NOVIC all=vc» «ni^i0S ‘:^ dV* Jarca . ^iranLsto Movo «®s IfTO IV. - it 41 V KOČEVJU 3. OKTOBRA 1959 Cena 10 din Ob praznimi oblini! Koleoie V KIDRIČEVEM ŠE ENKRAT VEC Veliko tovarno aluminija in glinice v Kidričevem bodo za 100 odstotkov povečali. Če bodo uresničili ta načrt, bi v Kidričevem leta 1961 proizvedli 30 tisoč ton aluminija in 90 tisoč ton glinice letno. ŠTIPENDIJE SAMO PREK ŠOL p,o odloku Zveznega izvršnega sveta se z letošnjim šolskim letom ne sme več izplačevati štipendije rvHhnr ni bil v težavah, stva. Ta prvi slovenski oarlament ki so že tu, so vidni pri Prjte9^*t'^ . °!3 naivažneiši do- je dal jasno sliko bodoče ureditve, Cimveč državljanov v družbeno °-1® NOo hi nrišel v po- dal je analizo dosedanjega in bo- upravljanje v gospodarskih organi-9 občinski praznik Saj je dočega dela slovenskemu ljudstvu, zacijah in pri vseh drugih ustano- ^ ^ravno^Kočevska Slehernemu je moralo biti razum- vah in društvih javnega življenja. poleg Bele krajine v usodnih dneh tjivo da se dogaja nekaj, kar slo- v'oj™™ skupnMtfhta rtiznih sei- tistim, ki se šolajo v rednih šolah NOB najbolj primerna, tedaj svo- ven^o Uudstvo do tedaj nikdar m razvija novo življenje in neposredno, temveč prek šol. Višina bodna, da je lahko sprejela v svoji imelo. V tej neenaki bitki in pod ^ slehemamu državljanu Po. štipendij se sicer s tem ne spre- sredi predstavnike vsega slovenske- zastavo Partije Je » J ° torju industrije je bilo napravljenega meni, šola pa bo imela vec pregleda ga borečega se ljudstva. Svobodno ljudstvo v borbo prot, okupatogu leg ma ^ ^ twd štipendisti. Kdor ne bo izpol- izvoljeni predstavniki, ki jih je vo- m vsem tistim, ki so v pr 9 J J _ n eva, svojjh šolskih obveznosti, mu Mo slovensko ljudstvo, soprihaali zaUra b ^^'Jf/^ba za nov” Se stanovanjske skupnosti ki so bodo štipendijo ukinili. iz vseh krajev okupirane Slovenije. ozemUu se je v«‘laJ^b*orajajočo Jle ustanovljene, že kažejo prve Prihajali so preko so ________,p_ -1 coeialistično ureditev, za novo rezultate. Tako lahko zaposlene ma- tere brez skrbi v delovnem času za-Deio in sklepi Kočevskega zbora upajo svoje otroke tej ustanovi, so jasni in bodo priča poznim ro- Obrat družbene prehrane dostavlja dovom kako in v kakšnih okoli- malce na delovna mesta, servisni Otroka na bleščečem soncu (Foto: ing. Lojze Čampa) jank in zased, peš po prostranih slovenskih gozdovih. Prihajali so ljudje iz zasedenih področij okupatorja in naše bele Ljubljane. Ta veličastni zbor bo za vedno zapisan v zgodovini slovenskega naroda kot Priprave za »Teden otroka" od 5. do 12. oktobra Občinski odbor SZDL Kočevje je kam bo šel ta ali oni otrok v zdrav- vplivajo. Šola za starše je imela VUV1 1 . .... _ < , ... ... : 1__: u.oiuotn9 -nrpHflvflnifl. samo odziv .. . • ", yršila N0B in qradila obratl " so 7nnabJoeStše nanovo skScal'v sredo 30. septembra pL^ stveno ko.onUo, naj bo pri tem upo- kvalitetna predavanja, samo odziv zgodovini slovenskega naroda kot ščinah s Je ‘ ^d . ustanoViieni delaio drobne usluge tovanje v zvezi s pripravami na števano le mnenje zdravnika in ne staršev je bil bolj pičel na ta pre- ših dni slovenske zgodovine. Slo- .c > bQ za nove socialistične Komunalne ureditve so solidne in oktobra. Posvetovanja so se udele- Tudi v našem okolisuimamolepe predavanja-?elavslM un ver ----------------------------------- ideje, ki so bile zbojevane v naši udobni lokali dajejo privlačnost in žllj predstavniki družbenih organi- ,n zdrave kraje za kolonije tako v .m na programu dvag pr ^ ---------JANEZ RIOLER _ st^nos^ ^ ^ ^ ^ Sj ulS dS^aj£|S « ^7 Društva^pr^teljev je^ JmS'- junaštvo in se dvignilo kot en moz zim,h preganjana m postavljena ,z- V gradnji naslednjih letih l„o vseh činiteljih, ki so s tem mestu in na Rudniku. Matineje za predavatelji predavati na roditeljske že leta 1941 ter se uprlo do zob ven zakona. Ta organizacija je bila ki bodo vseljiva v naslednji letin, JI ta o Kq sq bili Oznanjeni z ne- otroke s primernimi mladinskimi sestanke. Za večji obisk na pre- oboroženemu sovražniku. NOB jugo- edina, ki je bila na strani ljudstva, nekaj pa Jih 3 katerimi načelnimi stvarmi, so kon- filmi naj bi bile vsakih 14 dni po davanjih, naj bi se zavzele tudi or- slovanskih narodov je pokazala, kaj to je bila KPJ. Ravno letos, ko pro- kocem letu druaem kretno obravnavali posamezne pri- enotni ceni 20 din na osebo. Filmi ganizacije SZDL, ki naj bi v ta lahko stori ljudstvo, če je enotno slavljamo Štirideset letnico njenega V perspektivi, to je ? m. ki vplivajo na otrokovo vzgo- imajo lahko velik vzgojni pomen, namen organizirale razgovore in se- in če ve za kaj se bori. To je bila obstoja, vidimo, da e bilo v em letu, se predv:£ zdravje duševnost itd. V bodo- lahko pa tudi škodijo otrokovi du- stanke s starši in jim obrazložili borba na življenje in smrt, borba kratkem času napravljenega toliko, pom Pn bo nujna če’ bo treba posvetiti več skrbi otro- ševnosti, če gleda filme, ki zanj namen in pomen predavanj, proti okupatorju in domačim izda- da bi v drugih razmerah rab,h cela tovarne močnihMtrm 1, ki bo nujrm ce bo gtaršev Pogledati his0 primerni in na njega kvarno (Konec na 2. strani) jalcem. Narodnoosvobodilno gibanje stoletja. v zvezi sp * J ad_ • ba v kakem okolju živijo otro- Č brigad, v srcu slehernega borca in preteklosti. Predvsem pa analizira- nalogami ustanavljanje usluznostmh zdravstve i šolskim° Predla- voditelja NOV. Vzporedno z voja- mo prehojeno pot in vsakoletne obratov, urejanje komunalnih na- otroci, P • šo,. škimi operacijami se je gradila in uspehe pri izvajanju tekočih in prav in obrt.i Slano Je bilo, naj ‘ da ustanavljala nova, resnično ljudska planskih nalog v komuni. Res je. Ko vsako leto analiziramo uspe le imel zdravstveni pregledi oblast, ki je rasla in se krepila iz da so poleg velikih uspehov tudi in dolžnosti, ki smo jih zada i, v- t . 7 uvedbo zdrav- 1 iudstva v potokih krvi v borbi z slabosti, ki se pojavljajo in ki jih djmo, da vsa prizadevanja ljudi m- so^bveznih otrok. Z uvedbo z starim protiljudskim režimom. Na moramo iz dneva v dan odpravljati, so bila zaman. Uspehi so tu In naša stvenekartoteke DO|3l^ptj)'1 mso ugotoriU* pravi*h~zrokov a ten. svetovnega miru. svobodnih ozemliih so se vršile vo- vendar so zelo malenkostne napra.m dolžnost je, da jih vidimo in da se zdiavnik, sola in starsi pregled nad niso ugotovi i P , . . . , , . . ru iy-nm,,n: latve v organe 'ljudske oblasti in velikim uspehom, ki smo jih do- o njih večkrat pogovorimo. Naj nam zdravstvenim stanjem otrok. tata, je vendar očitno, da t - • Sovjetska vlada m CK Ko u i- delenatp za^Kočevski zbor Vrhunec segli na gospodarskem, kulturnem bodo vsako leto. ko praznujemo ob- V času kolonij in letovanj neka- tor ni bil fanatik s f9nt.a^® 1 stične partije Sovjetske zveze sta d®69 p , , nhincti na slovenskem in ostalih področjih našega življe- člnski praznik zgled prav ti slavni teri starši nepravilno postopajo, ko težnjami, temveč je P1.lyrz®J1°c_^" predpisala roke, po katerih naj bi nove ljudske iznPevski zbor nja. dnevi NOB in revolucionarni sklepi hočejo svojega otroka na vsak na- akcionarne opozicije, ki ze dlje ca. a posamezne gospodarske panoge m Pre-dSteHenih noslancev pred- ' Naša komuna ima posebne pogoje Kočevskega zbora, naj nas preve- čin spraviti v kolonijo na morje, povzroča politično zmešnjavo na gospodarska območja, pa tudi dr- svobodno lzvolje P ’ .. d. in tudj posebne težave pri uvelja- vajo pri nadalnjem delu za boljšo čeprav je iz zdravstvenih razlogov Cejlonu. Pokojni cejlonski vodit lj zavna uprava in druge gospodarske stavnikov vsega slov g .1 vljanju komunalnega sistema. Spre- bodočnost nas in naših pokolenj. to otroku v škodo. Ko se odloča je užival velik ugled ne samo v ustanove ter oroamzacne. orešle na mija nas še vedno gospodarska za- . _ 1 olrol Jplzi h nroH O >ve- rez se • Vso demokratično javnost je svoji domovini, temveč po vsej Azi-pretresla vest iz Cejlona, da je tra- ji in ostalem svetu. Tudi jugoslo-gično preminul predsednik cejlon- vani smo z njegovo smrtjo izgubili ske vlade Bandaranaiika. Čeprav še velikega prijatelja in zagovornika NOVE INVALIDNINE Pred kratkim je Zvezni izvršni svet sprejel osnutek novega zakona o vojaških vojnih invalidih. Po tem zakonu so invalidnine ravr-ščene po skupinah. Mesečna invalidnina v I. skupini s 100 % vojno invalidnostjo, ki jim je potrebna stalna pomoč nekoga drugega, bo znašata odslej 18.000 din, v drugi skupini 15 tisoč, tretji 12 tisoč, četrti 9 tisoč, v peti pa 6 tisoč din mesečno. Invalidi razvrščeni v VI. skupino, bodo prejemali invalidnino v mesečnem znesku 4 tisoč din, v VII. 3000, v VIII. 2000, V IX. 1500 in v X. pa 1000 din. Za to zvišanje bo država izdala poldrugo milijardo dinarjev. Sprejet je tudi osnutek zakona o spremepibah in dopolnitvah zakona o mirnodobnih vojaških in vedidih, s katerim se znatno omilijo dosedanji pogoji za pripozna-nje invalidskih pravic na podlagi bolezni, ki se je pojavila v opravljanju službe v JLA. Bolezen, ki se je pojavila v vojski v mirnem času, je lahko bila od leta 1953 podlaga za pripoznanje invalidskih pravic samo, če je šlo za osebe, ki opravljajo obvezno vojaško službo in s pogojem, da so 80-od-stotno nesposobni za delo in da glede premoženja in dohodkov izpolnjujejo predpisane pogoje. # Osebno invalidnino bo mogoče v prihodnje prejemati ne glede na dohodke in poklic invalidov, 80% delovna nesposobnost, ki je bila Prej tudi pogoj za pridobitev pravic do invalidnine, se zmanjša na 60 % in tako so zajeti tudi invalidi V. in VI. skhpine. Spremenjena je tudi uredba o invalidskem dodatku. Poveča se maksimalni davčni cenzus od 500 ha 700 din letno na družinskega člana; pri uživalcih družinske invalidnine, ki se hranijo sami pa °d 700 na 1400 din. Cenzus dohodkov 4000 oziroma 5000 tisoč, kadar izvirajo od plače in pokojnine, se poveča in izenači na 5500 mesečno na družinskega člana. ostalost predvsem okoliških predelov Kočevska je bila v času NOB dve tretjini popolnoma porušena. Iz porušenih vasi in izselitvijo kočevskih Nemcev so zrasli novi kmetij- Problemi podružnice ZSZ v Ribnici ustanove ter organizacije, prešle na sedemurni delavnik. Do leta 1960 nameravajo namreč uvesti sedemurni delovni dan po vsej Sovjetski zvezi, s samo akcijo pa so začeli že lani. S Na Poljskem so objavili več novih sklepov, katerih namen je, iz- , .— - . . .. v nihniH ie bilo 26 septembra ljudi, ki so deležni socialnega za- sindikalnimi sveti in političnimi or SIssi ISEtSi I iiiaiEl Sgšjsss |==s k LZhiTzidoro°i«or0“z»o.i=m « p£ S uKtoSn” StoSS “Tteoa m vpra: “.m aj ostalih krajev. Pri krepitvi sociali- tar . 1 evjdenco OZSZ Ljubljana, stal- šanja odgovorilo le 12. ki so dali želo od 1961 do 1965. Proizvodnja dS vri“p!L.t etotro pro° nice,Zd"VKumelj'iz Sodražice in dr. no zavarovanci r^petiem^^KVvSaL^a izvodnjo imamo, vštevši kmetijstvo, Mejač z Lase. L zavarovanih najmanj 40 % vsega se lahko omogoči preko zborov vo- 65 do 70 odstotkov kmetijska preže 90 % v socialističnem sektorju Ribniška podružnica Zavoda za so -' bivalstva livcev zavarovancev. Takih zborov izvodnja za 30 do 32 odstotkov, declaim zavarovanje zajema tri ob- premvaistva. nai hn čim več Predlagano ie bilo, lovna storilnost do 40 odstotkov, čine: ribniško, sodraško in laško. Skupščina Zavoda, podružnica v naj bo c:m^ ‘da realna plača za 26 do 29 odstotkov Ob prvem polletju t. 1. so zabele- Ribnici, ima 25 članov. Kakor smo kar je skupščina turn sp J - _ ^ z ozirom na p0vprecje 0d žili povprečno 2266 aktivnih zava- slišali v poročilu predsednika Skup- bodo zl on v pod kj Lašgah’ ieta 1954 do 1958. Močan poudarek rovancev ali skupaj s svojci 5000 ščine tovariša Farazina. ki je ob- Loškem p t , p , ■ j, — ^j- -..i-« širno poročal o delu samoupravnih organov tega organa, niso bili vsi člani Skupščine aktivni. Bilo je premalo povezave z delavskimi z zidati še operacijsko dvorano s hle- sveti v podjetjih, s Sveti za zdrav-.................- - stvo, Sveti za delo in Zbori proizvajalcev pri ObLO, z Občinskimi gospodarstva. To ie že močna gospodarska baza za nadalnje in hitrejše razvijanje proizvajalnih sil in prevladujočih socialističnih proizvodnih odnosov. Ogromni uspehi. Ribnica dobi Veterinarsko postajo Na Mlaki v Ribnici so začeli - — ------------ - adaptacijo stanovanjske zgradbe za vom za bolne živali, ce bo na raz-potrebe Veterinarske postaje polago denar...? niča. Veterinarska postaja sedaj nima svojih prostorov. Veterinarska postaja je izbrana na dobrem kraju. Poleg postaje je tudi živinsko sejmišče. Veterinarska postaja v Ribnici pa se bori s finančnimi težavami. Za adaptacijo imajo na razpolago samo 350.000 din, gradnja pa bo stala okrog enega milijona! Prav bi bilo, da bi merodajni forumi priskočili na pomoč s finančnimi sredstvi. Ribnica je važno živinorejsko središče, zato je Veterinarska postaja ne samo potreba, temveč tudi nujnost! V preurejeni zgradbi Veterinarske postaje bo pisarna, laboratorij in osemenjevalna postaja. Drugo leto nameravajo pri- REORGANIZACIJA GOSTIŠČ Problem majhnih in pasivnih gostišč izven Kočevja je bil že večkrat pred ljudskim odborom. Na zadnji seji Zbora proizvajalcev so nekateri odborniki predlagali, naj gostilne izven mesta dajo v zakup zasebnikom, v Kočevju pa naj se gostilne združijo, tako da naj bi ostal hotel Pugled s svojimi obrati, ostale, sedaj samostojne gostilne in Vinsko klet, pa naj bi združili. PROGRAM PROSLAV za občinski praznik občine Kočevje 3. OKTOBRA —- ob 11. uri slavnostna seja Občinskega ljudskega odbora Kočevje. _Ob 16. uri priredi rudniška godba pred spomenikom promenadni koncert in ob isti uri bo na stadionu Partizana atletski dvoboj med učenci Bračičeve in Šeškove šole. — Ob 19.30 uri pa bo slavnostna akademija v Šeškovcm domu. 4. OKTOBRA — ob 9. uri izpred spomenika pohod patrol po kurirskih stezah okupiranega Kočevja. — Ob 10. uri promenadni koncert rudniške godbe. — Ob 11. uri prihod patrol. Ob 12.30 razglasitev rezultatov in podelitev nagrad patrolam. — Ob 13. uri bo nogometni turnir pionirskih moštev iz Ribnice, Partizana in Rudarja. — Ob 15.30 uri bo derbi tekma med Partizanom in Rudarjem. Prebivalci Kočevja in okolice! Udeležite sc proslav občinskega praznika. Grčaricah in Ribnici. Je tudi na tem, da je treba nujno Na skupščini so posvetili precej nadaljevati socialistično preobrazbo časa razpravi o delovnih nezgodah kmetijstva, enako pa je treba tudi in vzrokih nezgod pri delu, ki so utrjevati kmečke delovne zadruge, v porastu, in kaj bi bilo treba sto- £ v Pekingu so zaključili s svariti, da bi se stanje izboljšalo. Za- ganim zasedanjem v počastitev de-radi aktualnosti stvari bomo priob- sete obletnice LR Kitajske, ki je čili o tem v eni prihodnjih številk bilo v novi palači vsekjtajskega kon-xionoV gresa. Svečano zasedanje je trajalo poseben članek. O programu Zdravstvenega doma Ribnica je poročal dr. Andoljšek. Temeljito je tudi obdelal razne pomanjkljivosti v podjetjih, kjer prednjačijo s številom delovnih nezgod in raznih bolezni. Dejal je, da se nesreča ne zgodi no naključju, ampak je treba v njej izkazati vzroke. Vjri nezgod pri delu so: pomanjk več dni. udeležili pa so se ga najvišji partijski in državni voditelji na čelu s predsednikom K? Kitajske Mao Ce Tungom. Sodelovale so tudi delegacije in skupine iz 83 dežel. 0 Premier Nehru je na zaključku tridnevnega zasedanja vseindijskega Viri nezgod pri delu so: pomanjk- kongresnega odbora ponovno zavr-l.iiva delovna oprema, slaba organi- nj, kitajskc pretenzije na večje dele zacija dela, pomanjkanje higiensko indiiskeqa ozemIja. Obenem je po- tehničnih naprav itd. Svoja izvaja- - ' ■■ - >---■ -*» - dr. Andoljšek podprl s kon- udaril pripravljenost Indije, da se pogaja o manjših popravkih meja. »Velika tragedija je, če se dve deželi sovražno vedeta druga nasproti drugi«, je dejal med drugim Nehru. 0 Deklaracija začasne alžirske vlade v zvezi s predlogom francoskega predsednika de Gaullea o ureditvi alžirskega vprašanja, je vzbudila v OZN veliko pozornost. Dele- nja je dr. Andoljšek podprl s kretnimi dokazi in podrobno analiziral vzroke nesreč in bolezni zaposlenih delavcev. Po njegovem mnenju bi morali vodilni ljudje v podjetjih storiti veliko več za varnost zaposlenih. Dr. Mejač ie poročal o nrogra-mu in delu Zdravstvene postaje v Laščah. Tudi v tej občini je bilo .j ki 0 naklonjene alžirski več delovnih nezgod, v glavnem PH fronti poudarjajo, da je gozdnih delavcih. Z delom je za al-.rska vlada označila za cf a .°u5l,-ska krS1£,nZ T/ noro- osnovni cilj alžirske revolucije pra. sko tehnično ^e'to d^ Iz poro dQ samoodlo5be, ki jo je Al- čila dr. Mejača razberemo, aa nri-7nai nicii de Gaulle. Zdravstvena postaja uspešno oprav- zir‘.R Pnznal tud, de Vau 16 1 ja svoje odgovorno delo. • V Varšavo je dopotovala jugoslo- ’ (Nadaljevanje na 5. strani) vanska gospodarska delegacija. Zunanjepolitični komentar KAM VODI POT? Ko je Hruščev zapustil Združene države in se vrnil v Moskvo z namenom, da takoj potem odpotuje v tretjo največjo prestolnico sveta Peking na proslavo desete obletnice zmagovitega zaključka kitajske revolucije, so po vsem svetu začeli urejati vtise o tem zgodovinskem obisku, njegovem pomenu in razlogih, ki so no tolikih letih hladne vojne, mednarodne napetosti, skratka, ki so prvič od obstoja sovjetske države privedli do srečania dveh državnikov, ki stojita na čelu dveh družbenih sitemov, dveh ideologij in gospodarskih gigantov. Zaostritve v ameriško-sovjetskih odnosih so pravzaprav za zgodovino nekaj novega, so pa karakteristične za povojno razdobje. V dneh nastanka Združenih držav Amerike pred 160 leti je bila Rusija edina velesila, ki je podpirala oblikovanje nove države. V naslednjih desetletjih je Rus'ja vedno podpirala ZDA proti Angliji in Španiji. Sodelovanje v dveh svetovnih vojnah proti skupnemu sovražniku je obojestransko vzbudilo mnogo trajnih simpatij. Zaradi programa svetovne revolucije je začela in se do skrajnosti zaostrila oboroževalna tekma, ki je privedla do tega, da sta glavna nosilca te tekme začela vlagati milijardne vsote v programe za osvojitev vesolja, vendar ine ena ne druga stran ni mogla dobiti vojaško odločujoče prednosti. Ta prednost je do danes ostala predvsem propagandna. To dokazuje tudi bombardiranje Lune s satelitom ob obisku Hru-ščeva v Washingtonu. Oba družbena sistema ostajata tudi v bodoče tekmeca in to ostra tekmeca, čeprav na področju gospodarskega razvoja. Hruščev je med obiskom javno priznal, da bo Sovjetski zvezi potrebna vrsta let zelo odločnih prizadevanj, da dohiti in prehiti Ameriko na gospodarskem področju in v življenjski ravni. Zaradi tega pa dejansko ni mogoče doseči sredi tekmovalne tekme. Zato Sovjetska zveza dejansko potrebuje mir za uresničenje svojih načrtov glede življenjske ravni. Ko je sovjetski podpredsednik vlade Mikoian pred meseci v ZDA ugotovil, da tam v splošnem želijo mir in v strahu pred gospodarsko krizo iščejo izhod v oboroževanju, je Hruščev zelo aktivno začel delati na tem, da pride do stika s predsednikom Eisenhoverjem in je zato tudi sprožil berlinski spor in uspel. Sovjetska želja, da si zajamčijo mir v prihodnjih letih, je v zadnjem času postala zelo očitna. Obisk Hruščeva v Pekinqu, neposredno po obisku pri Eisenho-werju, je sila pomemben za mirovno perspektivo. Kitajska stališča so nam znana in se trenutno ne pokrivajo s sovjetskimi v mnogih vprašanjih. Zato Hruščev ne bo imel lahke naloge prdobiti Peking za svoje načrte, ker se bo prav gotovo moral zavezati, da bo s sproščenimi sredstvi pomagal reševati mnoge težave, s katerimi se bori nova Kitajska. Pri oceni ob ska Hruščeva v ZDA zaradi tega ne smemo posvečati nepotrebne pozornosti drobnarijam, ki jih potrebujejo propagandni stroji, ampak dejstvu, da sta obe strani prišli do stvarnega zaključka, da je sicer spor med obema sistemoma nujen in nepomirljiv, da aa pa nikakor ni mogoče rešiti z orožjem in da se je zaradi tega treba razgovarjati. Boris Mikoš Beseda o eoui holeushi trznili Mizarski obral v Paki bodo ukinili Novo tržnico v Kočevju smo vi- ampak trgovina,« mi je kratko oddeli do nedavnega samo od zunaj, govoril, notranjost pa je bila, razen tistim, ki so imeli opraviti z raznimi deli pri ureditvi prostorov, prikrita. Sedaj je odprta vsakemu državljanu na stežaj. Torej, novo tržnico imamo. V njej si bodo lahko gospodinje in drugi potrošniki na hitro roko oskrbeli z mlekom, kruhom, mesom in zelenjavo; vse te stvari prodajajo pod eno streho. Če mu pa še ne bo dovolj, se bo napotil po stopnicah v pritličje, kjer mu bodo postregle branjevke s svojimi dobrotami... »Tržnica je postala resničnost, sedaj pa bi bilo prav, da si to zadevo ogledaš malo bolj od blizu in o tem nekaj napišeš,« mi je predlagal urednik. Začel sem zbirati podatke in nizati dobre in slabe strani naše nove tržnice. Z vsako novo stvarjo je pač tako: nekateri jo hvalijo, drugi grajajo, ker ima pač vsak svoj okus. Tako je tudi s tržnico. Na »Trgoprometu« so mi zaupali, Pred pultom, kjer prodajajo meso, sem »vjel« tovarišico Majdo Smoličevo, gospodinjo iz Kočevja. V cekarju je imela že precej dobrot, pa sem jo pobaral, kako ji je všeč nova tržnica: »Ja, meni zelo ugaja, prostor je zelo lep. Samo stopnice, ki vodijo v tržnico, se mi ne zdijo preveč na mestu. Na teh stopnicah bo verjetno marsikateri otrok padel. »In kot v potrditev njenih besed, se je prijokal njen sinček, ki je nemara prvi okusil trdoto stopnic. Naprej se nisem več mogel pogovoriti z n jo, ker je odšla po opravkih. V spodnjih prostorih so imele branjevke razpostavljeno svoje bja-go. Bilo je mrzlo, da so kar drgetale. Tudi »promet« je bil okrog »štantov« bolj slab. Nekdo je pripomnil: »Sezona branjevk gre h kraju. V letnem času pa bo tukaj kar imenitno prodajati. S tem sem se tudi sam strinjal. Prostor je zelo lep ter je v primerjavi s prejšnjo v enem prostoru. Če bodo kupci disciplinirani, recimo ob plačnih dnevih ter ob sobotah in dnevih pred prazniki, ne bo nepotrebnega prerivanja in gneče pred pulti prodajalcev v tržnici. Ob takih priložnostih se bo treba navaditi na red. Paziti bo treba tudi na čistočo, to pa bo v največji meri zaviselo od kulturnosti kupcev. Nova tržnica je odprta — prav pred praznikom občine Kočevje. Želimo le, da bi bila v njej vedno dobra postrežba, tako kot prvi dan, tako da bo vedno zadovoljstvo na eni jn drugi strani ... K. Oražem Pred letom je podjetje »Mizar« Kočevje odprlo v Paki pri Pred-gradu mizarski obrat. Podjetje je imelo najboljši namen, da s tem ob- prodajala kvalitetnejši les drugam. Tudi prostori so neprimerni za večjo serijsko proizvodnjo (obrat je v kmečki stavbi). Vse to je nareko- ratom omogočijo nekaterim ljudem vato podjetju, da je začelo razmiš- iz tega kraja zaposlitev in da bi ljudje imeli pri roki mizarje za uslužnostna mizarska dela. Praksa je pokazala, tako so nam povedali na podjetju »Mizar«, da je tak obrat zaenkrat še preuranjen. V enem letu so dalj domačini v delo temu obratu izdelavo treh gredenc in eno šolsko omaro!!! Vse.ostalo delo jim je mpralo preskrbeti podjetje iz Kočevja. Vožnja surovin (lesa) V Pako in potem sdet prevoz gotovih izdel- ljati o ukinitvi obrata v Paki. Obrat bo formalno obstojal še do konca leta, potem pa ga bodo ukinili. Ljudi, mizarski obrat je štel štiri mizarje, pa bodo zaposlili v Kočevju. -žem DOGONI ŽIVINE Zadružni dogoni živine v Dolenji vasi so dobro urejeni. Dogoni živine so vsako sredo, vsako drugo sredo pa so dogoni telet. Teleta odku-kov v Kočevje, je brez dvoma pro- pujeta državno posestvo »Snežnik« izvodnjo podražilo. Težave so imeli Kočevska Reka in Kmetijsko go-s surovinami, ker je KZ Predgrad zdarsko posestvo Kočevje. Plan podjetij pred zSorom proizvajalcev Na sobotni seji Zbora proizvajalcev Občinskega ljudskega odbora cih so dosegli 54 % plana. Njihovi Kočevje so razpravljali o ustanovitvi novega podjetja, ki bi izdelovalo novi izdelki, cementni silosi so bili avto-prikolice in cementne silose in obravnavali osemmesečno realiza- razstavljeni, ne pa še prodani in ime mojega sobesednika naj ostane siromaščjno pred cerkvijo naravnost na njegovo željo incognito, tole: »Trgopromet ni v celoti zadovo- odličen. Tega se zavedajo tudi branjevka, saj so bile kljub mrazu ljen s tržnico... V kolikor je »Tr- veselih obrazov. gopromet« sodeloval s svojimi pred. logi pri notranji ureditvi tržnice, cijo družbenega plana občine. Po temeljiti razpravi o danih pogojih in potrebi po ustanovitvi novega podjetja, o čemer poročamo v posebnem sestavku, so odborniki obravnavali izpolnitev osemmeseč- to predstavlja vrednost 22 milijonov dinarjev. Letni plan bo dosežen, ven nje ustvarili 5 milijard in 150 »ELEKTRO« Kočevje: Družbeni milijonov celotnega dohodka, po ko- plan bo dosežen, korigirani pa ne. rigiranem planu pa 5 milijard in To zaradi izpada predvidenih de! Naša reportaža — Naša reportaža prej poročal finančni inšpektor A. Žagar. Občina in večina kolektivov ima 873 milijonov. Proizvodnjo v letošnjih 8 mesecih, ki v razmerju na celo leto predstavlja 66,66 % so po družbenem načrtu izpolnila, razen gradbeništva, vsa ostala podjetja, tako da znaša to za dejavnost podjetij v so bili odklonjeni. •. Za prodajo sadja in zelenjave bo v novi tržnici premalo prostora in bo morala biti še ena trgovina za prodajo tega blaga ... Prodaja mleka v tržnici moram povedati, da sem slišal med ljudmi več pohvalnih besed o novih prostorih kot pa kritik. Novi prostori so svetli in moderno ure- dva plana, družbenega in korigira- občini- 72 % (kot smo navedli je nega, kakor to imenujejo. Prvi je odstotek izpolnitve plana za 8 me-bil sestavljen v začetku leta, drugi secev 66,66 %). Korigirani plan pa pa ob sprejemanju tarifnih pravil- je izpolnjen s 63 % ali 3 % izpod ni kov. Za višje osebne prejemke so plana. Povedati moramo še, da ima- bo nekaj časa otežkočena, venda- dobro počutijo. Poskrbljeno je tudi jeni. Prodajalci se v novih prostorih morali kolektivi predvidevati višje jo nekatera podjetja (KGP, Zidar, samo do tedaj, ko bodo začeli prodajati pasterizirano mleko ... V tržnici si ljudje roko roki podajajo, kakor pravimo. Imel sem občutek, da so nekako bolj iz radovednosti kot iz potrebe prišli v nove tržne prostore. Ustavim se pri prvem oddelku, kjer so prodajali mleko. »Dober dan, kako se počutite v novih prostorih?« »Reči moramo, zelo dobro,« je odgovorila tov. Šerteljeva, prodajalka mleka. »Tukaj imamo vse tako lepo urejeno, higiensko in na zraku smo,« je še pristavila. »Koliko pa prodate mleka dnevno?« »Okrog 900 litrov. Prodajamo ga od 6. do 10. ure dopoldne, nekaj ur pa popoldne.« »Torej ste s prodajo mleka v novih prostorih zadovoljni?« »Da.« Preselimo se za kratek čas v stavbo ObLO na Komunalo k tovarišu Knavsu, ki je imel veliko opraviti z novo tržnico. »Zaradi tržnice sem prišel; mi lahko poveste, kdo je investitor?« »Investitor je Občinski ljudski odbor Kočevje!« »Kobko je bilo potrebno denarja za tržnico?« »Okrog 10,000.000 din se bo vrtelo.« »Koliko časa ste jo gradili?« »Gradnja je trajala okrog dve leti.« Ko sem mu omenil nekatere kritične pripombe na račun nove tržnice, mi je tovariš Knavs povedal, da so bili z načrtom tržnice seznanjeni vsi merodajni ljudje, ki se razumejo na te stvari in so se strinjali z načrtom. V tržnici sem srečal predsednika ObLO Janeza Riglerja. »Nekateri menijo, da bi morala jmeti tržnica tudi večje skladišče. Ali bi bilo res potrebno?« »Potem pa to ne bi bila tržnica, z vodo in sanitarnimi prostori za prodajalce. Poleg oddelka za prodajo sadja in zelenjave je tudi priročno skladišče za to blago. pri elektrifikaciji v občini Dobrepolje in Suhi krajini v skupni vrednosti 18 milijonov dinarjev. »KLJUČAVNIČARSTVO« Kočevje: Podjetje je plan doseglo, toda ta je za 33 milijonov manjši od lani doseženega. Zbor proizvajalcev je pretresal stanje njihovega podjetja zaradi tega, ker predvidevajo nižji letni plan skupnega dohodka, vendar enak znesek za osebne prejemke kot v preteklem letu. »KOČEVSKI TISK« bo plan dosegel, v osmih mpsecjh ga pa ni do- plane in s tem tudi dohodke, zato Inštalacija in druga) svoje obrate je korigirani plan za več kot 700 tudi v drugih občinah in če prište- segel zaradi občutnega pomanjka-milijonov dinarjev višji od družbe- jemo še to dejavnost je bil družbe- nja papirja in majhnega povpraše- nega. Po družbenem planu bi podjetja z dejavnostjo v občini in iz- ni načrt občine do konca avgusta vanja po grafičnih izdelkih v po-izpolnjen s 76 %, korigirani plan letnih mesecih, kar naraste v jesen-pa s 66,58 %. skih in zimskih mesecih. Plan so izpolnili: Rudnik, »Avto«, GRADBENO PODJETJE »ZIDAR« Kmetijstvo in gozdarstvo, Ključav- Kočevje: Do 1. septembra so delničarstvo, »Mesar«, manjša obrtna segli 45 % letnega plana, do konca podjetja in gostinstvo. Izpod plana leta pa bodo dosegli 85 %. Plan ni-pa so: Tekstilana, Lesno industrij- so dosegli ker v sezoni ni bilo dela ski obrat KGP, Kočevski tisk, »Zi- in ker niso pravočasno odobrili na-dar« je izpolnil samo dobro polo- črte. Podjetje pa je moralo kljub vico plana nadalje Elektro in trgo- temu imeti delovno silo in material vina. v rezervi. Sedaj pa ni cementa, kar Nekatera izmed večjih podjetij, utegne zmanjšati realizacijo za 2« ki bistveno vplivajo na izpolnitev milijonov dinarjev, občinskega plana, že ob polletju ni- »MIZAR« Kočevje: Niso veliko iz-so dosegla plana, zato je zbor pro- pod plana, toda prekoračili so pol- izvajalcev na prejšnji seji imenoval posebno komisijo, ki je imela nalogo ugotoviti vzroke, zakaj se plan ne izpolnjuje in se z vodstvi podjetij pogovoriti o težavh ter o mož- Ietno kvoto za osebne dohodke, kakor je bila ta predvidena v tarifnem pravilniku. Precejšnja ovira s« tesne in ločene delavnice. Za Kmetijsko gozdarsko poslovno Tržnica pred dograditvijo nos tih ali bo plan izpolnjen. Pred- zvezo Kočevje in Kmetijske zadru- Pred tržnico je bilo polito nekaj mleka. Verjetno nehote. Vendar je bilo tudi to nekaterim, ki gledajo vsako novo stvar skozi kritična očala, »argument«, da bo prostor pred tržnico sedaj vsak dan ponesnažen. Res je, da ima vsaka nova stvar, tako tudi naša nova tržnica, nekatere pomanjkljivosti, vendar pa niso tolikšne, da bi zmanjšale njeno bena ceno. Vsakdo ima svoj okus in če bi graditelji gradili po naših okusih, ki so močno različni, bi zraslo nekaj nemogočega, čeprav ne trdim, da bi bili vmes tudi pametni predlogi, ki bi bili vredni upoštevanja. TEDEN OTROKA (Nadalj. s 1. strani) Na posvetovanju so prejeli program dela o skrbi za otroka in o vprašanjih, ki so v zvezi z otrokovo vzgojo, varstvom, zdravstvom sednik te komisije je poročal zboru konkretno za vsako podjetje: TEKSTILANA, Kočevje: v osmih mesecih so plan izpolnili s 56 %. Skoro ves marec niso delali v apre-turi zaradi okvare parnega kotla. Večina tekstilnih izdelkov gre v itd. Program naj bi veljal za vse prodajo v jeseni, zato ne more biti leto. V njem je zapopadeno med drugim delo otroških vrtcev, druž- prehrana otrok, ustanovitev lutkovnega odra, šola za starše, vprašanje zdravstvene službe za otroke otroški vrtci v stanovanjskih skupnostih in drugo. Za uspešno izvrševanje nalog pa letni plan enakomerno porazdeljen po mesecih. Če bi imeli več obratnega kredita, da bi v poletnih mesecih izdelovali zimsko blago bi dohodek znatno dvignili. Finančno wdjetju Ključavničarstvo m bo plan dosežen, količinsko pa naj- tro pada in ne raste; razpravlja.! brž ne. LESNOINDUSTRIJ. OBRAT KGP: ge pa komisija ni mogla dobiti podatkov. Od izpolnitve planov je odvises družbeni plan in proračun vse občine in s tem tudi razvoj komune ter standard delovnih ljudi, zato je Zbor proizvajalcev pozval kolektive, da storijo vse, da bodo letni plani v celoti izpolnjeni. Odborniki so imenovali še posebni komisiji, ki naj ugotovita, kj* je vzrok, da narodni dohodek v Elek- so tudi o uslužnostni obrti in drugem. Sekretar občinskega komiteja ZKS je poudaril, da so direktorji so potrebna poleg drugega tudi fi- na nni^T± podjetij pred Zborom proizvajalcev Sedaj se stvari ne dajo več spre- nančna sredstva. Ker gre za naše nost bukovih izdelkov in slaba kva-minjati — tržnica je tu, v gradnjo otroke vemo, da ne bo podjetja, liteta bukovine. Za 24 milijonov di-in opremo je bilo vloženih toliko in toliko milijonov z najboljšo željo, da bi bilo vsem ustreženo ... Tržnica je za Kočevje in njegove prebivalce velika pridobitev. Sedaj ne bo potrebno več toliko tekanja od mesarja do pekarije, pa od mlekarne do prodajalne sadja in zelenjave, ker boste vse to lahko dobili diteljski sestanki. ustanove in družbene organizacije, narjev imajo v zalogi bukovih za-ki ne bi prispevala vsaj nekaj de- bojev, za katere ni povpraševanja, narja v sklad za zaščito otrok, ki Proizvodnjo šolskega pohištva ima. deluje pri ObLO Kočevje. Denar na- jo v naprej razprodano, toda v kazujte na Komunalno banko Ko- prodajo gre največ šele jeseni- Kočevje tek. številka 600-713/6640-11. ličinsko bo plan izpolnjen, na fi-Skienjeno je tudi bilo. da bodo nančno izpolnitev pa utegne vpli-v Tednu otroka na vseh šolah ro- vati eventuelna sprememba cen lesa. in celotno družbo osebno odgovorni, če se poruši razmerje, ki je določeno v tarifnem pravilniku o tem koliko sme od čistega dohodka iti na osebne prejemke in koliko s« mora odvesti na sklade podjetij. bralci in dopisniki Pišite nam o gospodarskih in po-»DOM« Kočevje: v osmih mese- litičnih dogajanjjh na terenu. Velike možnosti pred kočevskimi posestvi (V nadaljevanjih bomo objavili nekatere izvlečke iz referata Janeza Mrharja, katerega je podal na zadnji razširjeni seji občinskega odbora SZDL Kočevje). PLAN ZA LETO 1960 PREDVIDEVA Travo detelj, m. 390 ha donos 80 q Ječmen Rž Pšenica Meš. pšen. in ječ. Rž in grašica 32 ha donos 95 ha donos 52 ha donos 10 ha donos 10,5 ha donos 30 q 30 q 40 q 35 q Za njo koruza z najvišjo agroteh. 2 donosa 800 q Jari ječmen 8,8 ha donos 30 q Oves 66 ha donos 30 q Krompir 42 ha donos 350 q Pesa 28 ha donos 700 q Pašn. na njivah 140 ha donos 400 q V primerjavi z letošnjo realizacijo bo plan prihodnje leto tudi dosežen. Tako obstojajo vse možnosti za predvideno povečanje v živinoreji. Mnogo več pažnje bodo morala posestva posvetiti pravočasnemu spravilu pridelkov, čeprav je to zaradi pomanjkanja delovne sile in vremenskih neprillk mnogokrat zelo otežkočeno. V preteklem letu so posestva izvrševala tudi razne melioracije, predvsem pa pegonske pašnike po številu 9 v skupni površini 257 ha. Že v prvem letu so vplivali pegonski pašniki na pocenitev stroškov v živinoreji, ker niso kosili in prevažali krma kakor druga leta. Letos in v bodoče bo uspeh neprimerno boljši, ker bodo pašniki sposobni za pašo vso pašno sezono, to je 150—170 dni in bo tudi paša boljša. Po knjigovodskih podatkih je bila polna lastna cena mleka 1. 1957 za prvih devet mesecev 1,75 din po litru višja kakor lansko leto za isto obdobje. Prav gotovo je urejevanje pogonskih pašnikov zavrto proces širjenja gozda na kmetijske površine. Skupno je bito očiščeno grmovje na KGP na 1500 ha površin, medtem ko so se s krčenjem gozda in rigolanjem ustvarile nove njivske površine na 60 ha. Vse to zelo vpliva na povečanje številnega stanja živine in proizvodnjo kot je razvidno. Goveja Skupaj OJ 'f živina Š ja •t—i P- ▻ stanje dec. 1958 1988 1084 197 plan dec. 1959 4400 1500 2000 sedanje stanje 4200 1300 2000 plan 1960 5380 2000 2000 plan 1961 7330 3000 5500 plan 1962 8800 3600 3000 Dnevna poraba mleka po končanih investicijah OJ I Si 13.500 0) ■E! ja c g d) p E'5 SHS n 3 M | o V pitanju je predvsem mlada živina beby-beef (enoletno govedo spitam do teže 350 kg). Dnevna proizvodnja mleka po končanih investicijah § 2 h 3600 co p •gg 9.61 l to > c N H ■O “■ 34.560 tč 1 3.460 31.100 1 Pri porabi mleka se računa, da se bo proizvedlo 3.000 kom beby-beefa, 2.800 kom bekonov in 1.800 kom plemenskih svinjk. Si °- 7.000 4.000 6.600 Tako je tudi s te strani vskla-jena proizvodnja in poraba polnega in posnetega mleka. Tržni viški bodo po končanih investicijah sledeči: 2800 kom bekonov v teži 266 ton 1800 kom plem. svinjk v teži 108 ton 3000 kom telet beby-beef v teži 1200 t 500 kom mlade živ. za pleme 250 t 408.000 kog. masla. Tudi mlečnost je stalnega porasta: realizirana mlečnost leta 1958 je 33201 na kravo, 1959 je 3500 1 na kravo, 1960 bo 3600 1 na kravo, 1961 bo 4000 1 na kravo. Tudi Kmetijsko posestvo Snežnik v Kočevski Reki bo že letošnje leto plan oddaje prašičev, ki je znašal 700 kom in plan pitanja govedi 400 kom, izpolnil. Prihodnje leto bodo oddali 700 bekonov jn 600 pi- tanih govedi, razen tega pa še 300 plem. prašičkov. Tako povečanje proizvodnje odpira miz novih problemov, predvsem povečane investicije. Pospešena cenena gradnja hlevov bo v veliki meri vplivala na znižanje proizvodnih stroškov. Letos bodo adaptirani hlevi na KGP za 1000 pitancev in novozgrajeni za 1000 kom. Prav tako je v planu hlev za 500 krav. V koinoni fazi so svinjaki za 1000 bekonov in za 60 plemenskih svinj. Za letošnje gradnje je značilna cenenost. Medtem ko je staj išče za govedo v preteklih letih stalo do 400.000 din, znaša četna stajišča za letošnje gradnje le 1/10 tega. to je do 80.000 din z molznimi aparati. Posestvo v Kočevski Reki koristi za pitanje hleve, ki so jih z majhnimi stroški preuredili iz drugih prostorov in popolnoma služijo svojemu namenu, saj je dnevni prirastek pri bikcih 1.4 kg dnevno po glavi. Hlevi za obstoječe in povečale kapacitete na tem posestvu obstojajo. Tudi mlekarna s kapaciteto 6000 litrov dnevno obratuje že nekaj let, sedaj s kapaciteto 4000 1. Kočevska mlekarna v izgradnji z dnevno kapaciteto 15.000 litrov bo začela obratovati že meseca novembra s kapaciteto 10.000 litrov mleka v eni izmeni. Njena smer je prvenstveno predelava mleka v visoko kvalitetno maslo, preskrba kočevskega prebivalstva z vstekleničemim, pasteriziranim in standariziraniun mlekom, posneto mleko pa se bo porabilo za krmljenje prašičev, plemenske živine in pitanega goveda. Mlekarna v Kočevju je pripravljena sprejemati več tisoč litrov mleka no tudi iz zadružnega sektorja. Mesečna poraba močnih krmil znaša na KGP 270 ton, na posestvu Snežnik pa 50 ton. Preskrba z močnimi krmili je zelo slaba. Tovarna močnih krmil v Ljubljani ne mora zadostiti potrebam. Zaradi surovin, ki jih pridelujeta oba posestva in stalnih naraščajočih potreb, bi bilo prav, če se tudi v Kočevju v mlinskem objektu ustanovi takšna tovarna za potrebne lastne in sploh dolenjske živinoreje. Tovarna naj bi pričela z delom leta 1962. Že v prvi etapi bi področje Kočevske porabilo dnevno cca 35.000 kg močnih krmil, ki jih je potrebno zasigurati pri takratnem staležu živine. Letne potrebe bodo takrat znašale pri minimalnih količinah 13.000 ton. V letu 1965 pa že 18 do 20.000 ton. V letošnjem letu bo KGP porabil naslednje investicije: 90 milijonov za nabavo živine, 70 milijonov za adaptacije in gradnjo hlevov, 12 milijonov za pi tališča, 30 milijonov za gradnjo svinjakov, 10 milijonov za nemltoracije, skupaj 212 milijonov. (Konec prihodnjič) Kočevje \ bodočih 30 - letih Rudarski godbi vso pomoč! Viziia Kočevja v bodočih 30 le- v bodočih 30 letih je zapopadelna nje razlage o rasti mesta, se mesto fizkulturnih nizkih objektov še raftih? Kočevje je razmeroma mlado tudi gradnja nove osnovne šole. Lo- ne bo razvijalo proti zapadni sme- na igrišča, otroška igrišča mesto in pred njim je bodočnost, kacija gradnje je predvidena na ri. To pa zaradi tega, ker Fridrih- Pokopališče na Trati se bo ver- Slruktura prebivalstva se je po osvoboditvi popolnoma spremenila Dandanes je Kočevje mesto Slovencev. Nadutih kočevskih Nemcev ni več in jih ne bo nikoli več. .. Po končani vojni so prišli v Kočevje novi ljudje iz raznih krajev. Spoprijeli so se z žalostno ostalino uničujoče vojne in začeli iz ruševin uničenega mesta graditi novo, lepše mesto. Danes je Kočevje novo mesto v pravem pomenu besede. Zrasla so nova upravna in stanovanjska poslopja, novi industrijski obrati, zgrajene in obnovljene ceste itd. Danes ni naš namen pisati o tem kaj smo zgradili, temveč o tem, kaj bo pridobilo Kočevje v bodočih 30 letih ... Kočevje z Rudnikom, ki je sestavni del mesta, šteje danes okrog 5000 prebivalcev. Število prebivalcev naj bi se v 30 letih dvignilo po realnih računih na 12.000. Število prebivalcev je služilo projektantu tudi za osnovo pri projektiranju mesta z vsemi novimi napravami, predel mesta za Kolodvorsko ulico, ki jih bo dobilo mesto v obdobju v bodočem razvoju mesta se bo tridesetih let... stremelo za tem, da se vsa indu- Začnimo najprej s prometnimi strija in večja obrtna podjetja vezmi. Tranzitni promet preko Ko- razvijajo izven mesta, predvsem na čevja se bo usmeril po vzhodni severno vzhodnem in južnem robu strani mesta. Da bi izkoristili še mesta, nezazidljive predele v centru me- terenu, kjer je danes Mestna vrt- štajnsko pogorje preveč osenčuje jetno opustilo zaradi nehigienskih narija, ta pa ‘bi se selila v severni ta predel. V tem delu bodo razen pogojev (gosta glina in zelo dolga doba trohnjenja in nevarnost inflj. Pogled, na del Kočevja tracije vodovoda in kanalizacije zaradi podzemnih voda). Nova lokacija pokopališča bi bila vzhodno od Šeškov eg a doma v neposredni bližini smrekovega gozda. Če bo tam zemljišče primerno za pokopališče, kar pa bodo še prej raziskali, bo pokopališče tam, če ne bodo poiskali prostor drugje. Nanizali smo samo nekatere najznačilnejše poteze in načrte razvoja mesta Kočevje v bodočih 30 letih njegovega življenja. Da se mesto razvija po naprei začrtanem redu in v soglasju z urbanističnimi, gospodarskimi in drugimi činitelji, je samo po sebi razumljivo. V okviru perspektivnega razvoja Kočevja se bo razvijalo mesto ob Rinžj, mesto, ki ima spričo svoje ugodne lege pred seboj lepo bodočnost... Želimo le, da bi bili načrti z rastjo mesta uresničeni v celoti... Nov nastop rudarske godbe DPD »Svobode« Kočevje Rudnik, s katerim se bo srečala kočevska publika v dneh občinskega praznika Kočevja, bo nedvomno vzbudil zanjo novo zanimanje, ki je spričo kak > vostno slabo pripravljenih programov v preteklem letu, upadel. Menda je ni sekcije, ki bi bila v Kočevju, zlasti pa med rudarji tako priljubljena in po svoji tradiciji ljudem tako blizu, kot je to sekcija godbe na pihala. Dolga je njena pot, menda sega še v čase pred prvo svetovno vojno. Prav gotovo je, da je rudarska godba imela velik pomen tudi v revolucionarnih letih pred vojno, saj je povezovala proletarski element celega Kočevja, ga v težkih dneh razveseljevala in mu dajala vero v lepšo prihodnost. Zato ni slučaj, da je bogata po tradiciji nadaljevala svojo vzgojno pot po osvoboditvi in združevala v svojih vrstah mladino, kasneje pa, ker so bili zato dani pogoji, zaživela novo življenje v vrstah DPD »Svobode« Kočevje Rudnik. Žal ni dosegla v pogledu kvalitete zaradi slabega in nestrokovnega vodstva, izredno majhne moralne in gmotne Značilnosti družbenega plana do 1961. pomoči širše kočevske javnosti, posebnih uspehov. Životarila je ob pomoči rudarskega kolektiva, ki se je edini v Kočevju smatral dolžnega pomagati ji nadaljevati svetle predvojne tradicije. DPD »Svoboda« Kočevje Rudnik je v preteklem letu sklenilo postaviti razvoju godbe na pihala nove temelje. Iz vrst poklicnih glasbenikov je angažiralo novega kapelnika, ki je z vso ljubeznijo začel orati ledino pri vzgoji mladega glasbeno nadarjenega naraščaja in ob pomoči »Svobode« utrdilo disciplino, ki je prej, ker je bila slaba, razkrajala njene vrste. Sistematsko delo, zlasti pa brezpogojna disciplina, ljubezen do glasbenega napredka in pa novi primerni prostori v klubskem domu, so rodili zaenkrat še skromne, toda pomembne sadoye. Lanskoletni poskus občinskega sveta »Svobod« jn prosvetnih društev, da bi se ustanovila v njegovem okvirju glasbena šola, je ostal le mrtvo rojeno dete. Razen tečaja za harmonikarje in klarinet ni bilo druge dejavnosti. Ni namen tega sestavka ugotavljati krivce za omenjeno neuspelo akcijo, vendar je pa značilno, da mnogi kraji širom Slovenije, gospodarsko, pa tudi po kulturnih tradicijah šibkejši, lahko usmerjajo mladino v glasbene ustanove, v katerih si ta pridobiva glasbeno znanje, pa tudi sicer pomeni v družbenem živ- ljenju teh krajev pomembno po-ogromno. Obnovljeni so bili neka- duktivnost dela na vseh gospodar- stavko. teri stari in ustanovljeni novi indu- skih področjih; treba bo skrbeti za Ni zat0 čudno, da si godba na Gospodarstvo je bilo po končani me- Stanovanjske stavbe bodo pred- vojni v kočevski občini na tleh. Še sta," bo potrebno "zaraditi š^nekaj vsem v središču mesta in sicer na tista industr., ki je bila v času stare atrijski obrati. Veliki uspehi so bili pravilno nagrajevanje za storjeno pjhala v Kočevju ne more utreti novih cest. Zgrajena bo nova ce- površinah, ki so danes v glavnem Jugoslavije, je bila med vojno sko- doseženi na področju kmetijstva, delo. poti izven Kočevja in dostojno sta, ki bo povezovala Ljubljansko nezazidane (za tržnico, tiskarno, ro popolnoma uničena. Mesto Ko- posebno vlogo v preobrazbi kmetij- S predvidenim povečanjem na- predstavljati našega vsestranskega cesto s Tomšičevo ulico ki vodi pri avtobusni postaji in južno od čevje je bilo močno porušeno, 85 stva imata ^ Kmetijsko gozdarsko rodnega dohodka bo treba omogo- napredka, tudi napredka na kultur- mimo Kemične tovarne, in sicer z Kemične tovarne do ceste, ki vodi naselij pa je bilo popolnoma uniče- posestvo Kočevje in »Snežnik« v čiti povečanje osebne porabe. To nem področju, doma pa postati po- odcepom od Ljubljanske ceste pri na Rudnik). Individualne gradnje n ih. Kočevski Nemci, ki so na Ko- Kočevski Reki. Ustanovljeno je bilo bo omogočalo pospešeno reševanje memben vzgojno kulturni činitelj. tržnici in priključku ba obvozno stanovanj pa naj bi se usmerjale čevskem predstavljali večino prebi- vrsto manjših obrtnih gostinskih in stanovanjsko-komunalnih problemov Zato bo prav, _če bomo skušali cesto pri Kemični tovarni. V na- predvsem na Trato in na proste valstva in so imeli v rokah skoro trgovskih podjetij. Obnovljene so in razširitev prosvetnih, zdravstve- tudi na tem mestu opozoriti na Črtu je povezava Kolodvorske ceste površine v mestu (Rožni ulici, za vso trgovino, obrt in kmetijstvo1, so bile tudi porušene vasi, razen ti- nih in socialnih služb. -,~1" —J'— *1 ___- T»nro K; IS J *■_______— i r* a ■* i.in M n m T3z> Vi* cd 7arnrl i non n col ion neti no V niči a rili c nrvfrph Cankarjevo. Trasa bi potekala za Komitejem in zapadlno od Šeškov e- 1941 leta optirali za Nemčijo. Po stih, ki se zaradi nenaseljenosti i __— . - nwt Ami' rt An rx vi X 7 _ n n #3 r\ i— — \ I __V___• __— J _ 1 2 — Lil A fl La^A 1TA A t - J n Z\T%n Otti IDI O tiskarno v smeri se ver-jun. V raz- ga doma), vijajočem se stanovanjskem nase- V izdelavi je zazidalni načrt za lju za Komitejem je v načrtu in- center mesta (center je mišljen od terna cesta, ki bo povezovala Bra- mostu do mostu in do hotela »Pu_ čičevo z Rožno ulico. gled«). Na tem predelu se bodo gra- Javne zgradbe. V perspektivi ima- dila predvsem stanovanja, ki bodo mo, da bo zgrajeno inovo poslopje, imela v pritličju prostore za trgov-kjer bodo uradi Občinskega ljud- ske lokale in za poslovne namene, sitega odbora. Dograjen bo Dom te- V središču mesta bo tudi zgradba lesne kulture. V načrtu je gradnja za Občinski ljudski odbor in dvora-kinodvorane ter dvorane za dru- na za družabne prireditve, žabne prireditve s kapaciteto 200 V prihodnjih letih bomo v Ko-siedežev, ki bi bil v 'sklopu go- čevju dobili novo bolnico s kapaci-stinskega obrata. Zgrajen bo nov teto 150 postelj. Bolnica bo stala gasilski dom. Predvideno je, da bo južno od Šeškovega doma. V nadgrajeno javno kopališče (bazen) v Črtu so adaptacije obstoječih pro-bližini Kemične tovarne, ki bo s štorov, ki služijo v zdravstvene na-svojo toplo odpadlo vodo »zalagal« mene. bazen. S tem bi se kopalna sezona Problem za sebe predstavlja Rjn-podaljšala vsaj za dva meseca. Z ža. Ureditev Rinže je dana v pro-zgraditvijo nove zgradbe za druž- učitev strokovnjakom, ki se bavi-bene prireditve, bo Šeškov dom jo z vodnimi zadevami in zato ne služil izključno samo za kulturne moremo konkretno govoriti, kako namene in potrebe... bo urejena Rinža v bodočih letih. V načrtu razvoja mesta Kočevje Kakor smo že videli iz doseda- končani vojni je bila skoro vsa bodo obnavljale. VSI NA AKADEMIJO! Občinski odbor SZDL občine Kočevje, vabi vse delo godbe na pihala in z zapisa-V skladu s potrebami razvoja njmi črtami približati nerešena družbenega standarda, bodo hitreje vprašanja vsem tistim, ki jim gre naraščale negospodarske investicij- skrb za njeno delo in rast. je, kot na primer gradnja stano- Naloga ne le DPD »Svobode« Kovanj, investicije za šolstvo, zdrav- čevje Rudnik in morda še rudar- stveno varstvo in komunalne objek- skega kolektiva, temveč vse kočev- te. Gospodarske investicije se bodo ske javnosti, komune in podjetij je, večale predvsem za kmetijstvo, ke- da dokončno tudi tem vprašanjem mično in tekstilno industrijo, za posvetijo določeno pozornost in □rebivalce na slavnostno akademijo, v čast občinskega promet in obrt. predvideno akcH0 za nabavo novih P' . Da se bodo lahko zgradili ob- instrumentov v prihodnjem letu praznika, ki bo V soboto 3. oktobra ob 19.30 uri jekti, ki so predvideni v tem planu, podprejo. č „i j k| . i _ j._cL; __„eLi -L—- bo treba zaradi učinkovitejše in če ne zmoremo glasbene šole, niti V Seskovem domu. Nastopi akademski pevsKI zoor smotrnejše uporabe investicijskih tečaja, je prav, da omogočimo rast T-,-,- Tcmčir" i7 I iuhlian«* sredstev gospodarskih organizacij ta edini skupini, ki se po trdem delu .ione lomsiL. u. j J e ... sredstva združevati in tako doseči sama glasbeno vzgaja in vsaj v ož- njihovo skupno vlaganje. jem smislu predstavlja ustanovo, Navedli smo samo nekatere naj- iz katere le tu pa tam požene ta- pomembnejše značilnosti družbene- lent, ki ga je vredno negovati in Vabljeni! S lnlT 1 d skega gospodarstva smatrati za Qg[ tegg je bilo storjenega, ostalo da brez godbe Kočevje ne more in J , uorWcPpnn nccncri-ir so kuw 'n ®bn°vitveno. Polozem bo tr(>ba še uresničiti. Kako bo ne sme ostati. Le podpora vseh bo tJ in obnovo naselit so Hudska razvob, o™ ' Zb tolh Spolnjen plan zavisi od vseh de- zagotovila njen obstoj, njen razvoj stva in obnovo naselij so ljudska razvoju gospodarstva v vseh vejah !p ‘-čbljasit in delovni ljudje storili dejavnosti. Ustvarjeni so bili pogoji ovm Nova tovarna prikolic in silosov V obratu »Stojna« transportnega vodnjo. K sedanji opremi bi kupili Z združitvijo obratov in s ter podjetja »Avto« Kočevje že nekaj še nekatere obdelovalne stroje in ustanovitvijo novega podjetja, gre ljudi kočevske občine. Ka. vojaetdbč!,nePKončS0W'UgSa'E ne^omimo^v tesnič^e.0 in rast, ki so kot osnova že podani v skupini požrtvovalnih godbenikov in sposobnem kapelniku. Z. časa izdelujejo avtomobilske priko- vse razvrstili na sodoben način dela za skupno korist vseh prebivalcev po tekočem traku in bi nov »Dom« pa so letos pričeli z izde- hitro zraistel in se uveljavil. ta od 1957 do 1961. Za to se na podlagi dosežene stopnje razvoja gospodarstva v občini in predvide-. nem bodočem razvoju postavljajo Z združitvijo obratov ^in .s tem predvsem naslednje ekonomske politične naloge: > razvrstili na souuuen nami uma za oKupuu »uLisi vocu Zagotoviti se mora stalno pove- lice, v ustanovljenem podjetju po tekočem traku in bi nov objekt občine in tudi tistih kolektivov, ki ga - . družbene proizvodnje - - ro zraistel in se uveljavil. V se- bi »žrtvovali« (nekaj osnovnih sred- pr° J lavo prevoznih cementnih silosov danjih pogojih pa nima perspektive štev, ki so itak družbena lastnina, na tovornih avtomobilih in avto- podjetje »Avto« z izdelovanjem pri- Prepričani smo, da bo zmagal ra- prikolicah. Podjetje »Avto« ima že kolic, ker po zakonitih določilih ni zum nad ozkimi gledanji nekaterih , , , terep^Zepodjetjea»DomProSt0rOV: lTXtem^zlitaTXjwErK lje^osamezn^koTmorljo porediti vodnje, zlasti pa živine se bo delovanje prikolic je industrijska de- potrebam skupnosti! __________ _________________ _ Kmetijska proizvodnja se bo z zum nad ozkimi gledanji nekaterih ustreznimi ukrepi še hitreje pove- __________ __ ______ seglo s povečanimi vlaoanji za raz- 0 tem je razpravljal Občinski javnost, kil^a velilko" večje"obvez- ""o "vsej zadevi™bodo te dni raz- voj kmetijstva pri KGP Kočevje in .j-,., j i——.. i------• ... . kolejctivi podjetja »Snežniku« Kočevska Reka ter za- in še pred nekate- drug z razširitvijo socialistične ko-ooeracije in z uvajanjem agroteh- . . , , , - . . . JcIVIlUtiL, KI ima VclUKU Vtrujt: v judski odbor in imenoval poseb posti do družbe, kot pa transport, pravljali pred komisijo, ki bi pripravila potrebno Podjetje »Dom« se je s cement- »Avto«, »Dom« gradivo za ustanovitev novega pod- njmj silosi zelo uveljavilo ijn ima rimi drugimi, h katerim bodo ver- jetja. v komisiji so bili poleg trenutno velike možnosti za razvoj; jetno priključeni posamezni obrati ničnih ukrepov. strokovnjakov iz Kočevja še Ivan zat0 je nujno, da se iz obeh obra- sedanjega »Doma«. -"Hs s. »Ltesrrtsr« Stalno bo treba povečevati pro- Rudarska godba nastopa dustriisken^ h------- r ‘V Med Odborniki je edini imel po- si i f Jože S; im"nr k°ml' misleke proti združitvi, član kolek-sije je Jože Košir poročal Zboru tj DOdietia »Avto«, češ da bi nji- 5^3SS5."-*SLS« sr losi, 50 ton obročov za avtomobile / s^a ,^a nakujl ” 1 - r;nh('dka v MS'A111 JŽSOZto kot’sedanja Proizvodnja prikolic. delavce iZTn3h, bi, f° ^ronefi00 V bodočnosti se lahko v Kočevju mili ionovUS»Vari ° 9 ralzvi-je predvsem taka industrija, milijonov skupnega dohodka. ki ,ne potrebuje veliko vode, in to Obrazložil je tudi podroben na- je predvsem kovinska. Za številne črt, kako bi se ustanovilo novo pod- prebivalce, ki životarijo po odda-jetje. Brez posebno velikih in novih ljenih vaseh, pa je treba odpreti investicij bi z združitvijo obrata nova delovna mesta, kjer si bodo »Stojna« in kovinske delavnice lahko služili svoj kruh in prispe-»Doma«, dosegli že navedeno proiz. vali k hitrejšemu razvoju občine. ,Svobode' med delavstvo in vas Obrtno podjetje »Dom« se je s cementnirni silosi močno uveljavilo. Na sliki: silosi na beograjskem razstavišču val v Šeškovem domu v Kočevju. Klubsko življenje v Domu rudarjev na Rudniku je šele v začetku, a se že lepo razvija. Klubsko življenje naj bi zaživelo tudi v mestu. Za vodstvo klubskega življenja tako v mestu jjn na Rudniku pa so 25. septembra je bilo v Kočevju Na deželi bi bilo potrebno načrt- osemletni izobrazbi. Poleg Kočevja, potrebni ljudje, ki bodo usmerjali posvetovanje, ki ga je pripravil no kulturno delovanje. Tam pa več- kjer bo delovala tovrstna šola, pri- (jelo v klubih... Svet Svobod in prosvetnih društev, krat naletimo na težave, ker manj- dejo v poštev samo še Fara in mo- - , ip tpkl. nntll1n Poleg članov Sveta so se posveto- ka predavateljev in drugih, ki bi g oče Stara cerkev. V drugih krajih - kinu ‘ Neoravilnosti ki so se vanja udeležili tudi nekateri pred- vodili in usmerjali izobraževalno nimajo pogojev, ker ni predavata d ajale nekočP s potujočim kinom, stavmki kulturno prosvetnih dru- delo na vasi. Ijev in verjetno bi bilo tudi inte- bodo sme, L seJ ne bodo yeč štev in Svobod ter udeleženci te- V vrstah naših društev je še resentov za šolo premalo Te stvari d jale. Svet bo poskrbel, da se bo čaja v Kopru. vedno premalo mladine. Kje sovzro Parse uredijo lahko na drug način. dejavnost potujočega kina razširila O programu dela Svobod in pro- ki? Današnja mladina živi v času , j!1 |a"‘/ie a 23 tudi v oddaljene vasi. Prej pa bo svetnih društev v sezoni 1959/60 in atomske dobe in si želi nekaj no- P 1 ° izobrazbo, ki je vsem od- potrebno usposobiti nekaj kinoope-izobraževalnem delu, je obširneje ve9a- nekaj, kar jo bo privlačilo. prt • raterjev — mladih ljudi, ki bodo govoril predsednik Sveta tov. Smo- Z'ato se bomo morali sprijazniti z Ljudska knjižnica Kočevje ima pošteni in bodo imeli veselje do lej. Med drugim je dejal, da bo 'abko^ glasbo, jazzom itd. Mladina na področju izobraževalnega dela tega dela. potrebno v bodoče tesnejše sodelo- se pač hoče zabavati. Zabavo ji mo- veijk0 vlogo. Da bodo prišli tudi Med drugim so na posvetovanju vanje prosvetnih društev s politic- famo nuditi, če nočemo, da si bo prebivalci oddaljenih krajev do razpravljali o glasbenem tečaju V nimi organizacijami, posebno z ZK jskala zabavo sama po gostinskih knjig, bo začela z delom potujoča Kočevju, ki je pokazal že doslej in SZDL. lokalih, pri alkoholu... ^ knjižnica. Te knjižnice bodo v iepe rezultate, o prirejanju veselih Prosvetna društva imajo danes Letos je bilo v Kopru na tečajih Osilnici, Predgradu, Fari in Ko- večerov, gostovanju domačih dru-širše naloge in morajo iti z delom 23 delavce, ki delajo v prosvetnih privniku. S tem bo brez dvoma štev in- o programih prosvetnih bolj v širino Prilagoditi se moramo društvih (tečaj je organiziral Re- mnogim ljubiteljem lepe knjige ze- društev, ki jih bodo sprejeli na sedanjemu tempu življenja in raz- tmbliški svet Svobod in prosvetnih lo ustreženo. letnih občnih zborih. Sklenili so, voja. Zato morajo iskati društva društev), 12 tečajnikov iz Kočevja. Pevski festival v Kočevju ima že naj društva končajo občne zbore nove oblike dela. Najvažnejša nalo- Tečajniki, ki so se v Kopru mnogo tradicijo. Sklenili so, da bo tak fe_ do zadnjega oktobra ali vsaj v ga je vsekakor izobraževalno delo. naučili, bodo vsaj delno zamašili stival tudi prihodnje leto in sicer prvih dneh novembra. Na zborih Potrebno bo najtesnejše sodelova- vrzel v pomanjkanju teh kadrov v za spremembo drugje, v Ribnici, naj sprejmejo konkretne programe nje z Delavsko univerzo v Kočevju, naših društvih. Tečaji se bodo na- stopili bodo v stik s svetom Svo- dela za novo sezono. V njih naj bo šolo za odrasle itd. Čeprav ne daljevali tudi v prihodnjem letu in hod in prosvetnih društev Ribnice, v prvi vrsti zapopadeno izobraže-smemo zanemariti dramatskih, pew bo prav, da bo šlo tudi drugo leto jn ge bodo tam sporazumni, da bi val no delo, čeprav tudi drugih deških in drugih dejavnosti prosvet- ve5 ljudi iz prosvetnih društev na b;j festival v njihovem 'kraju, bodo javnosti društva ne gre zametavati. nih društev, moramo posvetiti več tečaje v Koper. pevci peli drugo leto v Ribnici, če Govorili smo tudi o gradnji kul- pozornosti kulturno zabavnemu iz- Na posvetovanju so se dalj časa festival v Ribnici iz- kakršnih koli turnih domov v Livoldu in Stari življenju. zadržali v razpravi o dopolnilni razlogov ne bi mogel biti, bo festi- cerkvi. -šem LEKARNA KOČEVJE čestita vsem občanom k občinskemu prazniku 3. oktobru J'JiU it o KOČEVJE čestita vsem potrošnikom električne energije in delovnim kolektivom k občinskemu prazniku občine Kočevje K 16. obletnici zbora odposlancev Slovenskega naroda, ki je bil od 1. do 3. oktobra 19-43 v Kočevju in -40. letnici Komunistične partije Jugoslavije čestitajo občanom in delovnim kolektivom Zdravstveni dom Kočevje čestita k 3. oktobru občinskemu prazniku in 40. obletnici Komunistične partije Jugoslavije Potrošnikom tekstilnega blaga in vsem delovnim kolektivom čestita k občinskemu prazniku kolektiv eksiilane Kočevje Občinski ljudski odbor KOČEVJE Občinski odbor SZDL Občinski komite ZKS Občinski odbor ZB NOV Občinski komite LMS Odbor rezervnih oficirjev Občinska gasilska zveza in ostale organizacije ter druStva Občinski sindikalni svet Občinski odbor RK OBRTNO PODJETJE »Tttes-ac** KOČEVJE čestita vsem potrošnikom mesa in mesnih izdelkov k občinskemu prazniku POSLOVALNICE: na Rudniku, v Stari cerkvi in Predgradu r* Vsem gostom in dobaviteljem čestita k 3 oktobru občinskemu prazniku občine Kočevje GOSTINSKO PODJETJE ..ROG K o II č e v j e Vsem živinorejcem in odjemalcem čestita k občinskemu prazniku »Ttlesuina« Kočevje KLEPARSTVt čestita ob prazniku JJJ občine vsem obča- Hotel »Pugled Kavarna »Zve ig Vabimo vas k otvoritvi sobotnih zabavnih večerov, ki se začnejo v soboto 3. oktobra ob 20. uri v . » kavarni ,.ZVEZDA" — Za ples in razvedrilo bodo igrali .Roški fantje' „ „ nom, in aeiovmm KOČEVJE - S PODRUŽNICO V RIBNICI kolektivom Ob prazniku občine Kočevje in 40. obletnici Komunistične partije čestita kolektiv Poslovne zveze za gozdarstvo in kmetijstvo Kočevje čestita k obletnici zbora odposlancev in 40. letnici KPJ Delovnim kolektivom čestita h kočevskemu prazniku mizar KOČEVJE S podružnico v Stari cerkvi in Predgradu K 40. letnici KPJ in prazniku občine Kočevje čestita kolektiv KMETIJSKO GOZDARSKEGA POSESTVA KOČEVJE Rudarjem in vsem delovnim kolektivom čestita k 3. oktobru in obletnici ustanovitve KPJ Rudnik rjavega premoga Kočevje Stran 5 Prostovoljno delo Od začetka prostovoljnega dela do vključno 29. septembra so prispevali člani sind kalnih podružnic v Kočevju sledeče število prostovoljnih delovnih ur pri urejanju okolice Seškove ulice in gradnji vajeniškega doma: Sindikalna podružnica ObLO 164 ■ur, Kmetijsko gozdarskega posestva 12. Komunalne banke 58 ur, podjetja »Elektro« 2 uri, podjetja »Zidar« 9 ur, »Steklarstvo« 22 ur, Tiskarna 19 ur, »Dom« 2 uri, »Tekstilana« 7 ur. »Ključavničarstvo« 5 ur, gostinci 16 ur, sodišče 19 ur, Podružnica zavoda za socialno zavarovanje 17 ur, Zdravstveni dom 2 uri, Postaja LM 6 ur. Kataster 10 ur. Gimnazija 5 ur, Poslovna zveza 2 uri, člani SZDL Seškovega in Kolodvorskega terena 98 ur, pionirji 28 ur. Do vključno 29. septembra je bilo opravljenih skupno 516 prostovoljnih delovnih ur. Med prv-mi prostovoljnimi delavci so se udeležili dela tudi sekretar Obč. komiteja Z K Boris Mikoš, predsednik ObLO Janez Rgler, tajnik ObLO Peter Sobar, predsednik sodišča Marjan Savinšek, direktor Komunalne banke Zora Draškovič in drugi. Najbolj pa so se izkazali pri delu: upokojeni učitelj Mirko Trošt z 12 urami, prav toliko ur je opravil tudi Ludvik Troha, upokojenec in Janko Pezdirc, sodnik, ki je sodeloval z 10 prostovoljnimi delovn mi urami. V četrtek 1■ oktobra je začela z delom pri gradnji vajenskega doma vajenska četa. ki jo sestavljajo vajenci in vajenke iz Kočevja iz podjetja »Dom« 5 vajencev, »Avto« 5, »Ključavničarstvo« 4, »Trgoprometa« 3, Rudnika 2, ostalih manjših podjetij pa po en vajenec. Pa še krajše opozorilo »Zidarju«. Pri vajejnskam domu naj podjetje pravočasno pripravi gradbeni material. tako da bodo ljudje, ko bodo prišli na delo, imeli material pri roki in da bodo lahko takoj začeli z delom. S prostovoljnim delom bodo nadaljevali tudi po občinskem prazniku Kočevja — 3. oktobru. Kočevarji na dirki v lovi Gorici 20. septembra 1959 so bile v Novi Nato je prišlo do okvare sklopke in Gorici cestne hitrostne krožne dir- kmalu nato jima je raztrgalo pre-ke za prvenstvo Slovenije. Dirkali nosno verigo. Imela sta defekt tik so na 4700 m dolgi asfaltirani pro- pred ciljem. Toda samo trenutek gi. Prireditev v Novi Gorici je bilo sta obstala. Skočila sta z motorja zaključno tekmovanje za prvenstvo in pričela sta ga v divjem teku Premiera .Maoeoroo' o našla! Jože Babič, filmski režiser, Mirč nalno zgodbo« (o problemih roma- V čast občinskega praznika La- Kragelj, televizijski režiser, Mira nopisca in njegovih junakih), za ____d___________________r_________ šče je bila v dvorani Zadružnega Baloh, igralka, Štefka Drolčeva, »Povečevalno steklo« in za »Mane- Slovenije za leto 1959. Od AMD Ko. riniti proti cilju. Več kot 700 m sta doma krstna predstava nove slo- igralka, Anton Podbevšek, pesnik, vre«. Poleg omenjenih je napisal še čevje so se tekmovanja udeležili Ja- rinila motor, da sta prispela do ci- venske komedije »Manevri«. Uro in in drugi. Predstava je vzbudila iz- »Sanje se bodo uresničile« (za otro- nez Bukovec, Polde Sterle in Cveto lja. Na sami ciljni črti pa ju je pol trajajoča komedija v dveh de- redno zanimanje slovenskih kultur- ke), »Odločitev« (nacionalno vpra- Maček. Med tekmovalci je bilo do- prehitel Jelenko. Preje dobljeni na- lih je gledalce treh predstav pri- nih krogov in je bila tudi nagra- šanje Trsta). »Hotel nad prepadi« kaj živčno razpoloženje zaradi od- skbk in velika športna požrtvoval- jetno razvedrila. Slovenci radi igra- jena. jn §e nekaj besed o avtorju, (problem politične emigracije), »Ve. ločujočega tekmovanja in nejasno- nost jima je tako zagotovila vsaj mo. To nam je že v krvi. Na ma- j,0žetu Javoršku. V Ljubljani je po selje do življenja« (moralno vpra- sti, 'kdo bo v zaključnem tekmo- drugo mesto. nevrih se v neki dvorani slučajno dokončanem študiju primerjalne šanje umetnika). Izdal je tudi vrsto vanju pri posameznih kategorijah, Sterle in Maček sta nato iz- zbere skupina ljudi, ki po svoje književnosti študiral še na pariški esejev in gledaliških kritik. Knjiga ki bodo odločujoče vplivale na grpana in upehana žalostno zrla uprizore Martina Krpana. V vsej Sorboni. Še pred vojno se je ogla- »Harlekinov plašč«, o eseju v mo- končni plasma prvenstva. v motor ki 1u je zatajil in onemo- svoji igralski vnemi ga uprizore ta- šal po raznih revijah (Dejanje) in dernih smereh v sodobnem evrop- V razredu do 250 ccm je bilo na gočil osvojiti prvo mesto. ko- kot 9a ™oraJ° uprizoriti vojak, leta 1947 jzdal zbirko pesmi »Par- skem gledališču, ki je še v roko- 11 njimi ' s,=„, in njegov rival. Jelenko ™ i, mS S ESftJfJS, S več pišu, je poleg »Srečanj« najkvalitetnejše delo. x______ je 15 let, je pobegnila iz hiše. pošiljajo prav lepe pozdrave vsem bilo 26. VII. 1942, so jo našli mrtvo. P3 so jo ujeli in pobili s krampom, domačim in znancem. Bila je ustreljena. To se je zgodilo 12. VII. 1941. Alojz Žužek iz Hrustovega pri MILAN PEJNOVIČ Vel Laščah. Lado Bambič iz Male- NIKOLA PEJNOVIČ Rojen je bil 1912 leta v Smiljanu ga Locmka pri Turjaku. Njegov rojstni kraj je bil Srni. pri Gospiču. Bil je član KPJ Ko so Prišli leta 1941 ' Nemci je šel domov, da bi rešil mater pred krvoločnimi ustaši. Ustaši so ga ujeli in zaklali v gozdu pri Gospiču 9 julija 1941. ANTONIJA MIHELIČ Rojena je bila leta 1906 v Travniku, poročila pa se je v Novi kot. Skupno s svojim možem in družino je pomagala partizanom. V avgustu 1942 so jo Italjani internirali v Treviso. Zaradi prestanega trpljenja in lakote je umrla 18. marca UDELEŽENCI POHODA! Pozivamo vse udeležence pohoda patrol po stezi okupiranega Kočevja, da se zberejo v nedeljo 4. oktobra ob 8. uri pred spomenikom, ker bo razpored, za Start ob 9. uri. Na Rudniku - nova trgovina v Kočevju so zahtevali večjih popravil jn precejšnjih izdatkov. Enako so potrebne nadaljne investicije, Podjetje »Trgopromet« si že več blagovni promet. Podatki nam ka-let izredno prizadeva zboljšati po- žejo, da je bila realizacija v letu 1943. slovne prostore trgovin in njih po- 1954 24,476.000 za leto 1959 jo plan VALENTIN MIHELIČ slovanje. Skoro vsi obstoječi lokali predvideva v znesku 34,600.000 din, Po poklicu je bil mali kmet, roki bo po vsej verjetnosti presežen. j@n pa 1891 v Novem kotu. Za OF V tej trgovini bo potrošnik našel je začel delati že leta 1942 Parti- - - ------ vse, kar za dom potrebuje: živilsko zansko vojsko je podpiral s hrano zlasti za ureditev lokala trgovine blago vseh vrst. vštevši mleko, in drugim. Zaradi tega so Italijani »Prehrana«. »Knjigarna«, »Železni- kruh, sadje jn zelenjavo, meso in požgali dom, njega pa internirali v na«, »Sadje-zelenjava« ipd. Precejs- celo drobno galanterijsko blago ter Treviso. Zaradi oslabelosti in lakote nja pridobitev na tej poti je reno- pohištvo, razen tekstilnega blaga, je umrl kmalu po prihodu v tabo- viranje in predelava bivših garaž na katerega prodaja je ukinjena v tei "" Rudniku v sodobni trgovski lokal, trgovini. ki ga je uredilo podjetje »Trgopro- Toda trgovina nima še urejenega met«. S tem je kolektiv nove trgo- skladišča za ozimni krompir in dru- r\r*nt 7-zr>1 n o c n brom O Vi n n »-».. X ~ ___ • “ rišče 6. X. 1842. FRANC JEŠELNIK Rodil se je 29. III. 1900 na Travi. met«, o tem je koickuv nove uyu- sKiamsca za ozimni krompir in dru nva“ se je zy. m. tauu na Travi, vine prevzel nase težko breme, ki go. nima še drvarnice [n prostora Do prih(xla partizanov se ni ukvar-bo v prid zlasti rudniškim prebi- za embalažo, kar upamo, da bo mo- jaI s P°litiko- s partizani je kmalu valcem. S tem namenom je tudi goče s pomočjo rudniškega kolek- navezal stike in jim po svojih mo-rudnjk odstopil stare garaže. Nova tiva v kratkem urediti tako da v čeh poma9al- Italijani so ga inter-trgoviha je bila izročena prometu ta namen odstopi priključno garažo nira,i na Rabu’ kier je 1942. leta v ponedeljek, dne 28. septembra kj je sestavni del tega 'poslopja. ' zaradi lakote umrl-1959. Reti oviranje je veljalo 7,5 mi- Kolektiv trgovine zagotavlja za- EDVARD TURK dovoljitev želja in potreb potrošni- Roien ie bil ti m i«qq , ko. . «m,eg, me«. Rečene« p, ve„ Cf £ NOV * S deK druoo Vto neZri™ea vT™ Ž6 1942' le‘a- Zbiral je orožje in mu-naTJ n v dosega dohodka in je ničijo, skrbel za hrano, poleg tega 11 ionov dinarjev Doslej je bila trgovina na Rudniku v neprimernem, zakotnem, vlažnem in temnem prostoru, kjer so bili uslužbenci in potrošniki več ali manj nezadovoljni. Zraven tega nimaio dostmnpm nHnnca j0™1 1 pa j® HotJil tudi na stražo. Med izdih je trlo še vrsto težav. dLTal^v NaT^'nel^Hn^ ^Sevanjem službene dolžnosti je bil jih je trlo še vrsto težav. Kljub temu je trgovina vsa povojna leta dosegala razmeroma lep DVOTARIFNI ŠTEVCI O dejavnosti ribniških gasilcev smo poročali v zadnji številki. Na sliki: Ribniški gasilci in gostje ob sprejemu nove motorne brizgalne v Ribnici. K nakupu brizgalne so prispevali tudi rojaki iz Amerike SPOMINSKI DNEVI 5. X. 1934 je izšla v Dolnji Lendavi prva številka Ljudske pravice. 6. X. 1942 je bila ustanovljena Šercer jeva brigada. 9. in 10. X. 1943 je bil v svobodnem Kočevju prvi sodni roces proti belo in plavogardističnim krvnikom. Od 10. do 12. X. 1943 prvi kongres Zveze Slovenske mladine na osvobojenem ozemlju v Kočevski Reki. Oktobra 1941 je bila ustanovljena mladinska Osvobodilna fronta. kreditiranja, ki are predvsem 'v Skl ” “.".fj TigZ J ' “ Bab“' do strank, ki to zahtevajo. 4 Ne glede na razne težave in po- ALOJZ JEŠELNIK ... ji ~ . , manjkljivosti pa upamo, da bo nova Doma je bil iz Starega kota, kjer V tovarni »Iskra« v Kranju bodo trgovina lepo napredovala in solid- se je rodi 26. decembra 1925, Kakor v kratkem začel! izdelovat, tudi no služila potrebam tamkajšnjih vsi člani družine je tudi on poma-dvotarifne števce. Znano je, da bo prebjvalcev ter vestno izpolnjevala gal in sodeloval s partizani. Itali-po novern letu veljala dvojna tari. odgovorne naloge v preskrbovanju jani so ga internirali na Rabu. Zaza uporabo električnega toka. To , potrošnikov s kvalitetnim blagom radi lakote je umrl v taborišču 23. ki ga bomo_ uporab jah med 22 ,n ter kulturno postrež5o »t januarja 1943. 6 uro bo vec kot enkrat cenejši. Da bi izkoristili te ugodnosti, je potreben dvotarifni števec. Dvotarifni trofazni števec bo stal 25.000 dinarjev, enofazni pa 12.000 dinarjev. Predvidevajo, da bo moral kupiti števec tisti, ki ga bo uporabljal, pri novogradnjah pa investitor. 600 .»SPAČKOV« V Beograd so prispela dva francoska avtomobila znamke »Citroen«, ki jih bo prihodnje leto izdelovala tovarna »Tomos«. Prišli so tudi posebni strokovnjaki iz Francije in Kopra. Letno naj bi v Kopru izdelali 600 osebnih in toliko poltovor-njh »spačkov«. Nova trgovina na Rudniku Partija na Kočevskem pred in med vojno Komunistična partija je v tistih ljudi, ki so bili na seznamu, ker dneh organizirala zbiranje orožja, ki so se nekateri umaknili, so mesto ga je odmetavala jugoslovanska njih izbrali nove. Tako so zaprli že vojska. Vendar je bil uspeh mini- prvi dan njihove oblasti 70 ljudi. V malen. Kočevski Nemci, ki so bili, kleti gostilne »HARDE«, ki je stala razen v mestu Kočevju, povsod v na mestu sedanjega hotela »Pugled« veliki večinii, so sami intenzivno so gradili vislice za te zapornike. . zbirali orožje in se sami oborože- Naslednjega dne, to je 14. aprila vali. Njihovi udarni oddelki so se 1941, so imeli voditelji kočevskih močno povečali, ker so vstopili v Nemcev posivet, na katerem naj bi te oddelke vsi moški, ki so bili spo- odločili o usodi teh 70 zaprtih Slo-sobni nositi orožje, neredko pa tu- vencev. Na tem posvetu so po dalj-di šolski otroci. Po vseh naseljih, ši diskusiji sklenili, da se ti jetniki vaseh, kakor tudi v mestu Kočevju, obdrže v zaporu do prihoda nem-so postavili straže. Njihove patrol e ške armade, ki bo v Kočevju naj-so krožile po podeželju. Odstranili pozneje v 48. urah in se jih izroči so s položajev oblastne organe in le tej v sojenje. Ker pa nemška prevzeli vso oblast v svoje roke. armada v Kočevje ni prišla, so Nekatere bivše uslužbence so zaprli, ostale vislice v hardetovi kleti ostale pa le odpustili iz službe. Le prazne. malo starih uslužbencev so Obar- vse ostalo reano aeio je no žali še na starih položajih. Za šefa čevskih vaseh počivalo. Zenske so pravosodne uprave je bil imenovan pripravljale hitlerjanske zastave s vodja kočevskih Nemcev advokat kljukastim križem, šopke in vence dr. Hans Arko. Za predsednika so- za dostojen sprejem nemške vojske dišča je bil postavljen kočevski Ne- na Kočevskem. Ozračje je bilo na-mec Šobar, prokurist na lesni in- peto. Prihod nemške vojske se je dustriji. Za okrajnega glavarja pa zavlačeval. Kočevski Nemci so ča- obdr- Vse ostalo redno delo je no ko- Lampreht. kali praznično oblečeni na sprejem. Prva naloga nove sodne uprave je Mladenke so imele pripravljene šop-bila pripraviti vislice in poloviti za- ke in vence, da jih izročijo svojim vodne Slovence in komuniste, ki so »rešiteljem«. Po zvonikih in ostalih jih imeli že od prej na seznamu, razglednih točkah so oprezali opa-Ker pe niso mogli poloviti vsehzovalci in čakali trenutka, ko bodo lahko sporočili: sedaj prihajajo. Pred cerkvijo v mestu Kočevju je bila zbrana velika množica kočevskih Nemcev v frakih in cilindrih, da bi dostojno sprejeli nemško vojsko. Iz smeri Stare cerkve so se zaslišali glasovi motorjev. Pred cerkvijo se je ustavil oddelek črno uniformirane vojske na motorjih. Klobuki letijo v zrak jn vpitja Heil Hitler ni ne konca ne kraja. Mladinke padejo vojakom v objem in jim nudijo šopke. Italijani so bili začudeni in prestrašeni nad takim sprejemom ter jim odgovarjajo z Eviva Musolini. Še bolj so bjle pa razočarane mladinke in kočevski Nemci, ko so spoznali, da je to italijanska in ne nemška vojska. Delegacija kočevskih Nemcev se je takoj napotila v Berlin, da bi ugotovila kaj je na stvari. Vest, ki so jo prejeli v Berlinu, ni bila nič kaj razveseljiva. Spoznali so, da bo Kočevsko zasedla italijanska vojska in ne nemška. Vendar so še vedno upali, da se bo stvar uredila v njihovo korist. Ko. so pa Italijani zahtevali da razpustijo svoje vojaške formacije in jim izročijo orožje, ter pospravijo svoje zastave s kljukastim križem, so smatrali to za sovražno dejanje proti njim. V Berlin so pošiljali prošnje in pritožbe proti Italijanom, češ da so še rajši pod Jugoslavijo kot pa pod Italijo. Končno je bila ta zadeva urejena tako, da se odselijo Slovenci iz Zasavja v Nemčijo in na jug, na njihove dp-move se pa naselijo Kočevski Nemci. Komunistična partija je budlno spremljala dogodke na Kočevskem. Jože Šeško je bil obveščen, da se pripravlja njegova ponovna aretacija, zato je odšel že spomladi leta 1941 v ilegalo. Hodil je po podeželju od Kolpe do Roga, od Koprivnika do Veljkih Lašč in razširjal plamen upora za osvoboditev slovenskega naroda. Večkrat so obiskali Kočevsko tudi vodilni člani Komunitične partije iz Ljubljane, kakor Leskovšek Franc, Ada Krivec in drugi ter dajali navodila za ustanovitev Osvobodilne fronte na Kočevskem in za pripravo na vstajo. Takoj po kapitulaciji stare Jugoslavije in ustanovitvi OF je imela partija sestanek pri Ludviku Tomšiču v Konca vasi. Na ta sestanek je prišel Franc Leskošek, Jože Šeško, Ludvik Tomšič, Tone Marinč, Lojze Komarički, Polde Knapič in Marija in še nekateri. Na tem sestanku je tov. Leskošek poročal o delu jn pomenu Osvobodilne fronte ter kako se pride do orožja. OF naj se organizira po okrožju, rajonih in krajevnih organizacijah, ki naj zajamejo sleherno vas. Do orožja se bo pa prišlo s tem, da se manjše partizanske edinice oboroži s tem orožjem, ki ga imajo. Te edinice naj bi napadale manjše italijanske patrole in jim odvzele orožje. V času tega sestanka je prišlo obvestilo, da vršijo Italijani po rudniku aretacije, zato se je sestanek predčasno zaključil. Se pred zaključkom sestanka je pa dal tov. Leskošek vojnemu referentu Tomšiču partizanski zakon in naročil, da se s tem zakonom seznani vsakega pred odhodom v partizane. PARTIZANSKI ZAKON Čl. 1. — Partizanski oddelki so sestavljeni iz prostovoljcev-partiza-nov, ki se hočejo zvesto in vztrajno, z orožjem v roki, boriti za velike osvobodilne cilje slovenskega naroda proti jarmu okupatorskih fašističnih tlačiteljev za pravice delovnega ljudstva. Tesno povezani s slovenskimi ljudskimi množicami in vsemi narodi, kj se bore proti fašističnim razbojnikom, naslanjajoč se operativno na vojaško akcijo slavne delavsko kmečke rdeče armade Sovjetske zveze; partizani ne bodo odložili orožje prej, dokler ne bod , uresničenj cilji, zaradi katerih so se orožja lotili. Čl. 2. — V partizanske oddelke lahko vstopa vsak, ne glede na politično ali versko prepričanje ali nacionalno pripadnost, ki sprejme te cilje, ki je v moralnem pogledu neomadeževan, ki sprejme parti- ■■HnuauiHuiauiHnunuMt zanski zakon in kogar potrdi partizanska naborna komisija. Vstop v partizanski oddelek pomeni, da je partizan vse svoje sile in svoje življenje posvetil osvobodilni stvari slovenskega naroda in delovnega ljudstva. Čl. 3. — Vršenje partizanskih dolžnosti traja do popolne zmage osvobodilne borbe slovenskega naroda. Samo bolezen alj smrt lahko osvobodi partizana njegove revolucionarne partizanske 'dolžnosti. Pri vstopu v partizanski oddelek položi partizan prisego. Pri vstopu naj bo partizan čimbolje opremljen z obleko, čevlji, perilom, odejo, s hrano za teden dni, po možnosti oborožen. Imeti mora po možnosti potrebne zemljevide, kompas, daljnogled, najnujnejši sanitetni material in druge potrebščine. Čl. 4. — Partizanskim oddelkom so namenjene odgovorne in težke naloge. Za te naloge se mora vsak partizan v teku borbe vsakodnevno pripravljali in izpolnjevati strokovno, politično, telesno in duševno, da bi se vzgojil dober borec, ki bo prenesel najtežje telesne in duševno napore. Vzgoja naj se vrši osebno po poveljniku in političnemu komisarju, na drugi strani pa v živi medsebojni tovariški pomoči partizanov samih. Partizani morajo brez ugovora.izvršiti vse ukrepe in vaje, ki jih smatra poveljnik za potrebne za vzgojo partizanov. (Dalje)