19. številka Ljubljana, v torek 25. januvarja 1898. IXXI. leto. Izhaja vsak dan nelrr« iaimll nedelj« in praznike, ter velja po polti prejemati ta a vb t ro-ogerake deatl« ta ne leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jedes meaec 1 gld. 40 kr. — t* Lin bi j« to Kr«>a pošiljanja na dom aa vte leto 13 gld., ta Četrt leta 3 gld. 30 kr. aa jeden mesec 1 gld. IO kr. Za pošiljanje na dom račnna se po 10 kr, na ueaec, po 30 kr. aa Četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina tnala. — Na narocbe, brez istodobne ▼pofiiljatve naročnine, se nn ozira. Za oznanila plačuje m uo itinstopne petit-vrate po francoskih provincijalnih mestih, bi storila vlada k it^re stal šče j* jako omajano, najpametnejša, ako upjo li žel|i revi ijon stov S tem dskažr, da nirra javno ti ni'esar prikrivati, in če ■e obsolba Drevfasa potrdi, je njena zmaga toliko večji. Tega mnenja je tudi norveški sveto vnosla-ni pesnik Bjjornitjsrns Bjornson, ki je Zol: v dolgem pismn čestital. Angleška armada se zopet poveča za lf>.000 pevcev, moštvo na bojnih Lidijah pa sp pomnoži za 5)00 mož. Lani je priraslo k armadi 30G) mož Časopisi prijavljajo različne vesti o po-vodn, da vojno ministerstvo tako hiti s povišanjem voa'ce. Govori se, da se Anglija pripravlja celo za vojso, ki mnr-> nastati radi vzhodnoazijskega vprašanja. Feldmaršal Viscount \Volseley je dejal nedavno, da more poslati Anglija nema lo na dva cela kora izvrstno izve'bmih in oboroženih vojakov v boj. Dopisi. Iz KrAk «*jju. 20 januvarja. O naši nemški meščanski soli je bil v javnosti že večkrat govor Da zopet o njej pr^d svetom razpravljamo, temu d^j^jo povod razni faktorji, ka*eri te šole v najnovejšem času re morejo na miru pu • stitt Ti faktorji pa niso Slovaci, čeravro jo odi vzdržujejo Čisto slovenski šol -ki okraj krški se namreč javno ne pritožuje, da mera za nemško šolo na 'eto čez 4000 gld. plačevati, č»r^vno je ona cbisliovana le od kacih 40 učencev, ki so doma v tem okr«ji. Ostali so namreč Štajerci ali v drugih okrajih doma. Pritožujejo se Slovenci radi tega ne, ker se jo bili oni eami pred 20 leti pod vodstvom odli' nih domoljubov radovoljno »prejeli iz rok vlade in iz bopatdi rok velikega dobrotnika krhkega mesta, sicer pa velikega nemškega pr staša Slovenci ae nad to čoln tudi radi tega ne pritožujejo, ker se nemškega jezika, ki s« v tej Šoli v prvi vrsti uči in učiti mora, samo na sehi ne branijo, da le nčitel i nemških šol v svoji službi in zunaj svoje službe nemškega duha ne razširjajo. K r pa učitelji te šole tega ne store, ker je to zoper njih politično prepričanje in zoper avstrijski duh, zoper avstrijsko domoljubja, zato so pa vedno nadlego vani od nemških uradnikov in nemških nadzornikov, katerih je na Kranjskem v*liko preveč, kakor jih je treba, in kateri kažejo v novejSern času nekakšno nemško nscijon Ino n.išljenje. Ko je v Winklerjevi dobi *odil okrsjni glavar \Veiglein naše šolstvo in tudi nemško meščansko šolo, mirovalo je narodno vprašanje Okrajnemu šolskemu nadzornika Gabršku je celo dovolil, da sme ur-idovati n^ko'iko tudi v slovenskem jeziku. Vsled tega je tudi meVanska šola, na kateri je vedno bil n°mški učni jezik, — kolikor j« pač to pri slovenskih otrocih mogoče — smela nekoliko slovensko uradovati. P< d vodstvom glavarja VVVigleina se je tudi c. kr. okrajni šolski svet uspešno branil naeproti vladi, ki je ponujala nemškega nadzornika za našo nr-msko meščansko šolo, ker se je bal, da ne bi z nemškim nadzornikom priSel prepir v krške šolske razm-re Ta bojazen je bila opravilna. Prišel je pa za njim n<-m-eki glavar baron Sel oub*-rg>r Ta je upelj l nemško ■ radnv.nJH s šolakmi vodat^i, tod nadzornikom Gabrškom le m koliko, pod nadzornikom Šeatom popolnoma. To sta bila pa nadzornika elovenskih šol Za nemško meščansko šolo pa je pričel najprvo ■em&ki nadzornik Knapitsch za njim pa B -n ia Da je meščanska šola nemška, ti gospodje niso mogli tajiti. Toda p*klo jih je, da ni v njej nemškega duha, kakor se je britko pritoževal proti nadzorniku tiabišku glavar baron Schonberger, rekši: „Frei-licb i h t d ie Schule deutsch, aber der riobtige Geist fehltu. Kakot snega duha si je Žel-1, tega si nasproti slovenHkemu nadzorniku ni upal povedati; a gotovo ga je dal nemškemu nadzorniku Knapitschu, ki je bil takega naročila zelo vfsel, da naj nemška šola tudi nemški duh goji; kajti Knapitsch je ravnatelja rekel: Bln d i e s e m Prachtgebaude konnten Sie viel fiir das Deutschthum leisten!" Tako naroČilo je utegnil Knapitsch dobiti Še tudi na višjem mestu; kajti ondu so ee baje tudi bali, da ne bi nemška meščanska šola slovenskih .narodnjakov (!)* urejala. Smešno! Tema nemškemu nadzornika K apit-chu in njegovemu naslednika Bsndi je še tista trohica sloveaičins, ki je na tej šoli (2 do 3 ure na teden) na pota bila; prvi je .očital učitelju, zakaj uči otroke težka (!?) slovnišk* pravila (na pr. raba g-netiva v nikal xh stavkih ma js bila težka reč); dru A ee p* aa slovenščino sploh šs nič zmenit ni. Onem* pa so as celo gabile latinske črke, ki se včasih za izpremembo in radi potrebe rabijo pri nemške n pravop aa. N sprotno so pa nemški pedigogiški liati. ultra nacijoiialui nemški listi tem ljudem n * srce prirasli. Na mizi učiteljske kniižnice sta videla n. pr. poleg drugih listov tudi „Dan oiterreichiache i Schulbofen" ali pa „Zeit-schrif fiir das osterreiclnscbe UntenicntavveaeoS k-teri nI«, nji list celo mmisterstvo priporoma. Teh slednjih listov pa nadzornika 11-uda ia Š *st nista priporočala, pač pa eks remno nemško ntojonalni I st ,De D-utsch-osterreicbiscbe Ldirerz-utung" . Tej nemški propagandi sa pa učiteljsr.vo in p9» b*io ravnat- Ijstvo meščanska šole upira. Ta upor ga pa drago Btun^ Ukor za ukor prihaja od šolsktb go- i sposk. Jedina šolska instanca p«, k* bi se protivila ; nemškemu duhu, je pri nas krajni šolski s?et, ki i je avtr>nomen. Zdaj pa boćejo biš tisti nemški U'adm f«kforji. k^t^re smo po zasluženji ia p » res-nii i opisali, Se krajnemu šolskemu svetu vso oblast čez meščan iko Aulo vzeti. Tmaj se bodo pa opekli jim je povsodi gUdko šlo, tukaj s;> naleteli; kajti v t'ko važnih zadeah ne gre zoper jasne §§ dežel d i in državnih zakonov postopati, samo, dt bi se maš'evali n.nluč-1-lj■, ki hočejo Sloveuci in Avstrijci ostati, ne pa Nemci ali slovenski rene-gritje postati, v šoli avstrijski, ne pi ne m s k i duh gojiti, dokler v Avstriji živijo. „Slovenska Mitica". CXI1I. odborova seja dne 19. januvarja 1898. 1. Na vzorni: Gg. Fr. L«vec (predsednik); dr. H Do-lenec; P. Graiselli, A. Koblar; A. Krtld 1 dr. J. Lesar; M. ■ Pletersnik; dr. L. P.žtr; dr. J. Stare; J. SuSn k ; J. SubiC; ! A. Tavćar; J Vavru ; Fr. Wiesthaler. V. Zupančič in dr. J. Zii(>anec (odborniki); E. Lah (zapisnikar)- S&apaj 17. Predsednik proglasi sklepčnost, pozdravi navzoč ae, otvori seio in d t besedo zapisnikarju. Zapisnika o CXI. redni in C X11 izredni odborov i seji, overovljena po predsedniku in odbornikih dr. Po ž ar j u in Sušniku, se odobrita brez ngovora. Na ogled so zapisniki o sejah gospodarskega odseka z daš 19 avgusta i o 6. decembra, in pa zapisnik o seji književnega odseka z dne 17. ja-nuvarija. Overovateljema današnjemu zapisniku nomi-nu e predsednik odbornika ravnatelja Š ubi ca in nadzornika Zupančiča. Dne 4 julija lani je odkrilo slovensko učiteljsko društvo v Podbrazju na Gorenjskem pokojnemu Andreju Praprotniku na rojstni hiši in dne 8. septembra pokojnemu Ivanu Tomšiča na njegovem rojstnem domu na Vinici spominsko ploščo. Obeh slavnosti udeležila se je tudi Matica ; pri prvi sta jo zastopala odbornik Ž imer in tajnik, pri drugi učitelj Gangi. Dne 28. julija je umrl notar Janko Kersnik, Matič Šele 1442 naročnikov, torej še ns prav polovica za izdavanja in zalaganje potrebnega števila, je poz k.naln. Na znanj« se vzame, da ndr. Kosovo Vzgo-jeslovjeM, društvena založna knjigi ni dobilo aprob icije za šole, baje, ker sloni na Herbartovi pedagogiki. Čudno je da se Sindnerjeva knjiga, po kateri je Kosovo „Vzgojeslovje* poslovenjeno, sme še nadalje rabiti kot učna knjiaa, nje slovenski prevod pa ne, m da se t»-mu očitajo Sindnerjevs napake. Skleue se to knjigo vsako leto podarjati iutereaovauim k rogo.n kot n no pomagalo. Društvo je prejelo jako veliko prošenj od društev, zavv dov in posameznikov za podaritev založnih knjig, katerim se js redno ustrezalo. wMatici" so do d« ua te podaritve ustne in pismene zahvale. Vebko sa je izpremen lo mej poverjeni d t v o m : Nove poverjen ke so dobile Brežice, Draga Loški potok, Smanje pri Jelšah, Medvode, M-tlika, Postojina, Br lo in Borovnica; spojili sta zopet poverjauištvi: Kotlje in Pliberk v jedno po-verjemštvo; novo poverjen.štvo se snuje za Uaec in Rakek. Društvu je pristopilo od zadnje redne seje 245 letoiko ; za I. 1897. jih je plačala 2525, z« 1896. leto pa 2461. — Kot marljivi poverje uki so se odi ko.ali posebno gg. Andoljšek v Dragi, EHer na Zilji, Jare v Braslovčab, Kalan v Krškem, Ltpanja v Kobaridu. Schw ntner v B ežicah, Mtrkoš k v Mariboru, Gomiltok v Jaren ni, Abram v Gorici, „Slovenija" na Dunajn, dr. Glaser v Trstu i. dr. — s tem, da so „Matici" pridobili v č nov h udov. Knjižnici je priras lo od zadnje saje 241 knjig, zvezkov in časopisov; največ rnskib, česmh in slovenskih; petina podarjeniu, Štiri petna zamenjanih. Voli ee pododsek treh odbornikov (gg. Kobi n r, dr. Požar in Š u b i c) z nalogo, da razmišljava in poda odboru nasvete o •era, kaj bi bilo storiti z vedno inojnejo narastajočo društveno) knjižnico. Ko se odbor za to odloči, da bod občni zbor takoj po Veliki noći, zaklj č pred seda k, ker ae nihče več ne oglasi za besedo, sejo ob sedmih, svečar. Dnevne vesti. V Ljubljani, 25 januvarja. — (Regulacija učiteljskih plač.) Na podlagi pet cije „Slovenskega učiteljskega dr ištva* ja dež. odbor sestavil regulacijo učiteljskih plač ter ta načrt predložil dež. šolskemu svetu, kateri se je o njem posvetoval v svoji zadnji seji. Po tem načrta bi regulacija učiteljskih plač, s katero se zajedno uvede osebni razredni sistem mesto krajevnega, veljala kacib 37.000 gld. Deželni šolski svet je na predlog dr. vit. Bleivreisa-Trateniškega znatno premeni! načrt dež. odbora in ga izboljšal v konst učiteljev. Po tem načrtu, kateri je dež. šolski svet soglasno sprejel, bi dobival učitelj I. razreda 800 gld., II. razreda 700 gld., lil. razreda 6O0 gld. in IV. razreda 500 gld., skupni stroški za regulacijo bi znašali kacih 47 000 gld. Ako dež. zbor ta načrt odobri, bode vprašanje o regulaciji učiteljskih plač ugodno rešeno. — {.Propadajočeslovensko društvo".) Pod tem naslovom sporoča z očividnim veseljem graška „Tagespost", da je imela družba sv. Mohorja letos samo 71.540 členov, to je za 3687 manj, kakor lani. „Tagespost" govoriči tudi o družbinern nazadovanju, ki s vrši bije .počasi, a vztrajno*. Iz vsega pa gleda le nemška nevoščljivost in hudobna želja, da bi družba sv. Mohorja les trajno nazadovala. Toda motij > ae Nemci 1 Zadnjeletni nazadek pri Mohorjevi družbi je bil le slučajen io mimo-gredoč, povzročen po lanskih ujmah in katastrofah. Doslej je družba redao napredovala in to se bode, ako Bog da, godilo tudi v bjdoče. Letos je izdala družba izredno krasna knjiga, ki ao ji najpošte-nejša reklama. Zato pa naj rodoljubi agitujejo povsod, da se dvigne društvo zopet do lansksga števila, Slovencem v ponos in korist, Nemcem pa v jezo. — (Repertoir slovenskega gledališča) Dan s se bode pela opera „Halka" in sicer zadnji* krat v tekoči sezoni. Na to predstavo so povabljeni , tudi deželni poslanci. V četrtek se uprizori klasična . drama „Kovarstvo in ljubezen*. — (Trgovski klub) priredi kot zaključek svojih plesnih vaj v soboto dne 29 t. m. plesni venček v Koelerievem zimskem salonu. Godba c. in kr. pešpolka kralj Belgijcev it. 27. Začetek ob polu 9. nri zvečer. Vstopnina za gospode 50 kr, dame proste. Vstop je dovoljen le vabljenim proti izkazu vab Ia. kdor se hoče udeležiti in m bil vabljen naj as zglasi osebno ali pismeno pri gosp. I. Jagodicu pri tvrdki A Schuster. — (Vojaški izgred) Včeraj zvečer okoli pol devete ure napadla sta dva vojaka 27 pešpolka oa Radeckega cesti za rovo vojašnico neko žensko, katero sta metala in vi ići'a po cesti. To je videl Alojzij Ahac in je prišel ženski na pomoč ter potegnil jednena vojaka o I ženske, katero je tiso d na tla. Na to prišel je mimo hlapec Franc Gajžar katerega sta vojaka napadla z bajoneti, da je dobil na licu dve rani. Vojaka sta potem zbežala proti av. Petra cerkvi in sta baje tudi tamkaj napadla nekega moškega z bajoneti. Dva stražnika, ki sta za vojakoma letela, dohitela sta ju na Poljanskem trgu. Jeden vojak je zbežal, drugega pa sta stražnika arttovala m peljala v vojašnico. — (Na semenj) dne 24 januvarja je b lo prignanih 1300 konj, 347 krav, 60 Met, skupaj 1707 glav. Kupčija je bila živahna; najbolje so sa prodajali voli za rejo, pa tudi d- beli vol ; vole za rejo je bil prišel kupovat neki zid. Debele vole so pa močno kupovali mesarji s Tirolskega in s Koroškega, pa tudi domačini Kupča Erlacha, ki bi bil sicer v blejsk* m jezeru utonil. — (Nasa vinska kupčija in umetno vino.) „Kmetovalec", glasilo c. kr kmetijske družbe kranjske, je priobčil naslednji, za klerikalna konsumna društva uprav uničujočo sodbo. obseza;oČi članek: Vsled titne uši imajo naši vinščaki si no škodo; velika večina vinogradov je opustošena in pridno se delajo novi. Naprava novega vinograda pa stoji zelo veliko. Toda ne samo to; obdelovanje vino gradov se je sploh podražilo, ker so dražje delavne sile, ker je treba trte škropiti, žvepljati itd Vse to skupaj dela, da so pridelovalni troški vina veliko večji kakor i ekdaj in je popolnoma naravno, ako vinščak dandanes za svoj pridelek več tirja. On tudi v resnici več dobi, saj moramo priznati, da je tudi pridelek boljši. Prepričan i smo, da bo tudi kletarstvo kmalu napredovalo in da bomo imeli še boljša vina Sedaj je primerno še m lo novih vinogradov, zato ni še vel ko vina in zato vsak vinščdk z lahkoto proda svoj dobri pridelek. Drugače pa bo, Če bo več vina in bodo še nadalje ostale sedanje nezdrave razmere. Nezdrava razmere obstoje pa v tem, da se zadnji čas pri nas po gostilnah potoči silno veliko umetnega vina (petijota, polovine), in sicer pod imenom pristnega naravnega vina. Kar se je pri nas zadnja leta popilo „tirolskoga vina", to je bila sama umetna brozga. Ko se je meseca novembra zastopnik naše družbe pri enketi zaradi zakona o umetnem vinu pri kmetijskem ministerst^u na Dunaju potegnil za pristno vino ter zahteval, da petiot ne sme v promet, odgovoril mu je zastopnik tirolske dežele da ravno kranjska dežela rabi veliko petijota in da kranjski kupci odločno zahtevajo, da •s v račun ne sme postaviti beseda „polovina" ampak „naravno vino". Iz tega je posneti, kako ae pri ras slepari z vinom, zlasti na deželi, kajti v Ljubljani pasi precej dobro magistrat in kmalu zaloti sleparje, k« kor se je pripetilo v več slučajih zadnje mesece. Na deželi je seveda v tem pogledu slabše, zato mora bi i kmetovalcev samih dolžnost, da preprečijo točenje umetnih vin. Kjer je doma vinstvo, tam bodo gospodarji raje pazilii, da se ne prodaja umetno vino, kjer pa ni vinstva, naj pa Vse jedno kmetovalci pazijo, da se jim ne prodaja nmatno vino kot pristno, ker a tem pomagajo svojim sokmetovalcem po vinorodnih krajih, ob jednem pa varujejo same sebe pred sleparskim in škodljivim vinom, kateri se jim drago toči za pristno vino. Kjer kaže sumen okus ali prenizka cena (pristen tirolec se n. pr. pri nas ne more točiti izpod 48 kr. liter), da vino ni naravno, naj se takoj ovadi županstvu, in če to noče ničesar ukreniti, pa okrajnemu glavarstvu. Tudi okrajnim in distriktnim zdravnikom je dolžnost paziti na take reči, zato ee lahko ob priliki tudi tem taka sumnja pove. Politična oblast je zavezana v sumni kleti vzeti poskušnje od vin ter jih poslati v preiskavo v c. kr viosko poakušališče v Klosterneubnrg. Tam so zelo natančni in kmala najdejo, če ima vino kaj primesi, ki niso v naravnem vinu. Kakor hitro se najde kaj sum nega, dotično vino koofi skujejo (odvzamejo) in prodajalca občutno kaznujejo. Poživljamo torej kmetovalce, naj sami v tem pogledu pazijo, ker le na ta način bomo megli obvarovati naravnemu vinu dobro ceno, kar je neobhodno potrebno, če naj ostane vinstvo dobičkonosno pri sedanjem dragem obcelovanju vinogradov. — („ Delavsko bralno društvo" v Idriji) priredi v nedeljo dne 30. januvarja t. 1. v pivarni „pri črnem orlu" Vodnikovo veselico. Vzpored: 1. V. Parma: „Mladi vojaki", koračnica, godba 2 E Tittl: Ouvertura, godba. 3. H. VoUrč: „bolničku", moški zbor. 4. V. Parma: Pozdrav Go-renskej", valčok, godba 5. A. For*ter: „Kitica slovenskih narodnib pesmij, mešan zbor. 6. N. N. : „Češki napevi", potpourri, godba. 7. Dr G. Ipavic: „Planinska roža4* moški čveterospev. 8. W Haj-drh: r Koncertna polka*, godba. 9 A. Forster: „Venec Vodnikovih in na njegi zloženih pesmij*. m»šan zbor s spremljevanjem godbe 10 Rossi: Duet iz opere „Campanello", godba 11. ,Km uro doktor". Burka v jednem dejanji. 12. Ples. Vstopnina za nde 10 kr., z* neude 30 kr. Začetek ob osmi uri zvečer. — (Slovensko bralno društvo v Kranja) priredi dne 30. januvarja t. 1. ob 1 uri popoludne v društvenih prostorih svoj redu letni občni zbor s sledečim vzporedom: 1. Ogovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo hlagajnika. 4. Volitev novega odbora. 5. Posamnzni nasveti m predlogi. 6. Srečk*nje časopisov za na dom. — iII. bistriško trnovska čitalnica) priredi v nedeljo, 30. januvarja t. I., v prostorih Je-lovškove gostilne v II. Bistrici veselico. Vzp red: 1 Pete pn ka'erem sodeluje iz prijaznosti gosp. Oskar Dev iz Postojne. 2. Š*ljiv govor. 3. „Stara mesto mlade" Veseloigra s sodelovanjem bistriških in trnovskih diletanrov. 4. Ples. iS vira oddelek reške mestne go tbe. Z četek ob polu 8. uri zvečer. Vstopnina za čitalnične člene 50 kr., za nečlene 70 kr. — (Kako se je pred 38 leti na Kranj skem uredovalo ) Izmej škartiranib aktov nekdanjega c. kr. okrajnega urala v 1'ian oi rešil se je dopis nekdanje občine Rakek, ki se glasi doslovno tako-le: N.« C k. PecirksAmt n Planino Od Ge-meinde Forštant Rakek Sa letega Š et m Godiše R jeo u Cerkence Nr. 183 kaiše sdei ustanvaine 6 Leit na R»keke Nr. 30 ustanvaine s t Vošenet se is Manjo Sluga Udova sdei ustanv«tine tude na Rakeke Nr. 21 jen on je Šuštar jen mi Gemeinde me volimo jen ga gor usamemo is tem oršehom kir mi Gemeinde nucamo enga takšnega Antverharje jen mi Gemeinde me Volimo jen ga gorusememo jen damo od sebe. Rakek 21. Jenner 1861 f Andieja M-kina Gememdederihtar f Tomaž Juvaočič Ge-meinderot Valentin Surz I. r Aušus. durch mich Valentin Ubler sledi pečat z napisom Sigdl der Gemeinde Rakek. Zdaj naj pa še kdo trdi, da je bila novodobna šola potrebna! — (Bralno društvo v Kapeli pri Radgoni) priredi v nedeljo, 30. t m , v gostilmci pri R Horvatu veselico s tamburanjem in petjem. Začetek ob 3. uri popoludne; vbtopnma 20 kr. Posebna vabila se ue razpošiljajo. — (Nemška preeirnoat na dunajskem vseučilišču) Piše se nam: Načelniki nemškona-rodnih burševskib društev so bili včeraj pri vseuči-liškem rektorju s prošnjo, naj jim prepusti kako vseučiliščno dvorano, d t pnrede v nji protesten bik d radi vladne prepovedi, tiČoče se praških bur-ševskih znakov. Zajedno pa 80 se burši pritožili, češ, da jih Čehi in Slovani izzivajo 8 tem, da govore v avli glasno češko in drugače slovansko, ter da nabijajo na deske oglase v slovanskih jezikih. Rektor Toldt jih je radi slovanskih oglasov zavrnil, mol'al pa je glede „izzivanja" Slovanov; zato sklepamo, da je rektor istega mnenja, da je glasno govorjenje Čehov, Slovencev, Hrvatov in Srbov na dunajskem vseučilišču nedopustno. Radovedni smo, kako odgovore* Slovani na tako burševsko preširnost! — (Razpisane službe) Tri mesta da v k a r s k i h o f i c i j a I o v , oziroma kontrolorov v okrožju finančnega ravnateljstva v Ljubljani v X. činov nem razredu z obvezo službene kavcije. Prošnje z dokazi zmožnosti obeh deželnih jezikov tekom 4 tednov pri predsedstvu ti nančnega ravnateljstva v Ljubljani. — Mesto kancelijskega olinjala pri finančnem ravnateljstvu v L;ubijani v X , oziroma kancelistovo mesto v XI. razredu. — Pri c. kr. okr. sodišču v Celju mesto jetničarskega nadzornika in mesto sluge. Prošnje do 16. februvarja t. 1. pri okr. sod. predsedstvu v Celja. — Pri okr. glavaretvu v Kamniku s 1. februvarjem t. I. mesto diurnista z mesečno plačo 30 gld Prošnje čim preje. — Na jednorazrednici v Dragi mesto učitelja voditelja v III. plač. razredu z voditeljsko prilogo 30 gld in s stanovanjem. Prošnje do 20. fe-bruvarju t. 1. pri okr. glavarstu v Kočevju. * (Življenje) Od 1500 miljonov zemljanov, umira jih na leto 33,033 033, ali pa 91.874 na dan, ali pa 3730 vsako uro, kar pride na vsako minuto po 60 in na vsako drugo minuto po 61. Skoro jednako je število umrlih moškega in ženskega spola. Trajnost dobe srednjega življenja je 33 let. Četrtinka rojenih umrje, predno dosežejo 15 leto. Od 1000 ljudij doživlja le jeden 100 let, od 100 ljudij jih doseže 6 po 65 let in le jeden mej 500 učaka 80 leto. * (Igra ljubezni.) Ljubezenski roman pariške princesinje Cbimav a ciganom Rigom je pro- vzročil mnogo semenja in klepetanja, in vendar je dokazal ta slučaj že starodavno resnico: prava Iju-kezan se ne meni niti za starost, niti za stan, niti za vero, niti za narodnost. Princesinja Chimaj nastopa aedaj v tingl-tanglih ter predstavila „žive slike", pri katerih je t >aleta nep itrebaa pritiklina, cigan Rigo pa dirigira cigansko kap°Io. Sličen slučaj se je dogodil v Gradcu. Tam je ušla nekemu malemu gostilničarja žena; gostilničar se je iz Žalosti hotel zastrupiti, a rešili so ga. Na to je prodal gostiln'co ter postal marker v velikem hotelu na Primorskem. Tia je prišla lepa in bogata ruska kneg nja, se zaljubila v markerja ter ga vzela stalno k sebi. Odpotovala sta v solnčno Italijo, kjsr jima cveto najbujnejše rože ljubezenske sreče. * (Nesreča v rova) I« Bruselja poročajo, da se je v bližnjem rovu, kjer kopljejo premog, ponesrečilo petnajst delavcev. Ko so jih namreč potegnili navzgor, se je vrv utrgala, vsi so padli naztj v jamo ter b li na mestu mrtvi. * (Kraljevska hči — beračioa.) Hči bivših kraljev d homedskih, Bahanzin, je prišla neda 'no pro i večeru v Rouen, kj-r je mentol odbor prosila podp re. Pnšla je iz Bruselja, kamor jo je menda pr peljala večja zamore »a tro,ia k razstavi. Ballo lialnnzin šteje 23 let ter je h'i ujetega zamorskega k ral•a. * (Zaradi tatvine prašičev ubit.) V poslednjem času je bilo v L ttle Rocku farmerjem ukradenih nekaj prašičev. Na sumu so imeh starega zamorca in ga končno res zasačili, k > je nameriva! odgnati prašiča. Zvezali so starca vlekli do njegova hiše, tam ga obesili na vrata in večkrat ustreoli v njegovo telo. Truplo so pustili viseti in nanje pritrdili listek v svarilo tatovom. Tako se kaznujejo tatovi v Ameriki. * (V New Torku) je prijela policija minolo leto 107 4S t osob. to je 90 771 m .šk h in 16 718 žensk. Me) zaprtimi je bilo prijetih zaradi napada 5724 moških in 423 žensk; zaradi pijanost: in ne-nravne vede 22 577 moških, 5G45 žensk; zaradi ulnma 750 možkib, 11 žensk; radi velike tatvine 1592 moškh, 365 žensk; radi igralnio in zloglasnih hiš 5C0 moških, 398 žensk; radi blaznosti 402 moških, 218 žensk; radi male tatvine 3347 moik'h. 432 žensk; radi slabe vede 16 661 moških, 6248 žensk; radi pretep t nja 5881 možkih in 705 žensk ter mnogo drnzih radi lopovščin in prestopkov. Davila i Podporno društvo za slovenske visoko-eolos v Gradoi. IV, izkaz: 100 gld ustanovni ne je daroval g. dr. Žižek, zd-avmk v Gradci; vrednostni papir (100 gld. (Ust hipotecznv. Serya A. št. 0 573 c k. uprzyw. gade. Akcy;uy bank hipotecznv ), volilo bivšega župnika in gimnazijskega profesorja g. Florijana Kleineta; 25 gld. g. dr. Iv. Mil. Hribar v Ljubljani; 15 gld Slovenski klub v Celovci; 10 gld. g. dr. Gregor Krek, c. kr. vseuči-liščni profesor v Gradci (drugi ob ok ustanovnine); po 5 gld. so darovali: g. dr. B. Ipavic, zdravnik v Gradoi (drugi obrok ustanovnine); g. dr Iv Rudo'f, odvetnik v Konjicah; g Simon Rut ar, c. kr profesor v Ljubljani; g. dr. Antoi Tschamer, zdravnik v Gradci; 3 gld. g. dr. Viktor Globočnik, c. kr. notar in dež. poslanec v Kranji; 2 gld. g Anton Božič, župan in posestnik v Radoslavcih pri Lji-tomeru; 2 gld. za razne stroške g. prof. dr. Krek. — Odbor izreka vsem podpiralo-m naipriarčnejšo zahvalo in prosi, naj še v prihodnje imenovaoema društvu naklonjeni ostane o. — Odbor je imel do zdaj tri seje in je dovolil 36 podpor v zneska 188 gld Za spodnjedtajeraki jubilejaki zaklad se nadalje darovali si. trg mozirski 100 kron; si. hranlnica in posojilnica v Ljubnem 20 kron; si. posojilnica v Mozirji 200 kron. Zahvala Predsedstveni tajnik gosp. Evgen Lah, je poslal te dui vodstvu 11. mestne dešks ljudske šole mnogo zanimivih knjig, da jih uvrsti v učiteljsko ročno knjižnico to šole. S tem svojim činom se je pokazal pravega prijatelja šole in učiteljev. Književnost. — „Naša monarhija." Avstrijske kronovine ob času 501etnega jubileja vlade Njega Veličanstva cesarja Frana Josipa I. Izdaja Julij Lavrenčič. Založil Jurij Szelinski na Dunaju 1. Stefans-platz 6 Kompletno v 24 snopičih a, 1 krona. — S 13. snopičem tega krasnega dela se začenja H. del celega podietja, prinašajočega v posamičnih snopičih po 12 strani j slik in sličic in 2 stranij teksta v češkem, poljskem, italijanskem in nemškem jeziku. 13. snopič prinaša slike in popis avstrijskega prestolnega mesta, Dunaja ter obsega to-le vsebino : Sv. Štefana cerkev (znotraj in zunaj), Graben (2 sliki), Ring (4 alike), vseučilišče z Lieben-bergovim spominkom, Scbwarzenbergov trg, narodni vrt in Kursalon v mestnem parku dvorna opera in pogled v Korošico, narodno in Raimundovo gledališče, hiša umetnikov, palača muzikaličnega društva, Albrechtov vodnjak, Belvedere (2 sliki) in topni carski arzenal. Tekst je oskrbel dunajski pisatelj Ernest Keiter. Tudi 14. nopič se bo pečal e >mo z Dunajem. Za prvi del so izšle krasne platnioa a 2 gld. Telefonična in brzojavna poročila. Dunaj 25 januvarja. V današnji seji deželnega zbora je stavil nemški nacijonalec Richter predlog, s katerim dež. zbor zahteva odpravo jezikovnih nandb. Dunaj 25. januvarija. Dvorni svetnik profesor Kanda na dunajski tehniki je imenovan vitezom. Donai 25. januvarja. Uradni list sporoča na podlagi § 14, cesarsko naredbo, da je za kraje, ki so imeli za 1. 1897 provizorno do voljene zemljiškodavčne odpise, iznova izraču-niti škodo, katero so imeli radi ujm. Praga 25. januvarja. Češki deželni po alinee P » u k a s je pozval poslanca W o 1 f a na dvoboj, ker je W. lf dejal, da so Čehi „fine N»tion voo PoJizeiknechten". D vi boj se bo vršil jutri na sablje. Pogoji so jako teški. Pinkas zahteva, da traja dvoboj thko dolgo, da postane jeden izmej dvobojevoikov nezmožen ia nadaljevanje boja. Praga 25 januvarja. Neenaki listi raz našajo tend*nc;jo ne stvari o dvoboju Wolf Pinkas. Pripovedujejo, da so cehi dra. Pm kasa koj, ko se je s* šel dež. zbor, pridobili za to, da pri prvi priliki pozove Wolfa na dvoboj. Pinkas je znamenit sabljač, vshd tega skušajo Woifove priče izpoalovati, da bi se za ta dvoboj določilo drug > orožje, ne sablje. Carigrad 25 januvarja. Sultan je vzpre jel v slavnostni audijenciji grškega poslanika jMaurocordatisa, kateri je že prevzel svoje mesto S tem je obnovljena diplomatiOna zveza mej Turčijo in Giško. Pariz 25 januvarja. Emile Zola za hteva, da se poklici jo k njegovi porotni obra v navi, ki se bo vršila že početkom svečana, 104 priče. Mej temi so trije generali, bivši francoski predsednik Časi m r Perier, dva mi nistra, več diplomatov, senator Scheurer Kestner in socijalistični poslarec Jaures. Pariz 25. januvarja. Generalni proku rator je zahteval dovoljenja, da sme sodno preganjati poslanca Bernisa in Gerault-Richarda zaradi pretepa, kateri sta v soboto provzroČila v poslanski zbornici. Pariz 25. januvarja. V Alg rn je zopet mir. Vojaštvo je zasedlo vse glavne trge in ulice. Radi nemirov je bilo zaprtih 300 oseb, mej temi je 100 že obsojenih. Narodno-gospodarske stvari. Državne železnice. Na progi Dunaj Heb le žeča poftajica Lindenbau, katera je bila doslej urejena samo za osobni in prtljažni promet, ee je 1 januvarija 1808. leta otvorila tudi za tovorni promet v celih vagonih (izvzemši žive živali, raz-streljiva in lahko unemajoče se stvari). Nakladanje in izkladanje morajo preskrbeti pošiljalci, oziroma prejemmki Pristojbina se izračun i po daljavi: za Lindenhau — Sandau 8 km, za Lindenbau — Heb 10 km, in se oddaljenost dobi na ta način, da se daljavi do drugih postaj prišteje 8, oziroma 10 km. — Lokalna železnica Zeli ob jezeru — Krimml (Pincgavska lokalna proga) se je 2. januvarja 181)8 otvorila za osebni, prtljažni in tovorni promet Obrat vodi c kr. ravnateljstvo drž žel. v Inomostu Službena mesta na tej progi izdajajo vozne 1 atke samo za lokalni promet uštevši postajo Zeli ob jezeru, katera veže to železnico z dragimi. Postaje so odprte za ves promet, postajališča le za osebni in prtljažni promet, pri prometu od postajališč se plačujejo pristrjbine naknadno, a prtljaga ae od postajališča do postajališča sploh ne pošilja. Na postajališčih, kjer m žel. funkcijonar ev, ni dovoljeno pretrgati vožnjo. Ekspresno se na tej progi nič ne pošilja. Promet z razstreljivi je izključen. Dobro domač« zdravilo. Mej domačimi zdravili, ki s« kot bolečine lajšajoče in hladilno mašilo ▼porabljajo pri prehljajenjih, savsemlje prvo mes'o v laboratorjn Rtch-terjeve lekarn« v Pragi iztelano LINIMENT. CAP8ICI COMP. Cena j« nitka: 40 nove , 70 nove. in 1 zid. steklenica ; vsako steklenico j« spoznati po znanem rndecem sidra. Iz uradne«** I Isti*. ImvrSllsie aH efcaeenstfvvi«) Hralbei Janeza Delo Sta posestvo v Knežakn, cenjeno 300 gici., in Adama Kal čl rta semljtsc«* v BVn, (ponovljeno), oba dne VH. ja nuvarja in 28. februv*rja v Ilirski Bistrici. V zapn&cino Andreja Narobe spadajoče posestvo v Hutemofab cenjeno 3445 gld., in Franca Ž ■« g ar j a pose-ntvo t Velesfivem, cenjeno 161 gld., oba dne 28 januvarja in 4. marca v Kranja Mihe Modrijana posestvo v Rovtah, cenjeno 5215 gld., dne 29 jannvarj* in 19. fehvnvarja v Logatcu. Nt-že Brade&ka zemljišče v Rovtah cenjeno 1803 gld.. dne 29. jannv*ria in 28. febravarja v Lotratcn. Tomaža Ježek a p« sest v o v Spod. Gumeljuih, cenjeno 8492 gld. in Mar je Permast ija posestvo v Sosti.-m, cenjeno «860 gld., oba dne 29. januvarja in 5. marca v Ljubljani. tinrll so v IJulaljanl: Dne 21. januvarja: Marija Marovt, delavka, 70 let, Opekarska cesta It. 22, ostarelost. Dne 28. januvarja: France Zabukovec, tesar, 30 let, Vodmat It. 73, jetika. Dne 24. januvarja: Antonija Eber, vrtnarjeva hči, 7 mes, Domobranska cesta It. 4. V deželni bolni Sli Dne 22. januvarja: Ivan Žnidarftic, ogljar, 37 let, mrtvoud. Meteorologično poročilo. Vilina nad morjem 306*3 m. « 1» a a 3 —t Caa opazovanja Stznje barometra v mm. Tampa-nturi v *C Vetrovi Nebo Fsansa v mm. v 94 srak 24 15. 9. svečer 7. zjutraj 2. po pol. 736 2 742 8 7447 —0 2 j ar. jug ; jasno —32 sr. vzhod 1 oblačno —17 j sr. jvsh. j pol obl. 00 Srednja včerajšnja temperatura 00', normalom. ■a 2*1* nad dne 25. januvarja 1898. Skupni državni dolg v notah..... 102 gld. 45 kr. Skupni državni dolg v srebra .... 102 , 45 Avstrijska sla ta renta....... 121 , SO . Avstrijska kronska renta 4°/...... 102 „ 8o Dgerska tU ta renta 4°/0....... 121 . 15 . Ogerska kronska renta 4°/...... 99 t 35 , kvstro-ogerske bančne delnice .... 932 „ — a Kreditne delnice......... 356 . 60 „ London v ista........... 119 „ 90 „ SemSki drž. bankovci za 100 m.vrk ... 58 , 15 . 10 mark............ 11 , 75 . iO frankov........... 9 n bi n (talijanski bankovci........ 45 n 40 „ C. kr. cekini........... 5 . 68 „ Dne 24 januvarja 18^7. 1% državne srečke iz I. 1854 po 250 gld. 162 gld. 25 kr. Državne srečke iz I. 1864 po 100 gld. . 189 , 25 „ Dunava reg. srećke 5°/„ po 100 gld. . . 130 ,, — m Zemlj obć. avstr. 41///, xlsti saaf. listi . 98 „ 60 „ Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld. . . 161 „ — 9 Ljubljanake srečke......... 22 „ 75 9 Rudolfove srečke po 10 gld...... 26 „ 25 . Kreditne srečke po 100 gld...... 198 „ 50 „ rramway-drust. velj. 170 gld. a. v. . . . 458 „ — „ Papirnati rubelj.......... 1 . 27*/« . I. številke letnika 1897 »ljubljanskega Zvona" se kupijo. TJpravniitvo. Išče se gostilna v najem na dobrem kraju in pod jako ugodnimi pogoji v l<|iil»ijuni. Pismene ponudbe pod „ gostilnau na uprav- ništvo .Slov. Naroda". (137—1) kateri tudi oglie žgati znajo, dobe za več let službo in dobro plačo. Kje? pove upravnifitvo »Slov Nar (73—3) Ces.kT. avstrijske jffe državne železnice« Izvod iz voznega reda vsljavea od dao 1. oktobra 1S07. lota. oaae>4i Is L|vjs>ijasse jnž. kol. Preva čez Trmi a. Ob 12. uri 6m. po noči oeobni vlak ▼ Trbiž, Beljak Celovea Franzenfeete, Ljubno; cea Selsthal v Ausae, Sol no grad; čea Klein Reifting v St. yr. Line, na Dunaj via Amstetten.— Ob 7. uri & m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Frsnaenzfeste, Ljubno, Dunaj; čez Selsthal v Solno-grad; čes Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 50 m. dopol udne osobni vlak v Trbiž, Pontabel Beljak, Celovec, Ljubno, Sela-thal, Dunaj. — Ob 4. uri 2 na. popoludne oaohni vlak v Trbis, Beljak, Celovec, Ljubno; čez Selzthal v Solnog-rad, Lena Oastein, Zeli ob jezeru, Inomoat, Bregenc, Cnnh, Genovo, Pariz; cea Klein-Reifling v Stevr, Lino, Budejevice, Plzenj, Mariiine vare, Heb, Fraocove vare, Karlove vare, Prago, Lip-sko, Dunaj via Amstetten. — H roga v Novo racat o Iss * Kočevje. Ob 6. nri 15 m zjutraj mešani vlak. — Ob 12. uri && m. popoludne melani vlak. — Ob 6. nri 30 m. svecer melani vlak. — PrllM« V L.|abl|asao. j. k. Progo Ia TrklžUa. Ob 5. url 52 m. ajutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, ia Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solno-grada, Llnca, Stevrs, Ausseea, Ljnbna, Celovca, Beliaka, Fraa-zensfeate. — Ob 11. uri 90 m. dopolndne osobni vlak s Da-naia via Araaretten Karlovih varov, Heba, Marijinih varov« Plznja. Budejevic, Solnograda, Linca, Stevr«, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca, Inomosta. Zella ob jezeru, Lsnd Oasteina, Ljubša, Celovca, Linca, Pontabla. — Ob 4. nri 57 m. popoln* dne oaohni vlak i Dunaja, Ljnbna, Selsthala, Beljaka. Celovca, Franzensfeste, Pontabla. — Ob 9. uri 6 m. sverna oeobni vlak a Dunaja via Amstetten, Ljnbna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Fre«a Ia Ho-vesrsi smešila In I a Ko«ev|a* Ob 8. uri 19 m. sjutraj melani vlak. — Ob 2. uri 32 m. popoludne melani vlak. — Ob 8. nri 85 m. svecer meiasl vlak. — Oaisoel I a L|u bljesne d. k. v Kasamlk. Oh) 7. uri 23 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 50 m. svecer. — Prihod v l.)ut>l|»no d. k. Ia Kasualka. Ob 6. uri 56 m. sjutraj, ob 11. uri 8 m. dopolndne, oh 6. ari 2U m. svecer. (17—19) Na Dolenjskem se dve veliki prodajalnici popolnoma are|eni ss Ipecerijiko, oairoma melano blago, na dobrem glanu stoječi, radi preselitve v lastno bilo s-1. nareest lM9a. i. oddsssll. — Pismena vpraftan a viprejema >z, pnjasnoeti «lo 1. frbrnvatrjss I. I. pod „*iev. ieo*» npravniltvo .Slov. Naroda". (102—7) Posojilnica za Sodražico ter okolico regiatrovaoa zadruga a neomejeno zaveso. TASZLO k rednemu občnemu zboru sa 1897. 1. v nedeljo dni 6. februvarja 1898 ob 3. uri popoludne v uradni sobi v Sodražici s nastopnim dnevnim redom: 1. Pot rje nje letnega račnna za 1897. 1. 9. Sklep o uporabi eiataga dobićka. 3. Sklep zaradi izvolitve načelstva, eventuvalno izvolitev istega 4. Izvoli