Novi TEDNIK št. 13 30. 3. 2023  COLOR CMYK stran 1 CELJE CELJE Str. 6 Tednik za Savinjsko regijo / št. 13 / Leto 78 / 30. marec 2023 / Cena 3,50 EUR / www.novitednik.si ŽALEC PRIL OGA AKTUALNO Str. 12-13 Foto: SHERPA Str. 2-3 So Slatinčani stavili na napačnega konja? Rogaška Slatina je dolgo veljala kot zdraviliško mesto, ki je v Slovenijo privabljalo največ ruskih gostov. Zaradi nemirov v svetu, sankcij in slabih letalskih povezav se je delež gostov iz Ruske federacije v zadnjem času bistveno zmanjšal. Lani so ustvarili pribli- žno devet tisoč nočitev, kar je desetkrat manj kot leta 2014. Medtem ko nekateri menijo, da je skrajni čas, da se iz Rogaške Slatine umaknejo napisi v ruskem jeziku in iz izložb krzneni plašči, tamkajšnji zavod za turizem in kulturo upa, da se bo število rusko govorečih gostov kmalu spet močno povečalo. V nekdanjem kazinoju bo knjižnica Kmetje želijo na svoji zemlji kmetovati po svoje Str. 9 SPORED DUNGEONS & DRAGONS: Tako, kot je bilo na slovenski premieri, ni bilo nikjer! ŠT. 13 30. MAREC 2023 PET. 31. 3. SOB. 1. 4. NED. 2. 4. PON. 3. 4. TOR. 4. 4. SRE. 5. 4. ČET. 6. 4. »Zdaj si tudi jaz želim biti superjunak!« Klemen Bunderla ob vrnitvi na TV: Nuša Lesar: Odhaja na porodniški dopust, nadomestila jo bo Suzana Perman! Proračun je pod streho Požar pustošil na celjskem sejmišču Str. 14 2 Novi TEDNIK št. 13 30. 3. 2023  COLOR CMYK stran 2 Št. 13, 30. marec 2023 AKTUALNO ZADETKI Če jih pristojni ne bodo slišali, napovedujejo zaostrovanje Na svoji zemlji želijo kmetovati po svoje »Iz izkušenj več generacij vemo, kako skrbeti za naravo. In ne da nam pogoje pridelave predpisujejo ljudje, ki sedijo v ustanovah, kmetje pa ne smemo obdelovati svoje zemlje.« Tako je bilo mogoče slišati pred dnevi v Šentjurju, kjer so se kmetje pridružili protestom po vsej državi. Na Celjskem so opozorilni protest s traktorji pripravili še v Šmarju pri Jelšah, Slovenskih Konjicah, Podčetrtku in po celotni Spodnji Savinjski dolini, kjer so izpostavili tudi lokalno obar- vano tematiko, povezano z zagotavljanjem poplav- ne varnosti in gradnjo tretje razvojne osi. Po grobih ocenah Sindikata kmetov Slovenije se je protesta po celotni državi udeležilo vsaj 5.000 udeležencev. TINA STRMČNIK, ŠPELA OŽIR Predsednik sindikata Anton Medved je že dopoldne pred protestnim shodom v Ljubljani predstavil osem zahtev kmetov. Prva med njimi je, da naj nove okoljske zahteve ne presegajo realnih zmožnosti kmetovanja. Poleg tega med drugim zahte- vajo jasne in administrativno nezahtevne ukrepe, uskladi- tev vseh neposrednih plačil in ostalih sredstev z inflacijo, pa tudi da se kmetijstvu namenje- na sredstva skupne kmetijske politike v celoti obdržijo v kme- tijskem sektorju. Za pravične odkupne cene Na mirnem protestnem sho- du v Šentjurju so kmetje, ki niso želeli ovirati prometa ali motiti občanov, povedali, da jim drža- va iz dneva v dan nalaga nove okoljske zahteve, zaradi česar postajajo razmere v kmetijstvu vedno bolj nevzdržne. Franc Jagodič iz Jakoba, ki se na svoji kmetiji ukvarja s prirejo mleka, je bil kritičen, da poskuša dr- žava z različnimi poskusi urav- navati razmere v okolju, čeprav so kmetje vso svojo zgodovino testno povezani z naravo, s kra- jino in z živalmi. »O tem, kako moramo delati, nas danes učijo aktivisti in uradniki, ljudje, ki na lastni koži niso nikoli izku- sili kmetovanja.« Dodal je, da so kmetje z zanimanjem sodelova- li pri oblikovanju nove kmetij- Protesta se je v Podlogu udeleži- lo 12 traktoristov. Največ v Spo- dnji Savinjski dolini jih je bilo v Ločici ob Savinji, kjer se je jih čez nadvoz peljalo osemindvajset. Da je dovolj tega, da drugi kmetom narekujejo, kako naj kmetujejo na svoji zemlji, sta dejala Franc Jagodič (desno) in Primož Pevec. Koordinator savinjskega protesta Rok Sedminek je z vožnjo s traktorjem protestiral v domačem Podlogu. Ob vseh na nivoju države izpostavljenih težavah so Savinjčani opozarjali tudi na nestrinjanje z umeščanjem suhih vodnih zadrževalnikov in avtoceste. Franc Jagodič: »V zadnjih letih je bilo uničenih ogromno kmetijskih površin zaradi gradnje infra- strukture. Slednjo seveda potrebu- jemo, a marsikdaj bi lahko za njeno umestitev poiskali boljše rešitve, ki bi bile sprejemljive tudi za kmete.« »O tem, kako moramo de- lati, nas danes učijo akti- visti in uradniki, ljudje, ki na lastni koži niso nikoli izkusili kmetovanja.« Franc Jagodič, kmet iz Ja- koba »Kdor ne more zaspati več kot petnajst minut, naj raje vstane, gre v drug prostor in počne kaj sproščujočega. Ko bo dovolj zaspan, naj se vrne v posteljo.« Doc. dr. Vita Štukovnik, specialistka klinične psiho- logije »Sledila je kemoterapija. Takrat se je v meni poja- vilo pravo zavedanje, da gre zares, kajti kemotera- pija človeka postavi pred resnico.« Vesna Bregar, nekdanja bolnica s tumorjem na jajč- niku »Časi, ko je bil položaj predstojnikov kot neka- kšna dedna pravica, je mimo. Če bodo predstojni- ki zadovoljevali zastavlje- ne cilje ali jih presegali, menjave ne bodo potreb- ne. Če tega ne bo, bo drugače.« Dr. Dragan Kovačič, po- slovni direktor Splošne bol- nišnice Celje »Okrevanje je naporno in bo dolgotrajno, saj mora moje telo sprejeti tuje matične celice. Hvaležna sem, da so našli primer- nega darovalca zame.« Urška Firer, bolnica s krv- nim rakom 15 4 14 8 15 6 13 5 3 Novi TEDNIK št. 13 30. 3. 2023  COLOR CMYK stran 3 Št. 13, 30. marec 2023 AKTUALNO Direktorja bolnišnice dobila polni mandat Delo predstojnikov oddelkov bo pod drobnogledom Svet zavoda Splošne bolnišnice Celje je konec prete- klega tedna razpravljal o kandidaturah, ki so prispele na razpis za poslovnega direktorja in za strokovnega direktorja bolnišnice. Člani sveta so soglasno za po- slovnega direktorja imenovali Dragana Kovačiča in za strokovnega direktorja Radka Komadino. Oba sta bila od novembra lani vršilca dolžnosti. Ne glede na težke čase v zdravstvu oba položaja, na katera sta bila zdaj imenovana s polnim mandatom, dojemata kot izziv. SIMONA ŠOLINIČ Spomnimo, da so se spre- membe v vodstvu zgodile po lanski zamenjavi identitet dveh bolnikov v Urgentnem centru Celje. Bolnišnica je ta dogodek obžalovala, a je po tem primeru v vodstvu sledi- la menjava Aleksandra Sve- telška in Franca Vindišarja. Za slednjega mnogi še danes trdijo, da je kot strokovni di- rektor bolnišnico vodil dobro. »Ekipa dela dobro« Prvotna letošnja razpisa, ki bi se iztekla 12. marca, so podalj- šali zaradi uveljavitve sklepa o ustanovitvi javnega zdravstve- nega zavoda celjske bolnišnice, saj so morali kandidati poleg prejšnjih pogojev izpolnjevati še dva. Tako so morali predlo- žiti potrdilo o nekaznovanosti, ki ga izdaja ministrstvo za pra- vosodje, ter dokazila o znanju svetovnega jezika. Za poslov- nega direktorja naj bi se tokrat prijavil tudi slovenski poslov- než Rafko Medved, a glede na Splošna bolnišnica Celje ima v lasti tudi 73 kadro- vskih stanovanj. Vsa so tre- nutno zasedena. V vodstvu priznavajo, da bi jih lahko odprodali in denar namenili za naložbe. Razmišljajo tudi v smeri, da bi lahko bila sta- novanja dobra motivacija za mlade zdravnike, ki bi se zaposlili v bolnišnici. soglasno potrditev Kovačiča in Komadine veliko možnosti za to delovno mesto ni imel. »Ekipa, ki vodi bolnišni- co v zadnjih mesecih, dela dobro in verjamem, da smo na dobri poti. Prepričan sem tudi, da bo v naslednjih štirih letih celjska bolnišnica ime- la več terciarne dejavnosti in da bomo letošnje leto na podlagi dodatne realizacije programa, dodatnih prihod- kov poslovno končali dobro,« je povedal predsednik sveta zavoda dr. Tomaž Subotič. »Dokazali smo, zmoremo!« Dr. Dragan Kovačič je kot ob lanskem imenovanju na položaj vršilca dolžnosti di- rektorja tudi tokrat, ko so ga imenovali za direktorja, opti- mističen: »Zdravstvo trenutno kaže veliko neujemanje dejan- skih zmožnosti s potrebami prebivalstva. Toda v zadnjih mesecih smo dokazali marsi- kaj. Med drugim tudi, da smo lahko uspešni tudi v najtežji situaciji, da lahko z dodatnim delom ponudimo več, da lahko ustvarimo pozitiven poslovni rezultat, da je možno odpirati dodatne oddelke, kot je pulmo- loški. Želimo zelo pospešiti ra- zvoj bolnišnice na strokovnih in drugih ravneh. Ciljev je ve- liko. Glavni cilj je strokovni na- predek. Ljudje so nezadovolj- ni, ker v doglednem času ne dobijo tistega, kar potrebujejo. Nadaljevali bomo boj za kraj- šanje čakalnih vrst, za kadre in za bolnišnično okolje, ki bo prijazno tako za uporabnike kot za zaposlene. Da bodo tudi zaposleni ponosni, da delajo tukaj. Verjamem, da to lahko storimo. Dokler bom na tem položaju, bom temu sledil.« Na vprašanje, ali bo v pri- hodnjih mesecih prišlo tudi do menjave med predstojniki oddelka, Kovačič jasno odgo- varja v svojem slogu: »Časi, ko je bil položaj predstojni- kov kot nekakšna dedna pra- vica, je mimo. Učinkovitost predstojnikov in celotnih oddelkov bosta pod lupo. Če bodo predstojniki zadovolje- trenutku je v Sloveniji situa- cija takšna, da nam primanj- kuje zdravnikov, na področju pomanjkanja medicinskih sester pa se je situacija neko- liko umirila. Večji poudarek želimo v prihodnosti nameniti terciarni dejavnosti, nujne so posodobitve.« Komadina je eden tistih, katerih želja je, da bi imelo Celje tudi medicin- sko fakulteto. »Vendar tukaj ni dovolj samo naša želja, o kateri so pristojna ministrstva in drugi udeleženci že sezna- njeni. Verjamem, da nam to lahko uspe, a brez nepo- trebnega metanja polen pod noge,« dodaja Komadina. »Za prosto delovno mesto direktorja sta prispeli dve pravilni in popolni vlogi, za prosto delovno mesto stro- kovnega direktorja je prispela ena. Potem ko so vsi kandida- ti svetnikom predstavili svoje programe, so člani sveta z gla- sovanjem izbrali direktorja in strokovnega direktorja. Sogla- sno so člani sveta zavoda za direktorja bolnišnice imeno- vali dr. Dragana Kovačiča, dr. med., in za strokovnega direk- torja sedanjega prof. dr. Radka Komadino, dr. med., višjega svetnika. K imenovanju direk- torja mora zdaj dati soglasje še Vlada RS,« so sporočili iz Splošne bolnišnice Celje. Za poslovnega direktorja naj bi se tokrat prijavil tudi slovenski poslovnež Rafko Medved, vendar veliko možnosti v primerjavi s Kovačičem za to delovno mesto ni imel. (Foto: Andraž Purg) vali zastavljene cilje ali jih presegali, menjave ne bodo potrebne. Če uresničevanja ciljev ne bo, bo drugače.« Medicinska fakulteta v Celju Svoj položaj kot izziv v teh časih vidi tudi dr. Komadina: »Celjska bolnišnica je ravno dovolj velika, da ima razve- jano specialistično dejavnost, in dovolj majhna, da se hitro prilagaja spremembam. To smo dokazali tudi v času epi- demije, čeprav še nismo na ›obratih‹ kot pred njo. V tem V Šentjurju je svoje nezadovoljstvo nad državo izrazilo približno 50 kmetov s svojo mehanizacijo. ske politike, a so bili zelo malo upoštevani. Zdaj pa želijo, da je njihov glas slišan na pristojnem ministrstvu in v vladi. Jagodič je povedal, da kmetje med drugim zahtevajo pravič- ne odkupne cene, uskladitev vseh neposrednih plačil in Kmetje so traktorje opremili tudi s transparenti. Rok Sedminek iz Podloga pri Šempetru: »Spodnjesavinjski kmetje smo opozarjali na negotove razmere glede umeščanja suhih vodnih zadrževalnikov, ki bi uničili velike površine najboljših kmetijskih zemljišč. Braslovški kolegi pa so hkrati opozorili tudi na gradnjo avtoceste, pod katero bodo prav tako klonila najboljša kmetijska zemljišča.« Primož Pevec: »Dovolj nam je poniževanja in obljub, ki jih pristojni nikoli ne izpolnijo. Veliko nas je sodelovalo pri oblikovanju strateškega načrta skupne kmetijske poli- tike, oblikovane rešitve pa so neuporabne in zelo sumljive. Pisane so na kožo posame- znikom in različnim interesnim skupinam.« drugih sredstev z inflacijo. Obenem ne pristajajo na nove predvidene davke, kot je na pri- mer nepremičninski. Nerazumne zahteve Kmetje so kot problemati- čen omenili predpisan delež najboljših kmetijskih povr- šin, ki jih morajo pustiti ne- obdelane, torej v prahi. Pesti jih še zahtevan velik odmik od vodotokov, čeprav so ti morda že desetletje izsušeni. Vse to pomeni bistveno manj kmetijskih površin za namen pridelave hrane za ljudi in živali. »Na naši 35 hektarjev veliki kmetiji bi morali nedo- taknjen, torej v prahi, pustiti poldrugi hektar površin. Še dodatnega poldrugega hek- tarja ne smemo obdelovati za- radi bližine vodotokov,« je de- jal Primož Pevec s Ponikve, ki s svojo družino obdeluje ži- vinorejsko kmetijo. Izpostavil je, da ima Slovenija bistveno strožjo zakonodajo kot marsi- katera druga država Evropske unije. Po drugi strani so neka- teri ukrepi, na primer okoljski ukrepi za področje travništva, zelo nestimulativni. »Na tem področju ni niti enega ukre- pa, ki bi spodbujal boljše in bolj zeleno kmetovanje,« je bil kritičen. Uvoz poceni hrane? Kmetje so na shodih opozori- li na pomen prehranske samo- oskrbe in tega, da državljanom zagotavljajo zdravo hrano. Po besedah obeh sogovornikov je izjemno sporna priprava tr- govinskega sporazuma, ki bi Evropski uniji omogočil uvoz hrane iz držav članic skupine Mercosur – iz Argentine, Brazi- lije, Urugvaja in Paragvaja. Za tem naj bi se skrivala možnost uvoza hrane najslabše kakovo- sti, ki je pridelana na vprašljiv način. »Omenjene države ima- jo veliko ohlapnejše predpise pri pridelavi živil, dovoljena je uporaba bistveno več pestici- dov, ki v Sloveniji že dolgo časa niso več dovoljeni. Nespreje- mljivo je, da bi morali s takšni- mi živili konkurirati slovenski kmetje, ki pridelujemo veliko bolj varno in kakovostno hra- no,« je dejal Jagodič. Pevec je dodal, da bi morali ob takšnih pobudah z ušesi zastriči tako kmetje kot potrošniki, ki bodo na policah trgovin izbirali med živili vprašljive kakovosti. Tudi zadrževalniki in avtocesta Mirnega protestnega shoda se je na različnih mestih po Spodnji Savinjski dolini udele- žilo približno 150 kmetov. Naj- več jih je bilo na nadvozu čez avtocesto v Ločici ob Savinji. Koordinator savinjskega prote- sta Rok Sedminek je z vožnjo s traktorjem protestiral v doma- čem Podlogu. Ob vseh zgoraj izpostavljenih težavah so Sa- vinjčani opozarjali tudi na lo- kalno obarvano problematiko. »Spodnjesavinjski kmetje smo opozarjali na negotove razmere glede umeščanja suhih vodnih zadrževalnikov, ki bi uničili ve- like površine najboljših kmetij- skih zemljišč. Braslovški kolegi pa so hkrati opozorili tudi na gradnjo avtoceste, pod katero bodo prav tako klonila najbolj- ša kmetijska zemljišča,« je po- vedal Sedminek. Vse ni rešljivo čez noč Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko je prisluhnila zahtevam. »Kmetje vedo, da smo na njiho- vi strani, da poznamo njihove zahteve, ampak vse niso rešlji- ve čez noč. Na različnih podro- čjih so dogovori možni, vendar vse ni v rokah kmetijskega mi- nistrstva, zato se je treba pogo- voriti tudi z drugimi resorji in skupaj najti razumne rešitve,« je povedala ministrica. Z mi- nistrstva so še sporočili, da je treba priložnost iskati v dvigu kakovosti, shemah kakovosti, ekološkem kmetijstvu, dobro- biti živali in povečanju znanja, da bo mogoče več proizvesti z manj vplivi na naravne vire in podnebje. V okviru strateškega načrta skupne kmetijske poli- tike bo v obdobju 2023–2027 na voljo 1,8 milijarde evrov, od tega bo največ denarja name- njenega krepitvi konkurenčno- sti in odpornosti kmetijskega sektorja. Foto: SHERPA, Andraž Purg Novi TEDNIK št. 13 30. 3. 2023  COLOR CMYK stran 4 4 Št. 13, 30. marec 2023 GOSPODARSTVO Novi TEDNIK št. 11 17.03.2022  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 1 1, 17. marec 2022 Obvestilo o kakovosti pitne vode v vodovodnih sistemih v upravljanju podjetja Vodovod-kanalizacija Celje v letu 2022 VODOVODNI SISTEM MIKROBIOLOŠKE PREISKAVE FIZIKALNO-KEMIJSKE PREISKAVE skupaj notranji nadzor, skupaj notranji nadzor, državni monitoring državni monitoring število vseh število % neskladnih število vseh število % neskladnih odvzetih neskladnih vzorcev odvzetih neskladnih vzorcev vzorcev vzorcev vzorcev vzorcev CELJE 513 3 0,58 % 338 0 0,00 % SVETINA 15 0 0,00 % 15 0 0,00 % FRANKOLOVO 32 1 3,13 % 22 0 0,00 % DOBRNA 51 1 1,96 % 31 0 0,00 % BRDCE NAD DOBRNO 12 0 0,00 % 3 0 0,00 % ČREŠKOVA – LAHKA PEČ 8 0 0,00 % 8 0 0,00 % Javno podjetje, d. o. o. – Lava 2a, Celje JAVNO PODJETJE, d.o.o., Lava 2a, 3000 Celje Tabela: Rezul Ta Ti opRavljenih pReiskav piTne vode v sis Temih v upRavljanju podjeT ja v odovod-kanalizacija v leTu 2022 V letu 2022 so rezultati preiskav pitne vode iz vodovodnih sistemov v upravljanju Vodovoda-kanalizacije na območju Mestne občine Celje, občin Vojnik, Štore in Dobrna odlični in dokazujejo, da je za pitno vodo dobro poskrbljeno. Tudi v tem letu so imeli občani Celja, Vojnika, Štor in Dobrne zagotovljeno varno oskrbo z vidika zadostnih količin in kakovosti pitne vode. Mikrobiološke in fizikalno-kemijske preiskave pitne vode izvajamo v okviru našega notranjega nadzora skladno s Pravilnikom o pitni vodi (Ur. l. RS, št. 19/04 s spremembami). Hkrati z izvajanjem notranjega nadzora upravljavca poteka tudi monitoring pitne vode, ki ga zagotavlja Ministrstvo za zdravje. V okviru vseh opravljenih mikrobioloških preiskav je bilo ugotovljenih pet neskladnih vzorcev. V vseh petih primerih so bili vzrok neskladja samo indikatorski parametri, kar pomeni, da nobeden od neskladnih vzorcev ni predstavljal neposrednega tveganja za zdravje uporabnikov. V okviru opravljenih fizikalno-kemijskih preiskav v celotnem letu 2022 ni bilo ugotovljenega nobenega neskladja. Poleg rednih in občasnih mikrobioloških in fizikalno-kemijskih preiskav so se skladno z letnim načrtom izvajale ciljane preiskave posameznih kemijskih parametrov (trihalometanov, triazinskih pesticidov, težkih kovin idr.), že leta pa izvajamo tudi tedenski monitoring vsebnosti nitratov v omrežju vodovodnega sistema Celje – Osrednje oskrbovalno območje. Tudi v okviru ciljanih preiskav v celotnem letu 2022 ni bilo ugotovljenega nobenega neskladja. Podrobnejše podatke o kakovosti pitne vode v vodovodnih sistemih v našem upravljanju lahko najdete na naši spletni strani http://www.vo-ka-celje.si/ (pod zavihkom Oskrba s pitno vodo, Nadzor nad kakovostjo), in sicer pod naslovom Poročilo o izvajanju oskrbe s pitno vodo ter odvajanju in čiščenju odpadne vode v letu 2022. V Termah Dobrna bodo danes namenu predali obnovljen hotel Park, ki ni dobil samo lepše podobe in drugačne vsebine, ampak tudi nekdanje ime Švicarija. Naložbe v prenovo ali gradnjo novih zmogljivosti so za leto 2023 napovedala tudi nekatera druga zdravilišča na Celjskem, ki so lani poslovala uspešno in so po navedbah Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč z doseženim zelo zado- voljna, saj je bilo tudi leto 2022 za turistično dejavnost vse prej kot preprosto. Po obiskanosti in številu nočitev so se zdraviliška podjetja približala letu 2019, dobri so tudi finančni rezultati, ki javno še niso dostopni. JANJA INTIHAR Obisk in število nočitev v dvanajstih zdraviliških podjetjih sta se lani približala letu 2019 Zdravilišča spet gradijo in prenavljajo Terme Dobrna so letos prenovile hotel Park, ki je z lepšo podobo dobil staro ime Švicarija. (Foto: Andraž Purg/arhiv NT) Takšna bo nova podoba prosto- rov za hidroterapijo in delovno terapijo v Thermani. (Foto: arhiv Thermana) Na Dobrni so hotel Park, ki je leta 1872, ko so ga zgradili, dobil ime Sweizerhof in je bil eden lepših v takratnem av- stro-ogrskem cesarstvu, začeli prenavljati kmalu po novem letu. Prenovo so načrtovali že za lani, a so morali čakati na gradbeno dovoljenje. V hotelu so temeljito prenovili in na novo opremili 43 sob, posodobili so restavracijo, uredili nov velnes in izvedli energetsko preno- vo. Naložba, ki so jo izvedli v sodelovanju s celjsko enoto zavoda za varovanje kulturne dediščine, je vredna približno 1,6 milijona evrov. Hotel je kljub posodobitvi obdržal štiri zvezdice, vendar je standard bi- vanja v njem, poudarja direktor Leon Tomašić, na ravni petih zvezdic. Prenovljena Švicarija pomeni pomembno razširitev vedno bolj butične turistične ponudbe Term Dobrna na do- mačem trgu in v tujini. V Thermani tudi sončna elektrarna V Thermani Laško so za letos napovedali več manjših obnov. Najpomembnejša na- ložba, ki so jo že začeli izvajati, je prenova prostorov medici- ne, ki jo ocenjujejo na milijon evrov. Izvedli jo bodo v dveh delih. V prvem bodo prenovi- li prostore za hidroterapijo in delovno terapijo. V drugem delu bodo prenovili osrednje prostore fizioterapije in medi- cinsko recepcijo. Laško zdravilišče letos po- sebno pozornost namenja tudi trajnostnemu razvoju in obnovljivim virom energije. Na strehi hotela Thermana Park je začelo graditi prvo sončno elektrarno, ki ji bo sledila še elektrarna na zunanjem par- kirišču ob hotelskem komple- ksu. Poleg pridobivanja elektri- ke bo služila tudi senčenju. Za prvo sončno elektrarno, katere vrednost je 270 tisoč evrov, je Thermana pridobila subven- cijo v višini 50 tisoč evrov. Vrednost druge elektrarne, za katero še čaka gradbeno do- voljenje, ocenjuje na 800 tisoč evrov. Bazeni in družinski hotel Obsežne naložbe napove- dujejo tudi v Termah Olimia. Trenutno pripravljajo idejni in izvedbeni načrt za nov bazen- ski kompleks pri hotelu Breza, v katerem naj bi bili dva baze- na in manjši center s savnami. Pripravljajo se tudi na gradnjo sodobnega družinskega hote- la. V svojem hčerinskem podje- tju T erme T uhelj na Hrvaškem nameravajo Terme Olimia obnoviti in razširiti bazensko dvorano, recepcijo, restavra- cijo in spremljevalne prostore ter pri hotelu Well, ki ima 264 sob, zgraditi dodaten paviljon s 46 sobami. Tudi v podjetju Unitur, ki upravlja Terme Zreče in smu- čišče na Rogli, ne mirujejo. Kot svojo najpomembnejšo letošnjo naložbo navajajo po- stavitev nove šestsedežnice Mašinžaga. Vrednost projekta znaša malo več kot 11 milijo- nov evrov. Na javnem razpisu za vlaganja v kakovostno in trajnostno preoblikovanje slo- venskega turizma so za to na- ložbo pridobili osem milijonov evrov nepovratnih evropskih sredstev. V Uniturju se bodo letos osredotočili tudi na po- vezovanje zdravilišča s smu- čiščem ter v svoji ponudbi še bolj poudarili pohodništvo in kolesarje. Skoraj tako kot leta 2019 V Skupnosti slovenskih na- ravnih zdravilišč pravijo, da sta se lani obisk in število no- čitev v dvanajstih zdraviliških podjetjih, ki so njihovi člani, približala letu 2019. Zdravilišča so zabeležila 765 tisoč gostov, ki so ustvarili malo manj kot 2,8 milijona nočitev. V primer- »Nihče ne ve, kaj bo« Klub podjetnikov Zlatorog iz Celja je na svoje marčevsko strokovno srečanje povabil priznanega makroekonomi- sta dr. Jožeta P. Damijana, profesorja na ljubljanski eko- nomski fakulteti. Osrednja tema pogovora, ki so mu prisluhnili člani kluba in tudi številni drugi menedžerji so, kot je dejal, dramatično povečala svoje dobičke, ki so rasli dvakrat hitreje kot plače. Inflacija v Evropi naj bi se na normalno raven vrnila sredi leta 2024, napoveduje Dami- jan, ali se bo to zares zgodilo, bo med drugim odvisno od poteka vojne v Ukrajini in od zviševanja obrestnih mer. »Vse je možno. Nihče ne ve, kaj bo,« je poudaril. IJ, foto: Andraž Purg iz regije, je bila ekonomska politika v času povišane infla- cije in energetske krize. V več kot uro dolgem predavanju je Jože P. Damijan med drugim govoril o razlogih za inflacijo in možnostih, kako iz nje iz- iti. Pri tem je poudaril, da se bodo morala podjetja omejiti pri določanju marž. Predlani javi z letom 2021 je bilo število gostov višje za 31 odstotkov, število nočitev pa za 27 od- stotkov, vendar zaradi omeji- tev, ki so predlani veljale zaradi pandemije, takšni podatki ne prikazujejo prave podobe, po- udarjajo v skupnosti. Zato jih raje primerjajo z letom 2019, ki je bilo, kot pravijo, normalno. Zdravilišča je lani obiskalo 444 tisoč domačih gostov, kar je za petino več kot v letu 2019. Tujih gostov je bilo za četrtino manj kot tega leta, našteli so jih 321 tisoč. Povečanje števila domačih gostov in zmanjšanje števila tujcev sta bila pričako- vana, vendar so bile napovedi ob koncu leta 2021 o prihodih tujih gostov še slabše. »Lahko ugotovimo, da so se tuji gostje, predvsem v poletnem, jesen- skem in zimskem času, kljub negotovim razmeram zaradi vojne v Ukrajini in grozečim visokim cenam energentov pogumneje odločali za prihod v slovenske terme in zdravi- lišča,« pravi Iztok Altbauer, direktor Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč. Domačih in tujih gostov je bilo skupaj le 3,6 odstotka manj kot v letu 2019, ki je bilo rekordno. Tudi skupno število nočitev je le za 7 odstotkov zaostajalo za letom 2019, pri čemer so v pri- merjavi s tem letom zdravilišča pri nočitvah domačih gostov zabeležila rast in pri nočitvah tujcev upad. Domači gosti so namreč ustvarili 1,6 milijona nočitev, kar je 16 odstotkov več kot v letu 2019, nočitev tujih gostov je bilo 1,1 milijona, kar je 28 odstotkov manj. Čeprav zdraviliške družbe še niso javno objavile finančnih podatkov o lanskem poslova- nju, so v skupnosti prepričani, da bodo v večini družb boljši kot v letu 2019. Predvidoma bodo znani že prihodnji me- sec. Novi TEDNIK št. 13 30. 3. 2023  COLOR CMYK stran 4 4 Št. 13, 30. marec 2023 GOSPODARSTVO Novi TEDNIK št. 11 17.03.2022  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 1 1, 17. marec 2022 Obvestilo o kakovosti pitne vode v vodovodnih sistemih v upravljanju podjetja Vodovod-kanalizacija Celje v letu 2022 VODOVODNI SISTEM MIKROBIOLOŠKE PREISKAVE FIZIKALNO-KEMIJSKE PREISKAVE skupaj notranji nadzor, skupaj notranji nadzor, državni monitoring državni monitoring število vseh število % neskladnih število vseh število % neskladnih odvzetih neskladnih vzorcev odvzetih neskladnih vzorcev vzorcev vzorcev vzorcev vzorcev CELJE 513 3 0,58 % 338 0 0,00 % SVETINA 15 0 0,00 % 15 0 0,00 % FRANKOLOVO 32 1 3,13 % 22 0 0,00 % DOBRNA 51 1 1,96 % 31 0 0,00 % BRDCE NAD DOBRNO 12 0 0,00 % 3 0 0,00 % ČREŠKOVA – LAHKA PEČ 8 0 0,00 % 8 0 0,00 % Javno podjetje, d. o. o. – Lava 2a, Celje JAVNO PODJETJE, d.o.o., Lava 2a, 3000 Celje Tabela: Rezul Ta Ti opRavljenih pReiskav piTne vode v sis Temih v upRavljanju podjeT ja v odovod-kanalizacija v leTu 2022 V letu 2022 so rezultati preiskav pitne vode iz vodovodnih sistemov v upravljanju Vodovoda-kanalizacije na območju Mestne občine Celje, občin Vojnik, Štore in Dobrna odlični in dokazujejo, da je za pitno vodo dobro poskrbljeno. Tudi v tem letu so imeli občani Celja, Vojnika, Štor in Dobrne zagotovljeno varno oskrbo z vidika zadostnih količin in kakovosti pitne vode. Mikrobiološke in fizikalno-kemijske preiskave pitne vode izvajamo v okviru našega notranjega nadzora skladno s Pravilnikom o pitni vodi (Ur. l. RS, št. 19/04 s spremembami). Hkrati z izvajanjem notranjega nadzora upravljavca poteka tudi monitoring pitne vode, ki ga zagotavlja Ministrstvo za zdravje. V okviru vseh opravljenih mikrobioloških preiskav je bilo ugotovljenih pet neskladnih vzorcev. V vseh petih primerih so bili vzrok neskladja samo indikatorski parametri, kar pomeni, da nobeden od neskladnih vzorcev ni predstavljal neposrednega tveganja za zdravje uporabnikov. V okviru opravljenih fizikalno-kemijskih preiskav v celotnem letu 2022 ni bilo ugotovljenega nobenega neskladja. Poleg rednih in občasnih mikrobioloških in fizikalno-kemijskih preiskav so se skladno z letnim načrtom izvajale ciljane preiskave posameznih kemijskih parametrov (trihalometanov, triazinskih pesticidov, težkih kovin idr.), že leta pa izvajamo tudi tedenski monitoring vsebnosti nitratov v omrežju vodovodnega sistema Celje – Osrednje oskrbovalno območje. Tudi v okviru ciljanih preiskav v celotnem letu 2022 ni bilo ugotovljenega nobenega neskladja. Podrobnejše podatke o kakovosti pitne vode v vodovodnih sistemih v našem upravljanju lahko najdete na naši spletni strani http://www.vo-ka-celje.si/ (pod zavihkom Oskrba s pitno vodo, Nadzor nad kakovostjo), in sicer pod naslovom Poročilo o izvajanju oskrbe s pitno vodo ter odvajanju in čiščenju odpadne vode v letu 2022. V Termah Dobrna bodo danes namenu predali obnovljen hotel Park, ki ni dobil samo lepše podobe in drugačne vsebine, ampak tudi nekdanje ime Švicarija. Naložbe v prenovo ali gradnjo novih zmogljivosti so za leto 2023 napovedala tudi nekatera druga zdravilišča na Celjskem, ki so lani poslovala uspešno in so po navedbah Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč z doseženim zelo zado- voljna, saj je bilo tudi leto 2022 za turistično dejavnost vse prej kot preprosto. Po obiskanosti in številu nočitev so se zdraviliška podjetja približala letu 2019, dobri so tudi finančni rezultati, ki javno še niso dostopni. JANJA INTIHAR Obisk in število nočitev v dvanajstih zdraviliških podjetjih sta se lani približala letu 2019 Zdravilišča spet gradijo in prenavljajo Terme Dobrna so letos prenovile hotel Park, ki je z lepšo podobo dobil staro ime Švicarija. (Foto: Andraž Purg/arhiv NT) Takšna bo nova podoba prosto- rov za hidroterapijo in delovno terapijo v Thermani. (Foto: arhiv Thermana) Na Dobrni so hotel Park, ki je leta 1872, ko so ga zgradili, dobil ime Sweizerhof in je bil eden lepših v takratnem av- stro-ogrskem cesarstvu, začeli prenavljati kmalu po novem letu. Prenovo so načrtovali že za lani, a so morali čakati na gradbeno dovoljenje. V hotelu so temeljito prenovili in na novo opremili 43 sob, posodobili so restavracijo, uredili nov velnes in izvedli energetsko preno- vo. Naložba, ki so jo izvedli v sodelovanju s celjsko enoto zavoda za varovanje kulturne dediščine, je vredna približno 1,6 milijona evrov. Hotel je kljub posodobitvi obdržal štiri zvezdice, vendar je standard bi- vanja v njem, poudarja direktor Leon Tomašić, na ravni petih zvezdic. Prenovljena Švicarija pomeni pomembno razširitev vedno bolj butične turistične ponudbe Term Dobrna na do- mačem trgu in v tujini. V Thermani tudi sončna elektrarna V Thermani Laško so za letos napovedali več manjših obnov. Najpomembnejša na- ložba, ki so jo že začeli izvajati, je prenova prostorov medici- ne, ki jo ocenjujejo na milijon evrov. Izvedli jo bodo v dveh delih. V prvem bodo prenovi- li prostore za hidroterapijo in delovno terapijo. V drugem delu bodo prenovili osrednje prostore fizioterapije in medi- cinsko recepcijo. Laško zdravilišče letos po- sebno pozornost namenja tudi trajnostnemu razvoju in obnovljivim virom energije. Na strehi hotela Thermana Park je začelo graditi prvo sončno elektrarno, ki ji bo sledila še elektrarna na zunanjem par- kirišču ob hotelskem komple- ksu. Poleg pridobivanja elektri- ke bo služila tudi senčenju. Za prvo sončno elektrarno, katere vrednost je 270 tisoč evrov, je Thermana pridobila subven- cijo v višini 50 tisoč evrov. Vrednost druge elektrarne, za katero še čaka gradbeno do- voljenje, ocenjuje na 800 tisoč evrov. Bazeni in družinski hotel Obsežne naložbe napove- dujejo tudi v Termah Olimia. Trenutno pripravljajo idejni in izvedbeni načrt za nov bazen- ski kompleks pri hotelu Breza, v katerem naj bi bili dva baze- na in manjši center s savnami. Pripravljajo se tudi na gradnjo sodobnega družinskega hote- la. V svojem hčerinskem podje- tju T erme T uhelj na Hrvaškem nameravajo Terme Olimia obnoviti in razširiti bazensko dvorano, recepcijo, restavra- cijo in spremljevalne prostore ter pri hotelu Well, ki ima 264 sob, zgraditi dodaten paviljon s 46 sobami. Tudi v podjetju Unitur, ki upravlja Terme Zreče in smu- čišče na Rogli, ne mirujejo. Kot svojo najpomembnejšo letošnjo naložbo navajajo po- stavitev nove šestsedežnice Mašinžaga. Vrednost projekta znaša malo več kot 11 milijo- nov evrov. Na javnem razpisu za vlaganja v kakovostno in trajnostno preoblikovanje slo- venskega turizma so za to na- ložbo pridobili osem milijonov evrov nepovratnih evropskih sredstev. V Uniturju se bodo letos osredotočili tudi na po- vezovanje zdravilišča s smu- čiščem ter v svoji ponudbi še bolj poudarili pohodništvo in kolesarje. Skoraj tako kot leta 2019 V Skupnosti slovenskih na- ravnih zdravilišč pravijo, da sta se lani obisk in število no- čitev v dvanajstih zdraviliških podjetjih, ki so njihovi člani, približala letu 2019. Zdravilišča so zabeležila 765 tisoč gostov, ki so ustvarili malo manj kot 2,8 milijona nočitev. V primer- »Nihče ne ve, kaj bo« Klub podjetnikov Zlatorog iz Celja je na svoje marčevsko strokovno srečanje povabil priznanega makroekonomi- sta dr. Jožeta P. Damijana, profesorja na ljubljanski eko- nomski fakulteti. Osrednja tema pogovora, ki so mu prisluhnili člani kluba in tudi številni drugi menedžerji so, kot je dejal, dramatično povečala svoje dobičke, ki so rasli dvakrat hitreje kot plače. Inflacija v Evropi naj bi se na normalno raven vrnila sredi leta 2024, napoveduje Dami- jan, ali se bo to zares zgodilo, bo med drugim odvisno od poteka vojne v Ukrajini in od zviševanja obrestnih mer. »Vse je možno. Nihče ne ve, kaj bo,« je poudaril. IJ, foto: Andraž Purg iz regije, je bila ekonomska politika v času povišane infla- cije in energetske krize. V več kot uro dolgem predavanju je Jože P. Damijan med drugim govoril o razlogih za inflacijo in možnostih, kako iz nje iz- iti. Pri tem je poudaril, da se bodo morala podjetja omejiti pri določanju marž. Predlani javi z letom 2021 je bilo število gostov višje za 31 odstotkov, število nočitev pa za 27 od- stotkov, vendar zaradi omeji- tev, ki so predlani veljale zaradi pandemije, takšni podatki ne prikazujejo prave podobe, po- udarjajo v skupnosti. Zato jih raje primerjajo z letom 2019, ki je bilo, kot pravijo, normalno. Zdravilišča je lani obiskalo 444 tisoč domačih gostov, kar je za petino več kot v letu 2019. Tujih gostov je bilo za četrtino manj kot tega leta, našteli so jih 321 tisoč. Povečanje števila domačih gostov in zmanjšanje števila tujcev sta bila pričako- vana, vendar so bile napovedi ob koncu leta 2021 o prihodih tujih gostov še slabše. »Lahko ugotovimo, da so se tuji gostje, predvsem v poletnem, jesen- skem in zimskem času, kljub negotovim razmeram zaradi vojne v Ukrajini in grozečim visokim cenam energentov pogumneje odločali za prihod v slovenske terme in zdravi- lišča,« pravi Iztok Altbauer, direktor Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč. Domačih in tujih gostov je bilo skupaj le 3,6 odstotka manj kot v letu 2019, ki je bilo rekordno. Tudi skupno število nočitev je le za 7 odstotkov zaostajalo za letom 2019, pri čemer so v pri- merjavi s tem letom zdravilišča pri nočitvah domačih gostov zabeležila rast in pri nočitvah tujcev upad. Domači gosti so namreč ustvarili 1,6 milijona nočitev, kar je 16 odstotkov več kot v letu 2019, nočitev tujih gostov je bilo 1,1 milijona, kar je 28 odstotkov manj. Čeprav zdraviliške družbe še niso javno objavile finančnih podatkov o lanskem poslova- nju, so v skupnosti prepričani, da bodo v večini družb boljši kot v letu 2019. Predvidoma bodo znani že prihodnji me- sec. Novi TEDNIK št. 13 30. 3. 2023  COLOR CMYK stran 5 5 Št. 13, 30. marec 2023 GOSPODARSTVO Izredni revizijski pregled spornega izpusta oktobra lani v Uniorju Izpust kromovega trioksida ni vplival na zdravje Nadzorni svet zreškega Uniorja se je seznanil s po- ročilom o izrednem revizijskem pregledu spornega izpusta kromovega trioksida oktobra lani. Revizija, ki jo je po naročilu vodstva družbe opravil Inštitut Jožef Stefan, je pokazala, da dogodek ni vplival na zdravje ljudi, prav tako ni imel nesprejemljivih vplivov na tla. JANJA INTIHAR liju 2022 ter o delovanju in teh- noloških meritvah. Pregledal je tudi komunikacijo v družbi in zunaj nje pred in med izre- dnim dogodkom ter po njem. Zapisal je nekaj priporočil in kot pravijo v Uniorju, so večino ukrepov že izvedli, v celoti pa jih bodo najkasneje do konca letošnjega julija. Nova pogodba o posojilu Nadzorni svet Uniorja je na nedavni seji potrdil tudi dopolnjene pogoje za refinan- ciranje družbe s sindiciranim dolgoročnim posojilom za ob- dobje sedmih let ter pooblastil upravo družbe, da s sindika- tom bank sklene pogodbo o posojilu. Gre za malo manj kot 113 milijonov evrov posojila, ki ga je Unior najel konec leta 2016, izplačati pa bi ga moral letos. Posojilo so Uniorju zagotovile NLB, Abanka, Nova KBM, Go- renjska banka, Banka Koper in Sberbanka, Z njim je poplačal 100 milijonov evrov starega posojila, preostanek denarja je porabil za financiranje obratnih sredstev. Unior je pravzaprav Turizem. Posojilo je kasneje prenesel na svoje novo hčerin- sko podjetje Unitur. Unior je konec lanskega sep- tembra (podatki za december še niso javno objavljeni) imel na ravni skupine še 108 milijo- nov evrov finančnih obvezno- sti, od tega 83 milijonov evrov dolgoročnih. Dolgoročne fi- nančne obveznosti matičnega podjetja so znašale 65 milijo- nov evrov. Ob tem je malo več kot 94 odstotkov vseh finanč- nih obveznosti vezanih na spremenljivo obrestno mero. Ob rasti medbančne obrestne mere euribor in rasti cene obre- stnih zamenjav bi Unior lahko spet zašel v finančne težave. Zato so se vodstvo družbe in njeni lastniki odločili za dogo- vor z bankami o reprogramu obveznosti. Kot je znano, je 26. oktobra lani v Uniorju zaradi okvare na- prave za čiščenje odpadnih pli- nov v zrak ušlo nekaj kromo- vega trioksida. Po ugotovitvah revizije ta izredni dogodek, kot so izpust plina poimenovali v podjetju, na srečo ni vplival na zdravje zaposlenih v družbi ali ljudi zunaj obrata, prav tako ni imel nesprejemljivih vplivov na tla v obratu ali zunaj nje- ga. Nekoliko pa je poškodoval osebna vozila zaposlenih, ki so bila na parkirišču ob tovarni. Na več kot petsto avtomobilih so se namreč pojavili madeži od izpuščenih drobnih kapljic kondenzata kromove galvan- ske kopeli, ki jih je bilo mogo- če odstraniti s poliranjem. Glede ukrepanja ob izre- dnih dogodkih Inštitut Jožef Stefan ugotavlja, da se opre- delitve pojmov za področji varstva okolja ter varnosti in zdravja pri delu delno prekri- vajo, kar lahko vodi do neja- snosti, po katerem postopku je zakonsko treba ukrepati. Takšne okoliščine lahko v primeru izrednega dogodka vodijo v negotovost, odlaša- nje ali napačne odločitve pri ukrepih. Inštitut je ob pregle- du dokumentacije ugotovil, da republiški inšpektorat za okolje in prostor ni našel po- manjkljivosti v odzivu Uniorja na izredni dogodek, saj je bil o njem obveščen uro po tem, ko je bila ugotovljena napaka na pri izpustu. Policije družba o dogodku ni obvestila. Inštitut Jožef Stefan je v svo- jem revizijskem pregledu zbral tudi dokaze o tehnološkem sistemu v obratu, o napravi za čiščenje plinov za izpustno mesto, o njeni zamenjavi v ju- Stečaj Centra ISI končan Stečajni upravitelj Miran Kos je zaključil stečaj invalidskega podjetja Center ISI iz Štor, ki je propadlo novembra 2020. Delo je takrat izgubilo 36 ljudi. Več kot polovica je imela status invalida. Center ISI je bil v lasti družbe Valji Group oziroma družine Štrlekar. Težave Centra ISI, ki se je ukvarjal z izde- lavo orodij, s strojegradnjo in z mehansko obdelavo kovin, so trajale več let. Poglobile so se dve leti pred stečajem, ko je bila v druž- bi Valji, za katero je opravljal večino svojih del, uvedena prisilna poravnava, nato pa še leta 2019, ko se je prisilna poravnava zače- la tudi v podjetju Valji Group. Valji so rešili svoje finančne težave, vendar njihova nova lastnica, avstrijska družba Rudolf Weinberger Holding, očitno ni potrebovala del, ki jih je opravljalo invalidsko podjetje. Naročil je bilo vedno manj, denarja tudi. Stečaj Centra ISI zato ni bil presenečenje. Delavci so bili že nekaj časa brez plač, pred uvedbo stečajnega postopka so stavkali. Pod- jetje ni imelo veliko premoženja, saj je delo- valo v prostorih, ki so last Valjev in za katere je plačevalo najemnino. S prodajo opreme in z izterjavo dolgov je stečajnemu upravitelju uspelo zbrati 209 tisoč evrov, pri čemer so bile terjatve, ki so jih prijavili upniki (veči- noma so bili to zaposleni), nekajkrat višje. Delavcem je del njihovih terjatev poplačal republiški jamstveni sklad, skupna vsota je znašala malo manj kot 177 tisoč evrov. Stroški stečaja so znašali 183 tisoč evrov, od tega je samo najemnina »odnesla« približno 70 tisoč evrov. Kot je pojasnil Miran Kos, je najete prostore obdržal tudi v času stečaja, ker opreme, dokler zanjo ni našel kupca, ni bilo smiselno prestavljati drugam. Pri delitvi denarja iz stečajne mase je tako stečajni upra- vitelj nekdanjim zaposlenim lahko izplačal le še 11 tisoč evrov, kar pomeni le 1,6-odstotno poplačilo preostalih njihovih terjatev. Loči- tveni upniki so skupaj dobili 17 tisoč evrov ali 11 odstotkov svojih terjatev. JI najel dve sindicirani posojili, eno za kovinskopredelovalni del, ki ga sestavljajo programi Odkovki, Ročno orodje in Stroj- na oprema, in eno za program Bisolovi solarni moduli tudi na Antarktiki Solarni moduli, ki so jih izdelali v podjetju Bisol iz Latkove vasi, bodo skrbeli za napajanje prve brezo- gljične raziskovalne postaje Princess Elisabeth Antarcti- ca na Antarktiki. Z donacijo solarnih mo- dulov, ki zaradi napredne tehnologije in najvišjih meril kakovosti proizvodnje sodijo v sam svetovni vrh, je Bisol podprl prizadevanja medna- rodne polarne fundacije s se- dežem v Bruslju, so sporočili iz podjetja. Mednarodna po- larna fundacija je s pomočjo številnih partnerjev in z dr- žavno podporo Belgije zasno- vala in zgradila prvo brezo- gljično polarno raziskovalno postajo, ki jo napajajo vetrne turbine, sončne elektrarne in termosolarni kolektorji. Solarni moduli, ki jih izde- lujejo v Bisolu, so nameščeni že v več kot sto državah po svetu. Z uporabo obnovljivih virov energije za prehod v trajnostno gospodarstvo pod- jetje skrbi tudi »na lastnem pragu«. Ima 73 sončnih elek- trarn, s katerimi proizvede desetkrat več energije, kot je porabi pri izdelovanju solar- nih modulov. JI Bisol sodeluje pri postavitvi prve brezogljične polarne raziskovalne postaje na Antarktiki. (Foto: arhiv Bisol) Novi TEDNIK št. 13 30. 3. 2023  COLOR CMYK stran 6 6 Št. 13, 30. marec 2023 IZ NAŠIH KRAJEV Mednarodni sejem učnih podjetij je bil po treh letih spet pripravljen v živo. V dvorani Golovec v Celju so se srečali dijaki iz 32 učnih podjetij iz Slovenije, 15 je bilo tujih podjetij iz Italije, Belgije, Bolgarije in Hrvaške. Kot pravi Mateja Kapitler, vodja Centrale učnih podjetij Slovenije (CUPS), ki ima sedež v Ekonomski šoli Celje, so bili dijaki in mentorji presrečni, da so se spet družili, navezovali stike, izmenjevali izkušnje in tudi tekmovali. TATJANA CVIRN Proračun pod streho CELJE – Priprava letošnjega proračuna Mestne občine Celje, ki so ga pred tednom sprejeli mestni svetniki, je bila zahtevna, pri tem pa so sestavljavci upoštevali pet strateških ciljev, je povedal župan Matija Kovač. Ti cilji so, da bi bila v mestu urejena in pregledna pro- storska ter zemljiška politika, da bi bilo mesto zeleno in po meri ljudi, da bi imelo dostopno in učinkovito občinsko upravo ter prenovljene komunikacijske kanale za stik z občani, da bi bilo bolj povezano in sodelujoče ter da bi se krepil njegov položaj kot središča regije. Pri tem je v drugem branju občinska uprava skušala v kar največji meri upoštevati predloge in pripombe iz pr- vega branja, kjer je bilo največ tistih iz mestnih četrti in krajevnih skupnosti. Svetniki so med drugim podprli predloge o dvigu cen v javnih vrtcih in o spremembi pri enkratni denarni pomoči ob rojstvu otroka. Če je bila doslej njena višina različna glede na to, ali je šlo za prvorojenega ali naslednjega otroka, bo odslej enaka za vse, in sicer bo znašala 150 evrov. Pogoj za pridobitev pomoči je, da imata novorojenec in eden od staršev stalno bivališče v MOC. Do nje so upravičeni tudi starši tistih otrok, ki bi ob rojstvu ali kmalu po njem umrli. Skupni prihodki proračuna so predvideni v višini 78,4 milijona evrov, odhodki bodo znašali 82,5 milijona evrov. Največ denarja, več kot 31 milijonov evrov, je namenjenega za izvajanje dejavnosti in projekte s področja okolja, prosto- ra in komunale. V tem sklopu je za vzdrževanje in gradnjo občinskih cest namenjenih približno 3,5 milijona evrov, za protipoplavne ukrepe malo več kot tri milijone evrov, pri čemer računa občina na sredstva direkcije za vode. Za projekte s področja družbenih dejavnosti je zagotovlje- nih približno štiri milijone evrov. Največji projekti bodo prenova stavbe Zdravstvenega doma Celje (2,3 milijona evrov), obnova atletske steze na stadionu Kladivar (450 tisoč evrov) in novogradnja Vrtca Zarja – enote Čira Čara, za kar bo letos namenjenih 250 tisoč evrov, v prihodnjem letu pa 2,5 milijona. Letos so ob sofinanciranju države predvide - ni tudi nadaljnja prenova Fotohiše Pelikan in obnovitvena dela na Starem gradu, za kar bo na voljo 300 tisoč evrov. Bo pa za nekaj časa morala počakati predvidena prenova Kajuhovega doma, kjer bi bil prostor za ljubiteljske dejav- nosti, saj zanjo letos ni na voljo dovolj denarja. Za subvencioniranje javnega potniškega prometa (Cele- bus) bo šlo letos 1,3 milijona evrov, za projekt Centralka oziroma Upravljanje mobilnosti v Mestni občini Celje pa 1,4 milijona evrov. Dlje o komunalnem prispevku Zanimivo, da so na zadnji seji svetniki precej več časa kot proračunu namenili razpravi o višini komunalnega prispevka na območjih, kjer prej ni bil mogoč priklop na kanalizacijsko ali vodovodno omrežje. Gre za novost, ki jo narekuje zakon, občina pa lahko prizna olajšavo pri plačilu tega prispevka. Slišati je bilo mogoče očitke o neenakoprav- nem položaju sedanjih plačnikov glede na tiste, ki jim tega še nedavno ni bilo treba plačevati. Plačilu se ne bo mogoče izogniti, le da so svetniki namesto predlagane 75-odstotne olajšave sprejeli 90-odstotno pri odmeri komunalnega pri- spevka na območju, kjer prej ni bila zagotovljena oskrba s pitno vodo ali ni bil mogoč priklop na kanalizacijsko omrežje. TC CELJE – Po treh letih sejem učnih podjetij spet v živo Vaja za spopad z resničnostjo Stojnica enega od dveh učnih podjetij iz Ekonomske šole Celje. UP Eat & go se ukvarja z zdravo hitro hrano, UP Animal pa s hrano in pripomočki za male živali. Uspešno je izpeljalo tudi zbiranje pomoči za živali. (Foto: SHERPA) Dijaki v programu ekonom- ski tehnik nabirajo znanja za kasnejše uspešno delo tudi v okviru učnih podjetij (UP). Ta navidezna podjetja delujejo na državnem in mednarodnem trgu učnih podjetij. V njih se mladi srečujejo z vsemi obli- kami dela, kakršna bodo opra- vljali v podjetjih, kjer bodo zaposleni (trženje, nabava, prodaja, tajništvo, računovod- stvo, kadrovski oddelek …). Učna podjetja v okviru CUPS trgujejo, poravnavajo finančne in davčne obveznosti, se vklju- čujejo v mednarodno mrežo učnih podjetij in se na sejmih tudi srečujejo. Sedemnajsto srečanje je bilo tako prejšnjo sredo v Golovcu. Kot pravi Mateja Kapitler, je bilo med domačimi učnimi podjetji ve- liko zanimanja za sodelovanje, med tujimi pa malo manj kot v letih pred epidemijo, a so orga- nizatorji kljub temu zadovoljni. Ideje, ki so uresničljive Na sejmu so učna podje- tja tekmovala v kategorijah za najboljšo poslovno idejo in najboljši sejemski nastop. Štiričlanska ocenjevalna ko- misija, ki jo je vodila Snežana Delakorda iz agencije Prima komunikacije, je že prej oce- nila njihova interaktivna gra- diva, mladi pa so morali svojo idejo kar najbolje predstaviti še v predstavitvenem petmi- nutnem intervjuju ter se nato dobro znajti še na sejemskem prostoru. Tam jih je obiskal tudi minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaža Han, ki je bil prijetno presenečen, kaj vse mladi zmorejo. V obeh kategorijah in tudi na mednarodni ravni je slavi- lo UP Brda Bubble iz ŠC Nova Gorica. Ukvarja se z glampin- gom, pri čemer prepleta tradi- cionalno in sodobno, je okolju prijazno in brez svetlobnega onesnaževanja. Kot pravi Mateja Kapitler, je izvirnih idej mladih vsako leto veliko in že v minulih letih se je dogajalo, da so vlagatelji tudi izvedli nekatere od njih. »Letos je na primer UP Soca- citv iz Nove Gorice razvilo mobilno aplikacijo za varne športne dejavnosti v Soči in eden od vlagateljev bo izpeljal ta projekt. Tudi na Celjskem gospodarstveniki prisluhnejo mladim, UP sodelujejo z Inku- batorjem Savinjske regije in z Območno obrtno-podjetniško zbornico Celje.« »Mladi, ki so opravili naš program, so s tem pridobili ne le veliko znanja in veščin, ki jih kasneje potrebujejo pri delu, ampak tudi samozavest.« Delodajalci torej podpirajo omenjeni koncept poučevanja in povezovanja učnih podjetij, saj lahko tako zaposlijo že usposobljene mlade. Sodelo- vanje z gospodarstvom je po- membno tudi za mentorje, saj tako izvejo, kakšna znanja in veščine dijakov pričakujejo v podjetjih, in lahko temu prila- godijo del programa. CELJE – V celjskem pokra- jinskem muzeju so prejšnji četrtek odprli občasno raz- stavo Naj medi, katere najve- čja zvezda je 3D-kranjica. To je čebela velikanka, in sicer v merilu 100 : 1, za katero je bila model kranjska čebela. 170 centimetrov dolga žužel- ka ni le za okras, ampak je edinstven učni pripomoček, ki je nastal z uporabo najso- dobnejših tehnologij 3D-ti- ska in je v kar 90 odstotkih podoben pravi kranjski če- beli, le da je večji. »Model čebele v Celje sicer ni priletel, ampak so ga pri- peljali s tovornjakom,« se je pošalil direktor Pokrajinskega muzeja Celje Stane Rozman. Ta model tudi ni edini, ampak ima čebela velikanka dvojčico v Čebelarskem muzeju Slove- nije, ki je tam stalno razsta- vljena. Ta, ki bo do 19. maja v Celju, potuje naokoli, bila je tudi na razstavi Expo v Duba- ju, kjer si jo je ogledalo skoraj milijon obiskovalcev. Čebela ni edina na razstavi Naj medi, ampak so se v mu- zeju odločili, da bodo to prilo- žnost izkoristili in opozorili na pomen čebel za človeštvo, na ohranjanje čebelam in ljudem prijaznega okolja in na pomoč čebelam. Rada Hriberšek iz pokrajinskega muzeja je do- dala: »Muzej že ima veliko zbirko panjskih končnic, zato se ta razstava lepo sklada z že obstoječo vsebino.« Za šolarje, a tudi druge V pokrajinskem muzeju so pripravili tudi delavnice na temo čebelarstva za otroke, ki jih bodo obiskali. Te so po besedah Rade Hriberšek in prostovoljk, ki so pomagale pri projektu, namenjene za otroke v četrtem ali petem ra- zredu, a so zastavljene tako, da bodo zanimive tudi mlaj- šim ali starejšim otrokom. V muzeju pričakujejo od 40 do 45 organiziranih skupin šolarjev, trenutno imajo na- javljenih devet. Poleg vsebin za šolarje pri- pravljajo tudi predavanja in delavnice za širšo javnost. Prvo predavanje bo že danes, in sicer na temo skrbi za če- belnjak in medovite rastline. Sledile bodo še druge teme, vezane na čebelarstvo, med drugim predavanje o urba- nem čebelarstvu in apitera- piji, na delavnicah bodo obi- skovalci lahko izdelali tudi svojo panjsko končnico. JF Zvezda Dubaja Velikost čebele velikanke v pri- merjavi z ekipo, ki je postavila razstavo Naj medi. (Foto: SHERPA) Sejem je odprla ravnateljica Ekonomske šole Celje Marje- ta Nosan. Mlade so na otvoritveni prireditvi poleg ministra Matjaža Hana nagovorili še direktor CPI mag. Janez Damjan, podžupan Celja Uroš Lesjak, predsednik skupnosti ekonom- skih, trgovskih in upravnih šol Dušan Vodeb. Novi TEDNIK št. 13 30. 3. 2023  COLOR CMYK stran 6 6 Št. 13, 30. marec 2023 IZ NAŠIH KRAJEV Mednarodni sejem učnih podjetij je bil po treh letih spet pripravljen v živo. V dvorani Golovec v Celju so se srečali dijaki iz 32 učnih podjetij iz Slovenije, 15 je bilo tujih podjetij iz Italije, Belgije, Bolgarije in Hrvaške. Kot pravi Mateja Kapitler, vodja Centrale učnih podjetij Slovenije (CUPS), ki ima sedež v Ekonomski šoli Celje, so bili dijaki in mentorji presrečni, da so se spet družili, navezovali stike, izmenjevali izkušnje in tudi tekmovali. TATJANA CVIRN Proračun pod streho CELJE – Priprava letošnjega proračuna Mestne občine Celje, ki so ga pred tednom sprejeli mestni svetniki, je bila zahtevna, pri tem pa so sestavljavci upoštevali pet strateških ciljev, je povedal župan Matija Kovač. Ti cilji so, da bi bila v mestu urejena in pregledna pro- storska ter zemljiška politika, da bi bilo mesto zeleno in po meri ljudi, da bi imelo dostopno in učinkovito občinsko upravo ter prenovljene komunikacijske kanale za stik z občani, da bi bilo bolj povezano in sodelujoče ter da bi se krepil njegov položaj kot središča regije. Pri tem je v drugem branju občinska uprava skušala v kar največji meri upoštevati predloge in pripombe iz pr- vega branja, kjer je bilo največ tistih iz mestnih četrti in krajevnih skupnosti. Svetniki so med drugim podprli predloge o dvigu cen v javnih vrtcih in o spremembi pri enkratni denarni pomoči ob rojstvu otroka. Če je bila doslej njena višina različna glede na to, ali je šlo za prvorojenega ali naslednjega otroka, bo odslej enaka za vse, in sicer bo znašala 150 evrov. Pogoj za pridobitev pomoči je, da imata novorojenec in eden od staršev stalno bivališče v MOC. Do nje so upravičeni tudi starši tistih otrok, ki bi ob rojstvu ali kmalu po njem umrli. Skupni prihodki proračuna so predvideni v višini 78,4 milijona evrov, odhodki bodo znašali 82,5 milijona evrov. Največ denarja, več kot 31 milijonov evrov, je namenjenega za izvajanje dejavnosti in projekte s področja okolja, prosto- ra in komunale. V tem sklopu je za vzdrževanje in gradnjo občinskih cest namenjenih približno 3,5 milijona evrov, za protipoplavne ukrepe malo več kot tri milijone evrov, pri čemer računa občina na sredstva direkcije za vode. Za projekte s področja družbenih dejavnosti je zagotovlje- nih približno štiri milijone evrov. Največji projekti bodo prenova stavbe Zdravstvenega doma Celje (2,3 milijona evrov), obnova atletske steze na stadionu Kladivar (450 tisoč evrov) in novogradnja Vrtca Zarja – enote Čira Čara, za kar bo letos namenjenih 250 tisoč evrov, v prihodnjem letu pa 2,5 milijona. Letos so ob sofinanciranju države predvide - ni tudi nadaljnja prenova Fotohiše Pelikan in obnovitvena dela na Starem gradu, za kar bo na voljo 300 tisoč evrov. Bo pa za nekaj časa morala počakati predvidena prenova Kajuhovega doma, kjer bi bil prostor za ljubiteljske dejav- nosti, saj zanjo letos ni na voljo dovolj denarja. Za subvencioniranje javnega potniškega prometa (Cele- bus) bo šlo letos 1,3 milijona evrov, za projekt Centralka oziroma Upravljanje mobilnosti v Mestni občini Celje pa 1,4 milijona evrov. Dlje o komunalnem prispevku Zanimivo, da so na zadnji seji svetniki precej več časa kot proračunu namenili razpravi o višini komunalnega prispevka na območjih, kjer prej ni bil mogoč priklop na kanalizacijsko ali vodovodno omrežje. Gre za novost, ki jo narekuje zakon, občina pa lahko prizna olajšavo pri plačilu tega prispevka. Slišati je bilo mogoče očitke o neenakoprav- nem položaju sedanjih plačnikov glede na tiste, ki jim tega še nedavno ni bilo treba plačevati. Plačilu se ne bo mogoče izogniti, le da so svetniki namesto predlagane 75-odstotne olajšave sprejeli 90-odstotno pri odmeri komunalnega pri- spevka na območju, kjer prej ni bila zagotovljena oskrba s pitno vodo ali ni bil mogoč priklop na kanalizacijsko omrežje. TC CELJE – Po treh letih sejem učnih podjetij spet v živo Vaja za spopad z resničnostjo Stojnica enega od dveh učnih podjetij iz Ekonomske šole Celje. UP Eat & go se ukvarja z zdravo hitro hrano, UP Animal pa s hrano in pripomočki za male živali. Uspešno je izpeljalo tudi zbiranje pomoči za živali. (Foto: SHERPA) Dijaki v programu ekonom- ski tehnik nabirajo znanja za kasnejše uspešno delo tudi v okviru učnih podjetij (UP). Ta navidezna podjetja delujejo na državnem in mednarodnem trgu učnih podjetij. V njih se mladi srečujejo z vsemi obli- kami dela, kakršna bodo opra- vljali v podjetjih, kjer bodo zaposleni (trženje, nabava, prodaja, tajništvo, računovod- stvo, kadrovski oddelek …). Učna podjetja v okviru CUPS trgujejo, poravnavajo finančne in davčne obveznosti, se vklju- čujejo v mednarodno mrežo učnih podjetij in se na sejmih tudi srečujejo. Sedemnajsto srečanje je bilo tako prejšnjo sredo v Golovcu. Kot pravi Mateja Kapitler, je bilo med domačimi učnimi podjetji ve- liko zanimanja za sodelovanje, med tujimi pa malo manj kot v letih pred epidemijo, a so orga- nizatorji kljub temu zadovoljni. Ideje, ki so uresničljive Na sejmu so učna podje- tja tekmovala v kategorijah za najboljšo poslovno idejo in najboljši sejemski nastop. Štiričlanska ocenjevalna ko- misija, ki jo je vodila Snežana Delakorda iz agencije Prima komunikacije, je že prej oce- nila njihova interaktivna gra- diva, mladi pa so morali svojo idejo kar najbolje predstaviti še v predstavitvenem petmi- nutnem intervjuju ter se nato dobro znajti še na sejemskem prostoru. Tam jih je obiskal tudi minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaža Han, ki je bil prijetno presenečen, kaj vse mladi zmorejo. V obeh kategorijah in tudi na mednarodni ravni je slavi- lo UP Brda Bubble iz ŠC Nova Gorica. Ukvarja se z glampin- gom, pri čemer prepleta tradi- cionalno in sodobno, je okolju prijazno in brez svetlobnega onesnaževanja. Kot pravi Mateja Kapitler, je izvirnih idej mladih vsako leto veliko in že v minulih letih se je dogajalo, da so vlagatelji tudi izvedli nekatere od njih. »Letos je na primer UP Soca- citv iz Nove Gorice razvilo mobilno aplikacijo za varne športne dejavnosti v Soči in eden od vlagateljev bo izpeljal ta projekt. Tudi na Celjskem gospodarstveniki prisluhnejo mladim, UP sodelujejo z Inku- batorjem Savinjske regije in z Območno obrtno-podjetniško zbornico Celje.« »Mladi, ki so opravili naš program, so s tem pridobili ne le veliko znanja in veščin, ki jih kasneje potrebujejo pri delu, ampak tudi samozavest.« Delodajalci torej podpirajo omenjeni koncept poučevanja in povezovanja učnih podjetij, saj lahko tako zaposlijo že usposobljene mlade. Sodelo- vanje z gospodarstvom je po- membno tudi za mentorje, saj tako izvejo, kakšna znanja in veščine dijakov pričakujejo v podjetjih, in lahko temu prila- godijo del programa. CELJE – V celjskem pokra- jinskem muzeju so prejšnji četrtek odprli občasno raz- stavo Naj medi, katere najve- čja zvezda je 3D-kranjica. To je čebela velikanka, in sicer v merilu 100 : 1, za katero je bila model kranjska čebela. 170 centimetrov dolga žužel- ka ni le za okras, ampak je edinstven učni pripomoček, ki je nastal z uporabo najso- dobnejših tehnologij 3D-ti- ska in je v kar 90 odstotkih podoben pravi kranjski če- beli, le da je večji. »Model čebele v Celje sicer ni priletel, ampak so ga pri- peljali s tovornjakom,« se je pošalil direktor Pokrajinskega muzeja Celje Stane Rozman. Ta model tudi ni edini, ampak ima čebela velikanka dvojčico v Čebelarskem muzeju Slove- nije, ki je tam stalno razsta- vljena. Ta, ki bo do 19. maja v Celju, potuje naokoli, bila je tudi na razstavi Expo v Duba- ju, kjer si jo je ogledalo skoraj milijon obiskovalcev. Čebela ni edina na razstavi Naj medi, ampak so se v mu- zeju odločili, da bodo to prilo- žnost izkoristili in opozorili na pomen čebel za človeštvo, na ohranjanje čebelam in ljudem prijaznega okolja in na pomoč čebelam. Rada Hriberšek iz pokrajinskega muzeja je do- dala: »Muzej že ima veliko zbirko panjskih končnic, zato se ta razstava lepo sklada z že obstoječo vsebino.« Za šolarje, a tudi druge V pokrajinskem muzeju so pripravili tudi delavnice na temo čebelarstva za otroke, ki jih bodo obiskali. Te so po besedah Rade Hriberšek in prostovoljk, ki so pomagale pri projektu, namenjene za otroke v četrtem ali petem ra- zredu, a so zastavljene tako, da bodo zanimive tudi mlaj- šim ali starejšim otrokom. V muzeju pričakujejo od 40 do 45 organiziranih skupin šolarjev, trenutno imajo na- javljenih devet. Poleg vsebin za šolarje pri- pravljajo tudi predavanja in delavnice za širšo javnost. Prvo predavanje bo že danes, in sicer na temo skrbi za če- belnjak in medovite rastline. Sledile bodo še druge teme, vezane na čebelarstvo, med drugim predavanje o urba- nem čebelarstvu in apitera- piji, na delavnicah bodo obi- skovalci lahko izdelali tudi svojo panjsko končnico. JF Zvezda Dubaja Velikost čebele velikanke v pri- merjavi z ekipo, ki je postavila razstavo Naj medi. (Foto: SHERPA) Sejem je odprla ravnateljica Ekonomske šole Celje Marje- ta Nosan. Mlade so na otvoritveni prireditvi poleg ministra Matjaža Hana nagovorili še direktor CPI mag. Janez Damjan, podžupan Celja Uroš Lesjak, predsednik skupnosti ekonom- skih, trgovskih in upravnih šol Dušan Vodeb. Novi TEDNIK št. 13 30. 3. 2023  COLOR CMYK stran 7 7 Št. 13, 30. marec 2023 IZ NAŠIH KRAJEV Številni hoteli v Rogaški Slatini imajo svoje bazene. Le nekaj korakov od zdraviliškega parka je na pri- mer Rogaška riviera. A v bližini športnega centra bo morda do leta 2026 zraslo še eno kopališče. Občina s to idejo sledi rezultatom ankete o porabi davka na dobitek, ki je leta 2022 oplemenitil občinski prora- čun. Večina oz. 65 odstotkov občanov, ki je izpolni- lo anketni vprašalnik, je glasovalo za to, da bi 1,4 milijona evrov namenili za gradnjo letnega bazena. Čeprav slednji ne bo imel dobička, bo po prepričanju občinske uprave prispeval k večji kakovosti bivanja. TINA STRMČNIK O trajnostni proizvodnji energije ROGAŠKA SLATINA – Prvi obrisi načrtovanega letnega bazena Davek od dobitka bi prelili v kopališče Davek od dobitka bi prelili v kopališče Davek od dobitka bi prelili v kopališče Občina ureditev letnega ko- pališča, ki bi lahko sprejelo 500 obiskovalcev, načrtuje na zemljišču, velikem pribli- žno deset tisoč kvadratnih metrov. Vhod v kopališče je predviden v servisno-uprav- ni stavbi, kjer bodo med drugim garderobe, omari- ce in sanitarije. Po prehodu v dezinfekcijskem bazenu bodo obiskovalci prišli na bazensko ploščad, tlakovano območje, kjer so predvideni zunanji tuši, ležalniki in koši za smeti. Ob glavnem bazenu v velikosti približno 20-krat 25 metrov sta načrtovana še otroški bazen in bazen za najmlajše. Zelene površine bodo namenjene oddihu. Ogrevanje bazenske vode je predvideno s sončno toploto. To niso edine predvidene vsebine. Na območju v bli- žini regionalne ceste in kole- sarske steze je med drugim zamišljen grbinasti poligon za vožnjo s kolesi, skiroji in z rolkami. V bližini zemljišča je že postajališče za avtodo- me, po novem bi ob kopali- šču zraslo še parkirišče za 48 osebnih vozil. Kadar ga ne bi uporabljali kopalci, bi ga lahko uporabljali obiskovalci športnega centra. V občini na- mreč opažajo, da v času no- gometnih tekem marsikateri nogometni navdušenec zaradi pomanjkanja parkirnih mest parkira na zelenicah. Ob ko- pališču je načrtovana še uredi- tev otroškega igrišča, velikega 600 kvadratnih metrov. Skok v vodo leta 2026? Občina, ki je že poskrbela za prostorsko preveritev obmo- čja, vrednost naložbe ocenju- je na 2,5 milijona evrov brez davka na dodano vrednost. Znesek projekta je ocenila glede na primerljive naložbe in trenutno raven cen na trgu. Ker trenutno ne vidi možnosti za pridobitev sofi nanciranja, bo lastna sredstva v skupnih višini skoraj 1,1 milijona evrov skušala zagotoviti med letoma 2024 in 2026. Gradnja je pred- videna leta 2025, bazen naj bi prve obiskovalce sprejel leto kasneje. Iz gradiva, ki so ga minulo sredo na seji obravnavali ob- činski svetniki, je razvidno, da bo možno vsebine kopa- lišča glede na potrebe in raz- položljiv denar še nadgraditi. Prostora je dovolj še za gra- dnjo gostinskega lokala, za ureditev tobogana, lesene plaže … Pokritje bazena s po- sebnim balonom in prilago- ditev napeljav bi omogočila, da bi lahko občani kopališče uporabljali tudi v hladnejših mesecih leta. Potrebno bo redno sofinanciranje Če bi v 80 kopalnih dneh na dan prodali približno 90 vstopnic, bi s tem uresničili približno 40 tisoč evrov pri- hodkov letno, medtem ko so stroški delovanja kopališča ocenjeni na približno sto ti- sočakov. V občini so jasni, da obratovanje kopališča ne bo prinašalo presežka prihod- kov nad odhodki, zato bo za nemoteno obratovanje treba vsako leto približno 60 tisoč evrov nameniti iz občinskega proračuna. Čeprav kopališče ne bo dobičkonosno, bo po prepričanju občinske uprave vplivalo na boljše zdravstve- no stanje občanov, prispeva- lo bo k večji kakovosti biva- nja v občini in k izboljšanju ponudbe za obiskovalce, ki pridejo v Rogaško Slatino z avtodomi. Med drugim bo ko- panje cenovno dostopnejše v primerjavi s termalnimi cen- tri, izboljšani bodo pogoji za plavalno rekreacijo, kopališče bo otrokom, mladini in dru- gim omogočalo kakovostno preživljanje prostega časa. Eden od bazenov v Rogaški Sla- tini je tako imenovana riviera, ki bo kopalce spet sprejemala od konca aprila naprej. Ker je občina prejela več pobud za gradnjo javnega letnega baze- na, novo kopališče načrtuje v bližini športnega centra. (Foto: GH Rogaška) TREBINJE, VELENJE – Na letošnjem energetskem vrhu v mestu Trebinje v Bosni in Hercegovini so strokovnjaki iz Hrvaške, Srbije, Bosne in Hercegovine, Makedonije in Ma- džarske govorili o številnih izzivih na področju trajnostne proizvodnje energije. V razpravi je sodeloval tudi direktor Premogovnika Velenje dr. Janez Rošer. razpravi o regionalnih pristo- pih k oskrbi z viri energije, kot so plin, nafta in premog, v času energetske krize v luči prizadevanja za postopno ra- zogljičenje v regiji. Na zaseda- nju so strokovnjaki pozornost namenili tudi razvoju infra- strukture elektroenergetskih omrežij in optimizaciji proce- sa medsebojnega povezovanja. Pod drobnogled so vzeli tudi pravni okvir za podporo ter obravnavo malih proizvajal- cev, ki se usmerjajo k sončni fotovoltaiki. Govorili so tudi o tem, kako se soočiti z visokimi cenami električne energije, o zaneslji- vi oskrbi z električno energijo, elektromobilnosti in izzivih glede nadaljnjega razvoja trga z električno energijo. Izposta- vili so pomen povezovanja ve- likih obnovljivih virov energije ter opozorili na vzpostavitev mehanizmov za zagotavljanje energetskega prehoda v korist vseh. BF Na regionalnem poslovnem dogodku so govorili o energet- ski prihodnosti in trajnostni proizvodnji energije. Tridnev- nega plenarnega zasedanja z naslovom Pospešitev regio- nalnega trajnostnega načrta in prehod na čisto energijo so se udeležili številni strokovnjaki s področja energetike. Direk- tor Premogovnika Velenje dr. Janez Rošer je sodeloval v Na plenarnem zasedanju so se zbrali številni strokovnjaki s področja energetike. (Foto: Premogovnik Velenje) Kristal kasneje in dražje Gozd bo pestrejši ŠENTJUR, KOZJE – 35 prostovoljcev je ob pomoči sode- lavcev Slovenskih državnih gozdov (SiDG) in Zavoda za gozdove Slovenije minulo soboto dopoldne na območju Smrečja pri Bohorju posadilo 600 sadik dreves. Krajani, katoliški skavti in člani planinskih društev so se kljub slabim vremenskim razmeram odločili za pomoč pri pogozdovanju. Pomočnik vodje celjske poslovne enote SiDG Matija Špacapan je povedal, da bodo njegovi sode- lavci v naslednjih petih letih na območju izvajali gojitvena dela. »Odstranjevali bomo grmovni sloj in tako drevesom omogočali večji dotok svetlobe. Tako bomo omogočali čim boljše pogoje za njihovo nemoteno rast.« Špacapan je še omenil, da območje Smrečja pri Bohorju sicer ni bilo močno poškodovano, tam so zabeležili že precej mladja. Nove sadike javorja in hrasta bodo prispevale k pestrosti tega gozdnega predela. Četrta vseslovenska prostovoljska akcija sajenja dreves je bila izvedena še v bližini Kočevja, Lovrenca na Pohorju in Medvod. Letošnja posebnost je bila še setev semen na Goriškem Krasu na površini, ki jo je prizadel lanski veliki požar. TS ROGAŠKA SLATINA – Gradnja Razglednega stolpa Kristal, ki je bila ob predsta- vitvi leta 2020 ocenjena na 2,1 milijona evrov, se je še nekoliko podražila. Iz gra- diva za zadnjo sejo občin- skega sveta je razvidno, da trenutna vrednost znaša 4,4 milijona evrov. Namesto ju- lija bo najvišja stavba v dr- žavi predvidoma zgrajena do konca letošnjega leta. Glede na zadnjo fi nančno konstrukcijo bo občina za gradnjo razglednega stolpa namenila 1,8 milijona evrov, dva milijona evrov bo pri- spevalo gospodarsko mini- strstvo, občina za to veliko- potezno naložbo predvideva še 600 tisoč evrov donacij. Odprtje stolpa je bilo predvi- deno julija letos, a je časovni rok podaljšan za nekaj me- secev. Slatinski župan mag. Branko Kidrič je pred časom pojasnil, da je gradnja tako edinstvene zgradbe, kot je 106-metrov visok razgledni stolp, izziv za projektante, izvajalce in tudi za občino kot naročnico. »Nismo mo- gli predvideti vseh okoliščin. Zato pred podpisom pogodbe tudi nismo mogli natančno določiti časovnega načrta gradnje. Nanjo vplivajo vre- menske razmere, podražitev energentov in materialov. Če se bo le dalo, bi radi stolp namenu predali do konca le- tošnjega leta.« Dodal je, da je treba zanj izbrati še ustrezno opremo. Občinska uprava se že več kot pol leta ukvarja s tem, kako stavbi vdihniti ži- vljenje. »Med drugim se od- ločamo, koliko ljudi bo tam zaposlenih in kako bomo za njihova delovna mesta zago- tavljali potreben denar,« je še dejal župan Rogaške Slatine. TS Gradnja Razglednega stolpa Kristal je izziv tako za projek- tante in izvajalce kot tudi za občino kot naročnico, pravi slatinski župan. (Foto: Občina Rogaška Slatina) Kljub slabemu vremenu so drevesa pomagali saditi številni prostovoljci. (Foto: SiDG) Novi TEDNIK št. 13 30. 3. 2023  COLOR CMYK stran 8 8 Št. 13, 30. marec 2023 IZ NAŠIH KRAJEV Destinacija Laško je leta 2015 vstopila v Zeleno shemo slovenskega turizma in kot ena od pilotnih destinacij leto kasneje pridobila znak Slovenia Green Destination Bronze. V postopku ponovnega ocenjeva- nja je v letu 2019 pridobila znak Slovenia Green Gold, ki ga je v začetku leta 2022, ko je bila destinacija v postopku ponovnega ocenjevanja trajnosti, nadgra- dila z znakom Slovenia Green Destination Platinum. Kot prejemnica platinastega znaka je destinacija za- vezana sprejeti akcijski načrt za prihodnja tri leta in s tem določiti ukrepe in izboljšave na področju trajnostnega turizma. Zelena ekipa je tako oblikovala akcijski načrt uresničevanja trajnostnih ukrepov za obdobje 2023–2025, ki so ga laški občinski svetniki potrdili na zadnji seji. Ob tem so sprejeli tudi Strate- gijo trajnostnega razvoja in trženja turizma v občini Laško 2022–2028. BOJANA AVGUŠTINČIČ LAŠKO – Strategija trajnostnega razvoja in trženja turizma v občini do leta 2028 »Laško ne potrebuje revolucije« Turizem predstavlja eno glavnih in najbolj obetavnih gospodarskih panog tako v svetu kot v Sloveniji, čeprav sta leti 2020 in 2021 pokazali, da je to področje tudi najbolj ranljivo. V Laškem so svoje delovanje na področju turiz- ma opredelili že v strategiji leta 2015. Dokument se je z letom 2020 iztekel, ob tem je prišlo tudi do nekaterih sprememb, zato je bilo treba pripraviti novo strategijo. Ključni izzivi Kot pravijo snovalci strate- gije, je Laško razvita, stabil- na, zrela, preprosto dostopna in produktno jasno zasnova- na zdraviliška destinacija z močno zdraviliško in pivo- varsko tradicijo ter z nad- povprečno visokim deležem hotelskih zmogljivosti. Kar 78 odstotkov vseh ležišč je ho- telskih, od tega 90 odstotkov v kategoriji štirih zvezdic. Med slovenskimi zdravili- škimi občinami je po številu prenočitev na šestem mestu. Toda snovalci strategije ugo- tavljajo, da ima destinacija še prostor za rast in razvoj tako glede zmogljivosti kot obsega obiska, podaljšanja povpreč- ne dobe bivanja in potrošnje ter s tem prepotrebne dodane vrednosti. Stanje na področju turizma je v zadnjih letih zaostrila pandemija, ki je zaustavila tuje trge, v katere so sloven- ska naravna zdravilišča vla- gala. Ob tem je pandemija še okrepila problematiko kadrov in naložbenih zmožnosti. V Laškem je bil padec prenoči- tev v letu 2020 40-odstoten, pri čemer so domače preno- čitve zrasle za 15 odstotkov, tuje pa padle na četrtino ob- sega iz leta 2019. Ob tem se je zelo spremenila tudi struk- tura gostov – manj je bilo ti- stih, ki so vajeni programov zdravja in dobrega počutja in so pripravljeni trošiti tudi zunaj temeljne nastanitvene ponudbe, opažajo v destina- ciji Laško, kjer se zavedajo, da bo okrevanje v vseh pogle- dih dolgo, zahtevno in polno izzivov. Evolucija namesto revolucije Da Laško ne potrebuje revo- lucije, temveč osredotočeno, stabilno, a tudi ambiciozno evolucijo, je dejala direktorica Stika Laško Tina Belej. Strate- gija tako ne prinaša radikalnih sprememb, temveč nadgraje- vanje svoje poti. Vendar mora biti delo zaradi številnih izzi- vov še bolj povezano, usmer- jano, pametno in učinkovito ter seveda tudi digitalno in zeleno, je poudarila in dodala: »Laško bo nadgrajevalo desti- nacijsko turistično infrastruk- turo in izkušnjo, usmerjeno krepilo destinacijski položaj in promocijo, udejanjalo ze- leno in digitalno preobrazbo ter vse vpletene v destinaciji usmerjalo k višji kakovosti in s tem višji dodani vrednosti – za vse.« Prednosti, slabosti in priložnosti Največje prednosti Laškega so dva močna in sodobna zdra- viliška ponudnika, Thermana in Rimske terme, ter pivovarna s skoraj 200-letno pivovarsko tradicijo in tradicijo vpetosti v lokalno okolje. Prednost de- stinacije so tudi pristni lokalni produkti, povezani z vodo, me- dom, s pivom in z zelišči, fe- stival Pivo in cvetje, ki velja za največjo turistično prireditev v Sloveniji z najdaljšo tradici- jo. Ob tem Laško slovi tudi po mirnem, urejenem, varnem, socialno zdravem okolju in gostoljubnosti, poudarjajo pripravljavci strategije. Kot največji slabosti izpo- stavljajo »umiranje« starega mestnega jedra Laškega ter nezadostno izkoriščanje pi- vovarske znamke Laško in tradicije pivovarstva za raz- likovanje med zdraviliškimi destinacijami. Kot še pravijo, zunaj pivovarske dediščine ni izstopajočih vrednot narave in kulturne dediščine (ikon), ki bi predstavljale motiv za prihod obiskovalcev. Slabost je tudi pomanjkanje nastani- tvenih zmogljivosti na pode- želju, predvsem na turističnih kmetijah. Ob tem opozarjajo, da prav tako ni dovolj podje- tniškega zanimanja za razvoj dopolnilne turistične ponud- be, sploh na kmetijah. In kje vidijo priložnosti? V okrepljenem zavedanju o pomenu zdravja in novih vlog turizma, v koriščenju EU-sredstev (nova kohezij- ska politika), v povezovanju turizma in drugih gospodar- skih panog … Kot je dejala Tina Belej, bo uspešnost izvajanja strategije odvisna od sposobnosti Stika Laško, Občine Laško in par- tnerjev za pravočasno zazna- vanje in upravljanje tveganj: » Ta so v veliki meri tudi notra- nja: ali bomo uspeli usmeriti in pospešiti razvoj temeljne turistične infrastrukture, spodbuditi k vlaganjem tudi zasebne vlagatelje in vzpo- staviti trdno ter sodelovalno upravljanje skupne destinaci- je in se zavezati k skupnemu izvajanju opredeljenih ukre- pov (ključni so pripadnost, sodelovanje, fi nanciranje in dinamika).« KOMPOST 1. KAKOVOSTNEGA RAZREDA 21,90 EUR /tono z DDV Naravni kompost 1. kakovostnega razreda, pridelan v kompostarni RCERO v Celju. Za prevzem je potreben predhoden dogovor na tel. št. 03 425 64 55, kjer so na voljo dodatne informacije. Laško ne potrebuje revolucije, temveč osredotočeno, stabilno in ambi- ciozno evolucijo, je zapisano v Strategiji trajnostnega razvoja in trženja turizma v občini do leta 2028. (Foto: SHERPA) Pridobitev znaka Slovenia Green Platinum je dober pokazatelj, da je občina Laško na področju trajnostnega razvoja napredovala, hkrati je to zaveza, da bo po načelih trajnosti nadaljevala tudi v prihodnje, pravijo v Občini Laško. Ob tem si želijo, da se trajnostno obnašajo vsi v lokalni skupnosti. Odlična priložnost, da poskrbijo za čisto okolje v destinaciji, bo velika čistilna akcija, ki jo bodo pripravili 1. aprila dopoldne. Poimenovali so jo Zloščimo zlato Laško in bo v vseh krajevnih skupnostih, razen v Jurkloštru, kjer bodo 15. aprila organizirali svojo čistilno akcijo. Če bo v soboto slabo vreme, bo čistilna akcija odpadla. Laško velja za razvito in stabilno destinacijo z močno zdraviliško tradicijo in nadpovprečno visokim deležem hotel- skih zmogljivosti. V občini sta dva zdraviliška ponudnika, Thermana (na fotografiji) in Rimske terme. (Foto: SHERPA) Novi TEDNIK št. 13 30. 3. 2023  COLOR CMYK stran 9 9 Št. 13, 30. marec 2023 IZ NAŠIH KRAJEV V teh dneh mineva leto, odkar je Občina Žalec po nakupu prevzela v upravljanje hotel in kazino. Uvod v zadnjo občinsko sejo je bila predstavitev idejne zasnove njune prenove. Ker gre za velik fi nančni zalogaj, se bo Občina Žalec prenove lotila v dveh delih. Najprej bo kazino spremenila v sodobno knjižnico. Nato bo prišla na vrsto zgradba hotela, ki lahko, takšna, kot je, služi svojemu namenu še vsaj pet let. A Žalčani morajo še prej dočakati ustrezen razpis, s pomočjo katerega bodo dobili denar za približno deset milijonov evrov vredno naložbo. Pri tem računajo na pomoč ministrice za kulturo, ki jo bodo s tem namenom povabili v Žalec. ŠPELA OŽIR Fontano bodo ponesli v vesolje ŽALEC – Brez nepovratnega denarja bo težko Najprej bodo iz kazinoja naredili knjižnico Najprej bodo iz kazinoja naredili knjižnico Najprej bodo iz kazinoja naredili knjižnico »Hotelska zgradba je stara 40 let, kar pomeni, da so toliko stari tudi inštalacije, notranja oprema in stavbno pohištvo. Ocenjujemo, da lahko hotel, takšen, kot je, deluje še vsaj pet let,« ocenjuje direktorica dr. Darja Majkovič. Prenova hotelske zgradbe in okolice ne bo mačji kašelj, zato občina računa na uspešno kandidiranje na katerem od razpisov za nepovratni denar. (Vir: Efekt arhitektura) Da bi nekdanji hotel s kazi- nojem postal občinska last, je župan Janko Kos svetnikom predlagal decembra 2021. Pobudo za nakup Centra Golding, kot so mu kasneje nadeli delovno ime, so sogla- sno potrdili. Občina Žalec, ki je denar za nakup namenila iz lanskega proračuna, je ku- poprodajno pogodbo sklenila februarja lani in kompleks v upravljanje prevzela 4. apri- la lani. Od takrat občina v sodelovanju z Mladinskim centrom Žalec zagotavlja vsebine v njem. Maja sta z majhnim fi nančnim vložkom osvežila kavarno in junija na trgu ponudila še hotelske na- stanitve. V MC Hotelu Žalec sta do konca lanskega leta zabeležila 1.384 nočitev. Kot je pojasnila direktorica občinske uprave dr. Darja Majkovič, so ob nastanitve- ni dejavnosti v zgradbi tudi druge dejavnosti, ki odražajo vsebine, ki jih želijo v priho- dnje umestiti v prenovljene prostore. »V hotelu je bilo od lanskega junija 127 različnih dogodkov s področja kulture, neformalnega izobraževanja, medgeneracijskega sodelova- nja in prostovoljstva. Udele- žilo se jih je 5.200 obiskoval- cev. V zgradbi sta še tržna najemnika, in sicer kozme- tični salon in pralnica.« vila v sodobni kulturni hram, bodo morali Žalčani odšteti nekaj več kot štiri milijone evrov. »Pomembno nam je bilo, da knjižnico prostorsko odpremo na obe strani, zato smo si v pritličnem delu za- mislili prehod, s katerim smo povezali zahodni stanovanj- ski del Žalca in vzhodni del s hotelom,« je pojasnil soavtor idejen zasnove Matic Lašič iz Efekt arhitekture. V pritličju bo večnamenski prostor, ki bo ob dogodkih knjižnice služil tudi za medgeneracijske vsebine. V njem bo prostora za od 50 do 60 ljudi. V nadstropjih bo gra- divo za odrasle, skrajno zgoraj čitalnica. »Cestna fasada bi bila bolj zadržana z enim velikim oknom, medtem ko je vzho- dna stran v celoti odprta,« je še dodal Lašič. Jim bo pomagala ministrica? Ko bo stavba knjižnice do- končana, bo prišel na vrsto ho- tel. »Zgradba je stara 40 let, kar pomeni, da so toliko stari tudi inštalacije, notranja oprema in stavbno pohištvo. Ocenju- jemo, da lahko hotel, takšen, kot je, deluje še vsaj pet let,« je pojasnila direktorica občinske uprave in dodala, da si želijo, da bi stavbo s pripadajočo zunanjo ureditvijo uredili do konca te fi nančne perspekti- ve, zaradi česar bodo na obisk povabili tudi ministrico za kul- turo in ji pojasnili razmere. Pri obnovi namreč močno računa- jo na nepovratni denar. V kletni etaži bi v celoti ohranili klubske prostore, namenjene za manjše do- godke, druženja in koncerte. Za pritlični del je odprtih več možnosti. Ob hotelski kavar- ni bi lahko bili v njem večna- menska koncertna dvorana, manjša restavracija, pisarne za storitveni tržni program ali celo dnevni mladinski center, ki bi prehajal v zunanji del. Medetaža s sejnima sobama bi bila namenjena vsem upo- rabnikom hotela. V prvem in drugem hotelskem nadstropju je predviden pisarniški del, medtem ko sta tretje in četrto nadstropje rezervirana za ho- stel. Celovita energetska, in- stalacijska in vizualna obnova bi za hotelski sklop znašala ne- kaj več kot pet milijonov evrov. »Pomembno nam je bilo, da knjižnico prostorsko odpremo na obe strani, zato smo si v pritličnem delu zamislili prehod, s katerim smo povezali zahodni stanovanjski del Žalca in vzhodni del s hotelom,« pravi arhitekt Lašič. Knjige bodo imele prednost Na podlagi smernic, ki so jih oblikovali sodelavci žalske občinske uprave in direktorji javnih zavodov, je arhitekturni biro Efekt arhitektura pripra- vil idejno zasnovo vsebinske prenove in jo v domu II. slo- venskega tabora predstavil prejšnji teden. Občina bo najprej obnovila kazino, kjer bo nove prostore dobila knji- žnica, kar bo imelo vpliv tudi na delovanje glasbene šole, ki se bo lahko razširila v doseda- nje knjižnične prostore. Tako prva kot druga se bosta tako rešili prostorske stiske. Da se bo dolgočasna zgradba prele- Letošnjo sezono sta prejšnji teden predstavila župan Janko Kos in direktor zavoda za kulturo, šport in turizem mag. Bo- štjan Štrajhar. (Foto: TT) ŽALEC – Konec marca ozi- roma začetek aprila ni le čas, ko na uri prestavimo kazalce, temveč zadnjih osem let svoje pipice odpre tudi žalska fon- tana piva. Letošnja sezona se bo začela to soboto. Da bo Žalčanom z zgolj malo manj kot 300 tisoč evrov vredno na- ložbo uspel takšen turistični preboj, si pred osmimi leti ni mislil nihče. Še najmanj najbolj goreči nasprotniki tovrstne pivske pridobitve, ki je še pred desetletjem bolj ali manj mračen predel žalskega središča spremenila v eno bolj iskanih točk na slovenskem turističnem zemljevidu. »V Žalcu nimamo te sreče, da bi imeli Blejsko jezero, pi- ranske ulice, termalni vrelec ali kaj podobnega, zato smo bili prepuščeni lastni iznajdljivo- sti. Uspelo nam je,« je na ne- davni novinarski konferenci pojasnil žalski župan Janko Kos, ki je ponosen, da so tako Pogled iz vesolja Letos so v njeno bližino umestili točko Smartfoto, ki bo omogočala brezplačno fotogra- fi ranje. »Ker lahko fotografi jo dandanes s telefonom naredi dobro glasbo skrbel na novo nameščen sistem zvočnikov okrog fontane piva in na tržnici. Tradicijo hmeljarstva in pivo- varstva bodo ponesli v vesolje. »Pridobili smo že del dovolje- nja, da bomo lahko kmalu na fontano pogledali iz vesolja. Gre za edinstveni projekt v Sloveni- ji, tehnično zelo zahteven. Kdaj točno bo projekt uresničen, je odvisno tudi od vremenskih pogojev. V zadnjem času nam močan veter ni naklonjen,« je še dodal Štrajhar. Dišalo bo po hmelju Tržnica, ob kateri je fonta- na, se je v teh letih uveljavila tudi kot prizorišče dogodkov. Zvrstilo se jih je že približno sto. Letošnje prireditve, ki bodo dišale po hmelju, bodo konec maja Naj piva Slovenije z glasbeno gostjo Majo Keuc, v začetku avgusta Kriglfest, v začetku septembra Pohod po hmeljski poti ter jeseni še Sa- vinjski Oktoberfest in zaklju- ček osme sezone delovanja fontane. ŠO dobro izkoristi tradicijo hme- ljarstva in pivovarstva. Piva craft na slovenski način Do zdaj je fontano obiskalo 550 tisoč obiskovalcev. Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, ki skrbi za njeno delo- vanje, jim je prodal več kot 227 tisoč vrčkov, iz katerih so de- gustirali več kot 157 tisoč litrov piva. V vseh sezonah je dobilo priložnost za predstavitev 62 pivovarjev. Letos jih bo 19 z 21 različnimi pivi. »Prepričan sem, da je treba ljudem ponu- diti možnost degustiranja vr- hunskih slovenskih piv craft, varjenih s slovenskim hme- ljem, negovati kulturo pitja in si dovoliti majhne stvari, ki si jih lahko privoščimo. Naše hišno pivo Kukec bo poleg svetle različice celo sezono dostopno na šesti pipi tudi v temni, po kateri pogosteje po- sega nežnejši spol,« je pojasnil direktor zavoda mag. Boštjan Štrajhar in dodal, da vsako leto ob fontani pripravijo ne- kaj novosti. vsak, gre v našem primeru za to, da je fotoaparat nameščen na visokem drogu, zorni kot fo- tografi je tako lahko zajame vso fontano.« V mestnem parku bo prijetnejše tudi takrat, ko ne bo glasbenih nastopov, saj bo za Ga prepoznate? Gre za kazino, ki naj bi bil po prenovi videti tako. V njem bo svoje prostore dobila žalska medobčinska knjižnica. (Vir: Efekt arhitektura) Novi TEDNIK št. 13 30. 3. 2023  COLOR CMYK stran 8 8 Št. 13, 30. marec 2023 IZ NAŠIH KRAJEV Destinacija Laško je leta 2015 vstopila v Zeleno shemo slovenskega turizma in kot ena od pilotnih destinacij leto kasneje pridobila znak Slovenia Green Destination Bronze. V postopku ponovnega ocenjeva- nja je v letu 2019 pridobila znak Slovenia Green Gold, ki ga je v začetku leta 2022, ko je bila destinacija v postopku ponovnega ocenjevanja trajnosti, nadgra- dila z znakom Slovenia Green Destination Platinum. Kot prejemnica platinastega znaka je destinacija za- vezana sprejeti akcijski načrt za prihodnja tri leta in s tem določiti ukrepe in izboljšave na področju trajnostnega turizma. Zelena ekipa je tako oblikovala akcijski načrt uresničevanja trajnostnih ukrepov za obdobje 2023–2025, ki so ga laški občinski svetniki potrdili na zadnji seji. Ob tem so sprejeli tudi Strate- gijo trajnostnega razvoja in trženja turizma v občini Laško 2022–2028. BOJANA AVGUŠTINČIČ LAŠKO – Strategija trajnostnega razvoja in trženja turizma v občini do leta 2028 »Laško ne potrebuje revolucije« Turizem predstavlja eno glavnih in najbolj obetavnih gospodarskih panog tako v svetu kot v Sloveniji, čeprav sta leti 2020 in 2021 pokazali, da je to področje tudi najbolj ranljivo. V Laškem so svoje delovanje na področju turiz- ma opredelili že v strategiji leta 2015. Dokument se je z letom 2020 iztekel, ob tem je prišlo tudi do nekaterih sprememb, zato je bilo treba pripraviti novo strategijo. Ključni izzivi Kot pravijo snovalci strate- gije, je Laško razvita, stabil- na, zrela, preprosto dostopna in produktno jasno zasnova- na zdraviliška destinacija z močno zdraviliško in pivo- varsko tradicijo ter z nad- povprečno visokim deležem hotelskih zmogljivosti. Kar 78 odstotkov vseh ležišč je ho- telskih, od tega 90 odstotkov v kategoriji štirih zvezdic. Med slovenskimi zdravili- škimi občinami je po številu prenočitev na šestem mestu. Toda snovalci strategije ugo- tavljajo, da ima destinacija še prostor za rast in razvoj tako glede zmogljivosti kot obsega obiska, podaljšanja povpreč- ne dobe bivanja in potrošnje ter s tem prepotrebne dodane vrednosti. Stanje na področju turizma je v zadnjih letih zaostrila pandemija, ki je zaustavila tuje trge, v katere so sloven- ska naravna zdravilišča vla- gala. Ob tem je pandemija še okrepila problematiko kadrov in naložbenih zmožnosti. V Laškem je bil padec prenoči- tev v letu 2020 40-odstoten, pri čemer so domače preno- čitve zrasle za 15 odstotkov, tuje pa padle na četrtino ob- sega iz leta 2019. Ob tem se je zelo spremenila tudi struk- tura gostov – manj je bilo ti- stih, ki so vajeni programov zdravja in dobrega počutja in so pripravljeni trošiti tudi zunaj temeljne nastanitvene ponudbe, opažajo v destina- ciji Laško, kjer se zavedajo, da bo okrevanje v vseh pogle- dih dolgo, zahtevno in polno izzivov. Evolucija namesto revolucije Da Laško ne potrebuje revo- lucije, temveč osredotočeno, stabilno, a tudi ambiciozno evolucijo, je dejala direktorica Stika Laško Tina Belej. Strate- gija tako ne prinaša radikalnih sprememb, temveč nadgraje- vanje svoje poti. Vendar mora biti delo zaradi številnih izzi- vov še bolj povezano, usmer- jano, pametno in učinkovito ter seveda tudi digitalno in zeleno, je poudarila in dodala: »Laško bo nadgrajevalo desti- nacijsko turistično infrastruk- turo in izkušnjo, usmerjeno krepilo destinacijski položaj in promocijo, udejanjalo ze- leno in digitalno preobrazbo ter vse vpletene v destinaciji usmerjalo k višji kakovosti in s tem višji dodani vrednosti – za vse.« Prednosti, slabosti in priložnosti Največje prednosti Laškega so dva močna in sodobna zdra- viliška ponudnika, Thermana in Rimske terme, ter pivovarna s skoraj 200-letno pivovarsko tradicijo in tradicijo vpetosti v lokalno okolje. Prednost de- stinacije so tudi pristni lokalni produkti, povezani z vodo, me- dom, s pivom in z zelišči, fe- stival Pivo in cvetje, ki velja za največjo turistično prireditev v Sloveniji z najdaljšo tradici- jo. Ob tem Laško slovi tudi po mirnem, urejenem, varnem, socialno zdravem okolju in gostoljubnosti, poudarjajo pripravljavci strategije. Kot največji slabosti izpo- stavljajo »umiranje« starega mestnega jedra Laškega ter nezadostno izkoriščanje pi- vovarske znamke Laško in tradicije pivovarstva za raz- likovanje med zdraviliškimi destinacijami. Kot še pravijo, zunaj pivovarske dediščine ni izstopajočih vrednot narave in kulturne dediščine (ikon), ki bi predstavljale motiv za prihod obiskovalcev. Slabost je tudi pomanjkanje nastani- tvenih zmogljivosti na pode- želju, predvsem na turističnih kmetijah. Ob tem opozarjajo, da prav tako ni dovolj podje- tniškega zanimanja za razvoj dopolnilne turistične ponud- be, sploh na kmetijah. In kje vidijo priložnosti? V okrepljenem zavedanju o pomenu zdravja in novih vlog turizma, v koriščenju EU-sredstev (nova kohezij- ska politika), v povezovanju turizma in drugih gospodar- skih panog … Kot je dejala Tina Belej, bo uspešnost izvajanja strategije odvisna od sposobnosti Stika Laško, Občine Laško in par- tnerjev za pravočasno zazna- vanje in upravljanje tveganj: » Ta so v veliki meri tudi notra- nja: ali bomo uspeli usmeriti in pospešiti razvoj temeljne turistične infrastrukture, spodbuditi k vlaganjem tudi zasebne vlagatelje in vzpo- staviti trdno ter sodelovalno upravljanje skupne destinaci- je in se zavezati k skupnemu izvajanju opredeljenih ukre- pov (ključni so pripadnost, sodelovanje, fi nanciranje in dinamika).« KOMPOST 1. KAKOVOSTNEGA RAZREDA 21,90 EUR /tono z DDV Naravni kompost 1. kakovostnega razreda, pridelan v kompostarni RCERO v Celju. Za prevzem je potreben predhoden dogovor na tel. št. 03 425 64 55, kjer so na voljo dodatne informacije. Laško ne potrebuje revolucije, temveč osredotočeno, stabilno in ambi- ciozno evolucijo, je zapisano v Strategiji trajnostnega razvoja in trženja turizma v občini do leta 2028. (Foto: SHERPA) Pridobitev znaka Slovenia Green Platinum je dober pokazatelj, da je občina Laško na področju trajnostnega razvoja napredovala, hkrati je to zaveza, da bo po načelih trajnosti nadaljevala tudi v prihodnje, pravijo v Občini Laško. Ob tem si želijo, da se trajnostno obnašajo vsi v lokalni skupnosti. Odlična priložnost, da poskrbijo za čisto okolje v destinaciji, bo velika čistilna akcija, ki jo bodo pripravili 1. aprila dopoldne. Poimenovali so jo Zloščimo zlato Laško in bo v vseh krajevnih skupnostih, razen v Jurkloštru, kjer bodo 15. aprila organizirali svojo čistilno akcijo. Če bo v soboto slabo vreme, bo čistilna akcija odpadla. Laško velja za razvito in stabilno destinacijo z močno zdraviliško tradicijo in nadpovprečno visokim deležem hotel- skih zmogljivosti. V občini sta dva zdraviliška ponudnika, Thermana (na fotografiji) in Rimske terme. (Foto: SHERPA) Novi TEDNIK št. 13 30. 3. 2023  COLOR CMYK stran 9 9 Št. 13, 30. marec 2023 IZ NAŠIH KRAJEV V teh dneh mineva leto, odkar je Občina Žalec po nakupu prevzela v upravljanje hotel in kazino. Uvod v zadnjo občinsko sejo je bila predstavitev idejne zasnove njune prenove. Ker gre za velik fi nančni zalogaj, se bo Občina Žalec prenove lotila v dveh delih. Najprej bo kazino spremenila v sodobno knjižnico. Nato bo prišla na vrsto zgradba hotela, ki lahko, takšna, kot je, služi svojemu namenu še vsaj pet let. A Žalčani morajo še prej dočakati ustrezen razpis, s pomočjo katerega bodo dobili denar za približno deset milijonov evrov vredno naložbo. Pri tem računajo na pomoč ministrice za kulturo, ki jo bodo s tem namenom povabili v Žalec. ŠPELA OŽIR Fontano bodo ponesli v vesolje ŽALEC – Brez nepovratnega denarja bo težko Najprej bodo iz kazinoja naredili knjižnico Najprej bodo iz kazinoja naredili knjižnico Najprej bodo iz kazinoja naredili knjižnico »Hotelska zgradba je stara 40 let, kar pomeni, da so toliko stari tudi inštalacije, notranja oprema in stavbno pohištvo. Ocenjujemo, da lahko hotel, takšen, kot je, deluje še vsaj pet let,« ocenjuje direktorica dr. Darja Majkovič. Prenova hotelske zgradbe in okolice ne bo mačji kašelj, zato občina računa na uspešno kandidiranje na katerem od razpisov za nepovratni denar. (Vir: Efekt arhitektura) Da bi nekdanji hotel s kazi- nojem postal občinska last, je župan Janko Kos svetnikom predlagal decembra 2021. Pobudo za nakup Centra Golding, kot so mu kasneje nadeli delovno ime, so sogla- sno potrdili. Občina Žalec, ki je denar za nakup namenila iz lanskega proračuna, je ku- poprodajno pogodbo sklenila februarja lani in kompleks v upravljanje prevzela 4. apri- la lani. Od takrat občina v sodelovanju z Mladinskim centrom Žalec zagotavlja vsebine v njem. Maja sta z majhnim fi nančnim vložkom osvežila kavarno in junija na trgu ponudila še hotelske na- stanitve. V MC Hotelu Žalec sta do konca lanskega leta zabeležila 1.384 nočitev. Kot je pojasnila direktorica občinske uprave dr. Darja Majkovič, so ob nastanitve- ni dejavnosti v zgradbi tudi druge dejavnosti, ki odražajo vsebine, ki jih želijo v priho- dnje umestiti v prenovljene prostore. »V hotelu je bilo od lanskega junija 127 različnih dogodkov s področja kulture, neformalnega izobraževanja, medgeneracijskega sodelova- nja in prostovoljstva. Udele- žilo se jih je 5.200 obiskoval- cev. V zgradbi sta še tržna najemnika, in sicer kozme- tični salon in pralnica.« vila v sodobni kulturni hram, bodo morali Žalčani odšteti nekaj več kot štiri milijone evrov. »Pomembno nam je bilo, da knjižnico prostorsko odpremo na obe strani, zato smo si v pritličnem delu za- mislili prehod, s katerim smo povezali zahodni stanovanj- ski del Žalca in vzhodni del s hotelom,« je pojasnil soavtor idejen zasnove Matic Lašič iz Efekt arhitekture. V pritličju bo večnamenski prostor, ki bo ob dogodkih knjižnice služil tudi za medgeneracijske vsebine. V njem bo prostora za od 50 do 60 ljudi. V nadstropjih bo gra- divo za odrasle, skrajno zgoraj čitalnica. »Cestna fasada bi bila bolj zadržana z enim velikim oknom, medtem ko je vzho- dna stran v celoti odprta,« je še dodal Lašič. Jim bo pomagala ministrica? Ko bo stavba knjižnice do- končana, bo prišel na vrsto ho- tel. »Zgradba je stara 40 let, kar pomeni, da so toliko stari tudi inštalacije, notranja oprema in stavbno pohištvo. Ocenju- jemo, da lahko hotel, takšen, kot je, deluje še vsaj pet let,« je pojasnila direktorica občinske uprave in dodala, da si želijo, da bi stavbo s pripadajočo zunanjo ureditvijo uredili do konca te fi nančne perspekti- ve, zaradi česar bodo na obisk povabili tudi ministrico za kul- turo in ji pojasnili razmere. Pri obnovi namreč močno računa- jo na nepovratni denar. V kletni etaži bi v celoti ohranili klubske prostore, namenjene za manjše do- godke, druženja in koncerte. Za pritlični del je odprtih več možnosti. Ob hotelski kavar- ni bi lahko bili v njem večna- menska koncertna dvorana, manjša restavracija, pisarne za storitveni tržni program ali celo dnevni mladinski center, ki bi prehajal v zunanji del. Medetaža s sejnima sobama bi bila namenjena vsem upo- rabnikom hotela. V prvem in drugem hotelskem nadstropju je predviden pisarniški del, medtem ko sta tretje in četrto nadstropje rezervirana za ho- stel. Celovita energetska, in- stalacijska in vizualna obnova bi za hotelski sklop znašala ne- kaj več kot pet milijonov evrov. »Pomembno nam je bilo, da knjižnico prostorsko odpremo na obe strani, zato smo si v pritličnem delu zamislili prehod, s katerim smo povezali zahodni stanovanjski del Žalca in vzhodni del s hotelom,« pravi arhitekt Lašič. Knjige bodo imele prednost Na podlagi smernic, ki so jih oblikovali sodelavci žalske občinske uprave in direktorji javnih zavodov, je arhitekturni biro Efekt arhitektura pripra- vil idejno zasnovo vsebinske prenove in jo v domu II. slo- venskega tabora predstavil prejšnji teden. Občina bo najprej obnovila kazino, kjer bo nove prostore dobila knji- žnica, kar bo imelo vpliv tudi na delovanje glasbene šole, ki se bo lahko razširila v doseda- nje knjižnične prostore. Tako prva kot druga se bosta tako rešili prostorske stiske. Da se bo dolgočasna zgradba prele- Letošnjo sezono sta prejšnji teden predstavila župan Janko Kos in direktor zavoda za kulturo, šport in turizem mag. Bo- štjan Štrajhar. (Foto: TT) ŽALEC – Konec marca ozi- roma začetek aprila ni le čas, ko na uri prestavimo kazalce, temveč zadnjih osem let svoje pipice odpre tudi žalska fon- tana piva. Letošnja sezona se bo začela to soboto. Da bo Žalčanom z zgolj malo manj kot 300 tisoč evrov vredno na- ložbo uspel takšen turistični preboj, si pred osmimi leti ni mislil nihče. Še najmanj najbolj goreči nasprotniki tovrstne pivske pridobitve, ki je še pred desetletjem bolj ali manj mračen predel žalskega središča spremenila v eno bolj iskanih točk na slovenskem turističnem zemljevidu. »V Žalcu nimamo te sreče, da bi imeli Blejsko jezero, pi- ranske ulice, termalni vrelec ali kaj podobnega, zato smo bili prepuščeni lastni iznajdljivo- sti. Uspelo nam je,« je na ne- davni novinarski konferenci pojasnil žalski župan Janko Kos, ki je ponosen, da so tako Pogled iz vesolja Letos so v njeno bližino umestili točko Smartfoto, ki bo omogočala brezplačno fotogra- fi ranje. »Ker lahko fotografi jo dandanes s telefonom naredi dobro glasbo skrbel na novo nameščen sistem zvočnikov okrog fontane piva in na tržnici. Tradicijo hmeljarstva in pivo- varstva bodo ponesli v vesolje. »Pridobili smo že del dovolje- nja, da bomo lahko kmalu na fontano pogledali iz vesolja. Gre za edinstveni projekt v Sloveni- ji, tehnično zelo zahteven. Kdaj točno bo projekt uresničen, je odvisno tudi od vremenskih pogojev. V zadnjem času nam močan veter ni naklonjen,« je še dodal Štrajhar. Dišalo bo po hmelju Tržnica, ob kateri je fonta- na, se je v teh letih uveljavila tudi kot prizorišče dogodkov. Zvrstilo se jih je že približno sto. Letošnje prireditve, ki bodo dišale po hmelju, bodo konec maja Naj piva Slovenije z glasbeno gostjo Majo Keuc, v začetku avgusta Kriglfest, v začetku septembra Pohod po hmeljski poti ter jeseni še Sa- vinjski Oktoberfest in zaklju- ček osme sezone delovanja fontane. ŠO dobro izkoristi tradicijo hme- ljarstva in pivovarstva. Piva craft na slovenski način Do zdaj je fontano obiskalo 550 tisoč obiskovalcev. Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, ki skrbi za njeno delo- vanje, jim je prodal več kot 227 tisoč vrčkov, iz katerih so de- gustirali več kot 157 tisoč litrov piva. V vseh sezonah je dobilo priložnost za predstavitev 62 pivovarjev. Letos jih bo 19 z 21 različnimi pivi. »Prepričan sem, da je treba ljudem ponu- diti možnost degustiranja vr- hunskih slovenskih piv craft, varjenih s slovenskim hme- ljem, negovati kulturo pitja in si dovoliti majhne stvari, ki si jih lahko privoščimo. Naše hišno pivo Kukec bo poleg svetle različice celo sezono dostopno na šesti pipi tudi v temni, po kateri pogosteje po- sega nežnejši spol,« je pojasnil direktor zavoda mag. Boštjan Štrajhar in dodal, da vsako leto ob fontani pripravijo ne- kaj novosti. vsak, gre v našem primeru za to, da je fotoaparat nameščen na visokem drogu, zorni kot fo- tografi je tako lahko zajame vso fontano.« V mestnem parku bo prijetnejše tudi takrat, ko ne bo glasbenih nastopov, saj bo za Ga prepoznate? Gre za kazino, ki naj bi bil po prenovi videti tako. V njem bo svoje prostore dobila žalska medobčinska knjižnica. (Vir: Efekt arhitektura) Novi TEDNIK št. 13 30. 3. 2023  COLOR CMYK stran 10 10 Št. 13, 30. marec 2023 IZ NAŠIH KRAJEV SLOVENSKE KONJICE – Novost v prenovljenem dvorcu Trebnik Kmalu na kulinarično doživetje v dvorec Trebnik Prenovljena Štorkljina hiša Predvidoma maja bosta v prenovljenem dvorcu Trebnik odprli vrata Restavracija in kavarna Trebnik, v kateri bodo po napovedih Oplotničana Domna Hre- na iz podjetja BI-oP, ki bo prevzel vodenje restavraci- je, gostom ponudili kakovostna kulinarična doživetja. Prostore v pritličju dvorca, ki so v lasti konjiške obči- ne, je podjetje najelo za pet let. In kakšen je utrip v preostalem delu Trebnika, v katerem so tudi poslovni prostori in nočitvene zmogljivosti? BARBARA FURMAN Propadajoča stavba dvorca Trebnik pred prenovo (Foto: Občina Slovenske Konjice) Podoba dvorca Trebnik po preno- vi, ki je stala približno 1,5 milijo- na evrov (Foto: Občina Slovenske Konjice) Ker bi v Restavraciji in ka- varni Trebnik radi prve goste sprejeli v drugi polovici maja, so že začeli urejati in opre- mljati prostore. Po besedah vodje restavracije Domna Hrena bo v kavarniškem delu do 20, v restavraciji 40 in na zunanji terasi približno 70 sedišč. »Gostom bodo na voljo zajtrki, zgodnja ko- sila, tudi jedi po naročilu, naravne slaščice ter pestra ponudba alkoholnih in bre- zalkoholnih pijač. Prizade- vali si bomo ustvariti kako- vostno kulinarično zgodbo, zaradi katere se bodo gosti k nam radi vračali. Gostinsko ponudbo bomo zagotavljali tudi gostom nastanitvenega dela dvorca Trebnik. Radi bi vzpostavili sodelovanje s ko- njiškim podjetjem Robida, v katerem pripravljajo slaščice in torte iz skrbno izbranih naravnih sestavin, ki bi bile na voljo tudi našim gostom,« še pravi Domen Hren, ki v go- stinstvu dela enajst let, njego- va mama Irena Hren pa že več kot trideset. »Novih izzivov smo v našem podjetju vedno veseli, pred štirimi leti smo prevzeli in prenovili Gostilno Pozne v središču Oplotnice, ki privablja goste od blizu in daleč.« Menjave lastništva Zgodovina dvorca Trebnik sega v leto 1308, ko je bil v zgodovinskih virih prvič omenjen kot Trebnikke. Po- dobo, kakršno ima danes, je dvorec dobil v 16. stoletju. Posestvo je najbolj zaznamo- vala rodbina Windischgräetz, ena najbolj uglednih rodbin Habsbuške monarhije, ki ga je imela v lasti od leta 1828 in vse do konca druge sve- tovne vojne. Takratni lastniki dvorca so veliko pozornosti posvečali urejanju okolice, predvsem vrtov. Namembnost dvorca se je do danes spreminjala, njegova podoba je bila ve- dno bolj klavrna. Nekdanje podjetje Gostinstvo Jelen je imelo z dvorcem veliko- potezne načrte na področju turizma, vendar je pristalo v stečaju. Po letih prizadevanj je Občina Slovenske Konji- ce z Gostinstvom Jelen in s hipotekarnimi upniki, ki so po stečaju podjetja stavbo bremenili, pred dvanajstimi leti podpisala sporazum, s katerim je ponovno postala lastnica dvorca Trebnik. S sporazumom so se upniki odrekli večjemu delu terja- tev do prejšnjega lastnika, ki je dvorec od občine kupil leta 1996. Konjiška občina je ob tem prevzela za približno 460 tisoč evrov obveznosti do upnikov, v zameno pa je dobila lastništvo in posest nepremičnin, ki so proste bremen. Odločila se je, da bo propadajoči dvorec pre- novila za gostinsko-turistič- ne dejavnosti in ga oddala v najem. Nova podoba, nove vsebine Obnova dvorca Trebnik pod Konjiško goro se je za- čela leta 2013 in končala leta 2014. Skupna vrednost celo- vite prenove je znašala pri- bližno 1,5 milijona evrov, od tega je 84 odstotkov denarja zagotovila Evropska unija, 14 odstotkov je prispevala drža- va, preostala dva odstotka Občina Slovenske Konjice. V prenovljenem dvorcu so poleg restavracije in kavar- ne s teraso tudi nastanitve- ne zmogljivosti. V zgornjem nadstropju je osem dvopo- steljnih sob. Po besedah di- rektorice konjiške občinske uprave Brede Obrez Preskar so lani sprejeli 706 gostov, ki so skupaj opravili 1.227 noči- tev. »Prevladovali so gosti iz tujine, predvsem iz Hrvaške, Nemčije, Češke, Poljske in Madžarske. Lani so bile na- stanitvene zmogljivosti dvor- ca zasedene 21-odstotno.« Nastanitvene zmogljivosti upravlja Splošna knjižnica – TIC. Dvorec Trebnik ima lasten rezervacijski sistem, sobe pa trži tudi s pomočjo mednarodno prepoznavnih rezervacijskih sistemov Boo- king in Airbnb. »Za sobe v dvorcu Trebnik leta 2021 smo pridobili traj- nostni znak Zeleni ključ in si s tem zagotovili vključitev v Zeleno shemo slovenskega turizma ter postali ponosni prejemniki znaka Slovenia Green Accommodation,« je še povedala direktorica ko- njiške občinske uprave. V dvorcu Trebnik so tudi štirje poslovni prostori, vse imajo v najemu podjetniki, ki opra- vljajo različne dejavnosti. V istem nadstropju je konjiška občina uredila Christianino sobo, opremljena je z naj- sodobnejšo multimedijsko opremo in ponuja prostor za 60 udeležencev seminarjev in poslovnih srečanj. Štorkljina hiša je priljubljena med otroki. (Foto: J. Brglez) SLOVENSKE KONJICE – Štorkljina hiša, v kateri ima prostore konjiško društvo prija- teljev mladine, se ponaša s prenovljeno podobo. V njej osnovnošolcem v popoldanskih urah zagotavljajo brezplačno učno pomoč in počitniško varstvo ter organizirajo tudi številne druge prostočasne dejavnosti za mladostnike s Konjiškega. Pester utrip Kot je povedala predsedni- ca društva prijateljev mladine Janja Brglez, bodo osnovno- šolcem še naprej zagotavljali brezplačno učno pomoč. »Po- moč pri učenju prostovoljci Štorkljina hiša v središču Slovenskih Konjic je dobila takšno ime, ker so na njeni strehi pogosto gnezdile štor- klje. Vrsto let je zagotavljala prostor za različne dejavnosti konjiškega društva prijateljev mladine. Pred štirimi leti se je društvo preselilo v stavbo nek- danjega vrtca, v medgenera- cijski center Štiblc, v katerem je občina zagotovila prostore za več društev. Ker se je začela prenova starega dela Osnov- ne šole Pod goro, so začasne prostore za izvajanje pouka zagotovili v Štiblcu, društva pa so se morala izseliti. Tako se je društvo prijateljev mla- dine vrnilo v Štorkljno hišo, v kateri je s finančno pomočjo občine obnovilo prostore. »Restavracija in kavarna Trebnik bosta lahko sprejeli približno 130 gostov, ki jih bomo razvajali s kakovostno kulinarično ponudbo. Če bo šlo vse po predvidevanjih, bomo prve goste lahko sprejeli konec maja,« napoveduje vodja restavracije Domen Hren. ter pri pripravi govornih na- stopov.« Sicer pa si v društvu že nekaj časa prizadevajo, da bi v Štor- kljini hiši s finančno pomočjo občine v sklopu javnih del za- poslili sodelavko. Tako bi lahko poleg učne pomoči za otroke izvajali še različne ustvarjalne delavnice in poskrbeli za pester počitniški utrip. Med zimskimi in poletnimi počitnicami je v Štorkljini hiši vedno živahno, saj za osnovnošolske otroke, stare do deset let, pripravijo pe- ster program športnih, poučnih in zabavnih dejavnosti, tudi na izlete se odpravijo. Sicer pa v Društvu prijateljev mladine Slovenske Konjice za dogodke in prireditve skrbijo celo leto, od otroškega pusto- vanja in medobčinskega otro- škega parlamenta do Konjič- kovega popoldneva. V dneh pred velikonočnimi prazniki bodo pripravili medgenera- cijsko delavnico, na kateri se bodo udeleženci učili izdelo- vati butare. BF društva trenutno zagotavlja- jo petnajstim otrokom ob popoldnevih med 14. in 18. uro. Pomagajo jim pri pripra- vi domače naloge, pri učenju matematike, slovenščine, an- gleščine, pri vajah iz branja Novi TEDNIK št. 13 30. 3. 2023  COLOR CMYK stran 10 10 Št. 13, 30. marec 2023 IZ NAŠIH KRAJEV SLOVENSKE KONJICE – Novost v prenovljenem dvorcu Trebnik Kmalu na kulinarično doživetje v dvorec Trebnik Prenovljena Štorkljina hiša Predvidoma maja bosta v prenovljenem dvorcu Trebnik odprli vrata Restavracija in kavarna Trebnik, v kateri bodo po napovedih Oplotničana Domna Hre- na iz podjetja BI-oP, ki bo prevzel vodenje restavraci- je, gostom ponudili kakovostna kulinarična doživetja. Prostore v pritličju dvorca, ki so v lasti konjiške obči- ne, je podjetje najelo za pet let. In kakšen je utrip v preostalem delu Trebnika, v katerem so tudi poslovni prostori in nočitvene zmogljivosti? BARBARA FURMAN Propadajoča stavba dvorca Trebnik pred prenovo (Foto: Občina Slovenske Konjice) Podoba dvorca Trebnik po preno- vi, ki je stala približno 1,5 milijo- na evrov (Foto: Občina Slovenske Konjice) Ker bi v Restavraciji in ka- varni Trebnik radi prve goste sprejeli v drugi polovici maja, so že začeli urejati in opre- mljati prostore. Po besedah vodje restavracije Domna Hrena bo v kavarniškem delu do 20, v restavraciji 40 in na zunanji terasi približno 70 sedišč. »Gostom bodo na voljo zajtrki, zgodnja ko- sila, tudi jedi po naročilu, naravne slaščice ter pestra ponudba alkoholnih in bre- zalkoholnih pijač. Prizade- vali si bomo ustvariti kako- vostno kulinarično zgodbo, zaradi katere se bodo gosti k nam radi vračali. Gostinsko ponudbo bomo zagotavljali tudi gostom nastanitvenega dela dvorca Trebnik. Radi bi vzpostavili sodelovanje s ko- njiškim podjetjem Robida, v katerem pripravljajo slaščice in torte iz skrbno izbranih naravnih sestavin, ki bi bile na voljo tudi našim gostom,« še pravi Domen Hren, ki v go- stinstvu dela enajst let, njego- va mama Irena Hren pa že več kot trideset. »Novih izzivov smo v našem podjetju vedno veseli, pred štirimi leti smo prevzeli in prenovili Gostilno Pozne v središču Oplotnice, ki privablja goste od blizu in daleč.« Menjave lastništva Zgodovina dvorca Trebnik sega v leto 1308, ko je bil v zgodovinskih virih prvič omenjen kot Trebnikke. Po- dobo, kakršno ima danes, je dvorec dobil v 16. stoletju. Posestvo je najbolj zaznamo- vala rodbina Windischgräetz, ena najbolj uglednih rodbin Habsbuške monarhije, ki ga je imela v lasti od leta 1828 in vse do konca druge sve- tovne vojne. Takratni lastniki dvorca so veliko pozornosti posvečali urejanju okolice, predvsem vrtov. Namembnost dvorca se je do danes spreminjala, njegova podoba je bila ve- dno bolj klavrna. Nekdanje podjetje Gostinstvo Jelen je imelo z dvorcem veliko- potezne načrte na področju turizma, vendar je pristalo v stečaju. Po letih prizadevanj je Občina Slovenske Konji- ce z Gostinstvom Jelen in s hipotekarnimi upniki, ki so po stečaju podjetja stavbo bremenili, pred dvanajstimi leti podpisala sporazum, s katerim je ponovno postala lastnica dvorca Trebnik. S sporazumom so se upniki odrekli večjemu delu terja- tev do prejšnjega lastnika, ki je dvorec od občine kupil leta 1996. Konjiška občina je ob tem prevzela za približno 460 tisoč evrov obveznosti do upnikov, v zameno pa je dobila lastništvo in posest nepremičnin, ki so proste bremen. Odločila se je, da bo propadajoči dvorec pre- novila za gostinsko-turistič- ne dejavnosti in ga oddala v najem. Nova podoba, nove vsebine Obnova dvorca Trebnik pod Konjiško goro se je za- čela leta 2013 in končala leta 2014. Skupna vrednost celo- vite prenove je znašala pri- bližno 1,5 milijona evrov, od tega je 84 odstotkov denarja zagotovila Evropska unija, 14 odstotkov je prispevala drža- va, preostala dva odstotka Občina Slovenske Konjice. V prenovljenem dvorcu so poleg restavracije in kavar- ne s teraso tudi nastanitve- ne zmogljivosti. V zgornjem nadstropju je osem dvopo- steljnih sob. Po besedah di- rektorice konjiške občinske uprave Brede Obrez Preskar so lani sprejeli 706 gostov, ki so skupaj opravili 1.227 noči- tev. »Prevladovali so gosti iz tujine, predvsem iz Hrvaške, Nemčije, Češke, Poljske in Madžarske. Lani so bile na- stanitvene zmogljivosti dvor- ca zasedene 21-odstotno.« Nastanitvene zmogljivosti upravlja Splošna knjižnica – TIC. Dvorec Trebnik ima lasten rezervacijski sistem, sobe pa trži tudi s pomočjo mednarodno prepoznavnih rezervacijskih sistemov Boo- king in Airbnb. »Za sobe v dvorcu Trebnik leta 2021 smo pridobili traj- nostni znak Zeleni ključ in si s tem zagotovili vključitev v Zeleno shemo slovenskega turizma ter postali ponosni prejemniki znaka Slovenia Green Accommodation,« je še povedala direktorica ko- njiške občinske uprave. V dvorcu Trebnik so tudi štirje poslovni prostori, vse imajo v najemu podjetniki, ki opra- vljajo različne dejavnosti. V istem nadstropju je konjiška občina uredila Christianino sobo, opremljena je z naj- sodobnejšo multimedijsko opremo in ponuja prostor za 60 udeležencev seminarjev in poslovnih srečanj. Štorkljina hiša je priljubljena med otroki. (Foto: J. Brglez) SLOVENSKE KONJICE – Štorkljina hiša, v kateri ima prostore konjiško društvo prija- teljev mladine, se ponaša s prenovljeno podobo. V njej osnovnošolcem v popoldanskih urah zagotavljajo brezplačno učno pomoč in počitniško varstvo ter organizirajo tudi številne druge prostočasne dejavnosti za mladostnike s Konjiškega. Pester utrip Kot je povedala predsedni- ca društva prijateljev mladine Janja Brglez, bodo osnovno- šolcem še naprej zagotavljali brezplačno učno pomoč. »Po- moč pri učenju prostovoljci Štorkljina hiša v središču Slovenskih Konjic je dobila takšno ime, ker so na njeni strehi pogosto gnezdile štor- klje. Vrsto let je zagotavljala prostor za različne dejavnosti konjiškega društva prijateljev mladine. Pred štirimi leti se je društvo preselilo v stavbo nek- danjega vrtca, v medgenera- cijski center Štiblc, v katerem je občina zagotovila prostore za več društev. Ker se je začela prenova starega dela Osnov- ne šole Pod goro, so začasne prostore za izvajanje pouka zagotovili v Štiblcu, društva pa so se morala izseliti. Tako se je društvo prijateljev mla- dine vrnilo v Štorkljno hišo, v kateri je s finančno pomočjo občine obnovilo prostore. »Restavracija in kavarna Trebnik bosta lahko sprejeli približno 130 gostov, ki jih bomo razvajali s kakovostno kulinarično ponudbo. Če bo šlo vse po predvidevanjih, bomo prve goste lahko sprejeli konec maja,« napoveduje vodja restavracije Domen Hren. ter pri pripravi govornih na- stopov.« Sicer pa si v društvu že nekaj časa prizadevajo, da bi v Štor- kljini hiši s finančno pomočjo občine v sklopu javnih del za- poslili sodelavko. Tako bi lahko poleg učne pomoči za otroke izvajali še različne ustvarjalne delavnice in poskrbeli za pester počitniški utrip. Med zimskimi in poletnimi počitnicami je v Štorkljini hiši vedno živahno, saj za osnovnošolske otroke, stare do deset let, pripravijo pe- ster program športnih, poučnih in zabavnih dejavnosti, tudi na izlete se odpravijo. Sicer pa v Društvu prijateljev mladine Slovenske Konjice za dogodke in prireditve skrbijo celo leto, od otroškega pusto- vanja in medobčinskega otro- škega parlamenta do Konjič- kovega popoldneva. V dneh pred velikonočnimi prazniki bodo pripravili medgenera- cijsko delavnico, na kateri se bodo udeleženci učili izdelo- vati butare. BF društva trenutno zagotavlja- jo petnajstim otrokom ob popoldnevih med 14. in 18. uro. Pomagajo jim pri pripra- vi domače naloge, pri učenju matematike, slovenščine, an- gleščine, pri vajah iz branja Novi TEDNIK št. 13 30. 3. 2023  COLOR CMYK stran 11 11 Št. 13, 30. marec 2023 Pokrajinski muzej Celje vabi na predavanje Štefanije Kos Zidar, Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, SKRB ZA ČEBELNJAK IN MEDOVITE RASTLINE. Predavanje bo v četrtek, 30. marca 2023 ob 17. uri, v Dvorani Barbare Celjske, v Knežjem dvoru. Štefanija Kos Zidar bo predstavila čebelnjak in skrb zanj z vidika izobraževanja mladih, ter avtohtone medovite rastline, ki bi jih meščani Celja lahko sadili na balkone, okenske police, majhne mestne vrtove. Vstop prost. KULTURA Člani Likovne sekcije Kulturno-umetniškega dru- štva Polzela se ženam in mamam že petnajst let po- klanjajo na enega najlepših možnih načinov. Nič drugače ni bilo letos, ko so na gradu Komenda na ogled postavili tradicionalno razstavo Žena – mati. Če vas mika, da bi si ogledali njihova likovna dela, ki so združena pod naslovom Njene želje in veselje, imate čas še do 18. aprila. ŠPELA OŽIR Ko flamenko sreča džez David Zupančič je tisti zdravnik, ki je četrtega marca 2020 potrdil prvo okužbo s koronavirusom v Sloveniji. Je tudi vplivnež z več kot 36.000 sledilci na Instagramu, ima tudi lasten podcast z naslovom Umetnost lenarjenja. Lani pa je izdal knjižni prvenec Življenje v sivi coni, za katerega pravi, da ga je prebralo že več kot 20.000 ljudi. Ravno ta knjiga je bila tudi povod, da je David prejšnji četrtek obiskal celjsko knjižnico, kjer so priredili literarni večer. »Pisati strokovne članke je dosti tež- je, kot pisati le- poslovje.« (Foto: SHERPA) Zdravnik, pisatelj, igralec, vplivnež ga ljudem. »Imel sem obdobje, ko sem resno razmišljal, da bi zapustil infektologijo. Ampak mislim, da med krizami ne smemo sprejemati pomemb- nih odločitev. Vedno je bolje, da počakamo, da kriza mine, se najemo, naspimo in šele nato ovrednotimo situacijo.« Osebne stiske, anksioznost, izgorelost To so teme, s katerimi se David Zupančič veliko ukvar- ja. »Zavedanje, da razne psi- hološke težave niso posledica tega, da bi bili šibki, leni in po- dobno, je izjemno pomembno. Tudi njihova destigmatizacija je zelo pomembna. Zato toli- ko govorim in pišem o tem. Mislim, da bi mi več pogovora zelo koristilo, ko sem bil nes- pečen in anksiozen dvajsetle- tnik. Takrat sem bil prepričan, da sem edini, ki ne more spati, da sem edini dvajsetletnik, ki je na pomirjevalih. Danes vem, da je to običajno.« David pravi, da je zaznavanje psiholoških bolezni kot šibkosti zelo naro- be, saj se z njimi sooča veliko ljudi: »50 % ljudi bo v življenju vsaj začasno jemalo antidepre- sive in niso zato nič bolj šibki od tistih, ki si zvijejo gleženj, kar se zgodi tisoč ljudem na leto.« Dodaja še, da se tako psihične kot tudi fi zične bo- lezni pač zgodijo, a zato niso prizadeti nič slabši od drugih. JF Polzelski likovniki nadaljujejo niz razstav Likovni poklon ženam in mamam Ženam in mamam se je to- krat s svojimi deli poklonilo devetindvajset ljubiteljskih slikarjev, ki ustvarjajo znotraj polzelske likovne sekcije. Ve- čino del, ki si jih je mogoče ogledati na tokratni razstavi, so izdelali na likovnih delav- nicah z mentorjem, celjskim akademskim slikarjem To- mažem Milačem. »V takšni družbi je lepo delati« Tudi na tokratnem odprtju razstave, ki je bilo v petek, 17 . marca, je avla gradu Komen- da pokala po šivih. Otvoritve- ni dogodki polzelske likovne sekcije, ki jih že praviloma spremlja tudi bogat kulturni program, so namreč vedno zelo dobro obiskani. Številne zbrane je v uvodu pozdravila nova predsednica KUD Polze- la Klavdija Sitar. O razstavi je spregovoril Tomaž Milač, ki je z likovniki sodeloval od januarja do marca letos. »Z navdušenjem sem spremljal ljubiteljske slikarje likovne sekcije na Polzeli, saj čutim spoštovanje in veliko željo po ustvarjanju. V takšni družbi je bilo lepo delati. Zadovoljen sem, če so zadovoljni ustvar- jalci s svojimi deli, ker vem, da ima vsak svoj slog, tako kot ima vsak človek svoj zna- čaj. Nekaj slik je realističnih, nekaj sodobnejšega, izrazito slikarskega sloga, vsako delo pa je izdelano z veliko volje, truda in predvsem ljubezni do slikanja. Zato sem prepri- čan, da bodo tudi vas nav- dušile slike letošnje razstave Žena – mati,« je povedal. Moč likovnega povezovanja Kulturnemu dogodku ob odprtju razstave je sledila recitacija Stanke Kopušar z avtorsko pesmijo Šopek za mamo, nato je predsednica KUD Polzela Klavdija Sitar podelila zahvale avtorjem razstavljenih del in posebno zahvalo dosedanjemu pred- »V takšni družbi je bilo lepo delati. Zadovoljen sem, če so zadovoljni ustvarjalci s svojimi deli, ker vem, da ima vsak svoj slog, tako kot ima vsak človek svoj značaj,« je izpostavil akademski slikar Tomaž Milač. sedniku Marku Slokarju. Podžupan Občine Polzela Igor Pungartnik je pohvalil dejavnosti likovne sekcije, poudaril pomen povezova- nja ter širjenja tovrstne kul- turne dejavnosti v domačem in širšem okolju. Dogodek je povezovala Ana Korošec, ki je po uradnem delu zbrane povabila na ogled razstave in prijateljsko druženje ob prije- tni glasbi kvarteta Oljka. Foto: arhiv KUD Polzela Predsednica KUD Polzela Klavdija Sitar se je zahvalila avtorjem razsta- vljenih del in dosedanjemu predsedniku Marku Slokarju. gah. Tudi v holivudskih fi lmih ali literarnih trilerjih je vedno neka pandemija ali virus. Ni veliko akcijskih fi lmov o me- njavi kolka.« T udi zato je David Zupančič pred drugimi specia- lizacijami izbral infektologijo. A med epidemijo je vseeno imel pomisleke o izbiri svoje specia- lizacije. Takrat mu je šlo po mi- slih: »Zakaj so kolegi doma na čakanju, dermatološka klinika je zaprta, jaz sem pa danes že tretjič v tem tednu dežuren?« Ta občutek »smiljenja samemu sebi« se je izmenjeval z občut- kom ponosa, da je lahko del ekipe, ki med epidemijo poma- »Lahko sem zdravnik in ljubi- teljski igralec, ne morem pa biti profesionalni igralec in ljubitelj- ski zdravnik.« Tako je David Zu- pančič razložil svojo odločitev, da bo raje študiral medicino, namesto da bi se vpisal na AGRFT. Pisanje ga namreč spre- mlja že od zgodnje mladosti. Z gimnazijsko gledališko skupino so uprizorili dve njegovi avtor- ski drami v Cankarjev domu, ki sta bili nagrajeni na Festivalu sodobnih umetnosti mladih Transgeneracije. »Vedno sem imel željo, da bi postal pisatelj, a le od pisanja je pri nas težko živeti.« Tudi zato je nekaj časa razmišljal, da bi se vpisal na AGRFT: »Ko sem to povedal očetu, mi je rekel 'preko mo- jega trupla'.« Njegov oče je režiser Matjaž Zupančič, ki je obiskoval ravno to akademijo. Infektologija in pandemija »Ko se učiš infektologijo, se učiš o tetanusih, gripah, ku- Kulturnemu dogodku ob od- prtju razstave je sledila recitacija Stanke Kopušar z avtorsko pesmijo Šopek za mamo. V soboto ob 21. uri se v Plesnem forumu Celje obeta zanimiva plesno- -glasbena predstava zased- be Sentido Project. Gre za uveljavljene glas- benike, ki združujejo fl a- menko, džez in elektroni- ko. Ob plesalki, pevki ter avtorici besedil Urški Centa bo nastopil basist ter avtor glasbe Tadej Kampl, v za- sedbi so še tolkalist Nino Mureškić, saksofonist, član Big banda RTV SLO Primož Fleischman in pianist Arse- nije Krstić. TC Novi TEDNIK št. 13 30. 3. 2023  COLOR CMYK stran 12 12 Št. 13, 30. marec 2023 NAŠA TEMA V Rogaški Slatini desetkrat manj nočitev ruskih turistov kot leta 2014 So stavili na napačnega konja? Med sprehodom po Rogaški Slatini so napisi v ciri- lici na vsakem koraku, pa naj gre za oglas za masaže, prevoze ali trgovanje na nepremičninskem trgu. Ro- gaška Slatina je dolgo veljala kot zdraviliško mesto, ki je v Slovenijo privabljalo največ ruskih gostov. Zaradi nemirov v svetu, sankcij in slabih letalskih povezav se je delež gostov iz Ruske federacije v zadnjem času bi- stveno zmanjšal. Lani so ustvarili približno devet tisoč nočitev, kar je desetkrat manj kot leta 2014 (94 tisoč nočitev). Medtem ko nekateri menijo, da je skrajni čas, da se iz Rogaške Slatine umaknejo napisi v ruskem jeziku in iz tamkajšnjih izložb krzneni plašči, tamkaj- šnji zavod za turizem in kulturo upa, da se bo število rusko govorečih gostov kmalu spet močno povečalo. TINA STRMČNIK, JANJA INTIHAR, Foto: SHERPA, Andraž Purg V Javnem zavodu za turizem in kultu- ro (JZTK) Rogaška Slatina pravijo, da so zdravstvene in geopolitične razmere na vzhodu imele in še imajo močan vpliv na obiskanost tega turističnega kraja. Destinacija se je kratkoročno osredotoči- la na bližnje trge, kot so Italija, Avstrija, Hrvaška. Dolgoročno začrtana strategija razvoja turistične destinacije do leta 2027 po besedah direktorja zavoda Dina Mar- kovinoviča nasploh temelji na privablja- nju tujih gostov. »Težko je napovedati, iz katerih držav bo prihajalo največ gostov. Na nedavnem sejmu v azerbajdžanskem Bakuju smo zaznali, da je povpraševanje rusko govorečih gostov zelo veliko. Glavna težava je, da morajo tamkajšnji državljani za vstop v Slovenijo pridobiti vizo. Ko bo ta ovira odstranjena, spet pričakujemo več rusko govorečih gostov.« V desetletju strm padec Kaj kažejo statistični podatki? Leta 2014, ko so v slatinskih hotelih zabeležili sku- pno 240 tisoč nočitev, je bilo približno 15 odstotkov slovenskih gostov, več kot tri četrtine nočitev so ustvarili gostje iz tu- jine. Med njimi so bili na prvem mestu gostje iz Ruske federacije s skoraj 94 tisoč nočitvami, sledili so Italijani (približno 34 tisoč nočitev), Ukrajinci (17 tisoč nočitev) in Izraelci (skoraj 14 tisoč nočitev). Lani, ko so v Rogaški Slatini imeli 165 tisoč nočitev, so tretjino ustvarili slovenski gostje (51 tisoč nočitev). Med tujci so se po številu nočitev na prvo mesto uvrsti- li Ukrajinci (20 tisoč nočitev), na drugo mesto Italijani (16 tisoč nočitev), sledili so Izraelci (13 tisoč nočitev) in gostje iz Ruske federacije (9 tisoč nočitev). Pred desetletjem so Rusi v Rogaški Slatini ostajali malo manj kot 12 dni, kar je bilo nad povprečjem drugih gostov. V JZTK Rogaška Slatina pravijo, da so gostje iz Ruske federacije lani tam bivali v pov- prečju osem dni, Italijani so v kraju ostali povprečno štiri dni, Avstrijci in Slovenci približno tri dni. 2014 8165 93839 2018 6892 73704 2022 1173 8777 Vir: JZTK Rogaška Slatina Prihodnost je velika loterija Tako kot drugi slatinski hotelirji je tudi Stanislav Pše- ničnik, direktor in lastnik družbe Hotel Sava Rogaška, v preteklih letih dejavnost in ponudbo svojih hotelov usmeril predvsem na goste z ruskega govornega obmo- čja. Zdaj pravi: »Mislili smo, da smo na konju. Očitno ni bil pravi.« Zdaj jih tepe politika višjih cen Da je bila večja kupna moč rusko govorečih gostov tista, ki je narekovala, da se je Rogaška Slatina vrsto let osredotočala pred- vsem na ruski trg, pravi Roman Šipec, direktor družbe SLKI, ki upravlja Grand hotel Rogaška ter hotela Styria in Strossmayer. Pšeničnikovo podjetje je v svojih dveh hotelih Sava in Zagreb, ki imata skupaj 153 sob, do začetka pan- demije imelo dve tretjini gostov z ruskega govor- nega območja. Največ je bilo Rusov in Ukrajincev. Tretjino gostov so predsta- vljali Izraelci, Nemci, Itali- jani, Avstrijci in Slovenci. »Prepričani smo bili, da se bodo, ko bodo prenehale veljati prepovedi obratova- nja zaradi covida, ruski in drugi gosti začeli vračati v Rogaško Slatino, a se je za- čela rusko-ukrajinska voj- na ter skoraj v celoti zaprla trg teh dveh držav. Nekaj gostov iz držav nekdanje Sovjetske zveze še imamo, predvsem iz Azarbajdžana, Kazahstana in Moldavije, a jih je zelo malo,« pravi Stanislav Pšeničnik. Pod- jetje se je že lani usmerilo na sosednje trge, to je na Avstrijo, Italijo in Hrvaško, vendar gostov iz teh držav ni toliko, kot si želijo. »Ne vem, kaj se dogaja z Italija- ni, ki so včasih množično obiskovali Rogaško Slatino in so predstavljali več kot polovico vseh gostov. Pre- prosto jih ni.« Družba Hotel Sava Roga- ška je v času pandemije, ko je lahko imela odprta hote- la, svoje fi nančne težave »blažila« s slovenskimi go- sti in turističnimi boni. Kar nekaj slovenskih gostov se tja vrača tudi zdaj, ko bonov ni več, pravi Pšeničnik, ki omenja tudi: »Medtem ko si kar nekaj zdravilišč, na primer Terme Dobrna ali Thermana, pomemben del svojih gostov zagotavlja v sodelovanju z ZZZS oziro- ma napotnicami za rehabi- litacijo, smo se mi hvalili, da smo na prostem trgu, in smo vso svojo dejavnost in ponudbo prilagodili go- stom, ki so namestitev in naše storitve dobro plačeva- li. Zdaj smo tako kot drugi hotelirji v Rogaški Slatini na udaru. Pred covidom smo mislili, da smo na konju. Očitno ni bil pravi.« Stanislav Pšeničnik ne upa napovedati, kaj se bo s turizmom v Rogaški Slatini dogajalo v prihodnjih letih. »Vse skupaj je velika loteri- ja. Upam, da se bo vojna v Ukrajini čim prej končala. A ne zato, da bi imeli več gostov, ampak predvsem iz humanitarnih razlogov. Tudi ko bo vojne konec, ta- kšnega obiska gostov z ru- skega govornega območja, kot je bil včasih, ne bo več. Zato se moramo potruditi, da bomo privabili čim več gostov iz sosednjih držav. S trdno voljo in z varčeva- njem nam bo najbrž uspe- lo,« pravi Pšeničnik. Pred pandemijo je bilo v družbi Hotel Sava Rogaška zaposlenih 130 ljudi. Zaradi upada prometa so do danes število zaposlenih zmanjša- li na 70. Leto Število prihodov iz Ruske federacije Število nočitev Rusko govoreči gostje po be- sedah Šipca ob obisku v mestu stekla in vode veliko potrošijo, odločijo se za več zahtevnejših zdravstvenih pregledov in tera- pij. Medtem ko turisti iz evrop- skih držav za dodatne storitve namenijo veliko manj denarja. »Nihče ni pričakoval dveh koronskih let, ko nismo mogli sprejemati tujih gostov, nato so sledili še nemiri v svetu,« je dejal in dodal, da bi verje- tno vsaka destinacija odprtih rok sprejemala goste z večjo kupno močjo. »Logično je, da smo se bolj osredotočili na turi- ste, kjer smo lahko dosegli ve- čjo razliko v ceni. Ko smo be- ležili dober obisk gostov, ki so bili pripravljeni plačevati več, nismo mogli sprejemati dru- gih skupin. To politiko višjih cen zagotovo plačujemo zdaj. Spet smo se usmerili na tradici- onalne trge in na goste, ki so za svoj dopust pripravljeni plačati nekoliko manj. Privabiti pa se jih ne da čez noč.« Dolgo in drago potovanje V Grand hotelu Rogaška ter v hotelih Styria in Strossmayer med rusko govorečimi gosti v zadnjem času prevladujejo dr- žavljani Kazahstana, Azerbaj- džana, Ukrajine in Moldavije. Zaradi znanih razmer v svetu, ukrepov in slabih letalskih po- vezav se je v primerjavi s prej- šnjimi leti bistveno zmanjšal delež gostov iz Ruske federa- cije. »Tisti, ki zares želijo priti v Rogaško Slatino, potujejo do letališč v Beogradu ali Istanbu- lu, od koder nadaljujejo pot v Slovenijo. Čeprav je pot dolgo- trajna, se odločijo za pridobi- tev vize,« pravi Šipec. Tako kot pred leti tudi danes velja, da se za dopustovanje v tem zdraviliškem kraju odloča- jo premožnejši prebivalci rusko govorečih držav. »Že stroški po- tovanja do Slovenije so dražji od zneska, ki ga marsikateri Slovenec odšteje za cel dopust. Med približno dvotedenskim bivanjem pri nas se odločijo za zdravljenje, zato se stroški še povišajo. Ljudje, ki imajo v rusko govorečih državah pov- prečne dohodke, si ne morejo privoščiti, da bi gostovali v Slo- veniji ali drugje po Evropi.« Zdravje in razstrupljanje Gostje iz rusko govorečih držav v Rogaško Slatino po be- Oglas za izbrane slovenske dobrote v bližini Grand hotela Rogaška Direktor in lastnik družbe Hotel Sava Rogaška Stanislav Pšeničnik. (Foto: arhiv GH Sava) Novi TEDNIK št. 13 30. 3. 2023  COLOR CMYK stran 13 13 Št. 13, 30. marec 2023 NAŠA TEMA Ivan Cajzek, direktor podjetja Gic Gradnje: »Kar se dogaja z Rogaško Slatino, je žalostna zgodba. Pred leti je svojo turistično ponudbo in svoj razvoj preveč naslonila na goste iz Rusije in Ukrajine ter na investitorje iz teh držav. Rusko govorečih gostov, ki so včasih predstavljali več kot 60 odstotkov vseh gostov, je le še malo, na področju ruskih naložb se že nekaj let ne dogaja nič. Usmeritev k ruskim gostom in prilagajanje ponudbe njiho- vim potrebam in zahtevam je bila slaba, saj je Rogaška Slatina s tem odganjala domače goste in goste iz drugih držav. Zato je zdaj čas za streznitev in morda nova priložnost, da se v kraj vrnejo gosti iz Avstrije, Italije, Madžarske, Hrvaške in seveda tudi Slovenije. Torej iz držav, od koder so v Rogaško Slatino prihajali gosti že v preteklih stoletjih.« Če metulj na enem koncu sveta zaprhuta s krili, se na drugem kon- cu sveta stresejo tla. Tako nekako se glasi prispodoba o tem, da lahko že drobno dejanje sproži neizmerne po- sledice. Razsežnost zdravstvenih in ge- opolitičnih razmer v svetu je nedavno močno zaznamovala dogajanje v turizmu. Še toliko bolj jo v zadnjem času na svoji koži občutijo slatinski hotelirji, ki so se v obdobju pred nastopom zdravstvene in politične krize osredotočali predvsem na goste iz rusko govorečih držav. Svetovalci, ki se ukvarjajo s podjetništvom, včasih ome- nijo, da ni dobro imeti vseh jajc v eni košari. Da je treba torej naložbe razpršiti in ne staviti le na enega konja. A če se hotelirji v letih, ko so večino hotelskih zmogljivosti zasedali gostje iz rusko govorečih držav, z napisi, jedilniki in storitvami ne bi prilagodili tem obiskovalcem, bi jih naj- brž kdo hitro povprašal po zdravju. Kot je omenil eden od sogovornikov v tokratni temi, bi verjetno vsaka destinacija odprtih rok sprejemala goste z večjo kupno močjo. T udi nekatera sodelovanja z ruskimi vlagatelji so dobila sre- čen konec. Marsikateri domačin si je zaradi dobrih poslovnih povezav verjetno dobro postlal. Da se lahko s sodelovanjem s tujimi vlagatelji tudi opečeš, pa je razvidno iz dogajanja, povezanega z gradnjo apartmajskega hotela Golden Pegasus. Statistični podatki govorijo »za nazaj«. Prihodnost pa je po besedah direktorja in lastnika enega od slatinskih hotelov ne- predvidljiva kot loterija. Čas bo pokazal, ali je ruska era v Ro- gaški Slatini za vedno končana ali se bo kdaj ponovno začela. TINA STRMČNIK Lastnik Gostišča Jurg Gregor Narat: »Danes med gosti prevladujejo Slovenci, vrata gostišča pa še vedno prestopi veliko rusko govorečih gostov. Velikokrat je tako, da ne ločimo, kdo prihaja iz Rusije in kdo iz Ukrajine. Gre za preproste ljudi, ki imajo radi slovensko kulinariko. Posku- siti želijo naše domače jedi, pomembno jim je le to, da so okusne. Nekateri imajo radi bolj obloženo mizo, ne drži pa to vedno. Radi naročijo pražena jetra, pečeno raco ali jagenjčka, ribe, telečjo kračo. Zanima jih sezonska hrana. So ljubitelji solat, med drugim paradižnika, kumaric in čebule ter bučnega olja. Cenijo lokalna vina in lokalne žgane pijače, še posebej jim tekne viljamovka. Tujci pri- hajajo še iz Moldavije in Azerbajdžana, na kulinarično razvajanje pride tudi precej Skandinavcev in Italijanov. Prav zaradi pisane narodne strukture imamo jedilnike v več jezikih, a tudi vsi člani osebja govorijo več jezikov.« Bo pegaz potonil ali poletel? Eden zadnjih večjih gradbenih projektov v Rogaški Slatini je v ruskih rokah. V bližini hotela Sava namreč od leta 2019 raste apartmajski hotel Golden Pegasus (zlati pegaz), katerega gradnja naj bi bila vredna 15 milijonov evrov. Z direktorjem podjetja Rolanom Botsoevom smo skušali stopiti v stik s pomočjo telefonske številke, ki je objavljena na različnih reklamnih panojih te naložbe v kraju. Ko smo povedali, da kličemo iz medijske hiše, je glas na drugi strani telefona zatrjeval, da tam ni Botsoev. Morda z novinarji ni želel govoriti, ker je njegovo podjetje plačilno nesposobno. Zgovornejši so bili v podjetju Remont, kjer so od sodelovanja z ruskim vlagateljem odstopili. Gradbišče apartmajskega hotela Golden Pegasus Če bi človek bil vedež … ob robu sedah direktorja družbe SLKI prihajajo predvsem zaradi zdravljenja oz. lajšanja svo- jih zdravstvenih tegob. Med dopustovanjem pijejo donat, kopajo se v bazenih, se udele- žujejo terapij in se sprehajajo. Pogosto se odločajo za shujše- valne programe in programe razstrupljanja ter za individu- alno pripravljene obroke. Šipec pravi, da se temu prilagaja ve- čina kuhinj pri različnih tam- kajšnjih hotelirjih. Medtem ko smo Slovenci vajeni klasičnega evropskega zajtrka, so gostje iz vzhodnih držav navajeni kaš. Precej gostov iz Kazahstana in Azerbajdžana je muslimanov, zato ne uživajo svinjine. »Na prvem mestu je njihov trud, da bi si povrnili zdravje, zato jim je pomembno tudi to, da je hrana pripravljena na zdrav način,« je dejal Šipec. Prej kupovali, zdaj bi prodali Po besedah Šipca so ljudje, ki so v Rogaški investirali, v ta kraj najprej prišli kot gostje, nato so zaznali poslovne prilo- žnosti. »Nikoli pa ni bilo tako, da bi med vlagatelji z ruskega območja skrbeli za načrtno promocijo Rogaške Slatine, tega nikoli nismo počeli.« So premožnejši obiskovalci iz rusko govorečih držav zdaj še pripravljeni vlagati na na- šem koncu sveta? V zadnjem času so po možnostih vlaganj spraševali bogatejši obisko- valci iz Ukrajine, ki zaradi dogajanja v domovini iščejo možnosti, kako bi svoj kapital vložili v drugih državah, tudi v Sloveniji. Vlagatelji iz Ru- ske federacije pa, kot opaža Šipec, iščejo rešitve, kako se rešiti premoženja v Evropski uniji. »Zaradi sankcij se jim zdi, da njihovo imetje ni več varno, zato marsikdo razmi- šlja o prodaji svojih naložb.« Sta to naredila tudi ruski mili- jarder Sergey Katsiev in njegova soproga Ljudmila? Od sredine februarja namreč v sodnem re- gistru nista več navedena kot lastnika družbe SLKI, ki ima v lasti Grand hotel Rogaška, ho- tela Strossmayer in Styria ter bazenski kompleks Rogaška riviera in velnes Vis Vita. Novi lastnik je neznani Alekszandr Gluzs z naslovom stalnega pre- bivališča v Budimpešti. Na informativni tabli na gradbišču je kot investitor navedeno podjetje NIZ Inže- niring, ki ga je pred približno desetimi leti ustanovil Rolan Botsoev. Od leta 2020 je ura- dna lastnica podjetja NIZ Inže- nering družba B. R. Company z naslovom v Umagu. Kot di- rektor tega podjetja je naveden Botsoev. Prihodki obeh podje- tij znašajo le nekaj tisoč evrov, vsa leta poslujeta z izgubo, ka- pital NIZ Inženiringa je že od leta 2017 negativen, kar pome- ni, da je plačilno nesposoben. Leta 2019 je bilo rečeno, da bo hotel, ki ga je začelo gradi- ti podjetje Remont, zgrajen v dveh letih, stal naj bi 15 milijo- nov evrov. Remont je čez nekaj mesecev, ko je stavbo zgradil do prve plošče, ustavil gradnjo, saj mu vlagatelj dela ni več pla- čeval. V tem celjskem gradbin- cu so dejali, da naj bi jim Rusi grozili s tožbo, ker da jih je za- radi ustavitve gradnje oškodo- val. Remont je na sodišče vložil izvršbo za plačilo del, ki ga NIZ Inženiring ni poravnal, neura- dno naj bi šlo za malo več kot sto tisoč evrov. Kot je razvidno z informativne table na gradbi- šču, je gradnjo apartmajskega hotela zdaj prevzelo podjetje Međimurje graditeljstvo iz hr- vaškega Čakovca. »Eno najlepših mest na svetu« Kaj o Rogaški Slatini pravijo turisti in kaj o izkušnjah z rusko govorečimi gosti pravijo slatinski podjetniki in tamkajšnji občani? Turistki Darina in Adina iz Kazahstana: Rogaška je eno najlepših mest na svetu. Pred sedmimi leti sva oglas zanjo prvič videli na spletu, od takrat se redno vračava v ta kraj. Navdušujejo naju lepa narava, svež zrak, prijazni ljudje in kakovostne storitve. V tem kraju najraje ostaneva vsaj dva tedna, dneve v Sloveniji izkoristiva za zdravstvene terapije, pohode in sprehode. Doslej sva obiskali prestolnico in nekaj okoliških mest, a tudi mesta v sosednji Italiji. Potovanje iz Kazahstana je trajalo približno 12 ur, najprej sva leteli do Frankfurta, nato sva presedli na letalo za Zagreb, od tam pa sva v Rogaško potovali z avtomobilom. Za dopust sva odšteli približno pet tisoč evrov na osebo.« Spet pozitivno poslovanje Manjši prihod obiskovalcev iz Rusije in Ukrajine so ob- čutili tudi v Medical centru Rogaška, kjer opravljajo raz- lične specialistične preglede in storitve. Ker so prihodki centra v letih 2020 in 2021 upadli, so začeli privabljati več domačih gostov, svoj nabor storitev pa so razširili še na stomatologijo, proktologijo in ortopedijo. Leta 2018 so v omenjenem centru med samoplačniki prevladovali tujci, in sicer državljani Rusije, Ukrajine, Kazahstana in Azerbajdžana. Vodja marketinga Uroš Ki- drič je pojasnil, da se je v zadnjem času povečal delež slovenskih samoplačniških gostov, ki predstavljajo 60 odstotkov, med tujimi gosti pa prevladujejo Kazahstanci, Azerbajdžanci, Avstrijci, v manjšem obsegu se za njihove storitve odločajo Rusi in Ukrajinci. Kidrič je še dejal, da so se zaradi manjšega obiska turistov iz rusko govorečih držav v letih 2020 in 2021 zmanjšali prihodki poslovanja, Medical center je takrat beležil izgubo. Lansko leto je bilo bolj uspešno, prihodki so bili večji in zaključili so ga s pozitivnim poslovnim rezultatom. Novi TEDNIK št. 13 30. 3. 2023  COLOR CMYK stran 12 12 Št. 13, 30. marec 2023 NAŠA TEMA V Rogaški Slatini desetkrat manj nočitev ruskih turistov kot leta 2014 So stavili na napačnega konja? Med sprehodom po Rogaški Slatini so napisi v ciri- lici na vsakem koraku, pa naj gre za oglas za masaže, prevoze ali trgovanje na nepremičninskem trgu. Ro- gaška Slatina je dolgo veljala kot zdraviliško mesto, ki je v Slovenijo privabljalo največ ruskih gostov. Zaradi nemirov v svetu, sankcij in slabih letalskih povezav se je delež gostov iz Ruske federacije v zadnjem času bi- stveno zmanjšal. Lani so ustvarili približno devet tisoč nočitev, kar je desetkrat manj kot leta 2014 (94 tisoč nočitev). Medtem ko nekateri menijo, da je skrajni čas, da se iz Rogaške Slatine umaknejo napisi v ruskem jeziku in iz tamkajšnjih izložb krzneni plašči, tamkaj- šnji zavod za turizem in kulturo upa, da se bo število rusko govorečih gostov kmalu spet močno povečalo. TINA STRMČNIK, JANJA INTIHAR, Foto: SHERPA, Andraž Purg V Javnem zavodu za turizem in kultu- ro (JZTK) Rogaška Slatina pravijo, da so zdravstvene in geopolitične razmere na vzhodu imele in še imajo močan vpliv na obiskanost tega turističnega kraja. Destinacija se je kratkoročno osredotoči- la na bližnje trge, kot so Italija, Avstrija, Hrvaška. Dolgoročno začrtana strategija razvoja turistične destinacije do leta 2027 po besedah direktorja zavoda Dina Mar- kovinoviča nasploh temelji na privablja- nju tujih gostov. »Težko je napovedati, iz katerih držav bo prihajalo največ gostov. Na nedavnem sejmu v azerbajdžanskem Bakuju smo zaznali, da je povpraševanje rusko govorečih gostov zelo veliko. Glavna težava je, da morajo tamkajšnji državljani za vstop v Slovenijo pridobiti vizo. Ko bo ta ovira odstranjena, spet pričakujemo več rusko govorečih gostov.« V desetletju strm padec Kaj kažejo statistični podatki? Leta 2014, ko so v slatinskih hotelih zabeležili sku- pno 240 tisoč nočitev, je bilo približno 15 odstotkov slovenskih gostov, več kot tri četrtine nočitev so ustvarili gostje iz tu- jine. Med njimi so bili na prvem mestu gostje iz Ruske federacije s skoraj 94 tisoč nočitvami, sledili so Italijani (približno 34 tisoč nočitev), Ukrajinci (17 tisoč nočitev) in Izraelci (skoraj 14 tisoč nočitev). Lani, ko so v Rogaški Slatini imeli 165 tisoč nočitev, so tretjino ustvarili slovenski gostje (51 tisoč nočitev). Med tujci so se po številu nočitev na prvo mesto uvrsti- li Ukrajinci (20 tisoč nočitev), na drugo mesto Italijani (16 tisoč nočitev), sledili so Izraelci (13 tisoč nočitev) in gostje iz Ruske federacije (9 tisoč nočitev). Pred desetletjem so Rusi v Rogaški Slatini ostajali malo manj kot 12 dni, kar je bilo nad povprečjem drugih gostov. V JZTK Rogaška Slatina pravijo, da so gostje iz Ruske federacije lani tam bivali v pov- prečju osem dni, Italijani so v kraju ostali povprečno štiri dni, Avstrijci in Slovenci približno tri dni. 2014 8165 93839 2018 6892 73704 2022 1173 8777 Vir: JZTK Rogaška Slatina Prihodnost je velika loterija Tako kot drugi slatinski hotelirji je tudi Stanislav Pše- ničnik, direktor in lastnik družbe Hotel Sava Rogaška, v preteklih letih dejavnost in ponudbo svojih hotelov usmeril predvsem na goste z ruskega govornega obmo- čja. Zdaj pravi: »Mislili smo, da smo na konju. Očitno ni bil pravi.« Zdaj jih tepe politika višjih cen Da je bila večja kupna moč rusko govorečih gostov tista, ki je narekovala, da se je Rogaška Slatina vrsto let osredotočala pred- vsem na ruski trg, pravi Roman Šipec, direktor družbe SLKI, ki upravlja Grand hotel Rogaška ter hotela Styria in Strossmayer. Pšeničnikovo podjetje je v svojih dveh hotelih Sava in Zagreb, ki imata skupaj 153 sob, do začetka pan- demije imelo dve tretjini gostov z ruskega govor- nega območja. Največ je bilo Rusov in Ukrajincev. Tretjino gostov so predsta- vljali Izraelci, Nemci, Itali- jani, Avstrijci in Slovenci. »Prepričani smo bili, da se bodo, ko bodo prenehale veljati prepovedi obratova- nja zaradi covida, ruski in drugi gosti začeli vračati v Rogaško Slatino, a se je za- čela rusko-ukrajinska voj- na ter skoraj v celoti zaprla trg teh dveh držav. Nekaj gostov iz držav nekdanje Sovjetske zveze še imamo, predvsem iz Azarbajdžana, Kazahstana in Moldavije, a jih je zelo malo,« pravi Stanislav Pšeničnik. Pod- jetje se je že lani usmerilo na sosednje trge, to je na Avstrijo, Italijo in Hrvaško, vendar gostov iz teh držav ni toliko, kot si želijo. »Ne vem, kaj se dogaja z Italija- ni, ki so včasih množično obiskovali Rogaško Slatino in so predstavljali več kot polovico vseh gostov. Pre- prosto jih ni.« Družba Hotel Sava Roga- ška je v času pandemije, ko je lahko imela odprta hote- la, svoje fi nančne težave »blažila« s slovenskimi go- sti in turističnimi boni. Kar nekaj slovenskih gostov se tja vrača tudi zdaj, ko bonov ni več, pravi Pšeničnik, ki omenja tudi: »Medtem ko si kar nekaj zdravilišč, na primer Terme Dobrna ali Thermana, pomemben del svojih gostov zagotavlja v sodelovanju z ZZZS oziro- ma napotnicami za rehabi- litacijo, smo se mi hvalili, da smo na prostem trgu, in smo vso svojo dejavnost in ponudbo prilagodili go- stom, ki so namestitev in naše storitve dobro plačeva- li. Zdaj smo tako kot drugi hotelirji v Rogaški Slatini na udaru. Pred covidom smo mislili, da smo na konju. Očitno ni bil pravi.« Stanislav Pšeničnik ne upa napovedati, kaj se bo s turizmom v Rogaški Slatini dogajalo v prihodnjih letih. »Vse skupaj je velika loteri- ja. Upam, da se bo vojna v Ukrajini čim prej končala. A ne zato, da bi imeli več gostov, ampak predvsem iz humanitarnih razlogov. Tudi ko bo vojne konec, ta- kšnega obiska gostov z ru- skega govornega območja, kot je bil včasih, ne bo več. Zato se moramo potruditi, da bomo privabili čim več gostov iz sosednjih držav. S trdno voljo in z varčeva- njem nam bo najbrž uspe- lo,« pravi Pšeničnik. Pred pandemijo je bilo v družbi Hotel Sava Rogaška zaposlenih 130 ljudi. Zaradi upada prometa so do danes število zaposlenih zmanjša- li na 70. Leto Število prihodov iz Ruske federacije Število nočitev Rusko govoreči gostje po be- sedah Šipca ob obisku v mestu stekla in vode veliko potrošijo, odločijo se za več zahtevnejših zdravstvenih pregledov in tera- pij. Medtem ko turisti iz evrop- skih držav za dodatne storitve namenijo veliko manj denarja. »Nihče ni pričakoval dveh koronskih let, ko nismo mogli sprejemati tujih gostov, nato so sledili še nemiri v svetu,« je dejal in dodal, da bi verje- tno vsaka destinacija odprtih rok sprejemala goste z večjo kupno močjo. »Logično je, da smo se bolj osredotočili na turi- ste, kjer smo lahko dosegli ve- čjo razliko v ceni. Ko smo be- ležili dober obisk gostov, ki so bili pripravljeni plačevati več, nismo mogli sprejemati dru- gih skupin. To politiko višjih cen zagotovo plačujemo zdaj. Spet smo se usmerili na tradici- onalne trge in na goste, ki so za svoj dopust pripravljeni plačati nekoliko manj. Privabiti pa se jih ne da čez noč.« Dolgo in drago potovanje V Grand hotelu Rogaška ter v hotelih Styria in Strossmayer med rusko govorečimi gosti v zadnjem času prevladujejo dr- žavljani Kazahstana, Azerbaj- džana, Ukrajine in Moldavije. Zaradi znanih razmer v svetu, ukrepov in slabih letalskih po- vezav se je v primerjavi s prej- šnjimi leti bistveno zmanjšal delež gostov iz Ruske federa- cije. »Tisti, ki zares želijo priti v Rogaško Slatino, potujejo do letališč v Beogradu ali Istanbu- lu, od koder nadaljujejo pot v Slovenijo. Čeprav je pot dolgo- trajna, se odločijo za pridobi- tev vize,« pravi Šipec. Tako kot pred leti tudi danes velja, da se za dopustovanje v tem zdraviliškem kraju odloča- jo premožnejši prebivalci rusko govorečih držav. »Že stroški po- tovanja do Slovenije so dražji od zneska, ki ga marsikateri Slovenec odšteje za cel dopust. Med približno dvotedenskim bivanjem pri nas se odločijo za zdravljenje, zato se stroški še povišajo. Ljudje, ki imajo v rusko govorečih državah pov- prečne dohodke, si ne morejo privoščiti, da bi gostovali v Slo- veniji ali drugje po Evropi.« Zdravje in razstrupljanje Gostje iz rusko govorečih držav v Rogaško Slatino po be- Oglas za izbrane slovenske dobrote v bližini Grand hotela Rogaška Direktor in lastnik družbe Hotel Sava Rogaška Stanislav Pšeničnik. (Foto: arhiv GH Sava) Novi TEDNIK št. 13 30. 3. 2023  COLOR CMYK stran 13 13 Št. 13, 30. marec 2023 NAŠA TEMA Ivan Cajzek, direktor podjetja Gic Gradnje: »Kar se dogaja z Rogaško Slatino, je žalostna zgodba. Pred leti je svojo turistično ponudbo in svoj razvoj preveč naslonila na goste iz Rusije in Ukrajine ter na investitorje iz teh držav. Rusko govorečih gostov, ki so včasih predstavljali več kot 60 odstotkov vseh gostov, je le še malo, na področju ruskih naložb se že nekaj let ne dogaja nič. Usmeritev k ruskim gostom in prilagajanje ponudbe njiho- vim potrebam in zahtevam je bila slaba, saj je Rogaška Slatina s tem odganjala domače goste in goste iz drugih držav. Zato je zdaj čas za streznitev in morda nova priložnost, da se v kraj vrnejo gosti iz Avstrije, Italije, Madžarske, Hrvaške in seveda tudi Slovenije. Torej iz držav, od koder so v Rogaško Slatino prihajali gosti že v preteklih stoletjih.« Če metulj na enem koncu sveta zaprhuta s krili, se na drugem kon- cu sveta stresejo tla. Tako nekako se glasi prispodoba o tem, da lahko že drobno dejanje sproži neizmerne po- sledice. Razsežnost zdravstvenih in ge- opolitičnih razmer v svetu je nedavno močno zaznamovala dogajanje v turizmu. Še toliko bolj jo v zadnjem času na svoji koži občutijo slatinski hotelirji, ki so se v obdobju pred nastopom zdravstvene in politične krize osredotočali predvsem na goste iz rusko govorečih držav. Svetovalci, ki se ukvarjajo s podjetništvom, včasih ome- nijo, da ni dobro imeti vseh jajc v eni košari. Da je treba torej naložbe razpršiti in ne staviti le na enega konja. A če se hotelirji v letih, ko so večino hotelskih zmogljivosti zasedali gostje iz rusko govorečih držav, z napisi, jedilniki in storitvami ne bi prilagodili tem obiskovalcem, bi jih naj- brž kdo hitro povprašal po zdravju. Kot je omenil eden od sogovornikov v tokratni temi, bi verjetno vsaka destinacija odprtih rok sprejemala goste z večjo kupno močjo. T udi nekatera sodelovanja z ruskimi vlagatelji so dobila sre- čen konec. Marsikateri domačin si je zaradi dobrih poslovnih povezav verjetno dobro postlal. Da se lahko s sodelovanjem s tujimi vlagatelji tudi opečeš, pa je razvidno iz dogajanja, povezanega z gradnjo apartmajskega hotela Golden Pegasus. Statistični podatki govorijo »za nazaj«. Prihodnost pa je po besedah direktorja in lastnika enega od slatinskih hotelov ne- predvidljiva kot loterija. Čas bo pokazal, ali je ruska era v Ro- gaški Slatini za vedno končana ali se bo kdaj ponovno začela. TINA STRMČNIK Lastnik Gostišča Jurg Gregor Narat: »Danes med gosti prevladujejo Slovenci, vrata gostišča pa še vedno prestopi veliko rusko govorečih gostov. Velikokrat je tako, da ne ločimo, kdo prihaja iz Rusije in kdo iz Ukrajine. Gre za preproste ljudi, ki imajo radi slovensko kulinariko. Posku- siti želijo naše domače jedi, pomembno jim je le to, da so okusne. Nekateri imajo radi bolj obloženo mizo, ne drži pa to vedno. Radi naročijo pražena jetra, pečeno raco ali jagenjčka, ribe, telečjo kračo. Zanima jih sezonska hrana. So ljubitelji solat, med drugim paradižnika, kumaric in čebule ter bučnega olja. Cenijo lokalna vina in lokalne žgane pijače, še posebej jim tekne viljamovka. Tujci pri- hajajo še iz Moldavije in Azerbajdžana, na kulinarično razvajanje pride tudi precej Skandinavcev in Italijanov. Prav zaradi pisane narodne strukture imamo jedilnike v več jezikih, a tudi vsi člani osebja govorijo več jezikov.« Bo pegaz potonil ali poletel? Eden zadnjih večjih gradbenih projektov v Rogaški Slatini je v ruskih rokah. V bližini hotela Sava namreč od leta 2019 raste apartmajski hotel Golden Pegasus (zlati pegaz), katerega gradnja naj bi bila vredna 15 milijonov evrov. Z direktorjem podjetja Rolanom Botsoevom smo skušali stopiti v stik s pomočjo telefonske številke, ki je objavljena na različnih reklamnih panojih te naložbe v kraju. Ko smo povedali, da kličemo iz medijske hiše, je glas na drugi strani telefona zatrjeval, da tam ni Botsoev. Morda z novinarji ni želel govoriti, ker je njegovo podjetje plačilno nesposobno. Zgovornejši so bili v podjetju Remont, kjer so od sodelovanja z ruskim vlagateljem odstopili. Gradbišče apartmajskega hotela Golden Pegasus Če bi človek bil vedež … ob robu sedah direktorja družbe SLKI prihajajo predvsem zaradi zdravljenja oz. lajšanja svo- jih zdravstvenih tegob. Med dopustovanjem pijejo donat, kopajo se v bazenih, se udele- žujejo terapij in se sprehajajo. Pogosto se odločajo za shujše- valne programe in programe razstrupljanja ter za individu- alno pripravljene obroke. Šipec pravi, da se temu prilagaja ve- čina kuhinj pri različnih tam- kajšnjih hotelirjih. Medtem ko smo Slovenci vajeni klasičnega evropskega zajtrka, so gostje iz vzhodnih držav navajeni kaš. Precej gostov iz Kazahstana in Azerbajdžana je muslimanov, zato ne uživajo svinjine. »Na prvem mestu je njihov trud, da bi si povrnili zdravje, zato jim je pomembno tudi to, da je hrana pripravljena na zdrav način,« je dejal Šipec. Prej kupovali, zdaj bi prodali Po besedah Šipca so ljudje, ki so v Rogaški investirali, v ta kraj najprej prišli kot gostje, nato so zaznali poslovne prilo- žnosti. »Nikoli pa ni bilo tako, da bi med vlagatelji z ruskega območja skrbeli za načrtno promocijo Rogaške Slatine, tega nikoli nismo počeli.« So premožnejši obiskovalci iz rusko govorečih držav zdaj še pripravljeni vlagati na na- šem koncu sveta? V zadnjem času so po možnostih vlaganj spraševali bogatejši obisko- valci iz Ukrajine, ki zaradi dogajanja v domovini iščejo možnosti, kako bi svoj kapital vložili v drugih državah, tudi v Sloveniji. Vlagatelji iz Ru- ske federacije pa, kot opaža Šipec, iščejo rešitve, kako se rešiti premoženja v Evropski uniji. »Zaradi sankcij se jim zdi, da njihovo imetje ni več varno, zato marsikdo razmi- šlja o prodaji svojih naložb.« Sta to naredila tudi ruski mili- jarder Sergey Katsiev in njegova soproga Ljudmila? Od sredine februarja namreč v sodnem re- gistru nista več navedena kot lastnika družbe SLKI, ki ima v lasti Grand hotel Rogaška, ho- tela Strossmayer in Styria ter bazenski kompleks Rogaška riviera in velnes Vis Vita. Novi lastnik je neznani Alekszandr Gluzs z naslovom stalnega pre- bivališča v Budimpešti. Na informativni tabli na gradbišču je kot investitor navedeno podjetje NIZ Inže- niring, ki ga je pred približno desetimi leti ustanovil Rolan Botsoev. Od leta 2020 je ura- dna lastnica podjetja NIZ Inže- nering družba B. R. Company z naslovom v Umagu. Kot di- rektor tega podjetja je naveden Botsoev. Prihodki obeh podje- tij znašajo le nekaj tisoč evrov, vsa leta poslujeta z izgubo, ka- pital NIZ Inženiringa je že od leta 2017 negativen, kar pome- ni, da je plačilno nesposoben. Leta 2019 je bilo rečeno, da bo hotel, ki ga je začelo gradi- ti podjetje Remont, zgrajen v dveh letih, stal naj bi 15 milijo- nov evrov. Remont je čez nekaj mesecev, ko je stavbo zgradil do prve plošče, ustavil gradnjo, saj mu vlagatelj dela ni več pla- čeval. V tem celjskem gradbin- cu so dejali, da naj bi jim Rusi grozili s tožbo, ker da jih je za- radi ustavitve gradnje oškodo- val. Remont je na sodišče vložil izvršbo za plačilo del, ki ga NIZ Inženiring ni poravnal, neura- dno naj bi šlo za malo več kot sto tisoč evrov. Kot je razvidno z informativne table na gradbi- šču, je gradnjo apartmajskega hotela zdaj prevzelo podjetje Međimurje graditeljstvo iz hr- vaškega Čakovca. »Eno najlepših mest na svetu« Kaj o Rogaški Slatini pravijo turisti in kaj o izkušnjah z rusko govorečimi gosti pravijo slatinski podjetniki in tamkajšnji občani? Turistki Darina in Adina iz Kazahstana: Rogaška je eno najlepših mest na svetu. Pred sedmimi leti sva oglas zanjo prvič videli na spletu, od takrat se redno vračava v ta kraj. Navdušujejo naju lepa narava, svež zrak, prijazni ljudje in kakovostne storitve. V tem kraju najraje ostaneva vsaj dva tedna, dneve v Sloveniji izkoristiva za zdravstvene terapije, pohode in sprehode. Doslej sva obiskali prestolnico in nekaj okoliških mest, a tudi mesta v sosednji Italiji. Potovanje iz Kazahstana je trajalo približno 12 ur, najprej sva leteli do Frankfurta, nato sva presedli na letalo za Zagreb, od tam pa sva v Rogaško potovali z avtomobilom. Za dopust sva odšteli približno pet tisoč evrov na osebo.« Spet pozitivno poslovanje Manjši prihod obiskovalcev iz Rusije in Ukrajine so ob- čutili tudi v Medical centru Rogaška, kjer opravljajo raz- lične specialistične preglede in storitve. Ker so prihodki centra v letih 2020 in 2021 upadli, so začeli privabljati več domačih gostov, svoj nabor storitev pa so razširili še na stomatologijo, proktologijo in ortopedijo. Leta 2018 so v omenjenem centru med samoplačniki prevladovali tujci, in sicer državljani Rusije, Ukrajine, Kazahstana in Azerbajdžana. Vodja marketinga Uroš Ki- drič je pojasnil, da se je v zadnjem času povečal delež slovenskih samoplačniških gostov, ki predstavljajo 60 odstotkov, med tujimi gosti pa prevladujejo Kazahstanci, Azerbajdžanci, Avstrijci, v manjšem obsegu se za njihove storitve odločajo Rusi in Ukrajinci. Kidrič je še dejal, da so se zaradi manjšega obiska turistov iz rusko govorečih držav v letih 2020 in 2021 zmanjšali prihodki poslovanja, Medical center je takrat beležil izgubo. Lansko leto je bilo bolj uspešno, prihodki so bili večji in zaključili so ga s pozitivnim poslovnim rezultatom. Novi TEDNIK št. 13 30. 3. 2023  COLOR CMYK stran 14 14 Št. 13, 30. marec 2023 KRONIKA Kriminalistična preiskava okoliščin požara na Celjskem sejmu še ni končana Storilci še niso znani, požar ne bo okrnil sejemskega dogajanja Kriminalisti še vedno iščejo neznance, ki naj bi bili vpleteni v nastanek požara v znanem celjskem gostinskem lokalu na območju Celjskega sejma. V tem lokalu naj bi januarja devet oseb napadlo var- nostnike. Policija zaenkrat ne potrjuje govoric, da bi lahko bila dogodka povezana. Škoda, ki jo je požar povzročil družbi Celjski sejem, ki je v tem primeru najemodajalka oziroma lastnica prostorov, naj bi bila izredno visoka. O točni višini je še prezgodaj govoriti, naj bi znašala več sto tisoč evrov. SIMONA ŠOLINIČ Do požara je prišlo v noči na pretekli petek. Iz prostorov gostinskega lokala se je razširil na streho in bližnjo tako ime- novano Modro dvorano Celj- skega sejma. Gasilo ga je več deset gasilcev iz Celja, Škofje vasi, z Ostrožnega, Ljubečne, iz Trnovelj, s T eharij in z Lopa- te. Kriminalisti so ogled kraja lahko opravili po končanem posredovanju gasilcev in s Po- licijske uprave Celje so že kma- lu po ogledu uradno sporoči- li, da so okoliščine nastanka požara sumljive: »Z ogledom kraja in zbiranjem obvestil je bilo ugotovljeno, da je najver- jetneje vzrok požara kaznivo dejanje. Policisti in kriminalisti intenzivno zbirajo obvestila in dokaze ter preverjajo okolišči- kako bo z najemom lokala glede na dogodek, izvršni di- rektor družbe Celjski sejem Robert Otorepec odgovarja, da je prezgodaj, da bi govorili o tem in da bodo o tem od- ločali, ko bo kriminalistična preiskava končana. Tudi o obnovi bo več in- formacij znanih v naslednjih dneh. Prostore, stavbo in ce- lotno konstrukcijo mora po- gledati statik in oceniti njeno stabilnost. Otorepec je za Novi tednik dejal, da je poškodova- na Modra dvorana, ki je del Kongresnega centra. »Gre za poškodbe strehe in stekel, tudi dim in saje so pustili svoje posledice. Poškodovane so tudi oprema in napeljave,« dodaja Otorepec. Ob tem poja- snjuje, da izvedba bližajočega se aprilskega Industrijskega sejma ni ogrožena. »Sejem zaradi tega dogod- ka ne bo okrnjen, saj bomo prostor za razstavljavce in spremljajoče prireditve sejma uredili v montažni dvorani. Pri dogovorih o možnih do- datnih lokacijah, če to ne bi bilo dovolj, sodelujemo tudi s celjskim ZPO,« še dodaja sogovornik. Januarja naj bi po neuradnih podatkih v istem lokalu skupina devetih oseb napadla varnostnike, jim grozila in jih poškodovala. Prav tako so storilci takrat poškodovali inventar na terasi lokala. Kmalu po dogodku so kriminalisti osu- mljene storilce prijeli in pri njih našli tudi več palic za napad, bokser, pištoli z naboji ter več električnih vodnikov, za katere obstaja sum, da so bili pridobljeni s kaznivim dejanjem. Kot je policija takrat uradno sporočila javnosti, naj bi osumljeni že lani napadli in hudo poškodovali 30-letnega moškega, dva od njih sta osumljena še ropa novembra, ko naj bi na Mariborski cesti v Celju napadla 23-letnega moškega ter mu ukradla denarnico, vendar lanski primeri naj ne bi bili povezani z omenjenim lokalom, kjer je zdaj zagorelo. Novi TEDNIK št. 13 30. 3. 2023  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 13, 30. marec 2023 V izvozno naravnanem podjetju Aplast d.o.o. iz Žalca iščemo izkušenega vodjo skladišča, ki se bo pridružil hitro rastoči skupini z več kot 200 zaposlenimi in 45-letno prisotnostjo na trgu. Pričakujemo: • najmanj 3 leta izkušenj z vodenjem skladišča vsaj 5 zaposlenih, • V. ali višjo stopnjo izobrazbe, • odlične komunikacijske in vodstvene spretnosti, • računalniško pismenost, • sposobnost upravljanja s časom in postavljanja prioritet. Več informacij: www.aplast.si. Prijave pošljite na zaposlitve@zagozen-aplast.si. Zaposlimo vodjo skladišča! Višina škode še ni znana, a naj bi bila zelo visoka. Tudi več sto tisoč evrov. lokala, ki je sicer v središču Celja. Sejemski dogodki ne bodo okrnjeni Škoda, ki je nastala zaradi požara na Celjskem sejmišču, je torej visoka. Na vprašanje, ne o sumu kaznivega dejanja, vendar zaradi interesa preiska- ve več podatkov trenutno ne moremo posredovati.« Zaenkrat tako ni jasno, za katero kaznivo dejanje gre, najverjetneje za požig ali povzročitev splošne ne- Gasilci so v noči na pretekli petek opravili požrtvovalno delo, da se ogenj ni razširil na druge dvorane in stavbe. V ponedeljek okoli 19. ure so morali policisti posredovati na glavni avtobusni postaji v Celju, kjer je prišlo do nasilništva. Mlajši moški, ki je prišel na avtobusno postajo v spremstvu ženske, je napadel 31-letnega moškega, ki je čakal na prevoz. Neznanec je moškega lažje poškodoval. Nasilnež in njegova spremljevalka sta po dogodku odšla po Mariborski cesti v smeri Vojnika. V omenjenem primeru policisti zbirajo obvestila o sumu kaznivega dejanja nasilništva. Novi stari odvetnik V zadevi Teš 6 na celjskem okrožnem sodišču, je le- -to sprejelo sklep, da bo prvoobtoženega, nekdanje- ga direktorja Teša Uroša Rotnika, vendarle po uradni dolžnosti zagovarjal njegov dosedanji odvetnik Mitja Jelenič Novak. Rotnik mu je februarja zaradi finančne stiske sicer preklical pooblastilo o zastopanju. Mitjo Jeleniča Novaka so imenovali na podlagi zako- na in na podlagi veljavne sodne prakse za primere, ko je obvezna obramba po zagovorniku. Ob tem je sodišče upoštevalo tudi razloge procesne ekonomije. Najprej je namreč za zagovornika po uradni dolžnosti imenovalo šentjursko odvetnico Petro Mavec, ki pa je zahtevala naj- manj šest mesecev za študij spisa, v katerem je več kot 20 tisoč listin in več kot 100 tisoč dokaznih predlogov. Rotnika je sicer sodišče sredi februarja začasno izločilo iz sojenja, na kar se je pritožil in zahteval, da ga po uradni dolžnosti zagovarja Jelenič Novak, a je sodišče najprej njegovo pritožbo zavrnilo. Obtožnica Rotniku in soobto- ženim očita sporno nabavo merilne tehnike in opravljanje nepotrebnih meritev za peti blok Teša. Poleg tega jim očita zlorabo položaja pri izbiri izvajalca za obnovo kotla petega bloka Teša in gradnjo šestega bloka. Vsi obtoženi so doslej krivdo zanikali, priznal jo je le pravni naslednik Alstoma, ameriško podjetje General Electric, ki je s Tešem ob tem sklenilo dogovor o poravnavi. Sodišče je nato na oktobrskem naroku ameriškemu velikanu naložilo plačilo 23 milijonov evrov denarne kazni, ki jo bo prejel držav- ni proračun, in plačilo sodnih stroškov v višini 50 tisoč evrov. (STA) Spet nesreče pri delu, ena tudi smrtna Pretekli teden smo poročali o številnih delovnih nezgodah, ki se dogajajo tudi na našem območju. Tudi ta teden jih je bilo več, ena se je končala tudi s smrtjo. Na območju Goričice pri Šentjurju se je pred dnevi pri delu na njivi z motokultivatorjem smrtno ponesrečil 75-letni moški. Umrl je na kraju dogodka, kriminalisti so tujo krivdo izključili. Minuli petek se je delovna nezgoda zgodila tudi v gozdu na šentjurskem območju. Na 69-letno žensko, ki je pomagala možu pri podiranju drevja v gozdu, je padlo večje drevo. Zaradi hudih poškodb so jo odpeljali v bolnišnico, kjer je ostala na zdravljenju. Na Rifniku se je hudo poškodoval traktorist. 50-letniku se je med vožnjo po strmini prevrnila prikolica, nato se je prevrnil še traktor. Delovna nezgoda se je zgodila tudi v Štorah. Tam se je pri čiščenju peči za taljenje kovin poškodoval 46-letni delavec, ki mu je spodrsnilo in je padel s petih metrov. Nesreča se je zgodila tudi v Mozirju. 64-letni voznik delovnega stroja je vozil po lokalni cesti, pri čemer je med vožnjo do delovnega stroja pristopil 30-letni pešec, ki je nameraval stopiti na stroj. Pešcu je spodrsnilo in je padel pod gosenico delovnega stroja, ki ga je poškodovala. Novi TEDNIK št. 13 31.03.2022  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 13, 31. marec 2022 JAVNO PODJETJE, d.o.o., Lava 2a, 3000 Celje JAVNO PODJETJE, d.o.o., Lava 2a, 3000 Celje ŠKOFJA VAS SLANCE ŠMARJETA PRI CELJU VRHE PREKORJE DOBROVA TRNOVLJE PRI CELJU TEHARJE BUKOVŽLAK PRAZNJENJA GREZNIC – april/maj  ,  ,  ,  ,  ,  ,  ,  ,  ,  ,  . LAHOVNA LOKROVEC varnosti. Pri preiskavi naj bi pomagali tudi posnetki vi- deonadzornih kamer. Naje- mniki omenjenega lokala so na spletnih omrežjih že pred dnevi objavili tudi posnetek neznanca, ki je poškodoval steklo njihovega drugega Na postaji poškodoval moškega Novi TEDNIK št. 13 30. 3. 2023  COLOR CMYK stran 15 15 Št. 13, 30. marec 2023 ŠPORT V polfi nalu je imela najbolj- ši statistični učinek Ana Nuša Anžič, ki se je zaustavila pri 13 točkah ob stoodstotnem metu iz igre. Točko več je dosegla Mojca Jelenc, trener Damir Grgić pa je ob visokem vodstvu pametno razporejal igralni čas, da so dekleta pri- hranila čim več moči za ne- deljsko bitko. Grgić sanja o Podgorici Vodstvo lige Waba je orga- nizacijo zaključnega turnir- ja zaupalo ŽKK Budućnost Bemax, ki je bil v zadnjem desetletju še petič gostitelj sklepnega dejanja 22. sezone mednarodnega tekmovanja. Ta združuje najboljše klube z območja nekdanje Jugosla- vije in klube iz drugih držav, ki v ligi igrajo s posebnim po- vabilom. Celjski klub je edini, ki je odigral vseh 22 sezon. Na turnirju najboljše četveri- ce je nastopil že štirinajstič. Imel bi še en nastop več, toda leta 2020 je bila sezona zara- di znanih omejitev končana po rednem delu lige. Prvič je slavil leta 2002 v Šibeniku, ko je ekipo vodil trener Gojko Žvižaj, kapetanka pa je bila Alenka Potočnik, ki se je ka- sneje poročila z rokometnim vratarjem Alešem Anžičem. Njuna hči Ana Nuša je zdaj ena vidnejših mladih sloven- skih košarkaric. Naslednje tri naslove je celjski klub osvojil v Podgorici, ko je bil trener Damir Grgić. Leta 2017 je bila kapetanka Shante Evans, lani in letos pa Maruša Seničar. ŽKK Cinkarna Celje je četrtič prvak Jadranske lige Vražje celjske košarkarice spet osvojile Podgorico Igralke Ženskega košarkarskega kluba Cinkarna Celje so spet prvakinje lige Waba. Na zaključnem turnirju v črnogorski prestolnici so najprej v polfi nalu ugnale srbsko Vojvodino iz Novega Sada s 86 : 57, v dramatičnem fi nalu pa so bile boljše od gostiteljic, košarkaric Budućnosti, s 66 : 64. Blaža Čeh, ki je dosegla odločilni koš sedem sekund pred koncem tekme, je zbrala 19 točk in je bila izbrana za MVP turnirja. DEAN ŠUSTER Izjemen koš Čehove Damir Grgić je najprej spregovoril pred kamero čr- nogorske televizije: »Česti- tam svojim igralkam, a tudi gostiteljem turnirja, saj je bila organizacija odlična. Bili smo priče pravemu prazni- ku košarke. Naslov prvakinj nam veliko pomeni. Ni lahko zmagati v tej dvorani. Morda je zmagala srečnejša ekipa.« Kasneje je poudaril: »Pred kar 3 tisoč navijači so naša dekleta ponovno pokazala svoj pravi značaj. Ženska košarka ima v Sloveniji lepo prihodnost. Zelo sem zadovoljen.« Celjanke so v fi nalu zadele kar trinajst trojk. »Izpostavil bi tudi, da nam sodniški kriterij ni šel na roko. Celotno tekmo smo se trudili, da bi se mu prilagodili. Dekleta so bila vztrajna, ko se je pokazala priložnost, so jo zgrabila z vsemi rokami. Bla- ži Čeh je uspel izjemen koš.« Čehova je v zadnji minuti za- dela le en prosti met in zniža- la zaostanek na točko. Ko so Črnogorke zapravile naslednji napad, je Blaža odbijala žogo čez celotno igrišče in prodor zaključila z zadetkom iz zah- tevnega položaja (64 : 65). Najboljši domači igralki Mariji Leković je preobrat preprečila Maruša Seničar, končni izid je postavila Simmonsova. Priznanje tudi za »Sofi« Šibeničanke so bile petkrat najboljše v Jadranski ligi, Ce- ljanke zdaj zaostajajo samo še za en naslov prvakinj. Bla- ža Čeh je bila najkoristnejša Obramba Cinkarne je bila v finalu odlična. V črnih dresih z leve stojita Lea Debeljak in Taylah Simmons. igralka na dveh zaključnih turnirjih zapovrstjo, v Slo- venskih Konjicah in Podgo- rici: »Bilo je naporno, tako fi zično kot psihično. Vse smo se podredile kolektivu. V Podgorici uživamo. Zaslu- ženo smo zmagale. V pravem trenutku sem ujela dobro pri- pravljenost. Prej sem se malo ›lovila‹. Ko je bilo treba, sem pokazala, kaj znam.« Za naj- boljšo mlado igralko sezone v ligi Waba je bila izbrana košarkarica Cinkarne Sophia Gbemuotor. »Zelo težko nam je. Naša dekleta si niso za- služila izgubiti na tak način. Dala so vse od sebe. Zaradi mladosti so delala napake, kar je razumljivo. Za poraz sem edini krivec,« je vso od- govornost nase prevzel trener Budućnosti Vladan Radović. Foto: liga Waba Mojca Jelenc, 20 let (14 + 5) Blaža Čeh, 19 let (6 + 19) Maruša Seničar, 25 let (8 + 0) Taylah Simmons, 25 let (9 + 15) Lea Debeljak, 21 let (7 + 4) Sophia Gbemuotor, 18 let (7 + 3) Lea Bartelme, 17 let (4 + 3) Ana Nuša Anžič, 18 let (13 + 8) Zoja Štirn, 18 let (8 + 1) Maja Uranker, 15 let Kim Žibert, 17 let Sara Loomis, 25 let (10 + 8) Igralke ŽKK Cinkarna Celje v Podgorici (v oklepajih so točke, dosežene proti Vojvodini in Budućnosti) S svojimi varovan- kami je zaplesal tudi trener Damir Grgić. V objemu sta se znašli Blaža Čeh, najkoristnejša igralka zaključnega turnirja (s številko 5), in Nigerijka s slovenskim potnim listom Jite Sophia Gbemuotor, ki je bila izbrana za najboljšo mlado igralko sezone v ligi Waba. Novi TEDNIK št. 13 30. 3. 2023  COLOR CMYK stran 16 16 Št. 13, 30. marec 2023 ŠPORT »Že vrsto let mi stojite ob strani in mi pomagate tako ali drugače. Najprej bi se zahva- lila svoji družini. Za mojim partnerjem sta dve zelo na- porni leti,« je Gloria Kotnik poudarila v nagovoru. Sezona je vsebovala vse Med prvimi gosti je bil celj- ski župan Matija Kovač, ki ji je izročil velik šopek rož in ji zaželel veliko sreče na špor- tnih toriščih ter v knežjem mestu. Za 33-letno Glorio so štiri udeležbe na olimpijskih igrah, v Vancouvru leta 2010, Sočiju leta 2014, Pjongčangu leta 2018 in nazadnje v Pekin- gu, kjer se je »ponovno rodi- la«. O zadnji sezoni v svetov- nem pokalu je dejala: »Bila je zelo posebna. Vsebovala je pravzaprav vse, od ›super‹ začetka, premierne zmage v svetovnem pokalu, prevzema vodilnega položaja v sku- pnem seštevku svetovnega pokala do nesrečnega nada- ljevanja in poškodbe kolena. Zaradi poškodbe sem sicer morala izpustiti nekaj tekem, Kragolnik tretji v Visokem Najboljši slovenski biljardist zadnjih let, član BK Celje Denis Kragolnik, se je udeležil tekmovanja Balkan pool tour v Visokem. Gre za enega v nizu najmočnejših tur- nirjev v regiji, ki vsako leto privabi najboljše igralce iz celotne Evrope. Kragolnik je v konkurenci 206 igralcev iz sedemnajstih držav navdušil s prebojem – skozi štiri kroge kvalifikacij – v glavni del turnirja: »Po prvem delu tekmovanja sem bil samozavesten, saj sem nekatere dvomljivce presenetil že z uvrstitvijo v izločilne boje, a sem vedel, da še nisem pokazal vsega, kar zmorem.« Nadaljeval je z odličnimi predstavami in se s tremi zmagami zapovrstjo uvrstil v prestižno druž- bo štirih najboljših. »Odkar igram biljard, je bila moja želja uvrstitev med tiste najboljše in vedel sem, da mi trenutna pripravljenost to dopušča.« Žal je bil v polfinalu turnirja v Bosni in Hercegovini previsoka ovira Nizozemec Niels Feijen, večkratni svetovni in evropski prvak, ki je ravno proti našemu najboljšemu biljardistu pokazal brezhibno igro. Tako se je Kragolnik moral zadovoljiti s tretjim mestom: »Ponosen sem na uvrstitev in igro, ki sem jo prikazal. Ta uspeh je nagrada za vložen trud in potrditev dosedanjega dela. Seveda cilj ostaja preboj med najboljše biljardiste na svetu oziroma uvrstitev na svetovno prvenstvo.« Kragolnik je nato v ljubljanski biljardnici Direkt zmagal na državnem prvenstvu v disciplini 14+1. DŠ Premalo za prosti program Celjska umetnostna drsalka Daša Grm je kratki program na svetovnem prvenstvu v japonski Saitami končala na 33. mestu. Ostala je brez nastopa v prostem programu. V njem je imelo pravico nastopa 24 tekmovalk. 31-letna Grmova je na letošnjem prvenstvu stare celine v finskem Espooju zasedla 21. mesto. To je bil njen jubilejni deseti nastop na evropskih prvenstvih. DŠ Štajerska se veseli na Gorenjskem Državno prvenstvo za smučarje v slalomu in veleslalomu v starostnih kategorijah U14 in U16 je bilo v Kranjski Gori. Za prestižna naslova se je pomerilo 200 tekmovalcev iz vseh slovenskih smučarskih klubov. Odlično sta se odrezala dva smučarja s celjskega območja. Predstavnik Alpske šole Filip Prosenak iz Tepanja je v kategoriji U14 osvojil dve medalji. V slalomu je postal državni prvak, v veleslalomu je bil drugi. Prav tako si je laskavi naslov državnega prvaka s prvim me- stom v veleslalomu izbojeval Gašper Macuh iz Vitanja, otrok Alpske šole, zdaj pa član SK Celje. DŠ, foto: AŠ Veliko slavje že v soboto? Igralke Ženskega nogometnega kluba Celje v finalu dr- žavnega prvenstva v futsalu vodijo z 2 : 0 v zmagah. V petek so bile v Spodnjem Dupleku boljše od Slovenskih goric s 4 : 3, potem ko so zaostajale s 3 : 1. Izkazala se je ka- petanka Anja Ložar (zaradi kartonov ni smela igrati Sergeja Kos), ki je dosegla dva gola. Po enega sta dodali Tjaša Alegro in Vanesa Kozina. Tretji, upajmo, da zadnji, obračun bo v soboto (16.00) v Kajuhovi dvorani. DŠ Deskarka Gloria Kotnik ima še veliko načrtov na svoji športni poti »Nameravam vztrajati do naslednjih olimpijskih iger« Gloria Kotnik, velenjska deskarka, ki živi v Celju, je po koncu sezone pripravila sprejem v celjskem hotelu, kjer se je zahvalila vsem, ki so jo podpirali in ji bodo nudili pomoč tudi v prihodnje. DEAN ŠUSTER »V naslednji sezoni se želim vmešati v boj za najvišja mesta, tudi v skupnem seštevku svetovnega pokala.« a vedno poskušam na stvari gledati pozitivno, zato sem vesela, da so vezi ostale cele in da sem še pred koncem se- zone uspela ujeti tekmovalni ritem ter sem sezono končala z dobrimi občutki.« Najprej telesna priprava Gloria je prepričana, da lahko še veliko pokaže v merjenju s svetovno kon- kurenco: »Motivov za nada- ljevanje športne poti mi ne manjka, imam še kar nekaj neizpolnjenih ciljev, a tudi moje deskanje je bilo v za- dnjem obdobju resnično na vrhunski ravni.« Olimpijske igre bodo leta 2026 v Milanu in Cortini. »Zagotovo je med mojimi cilji tudi nastop na naslednjih olimpijskih igrah,« pravi Gloria, ki je spočita in polna energije. »Toda takoj po koncu letošnje tekmoval- ne sezone sem se že začela pripravljati na novo sezono. S trenerjem za telesno pripravo Sašem Pistotnikom trenutno skušava nadoknaditi zamu- jeno zaradi poškodbe, prav tako želim telesno pripra- vljenost za naslednjo sezono dvigniti na še višjo raven.« S sinom na tekme Rojstvo sina Maja, osvojitev bronaste olimpijske medalje, prva zmaga v svetovnem po- kalu in številna priznanja, predvsem prejem Bloudkove nagrade, so ji vlili ogromno pozitivnih sokov. »V nasle- dnji sezoni se zagotovo že- lim vmešati v boj za najvišja mesta, tudi v skupnem se- števku svetovnega pokala. To sem nakazala že letos, a mi je poškodba te načrte žal preprečila.« Sledil bo še sestanek s trenerjem Acom Sitarjem, a zaenkrat z Glorio podrobnosti nista želela raz- kriti. »Za naslednjo sezono večjih sprememb glede opre- me ne načrtujem, bo pa nekaj organizacijskih sprememb, da bom lahko tekmovala še bolj sproščeno. V prvi vrsti sem mama, zato si želim, da bi lahko sin čim večkrat od- potoval z mano,« je priznala Gloria ob zavedanju, da bosta sreča in zadovoljstvo terjala malo več logističnega truda. A se bo Željko že potrudil … Foto: ROŽLE KOT Glorii Kotnik je čestital tudi celjski župan Matija Kovač. Denis Kragolnik je bil zelo zado- voljen z uvrstitvijo v polfinale turnirja v Visokem. Državni prvak in podprvak Filip Prosenak (desno) in državni prvak v veleslalomu Gašper Macuh. Anja Ložar (s številko 7) je v Spodnjem Dupleku prevzela vlogo ka- petanke, dosegla dva gola in se tako veselila s soigralkami. (Foto: SHERPA) Novi TEDNIK št. 13 30. 3. 2023  COLOR CMYK stran 17 17 Št. 13, 30. marec 2023 ŠPORT V Istanbulu je bilo sedmo balkansko atletsko prven- stvo za veterane. Osemnajst slovenskih atle- tinj in atletov je osvojilo 34 medalj. Med tistimi, ki so izstopali, je bil tudi Celjan Marko Božiček, ki je zbral tri zlate medalje (400 m, 60 m z ovirami, štafeta 4x200 m) in eno bronasto (200 m). Drugi predstavnik celjskega Kladi- varja Damjan Gril je zmagal v skoku s palico. Božiček bo že jutri nastopil na svetovnem prvenstvu v poljskem Toru- nu, kjer bo v starostni kate- goriji 60+ tekmoval v teku na 60 m z ovirami. DŠ Štiri medalje naših Državno prvenstvo v judu je bilo v Hočah. Predstavniki celjskih klubov so osvojili pet medalj. Državna prvakinja je postala Nika Tomc v kategoriji do 75 kg. Drugi so bili Arabela Kostanjevec do 48 kg, Leila Mazouzi do 63 kg in Urh Ogrizek do 73 kg. Vsi so predstavniki Judo kluba Sankaku Z´dežele Celje. Tara Janjić, predstavnica JK Iva Reye, je bila tretja v kategoriji nad 78 kg. DŠ Celjski rokometaši so na- mreč v prvem delu prvenstva v Trebnjem izgubili z 31 : 20, kar ni načelo njihove samoza- vesti. Na vrhu lestvice imajo dve točki več od najhujših tekmecev. Vstopnic vsak dan manj Vodstvo Rokometnega klu- ba Celje Pivovarna Laško je predstavilo načrt za petko- vo bitko s Trimom, obenem je sporočilo novi imeni za naslednjo sezono. Po Roku Zaponšku in Gregi Krečiču sta to 23-letni levi zunanji napadalec Uroš Miličević, še član Ribnice, in 21-letni Nik Ćirović, organizator igre, ki je bil posojen Ormožu. Di- rektor kluba Miroslav Be- nicky je dejal: »Nik Ćirović je igralec, ki se vrača domov. V zadnjih dveh sezonah je v dresu Ormoža naredil korak naprej. To potrjujejo tudi sta- tistični podatki. Je eden naj- boljših strelcev državnega prvenstva. Vrača se v znano okolje.« Glede derbija je Be- nicky dodal: »Veseli me, da za tekmo državnega prvenstva vlada tolikšno zanimanje. Iz dneva v dan je vstopnic manj. Pred nami je zelo pomembna tekma. Naša prednost pred Trimom je majhna. Upam, da bo konec obračuna srečen za nas.« Večkrat gledali trebanjsko tekmo »Uroš Miličević bo okrepil našo zunanjo napadalno vr- sto. Po prihodu iz Ljubljane v Ribnico je že okusil slast igranja tudi v evropskem tek- movanju. Gre za igralca, ki je Konec na svojem ledu Hitrostna drsalca Tibor Komerički in Dina Špan iz Drsal- nega kluba Celje sta se udeležila tekmovanja, na katerem so se pomerili najboljši mladinci in mladinke iz tekmoval- ne serije Danubia (vzhodna Evropa) in tekmovalne serije Star class (zahodna Evropa). Španova je v Torinu v skupni razvrstitvi pristala na 40. me- stu in Komerički na 37. Vsi hitrostni drsalci celjskega kluba bodo sezono končali na domačem ledu v sklopu tekem Alpe Jadran. Državno prvenstvo in fi nalna tekma mednarodne- ga tekmovanja bosta v soboto in nedeljo v Ledeni dvorani v celjskem mestnem parku. Dvodnevnega mednarodnega tekmovanja se bo udeležilo 160 hitrostnih drsalcev iz desetih evropskih držav in iz štirinajstih klubov za hitrostno drsanje na kratke proge. DŠ Celjske kegljačice so v za- dnjem krogu 1. slovenske lige s 7 : 1 v gosteh premagale eki- po Impola. Po razburljivih razpletih na drugih igriščih so na lestvici s petega skočile na tretje mesto in so se kljub vsem težavam, ki jih pestijo, uvrstile v evropsko tekmovanje. Pravico nastopa imajo v pokalu NBC. »Srčno smo želele pokazati in do- kazati, da še znamo podirati keglje,« je povedala kapetan- ka Anja Kozmus. Imela je najboljše povprečje dosežkov od vseh igralk v ligi. Sledilo bo posamično državno prven- stvo v Brežicah in Litiji, usoda celjskega kegljaškega kluba pa še ni znana. Jožica Šeško, Mira Grobelnik, Anja Kozmus in druge so dokazale, da bi na njih še lahko računali. Zdaj je na potezi vodstvo kluba. DŠ Bo privlačnost dvoboja pritegnila več tisoč gledalcev? Petkov večer lahko zasenči tekme lige prvakov Rokometaši Celja Pivovarne Laško so le za korak, a zelo dolg korak oddaljeni od novega naslova državnih prvakov. Jutri se bodo spopadli s tekmeci iz Trebnjega. Obračun se bo v dvorani Zlatorog začel ob 18. uri. Dodatno privlačnost mu daje izid prve tekme. DEAN ŠUSTER Gal Marguč (desno) je pozdravil novinca v klubu Uroša Miličevića (v sredini) in Nika Ćirovića. (Foto: DŠ) tako v napadu kot v obrambi zelo pomemben za ekipo. Celjsko moštvo bo zanj nov korak in prepričan sem, da bo svoj talent uspešno razvijal še naprej,« je o 199 centimetrov visokem igralcu povedal Be- nicky. Trener Alem Toskić je dodal: »Vsi v klubu smo zelo zadovoljni, da smo dobili tako kakovostna igralca. Za sabo imata zelo dobri sezoni. Po- kazala sta, da sta igralca, na katera se lahko v prihodnosti resno računa. Veseli nas, da sta izbrala naš klub. Nik in Uroš bosta dodana vrednost naše- ga moštva.« Kolikokrat so si »pivovarji« ogledali posnetek novembrske tekme v Treb- njem? »Po vrnitvi v Celje smo si jo ogledali dvakrat, ponovno smo nekaj delov videli v po- nedeljek. Novembra smo bili sredi napornega ritma tekem, nizali smo dobre predstave v ligi prvakov, nato smo izgubi- li z Elverumom, kar je očitno vplivalo na našo predstavo v Trebnjem. Osredotočeni mo- ramo biti nase, konec koncev smo Barcelono držali v šahu do zadnje minute,« je izposta- vil izkušeni Žiga Mlakar. Celjanke tretje v državnem prvenstvu Anja Kozmus, kapetanka Celjank, je bila najboljša igralka 1. slovenske lige. (Foto: SHERPA) Božiček s štirimi medaljami Marko Božiček in Damjan Gril (Foto: osebni arhiv) Novi TEDNIK št. 13 30. 3. 2023   COLOR CMYK stran 18 18 Št. 13, 30. marec 2023 NAPOVEDNIK/INFORMACIJE Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Barbara Furman, Janja Intihar, Špela Ožir, Eva Rudman, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni- ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Mesečna naročnina je 13,71 EUR (4 izvodi) oz. 17,16 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 363,96 EUR. Številka transakcijskega računa pri NOVA KBM: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si Poštenost, delo in trpljenje tvoje bilo je življenje. Vse življenje trdo si garal, vse za dom in družino si dal. Sledi za tabo ostale so povsod od tvojih pridnih rok. Nastala je velika praznina in huda bolečina. A v srcih naših boš živel, nikdar od nas ne boš odšel. ZAHVALA Zapustil nas je naš dragi ata, dedi, pradedi, stric in dobri sosed JOŽEF PILKO po domače Marželinov Jožek iz Vršne vasi 22, Zibika (16. 3. 1930–6. 3. 2023) Ob boleči izgubi se iz srca zahvaljujemo vsem sorodni- kom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena pisna in ustna sožalja, za vso pomoč, darovano cvetje, sveče, svete maše, besede tolažbe in tople stiske rok. Hvala urološkemu oddelku Splošne bolnišnice Celje ter ose- bju Zdravstvenega doma Šmarje pri Jelšah, še posebej Blanki Jug, dr. med., in patronažni sestri gospe Marjani za vso skrb in nego na domu. Posebna zahvala Lovski družini Pristava za organizacijo pogrebnega slovesa, pra- porščakom, rogistom za odigrane žalostinke in drugim društvom. Zahvala velja tudi družinama Vahen in Pušnik ter Emici za molitev in župniku Damjanu Ratajcu za sveto mašo in besede slovesa. Hvala govornikoma Srečku Gob- cu in predsedniku Lovske družine Pristava za poslovilni govor ob odprtem grobu, pevcem skupine Eros za gan- ljivo odpete žalostinke in spremljavo pri sveti maši. Vsa zahvala tudi pogrebni službi Gekott za spoštljivo slovo. Dragi ati in dedi, iskrena in srčna hvala za ljubezen in življenje, ki smo ju delili s teboj na tej zemeljski poti. Hvala ti za vso dobroto. Hvala vsem, ki so dragega ata, dedija in pradedija v toli- kšnem številu pospremili na njegovo zadnjo pot, ga spo- štovali in imeli radi. V globoki žalosti: njegovi najdražji. P STANOVANJE KUPIM MANJŠO hišo v Celju kupim. Telefon 051 229- 575. 210 STROJI PRODAM ČELNI »nakladač« za traktor Universal, čel- no hidravliko za traktor Lamborghini in hidravlični dvig za Sip Spider 350, vse novo, prodam. Telefon 030 786-780. p TRAKTORSKI plato, hidravlični, nov, ugodno prodam. Telefon 031 612-160. 214 ŽE 20 LET OHRANJAMO ČISTO VODO ZA PRIHODNJE RODOVE URADNE URE PONEDELJEK in SREDA: 8.00–10.00 in 11.00–14.00 PETEK: 8.00–10.00 in 11.00–13.00 info@vo-ka-celje.si (03) 42 50 300 Poroke Žalec Poročila sta se: Katarina MAGAJNE iz Žalca in Matija KOZMUS iz Celja. TRAKTOR Fiat, dizel, plug, kiper prikolico in okopalnik za muto, okrogli priklop, prodam. Telefon 070 612-705. 218 PNEVMATSKO dvoredno sejalnico Olt, odlično ohranjeno, rotacijsko brano, širina 2,5 m, in klinasto brano, 3 m, ugodno prodam. Telefon 031 609-043. 219 POSEST ODDAM V NEOKRNJENI naravi oddam zemljo za vrtič- karstvo in z izvirom vode za namakanje. Oddam tudi hišo za krajše ali daljše ob- dobje. Telefon 041 250-812. 203 ŽIVALI PRODAM KOKOŠI nesnice jarkice, rjave in grahaste bar- ve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p D O G O D K I V O S R E D N J I K N J I Ž N I C I C E L J E PONEDELJEK, 3. april, ob 17.30 ŠTUDIJSKA ČITALNICA Gruzija in Armenija Potopisno predavanje Zorana Furmana V okviru Univerze za tretje življenjske obdobje. SREDA, 5. april, ob 17.00 KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU Velikonočna ustvarjalna delavnica Delavnico bo vodila Majda Pestivšek. Primerno za otroke od 4. do 7. leta starosti. PONEDELJEK, 3. april, ob 11.00 RAZSTAVNI PROSTOR PRITLIČJE Odprtje fotografske razstave ob 25. obletnici delovanja slovenskega društva HOSPIC Razstava bo na ogled do 3. maja. Kulturne prireditve ČETRTEK, 30. 3. 18.00 Kulturni center Laško Zadrega nad zadrego Veseloigra v treh dejanjih, KD Miklavž 18.00 Občinska knjižnica Prebold Zvezdica Zaspanka V izvedbi gledališke skupine Pika na i iz Griž 18.00 Grad Podsreda Igrače Hermana Lisjaka Odprtje razstave 19.00 Galerija Velenje Odtenki temine Odprtje razstave Cvetke Hojnik 19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec Igor in Zlati zvoki Koncert ob 30-letnici delovanja 19.30 Glasbena šola Velenje 6. mednarodno tekmovanje Društva harfi stv Slovenije Otvoritveni koncert 20.00 Dom kulture Slovenske Konjice Zdrava pamet Monokomedija Nika Škrleca PETEK, 31. 3. 17.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Juri Muri v Afriki pleše Predstava Plesnega teatra Ljubljana 19.00 Celjska kulturnica Smeškov petkov večer – Likovni svet Mihaila Lišanina Otvoritvena slovesnost 19.00 Celjski mladinski center Razredni sovražnik Gledališka predstava 20.00 Mladinski center Žalec Čudni cajti Stand up Marka Žerjala SOBOTA, 1. 4. 17.00 Gledališče Celje Johanna Spri: Heidi Predstava 17.00 Antika Knjigarna Celje Bori ZZ: Lockdown modeli Odprtje razstave 19.30 Kulturni dom Škofja vas Tone Partljič: Slikar na vasi Komedija v izvedbi dramske skupine KUD bratov Dobrotinšek Škofja vas NEDELJA, 2. 4. 17.00 Dom krajanov Vrbje Glasbeno poetični večer Skupina Grešni kozli, zamejski Slovenci iz Trsta 17.00 Dom kulture Velenje Kar v vrsto, prosim KPD Josip Klavtižar Krajnska gora 19.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Strast, dojenček in rompompom Avtorska komedija Vida Valiča PONEDELJEK, 3. 4. 19.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Utrinki s podeželja Odprtje razstave likovnih del Jožeta Kovača 19.00 Dom kulture Velenje Otroci s postaje Zoom Glasbena komedija dijakov ŠCV 19.19 Knjižnica Velenje Podobe narave in volje duha Spominska razstava del Franca Avberška, naslikanih z usti, ob 20-letnici Linos kluba Velenje TOREK, 4. 4. 10.30 Knjižnica Velenje Barvitost življenja Odprtje likovne razstave učencev CVIU Velenje 17.00 Vila Bianca Velenje Ikone Odprtje razstave članov Društva šaleških likovnikov 19.30 Občinska knjižnica Žalec Utrip domoznanstva: Predstavitev slikanice Fanny: Pesnica neizjokanih solz Ob njeni 170-letnici smrti SREDA, 5. 4. 19.30 Stolnica sv. Danijela Celje Koncert Celjskega godalnega orkestra Solistka Inez Osina Rueas Druge prireditve ČETRTEK, 30. 3. 17.00 Knežji dvor Celje Skrb za čebelnjak in druge medovite rastline Predavanje Štefanije Kos Zidar 18.00 Muzej usnjarstva na Slovenskem Šoštanj Klepet pod pustim gradom Gost večera Janez Erhart 18.00 Kulturni center Rogaška Slatina Glasba je moj jezik Dobrodelni koncert Dijaške skupnosti Šolskega centra Rogaška Slatina 19.19 Knjižnica Velenje Velemesta ameriškega vzhoda – blues za Ameriko Predavanje Darka Sagmeistra PETEK, 31. 3. 9.00 Hiša generacij Laško Pletenje butaric Delavnica 17.00 Gasilski dom Škale Velikonočne delavnice 19.00 Dvorana Prebold Festival potic Zaključna prireditev s podelitvijo priznanj SOBOTA, 1. 4. 8.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica Velenje Velikonočni običaji: izdelava snopov Spremljevalni program na mestni tržnici 9.00 do 12.00 Dvorana Prebold Festival potic Razstava 9.00 do 13.00 Celjsko mestno jedro Velikonočna tržnica Gostja Marijana Merljak 10.00 Občinska knjižnica Prebold Velikonočna ustvarjalnica Z vami bo Irena Verbič. 10.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Sobotna ustvarjalna delavnica z Manjo Koren Kodele 10.00 Kulturni dom Gorenje Šmartno ob Paki Izdelava snopov in priprava velikonočnih jedi Delavnica 15.00 Medgeneracijski center Kozje Izdelava butaric 17.00 Fontana piv Zeleno zlato Žalec Odprtje nove sezone Fontane piv Zeleno zlato Koncert Klape Bunari in Blue Angel Gang NEDELJA, 2. 4. 12.00 MC Šmartno ob Paki – prireditveni prostor Motozbor z blagoslovom PONEDELJEK, 3. 4. 10.00 Dvorana Centra Nova Velenje Zaplešimo v pomlad Plesna delavnica 17.30 Osrednja knjižnica Celje Gruzija in Armenija Potopisno predavanje Zorana Furmana 18.00 Kulturni dom pri Termah Zreče Prireditev športnik leta TOREK, 4. 4. 17.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Zaključek bralne značke za najmlajše: Beremo s sovico Znalko Glasbeno-pesniški dogodek Repki 17.00 Galerija Velenje Polsteni pirhi Praznična delavnica za mlade in odrasle 18.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Prireditev športnik leta 19.00 Knjižnica Laško Jaz grem – slovenska Jakobova pot Potopisno predavanje Valerije Jakop 19.19 Knjižnica Velenje Križ čez Nepal Potopisno predavanje Vikija Grošlja SREDA, 5. 4. 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Velikonočna ustvarjalna delavnica Delavnico bo vodila Majda Pestivšek 18.00 Hiša sadeži družbe Žalec Peka velikonočne potice Društvo podeželskih žena in MC Žalec 18.00 Narodni dom Celje O pomočeh in ozdravitvah po duhovni poti s pomočjo učenja Bruna Groeninga Uvodno informativno predavanje 18.00 Dom kulture Velenje Dobrodelni koncert Gimnazije Velenje Zbrane prostovoljne prispevke bodo namenili šolskemu skladu. Novi TEDNIK št. 13 30. 3. 2023  COLOR CMYK stran 19 19 Št. 13, 30. marec 2023 MALI OGLASI/INFORMACIJE ZAHVALA Ob boleči in mnogo prezgodnji izgubi dragega FRANCIJA VRBOVŠKA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem za izrečena sožalja, besede, stiske rok in objeme. Hvala za podarjeno cvetje, sveče, denarno pomoč in darove za svete maše. Zahvaljujemo se vsem prijateljem, ki ste z nesebično fi- nančno pomočjo pomagali Franciju v njegovem boju s to kruto boleznijo. Žal je bolezen bila močnejša, a vaša podpora nam je dala upanje in moč za naprej. Zahvaljujemo se gospodu župniku za lep pogrebni obred, Okroglim muzikantom za odigrano glasbo in skupini Eros za odpete pesmi ter besede ob slovesu. Hvala vsem, ki ste se v tako velikem številu poslovili od Francija in ga pospremili k poslednjemu počitku. Hvala zdravstveno-negovalnemu osebju gastro oddelka in oddelka za abdominalno kirurgijo Splošne bolnišnice Celje za oskrbo, pomoč in lajšanje bolečin v zadnjih dneh. Iskrena hvala Marku Mastnaku za pomoč pri organizaciji pogrebne slovesnosti. Hvala vsem, ki ste bili del njegovega življenja, ki ste ga imeli radi in ste ga spoštovali. Ohranite ga v spominu in v svojih srcih. Zelo ga bomo pogrešali. Z iskreno hvaležnostjo: žalujoči vsi njegovi. p Utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. Ostale so sledi povsod od dela tvojih pridnih rok. V SPOMIN Minilo je eno leto, kar nas je zapustil naš dragi mož, ati, dedi, brat, stric MARTIN KUMER iz Pečovnika pri Celju (31. 7. 1948–30. 3. 2022) Zahvaljujemo se vsem, ki ga ohranjate v spominu in obiskujete njegov grob. Vsi njegovi 212 Ni se ti uspelo posloviti, morala čez noč od nas si iti. Morda že kmalu srečamo se spet čez leto, dve, morda čez mnogo let. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, matere in stare mame SONJE REZAR iz Trnovelj pri Celju (12. 5. 1938–14. 3. 2023) se zahvaljujemo vsem, ki ste jo skupaj z nami pospremili na njeni zadnji poti in nam stali ob strani. Hvala gospodu župniku Janku Ivančiču in gospodu župniku Antonu Per- gerju za darovano sveto mašo in opravljen cerkveni po- grebni obred. Iskrena hvala cerkvenemu pevskemu zboru župnije Ljubečna, pogrebni službi Raj, duetu Franju in Marini, govornici Karlini in gospe Anici Pavlič za molitve. Hvala za vsa izražena sožalja ter za darovane svete maše, cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste se udeležili molitev. Iskrena hvala vsem in vsakemu posebej. Bog vam povrni! Žalujoči: mož Martin, sin Miro z ženo, vnuki Tadej, Zala in Matevž in ostalo sorodstvo 221 Življenje niso dnevi, ki so minili, temveč dnevi, ki smo si jih zapomnili. (Paulenko) V SPOMIN MARKO PEKLAR (1965–2023) iz Sedraža nad Laškim In tako smo s teboj, dragi Marko, preživeli veliko težkih, še več pa dobrih dnevov, trenutkov … kot sodelavci in hkrati dobri prijatelji. Naj ti bo nova pot onkraj mavrice posuta z novimi radostmi in s stvarmi, za katerimi si celo življenje na zemlji hrepenel. V spomin Marku – člani društva Laških pivovarjev p Srce več ne bije, tvoj dih je zastal, a v naših srcih boš za vedno ostal. ZAHVALA Za vedno nas je zapustil dragi mož, oče, dedek in brat DRAGO PODREBERŠEK iz Belovega 15, Laško (25. 9. 1952–14. 3. 2023) Ob boleči in nenadomestljivi izgubi moža, očeta, brata in dedija Draga Podreberška se iz dna srca zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in vsem, ki ste se udeležili pogreba, nam stali ob strani v teh težkih trenutkih, nam izrazili pisno in ustno sožalje ter darovali sveče in cvetje. Še posebej bi se zahvalili družinam Kan- dolf, Klopčič, Zajec in Brezovšek, ki ste nam v trenutku bo- lečine priskočile na pomoč. Zahvaljujemo se tudi Davorinu za nošenje žare, Jožetu in Janezu za nošenje križa in luči, govorniku Franciju, kaplanu Klemnu Jagru za opravljen obred, moškemu pevskemu zboru Sedraž, Rudarski godbi Hrastnik, gospodu Polancu za zaigrano Tišino, Planin- skemu društvu Dol, KS Sedraž, zvezi Možnar Laško, Biro opremi Žolnir, d. o. o., in sodelavcem ter vsem članom Rudarskega društva sv. Barbara Sedraž. Posebna zahvala tudi uniformiranim rudarjem društva in vsem uniformiranim članom sorodnih rudarskih društev ter Komunali Laško za spremstvo na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi, ki ga neskončno pogrešamo. 216 Razum nam pravi, da je ODREŠITEV, srce pa ne razume in boli. ZAHVALA Ob bolečem spoznanju, da bo naše življenje prazno brez ljube žene, mame, babice, prababice, tašče, sestre, botre in sestrične IRENE JESIH rojene Knez iz Harja pri Laškem (30. 8. 1951–20. 3. 2023) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom iz Harja, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, prejete darove in svete maše. Hvala gospodu župniku Iztoku Hanžiču za lepo opravljen obred, pogrebni službi Ko- munala Laško ter gospe Anici in gospe Faniki za nošenje križa in luči. Hvala gospe Veri Šolinc s pevci za odpete pesmi in po- slovilne besede. Hvala tudi osebju na dializnem oddelku SB Celje, UKC Ljubljana in prevozništvu Berginc. Hvala vsem, ki ste jo pospremili njeni zadnji poti ali jo imeli v teh dneh v mislih. Žalujoči: vsi njeni L 18 Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je … Tvoja ljubezen in dobrota ostajata vedno z nami, v naših srcih boš večno živela. ZAHVALA Ob boleči izgubi predrage mame, tašče, babice, prababice, sestre in tete FRANČIŠKE JOŠT iz Črešnjevca 7, Vojnik (28. 3. 1937–13. 3. 2023) se z žalostjo v srcu zahvaljujemo vsem sorodnikom, so- sedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za izražena sožalja ter darovano cvetje in svete maše. Zahvaljujemo se SB Celje – osebju gastro oddelka, še posebej gospe Šiblijevi, dr. med. Hvala gospodu Perger- ju za obiske na domu in lepo opravljen obred. Zahvala pevcem, pogrebni službi Raj in za odigrano žalostinko. Iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni 225 Smrti Celje Umrli so: Peter MIHELIN iz Celja, 68 let, Julijana KRALJ iz Pečovnika, 97 let, Franc KLINAR iz Starih Slemen, 72 let, Mirko UDRIH iz Šempe- tra, 66 let, Silvestra DEBELAK iz Latkove vasi, 92 let, Lju- dmila CONRADI iz Celja, 81 let, Maksimiljan ŠTRUKELJ iz Šentjurja, 81 let. Šentjur Umrla je: Marija Magda- lena JUG iz Šentjurja, 80 let. Laško Umrli so: Franc BRUMEC iz Laškega, 83 let, Drago PODRE- BERŠEK iz Belovega, 71 let, Anton GOTAR iz Laškega, 89 let, Piero VENIŠNIK iz Slatine v Rožni dolini, 71 let, Elizabe- ta SOJČ iz Laškega, 92 let. Žalec Umrla sta: Zofija NAHTI- GAL iz Gotovelj, 99 let, Viktor BALOH iz Kasaz, 85 let. KOKOŠI nesnice, v začetku nesnosti, prodamo in dostavimo. Kmetija Šraj, telefon 031 751-675. n DVA bikca simentalca in teličko simentalko, stari so od 10 do 15 dni, prodam. Telefon 070 250-441. 211 NESNICE rjave, grahaste, črne, pred nesno- stjo, prodamo. Brezplačna dostava po celotni Sloveniji. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KUPIM DEBELE, suhe krave in telice za zakol kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653- 286. p PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajer- ski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p BIKCE, mesni tip, težke 200 kg, ter krave in telice za zakol, kupim. Telefon 031 832- 520. 213 KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM OREHE, neluščene, ekološko pridelane, pro- dam. Telefon 041 980-145. 179 VINO teran, odlično, prodam. Pred prazniki dostavim na dom; tudi manjše količine. Telefon 041 614-862. p SENO v kockah, večjo količino, po 3,60 EUR, prodam. Telefon 041 763-765. 209 DOMAČE rdeče vino (šmarnica, jurka) in krompir za prašiče prodam. Telefon 041 238-142. 217 DOMAČE rdeče vino (jurka, izabela) prodam po 1 EUR/l. Telefon 031 251-363. 215 RDEČE vino jurka, neškropljeno, dobra ka- kovost, Laško, prodam. Telefon 041 225- 211. 224 OSTALO PRODAM SLOVENSKA bukova drva, na paleti dolžine 25, 33, 50 cm, možna dostava, prodam. Telefon 031 625-479. p SENO v rinfuzi prodam ali menjam za drva. Prodam tudi pašnega pastirja. Telefon 068 626-816. 201 AVTOMOBILSKO prikolico, nosilnost 750 kg, domače izdelave, registrirano do 1. 5. 2025, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 739-590. 202 KOKOŠI, mlade rjave in bele nesnice jarkice, prodajamo od 5. 4. 2023 naprej na far- mi Zg. Roje, Šempeter v Savinjski dolini. Enodnevni beli piščanci za meso po naro- čilu, bela jajca za velikonočne pisanice, kakovostna krma za kokoši in piščance. Prodaja na farmi Roje vsak delavnik od 8. do 16. ure, v soboto do 12. ure. Telelefon (03) 700-1446. p PRAŠIČA, težkega 160 kg, domača kuhana hrana, krmno peso za prašiče in tračni obračalnik Sip 200, prodam. Telefon 041 261-676. 222 MALA kolesa za kultivator Gorenje muta prodam. Telefon 031 611-745. 226 OVNA in tri ovce z mladiči ali posamezno, kamerunska pasma, in gumi voz, prodam. Telefon 041 763-975. 227 ODDAM PET smrek, primerne so za kurjavo ali gra- dnjo, oddam. Telefon 031 786-173. 200 RAZNO TRAKTORSKO prikolico hlevskega gnoja pro- dam. Oddam tri mlade muce (lanske). Telefon 041 763-195. 177 Novi TEDNIK št. 13 30. 3. 2023   COLOR CMYK stran 18 18 Št. 13, 30. marec 2023 NAPOVEDNIK/INFORMACIJE Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Barbara Furman, Janja Intihar, Špela Ožir, Eva Rudman, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni- ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Mesečna naročnina je 13,71 EUR (4 izvodi) oz. 17,16 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 363,96 EUR. Številka transakcijskega računa pri NOVA KBM: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si Poštenost, delo in trpljenje tvoje bilo je življenje. Vse življenje trdo si garal, vse za dom in družino si dal. Sledi za tabo ostale so povsod od tvojih pridnih rok. Nastala je velika praznina in huda bolečina. A v srcih naših boš živel, nikdar od nas ne boš odšel. ZAHVALA Zapustil nas je naš dragi ata, dedi, pradedi, stric in dobri sosed JOŽEF PILKO po domače Marželinov Jožek iz Vršne vasi 22, Zibika (16. 3. 1930–6. 3. 2023) Ob boleči izgubi se iz srca zahvaljujemo vsem sorodni- kom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena pisna in ustna sožalja, za vso pomoč, darovano cvetje, sveče, svete maše, besede tolažbe in tople stiske rok. Hvala urološkemu oddelku Splošne bolnišnice Celje ter ose- bju Zdravstvenega doma Šmarje pri Jelšah, še posebej Blanki Jug, dr. med., in patronažni sestri gospe Marjani za vso skrb in nego na domu. Posebna zahvala Lovski družini Pristava za organizacijo pogrebnega slovesa, pra- porščakom, rogistom za odigrane žalostinke in drugim društvom. Zahvala velja tudi družinama Vahen in Pušnik ter Emici za molitev in župniku Damjanu Ratajcu za sveto mašo in besede slovesa. Hvala govornikoma Srečku Gob- cu in predsedniku Lovske družine Pristava za poslovilni govor ob odprtem grobu, pevcem skupine Eros za gan- ljivo odpete žalostinke in spremljavo pri sveti maši. Vsa zahvala tudi pogrebni službi Gekott za spoštljivo slovo. Dragi ati in dedi, iskrena in srčna hvala za ljubezen in življenje, ki smo ju delili s teboj na tej zemeljski poti. Hvala ti za vso dobroto. Hvala vsem, ki so dragega ata, dedija in pradedija v toli- kšnem številu pospremili na njegovo zadnjo pot, ga spo- štovali in imeli radi. V globoki žalosti: njegovi najdražji. P STANOVANJE KUPIM MANJŠO hišo v Celju kupim. Telefon 051 229- 575. 210 STROJI PRODAM ČELNI »nakladač« za traktor Universal, čel- no hidravliko za traktor Lamborghini in hidravlični dvig za Sip Spider 350, vse novo, prodam. Telefon 030 786-780. p TRAKTORSKI plato, hidravlični, nov, ugodno prodam. Telefon 031 612-160. 214 ŽE 20 LET OHRANJAMO ČISTO VODO ZA PRIHODNJE RODOVE URADNE URE PONEDELJEK in SREDA: 8.00–10.00 in 11.00–14.00 PETEK: 8.00–10.00 in 11.00–13.00 info@vo-ka-celje.si (03) 42 50 300 Poroke Žalec Poročila sta se: Katarina MAGAJNE iz Žalca in Matija KOZMUS iz Celja. TRAKTOR Fiat, dizel, plug, kiper prikolico in okopalnik za muto, okrogli priklop, prodam. Telefon 070 612-705. 218 PNEVMATSKO dvoredno sejalnico Olt, odlično ohranjeno, rotacijsko brano, širina 2,5 m, in klinasto brano, 3 m, ugodno prodam. Telefon 031 609-043. 219 POSEST ODDAM V NEOKRNJENI naravi oddam zemljo za vrtič- karstvo in z izvirom vode za namakanje. Oddam tudi hišo za krajše ali daljše ob- dobje. Telefon 041 250-812. 203 ŽIVALI PRODAM KOKOŠI nesnice jarkice, rjave in grahaste bar- ve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p D O G O D K I V O S R E D N J I K N J I Ž N I C I C E L J E PONEDELJEK, 3. april, ob 17.30 ŠTUDIJSKA ČITALNICA Gruzija in Armenija Potopisno predavanje Zorana Furmana V okviru Univerze za tretje življenjske obdobje. SREDA, 5. april, ob 17.00 KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU Velikonočna ustvarjalna delavnica Delavnico bo vodila Majda Pestivšek. Primerno za otroke od 4. do 7. leta starosti. PONEDELJEK, 3. april, ob 11.00 RAZSTAVNI PROSTOR PRITLIČJE Odprtje fotografske razstave ob 25. obletnici delovanja slovenskega društva HOSPIC Razstava bo na ogled do 3. maja. Kulturne prireditve ČETRTEK, 30. 3. 18.00 Kulturni center Laško Zadrega nad zadrego Veseloigra v treh dejanjih, KD Miklavž 18.00 Občinska knjižnica Prebold Zvezdica Zaspanka V izvedbi gledališke skupine Pika na i iz Griž 18.00 Grad Podsreda Igrače Hermana Lisjaka Odprtje razstave 19.00 Galerija Velenje Odtenki temine Odprtje razstave Cvetke Hojnik 19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec Igor in Zlati zvoki Koncert ob 30-letnici delovanja 19.30 Glasbena šola Velenje 6. mednarodno tekmovanje Društva harfi stv Slovenije Otvoritveni koncert 20.00 Dom kulture Slovenske Konjice Zdrava pamet Monokomedija Nika Škrleca PETEK, 31. 3. 17.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Juri Muri v Afriki pleše Predstava Plesnega teatra Ljubljana 19.00 Celjska kulturnica Smeškov petkov večer – Likovni svet Mihaila Lišanina Otvoritvena slovesnost 19.00 Celjski mladinski center Razredni sovražnik Gledališka predstava 20.00 Mladinski center Žalec Čudni cajti Stand up Marka Žerjala SOBOTA, 1. 4. 17.00 Gledališče Celje Johanna Spri: Heidi Predstava 17.00 Antika Knjigarna Celje Bori ZZ: Lockdown modeli Odprtje razstave 19.30 Kulturni dom Škofja vas Tone Partljič: Slikar na vasi Komedija v izvedbi dramske skupine KUD bratov Dobrotinšek Škofja vas NEDELJA, 2. 4. 17.00 Dom krajanov Vrbje Glasbeno poetični večer Skupina Grešni kozli, zamejski Slovenci iz Trsta 17.00 Dom kulture Velenje Kar v vrsto, prosim KPD Josip Klavtižar Krajnska gora 19.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Strast, dojenček in rompompom Avtorska komedija Vida Valiča PONEDELJEK, 3. 4. 19.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Utrinki s podeželja Odprtje razstave likovnih del Jožeta Kovača 19.00 Dom kulture Velenje Otroci s postaje Zoom Glasbena komedija dijakov ŠCV 19.19 Knjižnica Velenje Podobe narave in volje duha Spominska razstava del Franca Avberška, naslikanih z usti, ob 20-letnici Linos kluba Velenje TOREK, 4. 4. 10.30 Knjižnica Velenje Barvitost življenja Odprtje likovne razstave učencev CVIU Velenje 17.00 Vila Bianca Velenje Ikone Odprtje razstave članov Društva šaleških likovnikov 19.30 Občinska knjižnica Žalec Utrip domoznanstva: Predstavitev slikanice Fanny: Pesnica neizjokanih solz Ob njeni 170-letnici smrti SREDA, 5. 4. 19.30 Stolnica sv. Danijela Celje Koncert Celjskega godalnega orkestra Solistka Inez Osina Rueas Druge prireditve ČETRTEK, 30. 3. 17.00 Knežji dvor Celje Skrb za čebelnjak in druge medovite rastline Predavanje Štefanije Kos Zidar 18.00 Muzej usnjarstva na Slovenskem Šoštanj Klepet pod pustim gradom Gost večera Janez Erhart 18.00 Kulturni center Rogaška Slatina Glasba je moj jezik Dobrodelni koncert Dijaške skupnosti Šolskega centra Rogaška Slatina 19.19 Knjižnica Velenje Velemesta ameriškega vzhoda – blues za Ameriko Predavanje Darka Sagmeistra PETEK, 31. 3. 9.00 Hiša generacij Laško Pletenje butaric Delavnica 17.00 Gasilski dom Škale Velikonočne delavnice 19.00 Dvorana Prebold Festival potic Zaključna prireditev s podelitvijo priznanj SOBOTA, 1. 4. 8.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica Velenje Velikonočni običaji: izdelava snopov Spremljevalni program na mestni tržnici 9.00 do 12.00 Dvorana Prebold Festival potic Razstava 9.00 do 13.00 Celjsko mestno jedro Velikonočna tržnica Gostja Marijana Merljak 10.00 Občinska knjižnica Prebold Velikonočna ustvarjalnica Z vami bo Irena Verbič. 10.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Sobotna ustvarjalna delavnica z Manjo Koren Kodele 10.00 Kulturni dom Gorenje Šmartno ob Paki Izdelava snopov in priprava velikonočnih jedi Delavnica 15.00 Medgeneracijski center Kozje Izdelava butaric 17.00 Fontana piv Zeleno zlato Žalec Odprtje nove sezone Fontane piv Zeleno zlato Koncert Klape Bunari in Blue Angel Gang NEDELJA, 2. 4. 12.00 MC Šmartno ob Paki – prireditveni prostor Motozbor z blagoslovom PONEDELJEK, 3. 4. 10.00 Dvorana Centra Nova Velenje Zaplešimo v pomlad Plesna delavnica 17.30 Osrednja knjižnica Celje Gruzija in Armenija Potopisno predavanje Zorana Furmana 18.00 Kulturni dom pri Termah Zreče Prireditev športnik leta TOREK, 4. 4. 17.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Zaključek bralne značke za najmlajše: Beremo s sovico Znalko Glasbeno-pesniški dogodek Repki 17.00 Galerija Velenje Polsteni pirhi Praznična delavnica za mlade in odrasle 18.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Prireditev športnik leta 19.00 Knjižnica Laško Jaz grem – slovenska Jakobova pot Potopisno predavanje Valerije Jakop 19.19 Knjižnica Velenje Križ čez Nepal Potopisno predavanje Vikija Grošlja SREDA, 5. 4. 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Velikonočna ustvarjalna delavnica Delavnico bo vodila Majda Pestivšek 18.00 Hiša sadeži družbe Žalec Peka velikonočne potice Društvo podeželskih žena in MC Žalec 18.00 Narodni dom Celje O pomočeh in ozdravitvah po duhovni poti s pomočjo učenja Bruna Groeninga Uvodno informativno predavanje 18.00 Dom kulture Velenje Dobrodelni koncert Gimnazije Velenje Zbrane prostovoljne prispevke bodo namenili šolskemu skladu. Novi TEDNIK št. 13 30. 3. 2023  COLOR CMYK stran 19 19 Št. 13, 30. marec 2023 MALI OGLASI/INFORMACIJE ZAHVALA Ob boleči in mnogo prezgodnji izgubi dragega FRANCIJA VRBOVŠKA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem za izrečena sožalja, besede, stiske rok in objeme. Hvala za podarjeno cvetje, sveče, denarno pomoč in darove za svete maše. Zahvaljujemo se vsem prijateljem, ki ste z nesebično fi- nančno pomočjo pomagali Franciju v njegovem boju s to kruto boleznijo. Žal je bolezen bila močnejša, a vaša podpora nam je dala upanje in moč za naprej. Zahvaljujemo se gospodu župniku za lep pogrebni obred, Okroglim muzikantom za odigrano glasbo in skupini Eros za odpete pesmi ter besede ob slovesu. Hvala vsem, ki ste se v tako velikem številu poslovili od Francija in ga pospremili k poslednjemu počitku. Hvala zdravstveno-negovalnemu osebju gastro oddelka in oddelka za abdominalno kirurgijo Splošne bolnišnice Celje za oskrbo, pomoč in lajšanje bolečin v zadnjih dneh. Iskrena hvala Marku Mastnaku za pomoč pri organizaciji pogrebne slovesnosti. Hvala vsem, ki ste bili del njegovega življenja, ki ste ga imeli radi in ste ga spoštovali. Ohranite ga v spominu in v svojih srcih. Zelo ga bomo pogrešali. Z iskreno hvaležnostjo: žalujoči vsi njegovi. p Utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. Ostale so sledi povsod od dela tvojih pridnih rok. V SPOMIN Minilo je eno leto, kar nas je zapustil naš dragi mož, ati, dedi, brat, stric MARTIN KUMER iz Pečovnika pri Celju (31. 7. 1948–30. 3. 2022) Zahvaljujemo se vsem, ki ga ohranjate v spominu in obiskujete njegov grob. Vsi njegovi 212 Ni se ti uspelo posloviti, morala čez noč od nas si iti. Morda že kmalu srečamo se spet čez leto, dve, morda čez mnogo let. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, matere in stare mame SONJE REZAR iz Trnovelj pri Celju (12. 5. 1938–14. 3. 2023) se zahvaljujemo vsem, ki ste jo skupaj z nami pospremili na njeni zadnji poti in nam stali ob strani. Hvala gospodu župniku Janku Ivančiču in gospodu župniku Antonu Per- gerju za darovano sveto mašo in opravljen cerkveni po- grebni obred. Iskrena hvala cerkvenemu pevskemu zboru župnije Ljubečna, pogrebni službi Raj, duetu Franju in Marini, govornici Karlini in gospe Anici Pavlič za molitve. Hvala za vsa izražena sožalja ter za darovane svete maše, cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste se udeležili molitev. Iskrena hvala vsem in vsakemu posebej. Bog vam povrni! Žalujoči: mož Martin, sin Miro z ženo, vnuki Tadej, Zala in Matevž in ostalo sorodstvo 221 Življenje niso dnevi, ki so minili, temveč dnevi, ki smo si jih zapomnili. (Paulenko) V SPOMIN MARKO PEKLAR (1965–2023) iz Sedraža nad Laškim In tako smo s teboj, dragi Marko, preživeli veliko težkih, še več pa dobrih dnevov, trenutkov … kot sodelavci in hkrati dobri prijatelji. Naj ti bo nova pot onkraj mavrice posuta z novimi radostmi in s stvarmi, za katerimi si celo življenje na zemlji hrepenel. V spomin Marku – člani društva Laških pivovarjev p Srce več ne bije, tvoj dih je zastal, a v naših srcih boš za vedno ostal. ZAHVALA Za vedno nas je zapustil dragi mož, oče, dedek in brat DRAGO PODREBERŠEK iz Belovega 15, Laško (25. 9. 1952–14. 3. 2023) Ob boleči in nenadomestljivi izgubi moža, očeta, brata in dedija Draga Podreberška se iz dna srca zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in vsem, ki ste se udeležili pogreba, nam stali ob strani v teh težkih trenutkih, nam izrazili pisno in ustno sožalje ter darovali sveče in cvetje. Še posebej bi se zahvalili družinam Kan- dolf, Klopčič, Zajec in Brezovšek, ki ste nam v trenutku bo- lečine priskočile na pomoč. Zahvaljujemo se tudi Davorinu za nošenje žare, Jožetu in Janezu za nošenje križa in luči, govorniku Franciju, kaplanu Klemnu Jagru za opravljen obred, moškemu pevskemu zboru Sedraž, Rudarski godbi Hrastnik, gospodu Polancu za zaigrano Tišino, Planin- skemu društvu Dol, KS Sedraž, zvezi Možnar Laško, Biro opremi Žolnir, d. o. o., in sodelavcem ter vsem članom Rudarskega društva sv. Barbara Sedraž. Posebna zahvala tudi uniformiranim rudarjem društva in vsem uniformiranim članom sorodnih rudarskih društev ter Komunali Laško za spremstvo na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi, ki ga neskončno pogrešamo. 216 Razum nam pravi, da je ODREŠITEV, srce pa ne razume in boli. ZAHVALA Ob bolečem spoznanju, da bo naše življenje prazno brez ljube žene, mame, babice, prababice, tašče, sestre, botre in sestrične IRENE JESIH rojene Knez iz Harja pri Laškem (30. 8. 1951–20. 3. 2023) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom iz Harja, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, prejete darove in svete maše. Hvala gospodu župniku Iztoku Hanžiču za lepo opravljen obred, pogrebni službi Ko- munala Laško ter gospe Anici in gospe Faniki za nošenje križa in luči. Hvala gospe Veri Šolinc s pevci za odpete pesmi in po- slovilne besede. Hvala tudi osebju na dializnem oddelku SB Celje, UKC Ljubljana in prevozništvu Berginc. Hvala vsem, ki ste jo pospremili njeni zadnji poti ali jo imeli v teh dneh v mislih. Žalujoči: vsi njeni L 18 Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je … Tvoja ljubezen in dobrota ostajata vedno z nami, v naših srcih boš večno živela. ZAHVALA Ob boleči izgubi predrage mame, tašče, babice, prababice, sestre in tete FRANČIŠKE JOŠT iz Črešnjevca 7, Vojnik (28. 3. 1937–13. 3. 2023) se z žalostjo v srcu zahvaljujemo vsem sorodnikom, so- sedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za izražena sožalja ter darovano cvetje in svete maše. Zahvaljujemo se SB Celje – osebju gastro oddelka, še posebej gospe Šiblijevi, dr. med. Hvala gospodu Perger- ju za obiske na domu in lepo opravljen obred. Zahvala pevcem, pogrebni službi Raj in za odigrano žalostinko. Iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni 225 Smrti Celje Umrli so: Peter MIHELIN iz Celja, 68 let, Julijana KRALJ iz Pečovnika, 97 let, Franc KLINAR iz Starih Slemen, 72 let, Mirko UDRIH iz Šempe- tra, 66 let, Silvestra DEBELAK iz Latkove vasi, 92 let, Lju- dmila CONRADI iz Celja, 81 let, Maksimiljan ŠTRUKELJ iz Šentjurja, 81 let. Šentjur Umrla je: Marija Magda- lena JUG iz Šentjurja, 80 let. Laško Umrli so: Franc BRUMEC iz Laškega, 83 let, Drago PODRE- BERŠEK iz Belovega, 71 let, Anton GOTAR iz Laškega, 89 let, Piero VENIŠNIK iz Slatine v Rožni dolini, 71 let, Elizabe- ta SOJČ iz Laškega, 92 let. Žalec Umrla sta: Zofija NAHTI- GAL iz Gotovelj, 99 let, Viktor BALOH iz Kasaz, 85 let. KOKOŠI nesnice, v začetku nesnosti, prodamo in dostavimo. Kmetija Šraj, telefon 031 751-675. n DVA bikca simentalca in teličko simentalko, stari so od 10 do 15 dni, prodam. Telefon 070 250-441. 211 NESNICE rjave, grahaste, črne, pred nesno- stjo, prodamo. Brezplačna dostava po celotni Sloveniji. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KUPIM DEBELE, suhe krave in telice za zakol kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653- 286. p PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajer- ski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p BIKCE, mesni tip, težke 200 kg, ter krave in telice za zakol, kupim. Telefon 031 832- 520. 213 KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM OREHE, neluščene, ekološko pridelane, pro- dam. Telefon 041 980-145. 179 VINO teran, odlično, prodam. Pred prazniki dostavim na dom; tudi manjše količine. Telefon 041 614-862. p SENO v kockah, večjo količino, po 3,60 EUR, prodam. Telefon 041 763-765. 209 DOMAČE rdeče vino (šmarnica, jurka) in krompir za prašiče prodam. Telefon 041 238-142. 217 DOMAČE rdeče vino (jurka, izabela) prodam po 1 EUR/l. Telefon 031 251-363. 215 RDEČE vino jurka, neškropljeno, dobra ka- kovost, Laško, prodam. Telefon 041 225- 211. 224 OSTALO PRODAM SLOVENSKA bukova drva, na paleti dolžine 25, 33, 50 cm, možna dostava, prodam. Telefon 031 625-479. p SENO v rinfuzi prodam ali menjam za drva. Prodam tudi pašnega pastirja. Telefon 068 626-816. 201 AVTOMOBILSKO prikolico, nosilnost 750 kg, domače izdelave, registrirano do 1. 5. 2025, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 739-590. 202 KOKOŠI, mlade rjave in bele nesnice jarkice, prodajamo od 5. 4. 2023 naprej na far- mi Zg. Roje, Šempeter v Savinjski dolini. Enodnevni beli piščanci za meso po naro- čilu, bela jajca za velikonočne pisanice, kakovostna krma za kokoši in piščance. Prodaja na farmi Roje vsak delavnik od 8. do 16. ure, v soboto do 12. ure. Telelefon (03) 700-1446. p PRAŠIČA, težkega 160 kg, domača kuhana hrana, krmno peso za prašiče in tračni obračalnik Sip 200, prodam. Telefon 041 261-676. 222 MALA kolesa za kultivator Gorenje muta prodam. Telefon 031 611-745. 226 OVNA in tri ovce z mladiči ali posamezno, kamerunska pasma, in gumi voz, prodam. Telefon 041 763-975. 227 ODDAM PET smrek, primerne so za kurjavo ali gra- dnjo, oddam. Telefon 031 786-173. 200 RAZNO TRAKTORSKO prikolico hlevskega gnoja pro- dam. Oddam tri mlade muce (lanske). Telefon 041 763-195. 177 Novi TEDNIK št. 13 30. 3. 2023  COLOR CMYK stran 20 20 Št. 13, 30. marec 2023 LJUDJE ODPRTIH ROK 1 naročnik = 20 eur 2 naročnika = 40 eur 3 naročniki = 60 eur 4 naročniki = 80 eur 5 novih naročnikov = 100 eur ... Več na: www.novitednik.si/po- stanite-narocnik e-mail: narocnine@nt-rc.si telefon: 03-42-25-171 Priloga slovenskih pokrajinskih časopisov november 2019 Več kot jih boste pripeljali, več boste pobrali! ZA VSAKEGA NOVEGA NAROČNIKA PREJMETE DARILNI BON PLANETA TUŠ CELJE V VREDNOSTI 20 EVROV. Akcija traja od 16. 3. do 31. 5. 2023 oz. do podelitve bonov v skupni vrednosti 1000 eur. Bon v vrednosti 20 eur prejme predlagatelj po plačilu trimesečne naročnine naročnika. Število novih naročnikov na posameznika ni omejeno. ZA VAS JE PRIPRAVLJENIH Več na: www.novitednik.si/po- stanite-narocnik Darilnibon n n več boste pobrali! Več kot jih boste pripeljali, več boste pobrali! NAROČNIKA PREJMETE DARILNI BON PLANETA TUŠ CELJE V VREDNOSTI 20 EVROV. Več kot jih boste pripeljali, Več kot jih boste pripeljali, Darilnibon n n /po- www.novitednik.si več boste pobrali! več boste pobrali! Novi TEDNIK št. 9 COLOR CMYK stran 1 NAŠA TEMA Str. 12-13 SPODNJA SAVINJSKA DOLINA Str. 9 Str. 2 Tednik za Savinjsko regijo / št. 9 / Leto 78 / 2. marec 2023 / Cena 2,99 EUR / www.novitednik.si AKTUALNO GOSPODARSTVO Str. 5 Str. 3 SPORED ŠT. 9 2. MAREC 2023 PET. 3. 3. SOB. 4. 3. NED. 5. 3. PON. 6. 3. TOR. 7. 3. SRE. 8. 3. ČET: 9. 3. MASTERCHEF SLOVENIJA Predstavljamo vam nove tekmovalce! Spet so tu prekaljeni sodniki, vrhunski chefi in dobri prijatelji! Luka Jezeršek, Bine Volčič in Karim Merdjadi Boštjan Romih Prihaja že 15. sezona oddaje Ambienti PRILOGA Str. 21-35 Foto: SHERPA Celjski poklicni gasilci so v torek pripravili slovesnost in presenečenje za svojega dosedanjega direktorja Janka Požežnika, ki je 1. marca odšel v pokoj. Požežnik je poklicno gasilsko enoto vodil zadnjih 17 let, odslej pa bo na čelu celjskih gasilcev Boris Žnidarko, ki je bil do zdaj poveljnik gasilske operative. Celjska gasilska enota je ena najsodobnejših enot v Sloveniji in širše. »Ponosen sem na to, kar smo storili skupaj. Ta enota je pripravljena v vsakem trenutku posredovati v kateremkoli primeru,« je dejal Požežnik. NAŠA TEMA Str. 12-13 Celjski poklicni gasilci so v torek pripravili slovesnost in presenečenje za svojega dosedanjega direktorja Janka Požežnika, ki je 1. marca odšel v pokoj. Požežnik je poklicno gasilsko enoto vodil zadnjih 17 let, odslej pa bo na čelu celjskih gasilcev Boris Žnidarko, ki je bil do zdaj poveljnik gasilske operative. Celjska gasilska enota je ena najsodobnejših enot v Sloveniji in širše. »Ponosen sem na to, kar smo storili skupaj. Ta enota je pripravljena v vsakem trenutku posredovati v kateremkoli primeru,« SPORED Str. 12-13 ŠT. 9 2. MAREC 2023 PET. 3. 3. SOB. 4. 3. NED. 5. 3. PON. 6. 3. TOR. 7. 3. SRE. 8. 3. ČET: 9. 3. MASTERCHEF SLOVENIJA Predstavljamo vam nove tekmovalce! Spet so tu prekaljeni sodniki, vrhunski chefi in dobri prijatelji! Luka Jezeršek, Bine Volčič in Karim Merdjadi Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Spet so tu prekaljeni Volčič in Karim Merdjadi Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Volčič in Karim Merdjadi Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Volčič in Karim Merdjadi Spet so tu prekaljeni Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Boštjan Romih Prihaja že 15. sezona oddaje Ambienti SPORED 1000 EVROV Od regionalnega k nacionalnemu izboru Glasujte za našo Dragico Mirnik! Med vsemi, ki ste glasovali za enega od predlaganih kandidatov, smo izžrebali pet nagrajencev, ki prejmejo praktični paket izdelkov DM. Izžrebani bralci so: Mihael Zdolšek iz Štor, Kristina Gorišek iz Mozirja, Silva Rogan iz Grobelnega, Ida Čremošnik iz Braslovč in Karolina Kle- pej iz Šentruperta. Čestitamo! Obvestilo o nagradi bomo nagrajencem poslali na dom. Dragici Mirnik je čestital in ji podelil naziv dobrotnica leta po izboru bralcev Novega tednika direktor podjetja Novi tednik&Radio Celje Drago Slameršak. Naši bralci ste z veliko večino glasov za dobrotnico leta Savinjske regije izbrali Dragico Mirnik, predsednico Medobčinskega društva delovnih invalidov Celje. V naši medijski hiši ji je darilo in priznanje izročil direktor Drago Slameršak, nastopila pa je tudi v programu Radia Celje, kjer je povedala, da ji prejeti naziv pomeni potrditev njenega dela in dela njenih sodelavcev. Zdaj se začenja nacionalno glasovanje, kjer bomo izbirali dobrotnika leta za vso Slovenijo. Do 17 . aprila lahko ponovno date svoj glas Dragici Mirnik. Razglasitev dobrotnika leta bo 19. aprila v Ljubljani. »Še vedno ne morem ver- jeti, da so me bralci Novega tednika izbrali za dobrotnico leta, zato bi se rada zahvali- la vsakemu posamezniku, ki je mislil name in mi dal svoj glas. Obljubljam, da se bom še naprej trudila za vse pomoči potrebne, saj tisti, ki me po- znajo, vedo, da želim vedno rešiti težavo, ki jo zaznam. Ne čakam, da me kdo prosi za po- moč. Ko vidim, da je nekdo v stiski, skušam najti pravi tre- nutek za pogovor z njim in ko se situacija reši, je to olajšanje tudi zame.« Pravi, da ji pomoč drugim daje upanje in pogum, saj ima tudi sama kdaj težke trenutke v življenju: »Imam dva čudovita otroka in tri zlate vnuke, a njih nočem bremeni- ti s svojimi težavami. Zato se trudim, da mi je lepo tudi ob drugih ljudeh, tudi tistih, ki so morda v stiski. Stisk roke in prijazna beseda zdravita in če bi se tega zavedalo več ljudi, bi bilo marsikomu lažje.« MM, foto: Andraž Purg GLASUJEM ZA KANDIDATA: .......................................................................................................................................................................... .......................................................................................................................................................................... .......................................................................................................................................................................... Glasovnice sprejemamo vključno do 17. 4. 2023 na naslov: Novi tednik&Radio Celje, Prešernova 19, 3000 Celje, ali po elektronski pošti tednik@nt-rc.si s pripisom: »DOBROTNIK LETA 2022«. Dobre roke gnetejo dober kruh Ljudje odprtih rok GLASOVNICA DRAGICA MIRNIK JURIJ JUHANT MARIJA PUŠENJAK MARJAN SKOK SILVA FERLETIČ BOŽO KOSTADINOVSKI KATARINA PRAZNIK ČASTNI POKROVITELJ: Novi TEDNIK št. 13 30. 3. 2023  COLOR CMYK stran 21 21 Št. 13, 30. marec 2023 Zrečanka Urška Firer v mednarodnem dokumentarnem filmu Moj plazmocitom Navdihuje evropske bolnike Str. 23 Str. 24 Str. 26–27 AU, KALCINACIJA RAME! DO ZMAGE NAD ZAHRBTNO BOLEZNIJO REŠEVANJE ZOB NA HRVAŠKEM POSEBNA PRILOGA Št. 13 / Leto 78 Celje, 30. marec 2023 Diseminirani plazmocitom je neozdravljiva in težka bo- lezen, ki ne pozna meja, niti geografskih niti starostnih. Vse bolnike povezuje skupni cilj – premagovati bolezen in ob podpori sodobne celostne obravnave živeti kakovostno. Po besedah Kristine Modic, izvršne direktorice Sloven- skega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo, želi- jo z mednarodnim dokumen- tarnim filmom Moj plazmo- citom: pripravljeni na nove korake širšo javnost osveščati o tej prepogosto prezrti bole- zni ter tudi spregovoriti o iz- zivih in težavah, s katerimi se bolniki srečujejo v svojih lo- kalnih okoljih. »Verjamemo, da je to pomemben korak k še tesnejšemu sodelovanju organizacij bolnikov v našem delu regije, saj z deljenjem iz- kušenj in dobrih praks ter s skupnim delovanjem lahko dosežemo več za bolnike z diseminiranim plazmocito- mom,« je prepričana. Zagovornica bolnikov Pri pripravi dokumentarne- ga filma so se prvič povezale organizacije bolnikov iz Hr- vaške, Madžarske, Slovaške, Marec je mednarodni mesec osveščanja o diseminira- nem plazmocitomu. Gre za obliko krvnega raka, zaradi katerega vsako leto v Sloveniji zboli približno 130 oseb. V Ljubljani so premierno predstavili dokumentarni film Moj plazmocitom: pripravljeni na nove korake, v katerem bolniki in njihovi svojci govorijo o izkušnjah s to boleznijo. Film je nastal v okviru mednarodne kampanje osveščanja. Med sodelujočimi državami iz Srednje Evrope je svojo iz- kušnjo kot edina Slovenska predstavila tudi Urška Firer iz Zreč. BARBARA FURMAN Srbije in Slovenije. Zrečanka Urška Firer je v filmu sode- lovala kot edina Slovenka. Diagnozo diseminirani plaz- mocitom so ji postavili pred približno štirimi leti. »Urška je v sebi odkrila željo, da želi osveščati in pomagati tudi drugim bolnikom s to obli- ko krvnega raka. Hvaležni smo ji, da se je takoj odzvala povabilu k sodelovanju. In na vso moč stiskamo pesti zanjo. Urška postaja odlična zagovornica bolnikov s krv- nim rakom, ki bo v prihodnje pomembno in pozitivno za- znamovala številna življenja ljudi s plazmocitomom,« pravi Kristina Modic in do- daja, da dokumentarni film izpostavlja raznolikost držav tudi skozi jezikovni vidik, saj vsi bolniki o svojih osebnih izkušnjah govorijo v svojem jeziku. »Veseli bomo, če bodo Televizija Slovenija in druge televizije pri nas film predva- jale. Tako bodo podprle naša prizadevanja na področju osveščanju o tej težki obliki krvnega raka.« Kakšno je zdravljenje? Po besedah prof. dr. Sama Zvera, predstojnika Klinične- ga oddelka za hematologijo v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana, ima- jo bolniki s to obliko krvnega raka v Sloveniji na voljo vsa sodobna zdravila. »Pri tem smo najboljši v regiji in med najbolj razvitimi v evropskih državah. Tudi celostna obrav- nava bolnikov je dobra. Manj- ka rehabilitacija, pri čemer pomembno vlogo odigra Slo- vensko združenje bolnikov z limfomom in levkemijo, ki s svojimi podpornimi programi dobro dopolnjuje zdravstve- ni sistem. Bolniki imajo tako poleg zdravljenja in druge zdravstvene obravnave na vo- ljo tudi brezplačen program celostne rehabilitacije, ki ga omenjeno združenje izvaja v sodelovanju z Združenjem hematolgov Slovenije in stro- kovnjakov za rehabilitacijo, od kliničnih psihologov in kliničnih dietetikov do fizi- oterapevtov in kineziologov. Bolniki so s programom zelo zadovoljni in jim na storitve ni treba čakati,« poudarja dr. Zver. Hvaležna za darovalca Urška Firer je bila prijetno presenečena, ko jo je lani je- seni poklicala Kristina Modic in jo vprašala, ali bi želela so- delovati v dokumentarnem filmu: »Brez oklevanja sem pristala. V Zrečah me je lani decembra obiskala snemalna ekipa, snemanje je bilo v zelo sproščenem in zabavnem vzdušju,« se spominja Urška, ki prav zdaj okreva po alogen- ski presaditvi krvotvornih matičnih celic. Zato se premi- ere dokumentarnega filma v Ljubljani ni mogla udeležiti, je pa zbrane goste pozdravila preko videopovezave. »Po dveh avtolognih presa- ditvah z lastnimi matičnimi celicami so mi konec lan- skega decembra opravili še alogensko presaditev, kar po- meni, da sem prejela matične celice darovalca. Okrevanje je naporno in bo dolgotrajno, saj mora moje telo sprejeti tuje matične celice. Hvaležna sem, da so našli primernega darovalca zame. Dva meseca sem čakala nanj. Najprej so ga iskali v nacionalnem regi- stru Slovenija Donor, zatem še v drugih registrih po sve- tu. Nikoli ne bom izvedela, kdo mi je rešil življenje, ker je postopek darovanja anoni- men zaradi varstva osebnih podatkov.« Bolezen kot nov izziv Urška je v minulih štirih le- tih zdravljenja dokazala, da je izjemna borka, a prizna- va, da se sooča tudi s hudimi stiskami. »Pridejo trenutki, ko so fizične in psihične bo- lečine komaj vzdržne. A jim nikoli ne pustim, da me po- polnoma potrejo. Vedno naj- dem v sebi dovolj moči, da premostim še tako temne tre- nutke. Za vsakega bolnika sta najbolj pomembna notranji mir in pozitivna naravnanost. Spoznala sem, da je bolezen treba sprejeti in z njo v miru sobivati, brez panike in stra- hu. Bolezen danes dojemam kot nek nov izziv. Občutki obupa in nemoči te potisnejo v vlogo žrtve in ti odvzamejo potrebno energijo, ki jo vsak bolnik še kako potrebuje. Ko mi je hudo, si rečem – zdr- ži, tudi to bo enkrat minilo! Poleg zdravstvene oskrbe je zelo pomembna sočutna podpora domačih. Moj naj- večji navdih je moj petletni sin. Zdaj živim vsak dan v vsej njegovi polnosti in si ga skušam narediti čim bolj za- bavnega,« še poudarja Urška, ki je s svojo zgodbo navdih mnogim drugim bolnikom. Dokumentarni film so premierno predstavili v Ljubljani, Zrečanka Urška Firer je na predstaviti sodelovala preko videopovezave. (Foto: K. Modic) Urška Firer Novi TEDNIK št. 13 30. 3. 2023  COLOR CMYK stran 20 20 Št. 13, 30. marec 2023 LJUDJE ODPRTIH ROK 1 naročnik = 20 eur 2 naročnika = 40 eur 3 naročniki = 60 eur 4 naročniki = 80 eur 5 novih naročnikov = 100 eur ... Več na: www.novitednik.si/po- stanite-narocnik e-mail: narocnine@nt-rc.si telefon: 03-42-25-171 Priloga slovenskih pokrajinskih časopisov november 2019 Več kot jih boste pripeljali, več boste pobrali! ZA VSAKEGA NOVEGA NAROČNIKA PREJMETE DARILNI BON PLANETA TUŠ CELJE V VREDNOSTI 20 EVROV. Akcija traja od 16. 3. do 31. 5. 2023 oz. do podelitve bonov v skupni vrednosti 1000 eur. Bon v vrednosti 20 eur prejme predlagatelj po plačilu trimesečne naročnine naročnika. Število novih naročnikov na posameznika ni omejeno. ZA VAS JE PRIPRAVLJENIH Več na: www.novitednik.si/po- stanite-narocnik Darilnibon n n več boste pobrali! Več kot jih boste pripeljali, več boste pobrali! NAROČNIKA PREJMETE DARILNI BON PLANETA TUŠ CELJE V VREDNOSTI 20 EVROV. Več kot jih boste pripeljali, Več kot jih boste pripeljali, Darilnibon n n /po- www.novitednik.si več boste pobrali! več boste pobrali! Novi TEDNIK št. 9 COLOR CMYK stran 1 NAŠA TEMA Str. 12-13 SPODNJA SAVINJSKA DOLINA Str. 9 Str. 2 Tednik za Savinjsko regijo / št. 9 / Leto 78 / 2. marec 2023 / Cena 2,99 EUR / www.novitednik.si AKTUALNO GOSPODARSTVO Str. 5 Str. 3 SPORED ŠT. 9 2. MAREC 2023 PET. 3. 3. SOB. 4. 3. NED. 5. 3. PON. 6. 3. TOR. 7. 3. SRE. 8. 3. ČET: 9. 3. MASTERCHEF SLOVENIJA Predstavljamo vam nove tekmovalce! Spet so tu prekaljeni sodniki, vrhunski chefi in dobri prijatelji! Luka Jezeršek, Bine Volčič in Karim Merdjadi Boštjan Romih Prihaja že 15. sezona oddaje Ambienti PRILOGA Str. 21-35 Foto: SHERPA Celjski poklicni gasilci so v torek pripravili slovesnost in presenečenje za svojega dosedanjega direktorja Janka Požežnika, ki je 1. marca odšel v pokoj. Požežnik je poklicno gasilsko enoto vodil zadnjih 17 let, odslej pa bo na čelu celjskih gasilcev Boris Žnidarko, ki je bil do zdaj poveljnik gasilske operative. Celjska gasilska enota je ena najsodobnejših enot v Sloveniji in širše. »Ponosen sem na to, kar smo storili skupaj. Ta enota je pripravljena v vsakem trenutku posredovati v kateremkoli primeru,« je dejal Požežnik. NAŠA TEMA Str. 12-13 Celjski poklicni gasilci so v torek pripravili slovesnost in presenečenje za svojega dosedanjega direktorja Janka Požežnika, ki je 1. marca odšel v pokoj. Požežnik je poklicno gasilsko enoto vodil zadnjih 17 let, odslej pa bo na čelu celjskih gasilcev Boris Žnidarko, ki je bil do zdaj poveljnik gasilske operative. Celjska gasilska enota je ena najsodobnejših enot v Sloveniji in širše. »Ponosen sem na to, kar smo storili skupaj. Ta enota je pripravljena v vsakem trenutku posredovati v kateremkoli primeru,« SPORED Str. 12-13 ŠT. 9 2. MAREC 2023 PET. 3. 3. SOB. 4. 3. NED. 5. 3. PON. 6. 3. TOR. 7. 3. SRE. 8. 3. ČET: 9. 3. MASTERCHEF SLOVENIJA Predstavljamo vam nove tekmovalce! Spet so tu prekaljeni sodniki, vrhunski chefi in dobri prijatelji! Luka Jezeršek, Bine Volčič in Karim Merdjadi Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Spet so tu prekaljeni Volčič in Karim Merdjadi Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Volčič in Karim Merdjadi Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Volčič in Karim Merdjadi Spet so tu prekaljeni Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Boštjan Romih Prihaja že 15. sezona oddaje Ambienti SPORED 1000 EVROV Od regionalnega k nacionalnemu izboru Glasujte za našo Dragico Mirnik! Med vsemi, ki ste glasovali za enega od predlaganih kandidatov, smo izžrebali pet nagrajencev, ki prejmejo praktični paket izdelkov DM. Izžrebani bralci so: Mihael Zdolšek iz Štor, Kristina Gorišek iz Mozirja, Silva Rogan iz Grobelnega, Ida Čremošnik iz Braslovč in Karolina Kle- pej iz Šentruperta. Čestitamo! Obvestilo o nagradi bomo nagrajencem poslali na dom. Dragici Mirnik je čestital in ji podelil naziv dobrotnica leta po izboru bralcev Novega tednika direktor podjetja Novi tednik&Radio Celje Drago Slameršak. Naši bralci ste z veliko večino glasov za dobrotnico leta Savinjske regije izbrali Dragico Mirnik, predsednico Medobčinskega društva delovnih invalidov Celje. V naši medijski hiši ji je darilo in priznanje izročil direktor Drago Slameršak, nastopila pa je tudi v programu Radia Celje, kjer je povedala, da ji prejeti naziv pomeni potrditev njenega dela in dela njenih sodelavcev. Zdaj se začenja nacionalno glasovanje, kjer bomo izbirali dobrotnika leta za vso Slovenijo. Do 17 . aprila lahko ponovno date svoj glas Dragici Mirnik. Razglasitev dobrotnika leta bo 19. aprila v Ljubljani. »Še vedno ne morem ver- jeti, da so me bralci Novega tednika izbrali za dobrotnico leta, zato bi se rada zahvali- la vsakemu posamezniku, ki je mislil name in mi dal svoj glas. Obljubljam, da se bom še naprej trudila za vse pomoči potrebne, saj tisti, ki me po- znajo, vedo, da želim vedno rešiti težavo, ki jo zaznam. Ne čakam, da me kdo prosi za po- moč. Ko vidim, da je nekdo v stiski, skušam najti pravi tre- nutek za pogovor z njim in ko se situacija reši, je to olajšanje tudi zame.« Pravi, da ji pomoč drugim daje upanje in pogum, saj ima tudi sama kdaj težke trenutke v življenju: »Imam dva čudovita otroka in tri zlate vnuke, a njih nočem bremeni- ti s svojimi težavami. Zato se trudim, da mi je lepo tudi ob drugih ljudeh, tudi tistih, ki so morda v stiski. Stisk roke in prijazna beseda zdravita in če bi se tega zavedalo več ljudi, bi bilo marsikomu lažje.« MM, foto: Andraž Purg GLASUJEM ZA KANDIDATA: .......................................................................................................................................................................... .......................................................................................................................................................................... .......................................................................................................................................................................... Glasovnice sprejemamo vključno do 17. 4. 2023 na naslov: Novi tednik&Radio Celje, Prešernova 19, 3000 Celje, ali po elektronski pošti tednik@nt-rc.si s pripisom: »DOBROTNIK LETA 2022«. Dobre roke gnetejo dober kruh Ljudje odprtih rok GLASOVNICA DRAGICA MIRNIK JURIJ JUHANT MARIJA PUŠENJAK MARJAN SKOK SILVA FERLETIČ BOŽO KOSTADINOVSKI KATARINA PRAZNIK ČASTNI POKROVITELJ: Novi TEDNIK št. 13 30. 3. 2023  COLOR CMYK stran 21 21 Št. 13, 30. marec 2023 Zrečanka Urška Firer v mednarodnem dokumentarnem filmu Moj plazmocitom Navdihuje evropske bolnike Str. 23 Str. 24 Str. 26–27 AU, KALCINACIJA RAME! DO ZMAGE NAD ZAHRBTNO BOLEZNIJO REŠEVANJE ZOB NA HRVAŠKEM POSEBNA PRILOGA Št. 13 / Leto 78 Celje, 30. marec 2023 Diseminirani plazmocitom je neozdravljiva in težka bo- lezen, ki ne pozna meja, niti geografskih niti starostnih. Vse bolnike povezuje skupni cilj – premagovati bolezen in ob podpori sodobne celostne obravnave živeti kakovostno. Po besedah Kristine Modic, izvršne direktorice Sloven- skega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo, želi- jo z mednarodnim dokumen- tarnim filmom Moj plazmo- citom: pripravljeni na nove korake širšo javnost osveščati o tej prepogosto prezrti bole- zni ter tudi spregovoriti o iz- zivih in težavah, s katerimi se bolniki srečujejo v svojih lo- kalnih okoljih. »Verjamemo, da je to pomemben korak k še tesnejšemu sodelovanju organizacij bolnikov v našem delu regije, saj z deljenjem iz- kušenj in dobrih praks ter s skupnim delovanjem lahko dosežemo več za bolnike z diseminiranim plazmocito- mom,« je prepričana. Zagovornica bolnikov Pri pripravi dokumentarne- ga filma so se prvič povezale organizacije bolnikov iz Hr- vaške, Madžarske, Slovaške, Marec je mednarodni mesec osveščanja o diseminira- nem plazmocitomu. Gre za obliko krvnega raka, zaradi katerega vsako leto v Sloveniji zboli približno 130 oseb. V Ljubljani so premierno predstavili dokumentarni film Moj plazmocitom: pripravljeni na nove korake, v katerem bolniki in njihovi svojci govorijo o izkušnjah s to boleznijo. Film je nastal v okviru mednarodne kampanje osveščanja. Med sodelujočimi državami iz Srednje Evrope je svojo iz- kušnjo kot edina Slovenska predstavila tudi Urška Firer iz Zreč. BARBARA FURMAN Srbije in Slovenije. Zrečanka Urška Firer je v filmu sode- lovala kot edina Slovenka. Diagnozo diseminirani plaz- mocitom so ji postavili pred približno štirimi leti. »Urška je v sebi odkrila željo, da želi osveščati in pomagati tudi drugim bolnikom s to obli- ko krvnega raka. Hvaležni smo ji, da se je takoj odzvala povabilu k sodelovanju. In na vso moč stiskamo pesti zanjo. Urška postaja odlična zagovornica bolnikov s krv- nim rakom, ki bo v prihodnje pomembno in pozitivno za- znamovala številna življenja ljudi s plazmocitomom,« pravi Kristina Modic in do- daja, da dokumentarni film izpostavlja raznolikost držav tudi skozi jezikovni vidik, saj vsi bolniki o svojih osebnih izkušnjah govorijo v svojem jeziku. »Veseli bomo, če bodo Televizija Slovenija in druge televizije pri nas film predva- jale. Tako bodo podprle naša prizadevanja na področju osveščanju o tej težki obliki krvnega raka.« Kakšno je zdravljenje? Po besedah prof. dr. Sama Zvera, predstojnika Klinične- ga oddelka za hematologijo v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana, ima- jo bolniki s to obliko krvnega raka v Sloveniji na voljo vsa sodobna zdravila. »Pri tem smo najboljši v regiji in med najbolj razvitimi v evropskih državah. Tudi celostna obrav- nava bolnikov je dobra. Manj- ka rehabilitacija, pri čemer pomembno vlogo odigra Slo- vensko združenje bolnikov z limfomom in levkemijo, ki s svojimi podpornimi programi dobro dopolnjuje zdravstve- ni sistem. Bolniki imajo tako poleg zdravljenja in druge zdravstvene obravnave na vo- ljo tudi brezplačen program celostne rehabilitacije, ki ga omenjeno združenje izvaja v sodelovanju z Združenjem hematolgov Slovenije in stro- kovnjakov za rehabilitacijo, od kliničnih psihologov in kliničnih dietetikov do fizi- oterapevtov in kineziologov. Bolniki so s programom zelo zadovoljni in jim na storitve ni treba čakati,« poudarja dr. Zver. Hvaležna za darovalca Urška Firer je bila prijetno presenečena, ko jo je lani je- seni poklicala Kristina Modic in jo vprašala, ali bi želela so- delovati v dokumentarnem filmu: »Brez oklevanja sem pristala. V Zrečah me je lani decembra obiskala snemalna ekipa, snemanje je bilo v zelo sproščenem in zabavnem vzdušju,« se spominja Urška, ki prav zdaj okreva po alogen- ski presaditvi krvotvornih matičnih celic. Zato se premi- ere dokumentarnega filma v Ljubljani ni mogla udeležiti, je pa zbrane goste pozdravila preko videopovezave. »Po dveh avtolognih presa- ditvah z lastnimi matičnimi celicami so mi konec lan- skega decembra opravili še alogensko presaditev, kar po- meni, da sem prejela matične celice darovalca. Okrevanje je naporno in bo dolgotrajno, saj mora moje telo sprejeti tuje matične celice. Hvaležna sem, da so našli primernega darovalca zame. Dva meseca sem čakala nanj. Najprej so ga iskali v nacionalnem regi- stru Slovenija Donor, zatem še v drugih registrih po sve- tu. Nikoli ne bom izvedela, kdo mi je rešil življenje, ker je postopek darovanja anoni- men zaradi varstva osebnih podatkov.« Bolezen kot nov izziv Urška je v minulih štirih le- tih zdravljenja dokazala, da je izjemna borka, a prizna- va, da se sooča tudi s hudimi stiskami. »Pridejo trenutki, ko so fizične in psihične bo- lečine komaj vzdržne. A jim nikoli ne pustim, da me po- polnoma potrejo. Vedno naj- dem v sebi dovolj moči, da premostim še tako temne tre- nutke. Za vsakega bolnika sta najbolj pomembna notranji mir in pozitivna naravnanost. Spoznala sem, da je bolezen treba sprejeti in z njo v miru sobivati, brez panike in stra- hu. Bolezen danes dojemam kot nek nov izziv. Občutki obupa in nemoči te potisnejo v vlogo žrtve in ti odvzamejo potrebno energijo, ki jo vsak bolnik še kako potrebuje. Ko mi je hudo, si rečem – zdr- ži, tudi to bo enkrat minilo! Poleg zdravstvene oskrbe je zelo pomembna sočutna podpora domačih. Moj naj- večji navdih je moj petletni sin. Zdaj živim vsak dan v vsej njegovi polnosti in si ga skušam narediti čim bolj za- bavnega,« še poudarja Urška, ki je s svojo zgodbo navdih mnogim drugim bolnikom. Dokumentarni film so premierno predstavili v Ljubljani, Zrečanka Urška Firer je na predstaviti sodelovala preko videopovezave. (Foto: K. Modic) Urška Firer Novi TEDNIK št. 13 30. 3. 2023  COLOR CMYK stran 22 22 Št. 13, 30. marec 2023 Your care, our mission KOVAL d.o.o. Loka pri Žusmu 9 3223 Loka pri Žusmu Slovenija 03 747 19 14 041 640 626 koval@koval.si www.koval.si Iščemo nove sodelavce v proizvodnji medicinskega pohištva! Vabljeni! Za udobno jesen vašega življenja Najem medicinske opreme Do specialista, ko ga potrebujete Ob pojavu bolečin je hiter dostop do strokovne pomoči izjemnega pomena za uspešno reševanje težav in preprečevanje resnejših zapletov. V Centru zdravja Olimia iz Term Olimia omogočajo, da do izbranih specialistov, medicinske rehabilitacije in drugih storitev s področja fizioterapije pacienti dostopajo takrat, ko to potrebujejo. Specialisti v vaši bližini Center zdravja Olimia ponuja preglede pri različnih specialistih, pacienti pa se tako izognejo dolgim čakalnim vrstam v zdravstvenih ustanovah. Vsi s težavami lokomotornega sistema – vratu, hrbtenice, kolkov ali kolen – se lahko naročijo na pregled pri kar treh ortopedih. Marko Nabergoj, dr. med., specialist ortopedske kirurgije, prihaja iz Ortopedske bolnišnice Valdoltra, kjer je opravljenih več kot polovica vseh operacij na lokomotornem sistemu v Sloveniji. Od tam prihaja tudi Dejan Čeleš, dr. med., spec. ortopedske kirurgije, ki je specialist na področju degenerativne in deformacijske kirurgije hrbtenice in osteoporotične frakture hrbtenice. Dolgoletni sodelavec Centra zdravja Olimia je prim. Slavko Kramberger, dr. med., specialist ortopedske kirurgije, ki ima že več kot deset let izkušenj na področju ortopedije. Pacienti se lahko naročijo na pregled tudi pri asis. dr. Matjažu Voršiču, dr. med., specialistu nevrokirurgije z UKC Maribor. Izboljšujejo počutje in vračajo gib Na pregled pri izbranih specialistih v Centru zdravja Olimia se lahko naročijo vsi pacienti s težavami v ramenih, vratni in ledveni hrbtenici, kolenih, kolkih in gležnjih. Opravljajo tudi diagnostično ultrazvočno preiskavo ter injicirajo blokade. Svetovali vam bodo pri zdravljenju poškodb, predlagali najbolj optimalen plan za povrnitev giba in dobrega počutja ter opravili fizioterapijo v Centru zdravja Olimia. Vse, ki želijo enostavneje dostopati do specialista v njihovi bližini in se tako izogniti dolgim čakalnim vrstam, vabijo, da jih pokličejo na tel. št. (03) 829 78 02, pišejo na e-naslov zdravje.info@terme-olimia.com ali jih obiščejo na recepciji Centra zdravja Olimia v Hotelu Breza v Termah Olimia. Terme Olimia d. d. Zdraviliška cesta 24, SI-3254 Podčetrtek, info@terme-olimia.com, +386 3 829 78 36 DOTIK LAHKOTNOSTI Manca Bračun, s.p. Slomškov trg 4 3000 Celje Novi TEDNIK št. 13 30. 3. 2023  COLOR CMYK stran 23 23 Št. 13, 30. marec 2023 Na napotnico blokada in  zioterapija, samoplačniško na voljo odpravljanje težav Au, kalcinacija rame! Razbijanje, topljenje in punktiranje so metode, s katerimi se kalcinata lahko lotite samoplačniško. Možnosti samoplačniškega zdravljenja Terapija z udarnimi globin- skimi valovi ali UGV-terapija je postopek, kjer s pomočjo naprave, ki proizvaja visoko- -energijske valove, razbijajo kalcinat v rami. Ta razpade na manjše koščke, ki jih telo iz- loči. Terapija obenem pospeši proces delitve celic v tkivih in zmanjša vnetja. Je precej bole- ča, uspešna pa pri okoli 60–70 odstotkih bolnikov. Terapija tecar temelji na radijskih valovih in je pre- grevalna terapija, ki tkivo v notranjosti ogreje tudi do 40 stopinj. Učinkuje tako, da kalcij raztaplja. Obenem podpira obnovo in celjenje mehkih tkiv. Ultrazvočno vodeno razbi- janje kalcinata je v svetu že uveljavljen postopek zdra- vljenja kalcinacij, ko druge, Natančnega vzroka za nastanek kalcinacije ne poznamo, a strokovnjaki opažajo, da se kalcij v rami rad nabira na mestih predhodnih poškodb ali tam, kjer je tetiva čezmerno obremenjena. Ponoči ne veste, kako bi položili roko, da vas ne bi bole- la? Roko težko dvignete stegnjeno nad glavo? Je ena vaša rama manj gibljiva kot druga? Nekaj časa zelo boli, potem pa bolečina izgine za cele mesece? Verjetno vas muči kal- cinirajoči tenditis, po domače kalcinacija rame. TINA NIKA SNOJ Kalcij je mineral, ki ga naše telo nujno potrebuje. Sestavlja naše zobe in kosti ter sodelu- je v številnih procesih, tudi pri krčenju mišic, strjevanju krvi in utripanju srca. Včasih pa se nalaga v preveliki meri in povzroča težave. Posebej pogosto v ramenskem skle- pu, kjer povzroča bolečine in manjšo gibljivost. Iz njegovih soli lahko nastanejo tako ime- novani trni, ki dražijo tetive in druga tkiva ter povzročajo vnetja. Znak kalcinacije je ne- specifi čna bolečina, ki je spr- va pridušena, postopoma pa kalcinat vse bolj boli in začne omejevati gibanje. Pride in izgine Natančnega vzroka za na- stanek kalcinacije ne pozna- mo, a strokovnjaki opažajo, da se kalcij v rami rad nabira na mestih predhodnih poškodb ali tam, kjer je tetiva čezmer- no obremenjena. Ta zaradi njega postane suha, rigidna ali celo zabrazgotinjena. Vemo tudi, da kalcinat tako, kot se nabere, sam od sebe tudi izgine. Povprečna doba traja- nja enega ciklusa je okrog pet let. Ciklične so tudi bolečine. Lahko vas nekaj tednov zelo boli, potem pa mesece nimate težav. Pogoste so kalcinacije ob hormonskih spremembah in motnjah, denimo v preha- janju v menopavzo ali ob te- žavah s ščitnico. Pri zadnjih je cikel kalcinacije daljši. Znano je tudi, da stanje še poslabša kajenje. Bolečine zaradi kalcinacije se pojavljajo takrat, ko kalci- nacija nastaja in ko izgineva. Telo namreč poskuša težavo zazdraviti, zato se razvije vnetna reakcija, ki je vedno del celjenja. Ko je kalcinat v mirovanju, bolečine ni. Zato mnogi ljudje s kalcinacijo rame sploh ne vejo, da jo imajo. Tudi velikost kalcina- ta ne vpliva na bolečino. Lju- dje z majhnim kalcinatom imajo lahko hude bolečine in obratno, ljudje, ki imajo velik kalcinat, imajo lahko le malo težav. Kljub temu da je lahko izredno neprijetna, pa kalcinacija ni nevarna, zato so odveč skrbi, da se bo iz nje razvila kakšna hujša bo- lezen ali poškodba. Počitek stanje le še poslabša Osebni zdravnik in po- zneje ortoped vam bosta pri kalcinaciji predpisala proti- bolečinsko in protivnetno te- rapijo ter vas poslala na rent- gensko slikanje, ultrazvočno preiskavo ali magnetno reso- nanco, lahko pa tudi na kom- binacijo preiskav. Če bo zelo hudo, vas bosta napotila na injekcijsko blokado, v vsa- kem primeru pa na fi ziote- rapijo. Prepričanje, da mora pri kalcinaciji boleča rama mirovati, je namreč napač- no. Prav nasprotno, počitek stanje le še poslabša. Seveda pa mora biti vadba zmerna in namenjena večji gibljivo- sti ramenskega sklepa. Zadnja možnost, za katero se specialist odloči, je ope- racija. To predpišejo, če se kalcinat vrašča v kost, a to- vrstnih operacij je zelo malo. Najpogostejša rešitev so tako blokade. Obstajajo pa tudi rešitve, ki jih na napotnico ne morete dobiti, so pa na voljo v zasebnih ortopedskih ordinacijah. Razbijanje, topljenje in punktiranje so metode, s katerimi se kalcinata lahko lotite samoplačniško. manj invazivne metode, kot so zdravila in fi zioterapija, niso uspešne. V tem mini invaziv- nem postopku zdravnik pod ultrazvočno kontrolo zapiči iglo v kalcinat v rami, ga na več mestih punktira in nato izpira, dokler ga ne odstrani večji del (okoli 80 odstotkov). Učinkovitost posega je odvi- sna od velikosti kalcinata in faze, v kateri je kalcinat, pri večini bolnikov pa z njim dosežejo pomembno izbolj- šanje. Postopek je lahko bo- leč, zato ga izvajajo v lokalni anesteziji. Čakali boste dolgo Čakalne vrste v ortopediji so dolge. Začne se že pri dia- gnostičnih pregledih. Na rent- genski pregled boste naročeni relativno hitro, na magnetno resonanco pa boste čakali več mesecev. Ortopedske ambu- lante v zdravstvenih domovih praviloma obratujejo le kak dan v tednu, ponekod pa so zaradi pomanjkanja zdravni- kov celo zaprle svoja vrata. Tudi napotnica z oznako hitro marsikje pomeni vsaj več te- dnov ali celo nekaj mesecev čakanja. Enako velja za fi zio- terapijo. Drugače je, seveda, pri zasebnikih. Tam boste na vrsti že v enem tednu. Foto: Shutterstock Vaja, ko je najhuje Takrat, ko rama boli, je priporočljiva naslednja vaja, iz- vajajte jo čim večkrat na dan: z nebolečo roko se nasloni- te na mizo, nagnite nekoliko naprej in pustite, da boleča roka sproščeno visi. Nato z njo v mejah zmožnosti delajte krožne gibe. Novi TEDNIK št. 13 30. 3. 2023  COLOR CMYK stran 23 23 Št. 13, 30. marec 2023 Na napotnico blokada in  zioterapija, samoplačniško na voljo odpravljanje težav Au, kalcinacija rame! Razbijanje, topljenje in punktiranje so metode, s katerimi se kalcinata lahko lotite samoplačniško. Možnosti samoplačniškega zdravljenja Terapija z udarnimi globin- skimi valovi ali UGV-terapija je postopek, kjer s pomočjo naprave, ki proizvaja visoko- -energijske valove, razbijajo kalcinat v rami. Ta razpade na manjše koščke, ki jih telo iz- loči. Terapija obenem pospeši proces delitve celic v tkivih in zmanjša vnetja. Je precej bole- ča, uspešna pa pri okoli 60–70 odstotkih bolnikov. Terapija tecar temelji na radijskih valovih in je pre- grevalna terapija, ki tkivo v notranjosti ogreje tudi do 40 stopinj. Učinkuje tako, da kalcij raztaplja. Obenem podpira obnovo in celjenje mehkih tkiv. Ultrazvočno vodeno razbi- janje kalcinata je v svetu že uveljavljen postopek zdra- vljenja kalcinacij, ko druge, Natančnega vzroka za nastanek kalcinacije ne poznamo, a strokovnjaki opažajo, da se kalcij v rami rad nabira na mestih predhodnih poškodb ali tam, kjer je tetiva čezmerno obremenjena. Ponoči ne veste, kako bi položili roko, da vas ne bi bole- la? Roko težko dvignete stegnjeno nad glavo? Je ena vaša rama manj gibljiva kot druga? Nekaj časa zelo boli, potem pa bolečina izgine za cele mesece? Verjetno vas muči kal- cinirajoči tenditis, po domače kalcinacija rame. TINA NIKA SNOJ Kalcij je mineral, ki ga naše telo nujno potrebuje. Sestavlja naše zobe in kosti ter sodelu- je v številnih procesih, tudi pri krčenju mišic, strjevanju krvi in utripanju srca. Včasih pa se nalaga v preveliki meri in povzroča težave. Posebej pogosto v ramenskem skle- pu, kjer povzroča bolečine in manjšo gibljivost. Iz njegovih soli lahko nastanejo tako ime- novani trni, ki dražijo tetive in druga tkiva ter povzročajo vnetja. Znak kalcinacije je ne- specifi čna bolečina, ki je spr- va pridušena, postopoma pa kalcinat vse bolj boli in začne omejevati gibanje. Pride in izgine Natančnega vzroka za na- stanek kalcinacije ne pozna- mo, a strokovnjaki opažajo, da se kalcij v rami rad nabira na mestih predhodnih poškodb ali tam, kjer je tetiva čezmer- no obremenjena. Ta zaradi njega postane suha, rigidna ali celo zabrazgotinjena. Vemo tudi, da kalcinat tako, kot se nabere, sam od sebe tudi izgine. Povprečna doba traja- nja enega ciklusa je okrog pet let. Ciklične so tudi bolečine. Lahko vas nekaj tednov zelo boli, potem pa mesece nimate težav. Pogoste so kalcinacije ob hormonskih spremembah in motnjah, denimo v preha- janju v menopavzo ali ob te- žavah s ščitnico. Pri zadnjih je cikel kalcinacije daljši. Znano je tudi, da stanje še poslabša kajenje. Bolečine zaradi kalcinacije se pojavljajo takrat, ko kalci- nacija nastaja in ko izgineva. Telo namreč poskuša težavo zazdraviti, zato se razvije vnetna reakcija, ki je vedno del celjenja. Ko je kalcinat v mirovanju, bolečine ni. Zato mnogi ljudje s kalcinacijo rame sploh ne vejo, da jo imajo. Tudi velikost kalcina- ta ne vpliva na bolečino. Lju- dje z majhnim kalcinatom imajo lahko hude bolečine in obratno, ljudje, ki imajo velik kalcinat, imajo lahko le malo težav. Kljub temu da je lahko izredno neprijetna, pa kalcinacija ni nevarna, zato so odveč skrbi, da se bo iz nje razvila kakšna hujša bo- lezen ali poškodba. Počitek stanje le še poslabša Osebni zdravnik in po- zneje ortoped vam bosta pri kalcinaciji predpisala proti- bolečinsko in protivnetno te- rapijo ter vas poslala na rent- gensko slikanje, ultrazvočno preiskavo ali magnetno reso- nanco, lahko pa tudi na kom- binacijo preiskav. Če bo zelo hudo, vas bosta napotila na injekcijsko blokado, v vsa- kem primeru pa na fi ziote- rapijo. Prepričanje, da mora pri kalcinaciji boleča rama mirovati, je namreč napač- no. Prav nasprotno, počitek stanje le še poslabša. Seveda pa mora biti vadba zmerna in namenjena večji gibljivo- sti ramenskega sklepa. Zadnja možnost, za katero se specialist odloči, je ope- racija. To predpišejo, če se kalcinat vrašča v kost, a to- vrstnih operacij je zelo malo. Najpogostejša rešitev so tako blokade. Obstajajo pa tudi rešitve, ki jih na napotnico ne morete dobiti, so pa na voljo v zasebnih ortopedskih ordinacijah. Razbijanje, topljenje in punktiranje so metode, s katerimi se kalcinata lahko lotite samoplačniško. manj invazivne metode, kot so zdravila in fi zioterapija, niso uspešne. V tem mini invaziv- nem postopku zdravnik pod ultrazvočno kontrolo zapiči iglo v kalcinat v rami, ga na več mestih punktira in nato izpira, dokler ga ne odstrani večji del (okoli 80 odstotkov). Učinkovitost posega je odvi- sna od velikosti kalcinata in faze, v kateri je kalcinat, pri večini bolnikov pa z njim dosežejo pomembno izbolj- šanje. Postopek je lahko bo- leč, zato ga izvajajo v lokalni anesteziji. Čakali boste dolgo Čakalne vrste v ortopediji so dolge. Začne se že pri dia- gnostičnih pregledih. Na rent- genski pregled boste naročeni relativno hitro, na magnetno resonanco pa boste čakali več mesecev. Ortopedske ambu- lante v zdravstvenih domovih praviloma obratujejo le kak dan v tednu, ponekod pa so zaradi pomanjkanja zdravni- kov celo zaprle svoja vrata. Tudi napotnica z oznako hitro marsikje pomeni vsaj več te- dnov ali celo nekaj mesecev čakanja. Enako velja za fi zio- terapijo. Drugače je, seveda, pri zasebnikih. Tam boste na vrsti že v enem tednu. Foto: Shutterstock Vaja, ko je najhuje Takrat, ko rama boli, je priporočljiva naslednja vaja, iz- vajajte jo čim večkrat na dan: z nebolečo roko se nasloni- te na mizo, nagnite nekoliko naprej in pustite, da boleča roka sproščeno visi. Nato z njo v mejah zmožnosti delajte krožne gibe. Novi TEDNIK št. 13 30. 3. 2023  COLOR CMYK stran 24 24 Št. 13, 30. marec 2023 Nataša Zajc, s.p. Višja fizioterapevtka Dobrna 63 3204 Dobrna Pomoč pri: - bolečinah v mišicah in sklepih - stanju po poškodbah in motnjah v prekrvavitvi tkiv - težavah z urinsko inkontinenco in drugih motnjah mokrenja - težavah zaradi stresnega načina življenja - možnost oddiha s programom Sprostitev Aktivno do zdravja Terapije Yin yang ravnovesje Apartma Tel.: +386 70 715 811 natasa.zajcek@gmail.com Bila je tik pred upokojitvijo, ki je zanjo pomenila novo obdobje v življenju. Veselila se je, da bo imela več časa za druženje z vnukom, toda novica, ki jo je spomladi 2016 presenetila, ji je obrnila življenje na glavo. V enem samem dnevu. Tumor na jajčnikih. »To je bil šok. Na to novico se takrat nisem znala odzvati. Počutila sem se, kot da se vse to ne dogaja meni,« pravi Vesna Bregar iz Radeč. Danes se počuti dobro, zgodba je dobila srečen konec. Raka je pre- magala. In v svojem boju z zahrbtno boleznijo je postala vzor in vir moči ter upanja vsem drugim, ki se soočajo z rakom. SIMONA ŠOLINIČ S pogumom in z močjo do zmage nad zahrbtno boleznijo »Danes počnem vse tisto, za kar pred boleznijo nisem imela časa« Europa Donna – slovensko združenje za boj proti raku dojk je samostojna, ne- odvisna, neprofitna organizacija civilne družbe. Združuje več kot 3.100 članic in članov in povezuje zdrave ženske, bolnice z rakom dojk ali rakom rodil, posame- znike in strokovne ustanove v Sloveniji, ki delujejo na področju raka dojk in raka rodil. Združenje pomaga z nasveti, informacijami, na voljo ima tudi posvete s stro- kovnjaki na področju zdravljenja. Svetovalni telefoni so objavljeni na spletni strani združenja www.europadonna.si. Na svoji spletni strani ima združenje objavljene tudi odgovore na najpogostejša vprašanja o onkoloških boleznih dojk in rodil. »Želim si, da bi se na območju celjske regije bolniki še bolj povezali znotraj združenja Europa Donna, da bi imeli svojo enoto, podružnico, prostor, kjer bi se srečevale bolnice z rakom dojk ali rakom rodil, tudi bolniki, saj je kar nekaj moških, ki zbolijo zaradi raka prsi. Tako bi bili še bolj združeni, še bolj bi si lahko pomagali z nasveti, izkušnjami in informacijami,« pravi Vesna Bregar, nekdanja bolnica s tumorjem na jajčniku in dolgoletna prostovoljka združenja Europa Donna. »Rak ne izbira. Rožnati oktober ne sme biti edini čas v letu, ko govorimo o raku dojk. O njem je treba govoriti večkrat. Vsaka informacija, dana v nekem trenutku, nekomu pomaga.« Bregarjeva pravi, da bo več- no hvaležna preventivnim pro- gramom za zgodnje odkrivanje predrakavih in rakavih stanj. Da je njena izkušnja še toli- ko bolj v srce segajoča, kaže to, da je konec 90. let zaradi onkološke bolezni izgubila ljubljeno sestro, ki je zbolela zaradi raka dojke. Takrat se je Bregarjeva odločila, da bo po- stala prostovoljka Europe Don- ne – slovenskega združenja za boj proti raku dojk in rodil. Od leta 1998 kot prostovoljka delu- je v združenju, kjer svetuje in pomaga bolnicam in bolnikom prebroditi najhujše obdobje njihovega življenja. A ob vsem svojem delu do leta 2016 ni vedela, da bo huda diagnoza doletela tudi njo. »Od smrti se- stre sem se redno udeleževala vseh preventivnih programov. Zame je bilo takrat nepredsta- vljivo, da bi zbolela tudi sama. Vedno, ko sem se udeleževala preventivnih programov, sem bila sproščena, brez pričako- vanj, da bi lahko bilo karkoli narobe. Ampak leta 2016 se je tudi zame na žalost zgodil velik šok,« dodaja. Upanje in moč Njena pot zdravljenja se je začela s solzami, a je hi- tro ugotovila, da mora najti upanje in moč, vrlini, ki ju je toliko let polagala na srce in z njima navdihovala druge. »Vse se je dogajalo hitro. V de- setih dneh sem bila operirana. Sledila je kemoterapija. Takrat se je v meni pojavilo pravo zavedanje, da gre zares, kajti dila korak naprej,« dodaja. Bregarjevo v domačem kraju poznajo kot organizatorko prireditev in zelo dejavno v svojem okolju. Ravno takrat, po mesecih terapij in zdravlje- nja, je stopila pred ljudi. »Ni mi bilo težko reči: ›Glejte, sem brez las, a sem ne glede na to polna energije.‹« S tem je dala močno sporočilo vsem: nikoli ni prepozno, da človek najde moč v sebi in zmaga. Kot je zmagala ona. »Postavite sebe na prvo mesto« »Danes sem polna življenja, počnem vse tisto, za kar vča- sih nisem imela časa, a bi ga morala imeti. Dejavna sem pri športu, plesu, hribolazenju. Zdaj vem, da bi v preteklosti morala sebe postaviti še bolj na prvo mesto, ne bi smela tako zelo hiteti skozi življenje. Toda moje največje vodilo je pomoč bolnikom, da jim da- jem zgled in pogum. Skupaj zmoremo,« poudari. Ko razmišlja o tistem času, pravi, da je velika težava pri so- očanju z rakom, da se mnogi bolniki in bolnice zaprejo vase, že pred postavitvijo diagnoze pa je marsikoga strah in čakajo predolgo. Nujno se je treba ob spremembi zdravstvenega sta- nja, ob simptomih, takoj od- zvati in takoj poiskati pomoč. »Še posebej zadnji dve leti epidemije sta pustili posledice tudi pri ljudeh, ampak to pri skrbi za zdravje nikakor ne sme biti ovira! Ljudje morajo vztrajati. Že ob zaznani spre- membi na telesu morajo po- iskati zdravniško pomoč. Ob diagnozi ne smejo nikakor obupati. Pravočasen obisk zdravnika pomeni pravočasno diagnozo in uspešnejšo terapi- jo,« pojasnjuje. podpiramo in ta občutek daje pogum na poti do zmage. V združenju se poimenujemo soborke, tudi soborci, kajti tudi moški lahko zbolijo za- radi raka dojk. Pomembno je, da smo povezani,« razlaga so- govornica. Ko je diagnoza postavljena in ko se zdravljenje začne, človek potrebuje podporo družine, prijatelje, s kateri- mi se odkrito pogovori, pra- vi. »Meni je to ogromno po- magalo in vidim, da pomaga tudi drugim. V združenju se »V času zdravljenja in tudi po njem je osebna spodbuda tista, ki daje moč, da bolniki v sebi najdejo tisto, kar jih osrečuje, in tisto, kar jim tlakuje pot pri premagovanju ovir do zmage.« kemoterapija človeka postavi pred resnico. Mislila sem, da se ji bom morda izognila, a ni šlo. Bila sem dolgolaska. Po prvi kemoterapiji sem lase iz- gubila, počutila sem se slabo. Kemoterapija in izguba las človeku dasta vedeti, da je nekaj narobe. In takrat sem se začela zavedati, da je to moj boj,« pravi Bregarjeva. Sogovornica dodaja, da je pri takšnem soočanju z bo- leznijo ključna podpora dru- žine. »Brez tega ne gre. Moj sin je zdravnik in ves čas me je bodril, čeprav je zelo dobro vedel, kako nevarna bolezen je to. A ves čas mi je tudi on vlival upanje, možnosti, da bi šlo kaj narobe, ni dopuščal. Na začetku sem se nekoliko zaprla vase. Danes vem, da je bila to največja napaka. Po letu dni, ravno v rožnatem ok- tobru, ko v združenju Euro- pa Donna osveščamo o raku, sem bila brez las in takrat sem zbrala pogum ter nare- »Verjamem, da je bolnicam težko, a v našem združenju najdejo pravilne informacije, tiste podatke, ki jih potrebujejo. Opremimo jih tudi z znanjem o tem, kaj je treba vprašati zdravnika, ko pridejo na pregled. Tudi zdravniki nimajo veliko časa in zato je pomembno, da jih bolniki takrat, ko pridejo do njih, vprašajo tisto, kar je najpomembneje.« »Ljudem svetujem, naj živijo ta trenutek, naj si vzamejo čas zase. Včasih je kakšno stvar, ki se nam zdi še tako nuj- na, dobro dati na stran in raje početi tisto, kar nas veseli, osrečuje. Treba je misliti nase, vse drugo se nato zgodi samo po sebi. Vedno je treba pravočasno poiskati zdrav- niško pomoč in ne čakati. Pravočasna diagnoza pomeni zmago. Tudi zmago nad seboj.« Novi TEDNIK št. 13 30. 3. 2023  COLOR CMYK stran 25 25 Št. 13, 30. marec 2023 Kaj so različne vrste raka prebavil? To so vrste raka, ki se poja- vijo na požiralniku, želodcu, črevesju, danki, jetrih, žolčni- ku, žolčevodih, trebušni sli- navki. Različne vrste raka prebavil predstavljajo eno največjih skupin raka, saj zaradi njih zboli približno tri tisoč ljudi na leto. Pojavnost – z izjemo raka želodca in debelega čre- vesa – narašča. Največ je bol- nikov, ki imajo raka debelega črevesa in danke (približno 1.350 na leto). Bolnikov z rakom želodca in trebušne slinavke je približno 450 ozi- roma 440 na leto, z rakom jeter in rakom žolčnika ter žolčevodov približno 220 na leto in požiralnika približno 80 na leto. Marec je mesec osveščanja o raku debelega črevesa in danke. V Združenju EuropaColon Slovenija smo to osve- ščanje razširili na vse vrste raka prebavil. Razlog za to je, ker je rak debelega črevesa in danke v zadnjih desetih letih postal precej dobro obvladana bolezen. Bolniki imajo na voljo številna zdravila. Po zaslugi presejalnega progra- ma Svit število bolnikov celo upada, bolezen odkrivajo v zgodnejših stadijih, ko je zdravljenje krajše in uspešnejše. Povsem drugače je pri drugih vrstah raka prebavil, kjer je stopnja petletnega preživetja občutno slabša. Presejalnih pro- gramov zanje še ni, trenutno se v strokovnih krogih omenja možnost uvedbe presejalnega programa za želodčnega raka. Zbolevajo predvsem ljudje po 60. letu, a opažamo, da se starostna meja opazno spušča. Zaradi raka preba- vil zbolevajo tako moški kot ženske, in sicer v približno enakem razmerju. Zgodnje odkrivanje rešuje življenja Uspešnost zdravljenja je zelo različna. Rak debelega črevesa in danke je že pos- tal kronična in razmeroma dobro obvladljiva bolezen, saj pet let po diagnozi pre- živi približno polovica vseh bolnikov. Velik del zaslug za to ima predvsem preventivni program Svit. Eden ključnih dejavnikov, ki zelo vpliva na izid zdravljenja ter posledič- no na dolžino preživetja, je predvsem zgodnje odkriva- nje. Pri tem so v veliko po- moč presejalni programi, ki pa je pri vrstah raka prebavil na voljo le za debelo črevo in danko. Zato so tudi toliko boljši rezultati zdravljenja tega raka v primerjavi z dru- gimi vrstami raka prebavil. Če želimo, da bomo vrste raka prebavil odkrivali v zgodnejših stadijih, je nujno, da dobro poznamo njihove znake in simptome. Kateri so glavni simptomi različnih vrst raka prebavil? Pozorni bodimo predvsem na spremembe pri odvajanju in barvi blata. Če opazimo svežo kri v njem, če je zelo svetlo, skoraj sivo, ali če je zelo temno, skoraj črno, je vsekakor dobro oditi k zdrav- niku in ugotoviti, kaj je raz- log. Pozorni bodimo tudi, če je blato ozko kot svinčnik, po obisku stranišča pa ima- mo še vedno občutek nepo- polno izpraznjenega črevesa, če se izmenjujejo zaprtost in driske, če so prisotne bole- čine v trebuhu, spodnjem in zgornjem delu. Tudi zelo temen, skoraj črn urin, bole- čine v hrbtu med lopaticama, oteženo požiranje, nepojas- njeno in izrazito izgubljanje teže, izrazita utrujenost in slabo počutje so razlogi za obisk pri zdravniku, če na- vedeni znaki trajajo več kot 14 dni. Pomoč za bolnike in svojce Združenje EuropaColon Slovenija letos obeležuje 15 let delovanja. Naš glav- ni cilj je, da bi ljudje bolje prepoznavali simptome, ki so povezani z različnimi vrstami raka prebavil, in bi se ob njih čim prej odzva- li z obiskom pri osebnem zdravniku. Želimo si, da bi več bolnikov diagnosticirali v zgodnejših stadijih, ko je rak še ozdravljiv in je zdravljenje lažje in krajše. V združenju se dobro za- vedamo, kako zapletena bo- lezen je rak. Vemo, da imajo tako bolniki kot njihovi svojci veliko različnih potreb, zato si prizadevamo, da bi lahko odgovorili na kar največ od njih. Prav zato bolnikom in njihovim svojcem omogoča- mo brezplačne telefonske ali videokonzultacije oziroma posvet z zdravnikom. Na nas se lahko obrnete tudi, če pot- rebujete prehransko svetova- nje med zdravljenjem ali po njem, lahko se pogovorite tudi s psihologom. Vse naše publikacije – glasilo Združe- nja Koloskop in zloženke z različnimi vsebinami – lah- ko najdete na naši spletni strani. Marec – mesec ozaveščanja o rakih prebavil Poznate znake različnih vrst raka prebavil? Več informacij o delovanju Združenja EuropaColon Slovenija najdete na www.europacolon.si. Za informacije in svetovanje pokličite na 031 313 258 ali 051 687 117. Korakajte z nami za zdravje Združenje Europa- Colon Slovenija se je pridružilo vseevrop- ski kampanji Koraki za zdravje, ki že ves marec poteka pod okriljem naše krovne organizacije Digesti- ve Cancers Europe. S seštevanjem korakov želimo tudi mi prispe- vati k čim boljši osveš- čenosti prebivalcev o zdravju naših preba- vil, še zlasti debelega črevesa in danke. Več o kampanji ter aplikaci- jo, ki bo seštevala tudi vaše korake, poiščite na naši spletni strani www.europacolon.si. Kakšna naj bo prehrana za onkološke bolnike? Onkološki inštitut Lju- bljana je pred leti objavil posebno publikacijo Pre- hrana in rak – Kaj jesti, če zbolimo. Napisali in uredili so jo vrhunski zdravstveni in prehranski strokovnja- ki. Publikacija je tudi pro- sto dostopna na spletu. V njej so številne dobrodošle informacije, ki jih na po- dročju prehrane onkološki bolniki potrebujejo. Različ- ne metode zdravljenja raka, kot so kemoterapija, obse- vanje, kirurško zdravljenje, hormonsko zdravljenje in biološka zdravila vplivajo tudi na prehranske potrebe bolnika. Neželeni stranski učinki zdravljenja pa prav tako lahko privedejo do pre- nizkega vnosa hranil, saj se med onkološkim zdravlje- njem lahko pojavljajo raz- lične prehranske težave. »Rakasta bolezen in nje- no zdravljenje povzročata spremenjeno presnovo in pojav neželenih učinkov ter tako povečujeta tveganje za neustrezen vnos hranil v telo. Vzrokov za presnovne spremembe je več, najpo- membnejši je provnetni od- ziv organizma, ki ga sproži bodisi tumor bodisi onko- loško zdravljenje. Pri neka- terih tumorjih so presnovne spremembe zelo majhne in ne vplivajo bistveno na splo- šno stanje in prehranjenost bolnikov, pri drugih vrstah tumorjev, na primer pri raku želodca, trebušne slinavke, Prehranska priporočila za bolnika z rakom lahko vklju- čujejo povečano uživanje vseh vrst pustega mesa, rib, mleka, sira, jogurtov, skute, polnozrnatega kruha, ovse- nih kosmičev, testenin, riža in zmerno povečano uživanje smetane, masla, olivnega, repičnega ali sončničnega olja. Beljakovine so v ribah, mesu, mleku in mlečnih iz- delkih, jajcih. Vir ogljikovih hidratov so žitarice, kruh, testenine, sadje … Energetsko bogata hranila so maščobe, olja, maslo, oreščki in podobno. Vir mikrohranil so sadje, zelenjava, oreščki. Pravilno prehranjevanje med boleznijo in zdravljenjem je hkrati pomembno, ker vzdržuje normalno prehranje- nost organizma, preprečuje razvoj kaheksije (neželene izgube telesne teže) oziroma zavira njeno napredovanje, ohranja ali celo izboljša telesno kondicijo in dobro poču- tje, zmanjša splošne neželene učinke zdravljenja in tiste, ki vplivajo na prehranjevanje, krepi imunsko odpornost organizma in zmanjša tveganje za okužbe ter omogoči hitrejše celjenje ran in ozdravitev. Po operaciji, kemoterapiji ali obsevanju je dodatek be- ljakovin v prehrani potreben zato, da se tkivo hitreje celi in obenem s tem preprečimo okužbe. Ogljikovi hidrati in maščobe so hranilne snovi, ki pri- našajo telesu energijo, potrebno za delo celic organizma in za proizvodnjo toplote. Bolniki z rakom bi morali večkrat dnevno uživati raznoliko zelenjavo in sadje (najmanj od 400 do 650 gramov dnevno). Še posebej priporočljivi so brokoli, ohrovt, cvetača, korenje, kumare, buče, rumena in ze- lena zelenjava, čebula, česen, jabolka, kutine, češnje, borovnice, slive, marelice. (Vir: Prehrana in rak – Kaj jesti, če zbolim) črevesja, grla in raku pljuč so spremembe večje,« so za- pisali strokovnjaki. Za onkološke bolnike je izredno pomembno, da pri svojem načinu prehranjeva- nja glede na bolezen sledijo strokovnim nasvetom in ne nasvetom samooklicanih »strokovnjakov« za prehrano, ki niso izobraženi in usposo- bljeni. Drugačna od varovalne prehrane Publikacija navaja tudi, da se priporočila za prehrano bolnikov z rakom nekoli- ko razlikujejo od priporočil zdrave varovalne prehrane. Osnovno priporočilo prehra- ne bolnikov z rakom je zdra- va in uravnotežena prehrana, prilagojena bolnikovim pove- čanim potrebam po beljako- vinah in energiji. »To lahko bolnike z ra- kom zbega, saj se zdi, da so ta priporočila nasprotje tistemu, kar so že slišali o zdravem načinu prehranje- vanja. Predvsem pa je vnos potrebnih hranil pri bolniku z rakom prilagojen izraže- nosti presnovnih sprememb in njegovim zmožnostim uživanja hrane. Poudarjen je pomen uživanja energij- sko in beljakovinsko bogate hrane, pa tudi hrane, bogate z ogljikovimi hidrati in kako- vostnimi maščobami. Tako prehranska priporočila za bolnika z rakom lahko vklju- čujejo povečano uživanje vseh vrst pustega mesa, rib, mleka, sirov, jogurtov, skute, polnozrnatega kruha, ovse- nih kosmičev, testenin, riža in zmerno povečano uživanje smetane, masla, olivnega, re- pičnega ali sončničnega olja,« svetujejo strokovnjaki. Tudi pripravo jedi in izbor živil je treba prilagoditi bol- nikovim zmožnostim, da jo zaužije. »Ker bolniki pogosto ne zmorejo zaužiti večjih ko- ličin hrane, je smiselno po- segati po hrani z večjo ener- gijsko gostoto. Hrana naj bo pripravljena iz kakovostnih živil, tako da je tudi v manjši količini zadostna vsebnost mikrohranil,« je še omenjeno v publikaciji. SŠol Foto: Pixabay Riba Sadje Novi TEDNIK št. 13 30. 3. 2023  COLOR CMYK stran 26 26 Št. 13, 30. marec 2023 Govorimo o načrtovanem zdravstvenem posegu v tuji- ni, ko rešujemo zdravstveno stanje, ki je nastalo v Slove- niji. Za nenačrtovano (ne- zgode, poškodbe ob bivanju v tujini …) uporabimo modro evropsko kartico ali turistič- no zdravstveno zavarovanje. Že dolgo velja zakon, ki omo- goča slovenskim bolnikom zdravljenje v tujini, če so v Sloveniji izčrpane vse mo- žnosti, nekaj zadnjih let pa nas je evropska zakonodaja zavezala, da se lahko sloven- ski državljani na zdravljenje v tujino odpravijo zaradi predolgih čakalnih vrst in na podlagi v Sloveniji izdane napotnice za specialistične ambulantne storitve. Vsak državljan, ki mu je bila pri osebnem zdravniku, zoboz- dravniku ali ginekologu izda- na napotnica za specialista, se lahko za tak pregled odloči v katerikoli državi Evropske unije in Švici, ZZZS pa mu nato v roku 60 dni – potem ko predložite potrebna doka- zila – povrne znesek v višini povprečne cene takšne stori- tve v Sloveniji. Četudi bi to- rej lahko do specialističnega pregleda prišli po redni poti v Sloveniji, se lahko svobodno odločite za tujino. Ostaja le nekaj izjem, med njimi so magnetna resonanca, hiper- Za zdravljenje v tujini vam povrnejo denar Reševanje zob na Hrvaškem Če je zobozdravnik nad vašim zobom dvignil roke ali za njegovo reševanje nima ustreznih znanj ne pripomočkov, vas lahko med drugim napoti k specialistu endodontu. Ča- kalne vrste pri teh so obupno dolge, za takšno zdravljenje bi čakali dobro leto in se potem morali odpeljati v Novo Gorico ali Koper. V Ljubljani bi bili pri enem izvajalcu na vrsti čez dve, pri drugem čez tri leta. V Zagrebu boste k endodontu prišli na vrsto domala takoj, zaradi evropske direktive pa vam bo Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) povrnil denar za opravljeno storitev – po slovenskem ceniku. Če boste šli po pomoč k slovenskemu specialistu samoplačniško, do povračila niste upravičeni. MARIJA ŠELEK Endodontske storitve pri nas oglašuje kar nekaj zasebnih zobozdravnikov. Če se boste odločili za slovenskega zasebnega specialista, vam zdravstvena blagajna denarja ne bo povrnila. barična komora, računalni- ška tomografi ja … Za te po- sege potrebujete vnaprejšnjo odobritev ZZZS. Slovenci zaradi primerlji- vih cen najpogosteje hodijo na Hrvaško, sledita Avstrija in Italija. Lani je na ZZZS pri- spelo 1.737 vlog za povračilo stroškov specialističnega in bolnišničnega zdravljenja, nabavo medicinskih pripo- močkov in zdravil v drugi državi članici Evropske unije. Najpogosteje so tam obiskali prav endodonta, pa tudi or- todonta. Sledijo nevrološke preiskave (EMG – testiranje živčne prevodnosti) in stori- tve s področja kardiovasku- larne kirurgije (operacija krčnih žil). Med nabavljeni- mi medicinskimi pripomoč- ki prevladujejo očala. Tako je ZZZS svojim zavarovancem v letu 2021 za zdravstvene sto- ritve povrnil 497.669 evrov, lani pa 621.121 evrov. Potni stroški so vaša skrb Naša sogovornica, ki ji bodo zob zdravili pri speciali- stu endodontu v Zagrebu, bo za poseg morala predvidoma plačati tisoč evrov in po vsej verjetnosti bo dobila povr- njenih približno 600 evrov. Potnih stroškov na zavodu ne vračajo. Kaj pa če ne želim potovati v tujino, saj imamo speciali- ste endodonte tudi pri nas? Endodontske storitve pri nas oglašuje vsaj 19 zasebnih zobozdravnikov, v resnici pa vsi ne izvajajo tistih najzah- tevnejših zdravljenj. Če se boste odločili za slovenske- ga zasebnega specialista, vam zdravstvena blagajna denar- ja ne bo povrnila. Zakaj torej tujemu specialistu zasebniku ZZZS povrne denar, sloven- skemu pa ne? Podobno je tudi v drugih državah. Na tak način, pa naj se sliši še tako čudno, skrbimo za javni zdra- vstveni sistem: primerneje je namreč krepiti mrežo javne zdravstvene službe v Slove- niji tako z izboljšanjem njene učinkovitosti kot z dodatnimi kadri in ambulantami, ne pa da bi jo slabili s povečeva- njem izdatkov za povračila za storitve pri zasebnikih – po tržnih cenah, za katere se predvideva, da bi nenadzoro- vano rasle. Kljub urejenemu zavarovanju bi verjetno sča- soma morali vedno več sto- ritev plačati iz lastnega žepa, potem pa čakati na povračila. V vsakem primeru nasrka revež Čeprav se sliši nekako razu- mljivo z vidika zdravstvenega sistema, pa za bolnike ne zve- ni logično. Posameznika bore malo zanima širša slika ali prihodnost sistema, temveč le, kako najhitreje do storitve z napotnico – saj smo zavaro- vani. Gotovo pa vedno znova kratko potegnejo ljudje s pod- povprečnimi in povprečnimi dohodki, saj moraš za pot v tujino imeti pripravljeno do- kaj polno mošnjo oziroma iz- prazniti prihranke – povračilo stroškov (ne vseh) sledi šele čez mesec ali dva. Specialisti Specialisti+ Hitreje do specialista v vaši bližini. Poslušajte svoje telo. triglavzdravje.si Vaš partner za zdravje. Novi TEDNIK št. 13 30. 3. 2023  COLOR CMYK stran 27 27 Št. 13, 30. marec 2023 Novi TEDNIK št. 13 01.04.2021  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 13, 1. april 2021 Novi TEDNIK št. 40 01.10.2020  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 40, 1. oktober 2020 Bolečina je simptom, ki nas opozarja, da se s telesom do- gaja nekaj, kar ni v redu. Ta- koj po pojavu bolečine se telo nagonsko prilagodi novemu stanju in nas z bolečino opo- zarja, česa ne smemo početi. Bolečina sproži varovalni me- hanizem in jo moramo razumeti kot prednost, kot nekaj, kar nas varuje in opozarja. Bolečino razdelimo glede na to, kateri telesni deli in sistemi so prizadeti (nociceptivna in ne- vropatska bolečina), in glede na to, koliko časa traja (akutna in kronična bolečina). Nociceptiv- na bolečina povzroča draženje bolečinskih receptorjev mišič- no-skeletnega sistema (kosti, vezi, kit, ovojnic, mišic) in tkiv notranjih organov. Nevropatska bolečina nastane kot posledica okvare, poškodbe ali motenega delovanja perifernega ali cen- tralnega živčevja. Nevropatska bolečina je običajno intenziv- nejša in vztrajnejša od nocicep- tivne. Bolniki so zelo prizadeti. Nociceptivno bolečino se da s terapijami zelo omiliti, nevro- patska se na terapije slabše odziva. Akutna bolečina nastane ne- nadno in hitro doseže vrh. Kako močna je, je odvisno od obsega okvare tkiva. Najpogostejši pri- mer akutne bolečine je poškod- ba. Lahko gre tudi za nenadno bolečino v križu, ki nastane brez opozorila. Takoj ko odstranimo vzrok, se bolečina hitro umiri. Bolečina, ki vztraja, lahko po- stane kronična – če traja tri do šest mesecev in več. Akutna bolečina, ki ni ustrezno ali pra- vočasno obravnavana, lahko postane kronična. Pri kronični bolečini začne telo ravno tako iskati načine, kako se ji izogniti. S tem začne človek bolj obre- menjevati ostale dele telesa. Sčasoma se začnejo tudi v teh preobremenjenih delih telesa pojavljati bolečine. S tem se Novi TEDNIK št. 41 10.10.2019  COLOR CMYK stran 40 40 Št. 4 1, 10. oktober 2019 AKTIVNA STAROST Do specialista v sedmih dneh. Za zdravje, za zmage. Specialisti Specialisti+ Specialisti Nezgoda Preprečite, da bi se vam zdravstveno stanje poslabšalo zaradi predolgega čakanja na pregled specialista. Dostopajte do pregleda, diagnoze in zdravljenja hitreje. Povprečna čakalna doba z zavarovanji Specialisti v letu 2018 je bila 7 dni. Opekarniška 15a (vzhodna tribuna nogometnega stadiona) 3000 Celje GSM.: +386 (0)31 803 451 Matej Čebokelj, viš. fizioterapevt, Cyriax terapevt T.: +386 (0)59 937 431 Fizioterapija Čebokelj Matej Čebokelj: »Ne dovolite, da vam bolečine krojijo življenje.« Zdravljenje bolečin naj vodi strokovnjak Višji fizioterapevt in OMMT terapevt Matej Čebokelj »Tudi čas odraščanja otrok in mladostnikov prinese bo- lečino, ki je posledica rasti. Takšna bolečina je precej močna in tudi onemogoča športne dejavnosti. Pojavi se na značilnih mestih, na pri- mer na narastišču pogačnič- ne vezi na goleni in na petni- cah,« pravi Matej Čebokelj, višji fi zioterapevt in terapevt ortopedske medicine in ma- nualne terapije. Poudarja, da se otroci in mladostniki med odrašča- njem soočajo tudi z bolečina- mi po poškodbah, največkrat športnih. »Bolečine se v tem obdobju pojavljajo tudi zara- di različnih prirojenih stanj, kot so skolioze, kifoze, pri- rojene prikrajšave spodnjih okončin. Ravno tako se v tem obdobju lahko pojavijo bolečine zaradi revmatskih obolenj, ki so značilna za to obdobje. Žal imamo tudi ve- dno več mladostnikov z bo- lečinami zaradi slabe drže,« dodaja sogovornik. Ne pridelajte si bolečine Obdobje med 25. in 65. letom je najbolj dejaven del človekovega življenja. »Takrat je veliko športno-rekreativnih poškodb, poškodb pri delu, stanj po prometnih nesrečah, bolečin zaradi prisilnih in slabih drž ter zaradi težkega dela,« pojasnjuje strokovnjak. Ob tem opozarja, da je to tudi obdobje, ko se v telesu zač- nejo degenerativni procesi, ki so posledica obremenitev, a tudi sistemskih obolenj, kot so revmatska obolenja in osteoporoza. Bolečine gi- balnega aparata so pogosto povezane celo z boreliozo in s fi bromialgijo. »V zrelih letih, po 65. letu, se začnejo pojavljati bolečine, ki so lahko posledica vsega, kar smo pridelali v prejšnjih obdobjih, ali bolečine, ki se pojavijo na novo. Poškodb v tem obdobju je kar veliko, ker so ljudje še zelo dejavni, kar je vseeno zelo dobro, vendar se je treba zavedati, da z leti pešajo vid, sluh, ravnotežje, moč. Na račun tega so varo- valni refl eksi zelo zapozneli in poškodbe večinoma ne- izbežne. V tem obdobju je tudi vedno več težav zaradi degenerativnih obolenj loko- motornega aparata,« dodaja Čebokelj. Samo k strokovnjaku In ravno zaradi vsega na- štetega, saj gre za zahtevno raven pomoči ob takšnih bo- lečinah, je izjemno pomemb- no, da ljudje pomoč poiščejo pri tistih, ki so za to strokov- no usposobljeni. »Najprej je nujna diagnoza določenega bolečinskega sta- nja, ugotoviti moramo vzrok nastanka, obseg prizadetosti lokomotornega aparata. Na osnovi teh podatkov določi- mo način reševanja težave. Treba je poznati celotno zdra- vstveno stanje bolnika, ker je veliko posrednih dejavnikov, ki vplivajo na reševanje bo- lečinskega stanja. Takšni de- javniki so sistemska obolenja (revmatska stanja vseh vrst, kardiovaskularna obolenja, diabetes …),« pojasnjuje Če- bokelj. V današnjem času se veliko ljudi neposredno obrne kar na fi zioterapevta. »Naloga fi zioterapevta je, da oceni, katera stanja lahko začne re- ševati in katera ne. V vsakem primeru mora človek tudi k osebnemu zdravniku, ki sta- nje diagnosticira in zapiše v zdravstveni karton. Večino- ma prihajajo ljudje, ki imajo že postavljene diagnoze, kar olajša določanje načinov re- ševanja težav,« dodaja višji fi zioterapevt. Poudarja, da imajo fi zio- terapevti pri odpravi bolečin ključno vlogo. »Smo pomem- ben del rehabilitacijskega tima pri travmatoloških in ortopedskih težavah. Ravno tako so nevrofi zioterapevti Vsi se prej ali slej srečamo z bolečino mišic, sklepov in kosti. Vzroki so različni. Ključno je, da oseba, ko se bolečina pojavi, poišče pravo pomoč. Torej tistega, ki je strokovno zelo dobro podkovan in usposobljen. Samo strokovnjak zelo dobro ve, kaj se v telesu doga- ja in kakšna je primerna pomoč. Bolečina ne izbira starosti, zato »smo na udaru« vse življenje. SIMONA ŠOLINIČ pomemben del rehabilitacij- skega tima pri nevroloških bolnikih. Tu moram še ome- niti respiratorne fi zioterapev- te, ki pomagajo bolnikom s težavami z dihali. Naš dopri- nos k uspešni rehabilitaciji in odpravljanju ali blaženju bolečin je zelo velik, saj z ustreznimi fi zioterapevtskimi postopki skrajšamo čas traja- nja bolečin, ravno tako ljudi poučujemo, da do takšnih stanj ne bi več prihajalo,« pravi Čebokelj. In ravno delo fi zioterapevtov ima veliko preventivno vlogo. Pravočasno Res je, da se danes veliko ljudi še vedno zateka po po- moč h »kvazi« terapevtom, ki nimajo tako izpopolnjenega znanja in so neustrezno iz- obraženi. »Res je. Njihovo delo ne reši težav, lahko jih celo poslabša. Zelo mamljive so obljube, da se da vse teža- ve rešiti. Žal se jih ne da,« je jasen Čebokelj. »Dolgotrajna bolečinska stanja človeka zelo izčrpajo in ga spreminjajo tudi osebnostno. Zato je treba stro- kovno pomoč poiskati čim prej. Ni pomembno, v kate- rem življenjskem obdobju je človek, pomembno je, da bo- lečine, če je možno, čim prej odpravi. Starejši ljudje radi re- čejo, da ›z leti te pa mora nekaj boleti‹, ampak to ne drži. Leta so pogoj, da je več bolečinskih stanj, kar pa ne pomeni, da se teh stanj ne da odpraviti.« Foto: Gregor Katič www.biotopic.si Več v spletni trgovini... ZELIŠČNA IN BIO TRGOVINA Z ZDRAVO PREHRANO TER NARAVNO KOZMETIKO POPUST NA IZDELEK MAP - 10% Popust velja od 10.10. do 18.10.2019 s kuponom Glavni trg 10 I CE I 03 544 16 31 Mariborska 100 I CE I 03 490 31 91 Pobreška cesta 18 I MB I 08 205 59 80 Center Celja Citycenter Celje Europark Maribor Opekarniška 15a (vzhodna tribuna nogometnega stadiona) 3000 Celje GSM.: +386 (0)31 803 451 Matej Čebokelj, viš. fizioterapevt, Cyriax terapevt T.: +386 (0)59 937 431 Fizioterapija Čebokelj S  zioterapijo nad kronično bolečino Blaženje in odpravljanje kroničnih bolečin je dolgotrajen proces. Vsak posameznik se drugače odziva na terapije. Potreben je individualen pristop. Ničesar se ne da narediti na hitro. Kronična bolečina sproži v telesu procese, ki se ne umirijo na hitro. Bolnike s kronič- nimi bolečinami moramo ohranjati v dobri psiho zični kondiciji, da se lahko vsakodnevno spopadajo z bolečino. znajdemo v začaranem krogu vsesplošne bolečine. Kronična bolečina nima va- rovalne vloge za telo. Človeka prizadene psihično in  zično ter ga osebnostno lahko zelo spremeni. Načini zdravljenja kronič- ne bolečine: protibolečinska zdravila, v določenih primerih kirurško zdravljenje,  zikalna terapija, delovna terapija, psi- hoterapija. S  zioterapevtskimi postop- ki se da zelo uspešno blažiti in mnogokrat tudi odpraviti kro- nične bolečine, ki so posledica travmatoloških in ortopedskih stanj. Pri odpravljanju kroničnih bolečin moramo najprej naj- ti vzrok nastanka. Taki bolniki imajo bolečine na več mestih. Ko določimo, katera bolečina je izvorna, je zdravljenje lažje. Vseeno moramo bolnika obrav- navati celostno in ne samo lo- kalno. Ustrezne vaje Ko se bolečine toliko umirijo, da začne bolnik lažje gibati, ga moramo naučiti ustreznih vaj, da začne spet pridobivati obču- tek za normalno gibanje in da začne ponovno vzpostavljati normalne gibalne vzorce. Bo- lečina povzroča upad mišične moči, gibljivosti in povzroča ra- zvoj kompenzacijskih gibalnih vzorcev, ki telo še dodatno raz- bolijo. Z normalnim gibanjem se bolečine še bolj umirijo, ker so boleča in prizadeta tkiva spet normalno obremenjena. Pri normalnem gibanju se tudi začnejo izločati določeni hor- moni, ki bolečino znižujejo, kar bolniki zelo dobro občutijo. Največ bolnikov ima kronične bolečine v hrbtenici. Hrbtenica je lahko boleča zaradi obrabe diskov in malih sklepov, po ope- racijah hernije, po poškodbah, velikokrat je boleča zaradi pr- votnih bolečin v okončinah, ki imajo za posledico neustrezno gibanje v hrbtenici. Takšen pri- mer je šepajoča hoja zaradi ka- teregakoli vzroka, ki zagotovo privede do bolečin v hrbtenici. Če ne odpravimo šepanja, se bolečine v hrbtenici ne bodo umirile. Pozorni moramo biti tudi na prenesene bolečine. To pomeni, da mesta največje bolečine niso mesta izvora. Če v takšnih primerih ne najdemo izvora, se bolečina ne umiri. Zelo problematične so kro- nične bolečine pri bolnikih s kroničnimi sistemskimi obo- lenji. To so bolniki z revmato- idnimi obolenji,  bromialgiji, sladkorni bolniki, bolniki po bo- reliozah. Ti morajo imeti zdra- vljeno osnovno obolenje, da so potem ostale terapije uspešne. Ravno tako so zelo problema- tične nevropatske bolečine. Zelo težko jih je umirjati. Tu je potreben interdisciplinarni pri- stop, da se pokažejo rezultati. Te ljudi večinoma obravnavajo v protibolečinskih ambulantah. Zobozdravnica, ki ni želela biti imenovana, nam je iskreno priznala, da bi v svoji ambulanti (na kon- cesijo) imela izgubo, če bi ves delovnik reševala oziroma zdravila zobe. Lani je na ZZZS prispelo 1.737 vlog za povračilo stroškov spe- cialističnega in bolnišničnega zdravljenja, nabavo medicinskih pripomočkov in zdravil v drugi državi članici Evropske unije. Naj- pogosteje so tam obiskali prav endodonta. Če bi »sprostili« trg in tudi v Sloveniji zavarovance pustili k zasebniku, kjer bi plačali tržno ceno, zavarovalnica pa bi jim povrnila pogodbeno ceno, bi bili zavarovanci na slabšem. Eno je, ko storitev stane »le« 800 evrov, kaj pa za tiste, ki se vzpnejo na 2000 in več? Spomnimo na ZDA, kjer se dogaja, da dobite ra- čun za poseg v višini 200.000 dolarjev, zavarovalnica pa vam povrne zgolj 50.000. To bi se lahko zgodilo tudi slo- venskim zavarovancem, če bi javno zdravstveno mrežo razpustili in vsem zasebni- kom dopustili, da so vklju- čeni v javni sistem, njihovih cen pa ne bi mogli omejevati s pogodbami ZZZS (državna regulacija cen zdravstvenih storitev). Koliko je vreden lasten zob? Pa smo spet pri tem, da je v sodobni družbi zdravstvo gospodarska panoga. Razu- memo, da so večje prsi in lepši nos pa vsi ti lepotni po- pravki (tudi beljenje zob), ki si jih zaželimo zaradi kaprice (ne funkcionalnosti), na trgu, ampak zobje? Zakaj se ne šte- je pod nujno, da se je treba za vsak zob boriti, dokler se da? Zobozdravnica, ki ni želela biti imenovana, nam je iskreno priznala, da bi v svoji ambulanti (na konce- sijo) imela izgubo, če bi ves delovnik reševala oziroma zdravila zobe. Gre za zelo za- mudno in zahtevno opravilo, ena seansa lahko traja tudi 45 minut. Zato se zobozdravniki takih posegov otepajo, saj so prenizko ovrednoteni. »Reše- vanje lastnih zob je sila pod- cenjeno,« je zatrdila. Včasih so nam zobe zdra- vili osebni zobozdravniki, zakaj moramo danes k spe- cialistu? »Postopek zdravlje- nja se je v zadnjih letih zelo spremenil. Včasih se ni zdra- vilo toliko zob kot danes. Nad njimi so veliko prej obupali in vas poslali na puljenje,« odgovarja zobozdravnica, ki tudi opravlja endodont- ske storitve, ampak če se kaj zaplete (neprehoden kanal, granulom, če se zalomi igli- ca …), mora pacienta prav tako poslati k specialistu. Od njenih bolnikov še nihče ni šel k endodontu v tujino: ali čakajo na slovenskega speci- alista na napotnico ali gredo samoplačniško k slovenske- mu. »Zagotovo se je za vsak zob vredno potruditi – saj veste, najboljši implantat je lasten zob! Če je zob dobro zdravljen, ima enako življenj- sko dobo kot implantat, pra- vijo raziskave. V ZDA delajo drugače – tam zelo malo zdravijo in večinoma zobe nadomeščajo z vsadki.« Foto: Shutterstock Novi TEDNIK št. 12 25.03.2021  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 12, 25. marec 2021 Novi TEDNIK 4.4.2019 št. 14  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 14, 4. april 2019 Skrb za ohranjanje zdravih zob, dlesni in ustne votline Lepi in zdravi zobje so ogledalo našega zdravja in lepote. Najenostavnejši in najbolj učinkovit ukrep za preprečevanje zobne gnilobe in obolenj obzobnih tkiv je redna, temeljita in pravilna ustna higiena. Zobe očistite po vsakem obroku, in sicer vsaj vsaj dvakrat na dan. Enkrat na dan očistite jezik, na katerem se zadržujejo bakterije. Na trgu je ogromna ponudba različnih zobnih ščetk, električnih in navadnih, tako imenovanih manualnih. Toda ali so vse primerne za pravilno umivanje zob? Niti ne. So ja Maksimović, dr. dent. med., spec. zobne protetike, svetuje, da se pred nakupom zobne ščetke do- bro pozanimate o njeni kakovosti, ne glede na to, ali se boste odločili za nakup navadne ali električne zobne ščetke, ki postaja v zadnjem času zelo aktualna. Pravilna izbira namreč pomeni najboljše za ustno higieno. Prav tako je pomembno vzdrževanje zdravja ustne votline, da se po nepotrebnem ne razvije karies. Zjutraj naj bi si zobe umili z navadno, zvečer pred spanjem pa lahko tudi z električno krtačko. Ob tem še poudarja, da morate pri umivanju zob biti še posebej pozorni na medzobne prostore, kjer se najraje nabirajo ostanki hrane. So ja Maksimović s.p., Celje Novi TEDNIK št. 13 30. 3. 2023  COLOR CMYK stran 26 26 Št. 13, 30. marec 2023 Govorimo o načrtovanem zdravstvenem posegu v tuji- ni, ko rešujemo zdravstveno stanje, ki je nastalo v Slove- niji. Za nenačrtovano (ne- zgode, poškodbe ob bivanju v tujini …) uporabimo modro evropsko kartico ali turistič- no zdravstveno zavarovanje. Že dolgo velja zakon, ki omo- goča slovenskim bolnikom zdravljenje v tujini, če so v Sloveniji izčrpane vse mo- žnosti, nekaj zadnjih let pa nas je evropska zakonodaja zavezala, da se lahko sloven- ski državljani na zdravljenje v tujino odpravijo zaradi predolgih čakalnih vrst in na podlagi v Sloveniji izdane napotnice za specialistične ambulantne storitve. Vsak državljan, ki mu je bila pri osebnem zdravniku, zoboz- dravniku ali ginekologu izda- na napotnica za specialista, se lahko za tak pregled odloči v katerikoli državi Evropske unije in Švici, ZZZS pa mu nato v roku 60 dni – potem ko predložite potrebna doka- zila – povrne znesek v višini povprečne cene takšne stori- tve v Sloveniji. Četudi bi to- rej lahko do specialističnega pregleda prišli po redni poti v Sloveniji, se lahko svobodno odločite za tujino. Ostaja le nekaj izjem, med njimi so magnetna resonanca, hiper- Za zdravljenje v tujini vam povrnejo denar Reševanje zob na Hrvaškem Če je zobozdravnik nad vašim zobom dvignil roke ali za njegovo reševanje nima ustreznih znanj ne pripomočkov, vas lahko med drugim napoti k specialistu endodontu. Ča- kalne vrste pri teh so obupno dolge, za takšno zdravljenje bi čakali dobro leto in se potem morali odpeljati v Novo Gorico ali Koper. V Ljubljani bi bili pri enem izvajalcu na vrsti čez dve, pri drugem čez tri leta. V Zagrebu boste k endodontu prišli na vrsto domala takoj, zaradi evropske direktive pa vam bo Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) povrnil denar za opravljeno storitev – po slovenskem ceniku. Če boste šli po pomoč k slovenskemu specialistu samoplačniško, do povračila niste upravičeni. MARIJA ŠELEK Endodontske storitve pri nas oglašuje kar nekaj zasebnih zobozdravnikov. Če se boste odločili za slovenskega zasebnega specialista, vam zdravstvena blagajna denarja ne bo povrnila. barična komora, računalni- ška tomografi ja … Za te po- sege potrebujete vnaprejšnjo odobritev ZZZS. Slovenci zaradi primerlji- vih cen najpogosteje hodijo na Hrvaško, sledita Avstrija in Italija. Lani je na ZZZS pri- spelo 1.737 vlog za povračilo stroškov specialističnega in bolnišničnega zdravljenja, nabavo medicinskih pripo- močkov in zdravil v drugi državi članici Evropske unije. Najpogosteje so tam obiskali prav endodonta, pa tudi or- todonta. Sledijo nevrološke preiskave (EMG – testiranje živčne prevodnosti) in stori- tve s področja kardiovasku- larne kirurgije (operacija krčnih žil). Med nabavljeni- mi medicinskimi pripomoč- ki prevladujejo očala. Tako je ZZZS svojim zavarovancem v letu 2021 za zdravstvene sto- ritve povrnil 497.669 evrov, lani pa 621.121 evrov. Potni stroški so vaša skrb Naša sogovornica, ki ji bodo zob zdravili pri speciali- stu endodontu v Zagrebu, bo za poseg morala predvidoma plačati tisoč evrov in po vsej verjetnosti bo dobila povr- njenih približno 600 evrov. Potnih stroškov na zavodu ne vračajo. Kaj pa če ne želim potovati v tujino, saj imamo speciali- ste endodonte tudi pri nas? Endodontske storitve pri nas oglašuje vsaj 19 zasebnih zobozdravnikov, v resnici pa vsi ne izvajajo tistih najzah- tevnejših zdravljenj. Če se boste odločili za slovenske- ga zasebnega specialista, vam zdravstvena blagajna denar- ja ne bo povrnila. Zakaj torej tujemu specialistu zasebniku ZZZS povrne denar, sloven- skemu pa ne? Podobno je tudi v drugih državah. Na tak način, pa naj se sliši še tako čudno, skrbimo za javni zdra- vstveni sistem: primerneje je namreč krepiti mrežo javne zdravstvene službe v Slove- niji tako z izboljšanjem njene učinkovitosti kot z dodatnimi kadri in ambulantami, ne pa da bi jo slabili s povečeva- njem izdatkov za povračila za storitve pri zasebnikih – po tržnih cenah, za katere se predvideva, da bi nenadzoro- vano rasle. Kljub urejenemu zavarovanju bi verjetno sča- soma morali vedno več sto- ritev plačati iz lastnega žepa, potem pa čakati na povračila. V vsakem primeru nasrka revež Čeprav se sliši nekako razu- mljivo z vidika zdravstvenega sistema, pa za bolnike ne zve- ni logično. Posameznika bore malo zanima širša slika ali prihodnost sistema, temveč le, kako najhitreje do storitve z napotnico – saj smo zavaro- vani. Gotovo pa vedno znova kratko potegnejo ljudje s pod- povprečnimi in povprečnimi dohodki, saj moraš za pot v tujino imeti pripravljeno do- kaj polno mošnjo oziroma iz- prazniti prihranke – povračilo stroškov (ne vseh) sledi šele čez mesec ali dva. Specialisti Specialisti+ Hitreje do specialista v vaši bližini. Poslušajte svoje telo. triglavzdravje.si Vaš partner za zdravje. Novi TEDNIK št. 13 30. 3. 2023  COLOR CMYK stran 27 27 Št. 13, 30. marec 2023 Novi TEDNIK št. 13 01.04.2021  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 13, 1. april 2021 Novi TEDNIK št. 40 01.10.2020  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 40, 1. oktober 2020 Bolečina je simptom, ki nas opozarja, da se s telesom do- gaja nekaj, kar ni v redu. Ta- koj po pojavu bolečine se telo nagonsko prilagodi novemu stanju in nas z bolečino opo- zarja, česa ne smemo početi. Bolečina sproži varovalni me- hanizem in jo moramo razumeti kot prednost, kot nekaj, kar nas varuje in opozarja. Bolečino razdelimo glede na to, kateri telesni deli in sistemi so prizadeti (nociceptivna in ne- vropatska bolečina), in glede na to, koliko časa traja (akutna in kronična bolečina). Nociceptiv- na bolečina povzroča draženje bolečinskih receptorjev mišič- no-skeletnega sistema (kosti, vezi, kit, ovojnic, mišic) in tkiv notranjih organov. Nevropatska bolečina nastane kot posledica okvare, poškodbe ali motenega delovanja perifernega ali cen- tralnega živčevja. Nevropatska bolečina je običajno intenziv- nejša in vztrajnejša od nocicep- tivne. Bolniki so zelo prizadeti. Nociceptivno bolečino se da s terapijami zelo omiliti, nevro- patska se na terapije slabše odziva. Akutna bolečina nastane ne- nadno in hitro doseže vrh. Kako močna je, je odvisno od obsega okvare tkiva. Najpogostejši pri- mer akutne bolečine je poškod- ba. Lahko gre tudi za nenadno bolečino v križu, ki nastane brez opozorila. Takoj ko odstranimo vzrok, se bolečina hitro umiri. Bolečina, ki vztraja, lahko po- stane kronična – če traja tri do šest mesecev in več. Akutna bolečina, ki ni ustrezno ali pra- vočasno obravnavana, lahko postane kronična. Pri kronični bolečini začne telo ravno tako iskati načine, kako se ji izogniti. S tem začne človek bolj obre- menjevati ostale dele telesa. Sčasoma se začnejo tudi v teh preobremenjenih delih telesa pojavljati bolečine. S tem se Novi TEDNIK št. 41 10.10.2019  COLOR CMYK stran 40 40 Št. 4 1, 10. oktober 2019 AKTIVNA STAROST Do specialista v sedmih dneh. Za zdravje, za zmage. Specialisti Specialisti+ Specialisti Nezgoda Preprečite, da bi se vam zdravstveno stanje poslabšalo zaradi predolgega čakanja na pregled specialista. Dostopajte do pregleda, diagnoze in zdravljenja hitreje. Povprečna čakalna doba z zavarovanji Specialisti v letu 2018 je bila 7 dni. Opekarniška 15a (vzhodna tribuna nogometnega stadiona) 3000 Celje GSM.: +386 (0)31 803 451 Matej Čebokelj, viš. fizioterapevt, Cyriax terapevt T.: +386 (0)59 937 431 Fizioterapija Čebokelj Matej Čebokelj: »Ne dovolite, da vam bolečine krojijo življenje.« Zdravljenje bolečin naj vodi strokovnjak Višji fizioterapevt in OMMT terapevt Matej Čebokelj »Tudi čas odraščanja otrok in mladostnikov prinese bo- lečino, ki je posledica rasti. Takšna bolečina je precej močna in tudi onemogoča športne dejavnosti. Pojavi se na značilnih mestih, na pri- mer na narastišču pogačnič- ne vezi na goleni in na petni- cah,« pravi Matej Čebokelj, višji fi zioterapevt in terapevt ortopedske medicine in ma- nualne terapije. Poudarja, da se otroci in mladostniki med odrašča- njem soočajo tudi z bolečina- mi po poškodbah, največkrat športnih. »Bolečine se v tem obdobju pojavljajo tudi zara- di različnih prirojenih stanj, kot so skolioze, kifoze, pri- rojene prikrajšave spodnjih okončin. Ravno tako se v tem obdobju lahko pojavijo bolečine zaradi revmatskih obolenj, ki so značilna za to obdobje. Žal imamo tudi ve- dno več mladostnikov z bo- lečinami zaradi slabe drže,« dodaja sogovornik. Ne pridelajte si bolečine Obdobje med 25. in 65. letom je najbolj dejaven del človekovega življenja. »Takrat je veliko športno-rekreativnih poškodb, poškodb pri delu, stanj po prometnih nesrečah, bolečin zaradi prisilnih in slabih drž ter zaradi težkega dela,« pojasnjuje strokovnjak. Ob tem opozarja, da je to tudi obdobje, ko se v telesu zač- nejo degenerativni procesi, ki so posledica obremenitev, a tudi sistemskih obolenj, kot so revmatska obolenja in osteoporoza. Bolečine gi- balnega aparata so pogosto povezane celo z boreliozo in s fi bromialgijo. »V zrelih letih, po 65. letu, se začnejo pojavljati bolečine, ki so lahko posledica vsega, kar smo pridelali v prejšnjih obdobjih, ali bolečine, ki se pojavijo na novo. Poškodb v tem obdobju je kar veliko, ker so ljudje še zelo dejavni, kar je vseeno zelo dobro, vendar se je treba zavedati, da z leti pešajo vid, sluh, ravnotežje, moč. Na račun tega so varo- valni refl eksi zelo zapozneli in poškodbe večinoma ne- izbežne. V tem obdobju je tudi vedno več težav zaradi degenerativnih obolenj loko- motornega aparata,« dodaja Čebokelj. Samo k strokovnjaku In ravno zaradi vsega na- štetega, saj gre za zahtevno raven pomoči ob takšnih bo- lečinah, je izjemno pomemb- no, da ljudje pomoč poiščejo pri tistih, ki so za to strokov- no usposobljeni. »Najprej je nujna diagnoza določenega bolečinskega sta- nja, ugotoviti moramo vzrok nastanka, obseg prizadetosti lokomotornega aparata. Na osnovi teh podatkov določi- mo način reševanja težave. Treba je poznati celotno zdra- vstveno stanje bolnika, ker je veliko posrednih dejavnikov, ki vplivajo na reševanje bo- lečinskega stanja. Takšni de- javniki so sistemska obolenja (revmatska stanja vseh vrst, kardiovaskularna obolenja, diabetes …),« pojasnjuje Če- bokelj. V današnjem času se veliko ljudi neposredno obrne kar na fi zioterapevta. »Naloga fi zioterapevta je, da oceni, katera stanja lahko začne re- ševati in katera ne. V vsakem primeru mora človek tudi k osebnemu zdravniku, ki sta- nje diagnosticira in zapiše v zdravstveni karton. Večino- ma prihajajo ljudje, ki imajo že postavljene diagnoze, kar olajša določanje načinov re- ševanja težav,« dodaja višji fi zioterapevt. Poudarja, da imajo fi zio- terapevti pri odpravi bolečin ključno vlogo. »Smo pomem- ben del rehabilitacijskega tima pri travmatoloških in ortopedskih težavah. Ravno tako so nevrofi zioterapevti Vsi se prej ali slej srečamo z bolečino mišic, sklepov in kosti. Vzroki so različni. Ključno je, da oseba, ko se bolečina pojavi, poišče pravo pomoč. Torej tistega, ki je strokovno zelo dobro podkovan in usposobljen. Samo strokovnjak zelo dobro ve, kaj se v telesu doga- ja in kakšna je primerna pomoč. Bolečina ne izbira starosti, zato »smo na udaru« vse življenje. SIMONA ŠOLINIČ pomemben del rehabilitacij- skega tima pri nevroloških bolnikih. Tu moram še ome- niti respiratorne fi zioterapev- te, ki pomagajo bolnikom s težavami z dihali. Naš dopri- nos k uspešni rehabilitaciji in odpravljanju ali blaženju bolečin je zelo velik, saj z ustreznimi fi zioterapevtskimi postopki skrajšamo čas traja- nja bolečin, ravno tako ljudi poučujemo, da do takšnih stanj ne bi več prihajalo,« pravi Čebokelj. In ravno delo fi zioterapevtov ima veliko preventivno vlogo. Pravočasno Res je, da se danes veliko ljudi še vedno zateka po po- moč h »kvazi« terapevtom, ki nimajo tako izpopolnjenega znanja in so neustrezno iz- obraženi. »Res je. Njihovo delo ne reši težav, lahko jih celo poslabša. Zelo mamljive so obljube, da se da vse teža- ve rešiti. Žal se jih ne da,« je jasen Čebokelj. »Dolgotrajna bolečinska stanja človeka zelo izčrpajo in ga spreminjajo tudi osebnostno. Zato je treba stro- kovno pomoč poiskati čim prej. Ni pomembno, v kate- rem življenjskem obdobju je človek, pomembno je, da bo- lečine, če je možno, čim prej odpravi. Starejši ljudje radi re- čejo, da ›z leti te pa mora nekaj boleti‹, ampak to ne drži. Leta so pogoj, da je več bolečinskih stanj, kar pa ne pomeni, da se teh stanj ne da odpraviti.« Foto: Gregor Katič www.biotopic.si Več v spletni trgovini... ZELIŠČNA IN BIO TRGOVINA Z ZDRAVO PREHRANO TER NARAVNO KOZMETIKO POPUST NA IZDELEK MAP - 10% Popust velja od 10.10. do 18.10.2019 s kuponom Glavni trg 10 I CE I 03 544 16 31 Mariborska 100 I CE I 03 490 31 91 Pobreška cesta 18 I MB I 08 205 59 80 Center Celja Citycenter Celje Europark Maribor Opekarniška 15a (vzhodna tribuna nogometnega stadiona) 3000 Celje GSM.: +386 (0)31 803 451 Matej Čebokelj, viš. fizioterapevt, Cyriax terapevt T.: +386 (0)59 937 431 Fizioterapija Čebokelj S  zioterapijo nad kronično bolečino Blaženje in odpravljanje kroničnih bolečin je dolgotrajen proces. Vsak posameznik se drugače odziva na terapije. Potreben je individualen pristop. Ničesar se ne da narediti na hitro. Kronična bolečina sproži v telesu procese, ki se ne umirijo na hitro. Bolnike s kronič- nimi bolečinami moramo ohranjati v dobri psiho zični kondiciji, da se lahko vsakodnevno spopadajo z bolečino. znajdemo v začaranem krogu vsesplošne bolečine. Kronična bolečina nima va- rovalne vloge za telo. Človeka prizadene psihično in  zično ter ga osebnostno lahko zelo spremeni. Načini zdravljenja kronič- ne bolečine: protibolečinska zdravila, v določenih primerih kirurško zdravljenje,  zikalna terapija, delovna terapija, psi- hoterapija. S  zioterapevtskimi postop- ki se da zelo uspešno blažiti in mnogokrat tudi odpraviti kro- nične bolečine, ki so posledica travmatoloških in ortopedskih stanj. Pri odpravljanju kroničnih bolečin moramo najprej naj- ti vzrok nastanka. Taki bolniki imajo bolečine na več mestih. Ko določimo, katera bolečina je izvorna, je zdravljenje lažje. Vseeno moramo bolnika obrav- navati celostno in ne samo lo- kalno. Ustrezne vaje Ko se bolečine toliko umirijo, da začne bolnik lažje gibati, ga moramo naučiti ustreznih vaj, da začne spet pridobivati obču- tek za normalno gibanje in da začne ponovno vzpostavljati normalne gibalne vzorce. Bo- lečina povzroča upad mišične moči, gibljivosti in povzroča ra- zvoj kompenzacijskih gibalnih vzorcev, ki telo še dodatno raz- bolijo. Z normalnim gibanjem se bolečine še bolj umirijo, ker so boleča in prizadeta tkiva spet normalno obremenjena. Pri normalnem gibanju se tudi začnejo izločati določeni hor- moni, ki bolečino znižujejo, kar bolniki zelo dobro občutijo. Največ bolnikov ima kronične bolečine v hrbtenici. Hrbtenica je lahko boleča zaradi obrabe diskov in malih sklepov, po ope- racijah hernije, po poškodbah, velikokrat je boleča zaradi pr- votnih bolečin v okončinah, ki imajo za posledico neustrezno gibanje v hrbtenici. Takšen pri- mer je šepajoča hoja zaradi ka- teregakoli vzroka, ki zagotovo privede do bolečin v hrbtenici. Če ne odpravimo šepanja, se bolečine v hrbtenici ne bodo umirile. Pozorni moramo biti tudi na prenesene bolečine. To pomeni, da mesta največje bolečine niso mesta izvora. Če v takšnih primerih ne najdemo izvora, se bolečina ne umiri. Zelo problematične so kro- nične bolečine pri bolnikih s kroničnimi sistemskimi obo- lenji. To so bolniki z revmato- idnimi obolenji,  bromialgiji, sladkorni bolniki, bolniki po bo- reliozah. Ti morajo imeti zdra- vljeno osnovno obolenje, da so potem ostale terapije uspešne. Ravno tako so zelo problema- tične nevropatske bolečine. Zelo težko jih je umirjati. Tu je potreben interdisciplinarni pri- stop, da se pokažejo rezultati. Te ljudi večinoma obravnavajo v protibolečinskih ambulantah. Zobozdravnica, ki ni želela biti imenovana, nam je iskreno priznala, da bi v svoji ambulanti (na kon- cesijo) imela izgubo, če bi ves delovnik reševala oziroma zdravila zobe. Lani je na ZZZS prispelo 1.737 vlog za povračilo stroškov spe- cialističnega in bolnišničnega zdravljenja, nabavo medicinskih pripomočkov in zdravil v drugi državi članici Evropske unije. Naj- pogosteje so tam obiskali prav endodonta. Če bi »sprostili« trg in tudi v Sloveniji zavarovance pustili k zasebniku, kjer bi plačali tržno ceno, zavarovalnica pa bi jim povrnila pogodbeno ceno, bi bili zavarovanci na slabšem. Eno je, ko storitev stane »le« 800 evrov, kaj pa za tiste, ki se vzpnejo na 2000 in več? Spomnimo na ZDA, kjer se dogaja, da dobite ra- čun za poseg v višini 200.000 dolarjev, zavarovalnica pa vam povrne zgolj 50.000. To bi se lahko zgodilo tudi slo- venskim zavarovancem, če bi javno zdravstveno mrežo razpustili in vsem zasebni- kom dopustili, da so vklju- čeni v javni sistem, njihovih cen pa ne bi mogli omejevati s pogodbami ZZZS (državna regulacija cen zdravstvenih storitev). Koliko je vreden lasten zob? Pa smo spet pri tem, da je v sodobni družbi zdravstvo gospodarska panoga. Razu- memo, da so večje prsi in lepši nos pa vsi ti lepotni po- pravki (tudi beljenje zob), ki si jih zaželimo zaradi kaprice (ne funkcionalnosti), na trgu, ampak zobje? Zakaj se ne šte- je pod nujno, da se je treba za vsak zob boriti, dokler se da? Zobozdravnica, ki ni želela biti imenovana, nam je iskreno priznala, da bi v svoji ambulanti (na konce- sijo) imela izgubo, če bi ves delovnik reševala oziroma zdravila zobe. Gre za zelo za- mudno in zahtevno opravilo, ena seansa lahko traja tudi 45 minut. Zato se zobozdravniki takih posegov otepajo, saj so prenizko ovrednoteni. »Reše- vanje lastnih zob je sila pod- cenjeno,« je zatrdila. Včasih so nam zobe zdra- vili osebni zobozdravniki, zakaj moramo danes k spe- cialistu? »Postopek zdravlje- nja se je v zadnjih letih zelo spremenil. Včasih se ni zdra- vilo toliko zob kot danes. Nad njimi so veliko prej obupali in vas poslali na puljenje,« odgovarja zobozdravnica, ki tudi opravlja endodont- ske storitve, ampak če se kaj zaplete (neprehoden kanal, granulom, če se zalomi igli- ca …), mora pacienta prav tako poslati k specialistu. Od njenih bolnikov še nihče ni šel k endodontu v tujino: ali čakajo na slovenskega speci- alista na napotnico ali gredo samoplačniško k slovenske- mu. »Zagotovo se je za vsak zob vredno potruditi – saj veste, najboljši implantat je lasten zob! Če je zob dobro zdravljen, ima enako življenj- sko dobo kot implantat, pra- vijo raziskave. V ZDA delajo drugače – tam zelo malo zdravijo in večinoma zobe nadomeščajo z vsadki.« Foto: Shutterstock Novi TEDNIK št. 12 25.03.2021  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 12, 25. marec 2021 Novi TEDNIK 4.4.2019 št. 14  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 14, 4. april 2019 Skrb za ohranjanje zdravih zob, dlesni in ustne votline Lepi in zdravi zobje so ogledalo našega zdravja in lepote. Najenostavnejši in najbolj učinkovit ukrep za preprečevanje zobne gnilobe in obolenj obzobnih tkiv je redna, temeljita in pravilna ustna higiena. Zobe očistite po vsakem obroku, in sicer vsaj vsaj dvakrat na dan. Enkrat na dan očistite jezik, na katerem se zadržujejo bakterije. Na trgu je ogromna ponudba različnih zobnih ščetk, električnih in navadnih, tako imenovanih manualnih. Toda ali so vse primerne za pravilno umivanje zob? Niti ne. So ja Maksimović, dr. dent. med., spec. zobne protetike, svetuje, da se pred nakupom zobne ščetke do- bro pozanimate o njeni kakovosti, ne glede na to, ali se boste odločili za nakup navadne ali električne zobne ščetke, ki postaja v zadnjem času zelo aktualna. Pravilna izbira namreč pomeni najboljše za ustno higieno. Prav tako je pomembno vzdrževanje zdravja ustne votline, da se po nepotrebnem ne razvije karies. Zjutraj naj bi si zobe umili z navadno, zvečer pred spanjem pa lahko tudi z električno krtačko. Ob tem še poudarja, da morate pri umivanju zob biti še posebej pozorni na medzobne prostore, kjer se najraje nabirajo ostanki hrane. So ja Maksimović s.p., Celje Novi TEDNIK št. 13 30. 3. 2023  COLOR CMYK stran 28 28 Št. 13, 30. marec 2023 Krepitev zdravja s prebiotiki Prebiotiki so hrana za koristne mikroorganizme. To so za človeka neprebavljivi kompleksni ogljikovi hidrati. Gre za sestavine vlaknin. Vlakninsko bogata hrana so stročnice, živila iz integralnih žitaric ter zelenjava in sadje. A takšne hrane večinoma pojemo premalo. Po uradnih priporočilih naj bi odrasli zaužili od 25 do 38 g vlaknin na dan. Povprečen odrasel prebivalec ZDA jih zaužije le 3,5 g, torej približno desetkrat manj, kot je priporočeno. Če s hrano ne uspemo pridobiti dovolj vlaknin, jo je smiselno dopolniti s prebio- tičnimi prehranskimi dopolnili, kot so inulin, oligofruktoza, arabinogalaktan … Kako prebiotiki krepijo? Pristojnost glede svetova- nja o prehrani ima le zdrav- nik. Podatki, ki jih navajam v nadaljevanju, so zato le in- formativnega značaja. Črevesne težave so pove- zane z neuravnoteženo čre- vesno bioto. Skupina razi- skovalcev pod vodstvom dr. Malihe Naseer z univerze East Carolina je leta 2020 ob- javila povzetek 21 kliničnih raziskav o vplivu uživanja prebiotikov pri osebah s kro- ničnim zaprtjem. Ugotovili so, da uživanje prebiotikov učinkovito zmanjšuje to te- žavo, zmanjšuje pa tudi na- pihnjenost. Drugi strokovni viri navajajo, da je uživanje prebiotikov koristno tudi kot preventiva proti driskam, v času akutnih težav pa jih raje ne uživajmo, saj to lahko sta- nje poslabša. Z uživanjem prebiotikov zmanjšamo tveganje srčno- žilnih zapletov. Raziskovalci klinike iz Clevelanda so na- mreč s preizkusi na miših ugotovili, da z vlakninami bogata prehrana bistveno zniža raven presnovkov ško- dljivih bakterij v krvi, zlasti zelo škodljivega TMAO (tri- metilamin N-oksida). Visoka koncentracija te snovi v krvi namreč poveča tveganje za pojav infarkta in kapi, tvega- nje za smrt ob takšnih zaple- tih pa kar za štirikrat. Uživanje prebiotikov zmanjša tveganje za pojav črevesnega raka. Rezultati epidemioloških študij, obja- vljenih v letih 2019 in 2020, v katerih je bilo zajeto zdra- vstveno stanje kar 213.859 oseb, so pokazali, da med tistimi, ki so redno uživali prebiotike, ni bilo primerov raka na črevesju. Zmanjšuje- jo tudi tveganje tudi drugih vrst raka. Krepijo namreč mlečnokislinske bakterije, ki dokazano zavirajo razvoj tumorjev celo v fazi metasta- ziranja. Naše duševno zdravje je tesno povezano s stanjem v črevesju. Več kliničnih študij je dokazalo, da izboljšanje prehrane s prebiotiki zmanj- šuje tesnobnost, izboljša raz- položenje, krepi zaznavne procese in pomnjenje, izbolj- ša celo stanje pri avtizmu. Prebiotiki so hrana za kori- stne črevesne bakterije, zlasti za bifidobakterije. Te imajo odločilno vlogo pri krepitvi imunskega sistema. Veliko jih vsebuje materino mleko, zato se ob njem naravno krepi do- jenčkova odpornost. Strokov- njaki z univerze v Neaplju so opravili preizkus na dojenč- kih. V mlečno formulo so dodali prebiotike in ugotovili, da so se v črevesju dojenčk- ov namnožile bifidobakterije podobno kot pri pitju materi- nega mleka. Ugotovili so tudi, da se s tem izboljša njihova odpornost tudi v kasnejših letih. Z uživanjem prebioti- kov seveda krepimo črevesno bioto in svojo odpornost proti boleznim tudi v obdobju od- raslosti. Če v prehrano uvršča- mo prebiotike, izboljšamo sestavo črevesne biote. S tem zmanjšamo tveganje za nastanek diabetesa in pre- komerne telesne teže, a tudi pripomoremo k njihovemu obvladovanju. Kako uživamo prebiotike? Prebiotike uživamo kadar- koli v dnevu, le v času driske se jim moramo izogniti. Tak- rat si bolj pomagamo z uži- vanjem koncentriranih pro- biotikov – živil, ki so bogata s koristnimi bakterijami. Te je smiselno uživati tudi ob zaprtju in napihnjenosti. Pri nas doma že dolgo pijemo biološko pridelan probiotični napitek bio probiotik EM Eri- ka Nielsena. Na spletni strani www.iztokostan.com je obja- vljenih 107 pričevanj oseb, ki so si z njim zmanjšale zapr- tje ali ublažile napihnjenost, 45 pa si je z njim pomagalo pri driskah. Gre za primere uživanja bio protika EM brez prebiotikov. S kombiniranem prebiotikov in prebiotikov se učinek še okrepi. Dr. Iztok Ostan 一愀栀爀愀渀椀 搀漀戀爀攀 戀愀欀 琀 攀爀椀樀攀 椀渀 瀀漀猀欀戀椀 稀 愀 搀漀戀爀漀 瀀漀ഁ甀琀樀攀 ℀ 䘀 攀爀洀攀渀 渀砀 椀渀 䘀 攀爀洀攀渀 渀砀 䨀甀渀椀漀爀℀ 倀爀攀 戀椀漀漀欀 稀 洀氀攀ഁ渀椀洀椀 昀 攀爀洀攀 渀 漀 椀渀 瘀椀琀 愀洀椀渀椀⸀ 嘀 瀀爀椀爀漀ഁ渀椀栀 ˻愀愁欀 愀栀 稀 愀 瘀 猀愀欀 漀搀渀攀 瘀渀漀 瀀椀琀樀攀 ⸀ 吀 攀 縁愀瘀攀 稀 渀愀瀀椀栀渀樀攀渀漀猀 琀樀漀 Ⰰ 瘀攀 琀爀漀 瘀椀 椀渀 搀爀甀最椀洀椀 瀀爀攀戀愀瘀渀椀洀椀 琀 攀最漀戀愀洀椀㼀 䘀 攀爀洀攀渀 渀砀 爀 愀 瘀 攀渀 琀爀 攀戀甀栀 椀渀 渀愀瀀椀栀渀樀攀渀漀猀 琀℀ ㈀　 搀渀攀 瘀渀椀 瀀爀 漀最爀 愀洀⸀ 一愀爀 漀ഁ椀氀愀 椀渀 猀攀 稀渀 愀洀 瀀 爀 漀搀愀樀渀 椀栀 洀攀猀 琀㨀 眀㨀 眀 眀 眀 ⸀椀渀猀 渀琀甀琀 ⴀ漀⸀挀 漀洀 Oglasno sporočilo www.institut-o.com Novi TEDNIK št. 14 02.04.2020  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 14, 2. april 2020 Lekarniška dejavnost Žalskih lekarn Žalec Žalske lekarne Žalec predstavljajo Lekarna Žalec, Lekarna Žalec II in Lekarna Petrovče. Žalske lekarne Žalec skrbimo za lekarniško dejavnost v osnovi za prebivalce v Občini Žalec in seveda tudi za ostale, ki prihajajo v naše enote. Skrb za ljudi, ki prihajajo v Žalske lekarne in nam zaupajo, je naše glavno poslanstvo. Da bi se v naši strokovni oskrbi čim bolje počutili, jim seveda želimo nameniti ustrezne prostore, strokovni kader, dostopnost lekarniške službe, dobro prepoznavnost. Lekarniška dejavnost je del zdravstvene dejavnosti, ki zagotavlja preskrbo prebivalstva ter zdravstvenih zavodov in drugih organizacij z zdravili. Preskrba z zdravili obsega izdajo zdravil na recept, izdajo zdravil brez recepta, homeopatskih zdravil ter magistralno pripravo zdravil. Lekarne lahko poleg lekarniške dejavnosti opravljajo še preskrbo s pomožnimi zdravilnimi sredstvi, ortopedskimi pripomočki, sredstvi za nego in dru- gimi sredstvi za varovanje zdravja, izdajanje veterinarskih zdravil, izdelovanje in preverjanje kakovosti zdravil in pomožnih zdravilnih sredstev, svetovanje pri predpisovanju in uporabi zdravil, mentorsko dejavnost. Naša osnovna naloga je zagotavljanje pravilne in varne uporabe zdravil, ki so bila predpisana bolniku za doseganje boljšega zdravstvenega stanja. Farmacevti v Žalskih lekarnah pa se ukvarjamo dodatno še s Farmacevtsko skrbjo za osebe s povišanim krvnim tlakom, za osebe s sladkorno boleznijo, bolnike z metabolnim sindromom, s težavami z venami, izvajamo homeopatsko svetovanje in prodajo home- opatskih zdravil, ukvarjamo se s storitvijo Pregled uporabe zdravil… Pomembna naloga farmacevtov je kontrola medsebojnega delovanja učinkovin– kontrola interakcij med zdravili in svetovanje ob izdaji za doseganje želenih terapevtskih učinkov. Zdravilom na recept pa se iz dneva v dan pridružuje vse več zdravil za samozdravljenje, zeliščnih pripravkov, prehranskih dopolnil in vitaminsko-mineralni pripravkov… Tudi tukaj je svetovalna vloga ključnega pomena in s tem poslanstvom delujemo v našem okolju. Zavedamo se, da je tudi beseda lahko zdravilo! Nataša Čater, mag. farm., direktorica Žalskih lekarn Novi TEDNIK št. 13 01.04.2021  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 13, 1. april 2021 Lekarna Apoteka pri teatru Dušan Hus, mag. farm. Zasebna lekarna od leta 1993.  Odpiralni čas: Pon. – pet.: 7.30 do 19.00 Sob.: 7.30 do 12.00  Tel: 03 42 876 00 E-mail: apoteka-teater.hus@siol.net Novi TEDNIK št. 13 30. 3. 2023  COLOR CMYK stran 29 29 Št. 13, 30. marec 2023 Ali ste vedeli? Pred leti so novozelandski znanstveniki v študiji ugotovi- li, da so otroci, ki sesajo palec ali si grizejo nohte, kot odrasli manj dovzetni za alergije. Od- kritje je podpiralo teorijo, da izpostavljenost mikrobnim or- ganizmom v zgodnjem obdo- bju življenja zmanjša tveganje za nastanek različnih alergij. So pa znanstveniki poudarili, da študija ni dokazala vpli- va teh navad na zmanjšanje tveganja za resnejše bolezni, povezane z alergijami. Na težo in pogostost pojavljanja alergijskih obolenj sicer vplivajo številni dejavniki, poleg podnebnih sprememb tudi urbanizacija, onesnaženost zraka, spremenjena izpo- stavljenost alergenom, uničenje naravne fl ore in razširja- nje tujerodnih vrst rastlin. Anafi laksija je življenjsko ogrožajoč preobčutljivostni odziv, ki se razvije v času od nekaj minut do dveh ur po stiku z alergenom. Ponavadi prizadene predvsem dihala, obtočila in kožo. Najpogostejši znaki so otekla sluznica grla, začasna zožitev sapnic, nizek krvni tlak in omedlevica. Pri večini bolnikov so prisotni tudi srbečica, kožni izpuščaji in motnje srčnega ritma. Do anafi laksije pride pri približno pol odstotka populacije. Anafi laksija je zelo dramatična, vendar se v 99 odstotkih primerov spontano ugodno konča, odstotek epizod pa bi bil brez medicinske pomoči smrten. Peloda je manj ob dež- ju, največ ga je v vročih, sončnih in vetrovnih dneh ter v jutranjih urah. Očala in zaščita ust in nosu lah- ko omilijo alergije. Doma »pomagajo« zaprta okna in ionizirajoči čistilci zra- ka. Aspirin lahko poslab- ša simptome alergijskega rinitisa. Pripravki, ki vsebujejo kalcij in magnezij, poma- gajo uravnavati tvorbo histamina. Tudi vitamin C deluje kot naravni an- tihistaminik, vitamin A in B-kompleks naj bi bila močna spodbujevalca imunskega sistema. Četrtina odraslih Evro- pejcev boleha zaradi aler- gijskega rinitisa, najpogo- stejšo med alergijskimi boleznimi. Bolniki simp- tome pogosto zamenjajo za prehlad. Alergijski rini- tis naj bi imelo povprečno malo več kot 8 odstotkov otrok, starih šest ali se- dem let, in povprečno 15 odstotkov mladostnikov, starih od 13 do 14 let. Če sta starša alergika, je verjetnost, da bo imel otrok katero od alergijskih bolezni, od 50 do 75 od- stotkov. Večina otroških alergij- skih bolezni mine ali se v času najstništva potuhne. Izjema je le seneni nahod, ki je med mladimi od 15. do 25. leta najpogostejša alergijska težava. Pomlad prinaša tudi alergije S pomladanskim prebu- janjem narave se je začela tudi sezona alergij. Med najpogostejše alergene ra- stline spadata mačica in leska, a najbolj alergena je ambrozija. Najpogostejši simptomi alergij v zgornjih dihalnih poteh so kihanje, draženje v nosu, vnetje di- halnih poti in oči. Alergije, ki vplivajo na spo- dnje dihalne poti, povzročajo suh in dražeč kašelj. Pri bol- nikih z astmo lahko sprožijo tudi težje astmatične napade. Poleg mačice, leske in ambro- zije med najbolj alergene ra- stline spadajo breza, kostanj in nekateri pelodi trav. Kako si pomagati? Prvi nasvet je, da se osebe poskušajo izogniti tem aler- genom. Ko je sonce ali suh zrak, naj se ne sprehajajo v gozdovih ali po območjih, kjer je veliko cvetnega prahu. Bolniki potrebujejo za lajša- nje zdravila, če so simptomi izrazitejši. Obstaja tudi zdra- vljenje z metodo hiposenzi- bilizacije. Takšno zdravljenje bolnika pripelje do stopnje, da se na alergene elemen- te odzove manj intenzivno. Vsak, ki opazi, da je preob- čutljiv na nekatere alergene, bi moral čim prej obiskati zdravnika in se dogovoriti, kako omiliti simptome. V na- sprotnem primeru lahko bol- nik postane preobčutljiv tudi na druge stvari. V resnejših primerih lahko alergija pri- pelje celo do kronične astme. SŠol Foto: Pixabay Če »udari« seneni nahod, so v lekarni na voljo antihistaminiki brez recepta. Ljudje pogosto uporabijo tudi nosna pršila ali kapljice, vendar je pri tem treba vedeti, da lahko njihova dolgotrajna uporaba povzroči nasprotni učinek, torej zamašenost nosu. V TELESU VITAMIN D 3 PRISPEVA PRI: Normalni funkciji imunskega sistema Vzdrževanju normalnega delovanja kosti in mišic Vzdrževanju zdravja zob Zdravi ravni kalcija v krvi Brez laktoze Brez glutena Brez barvil Brez konzervansov Zavijte se v sončne žarke skozi celo leto Vaš vitamin D 3 Na voljo v vaši lekarni. Odmerjanje 1 tableta vsak drugi dan. www.woerwagpharma.si NEMŠKA KVALITETA »Drive-in« V Lekarni Polzela je strankam po novem na voljo tudi »drive- in« izdajno okno, pri katerem je mogoče prevzeti zdravila ali opraviti nakup iz avtomobila brez vstopanja v lekarno. T ovrst- na rešitev je marsikje v svetu že precej uveljavljena, v Sloveniji pa zdaj deluje pet takšnih izda- jnih mest. »Drive-in« sistem je še posebej priročen za gibalno ovirane in starše, ki imajo v avtu majhne otroke ter lahko tako prevzam- ejo zdravila ali nakup opravi- jo udobneje in z manj stresa. Ob prihodu zgolj pritisnejo na tipko za zvonec, po opravljen- em razgovoru pa prevzamejo zdravila ali druge izdelke iz transakcijskega predala, ki se odpre navzven proti stranki. Le- karna ostaja v notranjosti, ka- mor bo še vedno prihajala veči- na strank, nespremenjena, saj izdaja pri »drive-in« oknu pred- stavlja zgolj dodatno možnost za uporabnike storitev. Kolektiv želi biti čim bolj dost- open, tako logistično in čas- ovno kot tudi po človeški plati. »Drive-in« izdajno okno je inte- gralni del lekarne in bo delova- lo z enakim delovnim časom. Lekarna Polzela z novim odpiralnim časom in z možnostjo »drive-in« NOV ODPIRALNI ČAS od PONEDELJKA do PETKA od 7.00 do 19.30 ob SOBOTAH od 8.00 do 13.00 Novi TEDNIK št. 13 30. 3. 2023  COLOR CMYK stran 30 30 Št. 13, 30. marec 2023 Pri nespečnosti lahko pomaga več stvari, celo kognitivno-vedenjska terapija Za dobro duševno in telesno zdravje naj bi vsak dan nepretrgoma spali od sedem do devet ur. A v Sloveniji dovolj dolgo spi le tretjina odraslih ter le nekaj več kot petina otrok in mladostnikov! Kar je zelo narobe. Pravzaprav ni skoraj nič pomembnej- šega kot dovolj dobrega spanca: naspani ljudje so dokazano bolj zdravi! NEVA ŽELEZNIK Nespečnost (insomnia) pomeni težko zaspati, se med spanjem pogosto zbu- jati ali zjutraj prezgodaj zbu- diti. Lahko se pojavi tudi več težav skupaj. »Marsikomu nespečnost pomembno po- slabša kakovost življenja,« pove doc. dr. Vita Štukov- nik, specialistka klinične psihologije, ki se ukvarja s tako imenovano kognitivno vedenjsko terapijo pri nes- pečnosti. »Pri posameznih motnjah spanja, predvsem nespečnosti, ki je najpogo- stejša, so najučinkovitejše in najvarnejše nefarmakološke metode zdravljenja,« je pre- pričana. Šele če to zdravlje- nje ne zadošča, lahko zdrav- nik (družinski ali specialist nevrologije oziroma somo- log) predpiše tudi zdravila, ki pomagajo zaspati ter do- volj dolgo spati. Koliko torej? Novorojenček prespi kar dve tretjini dneva – torej med 14 in 17 ur, nato pa se ta čas postopno skrajšuje. V prvih šolskih letih – do dvanajstega leta – otroci še vedno potre- bujejo okrog deset ur spanja na noč, v najstniškem času se to postopno zmanjša na devet ur. V odraslosti se po- trebe po spanju sicer ustalijo, vendar večina odraslih tudi v pozni odraslosti oziroma starosti še vedno potrebuje vsaj sedem ur kakovostne- ga spanja. Znano je sicer, da ljudje spimo različno dolgo. Naše individualne potrebe po spanju določa več dejavnikov, od genetike do vplivov okolja Na pomoč, slabo spim! in naše aktivnosti. »Le okrog tri odstotke odraslih pa ima mutacijo v genih, ki uravna- vajo ritem budnosti in spanja, ter zmorejo dobro delovati in zdravo živeti z manj kot šesti- mi urami spanja.« Dobro spanje, dobro zdravje Še bolj kot količina sta po- membna kakovost in urejen ritem spanja. »Ljudje, ki do- bro spijo, so čez dan spočiti, bolj so zdravi ter pripravljeni na delo in druge dejavnosti. Njihov imunski sistem dobro deluje, imajo manj onkoloških, srčno- in možganskožilnih ter drugih kroničnih obolenj. Celo obolenja dihal, kot so gripa, prehlad in covid-19, so pri do- bro naspanih ljudeh redkejša in imajo blažji potek. Med spanjem se tudi utrjujejo spo- minske sledi, poleg tega se iz možganov pospešeno izločajo toksične substance, ki lahko vodijo v propad živčevja in s tem povezano Alzheimerjevo bolezen ter druge bolezni živ- čevja.« Po 65. letu je nespečnih kar okoli četrtina moških in skoraj polovica žensk. Sogovornica pravi, da ne- naspani ljudje, med njimi takšni, ki zaradi življenjske- ga sloga načrtno manj spijo, težje uravnavajo svoja čustva, kar, na primer, pomeni, da se v stresnih situacijah intenziv- neje odzivajo in težje spopri- jemajo s stresorji. Zato meni, da bi morala biti skrb za do- ber spanec nepogrešljiv del zdravega življenjskega sloga! Trije stebri spanja Za dober spanec so po- membni trajanje (ki mora biti prilagojeno starosti in potre- bam), neprekinjenost (spanje mora biti nerazdrobljeno) in globina spanja. Samo dovolj dolgo, neprekinjeno in dovolj globoko spanje obnavlja telo ter možgane! Spanje je naju- činkovitejši način vsakodnev- nega uravnavanja telesnega in duševnega zdravja v vseh življenjskih obdobjih. Dober spanec je vir dobrega poču- tja in temelj zdravega načina življenja ter tudi varnosti pri delu in v prometu. Dve vrsti nespečnosti Kratkoročna, imenovana tudi akutna oziroma prilago- ditvena nespečnost, traja od nekaj noči do treh mesecev. Vzroki zanjo lahko izvira- jo iz okolja, npr. strah pred izpitom, stresen dogodek, bolezen v družini … »Ob prenehanju vzroka nespeč- nost največkrat izgine, lahko pa traja še naprej in sčasoma preide v kronično, dolgotraj- no nespečnost.« Kronična nespečnost traja vsaj tri mesece. Povzroči jo lahko druga bolezen ali pa se pojavi kot primarna motnja. »Zelo pogosto pri kronični nespečnosti prepoznamo tudi različne psihološke me- Povprečen človek prespi skoraj tretjino življenja, zato je kakovosten spanec še po- sebej pomemben. Če se pono- či zbujate in smrčite, je morda čas, da se naročite na pregled in preverite, za kaj gre. Vzrok so lahko obstruktivne motnje dihanja, ki jih je dobro odpra- viti, preden vas doletijo res- nejše zdravstvene težave. Naporen delovnik, domača opravila, uporaba mobilnih telefonov in računalnikov ter pretirano razmišljanje tik pred spanjem vodijo v pomanjkanje spanca, utrujenost, razdražlji- vost. Zaradi sodobnega načina življenja spanju pogosto na- menimo premalo časa, vedno več ljudi pa opaža, da se tudi po dovolj dolgem spancu zbu- jajo utrujeni in nerazpoloženi. Njihovi partnerji zanje večkrat povedo, da glasno smrčijo, hlastajo za zrakom ali celo za daljši čas prenehajo dihati. Za- radi takšnega spanca mnogi že ob urejanju doma načrtujejo ločeni spalnici. A to ni rešitev težav. Možno je, da so vzrok za to obstruktivne apneje med spanjem, ki imajo lahko resen negativen učinek na zdravje. Ker se ljudje s to motnjo med spanjem nezavedno prebujajo in so zato čez dan zaspani in nerazpoloženi, so tudi pogo- steje udeleženi v prometnih in delovnih nezgodah. Če se takšno stanje nadaljuje, ga lah- ko začnejo spremljati še zvišan arterijski pritisk, motnje srčnega ritma, ateroskleroza, hiperhole- sterolemija, glavoboli, motnje razpoloženja (depresije) in spol- nih funkcij. Zakaj nastanejo? Obstruktivne motnje diha- nja nastanejo zaradi zožitve v področju zgornjih dihal. Zato ob vdihu vibrirajo mehka tkiva, kar povzroča značilen zvok smr- čanja. Ob tem se lahko dihalna pot tudi popolnoma zapira. Ker se v krvi raven kisika zniža in raven ogljikovega dioksida naraste, se sprožijo obrambni mehanizmi pred zadušitvijo, kar lahko v daljšem časovnem obdobju vodi v razvoj različnih bolezni. Diagnostika in zdravljenje Takšne motnje dokažemo s poligrafijo spanja. Na telo pre- iskovanca se namesti poseben aparat, ki med spanjem zbira podatke o načinu njegovega di- hanja, položaju njegovega tele- sa in vsebnosti kisika v njegovi krvi. Preiskavo izvajajo posebej zanjo specializirane pulmološke ambulante. Bolnikom, pri kate- rih je bolezen že napredovala, zdravniki največkrat predpiše- jo terapijo s pozitivnim tlakom. Tako se bolniku med spanjem s pomočjo aparata v dihala vpi- huje zrak, ki preprečuje, da bi se dihalna pot sesedla. Tovrstna oblika zdravljenja je učinkovita, vendar jo številni bolniki težko prenašajo. Možno je tudi kirur- ško zdravljenje. Pred posegom je treba ugotoviti, kateri del di- hal je zožen, da ga kirurg lahko preoblikuje. Dr. Matej Delakor- da, specialist otorinolaringolog, ki se ukvarja s kirurgijo motenj dihanja med spanjem v Splošni bolnišnici Celje in kliniki ORL Delakorda, pravi, da je kirurgija na tem področju v zadnjih le- tih zelo napredovala. Številne bolnike je možno po opravlje- ni diagnostiki s sorazmerno preprostim posegom v splošni anesteziji popolnoma pozdra- viti ali njihove težave znatno omiliti. S tem lahko ustavimo proces, ki je za telo škodljiv in ki se z leti sicer poglablja. Sve- tuje, da vsak bolnik, ki meni, da ima težave z dihanjem med spanjem, obišče zdravnika, spe- cializiranega za to področje. Opornica proti smrčanju Zadnja leta so na tržišču tudi posebne opornice proti smrča- nju, s katerimi se med spanjem doseže pomik spodnje čeljusti naprej. Pred spanjem se vstavijo v usta in s spremembo položa- ja jezika in drugih tkiv zagota- vljajo odprto pot za dihanje. Zdravljenje z njimi je posebej učinkovito pri lažjih oblikah bolezni, predstavljajo pa tudi pomembno alternativo za tiste, ki drugih načinov zdravljenja ne prenašajo. Dodatni nasveti Obstruktivne motnje dihanja med spanjem so močno pove- zane s povišano telesno težo, zato lahko bolnik s hujšanjem težave opazno zmanjša ali celo odpravi. Pomaga spanje na boku, odsvetuje se tudi uživa- nje alkoholnih pijač, pomirjeval ali uspaval pred spanjem. Prenehajte smrčati Kako se znebiti motenj dihanja med spanjem? Novi TEDNIK št. 13 30. 3. 2023  COLOR CMYK stran 31 31 Št. 13, 30. marec 2023 Nespečnost povzročajo tudi: Doc. dr. Vita Štukovnik, spec. klin. psih.: »Pomanjkanje spanja je povezano s slabšo kakovostjo življenja in slabšim počutjem ali razpoloženjem, s poškodbami, kroničnimi in duševnimi boleznimi, povečanimi stroški zdravstvenega varstva in izgubo delovne produktivnosti, zaradi česar ga v svetu obravnavajo kot javnozdravstveni problem.« · duševne motnje: depresija, anksiozne motnje, obsesivno-kompulzivna motnja, shizofrenija, motnje hranjenja, kronično čezmerna raba alkohola, odvisnost od psihoaktivnih substanc; · telesno nelagodje: srbečica, sindrom nemirnih nog, Parkinsonova bolezen …; · kronična bolečina: glavoboli, krči, revmatska obolenja, onkološka obolenja …; · Endokrine motnje: menopavza, motnje delovanja ščitnice …; · psihoorganski sindromi: nekatera zdravila ali ukinitev zdravil, vnetje možganov, demenca … hanizme in nezdrave spalne navade, ki jo samo še pogla- bljajo. Poledice so različne in odvisne predvsem od resnosti stanja. Vključujejo zaspanost, telesno in miselno utruje- nost ter slabo razpoloženje čez dan. Dolgotrajna nezdra- vljena kronična nespečnost prinaša tudi večje tveganje za razvoj različnih telesnih in duševnih bolezni, kot so depresija, anksiozne motnje in odvisnost od psihotropnih substanc. Dolgotrajno po- manjkanje spanja je poveza- no celo z večjo samomorilno ogroženostjo.« Kaj je higiena spanja? »Za kakovostno spanje in dnevno spočitost je ključno, da gremo v posteljo vsak dan ob istem času in vstajamo vsak dan ob isti uri,« svetuje doc. dr. Štukovnikova. Tega urnika naj bi se držali tudi ob koncih tedna in na počitni- cah! »V sobi, kjer spimo, naj bo temno, ker se melatonin, hormon, ki spodbuja spanje, izloča le v temi. Že v zadnjih dveh urah pred spanjem zato ne uporabljajmo več zaslon- skih naprav, ki sevajo modro svetlobo (telefon, tablica, računalnik) in s tem za- kasnijo uspavanje. Tudi hrup je lahko moteč. Tudi če se hrupa iz okolja, kot so zvoki s ceste ali žele- znice, ne za- vedamo, lahko pomembno zmotijo in po- slabšajo spa- nec. Pogosto je težava smrčanje partner- ja/ke, poma- gamo si lahko s čepki za ušesa, nekaterim pa- rom ustreza spanje v ločenih spalnicah.« Obstaja več kot 80 motenj spanja. Izogibati bi se morali alko- holu in kofeinu. »Alkohol sicer učinkuje uspavalno, vendar boste spali nemirno, proti ju- tri se boste več prebujali, imeli žive sanje. Kofein, ki ga poleg kave vsebujejo tudi pravi čaj, energijske pijače, kokakola in čokolada, pa je stimulans, ki lahko izzove težave s spa- njem.« Zvečer in ponoči tudi ne bi smeli kaditi, če se že ne moremo odreči tej škodljivi razvadi. »Nikotin je namreč podobno kot kofein stimulans. Lahko povzroči večkratno pre- bujanje ali celo nočne more.« Paziti bi morali tudi na prehra- no. »Težak obrok ali začinje- na hrana pred spanjem lahko povzroči nespečnost. Ker pa tudi lakota moti uspavanje in spanje, je lahek prigrizek pred spanjem dobrodošel. Preveč tekočine zvečer pa je vzrok za pogoste in moteče odhode na stranišče sredi noči. In potem je včasih težko znova zaspati.« Izogibati bi se morali po- poldanskemu in večernemu dremežu, čeprav je včasih naj- več polurni dremež čez dan lahko krepčilen. »Vendar pa popoldanski dremež povsem odsvetujemo pri težavah z nespečnostjo.« Pred spanjem počnimo kaj sproščajočega, npr. berimo, poslušajmo glas- bo, meditirajmo – karkoli nas pomirja in je za nas prijetno. Postelja ni kraj za delo! »Ko se pojavijo izrazite težave s spanjem, ki kar vztrajajo, je seveda smiselno poiskati strokovno pomoč,« svetuje dr. Štukovnik. Iz pra- kse ve, da ljudje z nespečno- stjo, ki ne morejo zaspati, navadno ležijo v postelji, tudi kadar so budni. Enako, če se prebudijo ponoči ali zjutraj. »Kdor ne more zaspati več kot petnajst minut, naj raje vstane, gre v drug prostor in počne kaj sproščujočega. Ko bo dovolj zaspan, naj se vrne v posteljo. Včasih je to treba ponoviti večkrat na noč.« Pri nespečih ljudeh opaža, da v postelji berejo, gledajo televizijo, pletejo itd. »Tako možgane, ki se nenehno uči- jo, privedejo do tega, da misli- jo, da je postelja pravzaprav namenjena budnosti. Pri dobrem spalcu je za mo- žgane postelja namig za spanje. Še posebej kadar smo v postelji pogosto tudi zaskr- bljeni, bodisi zaradi dnevnih obremeni- tev ali nespečnosti, to postopno vodi v naučeno vzburje- nost in oteži uspa- vanje. Že sama misel na to, da je pred nami še ena noč, ko ne bomo zatisnili očesa, pa je lahko do- v o l j vznemirjujoča, da zares ne zaspimo. Trud, da bi zaspali, zato pri nespečnosti ne po- maga.« Terapija nespečnosti V kognitivno vedenjski tera- piji psiholog najprej oprede- li, zakaj ima človek težave z nespečnostjo in kaj jih vzdr- žuje. »Čeprav so sprožilci nespečnosti zelo različni, pri kronični nespečnosti običajno vidimo podobne psihološke mehanizme, ki jo vzdržujejo. Uporabljam dva glavna pri- stopa, vedenjskega in kogni- tivnega oziroma miselnega.« Terapevti prepoznavajo in odpravljajo s spanjem pove- zana neustrezna vedenja in navade, kot je neustrezen ri- tem budnosti in spanja, pre- več preživetega časa v postelji, tudi posameznikov trud, da bi zaspal, kar vse vpliva neugo- dno na uspavanje in dobro spanje. »Ob tem prepozna- vamo neučinkovite miselne vzorce, pogosto tudi strah pred (ne)spanjem, in bolnika naučimo strategije, kako se s tem spoprijeti. Pomemben del terapije je učenje učinkovitih tehnik sprostitve. Terapijo izvajamo individualno ali v manjših skupinah. Včasih ima že spoznanje, da nisi sam s to- vrstnimi težavami, terapevtski učinek,« sklene specialistka in doda, da moramo v svoje ži- vljenje uvesti spalne navade, ki naj imajo pri zdravljenju nespečnosti prednost pred zdravili, saj se na uspavala lahko navadimo, in če jih ne- hamo jemati, brez njih še težje zaspimo. Foto: osebni arhiv, Shutterstock ZD Celje organizira akcijo cepljenja proti KLOPNEMU MENINGOENCEFALITISU (KME) po nižji ceni za posamezni odmerek cepiva. KME je resna bolezen osrednjega živčevja. Klopi so najbolj aktivni v obdobju od aprila do novembra. Najučinkovitejša zaščita pred KME je cepljenje. Za zagotovitev celovite zaščite je potrebno prejeti tri odmerke. Cena cepljenja proti KME bo te dni enotna 20 eur – tako za odrasle kot za otroke. Plačilo bo možno s plačilno kartico ali z gotovino. Vse, ki imate cepilno knjižico prosimo, da jo prinesete s seboj. Cepljenje bo potekalo za odrasle in otroke v Zdravstvenem domu Celje, Gregorčičeva 5, 3000 Celje (na lokaciji nekdanje Fizioterapije). v soboto 19.3.2022 od 7.30 do 11.00 in od 11.30 do 15.00 ure in v soboto 9.4.2022 od 7.30 do 11.00 in od 11.30 do 15.00 ure. Cepljenja se lahko udeleži vsak, ki se želi zaščititi proti klopnemu Meningoencefalitisu. Sprejemamo naročila za cepljenje proti KME na tel: 03 543 40 18 in preko e-pošte: narocanje.cepljenje@zd-celje.si (za naročene in nenaročene osebe) ZDRAVO V NARAVO Z USTREZNO IN UČINKOVITO ZAŠČITO PRED KLOPI Klopi lahko prenašajo bakterije, viruse in druge bolezenske klice, ki so povzročitelji nekaterih bolezni pri ljudeh. Pri nas ljudje najpogosteje obolijo za lymsko boreliozo in klopnim meningoencefalitisom, redkeje za humano granulocitno anaplazmozo in babeziozo. Cepljenje je najučinkovitejša zaščita pred klopnim meningoencefalitisom ZD Celje organizira akcijo cepljenja proti KLOPNEMU MENINGOENCEFALITISU (KME) po nižji ceni za posamezni odmerek cepiva. KME je resna bolezen osrednjega živčevja. Klopi so najbolj aktivni v obdobju od aprila do novembra. Najučinkovitejša zaščita pred KME je cepljenje. Za zagotovitev celovite zaščite je potrebno prejeti tri odmerke. Cena cepljenja proti KME bo te dni enotna 20 eur – tako za odrasle kot za otroke. Plačilo bo možno s plačilno kartico ali z gotovino. Vse, ki imate cepilno knjižico prosimo, da jo prinesete s seboj. Cepljenje bo potekalo za odrasle in otroke v Zdravstvenem domu Celje, Gregorčičeva 5, 3000 Celje (na lokaciji nekdanje Fizioterapije). v soboto 19.3.2022 od 7.30 do 11.00 in od 11.30 do 15.00 ure in v soboto 9.4.2022 od 7.30 do 11.00 in od 11.30 do 15.00 ure. Cepljenja se lahko udeleži vsak, ki se želi zaščititi proti klopnemu Meningoencefalitisu. Sprejemamo naročila za cepljenje proti KME na tel: 03 543 40 18 in preko e-pošte: narocanje.cepljenje@zd-celje.si (za naročene in nenaročene osebe) ZDRAVO V NARAVO Z USTREZNO IN UČINKOVITO ZAŠČITO PRED KLOPI Klopi lahko prenašajo bakterije, viruse in druge bolezenske klice, ki so povzročitelji nekaterih bolezni pri ljudeh. Pri nas ljudje najpogosteje obolijo za lymsko boreliozo in klopnim meningoencefalitisom, redkeje za humano granulocitno anaplazmozo in babeziozo. Cepljenje je najučinkovitejša zaščita pred klopnim meningoencefalitisom Cepljenje za odrasle in otroke od prvega leta naprej bo v Cepilnem centru Celje v novem delu Zdravstvenega doma Celje v Gregorčičevi ulici 6. KDAJ? V soboto, 15. 4. 2023: 7.30 – 11.00 in 11.30 – 15.00 ZD Celje aprila organizira akcijo cepljenja proti KLOPNEMU MENINGOENCEFALITISU (KME) po nižji ceni za posamezni odmerek cepiva. KME je resna bolezen osrednjega živčevja. Klopi so najbolj aktivni v obdobju od aprila do novembra. Najučinkovitejša zaščita pred KME je cepljenje. Za zagotovitev celovite zaščite je potrebno prejeti tri odmerke. Cena cepljenja proti KME je 20 evrov. Na cepljenje lahko pridejo nenaročene in naročene osebe. Naročite se lahko v Cepilnem centru Celje na telefonski številki 03 543 40 18 (med 8.00 in 10.30 uro) ali po e-pošti: narocanje.cepljenje@zd-celje.si. Če imate cepilno knjižico, jo prinesite s seboj. Novi TEDNIK št. 13 30. 3. 2023  COLOR CMYK stran 30 30 Št. 13, 30. marec 2023 Pri nespečnosti lahko pomaga več stvari, celo kognitivno-vedenjska terapija Za dobro duševno in telesno zdravje naj bi vsak dan nepretrgoma spali od sedem do devet ur. A v Sloveniji dovolj dolgo spi le tretjina odraslih ter le nekaj več kot petina otrok in mladostnikov! Kar je zelo narobe. Pravzaprav ni skoraj nič pomembnej- šega kot dovolj dobrega spanca: naspani ljudje so dokazano bolj zdravi! NEVA ŽELEZNIK Nespečnost (insomnia) pomeni težko zaspati, se med spanjem pogosto zbu- jati ali zjutraj prezgodaj zbu- diti. Lahko se pojavi tudi več težav skupaj. »Marsikomu nespečnost pomembno po- slabša kakovost življenja,« pove doc. dr. Vita Štukov- nik, specialistka klinične psihologije, ki se ukvarja s tako imenovano kognitivno vedenjsko terapijo pri nes- pečnosti. »Pri posameznih motnjah spanja, predvsem nespečnosti, ki je najpogo- stejša, so najučinkovitejše in najvarnejše nefarmakološke metode zdravljenja,« je pre- pričana. Šele če to zdravlje- nje ne zadošča, lahko zdrav- nik (družinski ali specialist nevrologije oziroma somo- log) predpiše tudi zdravila, ki pomagajo zaspati ter do- volj dolgo spati. Koliko torej? Novorojenček prespi kar dve tretjini dneva – torej med 14 in 17 ur, nato pa se ta čas postopno skrajšuje. V prvih šolskih letih – do dvanajstega leta – otroci še vedno potre- bujejo okrog deset ur spanja na noč, v najstniškem času se to postopno zmanjša na devet ur. V odraslosti se po- trebe po spanju sicer ustalijo, vendar večina odraslih tudi v pozni odraslosti oziroma starosti še vedno potrebuje vsaj sedem ur kakovostne- ga spanja. Znano je sicer, da ljudje spimo različno dolgo. Naše individualne potrebe po spanju določa več dejavnikov, od genetike do vplivov okolja Na pomoč, slabo spim! in naše aktivnosti. »Le okrog tri odstotke odraslih pa ima mutacijo v genih, ki uravna- vajo ritem budnosti in spanja, ter zmorejo dobro delovati in zdravo živeti z manj kot šesti- mi urami spanja.« Dobro spanje, dobro zdravje Še bolj kot količina sta po- membna kakovost in urejen ritem spanja. »Ljudje, ki do- bro spijo, so čez dan spočiti, bolj so zdravi ter pripravljeni na delo in druge dejavnosti. Njihov imunski sistem dobro deluje, imajo manj onkoloških, srčno- in možganskožilnih ter drugih kroničnih obolenj. Celo obolenja dihal, kot so gripa, prehlad in covid-19, so pri do- bro naspanih ljudeh redkejša in imajo blažji potek. Med spanjem se tudi utrjujejo spo- minske sledi, poleg tega se iz možganov pospešeno izločajo toksične substance, ki lahko vodijo v propad živčevja in s tem povezano Alzheimerjevo bolezen ter druge bolezni živ- čevja.« Po 65. letu je nespečnih kar okoli četrtina moških in skoraj polovica žensk. Sogovornica pravi, da ne- naspani ljudje, med njimi takšni, ki zaradi življenjske- ga sloga načrtno manj spijo, težje uravnavajo svoja čustva, kar, na primer, pomeni, da se v stresnih situacijah intenziv- neje odzivajo in težje spopri- jemajo s stresorji. Zato meni, da bi morala biti skrb za do- ber spanec nepogrešljiv del zdravega življenjskega sloga! Trije stebri spanja Za dober spanec so po- membni trajanje (ki mora biti prilagojeno starosti in potre- bam), neprekinjenost (spanje mora biti nerazdrobljeno) in globina spanja. Samo dovolj dolgo, neprekinjeno in dovolj globoko spanje obnavlja telo ter možgane! Spanje je naju- činkovitejši način vsakodnev- nega uravnavanja telesnega in duševnega zdravja v vseh življenjskih obdobjih. Dober spanec je vir dobrega poču- tja in temelj zdravega načina življenja ter tudi varnosti pri delu in v prometu. Dve vrsti nespečnosti Kratkoročna, imenovana tudi akutna oziroma prilago- ditvena nespečnost, traja od nekaj noči do treh mesecev. Vzroki zanjo lahko izvira- jo iz okolja, npr. strah pred izpitom, stresen dogodek, bolezen v družini … »Ob prenehanju vzroka nespeč- nost največkrat izgine, lahko pa traja še naprej in sčasoma preide v kronično, dolgotraj- no nespečnost.« Kronična nespečnost traja vsaj tri mesece. Povzroči jo lahko druga bolezen ali pa se pojavi kot primarna motnja. »Zelo pogosto pri kronični nespečnosti prepoznamo tudi različne psihološke me- Povprečen človek prespi skoraj tretjino življenja, zato je kakovosten spanec še po- sebej pomemben. Če se pono- či zbujate in smrčite, je morda čas, da se naročite na pregled in preverite, za kaj gre. Vzrok so lahko obstruktivne motnje dihanja, ki jih je dobro odpra- viti, preden vas doletijo res- nejše zdravstvene težave. Naporen delovnik, domača opravila, uporaba mobilnih telefonov in računalnikov ter pretirano razmišljanje tik pred spanjem vodijo v pomanjkanje spanca, utrujenost, razdražlji- vost. Zaradi sodobnega načina življenja spanju pogosto na- menimo premalo časa, vedno več ljudi pa opaža, da se tudi po dovolj dolgem spancu zbu- jajo utrujeni in nerazpoloženi. Njihovi partnerji zanje večkrat povedo, da glasno smrčijo, hlastajo za zrakom ali celo za daljši čas prenehajo dihati. Za- radi takšnega spanca mnogi že ob urejanju doma načrtujejo ločeni spalnici. A to ni rešitev težav. Možno je, da so vzrok za to obstruktivne apneje med spanjem, ki imajo lahko resen negativen učinek na zdravje. Ker se ljudje s to motnjo med spanjem nezavedno prebujajo in so zato čez dan zaspani in nerazpoloženi, so tudi pogo- steje udeleženi v prometnih in delovnih nezgodah. Če se takšno stanje nadaljuje, ga lah- ko začnejo spremljati še zvišan arterijski pritisk, motnje srčnega ritma, ateroskleroza, hiperhole- sterolemija, glavoboli, motnje razpoloženja (depresije) in spol- nih funkcij. Zakaj nastanejo? Obstruktivne motnje diha- nja nastanejo zaradi zožitve v področju zgornjih dihal. Zato ob vdihu vibrirajo mehka tkiva, kar povzroča značilen zvok smr- čanja. Ob tem se lahko dihalna pot tudi popolnoma zapira. Ker se v krvi raven kisika zniža in raven ogljikovega dioksida naraste, se sprožijo obrambni mehanizmi pred zadušitvijo, kar lahko v daljšem časovnem obdobju vodi v razvoj različnih bolezni. Diagnostika in zdravljenje Takšne motnje dokažemo s poligrafijo spanja. Na telo pre- iskovanca se namesti poseben aparat, ki med spanjem zbira podatke o načinu njegovega di- hanja, položaju njegovega tele- sa in vsebnosti kisika v njegovi krvi. Preiskavo izvajajo posebej zanjo specializirane pulmološke ambulante. Bolnikom, pri kate- rih je bolezen že napredovala, zdravniki največkrat predpiše- jo terapijo s pozitivnim tlakom. Tako se bolniku med spanjem s pomočjo aparata v dihala vpi- huje zrak, ki preprečuje, da bi se dihalna pot sesedla. Tovrstna oblika zdravljenja je učinkovita, vendar jo številni bolniki težko prenašajo. Možno je tudi kirur- ško zdravljenje. Pred posegom je treba ugotoviti, kateri del di- hal je zožen, da ga kirurg lahko preoblikuje. Dr. Matej Delakor- da, specialist otorinolaringolog, ki se ukvarja s kirurgijo motenj dihanja med spanjem v Splošni bolnišnici Celje in kliniki ORL Delakorda, pravi, da je kirurgija na tem področju v zadnjih le- tih zelo napredovala. Številne bolnike je možno po opravlje- ni diagnostiki s sorazmerno preprostim posegom v splošni anesteziji popolnoma pozdra- viti ali njihove težave znatno omiliti. S tem lahko ustavimo proces, ki je za telo škodljiv in ki se z leti sicer poglablja. Sve- tuje, da vsak bolnik, ki meni, da ima težave z dihanjem med spanjem, obišče zdravnika, spe- cializiranega za to področje. Opornica proti smrčanju Zadnja leta so na tržišču tudi posebne opornice proti smrča- nju, s katerimi se med spanjem doseže pomik spodnje čeljusti naprej. Pred spanjem se vstavijo v usta in s spremembo položa- ja jezika in drugih tkiv zagota- vljajo odprto pot za dihanje. Zdravljenje z njimi je posebej učinkovito pri lažjih oblikah bolezni, predstavljajo pa tudi pomembno alternativo za tiste, ki drugih načinov zdravljenja ne prenašajo. Dodatni nasveti Obstruktivne motnje dihanja med spanjem so močno pove- zane s povišano telesno težo, zato lahko bolnik s hujšanjem težave opazno zmanjša ali celo odpravi. Pomaga spanje na boku, odsvetuje se tudi uživa- nje alkoholnih pijač, pomirjeval ali uspaval pred spanjem. Prenehajte smrčati Kako se znebiti motenj dihanja med spanjem? Novi TEDNIK št. 13 30. 3. 2023  COLOR CMYK stran 31 31 Št. 13, 30. marec 2023 Nespečnost povzročajo tudi: Doc. dr. Vita Štukovnik, spec. klin. psih.: »Pomanjkanje spanja je povezano s slabšo kakovostjo življenja in slabšim počutjem ali razpoloženjem, s poškodbami, kroničnimi in duševnimi boleznimi, povečanimi stroški zdravstvenega varstva in izgubo delovne produktivnosti, zaradi česar ga v svetu obravnavajo kot javnozdravstveni problem.« · duševne motnje: depresija, anksiozne motnje, obsesivno-kompulzivna motnja, shizofrenija, motnje hranjenja, kronično čezmerna raba alkohola, odvisnost od psihoaktivnih substanc; · telesno nelagodje: srbečica, sindrom nemirnih nog, Parkinsonova bolezen …; · kronična bolečina: glavoboli, krči, revmatska obolenja, onkološka obolenja …; · Endokrine motnje: menopavza, motnje delovanja ščitnice …; · psihoorganski sindromi: nekatera zdravila ali ukinitev zdravil, vnetje možganov, demenca … hanizme in nezdrave spalne navade, ki jo samo še pogla- bljajo. Poledice so različne in odvisne predvsem od resnosti stanja. Vključujejo zaspanost, telesno in miselno utruje- nost ter slabo razpoloženje čez dan. Dolgotrajna nezdra- vljena kronična nespečnost prinaša tudi večje tveganje za razvoj različnih telesnih in duševnih bolezni, kot so depresija, anksiozne motnje in odvisnost od psihotropnih substanc. Dolgotrajno po- manjkanje spanja je poveza- no celo z večjo samomorilno ogroženostjo.« Kaj je higiena spanja? »Za kakovostno spanje in dnevno spočitost je ključno, da gremo v posteljo vsak dan ob istem času in vstajamo vsak dan ob isti uri,« svetuje doc. dr. Štukovnikova. Tega urnika naj bi se držali tudi ob koncih tedna in na počitni- cah! »V sobi, kjer spimo, naj bo temno, ker se melatonin, hormon, ki spodbuja spanje, izloča le v temi. Že v zadnjih dveh urah pred spanjem zato ne uporabljajmo več zaslon- skih naprav, ki sevajo modro svetlobo (telefon, tablica, računalnik) in s tem za- kasnijo uspavanje. Tudi hrup je lahko moteč. Tudi če se hrupa iz okolja, kot so zvoki s ceste ali žele- znice, ne za- vedamo, lahko pomembno zmotijo in po- slabšajo spa- nec. Pogosto je težava smrčanje partner- ja/ke, poma- gamo si lahko s čepki za ušesa, nekaterim pa- rom ustreza spanje v ločenih spalnicah.« Obstaja več kot 80 motenj spanja. Izogibati bi se morali alko- holu in kofeinu. »Alkohol sicer učinkuje uspavalno, vendar boste spali nemirno, proti ju- tri se boste več prebujali, imeli žive sanje. Kofein, ki ga poleg kave vsebujejo tudi pravi čaj, energijske pijače, kokakola in čokolada, pa je stimulans, ki lahko izzove težave s spa- njem.« Zvečer in ponoči tudi ne bi smeli kaditi, če se že ne moremo odreči tej škodljivi razvadi. »Nikotin je namreč podobno kot kofein stimulans. Lahko povzroči večkratno pre- bujanje ali celo nočne more.« Paziti bi morali tudi na prehra- no. »Težak obrok ali začinje- na hrana pred spanjem lahko povzroči nespečnost. Ker pa tudi lakota moti uspavanje in spanje, je lahek prigrizek pred spanjem dobrodošel. Preveč tekočine zvečer pa je vzrok za pogoste in moteče odhode na stranišče sredi noči. In potem je včasih težko znova zaspati.« Izogibati bi se morali po- poldanskemu in večernemu dremežu, čeprav je včasih naj- več polurni dremež čez dan lahko krepčilen. »Vendar pa popoldanski dremež povsem odsvetujemo pri težavah z nespečnostjo.« Pred spanjem počnimo kaj sproščajočega, npr. berimo, poslušajmo glas- bo, meditirajmo – karkoli nas pomirja in je za nas prijetno. Postelja ni kraj za delo! »Ko se pojavijo izrazite težave s spanjem, ki kar vztrajajo, je seveda smiselno poiskati strokovno pomoč,« svetuje dr. Štukovnik. Iz pra- kse ve, da ljudje z nespečno- stjo, ki ne morejo zaspati, navadno ležijo v postelji, tudi kadar so budni. Enako, če se prebudijo ponoči ali zjutraj. »Kdor ne more zaspati več kot petnajst minut, naj raje vstane, gre v drug prostor in počne kaj sproščujočega. Ko bo dovolj zaspan, naj se vrne v posteljo. Včasih je to treba ponoviti večkrat na noč.« Pri nespečih ljudeh opaža, da v postelji berejo, gledajo televizijo, pletejo itd. »Tako možgane, ki se nenehno uči- jo, privedejo do tega, da misli- jo, da je postelja pravzaprav namenjena budnosti. Pri dobrem spalcu je za mo- žgane postelja namig za spanje. Še posebej kadar smo v postelji pogosto tudi zaskr- bljeni, bodisi zaradi dnevnih obremeni- tev ali nespečnosti, to postopno vodi v naučeno vzburje- nost in oteži uspa- vanje. Že sama misel na to, da je pred nami še ena noč, ko ne bomo zatisnili očesa, pa je lahko do- v o l j vznemirjujoča, da zares ne zaspimo. Trud, da bi zaspali, zato pri nespečnosti ne po- maga.« Terapija nespečnosti V kognitivno vedenjski tera- piji psiholog najprej oprede- li, zakaj ima človek težave z nespečnostjo in kaj jih vzdr- žuje. »Čeprav so sprožilci nespečnosti zelo različni, pri kronični nespečnosti običajno vidimo podobne psihološke mehanizme, ki jo vzdržujejo. Uporabljam dva glavna pri- stopa, vedenjskega in kogni- tivnega oziroma miselnega.« Terapevti prepoznavajo in odpravljajo s spanjem pove- zana neustrezna vedenja in navade, kot je neustrezen ri- tem budnosti in spanja, pre- več preživetega časa v postelji, tudi posameznikov trud, da bi zaspal, kar vse vpliva neugo- dno na uspavanje in dobro spanje. »Ob tem prepozna- vamo neučinkovite miselne vzorce, pogosto tudi strah pred (ne)spanjem, in bolnika naučimo strategije, kako se s tem spoprijeti. Pomemben del terapije je učenje učinkovitih tehnik sprostitve. Terapijo izvajamo individualno ali v manjših skupinah. Včasih ima že spoznanje, da nisi sam s to- vrstnimi težavami, terapevtski učinek,« sklene specialistka in doda, da moramo v svoje ži- vljenje uvesti spalne navade, ki naj imajo pri zdravljenju nespečnosti prednost pred zdravili, saj se na uspavala lahko navadimo, in če jih ne- hamo jemati, brez njih še težje zaspimo. Foto: osebni arhiv, Shutterstock ZD Celje organizira akcijo cepljenja proti KLOPNEMU MENINGOENCEFALITISU (KME) po nižji ceni za posamezni odmerek cepiva. KME je resna bolezen osrednjega živčevja. Klopi so najbolj aktivni v obdobju od aprila do novembra. Najučinkovitejša zaščita pred KME je cepljenje. Za zagotovitev celovite zaščite je potrebno prejeti tri odmerke. Cena cepljenja proti KME bo te dni enotna 20 eur – tako za odrasle kot za otroke. Plačilo bo možno s plačilno kartico ali z gotovino. Vse, ki imate cepilno knjižico prosimo, da jo prinesete s seboj. Cepljenje bo potekalo za odrasle in otroke v Zdravstvenem domu Celje, Gregorčičeva 5, 3000 Celje (na lokaciji nekdanje Fizioterapije). v soboto 19.3.2022 od 7.30 do 11.00 in od 11.30 do 15.00 ure in v soboto 9.4.2022 od 7.30 do 11.00 in od 11.30 do 15.00 ure. Cepljenja se lahko udeleži vsak, ki se želi zaščititi proti klopnemu Meningoencefalitisu. Sprejemamo naročila za cepljenje proti KME na tel: 03 543 40 18 in preko e-pošte: narocanje.cepljenje@zd-celje.si (za naročene in nenaročene osebe) ZDRAVO V NARAVO Z USTREZNO IN UČINKOVITO ZAŠČITO PRED KLOPI Klopi lahko prenašajo bakterije, viruse in druge bolezenske klice, ki so povzročitelji nekaterih bolezni pri ljudeh. Pri nas ljudje najpogosteje obolijo za lymsko boreliozo in klopnim meningoencefalitisom, redkeje za humano granulocitno anaplazmozo in babeziozo. Cepljenje je najučinkovitejša zaščita pred klopnim meningoencefalitisom ZD Celje organizira akcijo cepljenja proti KLOPNEMU MENINGOENCEFALITISU (KME) po nižji ceni za posamezni odmerek cepiva. KME je resna bolezen osrednjega živčevja. Klopi so najbolj aktivni v obdobju od aprila do novembra. Najučinkovitejša zaščita pred KME je cepljenje. Za zagotovitev celovite zaščite je potrebno prejeti tri odmerke. Cena cepljenja proti KME bo te dni enotna 20 eur – tako za odrasle kot za otroke. Plačilo bo možno s plačilno kartico ali z gotovino. Vse, ki imate cepilno knjižico prosimo, da jo prinesete s seboj. Cepljenje bo potekalo za odrasle in otroke v Zdravstvenem domu Celje, Gregorčičeva 5, 3000 Celje (na lokaciji nekdanje Fizioterapije). v soboto 19.3.2022 od 7.30 do 11.00 in od 11.30 do 15.00 ure in v soboto 9.4.2022 od 7.30 do 11.00 in od 11.30 do 15.00 ure. Cepljenja se lahko udeleži vsak, ki se želi zaščititi proti klopnemu Meningoencefalitisu. Sprejemamo naročila za cepljenje proti KME na tel: 03 543 40 18 in preko e-pošte: narocanje.cepljenje@zd-celje.si (za naročene in nenaročene osebe) ZDRAVO V NARAVO Z USTREZNO IN UČINKOVITO ZAŠČITO PRED KLOPI Klopi lahko prenašajo bakterije, viruse in druge bolezenske klice, ki so povzročitelji nekaterih bolezni pri ljudeh. Pri nas ljudje najpogosteje obolijo za lymsko boreliozo in klopnim meningoencefalitisom, redkeje za humano granulocitno anaplazmozo in babeziozo. Cepljenje je najučinkovitejša zaščita pred klopnim meningoencefalitisom Cepljenje za odrasle in otroke od prvega leta naprej bo v Cepilnem centru Celje v novem delu Zdravstvenega doma Celje v Gregorčičevi ulici 6. KDAJ? V soboto, 15. 4. 2023: 7.30 – 11.00 in 11.30 – 15.00 ZD Celje aprila organizira akcijo cepljenja proti KLOPNEMU MENINGOENCEFALITISU (KME) po nižji ceni za posamezni odmerek cepiva. KME je resna bolezen osrednjega živčevja. Klopi so najbolj aktivni v obdobju od aprila do novembra. Najučinkovitejša zaščita pred KME je cepljenje. Za zagotovitev celovite zaščite je potrebno prejeti tri odmerke. Cena cepljenja proti KME je 20 evrov. Na cepljenje lahko pridejo nenaročene in naročene osebe. Naročite se lahko v Cepilnem centru Celje na telefonski številki 03 543 40 18 (med 8.00 in 10.30 uro) ali po e-pošti: narocanje.cepljenje@zd-celje.si. Če imate cepilno knjižico, jo prinesite s seboj. Novi TEDNIK št. 13 30. 3. 2023  COLOR CMYK stran 32 32 Št. 13, 30. marec 2023 Naj bodo poškodba, sta- nje po operaciji ali težave ob bolezenskih stanjih, cilj vsakega posameznika, ki je napoten ali se odloči za fizi- oterapevtsko obravnavo, je popolna vrnitev k dnevni in športni dejavnosti. Nikola Strnad, ki je bogate izkušnje na področju fiziotera- pije nadgradil z znanji vzhod- ne medicine, pravi, da je tre- ba vsako težavo obravnavati celostno in popolnoma indi- vidualno. Pri izbiri postopkov je terapije treba prilagoditi posamezniku in njegovi pro- blematiki. S pomočjo podrob- nega fizioterapevtskega pre- gleda in pogovora poskušamo prepoznati vzroke težav in jih odpraviti. Pravi, da so bistveni za obravnavo tudi terapevtske vaje in učenje pravilnih vzor- cev gibanja: »Pogosto je te- žava, ker se ljudje po terapiji vrnejo k življenjskim dejavnos- tim in uporabljajo stare vzorce gibanja, ki so privedli do težav. Naša naloga je, da jih opremi- mo z znanjem in s pomenom dobre telesne pripravljenosti za ohranjanje telesnega zdrav- ja in dobrega počutja.« Nikola pri delu uporablja različne manualne terapevtske metode, sodobne in visokoteh- nološke aparate ter vrsto let že tudi terapije meridianov in akupunkturnih točk. Kaj je akupunkturna tera- pija meridianov in akupunk- turnih točk? To je nemška tehnika, razvita po načelih tradicionalne kitaj- ske medicine, ki temelji na ce- lostnem pristopu k obravnavi bolečin in bolezenskih stanj. Telesa ne obravnava le iz fizič- nega vidika, ampak vključuje znanja iz energetskega vidika in povezovanje psihičnih in čustvenih vzorcev. Naše telo je poleg fizične- ga telesa, preplet meridianov in mreže akupunkturnih točk. Meridiani so energetski vodi v telesu. Lahko bi jih opisali kot žile, po katerih teče energija. Na meridianih ležijo skoraj vse pomembne akupunkturne točke, ki jih pri tej terapiji sti- muliramo. S tem želimo v tele- su sprožiti proces zdravljenja, uravnovesiti telo in pozitivno vplivati na duševno in čustve- no stanje. Posebnost terapije je, da je zelo nežna in tako primerna za vsakogar in vse starostne skupi- ne. Pri stimulaciji akupunktur- nih točk ne uporabljamo iglic, ampak medeninasto palčko, s katero nežno drsimo po koži. Terapija je primerna za vsa bolezenska in bolečinska stanja, za pospešitev regeneracije po poškodbah, za vnetne procese in vsa stanja, ki jih povezujemo s čustvenimi in z duševnimi te- žavami. Manualna fizioterapevtska obravnava po konceptu Ma- itland Jure Doberšek, eden od sed- mih fizioterapevtov v Sloveniji z mednarodno specializacijo manualne terapije po kon- ceptu Maitland, pravi, da gre pri obravnavi za poseben pristop, ki ga uporabljamo pri pacientih z nevromišično-skeletnimi dis- funkcijami in obolenji. S pogovorom in fizioterapev- tskim pregledom, ki obsega in- spekcijo, palpacijo, nevrološki pregled in ugotavljanje funk- cionalne zmožnosti, se pridobi potrebne podatke za nadaljnjo obravnavo. Nato strokovnjaki s kliničnim razmišljanjem določijo vzrok bo- lečine oziroma nepravilne funk- cije v nevromišično-skeletnemu sistemu in izberejo primerno terapijo (mobilizacija in mani- pulacija hrbtenice in sklepov, obravnava mehkih tkiv, nevral- na mobilizacija, nevromišična rehabilitacija, vzpostavljanje motorične kontrole …). »S paci- entom si zastavimo kratkoročne in dolgoročne cilje, usmerjene v zmanjšanje bolečine, izboljšanje gibljivosti, odpravo disfunkcij in povrnitev zdravja ter dobrega počutja.« Terapija je učinkovi- ta, neboleča in varna metoda zdravljenja in rehabilitacije. Zaradi individualne prilagodlji- vosti posamezniku je primerna za obravnavo vseh starostnih skupin. Uporabljamo jo pri glavobo- lih, bolečinah in disfunkciji če- ljustnega sklepa, vrtoglavicah, šumenju v ušesih, akutni in kronični bolečini v vratu, osteo- hondritisu, obrabi hrbtenice, ne- stabilnosti, herniji in protruziji diska, izpahu … Diplomirani fizioterapevt Jure Doberšek S celostnim pristopom do uspešne fizioterapevtske obravnave Diplomirani fizioterapevt Nikola Strnad POMLAD JE TU – POSVETIMO SE SVOJEMU ZDRAVJU V Centru za krepitev zdravja vsako leto aktivno in z veliko dobre volje vstopimo v pomlad. Z željo po krepitvi zdravja va- bimo vse občane od 18. leta, da se ude- ležijo preventivnih delavnic, ki jih v ZD Celje ponujamo v okviru delovanja treh Centrov za krepitev zdravja, in sicer v ZD Celje, ZP Vojnik in Dobrna ter ZP Štore. Na voljo so različne skupinske delavni- ce in individualna svetovanja, kjer nudi- mo strokovne informacije in podporo pri oblikovanju zdravega življenjskega sloga. Podrobnejše informacije o vseh programih in delavnicah najdete na spletni strani www.zd-celje.si. Udeležba je mogoča na temeljnih (krat- kih) in poglobljenih (dolgih) skupinskih delavnicah in individualnih svetovanjih po predhodnem dogovoru. Za pogloblje- ne delavnice, ki obsegajo več srečanj, je potreben predhodno opravljen preventivni pregled v ambulanti družinske medicine pri referenčni medicinski sestri. V centru za krepitev zdravja stremimo k prilagajanju posamezniku glede termina in vsebine delavnice. Srečanja so zanimiva in so vedno interaktivna. Program za krepi- tev zdravja se prav tako izvaja v različnih društvih, lokalnih skupnostih, delovnih organizacijah, krajevnih skupnostih in mestnih četrtih. V Centru za krepitev zdravja smo inter- disciplinarna ekipa strokovnjakov in mo- tivatorjev s specialnimi znanji. Zavedamo se, da smo vsi zaposleni v centru s svojim življenjskim slogom zgled uporabnikom in tudi drugim zaposlenim v ZD Celje. Za to, da smo resnično aktivni in radi opravljamo svoje delo oz. poslanstvo, organiziramo dogodke in dejavnosti za zdrav življenjski slog v našem lokalnem okolju. Prisrčno vas vabimo, da naš Center za krepitev zdravja obiščete ali nas povabite v svojo sredino. S pomočjo naših strokov- njakov in z novimi znanji si boste brez dvo- ma zagotovili dobro telesno in psihično počutje. Za osebe z urejenim obveznim zdra- vstvenim zavarovanjem je udeležba v programih za krepitev zdravja brezplačna. »Pridružite se aktivnim in uživajte v zdravju!« Novi TEDNIK št. 13 30. 3. 2023  COLOR CMYK stran 33 33 Št. 13, 30. marec 2023 ZAPOSLOVANJE C M Y CM MY CY CMY K Novi tednik_25.3.2022.pdf 1 25. 03. 2023 13:45:41 Sistemski inženir II (m/ž) (Celje) Zaradi potreb delovnega procesa v sektorju za obra- tovanje in razvoj – služba telekomunikacij objavljamo razpis za prosto delovno me- sto sistemski inženir II (m/ž) za delavca z že pridobljeni- mi delovnimi izkušnjami ali delavca pripravnika. Elektro Celje, d.d., Vrunčeva ulica 2a, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 7 . 4. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prodajalec cvetličar/ vrtnar v vrtnem centru Kalia Celje (m/ž) Naša pričakovanja: do- končana najmanj IV. stopnja izobrazbe hortikulturne ali druge ustrezne smeri … Se- menarna Ljubljana, d.o.o., Dolenjska c. 242, 1000 Lju- bljana. Prijave zbiramo do 9. 4. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Operativni vodja montaž (m/ž) (Vojnik) Naloge: vodenje in nadzor montaž, zaključevanje objek- tov in strank, ugotavljanje zastojev in reševanje more- bitnih reklamacij, izdajanje situacij in vodenje ustreznih dnevnikov in gradbenih knjig. Mik, d.o.o., Celjska cesta 55, 3212 Vojnik. Prijave zbiramo do 24. 4. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Pravnik (m/ž) (Podčetrtek) Pridružite se dinamične- mu timu ter poskrbite za zadovoljstvo in nepozabne spomine naših gostov. Ter- me Olimia, d.d., Zdraviliška cesta 24, 3254 Podčetrtek. Prijave zbiramo do 4. 4. 2023. Podrobnosti na www.mojede- lo.com. Kontroler (m/ž) (Šentjur) Opis delovnega mesta: izvajanje kontrolinga poslo- vanja, priprava poslovnih načrtov, spremljanje izvaja- nja načrtov ter ugotavljanje vzrokov za odstopanja … Meja Šentjur, d.d., Cesta Leona Dobrotinška 3, 3230 Šentjur. Prijave zbiramo do 6. 4. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prodajalec v TPC Sevnica (m/ž) Delovne naloge: prodaja blaga ter pomoč in svetovanje kupcem, skrb za založenost in urejenost prodajnih polic ter ustrezno označevanje blaga, spremljanje ter zago- tavljanje kakovosti blaga na posameznem oddelku, vode- nje evidence blaga, prevze- manje blaga ter nadzor cen in kodiranje ter druga dela, ki po svoji naravi sodijo v okvir dela prodajalca. Inpos, d.o.o., Opekarniška cesta 2, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 23. 4. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prodajalec (m/ž) (Mozirje) Katere naloge bo obsegalo vaše delo? Zadolženi boste za neposredno prodajo bla- ga in izvajanje promocij v poslovalnici … Dm drogerie markt, d.o.o., Litostrojska cesta 48, 1000 Ljubljana. Pri- jave zbiramo do 31. 3. 2023. Podrobnosti na www.moje- delo.com. Kuhar (m/ž/x) (Vojnik) V kolikor imate vsaj 4. sto- pnjo izobrazbe kuhar oz. gostinsko-živilske smeri ali NPK dietni kuhar, vozniški izpit B-kategorije, ste odgo- vorni in imate veselje do dela s starejšimi ljudmi, ste komu- nikativni, prijazni in pozitiv- no naravnani ter se lahko po- istovetite z našim sloganom »Blizu ljudem. Blizu meni.«, bomo veseli vaše prijave. Se- neCura Vojnik, d.o.o., Cesta v Tomaž 6a, 3212 Vojnik. Prija- ve zbiramo do 4. 4. 2023. Po- drobnosti na www.mojedelo. com. Skladiščnik (m/ž) v trgovskem centru Merkur Hudinja (Celje) V želji biti najboljši po- nudnik izdelkov in storitev s področja kategorij »naredi sam«, aparati in sezona v Sloveniji v svojo sredino va- bimo novega sodelavca na delovnem mestu skladiščnik v trgovskem centru Merkur Celje Hudinja. Merkur trgovi- na, d.o.o., Cesta na okroglo 7, 4202 Naklo. Prijave zbiramo do 23. 4. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Strojni mehanik v vzdrževanju hladne predelave (m/ž) (Štore) Znanja in pričakovanja: po- klicna šola, IV. ali V. stopnja izobrazbe – vse smeri stroj- ne izobrazbe, sposobnost dela v skupini … Štore Steel, d.o.o., Železarska cesta 3, 3220 Štore. Prijave zbiramo do 14. 4. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Nepremičninski posrednik (m/ž) (Celje) Iščemo podjetne, pozitivne in proaktivne ljudi, ki imajo radi delo z ljudmi ter nove iz- zive. S pomočjo preverjenega izobraževalnega programa Re/Max univerze usposa- bljamo novo generacijo ne- premičninskih posrednikov. Re/Max, nepremičninska družba, d.o.o., Štihova ulica 16, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 23. 4. 2023. Po- drobnosti na www.mojedelo. com. Disponent – organizator transporta v mednarodnem prometu (m/ž) (Žalec) Vaše zadolžitve bodo obse- gale: optimalno razporejanje vozil in voznega osebja, iska- nje in izračun najoptimalnej- ših poti in s tem povezanih stroškov, pripravo transpor- tne dokumentacije, spremlja- nje prometnega tržišča in sodelovanje pri pridobivanju novih poslov, nadzor obraču- nov potnih stroškov, analizo in pripravo poročil o izve- denih delih (analitiko), dru- ga sorodna dela. Easytrans, d.o.o., Cesta ob železnici 4, 3310 Žalec. Prijave zbiramo do 23. 4. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Varilci in varilke za ročno in robotsko varjenje (m/ž) (Šempeter v Savinjski dolini) V podjetju, kjer razvijamo in izdelujemo specializira- no mehanizacijo za spravilo travinja, v proizvodnji, opre- mljeni s sodobnimi varilnimi roboti in pripravami, v svoje vrste vabimo varilce in varilke za ročno in robotsko varjenje. Potrebna je IV. ali V. stopnja tehnične ali druge ustrezne smeri, poznavanje osnovnih računalniških programov in poznavanje branja načrtov. Sip, strojna industrija, d.d., Juhartova 2, 3311 Šempeter v Sav.dolini. Prijave zbiramo do 15. 4. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Monter električnih inštalacij (m/ž) (Prebold) Poglavitne naloge in obve- znosti na razpisanem delov- nem mestu: vezava elektroo- maric, priklop razsmernikov, druga elektro dela … Bisol Group, d.o.o., Latkova vas 59a, 3312 Prebold. Prijave zbiramo do 23. 4. 2023. Po- drobnosti na www.mojedelo. com. Strokovni delavec II v metalurškem laboratoriju (m/ž) (Štore) Proces uvajanja v delo po- teka ob pomoči mentorja, ki je imenovan ob zaposlitvi novozaposlenega ter ga ves čas poskusnega dela spremlja in mu je v pomoč pri učenju delovnih nalog. Štore Steel, d.o.o., Železarska cesta 3, 3220 Štore. Prijave zbiramo do 14. 4. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Samostojni referent (m/ž) (Celje) Vaše delo bo obsegalo: vo- denje evidenc in pripravo po- ročil, pripravo dokumentacije za izvedbo nalog z delovnega področja … Engrotuš, d.o.o. (Tuš), Cesta v Trnovlje 10a, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 31. 3. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Zapeli nam bodo učenci III. OŠ Celje, IV . OŠ Celje, OŠ Ljubečna, OŠ Lava, OŠ Hudinja in OŠ Frana Kranjca Polule Vidimo se v četrtek, 6. aprila, ob 10.00 v Koncertni dvorani Glasbene šole Celje. Pridite in skupaj podprimo naše otroke. Vstop je prost. Projekt je omogočila Mestna občina Celje. Družba NT&RC skupaj z Mestno občino Celje, III. OŠ Celje, IV . OŠ Celje, OŠ Ljubečna, OŠ Lava, OŠ Hudinja in OŠ Frana Kranjca Polule vabi na prireditev Novi TEDNIK št. 12 24.03.2022  COLOR CMYK stran 21 21 Št. 12, 24. marec 2022 MALI OGLASI / INFORMACIJE Zbogom, prijatelj DŽEVAD ZUKIĆ (1960) Boro Šabac 226 Ne bom vas več pozdravil na domačem pragu, tudi pomahal ne, ko boste odhajali. Vsak vaš korak bom spremljal v tišini v spomin na naše skupne srečne dni … ZAHVALA V 93. letu je odšel k večnemu počitku naš dragi mož, ata, stari ata in tast FRANC KLINAR iz Škofc (16. 12. 1929–8. 3. 2022) Odhod našega dragega očeta se je spremenil v žalost. Iskreno se želimo zahvaliti vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem. Hvala za besede sožalja in sočutja, darovane svete maše, sveče in cvetje. Zahvala dr. Knezovi in patronažni sestri Alenki za vse obiske na domu, JP Komunala Laško, cvetličarni Mar- jetka, pevcem za sočutno ubrano petje, Branetu in Vitku za nošenje križa in luči ter praporščakom. Iskrena hva- la Juliji za molitve ob pokojnem starem atu ter Tjaši za srčno izbrane besede ob slovesu. Lepo se zahvaljujemo tudi duhovniku Klemnu Jagru za lepo opravljen pogrebni obred in darovano sveto mašo ter za vso duhovno oskrbo našega dragega ata na domu. Še enkrat hvala vsem, ki ste mu še zadnjič prišli izkazat spoštovanje in ga pospremit k večnemu počitku. Žalujoči: vsi njegovi, ki ga bomo močno pogrešali. L 27 TOVORNIK iz Velikih Gorelc 10, Laško se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za darovanje sveč in svetih maš. Hvala za izražena ustna in pisna sožalja. Hvala za govor slovesa sosedi gospe Ivani Rezec in gospo- du Jakobu Kolmanu iz ZD Laško. Hvala gospodu župniku Iztoku Hanžiču za lepo opravljen cerkveni obred. Hvala praporščakom KO RK Vrh, LD Jurklošter, LD Rečica, LD Grmada, Štore, Društvu invalidov Laško in posebna za- hvala LD Laško. Hvala gospodu Franju in gospe Marini Oset za lepo petje v cerkvi in na grobu. Hvala pogrebni službi Komunale Laško za organizacijo in gospodu Mastnaku za odigrano Tišino. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej. Hvala, ker ste ju v tako velikem številu pospremili na njuni zadnji poti. Žalujoči: vsi njuni, ki ju bomo zelo pogrešali. L 28 Srce je omagalo, vajin dih je zastal, a le spomin nam na vaju večno bo ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragih staršev, starih staršev, prastaršev in brata in IVANA (2. 7. 1935–6. 3. 2022) MARIJE (26. 1. 1932–7. 3. 2022) Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (Mila Kačič) Zapustila nas je draga mama, babica in tašča ANA LEŠEK iz Celja (8. 9. 1940–20. 3. 2022) Na zadnjo pot jo bomo pospremili v petek, 25. marca 2022, ob 15. uri na mestnem pokopališču v Celju. Žalujoči: sin Dušan z ženo Sašo ter vnukinji Miša in Neža 239 Imela si pridne roke in zlato srce, srce je tvoje dalo vse, kar je imelo, nobene bilke zase ni poželo. Spomini nate še živijo, solze tvoj grob rosijo. V SPOMIN Mineva leto dni, kar nas je za vedno zapustila draga MARIJA SALOBIR iz Trobnega Dola (17. 7. 1926–24. 3. 2021) Najlepša hvala vsem, ki se je spominjate, obiskujete njen grob in ji prižigate sveče. Neizmerno jo pogrešamo. Za vedno bo ostala v naših srcih, mislih in trajnih, lepih spominih. Vsi njeni p Ugaša dneva že sinjina in noč se spušča na ravan. O, da bi srca bolečina lahko prešla ko beli dan. (Karl May) ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, pradedka, strica in svaka BRANKA VERGLESA iz Košnice pri Celju (16. 7. 1951–2. 3. 2022) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečene besede sožalja in tolažbe ter darova- no cvetje, sveče in svete maše. Zahvala velja gastro oddel- ku SB Celje in Onkološki ambulanti UKC Maribor. Hvala gospodu župniku Marjanu za lepo opravljen pogrebni obred in pogrebni službi Ropotar za organizacijo pogreba. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi za- dnji poti. Žalujoči: vsi njegovi, ki ga bomo neizmerno pogrešali. p Cenjene stranke obveščamo, da MALE OGLASE, ČESTITKE, OBVESTILA IN OSMRTNICE za Radio Celje in Novi tednik sprejemamo v času uradnih ur (7.00–15.00) na sedežu podjetja, Prešernova ulica 19, Celje. POš ILj ATE j Ih LAh KO TudI PO ELEKTRONSKI POš TI na naslov oglasi@nt-rc.si ali jih sporočate po TELEFONu 03 4225 144. Hvala za razumevanje. Uredništvo Novega tednika in Radia Celje Smrti Celje Umrli so: Terezija DOMJA- NIĆ iz Celja, 79 let, Marija JA- KOB iz Celja, 94 let, Leopoldi- na KOPITAR iz Celja, 88 let, Marija KOBLIČ iz Kuretna, 96 let, Marjan LEŠER iz Bra- slovč, 89 let, Slavko VRHOV- NIK iz Galicije, 72 let, Cvetka LOGAR iz Celja, 73 let, Janez TOVORNIK iz Velikih Gorelc, 87 let, Marija TOVORNIK iz Velikih Gorelc, 90 let, Štefan MULEJ iz Šedine, 75 let, Fer- dinand HERMAN iz Galicije, 90 let, Marija FELICIJAN iz Klanca, 33 let, Stanislava HRI- BERNIK iz Latkove vasi, 89 let, Emil PEPELNJAK iz Celja, 92 let, Franc RAMSKUGLER iz Celja, 90 let, Marta RIZ- MAL iz Celja, 93 let, Hedvika TRUMMER iz Laškega, 95 let, Dževad ZUKIĆ iz Celja, 62 let, Ivan ROJC iz Polul, 77 let, Angela BOŽIČNIK iz Celja, 89 let, Karolina BEC iz Žalca, 83 let, Lojze MUŠIČ iz Šmartnega v Rožni dolini, 95 let, Darja POZNIČ iz Podvr- ha, 49 let, Ana PUNGERŠEK iz Medloga, 87 let. Laško Umrla sta: Franc KLINAR iz Škofc, 93 let, Silvestra OBLAK iz Laškega, 93 let. Šentjur Umrli so: Marija PONGRA- ČIČ iz Košnice, 81 let, Jožica ZALOKAR iz Krivice, 57 let, Neža SLEMENŠEK iz Straže na Gori, 92 let. Žalec Umrli so: Aljoša DONČEC iz Ljubljane, 40 let, Marjana MARŠ iz Pongraca, 73 let, Sta- nislav OCVIRK iz Jeronima, 90 let, Jožef GOLČMAN iz Studenc, 80 let, Franc HER- MAN iz Žalca, 75 let, Marija SUŠNIK iz Čepel, 86 let, Raj- mund FELICIAN iz Kaplje vasi, 82 let. Mozirje Umrli so: Eli ŠKRAJNC iz Ljubljane, 97 let, Valentin ROBNIK iz Rečice ob Savinji, 80 let, Jožef PEVEC iz Zgor- nje Hudinje, 79 let. Velenje Umrli so: Marija DREV iz Topolšice, 83 let, Emira IBRA- LIĆ iz Šoštanja, 62 let, Anton JELENKO iz Šoštanja, 60 let, Marija LUZAR iz Velenja, 89 let, Ana ČEKON iz Šoštanja, 97 let, Elizabeta KUKOVIĆ iz Velenja, 88 let, Olga GREBEN- ŠEK iz Velenja, 100 let, Ana DRAGIŠIĆ iz Velenja, 92 let, Stanislav VANOVŠEK iz Vele- nja, 69 let, Pavla KRENKER iz Velenja, 89 let, Marija VREŠ iz Šmartnega ob Paki, 92 let. Novi TEDNIK št. 13 30. 3. 2023  COLOR CMYK stran 33 33 Št. 13, 30. marec 2023 ZAPOSLOVANJE C M Y CM MY CY CMY K Novi tednik_25.3.2022.pdf 1 25. 03. 2023 13:45:41 Sistemski inženir II (m/ž) (Celje) Zaradi potreb delovnega procesa v sektorju za obra- tovanje in razvoj – služba telekomunikacij objavljamo razpis za prosto delovno me- sto sistemski inženir II (m/ž) za delavca z že pridobljeni- mi delovnimi izkušnjami ali delavca pripravnika. Elektro Celje, d.d., Vrunčeva ulica 2a, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 7 . 4. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prodajalec cvetličar/ vrtnar v vrtnem centru Kalia Celje (m/ž) Naša pričakovanja: do- končana najmanj IV. stopnja izobrazbe hortikulturne ali druge ustrezne smeri … Se- menarna Ljubljana, d.o.o., Dolenjska c. 242, 1000 Lju- bljana. Prijave zbiramo do 9. 4. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Operativni vodja montaž (m/ž) (Vojnik) Naloge: vodenje in nadzor montaž, zaključevanje objek- tov in strank, ugotavljanje zastojev in reševanje more- bitnih reklamacij, izdajanje situacij in vodenje ustreznih dnevnikov in gradbenih knjig. Mik, d.o.o., Celjska cesta 55, 3212 Vojnik. Prijave zbiramo do 24. 4. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Pravnik (m/ž) (Podčetrtek) Pridružite se dinamične- mu timu ter poskrbite za zadovoljstvo in nepozabne spomine naših gostov. Ter- me Olimia, d.d., Zdraviliška cesta 24, 3254 Podčetrtek. Prijave zbiramo do 4. 4. 2023. Podrobnosti na www.mojede- lo.com. Kontroler (m/ž) (Šentjur) Opis delovnega mesta: izvajanje kontrolinga poslo- vanja, priprava poslovnih načrtov, spremljanje izvaja- nja načrtov ter ugotavljanje vzrokov za odstopanja … Meja Šentjur, d.d., Cesta Leona Dobrotinška 3, 3230 Šentjur. Prijave zbiramo do 6. 4. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prodajalec v TPC Sevnica (m/ž) Delovne naloge: prodaja blaga ter pomoč in svetovanje kupcem, skrb za založenost in urejenost prodajnih polic ter ustrezno označevanje blaga, spremljanje ter zago- tavljanje kakovosti blaga na posameznem oddelku, vode- nje evidence blaga, prevze- manje blaga ter nadzor cen in kodiranje ter druga dela, ki po svoji naravi sodijo v okvir dela prodajalca. Inpos, d.o.o., Opekarniška cesta 2, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 23. 4. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prodajalec (m/ž) (Mozirje) Katere naloge bo obsegalo vaše delo? Zadolženi boste za neposredno prodajo bla- ga in izvajanje promocij v poslovalnici … Dm drogerie markt, d.o.o., Litostrojska cesta 48, 1000 Ljubljana. Pri- jave zbiramo do 31. 3. 2023. Podrobnosti na www.moje- delo.com. Kuhar (m/ž/x) (Vojnik) V kolikor imate vsaj 4. sto- pnjo izobrazbe kuhar oz. gostinsko-živilske smeri ali NPK dietni kuhar, vozniški izpit B-kategorije, ste odgo- vorni in imate veselje do dela s starejšimi ljudmi, ste komu- nikativni, prijazni in pozitiv- no naravnani ter se lahko po- istovetite z našim sloganom »Blizu ljudem. Blizu meni.«, bomo veseli vaše prijave. Se- neCura Vojnik, d.o.o., Cesta v Tomaž 6a, 3212 Vojnik. Prija- ve zbiramo do 4. 4. 2023. Po- drobnosti na www.mojedelo. com. Skladiščnik (m/ž) v trgovskem centru Merkur Hudinja (Celje) V želji biti najboljši po- nudnik izdelkov in storitev s področja kategorij »naredi sam«, aparati in sezona v Sloveniji v svojo sredino va- bimo novega sodelavca na delovnem mestu skladiščnik v trgovskem centru Merkur Celje Hudinja. Merkur trgovi- na, d.o.o., Cesta na okroglo 7, 4202 Naklo. Prijave zbiramo do 23. 4. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Strojni mehanik v vzdrževanju hladne predelave (m/ž) (Štore) Znanja in pričakovanja: po- klicna šola, IV. ali V. stopnja izobrazbe – vse smeri stroj- ne izobrazbe, sposobnost dela v skupini … Štore Steel, d.o.o., Železarska cesta 3, 3220 Štore. Prijave zbiramo do 14. 4. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Nepremičninski posrednik (m/ž) (Celje) Iščemo podjetne, pozitivne in proaktivne ljudi, ki imajo radi delo z ljudmi ter nove iz- zive. S pomočjo preverjenega izobraževalnega programa Re/Max univerze usposa- bljamo novo generacijo ne- premičninskih posrednikov. Re/Max, nepremičninska družba, d.o.o., Štihova ulica 16, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 23. 4. 2023. Po- drobnosti na www.mojedelo. com. Disponent – organizator transporta v mednarodnem prometu (m/ž) (Žalec) Vaše zadolžitve bodo obse- gale: optimalno razporejanje vozil in voznega osebja, iska- nje in izračun najoptimalnej- ših poti in s tem povezanih stroškov, pripravo transpor- tne dokumentacije, spremlja- nje prometnega tržišča in sodelovanje pri pridobivanju novih poslov, nadzor obraču- nov potnih stroškov, analizo in pripravo poročil o izve- denih delih (analitiko), dru- ga sorodna dela. Easytrans, d.o.o., Cesta ob železnici 4, 3310 Žalec. Prijave zbiramo do 23. 4. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Varilci in varilke za ročno in robotsko varjenje (m/ž) (Šempeter v Savinjski dolini) V podjetju, kjer razvijamo in izdelujemo specializira- no mehanizacijo za spravilo travinja, v proizvodnji, opre- mljeni s sodobnimi varilnimi roboti in pripravami, v svoje vrste vabimo varilce in varilke za ročno in robotsko varjenje. Potrebna je IV. ali V. stopnja tehnične ali druge ustrezne smeri, poznavanje osnovnih računalniških programov in poznavanje branja načrtov. Sip, strojna industrija, d.d., Juhartova 2, 3311 Šempeter v Sav.dolini. Prijave zbiramo do 15. 4. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Monter električnih inštalacij (m/ž) (Prebold) Poglavitne naloge in obve- znosti na razpisanem delov- nem mestu: vezava elektroo- maric, priklop razsmernikov, druga elektro dela … Bisol Group, d.o.o., Latkova vas 59a, 3312 Prebold. Prijave zbiramo do 23. 4. 2023. Po- drobnosti na www.mojedelo. com. Strokovni delavec II v metalurškem laboratoriju (m/ž) (Štore) Proces uvajanja v delo po- teka ob pomoči mentorja, ki je imenovan ob zaposlitvi novozaposlenega ter ga ves čas poskusnega dela spremlja in mu je v pomoč pri učenju delovnih nalog. Štore Steel, d.o.o., Železarska cesta 3, 3220 Štore. Prijave zbiramo do 14. 4. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Samostojni referent (m/ž) (Celje) Vaše delo bo obsegalo: vo- denje evidenc in pripravo po- ročil, pripravo dokumentacije za izvedbo nalog z delovnega področja … Engrotuš, d.o.o. (Tuš), Cesta v Trnovlje 10a, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 31. 3. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Zapeli nam bodo učenci III. OŠ Celje, IV . OŠ Celje, OŠ Ljubečna, OŠ Lava, OŠ Hudinja in OŠ Frana Kranjca Polule Vidimo se v četrtek, 6. aprila, ob 10.00 v Koncertni dvorani Glasbene šole Celje. Pridite in skupaj podprimo naše otroke. Vstop je prost. Projekt je omogočila Mestna občina Celje. Družba NT&RC skupaj z Mestno občino Celje, III. OŠ Celje, IV . OŠ Celje, OŠ Ljubečna, OŠ Lava, OŠ Hudinja in OŠ Frana Kranjca Polule vabi na prireditev Novi TEDNIK št. 12 24.03.2022  COLOR CMYK stran 21 21 Št. 12, 24. marec 2022 MALI OGLASI / INFORMACIJE Zbogom, prijatelj DŽEVAD ZUKIĆ (1960) Boro Šabac 226 Ne bom vas več pozdravil na domačem pragu, tudi pomahal ne, ko boste odhajali. Vsak vaš korak bom spremljal v tišini v spomin na naše skupne srečne dni … ZAHVALA V 93. letu je odšel k večnemu počitku naš dragi mož, ata, stari ata in tast FRANC KLINAR iz Škofc (16. 12. 1929–8. 3. 2022) Odhod našega dragega očeta se je spremenil v žalost. Iskreno se želimo zahvaliti vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem. Hvala za besede sožalja in sočutja, darovane svete maše, sveče in cvetje. Zahvala dr. Knezovi in patronažni sestri Alenki za vse obiske na domu, JP Komunala Laško, cvetličarni Mar- jetka, pevcem za sočutno ubrano petje, Branetu in Vitku za nošenje križa in luči ter praporščakom. Iskrena hva- la Juliji za molitve ob pokojnem starem atu ter Tjaši za srčno izbrane besede ob slovesu. Lepo se zahvaljujemo tudi duhovniku Klemnu Jagru za lepo opravljen pogrebni obred in darovano sveto mašo ter za vso duhovno oskrbo našega dragega ata na domu. Še enkrat hvala vsem, ki ste mu še zadnjič prišli izkazat spoštovanje in ga pospremit k večnemu počitku. Žalujoči: vsi njegovi, ki ga bomo močno pogrešali. L 27 TOVORNIK iz Velikih Gorelc 10, Laško se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za darovanje sveč in svetih maš. Hvala za izražena ustna in pisna sožalja. Hvala za govor slovesa sosedi gospe Ivani Rezec in gospo- du Jakobu Kolmanu iz ZD Laško. Hvala gospodu župniku Iztoku Hanžiču za lepo opravljen cerkveni obred. Hvala praporščakom KO RK Vrh, LD Jurklošter, LD Rečica, LD Grmada, Štore, Društvu invalidov Laško in posebna za- hvala LD Laško. Hvala gospodu Franju in gospe Marini Oset za lepo petje v cerkvi in na grobu. Hvala pogrebni službi Komunale Laško za organizacijo in gospodu Mastnaku za odigrano Tišino. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej. Hvala, ker ste ju v tako velikem številu pospremili na njuni zadnji poti. Žalujoči: vsi njuni, ki ju bomo zelo pogrešali. L 28 Srce je omagalo, vajin dih je zastal, a le spomin nam na vaju večno bo ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragih staršev, starih staršev, prastaršev in brata in IVANA (2. 7. 1935–6. 3. 2022) MARIJE (26. 1. 1932–7. 3. 2022) Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (Mila Kačič) Zapustila nas je draga mama, babica in tašča ANA LEŠEK iz Celja (8. 9. 1940–20. 3. 2022) Na zadnjo pot jo bomo pospremili v petek, 25. marca 2022, ob 15. uri na mestnem pokopališču v Celju. Žalujoči: sin Dušan z ženo Sašo ter vnukinji Miša in Neža 239 Imela si pridne roke in zlato srce, srce je tvoje dalo vse, kar je imelo, nobene bilke zase ni poželo. Spomini nate še živijo, solze tvoj grob rosijo. V SPOMIN Mineva leto dni, kar nas je za vedno zapustila draga MARIJA SALOBIR iz Trobnega Dola (17. 7. 1926–24. 3. 2021) Najlepša hvala vsem, ki se je spominjate, obiskujete njen grob in ji prižigate sveče. Neizmerno jo pogrešamo. Za vedno bo ostala v naših srcih, mislih in trajnih, lepih spominih. Vsi njeni p Ugaša dneva že sinjina in noč se spušča na ravan. O, da bi srca bolečina lahko prešla ko beli dan. (Karl May) ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, pradedka, strica in svaka BRANKA VERGLESA iz Košnice pri Celju (16. 7. 1951–2. 3. 2022) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečene besede sožalja in tolažbe ter darova- no cvetje, sveče in svete maše. Zahvala velja gastro oddel- ku SB Celje in Onkološki ambulanti UKC Maribor. Hvala gospodu župniku Marjanu za lepo opravljen pogrebni obred in pogrebni službi Ropotar za organizacijo pogreba. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi za- dnji poti. Žalujoči: vsi njegovi, ki ga bomo neizmerno pogrešali. p Cenjene stranke obveščamo, da MALE OGLASE, ČESTITKE, OBVESTILA IN OSMRTNICE za Radio Celje in Novi tednik sprejemamo v času uradnih ur (7.00–15.00) na sedežu podjetja, Prešernova ulica 19, Celje. POš ILj ATE j Ih LAh KO TudI PO ELEKTRONSKI POš TI na naslov oglasi@nt-rc.si ali jih sporočate po TELEFONu 03 4225 144. Hvala za razumevanje. Uredništvo Novega tednika in Radia Celje Smrti Celje Umrli so: Terezija DOMJA- NIĆ iz Celja, 79 let, Marija JA- KOB iz Celja, 94 let, Leopoldi- na KOPITAR iz Celja, 88 let, Marija KOBLIČ iz Kuretna, 96 let, Marjan LEŠER iz Bra- slovč, 89 let, Slavko VRHOV- NIK iz Galicije, 72 let, Cvetka LOGAR iz Celja, 73 let, Janez TOVORNIK iz Velikih Gorelc, 87 let, Marija TOVORNIK iz Velikih Gorelc, 90 let, Štefan MULEJ iz Šedine, 75 let, Fer- dinand HERMAN iz Galicije, 90 let, Marija FELICIJAN iz Klanca, 33 let, Stanislava HRI- BERNIK iz Latkove vasi, 89 let, Emil PEPELNJAK iz Celja, 92 let, Franc RAMSKUGLER iz Celja, 90 let, Marta RIZ- MAL iz Celja, 93 let, Hedvika TRUMMER iz Laškega, 95 let, Dževad ZUKIĆ iz Celja, 62 let, Ivan ROJC iz Polul, 77 let, Angela BOŽIČNIK iz Celja, 89 let, Karolina BEC iz Žalca, 83 let, Lojze MUŠIČ iz Šmartnega v Rožni dolini, 95 let, Darja POZNIČ iz Podvr- ha, 49 let, Ana PUNGERŠEK iz Medloga, 87 let. Laško Umrla sta: Franc KLINAR iz Škofc, 93 let, Silvestra OBLAK iz Laškega, 93 let. Šentjur Umrli so: Marija PONGRA- ČIČ iz Košnice, 81 let, Jožica ZALOKAR iz Krivice, 57 let, Neža SLEMENŠEK iz Straže na Gori, 92 let. Žalec Umrli so: Aljoša DONČEC iz Ljubljane, 40 let, Marjana MARŠ iz Pongraca, 73 let, Sta- nislav OCVIRK iz Jeronima, 90 let, Jožef GOLČMAN iz Studenc, 80 let, Franc HER- MAN iz Žalca, 75 let, Marija SUŠNIK iz Čepel, 86 let, Raj- mund FELICIAN iz Kaplje vasi, 82 let. Mozirje Umrli so: Eli ŠKRAJNC iz Ljubljane, 97 let, Valentin ROBNIK iz Rečice ob Savinji, 80 let, Jožef PEVEC iz Zgor- nje Hudinje, 79 let. Velenje Umrli so: Marija DREV iz Topolšice, 83 let, Emira IBRA- LIĆ iz Šoštanja, 62 let, Anton JELENKO iz Šoštanja, 60 let, Marija LUZAR iz Velenja, 89 let, Ana ČEKON iz Šoštanja, 97 let, Elizabeta KUKOVIĆ iz Velenja, 88 let, Olga GREBEN- ŠEK iz Velenja, 100 let, Ana DRAGIŠIĆ iz Velenja, 92 let, Stanislav VANOVŠEK iz Vele- nja, 69 let, Pavla KRENKER iz Velenja, 89 let, Marija VREŠ iz Šmartnega ob Paki, 92 let. Novi TEDNIK št. 13 30. 3. 2023  COLOR CMYK stran 34 34 Št. 13, 30. marec 2023 OTROCI POJEJO Sponzorji prireditve V Kulturnem domu Štore smo videli in slišali 19 glas- benih točk. Prisluhnili smo solističnim točkam, a tudi dve- ma duetoma, torej je skupaj nastopilo 21 otrok. Kot vedno so bili tudi tokrat razdeljeni v dve starostni skupini, in sicer od 1. do 5. razreda ter od 6. do 9. razreda. Kot zanimivost velja izpostaviti, da je med 21 nastopajočimi nastopilo 19 de- klet. Temu primeren je bil tudi glasbeni izbor. Vsi so seveda kot vedno prepevali slovenske pesmi, slišali smo tudi ljudsko. So pa verjetno zato, ker je bila večina nastopajočih deklet, pri otroškem izboru skladb prevla- dovale uveljavljene slovenske pevke. Največkrat je bilo mo- goče slišati skladbe Nine Pušlar, ki so jim sledile skladbe Nike Zorjan in Ditke. Vse izvedbe so bile izvedene srčno in z ve- liko mero poguma. Dokaz so nasmejana otroška lica po nji- hovih nastopih in bučni aplav- zi obiskovalcev, ki so dodobra napolnili štorski hram kulture. Po mnenju župana Občine Štore Mirana Jurkoška se Slo- venci lahko pohvalimo tako s čudovitimi brezčasnimi popev- kami kot s pesmimi sodobnih kakovostnih glasbenikov, ne le z ljudsko glasbo. »Zato sem še toliko bolj vesel, da obstajajo takšni projekti. Ne samo da mladi in otroci krepijo sloven- ščino, svoj materni jezik, am- pak tudi spoznavajo slovensko kulturo in ohranjajo našo dedi- ščino živo. Hvaležen sem vsem sodelujočim v projektu in še posebej ponosen na štorske otroške glasove, ki so z nasto- pom v Kulturnem domu Što- re dokazali, da se tudi danes da ohranjati slovenske pesmi žive,« je še dodal župan. Podobno meni tudi župan Občine Radeče Tomaž Režun: »Radeški otroci imajo petje resnično radi, kar imamo v Radečah priložnost videti ob več priložnostih, vesel sem tudi vsake možnosti, da svojo ljubezen do petja pokažejo zu- naj meja naše občine. Ponosen sem na naše otroke ter na vse njihove mentorje, saj jih vsak tak izziv še dodatno spodbudi, da se resnično pokažejo v svoji najboljši luči ter vse svoje na- pore usmerijo v najboljši sku- pen možni rezultat. Prepričan sem, da je tudi to odlična popo- tnica za njihovo nadaljnjo ži- vljenjsko pot, ter verjamem, da bomo o marsikaterem našem otroku slišali še veliko lepega.« Strokovna komisija, ki jo se- stavljajo Klavdija Winder Pan- tner, Aljoša Bončina in Dalibor Bedenik, je tudi tokrat izbrala štiri zmagovalce, dva iz mlaj- še in dva iz starejše kategorije. Komisija je kot najboljši iz OŠ Štore izbrala Tio Verhovšek, ki obiskuje 3. razred podružnič- ne šole OŠ Štore v Kompolah, s skladbo Ne bodi kot drugi in Tiso Salobir, učenko 7 . razreda, ki je navdušila s skladbo Nine Pušlar Tople oči. Komisijo sta navdušila tudi Lina Povšič, učenka 5. razreda, z razigrano skladbo BQL Ulala, ter duet učenk 9. razreda, Tina Sluga in Sola Novak, s skladbo zasedbe Pliš Metulji – vse iz OŠ Marjana Nemca Radeče. Pomembnosti projekta se po- leg občin Radeče in Štore, ki je bila tokratna gostiteljica, zave- dajo tudi pokrovitelji Cinkarna Celje, Podkrižnik, Štore Steel, Vivapen in Sazas, ki zvesto sle- dijo naši radijski karavani. Znani še štirje pol nalisti Naša radijska karavana 9. sezone akcije Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo še ve- dno potuje po občinah naše regije in izbira največje pevske talente. Tokrat smo polfi naliste iskali v Štorah, kjer so prepevali učenci iz osnovnih šol Štore in Marjana Nemca Radeče. Med nastopi 21 mladih pevcev in pevk so izstopale slednje, saj sta nastopila le dva fanta. LUKA ŽERJAV V Štorah odzvanjali dekliški glasovi V Štorah odzvanjali dekliški glasovi V Štorah odzvanjali dekliški glasovi Združene pevke in pevca OŠ Štore in OŠ Marjana Nemca Radeče na odru Kul- turnega doma Štore Tia Verhovšek (OŠ Štore – podružni- ca Kompole) je komisijo prepričala s skladbo Ne bodi kot drugi. Tisa Salobir (OŠ Štore) je požela bu- čen aplavz za skladbo Nine Pušlar Tople oči. Lina Povšič (OŠ Marjana Nemca Ra- deče) je ogrela občinstvo s skladbo BQL Ulala. Duet Tine Sluga in Sole Novak (OŠ Marjana Nemca Radeče) je navdušil s skladbo zasedbe Pliš Metulji. Novi TEDNIK št. 12 24.03.2022  COLOR CMYK stran 21 21 Št. 12, 24. marec 2022 MALI OGLASI / INFORMACIJE Zbogom, prijatelj DŽEVAD ZUKIĆ (1960) Boro Šabac 226 Ne bom vas več pozdravil na domačem pragu, tudi pomahal ne, ko boste odhajali. Vsak vaš korak bom spremljal v tišini v spomin na naše skupne srečne dni … ZAHVALA V 93. letu je odšel k večnemu počitku naš dragi mož, ata, stari ata in tast FRANC KLINAR iz Škofc (16. 12. 1929–8. 3. 2022) Odhod našega dragega očeta se je spremenil v žalost. Iskreno se želimo zahvaliti vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem. Hvala za besede sožalja in sočutja, darovane svete maše, sveče in cvetje. Zahvala dr. Knezovi in patronažni sestri Alenki za vse obiske na domu, JP Komunala Laško, cvetličarni Mar- jetka, pevcem za sočutno ubrano petje, Branetu in Vitku za nošenje križa in luči ter praporščakom. Iskrena hva- la Juliji za molitve ob pokojnem starem atu ter Tjaši za srčno izbrane besede ob slovesu. Lepo se zahvaljujemo tudi duhovniku Klemnu Jagru za lepo opravljen pogrebni obred in darovano sveto mašo ter za vso duhovno oskrbo našega dragega ata na domu. Še enkrat hvala vsem, ki ste mu še zadnjič prišli izkazat spoštovanje in ga pospremit k večnemu počitku. Žalujoči: vsi njegovi, ki ga bomo močno pogrešali. L 27 TOVORNIK iz Velikih Gorelc 10, Laško se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za darovanje sveč in svetih maš. Hvala za izražena ustna in pisna sožalja. Hvala za govor slovesa sosedi gospe Ivani Rezec in gospo- du Jakobu Kolmanu iz ZD Laško. Hvala gospodu župniku Iztoku Hanžiču za lepo opravljen cerkveni obred. Hvala praporščakom KO RK Vrh, LD Jurklošter, LD Rečica, LD Grmada, Štore, Društvu invalidov Laško in posebna za- hvala LD Laško. Hvala gospodu Franju in gospe Marini Oset za lepo petje v cerkvi in na grobu. Hvala pogrebni službi Komunale Laško za organizacijo in gospodu Mastnaku za odigrano Tišino. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej. Hvala, ker ste ju v tako velikem številu pospremili na njuni zadnji poti. Žalujoči: vsi njuni, ki ju bomo zelo pogrešali. L 28 Srce je omagalo, vajin dih je zastal, a le spomin nam na vaju večno bo ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragih staršev, starih staršev, prastaršev in brata in IVANA (2. 7. 1935–6. 3. 2022) MARIJE (26. 1. 1932–7. 3. 2022) Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (Mila Kačič) Zapustila nas je draga mama, babica in tašča ANA LEŠEK iz Celja (8. 9. 1940–20. 3. 2022) Na zadnjo pot jo bomo pospremili v petek, 25. marca 2022, ob 15. uri na mestnem pokopališču v Celju. Žalujoči: sin Dušan z ženo Sašo ter vnukinji Miša in Neža 239 Imela si pridne roke in zlato srce, srce je tvoje dalo vse, kar je imelo, nobene bilke zase ni poželo. Spomini nate še živijo, solze tvoj grob rosijo. V SPOMIN Mineva leto dni, kar nas je za vedno zapustila draga MARIJA SALOBIR iz Trobnega Dola (17. 7. 1926–24. 3. 2021) Najlepša hvala vsem, ki se je spominjate, obiskujete njen grob in ji prižigate sveče. Neizmerno jo pogrešamo. Za vedno bo ostala v naših srcih, mislih in trajnih, lepih spominih. Vsi njeni p Ugaša dneva že sinjina in noč se spušča na ravan. O, da bi srca bolečina lahko prešla ko beli dan. (Karl May) ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, pradedka, strica in svaka BRANKA VERGLESA iz Košnice pri Celju (16. 7. 1951–2. 3. 2022) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečene besede sožalja in tolažbe ter darova- no cvetje, sveče in svete maše. Zahvala velja gastro oddel- ku SB Celje in Onkološki ambulanti UKC Maribor. Hvala gospodu župniku Marjanu za lepo opravljen pogrebni obred in pogrebni službi Ropotar za organizacijo pogreba. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi za- dnji poti. Žalujoči: vsi njegovi, ki ga bomo neizmerno pogrešali. p Cenjene stranke obveščamo, da MALE OGLASE, ČESTITKE, OBVESTILA IN OSMRTNICE za Radio Celje in Novi tednik sprejemamo v času uradnih ur (7.00–15.00) na sedežu podjetja, Prešernova ulica 19, Celje. POš ILj ATE j Ih LAh KO TudI PO ELEKTRONSKI POš TI na naslov oglasi@nt-rc.si ali jih sporočate po TELEFONu 03 4225 144. Hvala za razumevanje. Uredništvo Novega tednika in Radia Celje Smrti Celje Umrli so: Terezija DOMJA- NIĆ iz Celja, 79 let, Marija JA- KOB iz Celja, 94 let, Leopoldi- na KOPITAR iz Celja, 88 let, Marija KOBLIČ iz Kuretna, 96 let, Marjan LEŠER iz Bra- slovč, 89 let, Slavko VRHOV- NIK iz Galicije, 72 let, Cvetka LOGAR iz Celja, 73 let, Janez TOVORNIK iz Velikih Gorelc, 87 let, Marija TOVORNIK iz Velikih Gorelc, 90 let, Štefan MULEJ iz Šedine, 75 let, Fer- dinand HERMAN iz Galicije, 90 let, Marija FELICIJAN iz Klanca, 33 let, Stanislava HRI- BERNIK iz Latkove vasi, 89 let, Emil PEPELNJAK iz Celja, 92 let, Franc RAMSKUGLER iz Celja, 90 let, Marta RIZ- MAL iz Celja, 93 let, Hedvika TRUMMER iz Laškega, 95 let, Dževad ZUKIĆ iz Celja, 62 let, Ivan ROJC iz Polul, 77 let, Angela BOŽIČNIK iz Celja, 89 let, Karolina BEC iz Žalca, 83 let, Lojze MUŠIČ iz Šmartnega v Rožni dolini, 95 let, Darja POZNIČ iz Podvr- ha, 49 let, Ana PUNGERŠEK iz Medloga, 87 let. Laško Umrla sta: Franc KLINAR iz Škofc, 93 let, Silvestra OBLAK iz Laškega, 93 let. Šentjur Umrli so: Marija PONGRA- ČIČ iz Košnice, 81 let, Jožica ZALOKAR iz Krivice, 57 let, Neža SLEMENŠEK iz Straže na Gori, 92 let. Žalec Umrli so: Aljoša DONČEC iz Ljubljane, 40 let, Marjana MARŠ iz Pongraca, 73 let, Sta- nislav OCVIRK iz Jeronima, 90 let, Jožef GOLČMAN iz Studenc, 80 let, Franc HER- MAN iz Žalca, 75 let, Marija SUŠNIK iz Čepel, 86 let, Raj- mund FELICIAN iz Kaplje vasi, 82 let. Mozirje Umrli so: Eli ŠKRAJNC iz Ljubljane, 97 let, Valentin ROBNIK iz Rečice ob Savinji, 80 let, Jožef PEVEC iz Zgor- nje Hudinje, 79 let. Velenje Umrli so: Marija DREV iz Topolšice, 83 let, Emira IBRA- LIĆ iz Šoštanja, 62 let, Anton JELENKO iz Šoštanja, 60 let, Marija LUZAR iz Velenja, 89 let, Ana ČEKON iz Šoštanja, 97 let, Elizabeta KUKOVIĆ iz Velenja, 88 let, Olga GREBEN- ŠEK iz Velenja, 100 let, Ana DRAGIŠIĆ iz Velenja, 92 let, Stanislav VANOVŠEK iz Vele- nja, 69 let, Pavla KRENKER iz Velenja, 89 let, Marija VREŠ iz Šmartnega ob Paki, 92 let. 04/51 51 702 Kidričeva cesta 99a pon-pet: 7.00-19.00 sobota: 7.00-12.30 t Prodajni center Š 03/780 58 75 ore Železarska cesta 3 pon-pet: 7.00-15.00 sobota: 8.00-12.00 v r 04/256 87 00 Upra a & Veleprodaja, K anj Suha pri Predosljah 28 pon-pet: 7.00-15.00 sobota: 8.00-12.00 opeka@siol.net www.opeka.si KRANJ ŠKOFJA LOKA ŠTORE - ČRNA METALURGIJA - RAZREZ - DOSTAVA - GRADBENI MA TERIAL - STROKOVNO SVETOVANJE Novi TEDNIK št. 13 30. 3. 2023  COLOR CMYK stran 34 34 Št. 13, 30. marec 2023 OTROCI POJEJO Sponzorji prireditve V Kulturnem domu Štore smo videli in slišali 19 glas- benih točk. Prisluhnili smo solističnim točkam, a tudi dve- ma duetoma, torej je skupaj nastopilo 21 otrok. Kot vedno so bili tudi tokrat razdeljeni v dve starostni skupini, in sicer od 1. do 5. razreda ter od 6. do 9. razreda. Kot zanimivost velja izpostaviti, da je med 21 nastopajočimi nastopilo 19 de- klet. Temu primeren je bil tudi glasbeni izbor. Vsi so seveda kot vedno prepevali slovenske pesmi, slišali smo tudi ljudsko. So pa verjetno zato, ker je bila večina nastopajočih deklet, pri otroškem izboru skladb prevla- dovale uveljavljene slovenske pevke. Največkrat je bilo mo- goče slišati skladbe Nine Pušlar, ki so jim sledile skladbe Nike Zorjan in Ditke. Vse izvedbe so bile izvedene srčno in z ve- liko mero poguma. Dokaz so nasmejana otroška lica po nji- hovih nastopih in bučni aplav- zi obiskovalcev, ki so dodobra napolnili štorski hram kulture. Po mnenju župana Občine Štore Mirana Jurkoška se Slo- venci lahko pohvalimo tako s čudovitimi brezčasnimi popev- kami kot s pesmimi sodobnih kakovostnih glasbenikov, ne le z ljudsko glasbo. »Zato sem še toliko bolj vesel, da obstajajo takšni projekti. Ne samo da mladi in otroci krepijo sloven- ščino, svoj materni jezik, am- pak tudi spoznavajo slovensko kulturo in ohranjajo našo dedi- ščino živo. Hvaležen sem vsem sodelujočim v projektu in še posebej ponosen na štorske otroške glasove, ki so z nasto- pom v Kulturnem domu Što- re dokazali, da se tudi danes da ohranjati slovenske pesmi žive,« je še dodal župan. Podobno meni tudi župan Občine Radeče Tomaž Režun: »Radeški otroci imajo petje resnično radi, kar imamo v Radečah priložnost videti ob več priložnostih, vesel sem tudi vsake možnosti, da svojo ljubezen do petja pokažejo zu- naj meja naše občine. Ponosen sem na naše otroke ter na vse njihove mentorje, saj jih vsak tak izziv še dodatno spodbudi, da se resnično pokažejo v svoji najboljši luči ter vse svoje na- pore usmerijo v najboljši sku- pen možni rezultat. Prepričan sem, da je tudi to odlična popo- tnica za njihovo nadaljnjo ži- vljenjsko pot, ter verjamem, da bomo o marsikaterem našem otroku slišali še veliko lepega.« Strokovna komisija, ki jo se- stavljajo Klavdija Winder Pan- tner, Aljoša Bončina in Dalibor Bedenik, je tudi tokrat izbrala štiri zmagovalce, dva iz mlaj- še in dva iz starejše kategorije. Komisija je kot najboljši iz OŠ Štore izbrala Tio Verhovšek, ki obiskuje 3. razred podružnič- ne šole OŠ Štore v Kompolah, s skladbo Ne bodi kot drugi in Tiso Salobir, učenko 7 . razreda, ki je navdušila s skladbo Nine Pušlar Tople oči. Komisijo sta navdušila tudi Lina Povšič, učenka 5. razreda, z razigrano skladbo BQL Ulala, ter duet učenk 9. razreda, Tina Sluga in Sola Novak, s skladbo zasedbe Pliš Metulji – vse iz OŠ Marjana Nemca Radeče. Pomembnosti projekta se po- leg občin Radeče in Štore, ki je bila tokratna gostiteljica, zave- dajo tudi pokrovitelji Cinkarna Celje, Podkrižnik, Štore Steel, Vivapen in Sazas, ki zvesto sle- dijo naši radijski karavani. Znani še štirje pol nalisti Naša radijska karavana 9. sezone akcije Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo še ve- dno potuje po občinah naše regije in izbira največje pevske talente. Tokrat smo polfi naliste iskali v Štorah, kjer so prepevali učenci iz osnovnih šol Štore in Marjana Nemca Radeče. Med nastopi 21 mladih pevcev in pevk so izstopale slednje, saj sta nastopila le dva fanta. LUKA ŽERJAV V Štorah odzvanjali dekliški glasovi V Štorah odzvanjali dekliški glasovi V Štorah odzvanjali dekliški glasovi Združene pevke in pevca OŠ Štore in OŠ Marjana Nemca Radeče na odru Kul- turnega doma Štore Tia Verhovšek (OŠ Štore – podružni- ca Kompole) je komisijo prepričala s skladbo Ne bodi kot drugi. Tisa Salobir (OŠ Štore) je požela bu- čen aplavz za skladbo Nine Pušlar Tople oči. Lina Povšič (OŠ Marjana Nemca Ra- deče) je ogrela občinstvo s skladbo BQL Ulala. Duet Tine Sluga in Sole Novak (OŠ Marjana Nemca Radeče) je navdušil s skladbo zasedbe Pliš Metulji. Novi TEDNIK št. 12 24.03.2022  COLOR CMYK stran 21 21 Št. 12, 24. marec 2022 MALI OGLASI / INFORMACIJE Zbogom, prijatelj DŽEVAD ZUKIĆ (1960) Boro Šabac 226 Ne bom vas več pozdravil na domačem pragu, tudi pomahal ne, ko boste odhajali. Vsak vaš korak bom spremljal v tišini v spomin na naše skupne srečne dni … ZAHVALA V 93. letu je odšel k večnemu počitku naš dragi mož, ata, stari ata in tast FRANC KLINAR iz Škofc (16. 12. 1929–8. 3. 2022) Odhod našega dragega očeta se je spremenil v žalost. Iskreno se želimo zahvaliti vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem. Hvala za besede sožalja in sočutja, darovane svete maše, sveče in cvetje. Zahvala dr. Knezovi in patronažni sestri Alenki za vse obiske na domu, JP Komunala Laško, cvetličarni Mar- jetka, pevcem za sočutno ubrano petje, Branetu in Vitku za nošenje križa in luči ter praporščakom. Iskrena hva- la Juliji za molitve ob pokojnem starem atu ter Tjaši za srčno izbrane besede ob slovesu. Lepo se zahvaljujemo tudi duhovniku Klemnu Jagru za lepo opravljen pogrebni obred in darovano sveto mašo ter za vso duhovno oskrbo našega dragega ata na domu. Še enkrat hvala vsem, ki ste mu še zadnjič prišli izkazat spoštovanje in ga pospremit k večnemu počitku. Žalujoči: vsi njegovi, ki ga bomo močno pogrešali. L 27 TOVORNIK iz Velikih Gorelc 10, Laško se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za darovanje sveč in svetih maš. Hvala za izražena ustna in pisna sožalja. Hvala za govor slovesa sosedi gospe Ivani Rezec in gospo- du Jakobu Kolmanu iz ZD Laško. Hvala gospodu župniku Iztoku Hanžiču za lepo opravljen cerkveni obred. Hvala praporščakom KO RK Vrh, LD Jurklošter, LD Rečica, LD Grmada, Štore, Društvu invalidov Laško in posebna za- hvala LD Laško. Hvala gospodu Franju in gospe Marini Oset za lepo petje v cerkvi in na grobu. Hvala pogrebni službi Komunale Laško za organizacijo in gospodu Mastnaku za odigrano Tišino. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej. Hvala, ker ste ju v tako velikem številu pospremili na njuni zadnji poti. Žalujoči: vsi njuni, ki ju bomo zelo pogrešali. L 28 Srce je omagalo, vajin dih je zastal, a le spomin nam na vaju večno bo ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragih staršev, starih staršev, prastaršev in brata in IVANA (2. 7. 1935–6. 3. 2022) MARIJE (26. 1. 1932–7. 3. 2022) Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (Mila Kačič) Zapustila nas je draga mama, babica in tašča ANA LEŠEK iz Celja (8. 9. 1940–20. 3. 2022) Na zadnjo pot jo bomo pospremili v petek, 25. marca 2022, ob 15. uri na mestnem pokopališču v Celju. Žalujoči: sin Dušan z ženo Sašo ter vnukinji Miša in Neža 239 Imela si pridne roke in zlato srce, srce je tvoje dalo vse, kar je imelo, nobene bilke zase ni poželo. Spomini nate še živijo, solze tvoj grob rosijo. V SPOMIN Mineva leto dni, kar nas je za vedno zapustila draga MARIJA SALOBIR iz Trobnega Dola (17. 7. 1926–24. 3. 2021) Najlepša hvala vsem, ki se je spominjate, obiskujete njen grob in ji prižigate sveče. Neizmerno jo pogrešamo. Za vedno bo ostala v naših srcih, mislih in trajnih, lepih spominih. Vsi njeni p Ugaša dneva že sinjina in noč se spušča na ravan. O, da bi srca bolečina lahko prešla ko beli dan. (Karl May) ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, pradedka, strica in svaka BRANKA VERGLESA iz Košnice pri Celju (16. 7. 1951–2. 3. 2022) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečene besede sožalja in tolažbe ter darova- no cvetje, sveče in svete maše. Zahvala velja gastro oddel- ku SB Celje in Onkološki ambulanti UKC Maribor. Hvala gospodu župniku Marjanu za lepo opravljen pogrebni obred in pogrebni službi Ropotar za organizacijo pogreba. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi za- dnji poti. Žalujoči: vsi njegovi, ki ga bomo neizmerno pogrešali. p Cenjene stranke obveščamo, da MALE OGLASE, ČESTITKE, OBVESTILA IN OSMRTNICE za Radio Celje in Novi tednik sprejemamo v času uradnih ur (7.00–15.00) na sedežu podjetja, Prešernova ulica 19, Celje. POš ILj ATE j Ih LAh KO TudI PO ELEKTRONSKI POš TI na naslov oglasi@nt-rc.si ali jih sporočate po TELEFONu 03 4225 144. Hvala za razumevanje. Uredništvo Novega tednika in Radia Celje Smrti Celje Umrli so: Terezija DOMJA- NIĆ iz Celja, 79 let, Marija JA- KOB iz Celja, 94 let, Leopoldi- na KOPITAR iz Celja, 88 let, Marija KOBLIČ iz Kuretna, 96 let, Marjan LEŠER iz Bra- slovč, 89 let, Slavko VRHOV- NIK iz Galicije, 72 let, Cvetka LOGAR iz Celja, 73 let, Janez TOVORNIK iz Velikih Gorelc, 87 let, Marija TOVORNIK iz Velikih Gorelc, 90 let, Štefan MULEJ iz Šedine, 75 let, Fer- dinand HERMAN iz Galicije, 90 let, Marija FELICIJAN iz Klanca, 33 let, Stanislava HRI- BERNIK iz Latkove vasi, 89 let, Emil PEPELNJAK iz Celja, 92 let, Franc RAMSKUGLER iz Celja, 90 let, Marta RIZ- MAL iz Celja, 93 let, Hedvika TRUMMER iz Laškega, 95 let, Dževad ZUKIĆ iz Celja, 62 let, Ivan ROJC iz Polul, 77 let, Angela BOŽIČNIK iz Celja, 89 let, Karolina BEC iz Žalca, 83 let, Lojze MUŠIČ iz Šmartnega v Rožni dolini, 95 let, Darja POZNIČ iz Podvr- ha, 49 let, Ana PUNGERŠEK iz Medloga, 87 let. Laško Umrla sta: Franc KLINAR iz Škofc, 93 let, Silvestra OBLAK iz Laškega, 93 let. Šentjur Umrli so: Marija PONGRA- ČIČ iz Košnice, 81 let, Jožica ZALOKAR iz Krivice, 57 let, Neža SLEMENŠEK iz Straže na Gori, 92 let. Žalec Umrli so: Aljoša DONČEC iz Ljubljane, 40 let, Marjana MARŠ iz Pongraca, 73 let, Sta- nislav OCVIRK iz Jeronima, 90 let, Jožef GOLČMAN iz Studenc, 80 let, Franc HER- MAN iz Žalca, 75 let, Marija SUŠNIK iz Čepel, 86 let, Raj- mund FELICIAN iz Kaplje vasi, 82 let. Mozirje Umrli so: Eli ŠKRAJNC iz Ljubljane, 97 let, Valentin ROBNIK iz Rečice ob Savinji, 80 let, Jožef PEVEC iz Zgor- nje Hudinje, 79 let. Velenje Umrli so: Marija DREV iz Topolšice, 83 let, Emira IBRA- LIĆ iz Šoštanja, 62 let, Anton JELENKO iz Šoštanja, 60 let, Marija LUZAR iz Velenja, 89 let, Ana ČEKON iz Šoštanja, 97 let, Elizabeta KUKOVIĆ iz Velenja, 88 let, Olga GREBEN- ŠEK iz Velenja, 100 let, Ana DRAGIŠIĆ iz Velenja, 92 let, Stanislav VANOVŠEK iz Vele- nja, 69 let, Pavla KRENKER iz Velenja, 89 let, Marija VREŠ iz Šmartnega ob Paki, 92 let. 04/51 51 702 Kidričeva cesta 99a pon-pet: 7.00-19.00 sobota: 7.00-12.30 t Prodajni center Š 03/780 58 75 ore Železarska cesta 3 pon-pet: 7.00-15.00 sobota: 8.00-12.00 v r 04/256 87 00 Upra a & Veleprodaja, K anj Suha pri Predosljah 28 pon-pet: 7.00-15.00 sobota: 8.00-12.00 opeka@siol.net www.opeka.si KRANJ ŠKOFJA LOKA ŠTORE - ČRNA METALURGIJA - RAZREZ - DOSTAVA - GRADBENI MA TERIAL - STROKOVNO SVETOVANJE Novi TEDNIK št. 13 30. 3. 2023  COLOR CMYK stran 35 35 Št. 13, 30. marec 2023 BRALCI POROČEVALCI Želite javnost obvestiti o dogodku, pridobitvi ali kakšni drugi zanimivosti? Prispevek, dolg največ 3.000 znakov, in fotografijo pošljite na elektronski naslov: spela.ozir@nt-rc.si. Z Banovški iz zakladnice 2023 Le kdo ne pozna ansambla Banovšek, tria z odličnim pevskim tercetom, ki s prefinje- nim izvajanjem viž razveseljuje ljubitelje pristne narodnozabavne glasbe? Decembra je Dom kulture Slovenske Konjice pokal po šivih, saj sta bila oba zaporedno iz- vedena koncerta Z Banovški iz zakladnice že nekaj dni prej razprodana. V preteklem tednu so Banovški zakladnico popeljali v Poljansko dolino. Občinstvo je ob skladbah iz slovenske zakladnice neizmerno uživalo. Bučni aplavzi so bili le še potrditev, kako kakovostni so Ba- novški in kako radi jih imajo številni domačini Poljanske doline, enako tudi nemalo tistih, ki so prišli od daleč, da bi prisluhnili njihovim odličnim izvedbam. Na koncertu so postregli z avtorskimi sklad- bami Pod Konjiško goro, Kar zgodilo se je, Tam smo doma … Ob tem velja omeniti, da la- stne skladbe ustvarjata vodja ansambla Matej Banovšek kot avtor melodij in njegova mama Danica kot avtorica besedil. V nadaljevanju so navdušili z vižami iz za- kladnice, ki jih znajo izvajati na svojstven na- čin. Tako smo v njihovi izvedbi slišali nekatere uspešnice Braneta Klavžarja, Nika Zajca, Mira Klinca. Skladbo, ki jo v izvirniku izvaja ansam- bel Štirje Kovači – Mama, te rože so zate – so izvedli z učencem Glasbene šole Banovšek Jakobom Tojnkom. Z odličnim ansamblom Akordi so zaigrali edinstveno pesem ansambla Franca Miheliča Zakladi Slovenije ter venček Fantov iz vseh vetrov. Častni gost koncerta, dolgoletni član ansambla Lojzeta Slaka Andrej Bergant, je s svojimi besedami dal koncertu še večji pečat. Osrednji del koncerta je v živo prenašal Ra- dio Ognjišče z odličnim voditeljem Juretom Seškom, ki je dodal le še piko na i. Za popoln zaključek koncerta je zaslužen številen har- monikarski orkester Glasbene šole Banovšek, Munda in Pačnik, ki je zaigral pesem V dolini tihi in tako postavil dvorano na noge. Banovški so za konec zaigrali pesem ansambla Oglarji Poljanska dolina in z njo napolnili srca do- mačinov. »Za nami je prekrasen večer. Zelo sem vesel, da imam okrog sebe odlično glasbeno ter tudi tehnično ekipo in seveda vas, drago občinstvo, ki ste poskrbeli, da je bila dvorana nabito pol- na,« je po uspešnem koncertu povedal Matej, vodja ansambla Banovšek. Ob koncu leta bo ansambel obeležil 10. oble- tnico delovanja in ob tej priložnosti napovedu- je deset večerov z Banovški po vsej Slovenije. VENESA BRGLEZ Zaplesali in zapeli najmlajši folkloristi Dobili so novo predsednico Izjemni dosežki učencev celjske glasbene šole Trio Divertimento 52. tekmovanje mladih glasbenikov Republike Slo- venije Temsig je bilo od 27. februarja do 15. marca v prostorih različnih glasbenih šol v Ljubljani in okolici ter Zasavju. Učenci so tekmo- vali v disciplinah trobenta, pozavna, rog, evfonij, tuba, kitarski duo, harmonika, jazz solo ter komorne skupi- ne godal s klavirjem. Slavno- stni koncert nagrajencev je bil 21. marca v Ljubljani, na katerem so nastopili izbrani prvonagrajenci tekmovanja. Tekmovanja so se udeležili tudi učenci Glasbene šole Celje in dijaki umetniške gimnazije glasbene smeri, ki jo skupaj izvajamo I. gimnazija v Celju in Glasbena šola Celje (redno in vzporedno izobraževanje). Tekmovalo je kar 48 učencev in dijakov v 38 kategorijah, osvojili so štirinajst zlatih, de- set srebrnih in devet bronastih plaket, tri priznanja ter dve pri- znanji za udeležbo. Poleg pla- ket so osvojili tudi pet prvih, tri druge in štiri tretje nagrade ter še dve posebni priznanji za najboljšo izvedbo obvezne skladbe ter dve priznanji za najboljšo interpretacijo sklad- be. Tekmovalci, ki so osvojili zlato plaketo in prvo nagra- do, so Fin Šibli, harmonika I. c (mentor Tomaž Marčič), Luka Mlakar, rog I. b (mentor Timotej Šnofl), tudi priznanje za najboljšo izvedbo obvezne skladbe, Tristan Arko, tolka- la II. b (mentor Urban Krč), Domen Lampret, evfonij II. b (mentor Uroš Košir), tudi pri- znanje za najboljšo izvedbo obvezne skladbe, Trio Diver- timento (Ana Krošl, Ema Kra- mer in Anamarija Prepadnik), komorne skupine z godali in klavirjem I. b (mentorica Alen- ka Firšt), ki so osvojile vseh sto točk ter tudi posebno prizna- nje za najboljšo interpretacijo skladbe. Iskrene čestitke vsem tek- movalcem ter njihovim men- torjem in korepetitorjem za izvrstne rezultate. ML Nastop otroške folklorne skupine Srajčke iz KD Gomilsko Torbice so dobile nove lastnice Kot smo si zadale članice Humanitarne- ga društva Vera, smo v domačem naselju Lipa Štore postavile prvo stojnico po sistemu vzemi ali pusti. Ker je marec posvečen žen- skam, smo jo tako vsebinsko tudi obarvale. Doma imamo veliko torbic, a še vedno si zaželimo kakšno novo, saj se svojih rahlo naveličamo. Odločile smo se, da bomo orga- nizirale njihovo menjavo. Zbrale smo kar 45 lepih, modnih in zelo privlačnih torbic. Naš župan Miran Jurkošek je imel posluh za našo idejo in je projekt podprl. V času stojnice nas je prišla pozdravit podžupanja Občine Štore Leonida Cmok Kačičnik, ki je prispevala tudi svoji torbici. Članice Humanitarnega društva Vera smo na stojnico dodale še nekaj podarje- nih knjig. Zelo smo bile vesele, ko so se ob njej ustavili mimoidoči, ki smo jih lahko ponudile novo torbico. Pripadnice nežnejšega spola so si razstavljeno z zanimanjem ogledovale, mar- sikatera si je z veseljem izbrala kakšen nov modni kos, kar je bil tudi naš namen. V nekaj urah so skoraj vse torbice našle nove lastnice. Zagotovo bomo tovrstne prostovoljne projekte, s katerimi širimo dobrodelnost, še nadaljevale. VERICA ŠTANTE Na fotografiji so članice Humanitarnega društva Verica Štante, Alenka Vogler, Lidija Šuhel, Zvonka Anderluh, Zlatka Rihter, Zvezdana Holcinger, podžupanja Leonida Cmok Kačičnik in obiskovalke stojnice. (Foto: Rosvita Jager) Tekmovalci so pokazali veliko znanja, zato je bil boj za zmago zelo izenačen do konca. Nova predsednica Društva podeželske mladine Spodnja Savinjska dolina je Minca Marovt. Pred volilnim obč- nim zborom DPM Spodnja Sa- vinjska dolina je bil društveni kviz Mladi in kmetijstvo. Med šestimi ekipami je zmagala ekipa DPM iz Braslovč. Dogo- dek je bil v dvorani Kmetijske zadruge Šempeter. V kvizu se je pomerilo šest ekip: dve ekipi s Polzele in po ena ekipa iz Braslovč, Gotovelj, Petrovč in Šempetra v Savinjski dolini. Zunaj konkurence je tekmovala ekipa DPM Celje, Dobrna, Vojnik, Štore. Komisijo so sestavljali Igor Škerbot, mag. Iris Škerbot, Irena Friškovec in Blaž Dimec. T eme so bile pašni- štvo na težje dostopnih terenih, mladi kmetje in krompir. Tekmovalci so pokazali veliko znanja, zato je bil boj za zmago zelo izenačen do konca. Zmagala je ekipa DPM Braslovče (Urh Račnik, Luka Užmah, Luka Plazovnik Ro- žič), druga je bila ekipa DPM Šempeter v Savinjski dolini (Jaka Pungaršek, Urška Brino- vec, Tina Knez) in tretja ekipa DPM Petrovče (Laura Jelen, Eva Kresal, Tadej Drnovšek). Gre za edinstveno raven tek- movanja. V vseh drugih delih regije ekipe začnejo tekmovati neposredno na regijskem tek- movanju. Komisija je ponosna, da je med mladimi v Spodnji Savinjski dolini toliko vedoželj- nosti in želje po novih znanjih, da se pomerijo ekipe. Najboljša ekipa se bo udeležila regijske- ga tekmovanja, ki bo 1. aprila za celjsko in koroško regijo v Mislinji. Seveda je cilj zmagati tudi na regijskem kvizu in se udeležiti državnega kviza, ki bo 22. aprila v Šenčurju. TT Utrinek s koncerta Ansambla Banovšek V domu krajanov na Go- milskem je bila v torek, 13. marca, območna revija otro- ških folklornih skupin Ringa raja 2023. Na srečanju, ki je bilo pod okriljem Javnega sklada RS za kulturne dejav- nosti, območne izpostave Ža- lec, se je pred polno dvorano obiskovalcev predstavilo šest otroških folklornih skupin. Nastopile so skupine OŠ Šempeter, I. OŠ Žalec, Navi- hančki OŠ Griže, OŠ Petrovče in POŠ Trje ter domača folklor- na skupina Srajčke kulturnega društva Gomilsko. Srečanje je bilo prvič po dolgotrajni ko- ronski prekinitvi, zato so bili nastopi skupin toliko bolj nabiti s pozitivnim nabojem. Revijo otroških folklornih skupin je spremljala strokovna spremlje- valka Lea Onufrija Volk, ki je po nastopu opravila tudi stro- kovni posvet z mentoricami skupin. Vse prisotne je v uvodu pozdravil vodja JSKD OI Žalec mag. Marko Repnik, ki je izrazil zahvalo vsem udeleženim sku- pinam in mentoricam, še pose- bej se je zahvalil staršem vseh nastopajočih otrok za podporo ljubiteljski kulturi in folklorni dejavnosti. V nedeljo, 26. mar- ca, je bila v Galiciji tudi revija odraslih folklornih skupin. TT 36 Vrtnarska zgodba zakoncev Božič AKTUALNA PONUDBA Št. 13, 30. marec 2023 Novi TEDNIK 30. 3. 2023 št. 13  COLOR CMYK stran 36 Pozornost ob materinskem dnevu Pred leti sta Ana in Branko Božič iz Svetega Jurija ob Ščavnici ob svojem domu na 120 kvadratnih metrih zasadila vrtnice, da bi jih prodala. Prodaja je bila uspešna, pet let kasneje sta, da bi ponudila še druge produkte, v bližini kupila zemljo in se pre- usmerila v vzgojo enoletnih rastlin ter balkonskega cvetja, pri čemer sta vzgojo vrtnic opustila. To so začetki naše zgodbe, ki segajo v leto 1994. Od takrat smo ponudbo izpopolnjevali in dodajali vedno več različnih segmentov pridelave in prodaje. Prvi steklenjak je bil zgrajen leta 2002 – ta danes predstavlja prodajalno oz. vrtni center. Nato se je zgodba nadaljevala z gradnjo novih objektov za pridelavo sadik. Naša poglavitna dejavnost je pridelava enoletnic, trajnic, lonč- nic, balkonskega cvetja in sadik zelenjave. V naši ponudbi je tudi drevesnica z okrasnimi grmovnicami, drevninami in s sadnim drev- jem. Naš cilj je vzgojiti zdrave sadike na čim bolj zdrav in okolju pri- jazen način, zato namesto kemičnih snovi preventivno uporabljamo biološke naravne snovi, s katerimi krepimo odpornost rastlin. Trenutno je v podjetju zaposlenih osem oseb, ob večjem obsegu dela tudi več. Vrtnarija ima približno 18 tisoč kvadratnih metrov po- vršine, od tega 8 tisoč pokritih v obliki steklenjakov in plastenjakov. Najnovejši steklenjak je bil zgrajen leta 2021, v katerem letno zraste približno 40 tisoč božičnih zvezd. Naše sadike so na voljo v vrtnariji v Svetem Juriju ob Ščavnici, prav tako smo redni dobavitelji kmetijskih trgovin in cvetličarn po Štajerskem. Kupcem nudimo svetovanje in zasaditev korit, sajenje in urejanje okolja, prav tako nego dreves in živih mej. Našo ponudbo najdete tudi v spletni trgovini www. vrtnarstvo-iris.com z dostavo po celotni Sloveniji. Spletna trgovina je nastala v času epidemije, ki kupcem omogoča, da si pred nakupom našo ponudbo ogledajo in rastline, ki jih ponujamo, spoznajo. Vse razen dre- vesnic je mogoče naročiti na dom. Rastline pakiramo neposredno iz ra- stlinjaka proizvodnje, pri kupcu pa so že v naslednjih 24 urah. Kupcem nudimo tudi svetovanje in zasaditev korit, sajenje in urejanje okolja ter tudi nego dreves in živih mej. Če nas obiščete v vrtnariji ali izbe- rete osebni prevzem, nakupujete s 25-odstotnim popustom. Dan pred dnevom žena je ekipa Radia Celje in Novega te- dnika obiskala Dom upokojen- cev Vojnik in razveselila ženske stanovalke. Z Vrtnarstvom Iris iz Sv. Jurija pri Ščavnici smo za vse stanovalke pripravili pomladne cvetlice, ki so pričarale nasmeh vsem ženskam v domu. Tudi naša ekipa je bila deležna lepe- ga sprejema, ki so ga pripravili stanovalci in zaposleni. Da je pri njih vedno veselo in da lepo poskrbijo za vse stanovalce, smo doživeli že ob vhodu v dom. Pri- pravili so jim zabavni program, pri katerem je njihov zaposleni Rafko Gregorc s kitaro spremljal zaposlene in stanovalce, da so zapeli in se poveselili. Z nami je zapela tudi direktorica Nina Mažgon, ki je Boštjanu Odru povedala, da so veseli vsakega obiska, ki popestri dan njihovim stanovalcem, da veliko sodeluje- jo z lokalnim okoljem, saj jih te- densko obiščejo otroci iz vrtca, šole in društva. Res je bilo lepo polepšati dan vsem zbranim. Se še bomo srečali. www.novitednik.si www.radiocelje.si Novi TEDNIK št. 13 30. 3. 2023  COLOR CMYK stran 37 37 Št. 13, 30. marec 2023 PODLISTEK ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE www.kamra.si Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. Arheološka odkritja dr. Frana Lorgerja (8) ALBUM S CELJSKEGA Kolesar in motorist v Prelski (Vinska Gora), predvidoma pred 2. svetovno vojno Rimska vila v Mali Pristavi Prispeval: Janez Osetič Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje INFO: srecko.macek@knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra.si, Album Slovenije – osebni spomini 20. st. Na manjšem griču nad današnjo cesto Šmarje–Me- stinje je dr. Fran Lorger leta 1908 zasledil več tlorisov dokaj uničenih zgradb. Najbolje ohranjena je bila stavba na južni strani naj- dišča, v kateri je bila tudi kopalnica. Grajena je bila v dveh ni- vojih, dolga 20 metrov. Raz- deljena je bila v tri glavne dele: v zahodni kvadratni prostor, osrednji del iz več manjših sob in vzhodni pri- zidek. Najdba modrih in be- lih mozaičnih kock kaže, da so bila tla povsod obložena z mozaikom, stene pa so bile poslikane s pisanimi freska- mi, od katerih so se ohranili le drobci. Kopalnice v rimskih podeželskih kompleksih V kopališčih se je odvijal pomemben del družabnega življenja Rimljanov. Pri gra- dnji zasebnih kopalnic in javnih kopališč so uporablja- li značilno arhitekturo, ki jo spoznamo po pravokotnih ni- šah, bazenih, vodni napeljavi, odtočnih kanalih ter ogreva- nih ali neogrevanih sobah. Javno kopališče je imelo slačilnico (apoditerij), naj- bližje ognjišču (prefunij) je ležal prostor za toplo kopel (kaldarij), sledil mu je prostor s srednjo temperaturo (tepi- darij) ter prostor za hladno kopel (frigidarij), navadno še soba za znojenje (sudatorij). Zraven so bile sobe za telo- vadbo, masažo in maziljenje. Prostor V – prefundarij z za- logo goriva, iz tega prostora so se odpirala vrata v prostore F, S, in C. 40 Št. 29, 19. julij 2018 IZ SVETA ZABAVE Terminal »Fatalna blondinka in njen plen.« Film Terminal je kot eksperiment v mešanju elementov. Vzemite Mesto greha (Sin City) in dovolite, da ga piše nekdo, ki zakasnelo rad ko- pira zgodnjega Quentina Tarantina; tako dama, za katero bi ubijali (ali bili ubiti), postane Margot Robbie v polni maniri Harleyja Queena. Režira naj Nicholas Winding Refn (neon, neon.) Potem iztrgajte čim več zgodbenih trnkov iz filma in jih nadomestite z dialogi, ki predvsem želijo pokazati, kako načitan je scenarist, in manirami igre, ki so pravcata študija, kako biti »kul« na račun popolnoma ničesar. Terminal, sama sebi namenjena zapletenost, ki povzroča glavobol, je dovolj dobro posnet film – in končni tvist vsebuje nekaj moči. Toda čakanje na konec je kot čakanje na vlak ob štirih zjutraj. OCENA: 3 / 10 Ant-man in Osa »Ali nalašč v vsak stavek vstavite besedo kvantum?« Prej- šnji film Marvelove super soap opere Maščevalci (The Aven- gers) je bil epska tragedija s tleskanjem prstov. Ant-man in Osa je sad kontraprogramiranja; lahkotna ZF-komedija z veliko šal na račun velikosti (ne nujno ega). Nemogoče je (skoraj vedno) uporabljeno kot vir šal. Če računate, da smeh ponavadi pomeni korak k sprejemanju tistega, čemur se smejimo, se torej Marvel še vedno drži agende polagalca preproge k naši vedno bolj tehnološki prihodnosti. V tem pristopu nekaj »norosti slabih stripov« prav nič ne škodi, prej obratno, prinese svežino. Po drugi strani ta svežina nima prav več teže kot kratek poletni vetrič. OCENA: 6 / 10 PETER ZUPANC Sicario 2: Vojna brez pravil (Sicario 2: Day of the Soldado) Mehiški karteli začnejo trgovati s teroristi po vsej ameriški meji. Za boj proti kriminalu se zvezni agent Matt ponov- no poveže z Alejandrom, ki v prtljagi nosi zločinsko prete- klost … Pomembno: tudi v nadaljevanju akcijske drame filma igrata Benicio Del Toro in Josh Brolin. Na obali Chesil (On Chesil Beach) Edward in Florence na obali Chesil preživljata medene tedne. Toda njuno ljubezen kalita negotovost in strah pred poročno nočjo … Pomembno: slaven britanski pisatelj Ian McEwan je zgodbo priredil po lastnem romanu, v drami igra Saoirse Ronan. Kje: Film pod zvezdami / art mreža. (PZ) 20 Št. 43, 27. oktober 2016 MALI OGLASI / INFORMACIJE STROJI PRODAM MIKSER Inox za miksanje krmne hrane prodam. Telefon 041 999-910. p STISKALNICO za grozdje, 100 l, koš ima letvice proti izpadanju jagod, lepa in vredna ogleda, prodam. Cena po do- govoru. Telefon 041 981-076. 2440 KOSILNICO Tanaka Kawasaki, na laks, prodam. Telefon 031 276-086. 2443 HIŠO na lokaciji, Žalec, Ložnica 35 c, prodam. Telefon (03) 548-1865, po- poldan. 2360 KUPIM TRAKTOR Zetor, Imt, Ursus, Univerzal, Što- re, Deutz ali Tomo Vinkovič, kupim. Le- tnik in model nista pomembna. Kupim tudi ostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 031 562-809. p POSEST PRODAM V LEPEM, mirnem predelu Celja ugodno prodamo dobro vzdrževano družinsko hišo. Cena po dogovoru. Telefon (03) 548-5424, 031 585-889. 2373 HIŠO z zemljiščem, drvarnico in gospo- darskim objektom, na lepi lokaciji v Lembergu, bližina gradu in Term Do- brna, energetska izkaznica je izdelana, prodam. Telefon 031 849-750. 2470 ŠENTVID pri Grobelnem, novo naselje. Hišo, letnik 1985, 127 m² stanovanjske površine, obnovljeno, zemljišče 839 m², velik vrt, primerno tudi za malo večjo družino, št. energetske izkaznice 2014-61-100-8, prodam za 122.000 EUR. Telefon 041 560-539. 2398 STANOVANJE ODDAM DVOSOBNO stanovanje, 70 m², v Škofji vasi, popolnoma obnovljeno, oddam ali prodam. Telefon 041 685-555. 2465 DVOSOBNO, delno opremljeno stanovanje v Celju (Nova vas) oddam ali prodam. Telefon (03) 577-7094, po 20. uri. 2461 OPREMLJENO stanovanje z balkonom, 72 m², v pritličju, za dve osebi ali manjšo družino in sobo z lastnim vhodom, za eno osebo, oddam. Telefon 041 650- 737. 2471 KUPIM STANOVANJE ali vikend v Celju oziroma okolici kupim za do 45.000 EUR. Tele- fon 070 561-473. 2402 OPREMA PRODAM ŠTEDILNIK na trdo gorivo, lepo ohranjen, skoraj nov, prodam. Telefon 031 591- 992. 2449 ŽIVALI PRODAM PRAŠIČE, težke od 30 do 130 kg in od 240 do 280 kg, prodam. Domača hrana, dostava. Telefon 031 524-147. 2322 NESNICE rjave, grahaste, črne, pred ne- snostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Perutninarstvo, Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice jarkice rjave, bele, gra- haste in črne barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p PRAŠIČE, domače vzreje, za zakol ali na- daljnjo rejo, težke od 30 do 300 kg, prodam. Možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509- 061. 2347 DVE breji kozi, ena z mlekom, prodam. Telefon 031 561-155. 2414 DVE telici, breji 5 mesecev, vajeni paše, prodam. Telefon 031 604-659. 2433 TELICO limuzin, 670 kg, kravo za zakol ali nadaljnjo rejo in polovico prašiča, prodam. Telefon 070 667-374. 2437 PRAŠIČE, od 130 do 200 kg, prodamo. Telefon 041 708-978, 031 569-287. 2441 PUJSE, 35 kg in pekinške race prodam. Telefon 031 464-655. 2446 PONI kobilo, staro 9 let in žrebca, starega tri leta in pol, cena za oba 550 EUR, prodam. Telefon 031 464-655. 2446 PRAŠIČE, od 50 do 200 kg, možno tudi polovica, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5774-097. 2447 DVA bikca simentalca, težka po 200 kg, prodam. Telefon 041 725-055. Š 82 KRAVO, staro dve leti in pol, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 547-769. Š 81 TELICO simentalko, težko 550 kg, za 970 EUR in telico limuzin, težko 220 kg, prodam za 570 EUR. Telefon 031 461- 158. 2454 BIKCA, stara 2 meseca, čb in teličko, staro 10 dni, čb, prodam. Telefon 031 840- 282. 2406 PRAŠIČE, težke od 20 do 80 kg, domače vzreje, prodam. Telefon 041 797-052. 2461 NEMŠKO ovčarko, staro tri mesece, rodov- niških staršev, prodam. Telefon 031 646-273. 2462 DVA bikca simentalca prodam. Telefon 041 910-466. 2468 TELICO simentalko, brejo v devetem me- secu, prodam. Telefon 070 445-858. 2467 TELIČKO ls lim, težko 240 kg in prašiča, težkega 170 kg, prodam. Telefon 031 559-820. 2466 BREJO telico simentalko prodam. Telefon 070 259-170. 2475 BREJO telico simentalko in telico pasme limuzin, težko približno 500 kg, obe pašni, prodam. Telefon 031 832-361. 2473 PRAŠIČE, od 30 do 250 kg in izločene svinje, domača hrana in dostava, pro- damo. Zbiramo tudi naročila za koline. Telefon 031 311-476. p KUPIM DEBELE, suhe, krave in telice kupujem. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653- 286. Š 55 PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM RDEČE vino žlahtnih sort, 250 litrov, cena 1 EUR/liter, prodam. Telefon 040 796- 388. 2434 KRMNI krompir, koruzo in slamo v okro- glih balah prodam. Telefon 041 663- 137, Peter. 2448 KORUZO v zrnju, suho, prodam. Telefon 041 759-681. Š 83 MOKO bele koruze, belo vino in vinsko žganje prodam. Telefon 070 494-950, 070 612-705. 2452 DOMAČI česen prodamo. Cena pa dogovo- ru. Telefon 031 384-429. 2453 500 kg rumene kolerabe, okolica Šmarja, prodam. Telefon 070 414-985. 2462 RDEČE vino, jabolčnik in jabolčni kis ugo- dno prodam. Telefon 031 318-430. 2463 SENO, letošnje, kocka 2 EUR, lanska 1,25 EUR, prodam. Telefon 051 228-922. 2469 OSTALO PRODAM BRZOPARILNIKE (alfe) prodam. Telefon 030 929-205. 1821 INVALIDSKI električni skuter voziček, moč- nejši, primeren za starejše, v garanciji, ugodno prodam, lahko dostavim. Tele- fon 041 517-900. p ZIMSKE gume Eskimo S 3, 185/160 R 14, profi l 6 mm, odlično ohranjene, prodam. Telefon 070 419-686. REGISTRIRANO prikolico Brako prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 393- 461. 2460 DOMAČO repo, kolerabo in petnajst rac tekačic prodam. Telefon 031 756-783. 2439 KAMINSKO peč Smederevo, 9 Kw, rabljeno eno kurilno sezono in dva dimniška grelca, prodam. Telefon 031 276-086. 2443 KUPIM KURILNO olje, tudi iz zemeljske cisterne, kupim in izčrpam. Telefon 051 491- 386. 2474 Vroča imena v poletnem hitu Vroče Slovenija ima talent, priljubljen televizijski šov, je bila v preteklih letih pokazatelj, koliko talenta premoremo Slo- venci. Za mnoge glasbenike je pomenila pomemben korak na poti do uspeha. To poletje se v skladbi Vroče predstavljajo prav tisti, ki so po oddaji uspešno nadaljevali glasbeno pot. Za vroče glasbene ritme so tako poskrbeli BQL (Anej in Rok Piletič), Isaac Palma, Klara Jazbec, Luka Sešek, Nika Zorjan, Lina Kuduzović in Luka Basi. Za Petrom Lovšinom je štirideset let pevske kariere, izdal je pet albumov s Pankr- ti, tri s Sokoli in kar deset sa- mostojnih albumov. Oktobra bo filmski prostor obogatil s celovečernim glasbeno-do- kumentarnim filmom Pero Lovšin – Ti lahko. Film pripoveduje zgodbo o Lovšinu, prvi punk zvezdi nekdanje vzhodne Evrope. Govori o njegovem ustvarja- nju glasbene in tudi neglas- bene slovenske zgodovine. Od uporniškega anarhizma sedemdesetih let prejšnje- ga stoletja, osamosvajanja in demonstracij na Kongre- snem trgu v Ljubljani do evropskega nogometnega prvenstva leta 2000 v Am- sterdamu in do današnjih dni. Kamera Lovšina spre- mlja med nastopi v majhnih slovenskih mestih – s Pankr- Maja Oderlap je predstavila Zaljubljene pesmi. »V ven- ček sem povezala kar štiri ljubezenske uspešnice, ki jih je nekdaj napisal legendarni Brendi. Skladbe so Pošlji mu veter pozdrav, Govorijo, da bo drugi prstan dal, Naj ustavi se korak in Sanjam. To so res ljubezenske pesmi, ki so zaznamovale mojo mladost. Prepevala sem jih kot majhna deklica.« Majo je kasneje v svojo spremljevalno skupino Brendi tudi povabil. »Bil je eden tistih avtorjev, ki je v vsako pesem dal delček sebe, del svojega srca. Obenem je bil tudi moj vzornik in dober prijatelj. Vesela sem, da sem s svojo ekipo odličnih glasbenikov ponovno obudila te legendarne pesmi, ker sem prepričana, da bodo tudi mnoge poslušalce vrnile nekaj let nazaj. Hkrati tako vsi skupaj ohranjamo spomin na enega najboljših slovenskih avtorjev.« Na večjih glasbenih odrih Majo spremlja skupina Power band. Pri nastajanju nove podobe pesmi so sodelovali mnogi glasbeniki, posneta je bila v studiu Lendero&Co. Za videospot je poskrbela produkcijska ekipa televizije Veseljak. Foto: Marko Delbelo Ocepek Film o Peru Lovšinu ti na Dunaju in na velikem odru Cankarjevega doma. V filmu nastopajo Pero Lo- všin, Pankrti, Big Foot Mama, Prismojeni profesorji bluesa, Glen Matlock (Sex Pistols), Birsa Brothers, Španski borci in Darja Lovšin, Matej Lovšin, Igor Vidmar, Gregor Tomc, Peter Mlakar, Borut Mehle in Žare Pak. Režisersko delo je opravil Jani Sever. Maja Oderlap obudila Brendijeve pesmi Na motorju Konrad Verdev – Vendi, po domače Sedejev. Starejši krajani Vinske Gore se spominjajo, da je opravljal službo mrliškega oglednika. Moški s kolesom ni prepoznan. Prostor C – kaldarij – pro- stor za toplo kopel, prostor S – sudatorij – pro- stor za znojenje, proti jugu zaščiten z manjšim prosto- rom Z, prostor F – frigidarij – pro- stor za hladno kopel, prostor A – apoditerij – sla- čilnica. Se nadaljuje. Pripravila: Mateja Žagar, Knjižnica Šmarje pri Jelšah Izkopavanje ostankov rimskih vil v Šmarju pri Jelšah (1907) 36 Vrtnarska zgodba zakoncev Božič AKTUALNA PONUDBA Št. 13, 30. marec 2023 Novi TEDNIK 30. 3. 2023 št. 13  COLOR CMYK stran 36 Pozornost ob materinskem dnevu Pred leti sta Ana in Branko Božič iz Svetega Jurija ob Ščavnici ob svojem domu na 120 kvadratnih metrih zasadila vrtnice, da bi jih prodala. Prodaja je bila uspešna, pet let kasneje sta, da bi ponudila še druge produkte, v bližini kupila zemljo in se pre- usmerila v vzgojo enoletnih rastlin ter balkonskega cvetja, pri čemer sta vzgojo vrtnic opustila. To so začetki naše zgodbe, ki segajo v leto 1994. Od takrat smo ponudbo izpopolnjevali in dodajali vedno več različnih segmentov pridelave in prodaje. Prvi steklenjak je bil zgrajen leta 2002 – ta danes predstavlja prodajalno oz. vrtni center. Nato se je zgodba nadaljevala z gradnjo novih objektov za pridelavo sadik. Naša poglavitna dejavnost je pridelava enoletnic, trajnic, lonč- nic, balkonskega cvetja in sadik zelenjave. V naši ponudbi je tudi drevesnica z okrasnimi grmovnicami, drevninami in s sadnim drev- jem. Naš cilj je vzgojiti zdrave sadike na čim bolj zdrav in okolju pri- jazen način, zato namesto kemičnih snovi preventivno uporabljamo biološke naravne snovi, s katerimi krepimo odpornost rastlin. Trenutno je v podjetju zaposlenih osem oseb, ob večjem obsegu dela tudi več. Vrtnarija ima približno 18 tisoč kvadratnih metrov po- vršine, od tega 8 tisoč pokritih v obliki steklenjakov in plastenjakov. Najnovejši steklenjak je bil zgrajen leta 2021, v katerem letno zraste približno 40 tisoč božičnih zvezd. Naše sadike so na voljo v vrtnariji v Svetem Juriju ob Ščavnici, prav tako smo redni dobavitelji kmetijskih trgovin in cvetličarn po Štajerskem. Kupcem nudimo svetovanje in zasaditev korit, sajenje in urejanje okolja, prav tako nego dreves in živih mej. Našo ponudbo najdete tudi v spletni trgovini www. vrtnarstvo-iris.com z dostavo po celotni Sloveniji. Spletna trgovina je nastala v času epidemije, ki kupcem omogoča, da si pred nakupom našo ponudbo ogledajo in rastline, ki jih ponujamo, spoznajo. Vse razen dre- vesnic je mogoče naročiti na dom. Rastline pakiramo neposredno iz ra- stlinjaka proizvodnje, pri kupcu pa so že v naslednjih 24 urah. Kupcem nudimo tudi svetovanje in zasaditev korit, sajenje in urejanje okolja ter tudi nego dreves in živih mej. Če nas obiščete v vrtnariji ali izbe- rete osebni prevzem, nakupujete s 25-odstotnim popustom. Dan pred dnevom žena je ekipa Radia Celje in Novega te- dnika obiskala Dom upokojen- cev Vojnik in razveselila ženske stanovalke. Z Vrtnarstvom Iris iz Sv. Jurija pri Ščavnici smo za vse stanovalke pripravili pomladne cvetlice, ki so pričarale nasmeh vsem ženskam v domu. Tudi naša ekipa je bila deležna lepe- ga sprejema, ki so ga pripravili stanovalci in zaposleni. Da je pri njih vedno veselo in da lepo poskrbijo za vse stanovalce, smo doživeli že ob vhodu v dom. Pri- pravili so jim zabavni program, pri katerem je njihov zaposleni Rafko Gregorc s kitaro spremljal zaposlene in stanovalce, da so zapeli in se poveselili. Z nami je zapela tudi direktorica Nina Mažgon, ki je Boštjanu Odru povedala, da so veseli vsakega obiska, ki popestri dan njihovim stanovalcem, da veliko sodeluje- jo z lokalnim okoljem, saj jih te- densko obiščejo otroci iz vrtca, šole in društva. Res je bilo lepo polepšati dan vsem zbranim. Se še bomo srečali. www.novitednik.si www.radiocelje.si Novi TEDNIK št. 13 30. 3. 2023  COLOR CMYK stran 37 37 Št. 13, 30. marec 2023 PODLISTEK ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE www.kamra.si Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. Arheološka odkritja dr. Frana Lorgerja (8) ALBUM S CELJSKEGA Kolesar in motorist v Prelski (Vinska Gora), predvidoma pred 2. svetovno vojno Rimska vila v Mali Pristavi Prispeval: Janez Osetič Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje INFO: srecko.macek@knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra.si, Album Slovenije – osebni spomini 20. st. Na manjšem griču nad današnjo cesto Šmarje–Me- stinje je dr. Fran Lorger leta 1908 zasledil več tlorisov dokaj uničenih zgradb. Najbolje ohranjena je bila stavba na južni strani naj- dišča, v kateri je bila tudi kopalnica. Grajena je bila v dveh ni- vojih, dolga 20 metrov. Raz- deljena je bila v tri glavne dele: v zahodni kvadratni prostor, osrednji del iz več manjših sob in vzhodni pri- zidek. Najdba modrih in be- lih mozaičnih kock kaže, da so bila tla povsod obložena z mozaikom, stene pa so bile poslikane s pisanimi freska- mi, od katerih so se ohranili le drobci. Kopalnice v rimskih podeželskih kompleksih V kopališčih se je odvijal pomemben del družabnega življenja Rimljanov. Pri gra- dnji zasebnih kopalnic in javnih kopališč so uporablja- li značilno arhitekturo, ki jo spoznamo po pravokotnih ni- šah, bazenih, vodni napeljavi, odtočnih kanalih ter ogreva- nih ali neogrevanih sobah. Javno kopališče je imelo slačilnico (apoditerij), naj- bližje ognjišču (prefunij) je ležal prostor za toplo kopel (kaldarij), sledil mu je prostor s srednjo temperaturo (tepi- darij) ter prostor za hladno kopel (frigidarij), navadno še soba za znojenje (sudatorij). Zraven so bile sobe za telo- vadbo, masažo in maziljenje. Prostor V – prefundarij z za- logo goriva, iz tega prostora so se odpirala vrata v prostore F, S, in C. 40 Št. 29, 19. julij 2018 IZ SVETA ZABAVE Terminal »Fatalna blondinka in njen plen.« Film Terminal je kot eksperiment v mešanju elementov. Vzemite Mesto greha (Sin City) in dovolite, da ga piše nekdo, ki zakasnelo rad ko- pira zgodnjega Quentina Tarantina; tako dama, za katero bi ubijali (ali bili ubiti), postane Margot Robbie v polni maniri Harleyja Queena. Režira naj Nicholas Winding Refn (neon, neon.) Potem iztrgajte čim več zgodbenih trnkov iz filma in jih nadomestite z dialogi, ki predvsem želijo pokazati, kako načitan je scenarist, in manirami igre, ki so pravcata študija, kako biti »kul« na račun popolnoma ničesar. Terminal, sama sebi namenjena zapletenost, ki povzroča glavobol, je dovolj dobro posnet film – in končni tvist vsebuje nekaj moči. Toda čakanje na konec je kot čakanje na vlak ob štirih zjutraj. OCENA: 3 / 10 Ant-man in Osa »Ali nalašč v vsak stavek vstavite besedo kvantum?« Prej- šnji film Marvelove super soap opere Maščevalci (The Aven- gers) je bil epska tragedija s tleskanjem prstov. Ant-man in Osa je sad kontraprogramiranja; lahkotna ZF-komedija z veliko šal na račun velikosti (ne nujno ega). Nemogoče je (skoraj vedno) uporabljeno kot vir šal. Če računate, da smeh ponavadi pomeni korak k sprejemanju tistega, čemur se smejimo, se torej Marvel še vedno drži agende polagalca preproge k naši vedno bolj tehnološki prihodnosti. V tem pristopu nekaj »norosti slabih stripov« prav nič ne škodi, prej obratno, prinese svežino. Po drugi strani ta svežina nima prav več teže kot kratek poletni vetrič. OCENA: 6 / 10 PETER ZUPANC Sicario 2: Vojna brez pravil (Sicario 2: Day of the Soldado) Mehiški karteli začnejo trgovati s teroristi po vsej ameriški meji. Za boj proti kriminalu se zvezni agent Matt ponov- no poveže z Alejandrom, ki v prtljagi nosi zločinsko prete- klost … Pomembno: tudi v nadaljevanju akcijske drame filma igrata Benicio Del Toro in Josh Brolin. Na obali Chesil (On Chesil Beach) Edward in Florence na obali Chesil preživljata medene tedne. Toda njuno ljubezen kalita negotovost in strah pred poročno nočjo … Pomembno: slaven britanski pisatelj Ian McEwan je zgodbo priredil po lastnem romanu, v drami igra Saoirse Ronan. Kje: Film pod zvezdami / art mreža. (PZ) 20 Št. 43, 27. oktober 2016 MALI OGLASI / INFORMACIJE STROJI PRODAM MIKSER Inox za miksanje krmne hrane prodam. Telefon 041 999-910. p STISKALNICO za grozdje, 100 l, koš ima letvice proti izpadanju jagod, lepa in vredna ogleda, prodam. Cena po do- govoru. Telefon 041 981-076. 2440 KOSILNICO Tanaka Kawasaki, na laks, prodam. Telefon 031 276-086. 2443 HIŠO na lokaciji, Žalec, Ložnica 35 c, prodam. Telefon (03) 548-1865, po- poldan. 2360 KUPIM TRAKTOR Zetor, Imt, Ursus, Univerzal, Što- re, Deutz ali Tomo Vinkovič, kupim. Le- tnik in model nista pomembna. Kupim tudi ostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 031 562-809. p POSEST PRODAM V LEPEM, mirnem predelu Celja ugodno prodamo dobro vzdrževano družinsko hišo. Cena po dogovoru. Telefon (03) 548-5424, 031 585-889. 2373 HIŠO z zemljiščem, drvarnico in gospo- darskim objektom, na lepi lokaciji v Lembergu, bližina gradu in Term Do- brna, energetska izkaznica je izdelana, prodam. Telefon 031 849-750. 2470 ŠENTVID pri Grobelnem, novo naselje. Hišo, letnik 1985, 127 m² stanovanjske površine, obnovljeno, zemljišče 839 m², velik vrt, primerno tudi za malo večjo družino, št. energetske izkaznice 2014-61-100-8, prodam za 122.000 EUR. Telefon 041 560-539. 2398 STANOVANJE ODDAM DVOSOBNO stanovanje, 70 m², v Škofji vasi, popolnoma obnovljeno, oddam ali prodam. Telefon 041 685-555. 2465 DVOSOBNO, delno opremljeno stanovanje v Celju (Nova vas) oddam ali prodam. Telefon (03) 577-7094, po 20. uri. 2461 OPREMLJENO stanovanje z balkonom, 72 m², v pritličju, za dve osebi ali manjšo družino in sobo z lastnim vhodom, za eno osebo, oddam. Telefon 041 650- 737. 2471 KUPIM STANOVANJE ali vikend v Celju oziroma okolici kupim za do 45.000 EUR. Tele- fon 070 561-473. 2402 OPREMA PRODAM ŠTEDILNIK na trdo gorivo, lepo ohranjen, skoraj nov, prodam. Telefon 031 591- 992. 2449 ŽIVALI PRODAM PRAŠIČE, težke od 30 do 130 kg in od 240 do 280 kg, prodam. Domača hrana, dostava. Telefon 031 524-147. 2322 NESNICE rjave, grahaste, črne, pred ne- snostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Perutninarstvo, Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice jarkice rjave, bele, gra- haste in črne barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p PRAŠIČE, domače vzreje, za zakol ali na- daljnjo rejo, težke od 30 do 300 kg, prodam. Možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509- 061. 2347 DVE breji kozi, ena z mlekom, prodam. Telefon 031 561-155. 2414 DVE telici, breji 5 mesecev, vajeni paše, prodam. Telefon 031 604-659. 2433 TELICO limuzin, 670 kg, kravo za zakol ali nadaljnjo rejo in polovico prašiča, prodam. Telefon 070 667-374. 2437 PRAŠIČE, od 130 do 200 kg, prodamo. Telefon 041 708-978, 031 569-287. 2441 PUJSE, 35 kg in pekinške race prodam. Telefon 031 464-655. 2446 PONI kobilo, staro 9 let in žrebca, starega tri leta in pol, cena za oba 550 EUR, prodam. Telefon 031 464-655. 2446 PRAŠIČE, od 50 do 200 kg, možno tudi polovica, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5774-097. 2447 DVA bikca simentalca, težka po 200 kg, prodam. Telefon 041 725-055. Š 82 KRAVO, staro dve leti in pol, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 547-769. Š 81 TELICO simentalko, težko 550 kg, za 970 EUR in telico limuzin, težko 220 kg, prodam za 570 EUR. Telefon 031 461- 158. 2454 BIKCA, stara 2 meseca, čb in teličko, staro 10 dni, čb, prodam. Telefon 031 840- 282. 2406 PRAŠIČE, težke od 20 do 80 kg, domače vzreje, prodam. Telefon 041 797-052. 2461 NEMŠKO ovčarko, staro tri mesece, rodov- niških staršev, prodam. Telefon 031 646-273. 2462 DVA bikca simentalca prodam. Telefon 041 910-466. 2468 TELICO simentalko, brejo v devetem me- secu, prodam. Telefon 070 445-858. 2467 TELIČKO ls lim, težko 240 kg in prašiča, težkega 170 kg, prodam. Telefon 031 559-820. 2466 BREJO telico simentalko prodam. Telefon 070 259-170. 2475 BREJO telico simentalko in telico pasme limuzin, težko približno 500 kg, obe pašni, prodam. Telefon 031 832-361. 2473 PRAŠIČE, od 30 do 250 kg in izločene svinje, domača hrana in dostava, pro- damo. Zbiramo tudi naročila za koline. Telefon 031 311-476. p KUPIM DEBELE, suhe, krave in telice kupujem. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653- 286. Š 55 PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM RDEČE vino žlahtnih sort, 250 litrov, cena 1 EUR/liter, prodam. Telefon 040 796- 388. 2434 KRMNI krompir, koruzo in slamo v okro- glih balah prodam. Telefon 041 663- 137, Peter. 2448 KORUZO v zrnju, suho, prodam. Telefon 041 759-681. Š 83 MOKO bele koruze, belo vino in vinsko žganje prodam. Telefon 070 494-950, 070 612-705. 2452 DOMAČI česen prodamo. Cena pa dogovo- ru. Telefon 031 384-429. 2453 500 kg rumene kolerabe, okolica Šmarja, prodam. Telefon 070 414-985. 2462 RDEČE vino, jabolčnik in jabolčni kis ugo- dno prodam. Telefon 031 318-430. 2463 SENO, letošnje, kocka 2 EUR, lanska 1,25 EUR, prodam. Telefon 051 228-922. 2469 OSTALO PRODAM BRZOPARILNIKE (alfe) prodam. Telefon 030 929-205. 1821 INVALIDSKI električni skuter voziček, moč- nejši, primeren za starejše, v garanciji, ugodno prodam, lahko dostavim. Tele- fon 041 517-900. p ZIMSKE gume Eskimo S 3, 185/160 R 14, profi l 6 mm, odlično ohranjene, prodam. Telefon 070 419-686. REGISTRIRANO prikolico Brako prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 393- 461. 2460 DOMAČO repo, kolerabo in petnajst rac tekačic prodam. Telefon 031 756-783. 2439 KAMINSKO peč Smederevo, 9 Kw, rabljeno eno kurilno sezono in dva dimniška grelca, prodam. Telefon 031 276-086. 2443 KUPIM KURILNO olje, tudi iz zemeljske cisterne, kupim in izčrpam. Telefon 051 491- 386. 2474 Vroča imena v poletnem hitu Vroče Slovenija ima talent, priljubljen televizijski šov, je bila v preteklih letih pokazatelj, koliko talenta premoremo Slo- venci. Za mnoge glasbenike je pomenila pomemben korak na poti do uspeha. To poletje se v skladbi Vroče predstavljajo prav tisti, ki so po oddaji uspešno nadaljevali glasbeno pot. Za vroče glasbene ritme so tako poskrbeli BQL (Anej in Rok Piletič), Isaac Palma, Klara Jazbec, Luka Sešek, Nika Zorjan, Lina Kuduzović in Luka Basi. Za Petrom Lovšinom je štirideset let pevske kariere, izdal je pet albumov s Pankr- ti, tri s Sokoli in kar deset sa- mostojnih albumov. Oktobra bo filmski prostor obogatil s celovečernim glasbeno-do- kumentarnim filmom Pero Lovšin – Ti lahko. Film pripoveduje zgodbo o Lovšinu, prvi punk zvezdi nekdanje vzhodne Evrope. Govori o njegovem ustvarja- nju glasbene in tudi neglas- bene slovenske zgodovine. Od uporniškega anarhizma sedemdesetih let prejšnje- ga stoletja, osamosvajanja in demonstracij na Kongre- snem trgu v Ljubljani do evropskega nogometnega prvenstva leta 2000 v Am- sterdamu in do današnjih dni. Kamera Lovšina spre- mlja med nastopi v majhnih slovenskih mestih – s Pankr- Maja Oderlap je predstavila Zaljubljene pesmi. »V ven- ček sem povezala kar štiri ljubezenske uspešnice, ki jih je nekdaj napisal legendarni Brendi. Skladbe so Pošlji mu veter pozdrav, Govorijo, da bo drugi prstan dal, Naj ustavi se korak in Sanjam. To so res ljubezenske pesmi, ki so zaznamovale mojo mladost. Prepevala sem jih kot majhna deklica.« Majo je kasneje v svojo spremljevalno skupino Brendi tudi povabil. »Bil je eden tistih avtorjev, ki je v vsako pesem dal delček sebe, del svojega srca. Obenem je bil tudi moj vzornik in dober prijatelj. Vesela sem, da sem s svojo ekipo odličnih glasbenikov ponovno obudila te legendarne pesmi, ker sem prepričana, da bodo tudi mnoge poslušalce vrnile nekaj let nazaj. Hkrati tako vsi skupaj ohranjamo spomin na enega najboljših slovenskih avtorjev.« Na večjih glasbenih odrih Majo spremlja skupina Power band. Pri nastajanju nove podobe pesmi so sodelovali mnogi glasbeniki, posneta je bila v studiu Lendero&Co. Za videospot je poskrbela produkcijska ekipa televizije Veseljak. Foto: Marko Delbelo Ocepek Film o Peru Lovšinu ti na Dunaju in na velikem odru Cankarjevega doma. V filmu nastopajo Pero Lo- všin, Pankrti, Big Foot Mama, Prismojeni profesorji bluesa, Glen Matlock (Sex Pistols), Birsa Brothers, Španski borci in Darja Lovšin, Matej Lovšin, Igor Vidmar, Gregor Tomc, Peter Mlakar, Borut Mehle in Žare Pak. Režisersko delo je opravil Jani Sever. Maja Oderlap obudila Brendijeve pesmi Na motorju Konrad Verdev – Vendi, po domače Sedejev. Starejši krajani Vinske Gore se spominjajo, da je opravljal službo mrliškega oglednika. Moški s kolesom ni prepoznan. Prostor C – kaldarij – pro- stor za toplo kopel, prostor S – sudatorij – pro- stor za znojenje, proti jugu zaščiten z manjšim prosto- rom Z, prostor F – frigidarij – pro- stor za hladno kopel, prostor A – apoditerij – sla- čilnica. Se nadaljuje. Pripravila: Mateja Žagar, Knjižnica Šmarje pri Jelšah Izkopavanje ostankov rimskih vil v Šmarju pri Jelšah (1907) 38 Št. 13, 30. marec 2023 Novi TEDNIK št. 13 30. 3. 2023  COLOR CMYK stran 38 RAZVEDRILO HOROSKOP JE TOKRAT PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES. Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265 in na Facebookovi strani Dolores Astro. Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani Astrologinja Gordana. Več planetov v vašem zname- nju in Luna v levu konec tedna je več kot odlična popotnica, da boste v teh dneh izredno uspe- šni. Ne bodite preveč popustljivi do drugih, saj tudi od vas vsi pričakujejo natančnost in ve- stnost. Lahko si dovolite celo malo samohvale, prav nič vam ne bo škodovala. Veliko boste razmišljali o odnosu z neko osebo iz preteklosti. Danes bi ravnali popolnoma drugače. Energični in prodorni boste, vendar pred polno luno, ki bo šestega v mesecu, ne ukrepajte. Strategijo imejte pripravljeno. Na področju zasebnega par- tnerstva tokrat nič ne spremi- njajte. Ker boste imeli občutek, da je tokrat partner močnej- ši od vas, vam lahko začne zmanjkovati samozavesti. Ne bodite črnogledi, saj v teh dneh gostite Venero, ki vas ščiti na vse mogoče načine. Le zaveda- ti se morate svoje vrednosti in boste odlični. Ker ste v preteklosti že uredili pomembno uradno zadevo, bi morali biti zdaj mirni in zado- voljni. Bistveno je, da preneha- te razmišljati o vseh mogočih različicah, ki ste jih imeli na voljo, saj je zgodba končana. Partner vam bo v veliko oporo že samo s svojo prisotnostjo, vi pa tudi prispevajte svoj delež. V aprilu se boste imeli več kot odlično. Čaka vas nekaj zelo prijetnih dogodkov. Mars v vašem znamenju vas bo oborožil z energijo in notra- njo močjo, tokrat si boste do- volili veliko več kot sicer. Spre- jeli boste izziv. Ker boste polni zanosa in tekmovalnosti, vam bo tudi uspelo. Svoja prava ob- čutja boste hoteli na vsak na- čin prikriti, vendar vam to ne bo popolnoma uspelo. Fizično boste postajali iz dneva v dan bolj dejavni, kar se bo odlično odrazilo v dobrem počutju. Planeti v sorodnem ognje- nem znaku in Luna v vašem vas bodo spodbujali k akciji za vsako ceno. Ravnajte po nasve- tu ljudi, ki so bolj izkušeni od vas. Naj vas ne zanese preda- leč, ker se boste s težavo vrnili. Bodite realni in brzdajte svoja pričakovanja. Vse potrebuje svoj čas, tudi vaši projekti. Ko- nec tedna bo izredno zanimiv in zabaven, privoščite si spro- stitev in si naberite nove moči za nov teden. Postavili si boste visoke cilje, kar je odlično. Od sebe lahko pričakujete kar največ, po- membno je tudi, da si lahko popolnoma zaupate. Pozitivni obeti se izkazujejo tudi na po- dročju fi nanc. Pretekli napori so se vam obrestovali, kar je po- novno pokazatelj vaših pravil- nih odločitev v preteklosti. Na nekem področju boste naredili red in vse postavili na pravo mesto. Odleglo vam bo, ker bo šlo vse gladko. Premišljevali boste in tuhtali, kako vsem ustreči. Prevladova- lo bo spremenljivo razpolože- nje. Potrudite se in se malo po- globite vase, kaj bi sploh radi v tem obdobju. Ker boste bolj pasivni, ni primerno, da se na hitro odločate za konkretno ak- cijo. Vsekakor morate postaviti sebe v ospredje. Vaša vladarica Venera v enem od svojih sede- žev v biku vas bo naredila še očarljivejše in privlačnejše, odlično se boste počutili. Imate svoja pravila in svoj kodeks in prav je, da temu tudi sledite. Nekdo vam bo skušal predstaviti drugo plat, kar bo lahko zanimivo. Pot, za katero ste se odločili, bo terjala od vas kar nekaj sprememb, za katere že dolgo veste, da so nujne. Ne odlašajte, čim prej storite vse ura- dne korake, ki so za vas življenj- sko pomembni. Močno vam bo odleglo, ko bo to za vami. Preveč boste hitri zaradi silne želje, da bi vse čim prej opravili. Že večkrat ste lahko ugotavljali, da včasih ne znate ravnati s svo- jim denarjem. Bodite previdni tudi v tem času. Potrebo po raz- košju in zapravljanju boste mo- rali bolj nadzorovati. T o trenutno ne bo najbolj preprosto. Včasih ste zadovoljni z majhno pozor- nostjo, tokrat boste pričakovali od prijateljske osebe bistveno več. Jasno je, da morate upošte- vati okoliščine. Vendar kljub temu nasvet. Zaradi pretiranih obremenitev v zadnjem obdo- bju lahko trpi celo vaše zdrav- je. Porazdelite nekaj dela še na druge, saj vendar niste sami. Za počitek in sprostitev poskr- bite pravočasno. Če tega ne bo- ste storili sami, ne bo namesto vas nihče drug. Na čustvenem področju boste imeli priložnost poglobiti neko prijateljstvo, vendar se boste obotavljali. Poteza, za katero ste se odlo- čili v preteklih dneh, se bo izka- zala za odlično. Na fi nančnem področju boste zelo iznajdljivi, zato vam denarja tokrat ne bo primanjkovalo. Vseeno ravnajte trezno in se izogibajte nepremi- šljenim tveganjem. Sprejeli bo- ste nek izziv, saj boste menili, da boste vse zmogli z lahkoto. Dnevi, ki si jih boste vzeli samo zase, bodo neprecenljivi za vaše zdravje in počutje v prihodnjem spomladanskem obdobju. Vse ste si dobro zastavili, vendar zdaj ne smete spati na lovorikah. Vaš položaj še ni dovolj stabilen in se lahko mimogrede spremeni. Nekdo lahko izkoristi in zlorabi vaše zaupanje. To najprej ne bo očitno, kasneje pa boste imeli neprijeten občutek. Zaupajte šestemu čutu in ne bodite pre- več radodarni ne s časom in z energijo, še manj z denarjem. Mars v sorodnem znaku vam prinaša odlično energijo in po- večano moč, kar bo zelo poži- vilo vaše telo in duha. Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Kazen Zaradi prehitre vožnje je policist ustavil mlad zakonski par. Ona je takoj začela kričati nanj, češ da sploh nista hitro vozila, da njunega denarja že ne bo dobil, da naj ga bo sram, ker ropa poštene ljudi … Policist nekaj časa to posluša in nato zamahne vozniku, naj pelje. »Kaj pa kazen?« vpraša on. »Že imaš dosmrtno,« odgovori policist. Ločitev Babica je bila nepismena in ko ji je poštar prinesel pokoj- nino, je vsakič narisala križec, namesto da bi se podpisala. Nekega dne je namesto križca narisala krogec. Poštar jo je seveda vprašal: »Kako to, da ste se vrsto let pod- pisovali tako, da ste narisali križec, zdaj pa naenkrat krogec?« »Ločila sem se in spremenila priimek nazaj v dekliškega,« je pojasnila babica. Kadarkoli me bolijo ledvice, se spomnim, da bi lahko eno prodal in bi zdaj bolele nekoga drugega, sam pa bi imel denar. ***** Ljubezen je, ko si gre on umit zobe in vzame še tvoje, da ti ni treba vstati. ***** Oblast se dela norca iz ljudi, ampak ljudje so začeli prvi, ker so iz norcev naredili oblast. Saj si rekla, naj premaknem uro! Ne stopaj gor! Mama je zjutraj jokala. Ko te šiva medicinska sestra, ki je tvoja »bivša« … Ko kaj spijem, se nikogar ne bojim. Niti svoje žene? Toliko še nisem spil… Starejši od 30 Mlajši od 30 Starejši od 50 Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek Zjutraj Zvečer Zjutraj Zvečer Tako smo se nekoč spopadali s stresom in z napetostjo. 38 Št. 13, 30. marec 2023 Novi TEDNIK št. 13 30. 3. 2023  COLOR CMYK stran 38 RAZVEDRILO HOROSKOP JE TOKRAT PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES. Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265 in na Facebookovi strani Dolores Astro. Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani Astrologinja Gordana. Več planetov v vašem zname- nju in Luna v levu konec tedna je več kot odlična popotnica, da boste v teh dneh izredno uspe- šni. Ne bodite preveč popustljivi do drugih, saj tudi od vas vsi pričakujejo natančnost in ve- stnost. Lahko si dovolite celo malo samohvale, prav nič vam ne bo škodovala. Veliko boste razmišljali o odnosu z neko osebo iz preteklosti. Danes bi ravnali popolnoma drugače. Energični in prodorni boste, vendar pred polno luno, ki bo šestega v mesecu, ne ukrepajte. Strategijo imejte pripravljeno. Na področju zasebnega par- tnerstva tokrat nič ne spremi- njajte. Ker boste imeli občutek, da je tokrat partner močnej- ši od vas, vam lahko začne zmanjkovati samozavesti. Ne bodite črnogledi, saj v teh dneh gostite Venero, ki vas ščiti na vse mogoče načine. Le zaveda- ti se morate svoje vrednosti in boste odlični. Ker ste v preteklosti že uredili pomembno uradno zadevo, bi morali biti zdaj mirni in zado- voljni. Bistveno je, da preneha- te razmišljati o vseh mogočih različicah, ki ste jih imeli na voljo, saj je zgodba končana. Partner vam bo v veliko oporo že samo s svojo prisotnostjo, vi pa tudi prispevajte svoj delež. V aprilu se boste imeli več kot odlično. Čaka vas nekaj zelo prijetnih dogodkov. Mars v vašem znamenju vas bo oborožil z energijo in notra- njo močjo, tokrat si boste do- volili veliko več kot sicer. Spre- jeli boste izziv. Ker boste polni zanosa in tekmovalnosti, vam bo tudi uspelo. Svoja prava ob- čutja boste hoteli na vsak na- čin prikriti, vendar vam to ne bo popolnoma uspelo. Fizično boste postajali iz dneva v dan bolj dejavni, kar se bo odlično odrazilo v dobrem počutju. Planeti v sorodnem ognje- nem znaku in Luna v vašem vas bodo spodbujali k akciji za vsako ceno. Ravnajte po nasve- tu ljudi, ki so bolj izkušeni od vas. Naj vas ne zanese preda- leč, ker se boste s težavo vrnili. Bodite realni in brzdajte svoja pričakovanja. Vse potrebuje svoj čas, tudi vaši projekti. Ko- nec tedna bo izredno zanimiv in zabaven, privoščite si spro- stitev in si naberite nove moči za nov teden. Postavili si boste visoke cilje, kar je odlično. Od sebe lahko pričakujete kar največ, po- membno je tudi, da si lahko popolnoma zaupate. Pozitivni obeti se izkazujejo tudi na po- dročju fi nanc. Pretekli napori so se vam obrestovali, kar je po- novno pokazatelj vaših pravil- nih odločitev v preteklosti. Na nekem področju boste naredili red in vse postavili na pravo mesto. Odleglo vam bo, ker bo šlo vse gladko. Premišljevali boste in tuhtali, kako vsem ustreči. Prevladova- lo bo spremenljivo razpolože- nje. Potrudite se in se malo po- globite vase, kaj bi sploh radi v tem obdobju. Ker boste bolj pasivni, ni primerno, da se na hitro odločate za konkretno ak- cijo. Vsekakor morate postaviti sebe v ospredje. Vaša vladarica Venera v enem od svojih sede- žev v biku vas bo naredila še očarljivejše in privlačnejše, odlično se boste počutili. Imate svoja pravila in svoj kodeks in prav je, da temu tudi sledite. Nekdo vam bo skušal predstaviti drugo plat, kar bo lahko zanimivo. Pot, za katero ste se odločili, bo terjala od vas kar nekaj sprememb, za katere že dolgo veste, da so nujne. Ne odlašajte, čim prej storite vse ura- dne korake, ki so za vas življenj- sko pomembni. Močno vam bo odleglo, ko bo to za vami. Preveč boste hitri zaradi silne želje, da bi vse čim prej opravili. Že večkrat ste lahko ugotavljali, da včasih ne znate ravnati s svo- jim denarjem. Bodite previdni tudi v tem času. Potrebo po raz- košju in zapravljanju boste mo- rali bolj nadzorovati. T o trenutno ne bo najbolj preprosto. Včasih ste zadovoljni z majhno pozor- nostjo, tokrat boste pričakovali od prijateljske osebe bistveno več. Jasno je, da morate upošte- vati okoliščine. Vendar kljub temu nasvet. Zaradi pretiranih obremenitev v zadnjem obdo- bju lahko trpi celo vaše zdrav- je. Porazdelite nekaj dela še na druge, saj vendar niste sami. Za počitek in sprostitev poskr- bite pravočasno. Če tega ne bo- ste storili sami, ne bo namesto vas nihče drug. Na čustvenem področju boste imeli priložnost poglobiti neko prijateljstvo, vendar se boste obotavljali. Poteza, za katero ste se odlo- čili v preteklih dneh, se bo izka- zala za odlično. Na fi nančnem področju boste zelo iznajdljivi, zato vam denarja tokrat ne bo primanjkovalo. Vseeno ravnajte trezno in se izogibajte nepremi- šljenim tveganjem. Sprejeli bo- ste nek izziv, saj boste menili, da boste vse zmogli z lahkoto. Dnevi, ki si jih boste vzeli samo zase, bodo neprecenljivi za vaše zdravje in počutje v prihodnjem spomladanskem obdobju. Vse ste si dobro zastavili, vendar zdaj ne smete spati na lovorikah. Vaš položaj še ni dovolj stabilen in se lahko mimogrede spremeni. Nekdo lahko izkoristi in zlorabi vaše zaupanje. To najprej ne bo očitno, kasneje pa boste imeli neprijeten občutek. Zaupajte šestemu čutu in ne bodite pre- več radodarni ne s časom in z energijo, še manj z denarjem. Mars v sorodnem znaku vam prinaša odlično energijo in po- večano moč, kar bo zelo poži- vilo vaše telo in duha. Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Kazen Zaradi prehitre vožnje je policist ustavil mlad zakonski par. Ona je takoj začela kričati nanj, češ da sploh nista hitro vozila, da njunega denarja že ne bo dobil, da naj ga bo sram, ker ropa poštene ljudi … Policist nekaj časa to posluša in nato zamahne vozniku, naj pelje. »Kaj pa kazen?« vpraša on. »Že imaš dosmrtno,« odgovori policist. Ločitev Babica je bila nepismena in ko ji je poštar prinesel pokoj- nino, je vsakič narisala križec, namesto da bi se podpisala. Nekega dne je namesto križca narisala krogec. Poštar jo je seveda vprašal: »Kako to, da ste se vrsto let pod- pisovali tako, da ste narisali križec, zdaj pa naenkrat krogec?« »Ločila sem se in spremenila priimek nazaj v dekliškega,« je pojasnila babica. Kadarkoli me bolijo ledvice, se spomnim, da bi lahko eno prodal in bi zdaj bolele nekoga drugega, sam pa bi imel denar. ***** Ljubezen je, ko si gre on umit zobe in vzame še tvoje, da ti ni treba vstati. ***** Oblast se dela norca iz ljudi, ampak ljudje so začeli prvi, ker so iz norcev naredili oblast. Saj si rekla, naj premaknem uro! Ne stopaj gor! Mama je zjutraj jokala. Ko te šiva medicinska sestra, ki je tvoja »bivša« … Ko kaj spijem, se nikogar ne bojim. Niti svoje žene? Toliko še nisem spil… Starejši od 30 Mlajši od 30 Starejši od 50 Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek Zjutraj Zvečer Zjutraj Zvečer Tako smo se nekoč spopadali s stresom in z napetostjo. Novi TEDNIK št. 13 30. 3. 2023   COLOR CMYK stran 39 39 Št. 13, 30. marec 2023 RAZVEDRILO Nagradna križanka REŠITEV SUDOKU 562 SUDOKU 563 SUDOKU 254 REŠITEV SUDOKU 253 Upoštevali bomo samo rešitve na kuponu, ki ga lahko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo. Geslo lahko pošljete tudi po elektronski pošti na naslov tajnistvo@nt-rc.si KUPON S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izž- reban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi ve- ljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Ime in priimek: Naslov: Telefon: Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Podpis: Nagradni razpis 1 2345678 91 01 11 21 31 41 51 6 17 18 19 20 21 22 22 23 17 24 25 26 27 28 29 Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim ge- slom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešite nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 4. aprila. Geslo iz številke 12: Voda je največje bogastvo Izid žrebanja: 1. nagrado: odejo in knjigo Kuharske bukve – zdravilna zeli- šča, čaji in čajne mešanice prejme Marija Jakopič iz Laškega. 2. nagrado: predpasnik in knjigo Kuharske bukve – zdravil- na zelišča, čaji in čajne mešanice prejme Andreja Topličanec iz Dobja pri Planini. 3. nagrado: kuhinjsko krpo in knjigo Kuharske bukve – zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice prejme Nika Ažman iz Šmartnega ob Paki. Nagrajencem čestitamo. Obvestilo o nagradi jim bomo poslali po pošti. 1. nagrada: odeja in knjiga Kuharske bukve – zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice 2. nagrada: predpasnik in knjiga Kuharske bukve – zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice 3. nagrada: kuhinjska krpa in knjiga Kuharske bukve – zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice Zdaj pa še ... 3K JE MIGALA, JE VOHALA, JE ČISTO … JUŽ NO- AMERIŠKI VREČAR DOSEŽEK, USPEH JED KOT DODATEK H GLAVNI JEDI IDRIS ELBA POGAN- JALEC GIB, S KATERIM SE IZRAZI ŽELJA OBVLADUJE VANJU MEČEMO SMETI SIGNATAR UGOVAR- JAMO PRENAŠA PA MI MAMCA BRA- NIJO, KER … PREMAJHNO KAJŽICO SAMO ENKRAT GRE NA LED ALBANSKA LUKA UREJENA OBALA ZBOR DEVETIH PEVCEV IME ZA PALES- TINO PRED NASELITVIJO JUDOV OBČUTEK BREZIZHOD- NOSTI RIBIŠKA LADJA MESTO NA PRIMOR- SKEM PREBIVALEC VASI GOZD SLOVENSKI SLIKAR ŠUBIC ROMUL IN … AVSTRALSKI PEVEC CAVE GORICA GABI NOVAK BORIS KOBAL ODSTRANJUJ IZVIRNIK VZDEVEK PESNIKA ANDREJA ROZMANA MEJI NA NAMIBIJO TV-VODITELJ IN IGRALEC (LADO) OPREMA TUJIH FILMOV 24 UR HOMER JE NAPISAL ... USMILJENJA VREDEN ČLOVEK VZTRAJNO NAPROŠANJE VINJEN DRŽAVNA BLAGAJNA HRT IN MOPS … STEZA JE ŠPORTNI POLIGON V NARAVI VEČJI PRAVOKOTNI KOS PAPIRJA RAZKUŽILO IZ PREMO- GOVEGA KATRANA NA SVETU LEPŠE ROŽCE NI, KOT JE TA VINSKA … MODNI OB- LIKOVALEC HRANITELJ ŽENSKI PRINCIP KITAJSKE FILOZOFIJE MORSKI RIBI UTRGA SE OD POBOČJA PRINCE: PURPLE … MEDNAROD- NA OZNAKA ZAMBIJE NE (ANG.) ANGLEŽI GA PIJEJO OB PETIH JUTOVINA VOJSKA NEKDANJE SFRJ IME KAVIAR NARODNA: … PTIČKA PRILETELA IZDELEK IZ OVČJEGA MLEKA PRIZNAN SLOVENSKI KUHAR (SLAVKO) POLN SKAL SPREVIDIM ROM, POM, ... UDARJA KLADIVO NORMALNA VREDNOST JAPONSKA DENARNA ENOTA NASPROTNO OD TIHI ODMRZUJE (ŽIVILA) NASPROTJE LEVIH TANTAL STRUPENI KAČI 1 ? Mmm, zajtrk ... MUSLIMAN- SKI VERSKI POGLAVARJI ITALIJANSKA PISATELJICA IN NOVINAR- KA FALLACI ZLATAN IB- RAHIMOVIĆ MESTO NA OTOKU BALI ZVEZDANA MLAKAR MAGNEZIJEV SULFID PREBIVALEC ARKTIKE KAJ … PA MOREJO, ČE SMO VESEL HČERINA SINOVA PIJAČA STARIH SLOVANOV NAVODILO ZA IZVEDBO RAČU N - SKEGA POSTOPKA NEPOŠTENI GA IMAJO VELIKO NA GLAVI PISANI PAPIGI 2 13 26 12 23 24 3 9 22 4 11 1 27 25 10 8 5 19 20 14 21 28 6 7 15 17 29 18 16 Novi TEDNIK št. 13 30. 3. 2023  COLOR CMYK stran 40 40 Št. 13, 30. marec 2023 PISANI SVET Rdeči baloni so na mate- rinski dan preplavili Celje in opozarjali, da morajo imeti otroci z redkimi bo- leznimi in s posebnimi po- trebami enakovredno mesto v družbi. Letošnji pohod z rdečimi baloni, ki ga vsako leto pripravlja Zavod 13 iz Maribora, je bil posvečen mamam teh otrok. Častna pokroviteljica pohoda je bila letos Nataša Pirc Musar. Po nekaj letih premora so se otroci s starši in podpor- niki ponovno sprehodili tudi po ulicah celjskega mestnega jedra. Organizator dogodka v Celju je bilo Humanitar- no društvo Enostavno po- magam. Pohodnikom se je pridružil tudi župan Mestne občine Celje Matija Kovač in pred občinsko stavbo nago- voril prisotne. Na svetu je približno se- dem tisoč redkih bolezni, ve- činoma prizadenejo otroke. Za 95 odstotkov teh bolezni ni zdravil ali zdravljenja. 80 odstotkov teh bolezni je ge- netskega izvora. »Biti starš otroka s tako redko bolezni- jo je včasih zelo osamljena pot. Odrekanja, prilagajanja, vsakodnevni izzivi in spre- membe so naša stalnica … Povezovanje z drugimi in širjenje zavedanja o redkih boleznih nam daje vedeti, da nismo sami,« pravi mami Du- ška, mamica otroka z redko boleznijo. TC V Andražu nad Polzelo so se v nedeljo od blizu in daleč zbrali kmetje s svoji- mi traktorji. Poseben orga- nizacijski odbor andraške župnije je z Občino Polzela ob začetku prvih spomla- danskih opravil na poljih pripravil tradicionalni bla- goslov traktorjev in druge kmetijske mehanizacije ter traktoristov. Kmetje in drugi obisko- valci so se v andraški cerkvi Rez škalčanke in kartuzijanke Manjkal ni niti rumeni kovček Fotografa in popotnika Nataša Müller in Mitja Bo- stner sta bila presenečena in navdušena nad števil- nim občinstvom, ki je pred tednom napolnilo prostore Železarskega muzeja na Teharjah. Prišli so na odprtje njune fotografske razstave in pred- stavitev popotnih doživetij v kratkem fi lmu, ob čemer so lahko uživali ob glasbenih presenečenjih ter druženju ob hrani in pijači. Dogodek je imel tudi dobrodelno noto, saj so lahko podarili prispe- vek za pomoč otrokom Ma- dagaskarja. Do 12. aprila je še čas, da si ogledate razstavljena dela z naslovom Madagaskar, iz- gubljeni raj. Njuna popotna zgodba se je začela z željo Strastna popotnica in odlična fotografinja Nataša Müller se na pot odpravi, ko se doma nabere preveč vsega. Z rumenim kovčkom je že obredla precej sveta. Pogosto je sodelovala z Novim tednikom, pred leti v akciji Naj maturantka in naj maturant. Po desetih letih je spet postavila na ogled svoje fotografije, tudi tokrat na Teharjah, le da zdaj v družbi popotnega prijatelja in fotografa Mitje Bostnerja. (Foto: SHERPA) po obisku Peruja in Bolivije, nadaljevala z odhodom v Du- baj, kjer sta skoraj končala v zaporu in sta morala tamkaj- šnje bivanje podaljšati za tri tedne. V tretje gre rado in tudi v njunem primeru je bila pot na Madagaskar brez poseb- nih zapletov, a so ju pretresle tamkajšnje razmere. Na Ma- dagaskarju sta se srečala tudi s Pedrom Opeko in številnimi otroki, ki živijo v neizmerni revščini. Zato je bilo odprtje namenjeno tudi zbiranju po- moči zanje. TC Rez kartuzijanske je opravil konjiški župan Darko Ratajc. (Foto: Občina Slovenske Konjice) V konjiški občini rasteta dve potomki najstarejše vin- ske trte z Lenta – ena v vi- norodnih Škalcah, druga v Žički kartuziji. Poimenovali so ju škalčanka in kartuzi- janka. Vsako leto opravijo rez trte in dogodek popestri- jo s kulturnim programom. Kartuzijanka v tišini Žičke kartuzije uspeva od 17. apri- la 2008, ko so jo prejeli v dar od takratnega mariborskega župana. Zanjo skrbi Jože Tominšek. Trto škalčanka je bila že leta 2001 zasajena na vstopu v vinorodne Škalce, v hudi zimi 2009/10 pa je poze- bla. V letu 2010 so Konjičani iz Maribora ponovno dobili nov cepič in ga posadili na bolj ugodni in toplejši legi v vinorodnih Škalcah. Njen skrbnik je Dejan Brečko. Pred dnevi so se reza kar- tuzikanke udeležili konjiški župan Darko Ratajc, go- spodarja trte škalčanke in kartuzijanke, predsednica Vinogradniško-vinarskega društva Slovenske Konjice Ivana Podkrajšek ter drugi gostje. Za prijetno vzdušje sta poskrbela harmonikarja Kevin Hrovat in Patrik Pri- stovnik, zapeli so tudi Ljud- ski pevci Turistično-kulturne- ga društva Klokočovnik. BF Večer mode, glasbe in vrhunskih znamk Celje je v preteklih dneh ponovno gostilo tradicio- nalno modno revijo Modni navdihi. Na njej so organi- zatorji predstavili vrhunske blagovne znamke in modne hiše, manjkalo ni niti kuli- narično druženje. Na ogled so bile tudi zadnje novosti v avtomobilizmu. Modni navdihi so večer iz- jemnih oblikovalcev, ki z ra- zvojem vizije mode ustvarjajo presežek v slovenski produk- ciji in dajejo pomen modi kot veji umetnosti. Soustvarjanju prireditve so se pridružile tudi nekatere celjske srednje šole. Dijakinje Šolskega centra Ce- lje so poskrbele za pričeske, dijaki srednje šole za strojni- štvo, mehatroniko in medije so revijo posneli. Srednješolci so sodelovali tudi v glavnem delu dogodka, modni reviji, in se predstavili s svojimi modni- mi kreacijami. JF Celje je »prevzela« visoka moda, sodelovali so tudi dijaki. (Foto: Gregor Katič) Deževno vreme ni ustavilo pohodnikov po mestu. (Foto: Blaž Bednjički) Za enakost vseh otrok Za varno delo na polju in v gozdu Upokojeni škof msgr. dr. Stanislav Lipovšek med blagoslovom traktorjev (Foto: TT) sv. Andreja najprej zbrali pri sveti maši, ki jo je bral upokojen celjski škof msgr. dr. Stanislav Lipovšek. Nato se je prireditev nadaljevala na prostoru pri pokopališču, kjer se je zbralo več kot 200 kmetov s traktorji. Nekaj je bilo tudi takšnih, ki so na blagoslov prišli s ključi od traktorjev. Zbrane je v uvo- du pozdravil polzelski župan Jože Kužnik, ki je poudaril pomen te prireditve za obči- no in širšo okolico. Nato je spregovoril še podpredse- dnik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Marjan Golavšek. Sledil je blago- slov traktorjev. Po njem so si lahko obiskovalci ogledali kmetijske stroje različnih proizvajalcev, druženje s pomočjo kulinarične sekcije kulturnega društva Andraž pa se je zavleklo v pozne po- poldanske ure. Prireditev sta popestrila Pihalni orkester Cecilija in ansambel Kaval iz Velenja. ŠO Deejay Time tudi na Radiu Celje Prejšnji petek je šest radij- skih postaj istočasno pred- vajalo oddajo DeeJay Time Special. To je bila prva od oddaj, naslednje pa bodo na sporedu vsak petek med 20. in 22. uro. Vodil jih bo legendarni voditelj Dean On The Mike. Dean On The Mike oblju- blja: »Malo bomo obujali spomine in malo bomo po- gledali, kaj je priljubljeno danes. Zavrteli bomo kakšno glasbeno željo, ko bo prava priložnost, bomo seveda z veseljem nagrajevali in tudi gostili.« Oddajo se bo slišalo vse od Gorenjske do Štajerske in od Dolenjske do Primor- ske. Voditelj oddaje je z dve- ma besedama povzel, kako se reče glasbi, ki jo bo vrtel ob petkih na šestih radijskih postajah: »Unc, unc.« Dean On The Mike obljublja: »Za 30 let se bomo na poseben način zbrali, da bomo roko v ogenj za DeeJay Time dali!« (Foto: Anže Krže) Prvo oddajo so hkrati pred- vajali Radio Antena, Radio Celje, Radio Kranj, Radio Krka, Radio Robin in Radio Salomon. Tako bo tudi v pri- hodnje. JF