ter s tem širši javnosti znano predvsem delo osrednjeslovenskih izobražencev, ki so v tistem času študirali na Dunaju (OŠ Ljubljana-Dunaj). Vendar je treba hkrati dodati, da je razgibano duhovno življenje med Slovenci v tistem času izoblikovalo dve prerodni gibanji, ljubljansko-dunajsko in mariborsko-grajsko. Žal je delo vzhodnoštajerskih izo-braževancev, ki so gimnazijo obiskovali v Mariboru in nato nadaljevali študij v Gradcu (OŠ Maribor-Gradec), širši publiki danes mnogo manj ali že sploh neznano.
Med tistimi vzhodnoštajerskimi izobraženci, ki so s svojim slovstvenim in narodno spodbudnim delom pripomogli k ohranitvi slovenstva in dvigu kulture med Dravo in Muro, je bil tudi Franc Cvetko, rojen 14. septembra 1779 v Dornavi, v ptujski župniji sv. Petra in Pavla. Po končani ljudski šoli v Ptuju je odšel na gimnazijo v Maribor, kjer mu je bil učitelj narodno zavedni Ivan Narat. V takrat še močno nemškem Mariboru je bil prav Narat eden redkih, ki so čutili in mislili slovensko ("...a slovenski čutil in misli ni nobeden, nego pred kakšnimi 60 leti edini učitelj verozakona na gimnaziji duhovnik Narat...",
D. Trstenjak, Zora 1872, 65). Zagotovo je tudi njegova zasluga, da so se Cvetko, Peter Danjko (leto za Cvetkom), Anton Krempl (dve leti za Cvetkom) in drugi dijaki navzeli slovenskega narodnega ponosa in zavesti ter ju pri svojem poznejšem delu prenašali naprej. Podobno je k temu pripomogla tudi "Societas slovnenca ", ki jo je na graški univerzi ustanovil J. N. Primie, da bi se člani izpopolnjevali v slovenščini, slovenskem slovstvu in duhu. Cvetko je, ko je v Gradcu študiral bogoslovje, postal član tega združenja. Ko se je v domovino vrnil kot duhovnik, je s svojim znanjem, govorniško nadarjenostjo in narodnostno vnemo budil narodnostno zavest med štajerskimi Slovenci.
Med duhovnikovanjem v različnih krajih (orginiran 18. septembra 1813 v Sv. Andražu na Koroškem, kaplan v Ljutomeru do oktobra 1814, nato duhovnik pri Sv. Lovrencu v Slovenskih goricah, pri Sv. Marjeti pri Pesnici, v Ptuju, nazadnje v Ljutomeru) je zaslovel kot odličen govornik in Matija Slekovec ga je v svojih predstavitvah njegovega življenja in dela imenoval "slovenski Cicero".
Polega govorniškega mojstrskega kronista takratnega kulturnega življenja na slovenskem Štajerskem omenjajo tudi Cvetkove poklone pesniški muzi. Žal se je njegova pisana zapuščina porazgubila, tako, da so za njim ostali le natisi nekaj njegovih pridig in dve pesmi na koncu Murkove izdaje Volkmerjevih pesmi (1836).
Bolj kakor njegovo poznejše delo je bilo slovstveno in jezikoslovno plodno graško obdobje, za katerega so sodobniki izpričali, daje prevedel Nasleduvanje nemških pesmi za obvarnike slovenske (181) in poslal Kopitarju oceno Šmigočeve gramatike (1812). Prav zaradi dejavnosti v tem obdobju mu je verjetno Modrinjak ob mašniškem posvečenju leta 1813 namenil to pesem z akrostihom.
Zadnji človek je na sveti, ki svoj rod za nič drži, zapstonj so mu rožni cveti, njemu nikaj ne diši.
Ti prijatelj Cvetko jesi, materne dežele cvet, z Dornavske , kamenske vesi Z lukom zrejen, pa oplet.
V nadrih maternih se zhrani, v njeno j reji se zredi, mačoho oslapno hrani, mater pa za nič drži.
Kokol nesi med pšenicoj, ščipek raseš zmed kopriv, kokoI ztrga se že z klicoj, Ščipek pa je ves pikljiv.
Erjav kakti Jedež bodi, naj te pes za plotom je, med Slovence naj ne hodi, ki je prav Slovenec ne.
O, kak ja želim vam vživat dugo podmesečni svet. Primic, Šmigoc, Cvetko vivat, dosti,dosti dugo let!
Morda Cvetko ni povsem izpolnil upov, ki so bili vanj položeni zaradi njegovih talentov in narodnostne vneme za časa študija v Gradcu in kakor izzvenevajo iz Modrinjakovih verzov. Vendarle pa lahko zapišemo, daje kljub rahli nacionalni dezorientiranosti v prelomnih letih.
Okrog 1848 ( bil je v stikih z ilirci, čeprav se ni povsem strinjal z Gajem in Vrazom) in kljub verski nestrpnosti (iz Ptuja je moral zato, ker ni dovolil pokopa poštarja prostestantske veroizpovedi, pobegniti pred jezo meščanov), ki ju omenjajo kronisti, s svojo govorniško besedo budil narodnostno zavest med vzhodnoštajerskimi Slovenci v narodnostno-kulturno zelo občutljivih in prelomnih časih ter tako dodal svoj drobni kamenček v mozaik slovenstva in kulturnega napredka v tem koncu Slovenije.
Franc Zagoršak
Penzionistova molitev
Penzionist molitev moli:
"bem vam mater", bem vam boga!" ko ga - poleg starih ■ muči nova spet nadloga.
Bog, ki skoz in skoz že gluh je za molitev vse pobožne, ki ne zmeni se za prošnje, za vse vzdihe in za tožbe.,
kar na mah uho nastavi skoz oblake gromko pravi:
Kdo tam spodaj na grešni zemlji tak grdo, grobo preklinja?
Kdo se greha ne boji in čnemu se zlodju udinja?
Ga v pekel jaz dal bom vreči In na živem ognju speči!
Penzionist se zdaj prestraši, vidi, da je v grdi kaši:
"Ljubi Bog, Oh ne zameri, rajš poglej, pri moji veri, kak, godi se penhzionistu, res zaguljeno, pri svetem Krstu!
Bogec, če bi ti tako oplet, če bi Kristus vladal sam poslej, tebe pa lepo kar v nič bi del, no, kako bi ti bilo, povej!
Če bi Kristus tebi penzijo Dal tako piškavo, bi bil vesel?
Če ti sredi meseca bi zmanjkalo in še za špricar ne bi imel?
Kar verjemi, dragi Bogec,
Tudi ti bi grdo klel!
Me zanima, kaj bi rekel ti, če bi v nebesih cene dvignili za kakih petdeset procentov spet, tvojo penzijo pa zvišali za kilavih - odstotkov pet!
Zdaj razumeš, ljubi Bogec, da sem večkrat slabe volje, ker ne kaže nič na bolje!
Se zamisli bog nebeški, tuhta, čoha se po glavi, potlej dobrohotno pravi:
"To so res problemi težki"!
Če tam doli mladi ne vedo, da penzija tud njih zadela bo, mnogo prej, kot mislijo, -potem ne da se nič storiti, ni vredno se za to jeziti.
Penzionist, prijatelj moj, veš kaj,
Pusti vse tam doli in pridi že kar zdaj k meni sem gor, v sveti raj!
"O ne, ne še zdaj!"
Jaz ne grem še v sveti raj!
Penzionist ogorčeno zavpije in v bife najbližnji brž zavije.
In si špricar naroči in kozarcu svojmu govori:
"A vseeno na tem norem sveti lepo je živeti!
Še dolgo si želim
tu doli jaz ostati, pa četudi
moral si bom - vedno znova pas zategovati!"
Dr. Vlado Peteršič
imimuim.
Od ljudi ne smeš pričakovati Preveč dobrega. Bodi vesel, če Ti ne storijo nič žalega.
M. Herbert
Osebnost je to, kar ostane od Nekoga, ko mu odvzamemo Funkcije, odličja in naslove.
IVolfgang Herbst Nemški pisec
■ r- lOasilto
Uti-ru-r/u
Izdajatelj: Občinski svet Občine Dornava
Uredništvo: Franc Slodnjak, Stanislav Ciglar, Franc Zagoršak,
Martina Horvat in Viljem Mar
Glasilo prejemajo vsa gospodinjstva v Občini Dornava brezplačno
Medij GLASILO OBČINE DORNAVA je vpisan v razvid medijev pod zaporedno številko 314.
Naslov uredništva: GLASILO OBČINE DORNAVA,
Dornava 135/a, 2252 DORNAVA
Telefon: 02 754 01 10
Časopis GLASILO OBČINE DORNAVA izhaja v nakladi 820 izvodov
Lektorica: Terezija Majcenovič
Za izdajo odgovoren: Viljem Mar
Oblikovanje in Tiskarna GRAFIS, priprava za tisk: Požeg 4, RAČE
Tisk: GRAFIS TISKARNA RAČE
Dan odprtih vrat
Občine Dornava
mmrnimm
IH STORITVE Z GRADBENO MEHANIZACIJO
Branko Ciglar, s. p. Dornava 117 d S 02/755 04 11 GSM: 041 692 033
1
7'
M
Srečno 2008!
SLIKOPLESKARSTVO
IZDELAVA FASAD R D F I X
Janez Cigula, s.p. Dornava 106 a 2252 Dornava
Tel.; 02/755 33-41 GSM; 041/771 915

AAS
AVTOSERVIS
AVTOLIČARSTVO
AVTOKLEPARSTVO
MIROSLAV SLODNJAK s.p.
Dornava 24 Tel.: 02/755 25 31 GSM: 041/755 253 E-mail: slodnjak@gmail.com
Vesele /Božične praznike in srečno I lovo leto
■inf
suMSmišMumii)

2252 Dornava 54 Tel./fax.:02/755 01 91 GSM: 041/699-334
ZA VAS IZDELUJEMO:
-	kovinska vrata in ograje,
-	kovane ograje,
-	kovane okenske križe,
-	kandelabre, od 1 m do 10 metrov višine
-	ter najrazličnejše ključavničarske in kovaške izdelke po naročilu.
Se priporočamo in Vam želimo SREČNO 2008!
lik®
LU KARIJA to ur s
Milan Belšak, s.p.
Mezgovci ob Pesnici 4 2252 Dornava
GSM: 041/793-451
Srečna I&&8I
C	^		^ASTh	f!
MESAR5TVOW VALENKO			
Jure Valenko, s.p.			
Dornava 32/a		KROVSTVO, KLEPARSTVO SPLOŠNA GRADBENA DELA	
2252 Dornava		POSREDNIŠTVO	
S 02/755 03 01		Janez Lah, s.p. Mezgovci ob Pesnici 70/c	
Obiščite nas in se prepričajte o		2252 Dornava Tel.: 02/755 74 21, faks: 02/755 74 20 GSM: 041/375-838 ■6BRARD« :	ROSER	
naši kvaliteti!		CREATON >, KLOBER	m-lžl-rJ.HJ	
Srečno 2008!		kvuf Villas ® Jungmeier	
		Srečno MOŠ	
Kovačec
proizvodnja okrasnega grmičevja, sadik za balkone in enoletnic za cvetlične grede, urejanje okolic, skalnjakov,...
Jožica Kovačec Tel.: 02/755 1711, GSM: 041 345 746
Srečno 2008!
MESARSTVO HERGA, d.o.o.

MEZGOVCI 67/A 2252 DORNAVA ®02/754 01 16
^ ^
SE PRIPOROČAMO!
Smem 2008;