kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 29 1981 27 LJUBLJANSKE CENE KRUHA IN MESA V PREDMARCNI DOBI vasilij melik V predmarčni dobi (1813—1848) je bil v naših krajih denarna enota goldinar ali fo- rint (kratica: gld, ft), ki se je delil na 60 krajcarjev (kr). Ta goldinar imenujemo gol- dinar konvencijske veljave. Goldinar kon- vencij ske veljave, ki se je držala od leta 1753 do 1858, moramo ločiti od goldinarja poznejše avstrijske veljave, ki je gospodo- vala v letih 1858—1892, in od goldinarja du- najske veljave, papirnatega denarja iz časa francoskih vojn, ki je bil vreden v predmarč- ni dobi le dve petini konvencij skega goldi- narja. Konvencij ski in dunajski denar sta krožila istočasno, zato moramo biti pri bra- nju denarnih zneskov iz predmarčne dobe zelo previdni, saj se nekje navajajo zneski v konvencijski veljavi (kratice CW, CM, MM = = Metal Münze), drugje pa v dunajski (kra- tica: WW). Na Štajerskem je bilo denarja dunajske veljave veliko, na ozemlju nekda- njih Ilirskih provinc pa ne, vendar se zne- ski tudi tu kdaj pa kdaj navajajo v dunajski veljavi. V tem članku bomo vseskozi govorili samo o goldinarju konvencijske veljave. Konvencijska veljava ima svoje ime po do- govoru (konvenciji) med Avstrijo in Bavar- sko iz leta 1753, ki so mu pozneje pristopile še nekatere druge države. Po tem dogovoru so iz kölnske marke (na Dunaju 0,23389 kg) čistega srebra nakovali 20 goldinarjev. En goldinar je imel torej 11,6945 gramov srebra. Tiskali so bankovce po 1000, 100, 50 in 10 gld, kovali srebrnike po 2 in po 1 gld, 20, 10, 5 in 3 krajcarje in bakren drobiž po 1 kr, pol in četrt krajcarja. Beseda goldinar seveda današnjemu člove- ku nič ne pove. Vsakdo bi hotel vedeti, koli- ko je to v sedanjem denarju. Odgovor na to ni lahek, ne samo zato, ker danes denar tako naglo spreminja svojo vrednost, da pri- merjava, ki si jo zapisal v rokopisu, ne velja več, ko publikacija izide. Odgovor je težak tudi zato, ker se je temeljito spremenilo vrednotenje predmetov in storitev. Pečene piske, nekdanji simbol vsega dobrega, danes ne predstavljajo nič posebnega. Najodličnej- ša hrana izpred stopetdesetih let bi danes doživela obsodbo zdravnikov, češ da je ne- zdrava. Tudi mentaliteta ljudi se je temeljito spremenila, da ne govorimo o povsem drugi razredni strukturi družbe. Naši predniki so mnogo bolj kot mi cenili vsako malenkost, pa naj je bil to košček kruha ali novčič za četrt krajcarja. Danes je marsikdaj težko do- biti človeka za tako imenovana »nižja« fi- zična opravila, včasih si dobil za to ljudi, kolikor si jih hotel. Revščine, uboštva in po- manjkanja je bilo pred stopetdesetimi leti prav gotovo mnogo več kakor danes, bilo pa ni nekaterih problemov, ki nas tarejo zdaj, na primer tragedije starih ljudi na kmetijah, ki so jih vsi mladi zapustili. Med živilske artikle, ki so še nekako naj- bolj ohranili svojo veljavo, sodi prav gotovo kruh, čeprav nas danes svarijo, naj ga ne jemo preveč. Seveda se moramo zavedati, da je v prvi polovici prejšnjega stoletja ve- čina prebivalcev jedla doma pečen kruh. Ku- povali so ga le v redkih neagrarnih krajih in v mestih. Mestni peki so bili po stari tradi- ciji pod stalnim nadzorstvom oblasti. V Ljub- ljani so v prvi polovici 19. stoletja na podlagi žitnih cen za vsak mesec vnaprej določili, kolikšne morajo biti zemlje in hlebci ali štru- ce kruha. Danes je teža, ali pravilno rečeno, masa kruha in žemelj stalna, spreminjajo pa se cene — takrat pa je bilo ravno narobe. Zemlje so bile od junija 1818 naprej po pol krajcarja in po krajcar, štruce po 3 in 6 krajcarjev, maso jim je vsak mesec vnaprej 28 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 29 i98i določila posebna komisija, mestni magistrat pa je predpis razglasil. Preden pa o tem naprej govorimo, poglejmo, kakšne masne mere so tedaj veljale pri nas. To so bili funt ali natančneje, dunajski funt (0,56006 kg), lot (0,01750187 kg) in kvint (kvintič, kvin- teljc, nemško Quent, Quentchen, 4,375467 g). Funt je imel 32 lotov, lot 4 kvinte. V krušnih predpisih ljubljanskega magistrata je govor tudi še o četrtinkah kvinta (1,093866 g) Ljubljanski magistratni predpisi so ves čas premarčne dobe veljali za dve vrsti zemlje: iz boljše (čile, cvetne) moke in navadne zemlje, in za dve vrsti kruha: za pšenični in za soržični kruh. Obe vrsti kruha so od ja- nuarja 1829 naprej natančneje opredeljevali: pšenični kruh kot pšenični kruh iz testa za navadne zemlje, soržični kruh pa kot kruh iz treh četrtin ržene in ene četrtine pšenične moke. Od septembra 1833 naprej so ga ime- novali »soržični pravzaprav rženi kruh« (Sorschitschenbröt eigentlich Rockenbrot). Pozneje so uvedli še dve novi kategoriji kruha: aprila 1829 kruh iz zadnje moke, ja- nuarja 1832 pa pšenični kruh iz testa za bolj- še zemlje (Weizenbrot aus Mundsemmelteig). Mesečni razglasi »tarife za kruh in meso«, ki so ohranjeni v Zgodovinskem arhivu Ljubljane, imajo v predmarčni dobi vseskozi samo nemško besedilo.^ Kruh iz zadnje mo- ke ali posevnik, posevnjak, posevčnik (te iz- raze najdemo pri Pleteršniku. novi Slovar slovenskega knjižnega jezika jih nima več) so najprej imenovali Brodgattung aus Oblas oder Nachmehlteige, nato (1830—1833) Ob- lasbrot aus Nachmehlteige, potem pa Oblas- brot aus Nachmehlteig, vulgo Sorschitz ge- nannt. Teža kruha se je spreminjala od meseca do meseca, vendar ne vedno. V letih 1820, 1830, 1840 in 1850, ki smo jih za soržični kruh v preglednici 1 vzeli za primerjavo, je ostala neizpremenjena največ 5 mesecev. Kažejo se nam različni tipi let. V letih 1820 in 1830 je Preglednica 1 Preglednica 2 bil kruh v prvi polovici leta cenejši, se pravi, da se ga je za isti denar več dobilo, v drugi polovici leta pa je bil zaradi slabe letine dražji, predpisana masa torej manjša. De- cembrski kruh je bil obakrat najdražji. Naj- cenejši je bil leta 1820 od marca do julija, leta 1830 januarja in junija. Za 3 krajcarje so Ljubljančani leta 1820 dobili v najcenenj- ših mesecih dober kilogram soržičnega kru- ha (1068 g), v najdražjem decembru pa samo 591 g — razlika je bila torej skoraj pol ki- lograma (477 g). Ce preračunamo te podatke tako, da nam povedo, koliko je stal kilogram soržičnega kruha, bomo videli, da je bilo treba zanj plačati največ 5,1 krajcarja, naj- manj 2,8 krajcarja. Razlika je bila 2,3 kraj- carja. Leta 1830 je bila ta razlika precej manjša; manj kot četrt kg kruha (217 g) ali 1,6 krajcarja. Leta 1840 je bil kruh v prvi polovici leta dražji, v drugi polovici zaradi dobre letine cenejši. Najdražji je bil junija, najcenejši od septembra do decembra. Razlika med naj- težjim in najlažjim ali najcenejšim in naj- dražjim kruhom je bila prav taka kot leta 1830. Leta 1850 je bil kruh najcenejši od ju- nija do septembra, dražji pa je bil v prvih in zadnjih mesecih z viškom v novembru. Raz- lika med cenami oziroma masami kruha je bila v tem na splošno dragem letu zelo maj h- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 29 na: samo 61 g je bil najtežji hlebec težji od najlažjega, samo za 0,6 krajcarja je bil kilo- gram najdražjega kruha dražji od najcenej- šega. Vlado Valenčič, ki je žitni trgovini in ljubljanskim žitnim cenam posvetil zanimi- vo in kvalitetno monografijo, je ugotovil, da so bile v obdobju 1801/2—1860/1 najnižje cene žita največkrat, to se pravi, skoraj v tretjini let (32,3 "/o) meseca avgusta, nato sep- tembra (24,2 0/0), julija (12,9 «/o), junija in maja (po 8,1 "/o), v ostalih sedmih mesecih od oktobra do aprila pa le malokrat, vse- ga skupaj v eni sedmini let (14,4 "/o). »Pri najvišjih cenah so bile razlike med posamez- nimi meseci manjše. Ni nobenega meseca. ki bi z visokim odstotkom tako močno iz- stopal med drugimi, kot izstopa avgust pri mesecih z najnižjimi cenami,« pravi Valen- čič.V istem obdobju so bile cene največkrat najvišje v mesecu februarju (13,4 "/o), nato v marcu (11,9 Vo), decembru, januarju in av- gustu (po 10,4 Vo), še manjkrat v oktobru, no- vembru, aprilu in juliju (po 7,5 "/o), nato ju- nija (6Vo) in maju (4,5 "/o), najmanjkrat pa v septembru (3 "/o). Pri primerjavi žitnih in krušnih cen moramo seveda računati s ča- sovno razliko: žitne cene prejšnjega so bile podlaga za krušne cene naslednjega meseca. Za naš pregled krušnih cen nismo upošte- vali mesečnih cen (za vsak mesec ima podat- ke o žitnih cenah Valenčič), ne povprečnih Mesečni razglas o cenah kruha in mesa za mesec februar 1815 30 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 letnih cen, ki bi jih iz mesečnih lahko izra- čunali. Omejili smo se na cene, kakor so jih določili vsako leto za mesec september. Leta 1820 in 1830 je bila septembra cena soržič- nega kruha nekako v sredi med najvišjo in najnižjo mesečno ceno in nekoliko višja od povprečne letne cene (1820 september 4,0 kr za kg, letno povprečje 3,4 kr — 1830 sep- tember 4,7 kr, letno povprečje 4,4 kr), leta 1840 in 1850 pa je bila septembrska cena obenem tudi najnižja (1840 september 4,0 kr, letno povprečje 4,7 kr — 1850 september 5,3 kr, letno povprečje 5,5 kr). Razen za kruh so ljubljanski mestni pred- pisi določali mesečne cene tudi za meso. Ne za vse vrste mesa, temveč samo za govedino. Teletino, koštrunovo, svinjsko in druge vr- ste mesa so očividno prodajali po prostih cenah. Mesne tarife predmarčne dobe ne go- vorijo o boljših ali slabših delih govedine ali o kvalitetnih razredih. Take določbe na- stanejo šele pozneje. V predmarčni dobi do- ločajo predpisi samo ceno za funt govedine, od julija 1832 še natančneje: brez privage. Od julija 1824 do julija 1832 so razlikovali meso pri mestnih in meso pri podeželskih mesarjih. Mesu podeželskih mesarjev je bila navadno predpisana za pol krajcarja nižja cena. V začetku petdesetih let so se pojavile tri kategorije govedine: prvič, meso pitanih volov, drugič, meso vprežnih volov, krav in bikov, tretjič, govedina z dežele. Druga ka- tegorija je bila za krajcar cenejša od prve, govedina z dežele še za krajcar cenejša od dru- ge kategorije. V naših računih smo upoštevali povsod ceno za mestne mesarje in za prvo kategorijo (pitane vole). V fasciklih ljubljan- skega Zgodovinskega arhiva, kjer so ohra- njeni ti razglasi cen, so od februarja 1835 naprej spravljeni tudi razglasi gorenjskega kresijskega urada, ki tudi določajo ceno go- vedine. Za Kranj, Skofjo Loko in Železnike določena cena je navadno za poldrug krajcar nižja od ljubljanske, za druge kraje pa velja še za pol krajcarja nižja. Od julija 1832 do marca 1847 so predpisovali v Ljubljani tudi cene za različne vrste drobovino. Kako je ta sistem deloval, kakšna je bila kvaliteta mesa, kolikšna je bila preskrblje- nost z mesom? Zdravnik Lipič, ki je leta 1834 izdal zelo podroben opis Ljubljane, piše, da je pred francosko dobo smelo prodajati meso v Ljubljani samo sedem meščanskih mesarjev. Pod Francozi pa so dovolili tudi podeželskim mesarjem po nižji ceni sekati in prodajati v mestu in vsakdo je lahko svobodno uvažal meso naprodaj. Tako je ostalo tudi po obnovi avstrijske oblasti. Ta svoboda je po Lipiču pomenila propadanje ljubljanskih mesarjev, slabšanje kvalitete mesa in tudi dražje mestno meso.^ Lipičevo gledanje je gotovo pristransko — kako pa je bilo v resnici? Predpisane cene mesa so se od meseca do meseca manj spreminjale kakor krušne cene. Primerjajmo spet leta 1820, 1830, 1840 in 1850 (preglednica 2)! V letu 1820 so bile cene me- sa vse mesece enake. Leta 1830 je bila raz- lika med najnižjo in najvišjo ceno za funt govedine 1 krajcar, leta 1840 pol krajcarja, leta 1850 pa 2 K krajcarja. Ta manjša spre- menljivost cen mesa je deloma tudi posle- dica načina za določanje cen. Pri kruhu so določali maso — masne (utežne) mere pa so mogle zajeti zelo majhne razlike. Septembra 1821 je morala tehtati soržična štruca za 3 krajcarje 1 funt in 6 lotov, leta 1831 pa 1 funt, 6 lotov in pol kvinta; razlika je znašala torej vsega samo dva grama. Pri mesu pa so se spreminjale cene. Najmanjša sprememba je znašala vselej vsaj pol krajcarja. Tudi pri mesu bomo, kakor pri kruhu, pri- merjali septembrske cene. Preglednica 3 nam kaže cene za 1 kg vsakokratnega najcenejše- ga kruha in za 1 kg govedine v mesecu sep- tembru od leta 1815 do 1858. Najcenejši kruh je bil najprej soržnik. Ko pa so leta 1829 uvedli kruh iz zadnje moke, je bil cenejši zdaj ta zdaj oni: dvanajstkrat posevnik, se- demnajstkrat soržnik. Letnico 1815 smo iz- brali za začetek prikazovanja zato, ker za prvi september po obnovi avstrijske oblasti v Ljubljani (1814) v Zgodovinskem arhivu na žalost manjkajo podatki. Čeprav velja na- še zanimanje predmarčni dobi, smo vendarle segli prek nje še v petdeseta leta. Leto 1858 smo izbrali za konec primerjave zato, ker je bil 1. novembra tega leta dokončen ko- nec konvencijske veljave in je v celoti na- stopila avstrijska veljava z drugačnimi gol- dinarji in krajcarji. Kakor vidimo, so se tudi septembrske cene kruha močno spreminjale. Vendar je v 33 letih predmarčne dobe kar štirinajst- krat, torej v 42*/o vseh let, tehtala septem- brska štruca za 3 krajcarje 700—800 gramov. Dvanajstkrat (36 "/o) je bila štruca težja in cenejša, samo sedemkrat (21 "/o) pa lažja in dražja. Ce nekoliko poenostavimo, bi torej lahko rekli, da je navadno tehtala septem- brska štruca najcenejšega kruha za 3 kraj- carje 750 gramov, ali, da je kilogram kruha stal 4 krajcarje, kar pomeni, da se je za en takratni goldinar navadno dobilo 15 kg kru- ha. Razpon med najdražjim in najcenejšim kruhom predmarčne dobe je bil 4:1. Naj- dražji je bil septembrski kruh leta 1816. Takrat je stal kilogram 9,9 kr in se je za KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 31 goldinar dobilo samo 6 kg kruha. Najcenejši je bil septembrski kruh v letih 1824 in 1825. Takrat je stal kilogram samo 2,4 kr, torej se je dalo za goldinar kupiti kar 25 kg kruha. Preglednica 3 A: masa najcenejše štruce za 3 kr v kg — B: najcenejši kruh: s: soržnik, p: posevnik — C: cena kilograma najcenejšega kruha v kraj- carjih — D: cena funta govedine v krajcarjih — E: cena kilograma govedine v krajcarjih. Funt govedine je stal v večini predmarč- nih septembrov (osemnajstkrat) 7—8 kraj- carjev, trinajstkrat je bil cenejši, samo dva- krat pa dražji. Spet poenostavljeno: navad- na cena kilograma govedine je bila 13 1/2 krajcarja, za goldinar pa se je dobilo slabe 4 1/2 kg. Najnižja cena mesa, ki pa je v dvaj- setih letih prevladovala, je bila 5 1/2 kr za funt (9,8 kr za kilogram), to se pravi, da se je za goldinar dobilo dobrih 6 kg govedine. Dvakrat (1836, 1847) je stal funt 81/2 kr (15,2 kr kilogram), to se pravi, da se je za goldinar dalo kupiti slabe 4 kg govedine. Razpon med ceno najdražjega in najcenej- šega mesa je bil v predmarčni dobi samo 1,5 : 1. V prvem petletju (1815—1819) so prevlado- vale navadne cene mesa (7—8 kr za funt), s kruhom pa je bilo povsem drugače. Leta 1815, 1816 in 1817 so bile septembrske cene najvišje v vsej predmarčni dobi. V to ob- dobje spada tudi lakota iz leta 1817, zadnja v vrsti »srednjeveških« lakot na Slovenskem. Ljudem je ostala izredno dolgo v spominu.^ Bila je višek hudih časov, ki so se začeli že leta 1813. Letine so bile slabe, zlasti leta 1816. Pa naj govorimo z besedami Josipa Mala: »Vreme leta 1816 je bilo mrzlo in de- ževno. Zima se takrat kar ni mogla poslo- viti. Ves april je bil tako mrzel kakor febru- ar, majnik pa ni bil dosti boljši. Radi ved- nega deževja niso mogli kmetje ne orati in ne sejati. Posamezne njive, pa tudi cela po- lja so ostala prečesto neobdelana in prazna. In če je kdo kar posili kaj vsej al, ni mogla setev rasti. Seno, ki so ga pokosili, je veči- noma segnilo že v redeh; prav tako žalostno je bilo z žetvijo ... Črni oblaki so se torej jeli zbirati nad deželo že jeseni 1816, čeprav je bilo še kaj ostankov od pretekle letine. Sredi zime je pomanjkanje trkalo že splošno na vrata, spomladi 1817 pa so ljudje stradali tako, kakor že dolgo ne. Da je bila stiska še večja, je v aprilu pritisnilo še neugodno vre- Preglednica 4 A: masa soržične štruce za 12kr v kg — B: masa soržične štruce za 3 kr v gramih—-C: cena kilograma soržičnega kruha v krajcarjih. i 32 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 Preglednica 5 Povprečne petletne septembrske cene za kilo- gram najcenejšega kruha in govedine v kraj- carjih me z dežjem in snegom ... Stradaj očim so razdeljevali razna živila, največkrat pa neko juho iz vode, soli, kisa, krompirja, graha, ječmena in kruha, ki so jo zabelili po mož- nosti še s slanino ali pa s tem, da so kuhali v njej kaj mesa ali kosti ali pa prilili ne- koliko krvi.«* Korec, s katerim so v Stra- žišču pri Kranju delili to rumfordsko juho med ljudi, so za spomin shranili v cerkvi in postavili zraven spominsko ploščo z nem- škim in slovenskim besedilom. »V lejtu 1816 je bila zemla toko nerodovitna, de so reuni ludje v lejtu 1817 toko stradali, de so po več krajih travo in otrobe jedli in od lakote mrli«,5 je zapisano v začetku. Poglejmo si ta čas pomanjkanja in lakote s podatki o cenah soržičnega kruha v Ljub- ljani za vsak mesec od septembra 1815 do oktobra 1817. V tem času so bile zemlje po en krajcar, štruce pšeničnega kruha po 8, soržičnega pa po 8 in 12 krajcarjev. V pre- glednici 4 navajamo velikost soržičnih štruc po 12 krajcarjev, da pa bi bila primerljivost s poznejšimi štrucami za 3 krajcarje lažja, navajamo tudi maso, ki bi jo imele trikraj- carske štruce, če bi jih že takrat pekli. Štru- ca za 12 kr je oktobra 1815 zadnjikrat tehtala več kot 3 funte. V naslednjih 21 mesecih je bila (s petimi izjemami) vsak mesec lažja, se pravi dražja. Julija 1816 je prvič tehtala manj kot 2 funta. Leto dni pozneje, julija 1817, je dosegla kriza višek. Struca je tehtala 1 funt 19 lotov in poldrug kvint (899 gramov), cena za kilogram kruha pa zrasla na 13,3 kr. Za goldinar se je dobilo tedaj le 41/2 kg soržnika. Že avgusta si je zaradi dobre letine štruca opomogla na 2 funta, cena za kilo- gram pa je padla kar za tri krajcarje (na 10,3 kr). Predpisane cene govedine ne kažejo v vsem tem času nobenih posebnih spre- memb. Ves čas je stal funt govedine, kakor smo rekli, 7 ali 8 krajcarjev. Julija 1817 sta bila torej kruh in govedina skoraj enako vredna: kilogram soržičnega kruha je stal 13,3 kr, kilogram govedine pa 14,3 kr. Dvajseta leta so bila poceni tako za meso kot za kruh. Septembra 1819 in 1823—1826 je bil hlebec za 3 kr težji od kilograma, v letih 1824 in 1825 je stal kilogram soržnika, kakor smo že omenili, samo 2,4 kr. Tako niz- kih cen ni bilo odtlej nikdar več. Nizke so bile tudi cene mesa: v dvanajstih letih 1819 —1830 je bil funt govedine vse septembre po 5 1/2 in 6 kr, v posameznih drugih me- secih celo po 5 kr. V tridesetih letih in v prvi polovici štiri- desetih so prevladovale navadne cene kruha in mesa (kg kruha 4 kr, kg govedine 13,5 kr), le da je bilo meso najcenejše v prvi polovici tridesetih let, kruh pa v drugi. Z letom 1846 se je začela za kruh, z letom 1847 pa za meso daljša doba višjih cen. Pri kruhu je dosegla svoj višek v letih 1854 in 1855 s ceno 7,4 in 8,6 kr za kilogram, kar pa je še vedno zaostajalo za draginjo iz let 1816—1817. Cena mesa je dosegla prvi vi- šek leta 1850. Prvega maja 1850 je »upravlja- juči odbor« zagrebške županije, v skrbeh za- radi cen mesa v Zagrebu, poslal raznim mestom, med njimi tudi Ljubljani, naslednje pismo: »Pošto se ovdašnji gradski mesari ustežuju občinstvo dovoljnom kolikočom me- sa providjati, samo da tim načinom poveča- nje ciene mesa izposluju, premda je ista ciena nečuveno za isti grad na 20 kr šajna podignuta, nadjosmo za potrebito pravo me- sarenja u naj am dati i da tu sverhu tim se- gumie za najamnika i občinstvo koliko mo- guče pravedno postignemo, potrebito nam je znati cienu govedine u pograničnih gradovih i po znamenitiih mestih. Radi toga obračamo se i na Vas zvanično i najuljudnie Vas pozi- vajuci, da se nebi uskratili nama cienu me- sa, kako je u Vašem području obična prijaviti i zajedno nama priobčiti uvete, pod kojima se pravo mesarenja derži.«* Ljubljana je na to (z nemškim dopisom) odgovorila 15. maja. Odgovor navaja ljubljanske cene zadnjega časa (do marca 8,5 kr, od aprila 9,5 kr za funt) in pravi: »Tukajšnji mesarji s to ceno tudi niso zadovoljni in so nedavno oddali vlogo za primerno zvišanje iste.«^ Res je že junija cena poskočila na 10 kr, julija pa na U kr za funt, 19,6 kr za kilogram. Tako dra- go ni bilo meso nikdar v predmarčni dobi. Druga, še večja draginja, je nastopila čez nekaj let. Septembra 1855 in 1856 je bilo meso znova po 11 krajcarjev, septembra 1857 je stalo že 11 1/2 kr, septembra 1858 12 1/2 kr (22,3 kr za kilogram). Za goldinar se je te- daj dobilo: 2,7 kg mesa pitanih volov, 2,9 kg mesa vprežnih volov in 3,2 kg govedine z dežele. Tudi cene tretje kategorije so bile mnogo višje od vseh predmarčnih. kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 29 i98i 33 Preglednica 6 Povprečna petletna septembrska teža navad- nih žemljic po pol Icrajcarja v gramih Od soržnika ali posevnika je bil navadni pšenični kruh približno za polovico dražji. Kadar je torej stal kilogram najcenejšega kruha 4 kr, je stal kilogram navadnega pše- ničnega kruha 6 kr in se je za goldinar dobilo 10 kg takega kruha. Navadne zemlje so stale prav toliko kot navaden pšeničen kruh. Ob ceni 6 kr za kilogram takega kruha je teh- tala navadna zemlja za pol krajcarja 83 gramov (nekako 4 lote in 3 kvinte), velika zemlja za krajcar pa 167 gramov. Povprečno petletno septembrsko težo navadnih malih žemljic za pol krajcarja nam kaže pregled- nica 6. Najmanjše septembrske žemljice v vsem obdobju so bile leta 1855 s 35 grami, največje leta 1825 s 138 grami. Boljši pšenični kruh iz cvetne moke je bil približno dvakrat dražji od najcenejšega kruha (192 "/o 1825, 2050/0 1830, 206 0/0 1831, 2130/0 1820). Po enaki ceni so se prodajale boljše zemlje. Kadar je torej stal kilogram najcenejšega kruha 4 kr, je bil pešenični kruh iz cvetne moke po 8 kr. Za goldinar se je to- rej dobilo 7 1/2 kg. Meso je bilo navadno trikrat do štirikrat dražje od najcenejšega kruha. V posameznih letih so bile te razlike tudi dosti manjše. V času izredne draginje kruha, kakor smo videli, je bila ta razlika prav malenkostna.. OPOMBE 1. Zgodovinski arhiv Ljubljana, LJ, mesto Ljubljana, Reg. 1/219, 304, 438, 574; razen v za- četku so objavljali te razglase tudi v Laibacher Zeitung okrog prvega vsakega meseca. —• la. Vlado Valenčič: 2itna trgovina na Kranjskem in ljubljanske žitne cene od srede 17. stoletja do prve svetovne vojne, Ljubljana 1977 (Raz- prave SAZU, razred za zgodovinske in družbene vede X, 4), str. 118 (358). — 2. Wilhelm Lippich: Topographie der k. k. Provinzialhauptstadt Lai- bach, Laibach 1834, str. 91. — 3. Poleg dela, navedenega v naslednji opombi, glej zlasti Ivo Pirkovič: Netek v zgodovini in bajki. Naša so- dobnost 7, 1959, str. 811—827 in tam navedeno literaturo. — 4. Josip Mal: Zgodovina sloven- skega naroda, str. 504—506. — 5. Po sliki v Ma- lovi Zgodovini, str. 509. — 6. Zgod. arhiv Ljub- ljana, kot v op. 1, fase. 574, fol. 240. — 7. Prav tam. j