Leto XXII. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din (za inozemstvo: 210 din), za‘/s leta 90 din, za leta 45 din, mesečno 15 din. Tedenska TRGOVSKI UST Številka 131. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. Tel. 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel. 47-61. Rokopisov ne vračamo. — 50 a,„ Časopis za trgovino. industrijo B*4“prl “ Plača in toži se v Ljubljani. nici v Ljubljani št. 11.953. i vsak ponedeljek, sredo m petek Uu&Hana, sreda 22. novembra 1939 posamezni ^****** številki din * Nova razdolžitev kmeta? Menda se res bližajo volitve, ker drugače si skoraj ne moremo razlagati, da so se znova pojavile vesti o novi razdolžitvi kmeta. Izkušnje, ki smo jili dosedaj doživeli z zaščito in razdolžitvijo kmeta, so vendar tako malo vzpodbudne, da bi po pravici pričakovali, da vsaj v tej zadevi ne bomo doživeli nobenega novega eksperimentiranja. Očividno pa je lov za kmetskimi volivnimi glasovi še vedno v najvišji ceni, da padejo vse težke izkušnje in vsi drugi oziri v ozadje. Kaj smo imeli dosedaj od raz-dolžitve kmetovalca, je jedrnato povedal sedanji predsednik zagrebške trgovinske zbornice dr. Krasnik, ko je dejal: »Zakon o razdolžitvi kmeta je ubil denarne zavode, kmetovalcu pa ni pomagal.« Mogli bi k tej' izjavi dostaviti še to, da je težko zadel in tudi uničil številne trgovce in obrtnike, ki so pomagali kmetovalcu v najtežjem stanju. In še niso docela izčrpane vse slabe strani razdolžitve kmetovalca, kakor se je izvedla pri nas. Tako je razdolžitev ubila tudi kmetski kredit, ki si od takrat še ni opomogel. Najtežja pa je bila moralna posledica tega zakona. Kajti medtem so so razmere za kmetovalca znatno zboljšale in cene kmetijskih pridelkov, ki so bile 1.1932. v resnici katastrofalno nizke, so se med tem začele dvigati ter se je začela izrazita konjunktura za kmetijske proizvode. Posebno v Vojvodini in žitorodnih krajih so bile razmere za kmetovalca zelo ugodne in kmetovalci so imeli denar. Kljub temu pa jim ni bilo treba plačevati dolgov. Le premnogi so to lepo priliko tudi temeljito izkoristili in zato so morala poročila Priv. agrarne banke konstatirati, da postajajo plačila od kmetovalcev vsako leto manjša. Prelahka razdolžitev je kmetovalca demoralizirala. Posebno v nekaterih pokrajinah so bili kmetovalci trdno prepričani, da jim nikdar ne bo treba plačati dolgov, kor se pač ne bo upal nihče iti na volitve, če ne prinese kmetskim volivcem vedno večjih olajšav pri plačevanju dolgov. Po vseh izkušnjah se mora skoraj reči, da ti kmetski dolžniki niso napačno kalkulirali. Danes je konjunktura za kmetijske proizvode še izredno visoka in pasivne pokrajine plačujejo ogromne davke žitorodnim krajem za vedno dražja živila. V takšnem položaju dovoljevati kmetovalcem še nove ugodnosti, se res pravi vse postavljati na glavo. 2e celo pa se ne more zagovarjati, kadar se izvaja ta zaščita enostransko na račun drugih stanov, in zlasti še onih stanov, ki danes preživljajo dejansko največjo krizo. Tako so bili trgovci in obrtniki, od katerih so bili mnogi socialno mnogo šibkejši od zaščitenih kmetovalcev, od sedanje raz-dolžilve težko udarjeni. Ce bi morali sedaj, ko so se zanje vsi plačilni in nabavni pogoji za novo blago silno poslabšali, znova prispevati k razdolžitvi kmetovalcev, bo za mnoge katastrofa neizogibna. Vsi enostranski ukrepi v gospodarstvu se vedno kaznujejo. Enostranska kmetska zaščita je to izkušnjo v prav silni meri potrdila. Cela vrsta naših denarnih zavodov je morala zaradi te razdolžitve zaprositi za zaščito, cela vrsta denarnih zavodov še danes ne more redno poslovati. Posledica tega je, da je velik del našega domačega kapitala mrtev ravno v trenutku, ko je naval tujega kapitala posebno močan. Trgovina in obrt sta trpela zaradi te raz- ' dolžitve, v vsem gospodarskem življenju so se pokazale njene zle j posledice. A vse te težke izkušnje naj bi še ne zadostovale, temveč 'j bi na tej ponesrečeni podlagi eks-[ perimentirali še naprej? Ali smo res s slepoto udarjeni? Vsi ti eksperimenti pa le zato, ker mislijo nekateri, da bi se mogla s tem ustvariti dobra konjunktura za volitve. Pa še to mnenje I je zgrešeno, kakor je izkazala iz-! kušnja. Najbolj nestvarno razdol-! žitev je izvedla vlada g. Jevtiča, ' a kateri kmetovalec misli še na {ljudi te vlade? Že davno so kmetje j na te ljudi pozabili. Niti politično ! se nova razdolžitev kmetov ne bo | izplačala. Vsaj na ta argument l naj ne pozabijo odločujoči, če že j vsi drugi tehtni razlogi zanje ne i veljajo. r s aKautsmmmmmmmmm Za decentralizacijo socialnega zavarovania Samostojni predlog zborničnega svetnika Antona Krejčija na zadnji plenarni seji Zbornice za TOI Z zakonom o zavarovanju delavcev iz leta 1922. so se vse panoge socialnega zavarovanja delavstva centralizirale v Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev v Zagrebu (SUZORju) kot edinem nosilcu bolniškega in nezgodnega zavarovanja ter zavarovanja za primer starosti, onemoglosti in smrti v vsej državi. Centralizacija delavskega zavarovanja pri Osrednjem uradu v Zagrebu je od vsega po-četka zadela na odločen odpor pri interesentih, tako v krogu delodajalcev kakor tudi v krogu delavcev in nameščencev. Hibe centralizacije so se pokazale zlasti v neokretnem administrativnem poslovanju. Okrožnim uradom za zavarovanje delavcev je pripadla pri centralističnem ustrojstvu centralnega zavarovanja zgolj funkcija krajevnih organov Osrednjega urada. Jedva se je posrečilo rešiti življenje privatnim društvenim blagajnam privatnih nameščencev (Trgovačka omladina v Beogradu, »Merkur« v Zagrebu ter Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani), ki so pa istotako padle na stopnjo podrejenih krajevnih organov. Zagovorniki centralizacije socialnega zavarovanja so se sklicevali zlasti na potrebo razdelitve zavarovalnih rizikov na čim večje število zavarovancev. Ta razlog, ki ima sicer nekaj zase, pa prav gotovo ne odtehta negativnih učinkov centralizacije. Omenil sem že neokretnost administracije. Enostavne stvari se rešujejo v drugi stopnji pri Osrednjem uradu v Zagrebu in nato še pri ministrstvu za socialno politiko in ljudsko zdravje. Dočim bi se te stvari brez škode za zavarovanje in za prizadete interesente lahko rešile pri banski upravi, kateri j'e po sedanjem ustrojstvu delavskega zavarovanja odvzeta sploh vsaka pristojnost v stvareh delavskega zavarovanja. Mnogo kritike je vzbudila tudi investicijska politika Osrednjega urada v Zagrebu. Ker je nezgodno zavarovanje, kakor tudi nedavno uvedeno zavarovanje za primer onemoglosti, starosti in smrti, grajeno na osnovi kapitalnega kritja, se zbirajo pri Osrednjem uradu v Zagrebu veliki kapitali, g katerimi razpolaga izključno le ravnateljstvo Osrednjega urada. Zato nimamo možnosti, da bi dali praktično dovolj poudarka načelu, da naj se uporabljajo oziroma nalagajo denarna sredstva na onem območju, na katerem so se zbrala. Pri sedanjem ustrojstvu zavarovanja se sestavljajo enotni računski zaklju- 1 čki tudi v bolniški zavarovalni panogi ter morajo aktivni okrožni uradi kriti primanjkljaje pasivnih uradov. Tako imajo posamezni Okrožni uradi malo interesa na tem, da zaključijo svoje poslovanje s prebitkom, ker se za kritje morebitnega primanjkljaja itak poskrbi iz sredstev aktivnih uradov. To ubija čut odgovornosti, iniciativnost ter smisel za skrbno, vestno in varčno poslovanje. Leta 1927. je že izgledaio, da so se prizadevanja za decentralizacijo zavarovanja posrečila. S finančnim zakonom za leto 1927./28. se je izdala odredba, da so poleg Osrednjega urada za zavarovanje delavcev nosilci bolniškega zavarovanja tudi oni Qkrožni uradi za zavarovanje delavcev, ki imajo zadostno število članov. Iniciativa za to važno spremembo je izšla baš iz krogov slovenskih interesentov. Žal se pa ta reforma v praksi ni izvedla. Leta 1929. je posebna uradna komisija izdelala načrt novele k zakonu o zavarovanju delavcev, ki pa tudi ni bil samostojni nosilci zavarovanja. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani šteje približno 108.000 zavarovancev ter se gotovo ne more zanikati, da ima zadostno število članov. V onih primerih, ko posamezni okrožni uradi nimajo dovolj članov, se pa more več okrožnih uradov združili v en sam urad. Poleg bolniškega zavarovanja se pa morejo okrožnim uradom brez nadaljnjega poveriti tudi posli nezgodnega zavarovanja. Edino panoga zavarovanja za primer onemoglosti, starosti in smrti, ki se je pričela šele nedavno izvajati, bi mogla ostati do nadaljnjega še centralizirana pri Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev v Zagrebu, in to iz razloga, ker bi bilo izvajanje te panoge zavarovanja z ozirom na pogostno selitev delavcev iz ene banovine v drugo prekompli-cirano. Z ozirom na navedeno mi je čast predlagati sledečo reso In-c i j o : 1. Pozivi jemo kraljevsko vlado* da v zvezi s preureditvijo države, ki je v teku, nujno pristopi k reorganizaciji delavskega zavarovar nja. 2. Okrožnemu uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani naj se nemudoma prizna svojstvo samostojnega nosilca bolniškega zavarovanja v smislu odredb § 119 zakona o zavarovanju delavcev v obliki čl. 283 finančnega zakona za 1. 1927./28. 3. Nadalje naj se poveri Okrožnemu uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani tudi samostojno izvajanje nezgodno - zavarovalne panoge, ker je tako njegovo krajevno območje, kakor tudi njegovo število članstva zadostno, da more uspešno izvajati tudi to panogo socialnega zavarovanja. 4. V smislu pooblastila iz točke 5 § 106 finančnega zakona za leto 1939./40. naj se pristopi k razmejitvi zasebno-društvenih bolniških blagajn za nameščence ter naj se odredi, da ima na območju dravske banovine Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani izključno pravico izvajanja bolniškega in nezgodnega zavarovanja za vse trgovske in druge privatne nameščence. Brezmesni Kakor da bi zopet zašli v ono nesrečno dobo nesposobnega eksperimentiranja, takšni predlogi in takšne vesti se širijo v naši jav-uzakonjen. ' Sicer'pa" ta” zakonskiinostL Tako 'e neki veleum odkril Vi* I HAml »i rt tv. v rt 1 J rt L 5 5? rt • .... M JI f načrt ni predvideval odstranitve centralizma v delavskem zavaro- vanju. Tako je ostalo navzlic trajnim prizadevanjem interesentov in njihovih interesnih zastopstev ter navzlic uzakonitvi načela, da rešilno misel, da bi še mi uvedli brezmesne dneve, ker bi potem mogli izvažati več živine. Po tej logiki bi bilo res najbolje, da bi sploh nehali jesti in piti, ker bi potem mogli še znatno več izvo- postanejo oni Okrožni uradi za za- "tl vseh mo^lh. Pndelkov. Tak-varovanje delavcev, ki imajo za-1 f.n® . neres"°stl si upajo pri nas dostno število članov, samostojni ( !ud'e Podlagati m takšne^ kon- nosilci bolniškega vse po starem. zavarovanja, Po sporazumu decentralizacija šc zlasti nujna Sedaj', ko se na podlagi spora- Me"da zalo> da bi imeli Potem še fuzne vesti se potem širijo še iia^ prej po radiu. Pri nas, kjer imamo hvala Bogu zadosti živine, da je niti ne moremo izvoziti v tej meri, kakor bi želeli, naj uvajamo brezmesne dnil zuma s Hrvati preurejuje naša država v pravcu širokih samouprav, ko se prenašajo kompetence iz centralnih oblastev v Beogradu na banovino Hrvatsko ter se predvideva preureditev po enakih načelih tudi za ostala upravna območja v državi, se vnovič postavlja tudi vprašanje decentralizacije delavskega zavarovanja. Socialna politika spada med one posle, ki spadajo v pristojnost banovine Hrvatsko ter je glede Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu, kolikor se njegovo delovanje razteza na območje banovine Hrvatske, takore-koč že prenehala pristojnost ministrstva za socialno politiko in ljudsko zdravje. Pri centralni oblasti ostane zgolj pristojnost glede splošnih načel delavskega zavarovanja. Logično je, da se v zvezi s preureditvijo, ki je v teku, izvede tudi reorganizacija delavskega zavarovanja. Nobenega stvarnega razloga ni, da se ne bi oni okrožni uradi, ki imajo zadostno število več odvisne živine! Na drugi stra ni pa še manj surovih kož, ki jih potrebuje naša industrija. In da bi bili udarjeni še konsumenti, naj bi ti namesto mesa, ki nekaj zaleže, uživali jedi, ki manj zaležejo, a več veljajo. Kajti tudi to je res, da je mesna hrana vedno še najcenejša! Ne bomo pa tu niti omenjali, kako bi vplivala uvedba brezmesnih dni na nastrojenje ljudi! Ce že ne iz drugih razlogov, pa vsaj zaradi tega upamo, da se kon-fuzna misel brezmesnih dni pri nas ne bo uresničila. Prav iskreno bi želeli, da se takšno in podobno eksperimentiranje, kakor je predlog o uvedbi brezmesnih dni, ne bi dovoljevalo. Kaj je treba storiti za zboljšanje razmer, kako je mogoče pomagati gospodarstvu, to so gospodarske organizacije že davno povedale. Zato ne eksperimentirati, temveč poslušati nasvete gospodarskih ljudi in njihovih organizacij, ter se po njih ravnati. K popisu Objavili smo, da se nameravajo popisati zaloge pšenice, koruze in drugih žit pri mlinih in trgovcih. S tem popisom naj bi se preprečila špekulacija s temi za ljudsko prehrano tako važnimi živili. Zelo pa dvomimo, da bo ta namera tudi dosežena, ker je način popisovanja zalog popolnoma zgrešen. Predvsem je že to napačno, da se najprej oznanja popis zalog. Takšno naznanilo je toliko ko opozorilo vsem špekulantom, da pravočasno skrijejo zaloge. Jasno pa je tudi, da ima popis smisel le, če se popišejo prav vse zaloge, ne pa samo nekatere. Kajti nepopoln popis je toliko vreden ko noben popis. Kaj pa pomaga, če izvemo le za nekatere zaloge, delavcev, osamosvojili ter postali j Kdo pa more na podlagi tako ne- popolnega popisa res kaj dobrega ukreniti? Zato je popolnoma napačno, če se popišejo le zaloge pri trgovcih in mlinih, temveč se morajo te popisati tudi pri producentih, zlasti pri velikih producentih. To je tem bolj potrebno, ker je znano, da so nekateri špekulanti od kmetov nakupili velike količine pšenice, a imajo te še shranjene pri kmetih. Ravno ti pa so oni, ki povzročajo danes dvig cen in ti, nikakor pa ne kmetovalci, imajo glavni dobiček od velikega dviga cen žitu. Zato naj se popišejo res vse zaloge žita, koruze in moke ali pa naj se opusti vsak popis, ker je škoda časa in denarja za nepopoln popis zalog. Združenje trgovcev v Ljubljani ppnovno opozarja članstvo, da spadajo pod določbe uredbe o zatiranju draginje med drugim tudi življenjske potrebščine; obleka, obutev in kurjava. Zato mora vsakdo, ki te predmete prodaja, označiti vse vidno s cenami. Šolskim vodstvom v vednost. Akcija za obdaritev najrevnejših šolskih otrok za obmejne kraje je v teku in so združenja trgovcev to akcijo prevzela ter jo izvajajo po določenem načrtu. Zato prosimo, da se posamezna šolska vodstva ne obračajo še posebej na trgovce za darila, ker s tem samo ovirajo uspešno akcijo. Združenje trgovcev v Ljubljani. Vprašanje izpopolnitve strokovnega (Poročilo tajnika dr. Pretnarja na seji zbor. sveta dne 15. nov. 1939.). Posebno poglavje je vprašanje učnih moči. Znova je urejen izvoz svinj v Švico Izvoz svinj v Švico je pred kratkim prenehal. Sedaj pa se je posrečilo Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine, da je nastala nesoglasja glede izvoza naših svinj v Švico odpravil. Po novem sporazumu bomo izvažali v Švico bele svinje v teži 90 do 110 kg. Izvoz svinj se bo sedaj nadaljeval brez težav. Uvoznikom blaga iz nekli-rinških držav Za vse blago iz neklirinških držav je potrebno predhodno dovoljenje uvoznega odbora pri Narodni banki. Zato mora vsak uvoznik najprej zaprositi za uvozno dovoljenje pri tem odboru. Nekateri uvozniki v svojih prošnjah ne navajajo preciznih in jasnih podatkov o blagu, ki ga žele uvoziti. Odbor pa rešuje samo prošnje, v katerih so natančno navedeni vsi potrebni podatki o blagu. Zato se opozarjajo uvozniki, da predhodno zahtevajo od najbližjih pooblaščenih zavodov natančne podatke, kako je treba sestaviti prošnje za uvozno dovoljenje in katere podatke je treba pri tem navesti. Naša kemična industrija bi mogla imeti zadosti domačih surovin Večino surovin za kemično industrijo danes uvažamo iz tujine. Tako uvažamo loj iz Anglije, razne masti, olja, smolo in žveplo pa tudi iz drugih držav. Po izbruhu vojne pa je postal uvoz vseh teh predmetov zelo težaven. Po mnenju naših industrialcev bi se mogla naša kemična industrija v zadostni meri oskrbovati z domačimi surovinami, če bi se izdali v ta namen potrebni ukrepi. Tako bi mogli dobiti potrebne količine loja doma. Z racionalizacijo našega kmetijstva bi mogli dobiti tudi zadosti olj za našo kemično industrijo. Povečati je samo treba gojitev oljnatih rastlin Tudi velikanske izvore smole imamo. Predvsem v naših gozdovih. Zato bi mogli izdelovati zadostne količine smole in terpentina. Po dosedanjih rezultatih bi bila kakovost obeh proizvodov odlična. Naša država ima tudi bogata le žišča žvepla, ki je zelo uporabno za kemično industrijo. Danes uvažamo žveplo iz tujine. Potrebno bi bilo, da bi se pomagalo zasebni industriji, da bi mogla začeti izkoriščati to naše naravno boga stvo. Ce bi bilo pri nas zadosti dobre volje, bi se glede surovin za ke mično industrijo mogli osamosvo jiti od tujine. Samo žal, da se ta prava volja še ne pokaže. Konkorzi - poravnave Odpravlja so konkurz o premoženju trgovca Ranta Ignacija na Jesenicah, ker je bila razdeljena vsa masa. V tem pogledu je položaj' na naših obrtnih nadaljevalnih šolah tako kompliciran in raznovrsten, kakor ga nimamo v nobenem drugem šolstvu. Radi individualnega pouka se stavijo pri tem šolstvu na učne moči še posebne zahteve zlasti glede kvalifikacije. Mnogo se zahteva od učitelja tudi v pogledu njegovih lastnosti. On bi moral na eni strani res dobro obvladati tvarino, ki jo poučuje ter jo znati podajati učencu na poljuden in praktičen način. Vživeti bi se moral v poslovanje in življenje obrtnika ter v praktično vzgojo vajenca pri mojstru. Obenem bi moral imeti veliko ljubezen do stvari, da premaga težkoče, ki se postavljajo učitelju ravno pri pouku vajencev. Mnogo vsega tega pri učiteljstvu na obrtnih nadaljevalnih šolah danes manjka. Učiteljstvu pouk na obrtni nadaljevalni šoli ni glavni poklic, temveč postransko opravilo. Učne moči se po okornem sistemu, ki ga uveljavlja ministrska naredba, jemljejo v prvi vrsti iz profesorskih in učiteljskih krogov in šele v drugi vrsti iz kroga strokovnja-kov-praktikov in mojstrov. Vsaka teh kategorij učnih moči gleda na pouk in ga vrši s svojega stališča. Šolnik - profesor prečesto smatra, da mora postati vajenec naravnost učenjak v njegovem predmetu. Učitelj, ki poučuje trgovske predmete ali strokovno risanje, tvari-noznanstvo in tehnologijo, pri najboljši volji in kljub morebiti dovršenemu posebnemu tečaju ne more podati učencem, ki pripadajo najrazličnejšim strokam, v primerni in zadostni meri tega, kar je potrebno specialno za do-tično stroko. Učitelj - strokovnjak ali mojster, zaradi pomanjkanja posebne pedagoško-didaktične izobrazbe in kljub temu, da je lahko prvovrsten v svoji stroki, učencu ne podaja učne tvarine tako, kakor bi bilo treba in kakor bi jo sam želel; pri tem mu včasih tudi manjka jezikovnega znanja. Pestrost učnega osebja nam kaže na primer statistika, po kateri je med 488 učnimi močmi na obrtnih nadaljevalnih šolah 42 ženskih, 44 s fakultetno izobrazbo, 57 meščan-sko-šolskih učiteljev, 250 ljudsko-šolskih učiteljev in 46 učiteljev-strokovnjakov in obrtnikov. Glede slednje kategorije učnih moči je zaznamovati v letošnjem letu napredek v toliko, da se je število pomnožilo na 66. Od učnih moči ima merkantilni tečaj 122, prvi risarski tečaj 28, prvi in drugi risarski tečaj 27, merkantilni in prvi risarski tečaj 23, merkantilni in prvi in drugi risarski tečaj pa 30. Iz tega sledi, da je komaj polovica učnih moči na obrtnih nadaljevalnih šolah formalno kvalificirana za poučevanje. Kako iz-gleda dejanska kvalificiranost, si je pač lahko misliti. Za uspešen pouk v vsaki šoli je eden glavnih pogojev, da ima šola primerne učne prostore. To bi veljalo še v posebni meri za obrtne nadaljevalne šole, kjer je pouk mnogo kompliciranejši kakor na drugih šolah. Ravno te šole se nahajajo v tem pogledu v najslabšem položaju. Poučuje se, razen v nekaterih redkih primerih, običajno v učilnicah drugih šol v slabo prezračenih prostorih, po tem ko se je končal pouk dotične šole, brez primernih klopi in opreme za risanje itd. Za uspešen pouk vajencev bi bilo potrebno, da so učilnice opremljene z raznimi učili in zbirkami in da imajo vsaj strokovne skupine učencev v večjih mestih tudi vzorno delavnico, ki bi jim pokazala ter dala možnost vežbanja z orodjem in zlasti na strojih, ki jih v mojstrovi delavnici vajenec nima. Tako urejenih učilnic za obrtne nadaljevalne šole v Sloveniji danes sploh še nimamo. v teoretičnem pogledu podlago za Politične vesti Vzdrževanje obrtnih nadaljevalnih šol je urejeno tako, da nosi glavno breme občina, ki daje na razpolago učne prostore ter primerna sredstva za pouk. Prispevajo še kralj, banska uprava, Zbornica za TOI, združenja, mojstri in vajenci ter nekatere korporacije. Skupno znašajo stroški vzdrževanja letno okroglo dva milijona dinarjev. K tem stroškom prispeva kraljevska banska uprava okroglo 400.000 dinarjev, iz fonda, v katerega se zbirajo globe, doteka letno okroglo 130.000 din. Zbornica za TOI prispeva okroglo 150.000 din, obrtniška združenja iz svojih proračunov okroglo 70.000 din, znatnejši zneski dotekajo iz šolnine, ki jih plačajo mojstri oziroma vajenci, vse ostalo pa nosijo občine. Pri tem se bori večina šol vsako leto s proračunskimi primanjkljaji. Sredstva za opremo učilnic, za učila, blagoznanske zbirke itd. pa skoro docela manjkajo. Pri veliki obremenitvi občin na raznih drugih poljih njihovega delokroga in nalog ni pričakovati, da bi se moglo naše šolstvo brez novih virov dohodkov urediti tako, kakor bi bilo potrebno, da bi to šolstvo doseglo svoj namen. V tej zvezi bi bilo omeniti, da j-e treba posvečati pažnjo tudi strokovni nadaljevalni šolski izobrazbi onih vajencev, ki so zaposleni v industrijskih podjetjih. V prošlo-sti so imele precej dobro urejeno lastno šolo Strojne tovarne in livarne v Ljubljani. V najnovejšem času pa je naravnost vzorno uredila šolo za svoje vajence Kranjska industrijska družba na Jesenicah, ki vzdržuje ne samo učilnice in učne moči za teoretični pouk, temveč ima tudi poseben oddelek za praktično vežbanje vajencev kovinarske stroke pod vodstvom priznanih strokovnjakov-mojstrov in inženirjev. Velike važnosti za uspeh obrt-no-nadaljevalnega šolstva je tudi ustanovitev poklicne posvetovalnice, ki je pred kratkim začela poslovati pri kraljevski banski upravi. Pravilno usmerjanje mladine v obrtne poklice bi imelo ugoden vpliv ne samo na delavniško vzgojo vajenca in njegovo poznejše poklicno udejstvovanje, temveč tudi na strokovnošolsko izobrazbo v času učne dobe. Prav tako bi bile izredno važne analize in dia gnoze pravkar omenjene ustanove, ki bi se nanašale na učence obrtnih nadaljevalnih šol. Mogle bi pripomoči tudi k pravilnejši ureditvi pouka in odpravi mnogih pomanjkljivosti, ki se danes pojavljajo v obrtnih nadaljevalnih šolah. Kaj treba storiti za zboljšanje strokovnega šolstva Na podlagi vsega tega podajam naslednje zaključke in smernice, ki bi dovedle do boljšega delovanja in uspeha našega obrtno nadaljevalnega šolstva. 1. Mojstri naj bi sprejemali v uk načeloma samo take vajence, ki so res uspešno dovršili ljudsko šolo in po možnosti še kak razred meščanske ali srednje šole, tako da bodo zreli za uspešno učenje tudi v obrtni nadaljevalni šoli. 2. Učni program obrtnih nadaljevalnih šol naj se izdatneje prilagodi praktičnim potrebam obrta Tvarina naj obsega samo to, kar je vajencu potrebno, da obvlada kar se v teoretičnem pogledu zahteva pri pomočniških izpitih in da dobi »Osservatore Romano« piše, da vodi akcijo za zbližan je med Romunijo in Bolgarijo Jugoslavija. Bolgarija je bila edina balkanska država, ki je bila za časa svetovne nadaljnjo izobrazbo kot pomočnik | vojne na strani centralnih sil ter ali kvalificiran delavec ter da bo prikrajšana. Sedaj kot samostojen mojster obvladal popravi! Romunska vlada je°bS vsaj enostavnejše znanje v raču-, bolgarski vladi sporočila, da je pri-nanju in kalkulaciji, da bo poznal ’ prav^ena po vojni izročiti ji Do-vsaj glavne surovine in material brudž°. Vest sicer še ni potrjena, svoje stroke ter njihove lastnosti i in da bo pri strokah, kjer je to i voljstvo. potrebno, imel tudi podlago za' izdelovanje strokovnih risb vsaj, enostavnejših izdelkov svoie strn menta v«bk govor, v katerem je enostavnejsin izae rov svoje stro-1 označil stališče Madžarske do dru- ke. Pri pouku jezika in spisja naj gih držav. Najprej je poudaril pri- se priuči pravilnih slovenskih jateljske odnošaje Madžarske z označb orodja, blaga in izdelkov j N.at? ie P°~ . ... j b, .. . udaril, da so se odnošaji z Jugo- za tehniko dela, sestavljanja eno- J slavijo zboljšali, ker vežejo obe stavnih dopisov, računov, prora-.državi skupni interesi. Med obema čunov itd. Nauči naj se enostav- i državama ni vprašanja, ki se ne bi nejših manipulacij denarnega in “o®*0 rešiti. Močna Jugoslavija je ,,J__________ 1__________ _ T.. . tudi v madžarskem interesu. Madžarski zun. minister je imel v zun. političnem odboru parla- blagovnega prometa po pošti in | železnici, iz obrtne in socialne zakonodaje najnavadnejše dolžnosti in pravice vajenca in pomočnika ter pomen delavskega zavarovanja. Glede učnega načrta, zlasti strokovnega risanja in kalkulacije naj se pred preureditvijo zaslišijo jirizadete gospodarske korporacije, zlasti zbornica in strokovna združenja, ter strokovnjaki iz vrste obrtništva. 3. Za učne moči na obrtnih nadaljevalnih šolah naj se vsaj za strokovne predmete namestijo v prvi vrsti strokovnjaki-mojstri ter za njihovo pedagoško - didaktično izobrazbo priredijo posebni tečaji. Za predmete splošnega značaja naj se namestijo v prvi vrsti učitelji, ki so dovršili v ta namen poseben tečaj za pouk na obrtnih nadaljevalnih šolah. 4. Sestavijo in založijo naj se za pouk na obrtnih nadaljevalnih šolah praktično prirejeni učbeniki, ki naj bodo jedrnati, kratki in poljudni. Iz njih naj se izloči vse, kar vajenca strokovno ne zanima in mu za njegovo starost in življenje ter udejstvovanje v stroki ni neobhodno potrebno. V ta namen naj se povabijo priznani strokovnjaki, ki imajo dolgoletno prakso strokovnem pouku in zlasti v pouku na obrtnih nadaljevalnih šolah. Preden začno pisati knjige, naj se skličejo ankete, na katere naj se povabijo predstavniki obrtništva, ki jih bo določila zbornica, da podajo svoje mnenje in predloge. Knjige naj se založijo v takem številu in po takih cenah, da jih bodo imeli vsi učenci. 5. Vse šole naj se opremijo z zbirkami surovin in raznega materiala, ki se uporablja in predelava v rokodelskih obrtih, za strokovno risanje pa z zbirkami risarskih predlog in raznih modelov (vzorcev) geometričnih likov džarska bi mogla vstopiti v Ma- bal- in izdelkov, ki so predmet risanja. Prav tako je treba učilnice opremiti z risarskimi potrebščinami po enotnem vzorcu, da jih bo mogel uporabljati vsak vajenec. 6. V večjih mestih, kjer je zadostno število učencev poedinih strok in je zato omogočen stro kovni pouk, naj se zgradijo posebna poslopja za učilnice in učne delavnice. 7. Poklicna posvetovalnica kra Ijevske banske uprave naj se pritegne k proučevanju učencev in pouka obrtnih nadaljevalnih sol. 8. Za vzdrževanje obrtnih nadaljevalnih šol naj se v večji meri pritegne banovina, prispeva pa naj tudi država iz državnega proračuna. Občine naj v svojih proračunih določajo zadostna sredstva za kritje stroškov, ki jih določijo letno krajevni šolski odbori. 9. Industrijska podjetja naj sama nosijo stroške za vzgojo obrt nega naraščaja in ga naj specializirajo, da s tem nadomestijo in0 zemce z domačini. • Referat zborničnega tajnika dr Pretnarja je sprejel plenum z ve likim odobravanjem. kanski nevtralni blok, če ta ne bi bil naperjen proti nobeni drugi sili, če se ne bi ustanovil pod kako krinko in če bi se prej uredila vsa vprašanja med Madžarsko in članicami bloka. Bodoči odnošaji z Romunijo so odvisni le od zadržanja Romunije. Štirje letniki rezervistov ostanejo v Italiji pod orožjem. S temi šteje italijanska vojska skupno poldrug milijon vojakov. Novi japonski veleposlanik v Rimu je izjavil: Med Italijo in Japonsko ni nikakih konfliktov, ni-kakih nesoglasij ter nikakih nasprotnih interesov. Min. predsednik Chamberlain je prišel po bolezni prvič v parlament ter na vprašanje voditelja opozicije Attleeja odgovoril, da bo Anglija odgovorila na zadnje nemške potopitve ladij z najtežjimi represalijami. V zadnjih dneh je bilo potopljenih 10 ladij, od teh 6 nevtralnih. Vse so bile potopljene s popolno kršitvijo mednarodnih določil, ki jih je podpisala tudi Nemčija. Anglija bo zato v bodoče zaplenila vse blago, ki je nemškega izvora ali ki je nemška last. Japonski 13.000 tonski parnik »Terukunl Ma.ru« je zadel v bUžini angleške obale na mino in se potopil. Dve angleški ladji sta bili torpedirani od podmornic in se potopili. Skupno je bilo v zadnjih dneh potopljenih ob angleški obali 14 ladij, od teh 6 angleških, 7 nevtralnih in 1 francoska. Na plavajoče mine so zadeli in se potopili 19. in 20. t. m. naslednji parniki: jugoslovanski 6400ton-ski parnik »Carica Milica«, ki je vozil les v Anglijo, italijanski parnik »Grazia« (5857 ton), švedski parnik »Borjessen« (1580 ton), angleški parnik »Blackhill« (2492 ton), litovski parnik »Kaunas« (1500 ton) in holandski parnik »Simon Boli-var« (8304 tone). Pri vseh teh nesrečah je utonilo ali bilo ubitih 130 ljudi. Vse kaže, da so magnetske mine ono novo nemško orožje, ki ga je napovedal Hitler v svojem zadnjem govoru. Totalno vojno proti Angliji je nemški generalni štab baje le odložil. Hitler je imel zopet dolga posvetovanja z nemškimi vojaškimi in mornariškimi častniki. Slovaki so dobili kos Poljske za vojaško pomoč v vojni proti Poljski. Vodja nemške fronte dr. Ley je izjavil: »Naš cilj je zmaga in s tem končno uničenje Anglije ter nad-moči denarja nad narodi v svetu.« Švicarski armadni štab poroča, da ie v soboto popoldne eksplodiral v Raselu topovski izstrelek ter ranil neko metno dekle. Izstrelek je izviral od nemškega ognja na neko francosko letalo. Angleži poročajo, da je bilo zadnje dni v bližini Anglije in nad Anglijo sestreljenih okoli 20 nemških letal, dočim niso Angleži izgubili niti enega letala. Vsak nemški vojak more v bodoče postati oficir, če se izkaze pred sovražnikom. v Japonski tisk poroča, da je bila sklenjena med Nemčijo “Sovjetsko Rusijo pogodba P°_, TKŠsSkm P—. Nemci vsega ruskega uvoza je prišlo iz Anglije. Iz teh številk je zadostno razvidno, kako velikega pomena je za Rusijo trgovina z Anglijo. Posebno pa je važno za Rusijo, da je bila v tej trgovini visoko aktivna. Sovjetski tisk tudi nikdar ni tajil velikega pomena trgovine z Anglijo za Sovjetsko Rusijo, je pa pri tem podčrtaval, da je bila ta trgovina tudi v velikem interesu za Anglijo. To je tudi res. Ko je bila namreč sklenjena leta 1936. trgovinska pogodba med Anglijo in Rusijo, po kateri je Anglija za- jamčila letni trgovski kredit v višini 10 milijonov funtov, je mogla angleška kovinska in strojna industrija dobaviti Rusiji v enem letu za 200 milijonov šv. frankov blaga. V takratni dobi gospodarskega zastoja so bile te dobave za Anglijo velike važnosti. Vprašanje je še, če bi mogla Nemčija izpodriniti Anglijo z ruskega trga. Na to vprašanje je treba odgovoriti, da je to le malo verjetno. Sovjetska Rusija je v zadnjih treh letih poslala v Anglijo za 25‘2 milijonov angleških funtov obdelanega in neobdelanega lesa. Še 1.1936., ko so bili trgovinski stiki med Rusijo in Nemčijo veliki, je šlo od ruskega lesnega izvoza v Nemčijo samo 19‘6 odstotkov, v Anglijo pa za 41*6%. Na nemškem trgu Rusija torej ne more najti nadomestila za svoj lesni izvoz. Še manj pa za svoj izvoz kož in krzen, ki jih je izvozila v zadnjih dveh letih v Anglijo v vrednosti 75 milijonov švicarskih frankov. Omenili pa smo tudi že, da mora Rusija dobavljati to blago v Anglijo, ker samo na ta način dobi denar za plačilo predmetov, ki jih mora uvoziti iz tujine, tako predvsem surovega kavčuka, kositra, bakra, kakava in čaja. Kaj je Anglija uvozila iz Rusije Angleški uvoz iz Rusije je bil najmočnejši v 1. 1937., ko je dosegel vrednost (brez uvoza zlata) 29'1 milijona funtov. Angleški izvoz pa je bil najmočnejši 1. 1938., ko je dosegel skoraj 6-5 milijona funtov. Skupno je uvozila Anglija v zadnjih šestih letih blaga za 124T milijona funtov, izvozila pa 23-4 milijona funtov. Poleg tega pa je uvozila tudi za 69‘3 milijona funtov zlata. (Uvoz zlata je torej zelo znaten.) Glavni uvozni predmeti iz Rusije so bili, kakor smo že omenili les, kože in žito. Več ko dve tretjini vsega uvoza je odpadlo na te predmete. Uvoz surovega masla je bil še 1. 1937. prav znaten, a je 1. 1938. popolnoma prenehal, ker hoče Rusija s surovim maslom bolj založiti domači trg. Tudi uvoz lanu je zelo padel, ker je začela Rusija vedno bolj izvažati platno. To pa je šlo večinoma v Združene države Sev. Amerike, in sicer samo v 1. 1937. in 1938. za približno 800.000 dolarjev. Znatno se je povečal v zadnjih dveh letih tudi ruski izvoz žitaric v Anglijo. Tako je bilo od vse uvožene pšenice 7—8% ruske, ječmena pa celo 15%. O velikem uvozu ruskega lesa v Anglijo pa smo že poročali prej. Znaten je bil tudi ruski izvoz naftinih proizvodov v Anglijo. Povprečna vrednost tega izvoza je znašala na leto okoli 30 milijonov švicarskih frankov. Vendar pa je bila ta količina le ena petindvajsetina vsega angleškega uvoza proizvodov nafte. L. 1938. je padel ruski izvoz nafte v Anglijo na 15 milijonov frankov in bi torej mogla Rusija to količino izvoziti v Nemčijo. Še vedno pa so težave s transportom nafte. Angleški izvoz v Rusijo Angleški izvoz je dosegel v zadnjih petih letih povprečno vrednost 3 do 3-5 milijarde funtov ter je bil skoraj konstanten. Samo 1. 1932., ko se je začela izvajati prva petletka in je Rusija uvažala velike količine strojev in železa, je ta izvoz dosegel vrednost 9’22 milijonov funtov. L. 1938. pa se je izvoz podvojil. Veliki dvig angleškega izvoza v Rusijo je posledica velikega ruskega oboroževanja. V zadnjem času pa je zaradi lastne proizvodnje padel uvoz jekla in železa Rusije, zato pa je Rusija več uvozila volne iz Anglije. Močan je bil tudi angleški izvoz strojev v Rusijo. Ni izključeno, da se bo sedaj angleški izvoz strojev v Rusijo znižal zaradi sklenitve nemškega kredita v višini 200 milijonov mark. Tudi angleški reeksport v Rusijo je bil močan. L. 1938. je dosegel vrednost 235 milijonov švicarskih frankov. V glavnem je izvažala Anglija v Rusijo kovine, kavčuk in čaj in kakao, ki jih je dobila iz svojih dominionov in kolonij. Novi angleški predlog za bodoče trgovinske odnošaje z Rusijo tudi sloni na tem, da bi Anglija izvažala kavčuk, kakao in čaj, uvažala iz Rusije pa les. Pri reeskportu so nastala večkrat tudi nesoglasja. Angleški industrialci so namreč zahtevali, da se porabi ves izkupiček od ruskega izvoza v Anglijo za nakup blaga v Angliji. Sovjeti pa na to zahtevo niso hoteli pristati in so naglasili, da imajo tudi angleška plovba in angleške zavarovalnice od angleškega reeksporta velik dobiček. Anglija je sedaj to rusko stališče sprejela. Sedaj se pripravljajo še nova trgovinska pogajanja med Anglijo in Rusijo in od njih bo predvsem odvisno, kako se bo v bodoče razvijala trgovina med obema državama. Zahteve trgovcev s kožami V soboto dopoldne je bila v Zagrebu konferenca trgovcev s kožami. Konference so se udeležili trgovci iz vse države in tudi iz Slovenije. Uvodno poročilo je podal tajnik Združenja trgovcev s kožo Neumann. Med drugim je navajal: Mi v resnici nimamo zadosti težkih govejih kož in jih moramo zato uvažati. Telečjih kož pa se pri nas na leto producira okoli 25 do 30 vagonov, dočim potrebuje domači konsum samo 17 vagonov, da nam ostajajo telečje kože še za izvoz. Od drobne kože potrošimo na leto samo 25 do 30% celotne proizvodnje. Narodna banka je zahtevala, da se vsaj' 25 % vse proizvodnje proda v neklirinške dr- žave. Potrebna bi nam bila natančna statistika o proizvodnji in potrošnji vseh vrst kož. Cene surovim kožam so danes tako visoke kakor lani ter so nižje ko na mednarodnem trgu. Sedanji dvig cen je samo posledica špekulacije. Res je sicer, da se je zaradi večjih potreb vojske in manjše uporabe kavčuka povečala potrošnja kož, toda ne v tej meri, da bi se smele cene dvigniti tako, kakor so se dvignile. Sledila je debata, v kateri so navajali posamezni trgovci naslednje ugotovitve in zahteve. Eden najstarejših zagrebških trgovcev g. Fischer je dejal, da so dobili tovarnarji kože skoraj po istih cenah ko lani, predelano ko- V gostilni in restavraciji zahtevajte vedno izrecno Rogaško mineralno vodo! Ona Vam na prav prijeten način pospešuje prebavo in Vaš organizem Vam bo za to hvaležen. žo pa so prodajali po 40 do 60% draže. Oblasti naj popišejo zaloge kože. Trgovec Batistič iz Kranja predlaga, da se onemogočijo nakupi surove kože po tujih tvorničarjih. Kože naj sprejemajo tvomičarji le od trgovcev s kožo. G. Lavrič zahteva, da se trgovina s kožami koncesionira. G. Neumann konstatira, da so govorice o velikem izvozu kož neutemeljene. G. Fischer pravi, da bi se trgovci s surovimi kožami zadovoljili z zaslužkom 50 par pri kg kože. Tudi g. Weiss se pridružuje predlogu, da se tvornicam prepove direktni nakup kož pri producentih. G. Lavrič zahteva, da se ustanovi centrala za trgovino z usnjem. Debata se je nato še nadaljevala ter je bila po splošnem pretresu vseh vprašanj sprejeta naslednja resolucija: 1. Cim prej naj se ustanovi svet za zunanjo trgovino pri ministrstvu za trgovino in industrijo ter pri direkciji za zun. trg. izvozni oddelek s pododdelkom za surove kože, v katerem naj sodelujejo tudi zastopniki gospodarstva kot posvetovalni organ sveta in direkcije. 2. Do ustanovitve tega sveta in direkcije naj se odlože vse difini-tivne odločbe zaradi zahtev industrialcev in obrtnikov ter zaslišijo zastopniki interesentov za surove kože na anketi, ki naj se nalašč v ta namen skliče. 3. Na tej anketi naj se ugotove dejanske potrebe naše industrije in obrta za vse vrste surove kože. 4. Za vse vrste surove kože, za katere se ugotovi, da je imamo več, kakor pa je potrebujemo, naj se dovoli izvoz proti plačilu v devizah, za drobno kožo pa, ki se ne more prodati za plačilo v devizah, naj se dovoli izvoz v klirinške države proti plačilu na način, ki je predviden v plačilnem sporazumu z dotično državo, ker so klirinške države glavni kupci te kože. Od izvoza surovih kož prejete devize naj se porabijo samo za nabavo težke goveje kože, kemikalij, barv, masti in drugih predmetov, ki jih potrebuje naša industrija. 5. Konferenca apelira na vse industrialce kože, da s svojo medsebojno tekmo ne bi več zviševali cen, temveč naj bi gledali na to, da bi cene čim prej dosegle zopet znosno višino. Trgovci s surovo kožo bodo izdali enak apel na vse druge trgovce s surovimi kožami v državi. 6. Konferenca konstatira, da so se cene surove kože gibale do konca meseca oktobra normalno ter da te cene niso niti danes dosegle višine cen v 1. 1937. ter da so še danes izpod cen na mednarodnem trgu. Nove skrbi kmetovalcev na štajerskem V zadnjih dneh so bili v mariborski okolici zopet ugotovljeni primeri parkljevke in slinavke. Mariborski magistrat je zato prepovedal živinske in svinjske sejme v Mariboru. Vinogradniki tožijo, da se je pojavila uš San Josč in da je že napravila po vinogradih veliko škodo. Prebivalstvo prosi bansko upravo za pomoč. lili in pi sveti Mil IIT*Br, Na povabilo predsednika vlade je prišel dr. Maček v Niš, kjer je bil zelo prisrčno sprejet. Dr. Maček se je za pozdrave zahvalil v kraj- I šem govoru, v katerem je dejal, I da ima sporazum ta namen, da se; spravijo v sklad hrvatski in srbski j interesi in s tem okrepi skupna I država Jugoslavija! Pravosodni minister dr. Lazar j Markovič je izjavil, da bodo kmalu volitve. Nadalje je dejal, da bodo volitve tajne in proporcionalne. Ni pa še prišlo do soglasja, ali naj se voli po okrajih ali po državnih li- l stah. Nekateri zlasti opozarjajo na potrebo, da se bo v skupščini sestavila močna vladna večina. Ker se bližajo volitve, nastajajo tudi novi listi. V Banjaluki je začel izhajati tednik »Srpsko Jedin-stvo«, ki ga urejuje bivši poslanec Kosta Maj kič, ki je pristaš dr. Lazarja Markoviča, -r- V Beogradu je začel izhajati list »Srpski glas«, ki ima podnaslov: Močna Srbija, močna Jugoslavija. List pravi v uvodnem članku med drugim, da se je pri Srbih dosedaj čutilo pomanjkanje skoraj ene cele generacije, ki je padla v osvobodilnih bojih. Poleg tega so Srbi zaradi medsebojnega nepoznavanja napačno vodili državo, že pa prihaja nova generacija, ki bo izvršila preporod Srbije in s tem tudi preporod Jugoslavije. — Vsak trgovec mora biti naročnik Trgovskega lista » jateljstva. Na manifestacijah se je poudarjalo, da veže toba naroda krvna sorodnost. Nizozemska vlada je ostro protestirala v Berlinu, ker so nemška letala ponovno preletala nizozemsko ozemlje ter celo streljala na nizozemsko protiletalsko baterijo, ki je streljala na nemška letala. Angleške vojne ladje so zaplenile ob zahodni afriški obali nemški parnik »Unfeld«. Nizozemski listi poročajo, da prihaja vedno večje število odtrganih min na nizozemsko obalo. Nekateri menijo, da so se potopile v soboto in nedeljo ob angleški obali ladje, ker so se zadele v magnetne mine, ki jih potegnejo na sebe ladje, kakor hitro pridejo v njih bližino. Te mine so novo nemško orožje. Drugi pa menijo, da so nemške podmornice položile te mine ob angleški obali. Angleži trde, da so se ti parniki [potopili zaradi nemških min, ki so [se odtrgale. Po mednarodnem pra-‘jvu bi morale biti mine narejene i tako, da bi avtomatično postale ne-' škodljive, kakor hitro so se odtr-Igale. Angleške" mine da so tako j tudi narejene, ne pa nemške. Ker Ije od vseh držav Anglija najbolj [zainteresirana na redni in neovirani plovbi, poudarjajo angleški listi, da že iz tega sledi, da so mo-gle biti mine samo nemške. Vse-| kakor je res, da so tako ob belgijski ko ob nizozemski obali našli več plavajočih nemških min. — »Volkischer Beobachter« pa pravi, da je potopitve »Simona Bolivar-Ija« kriv — Churchill. Iz Latiške se je dosedaj izselilo 25.000 Nemcev. Irski teroristi so zopet začeli s svojimi atentati po Londonu. V soboto so eksplodirali v Londonu štirje peklenski stroji. Sovjetska Rusija je začela zbirati na meji Perzije čete, da bi mogla izvajati čim močnejši pritisk ob priliki sedanjih trgovinskih pogajanj s Perzijo. Indijski odbor je zopet proglasil neposlušnost proti Angliji. Nemški vojaški strokovnjaki so bili poklicani iz Turčije. Tudi drugi Nemci se vračajo iz Turčije. Mala francoska vojna ladja »Admiral Mouchet« (719 ton) je po daljšem boju potopila neko nemško podmornico. Pri Vidmu v Italiji je padel nemški bombnik. 2 moža posadke sta se s padalom rešila, dva pa sta se ubila. Italijanska železnica je uvedla spalne vagone tretjega razreda. Tudi pri nas bi bilo potrebno, da bi se uvedli takšni vagoni, če tega ne dovoljuje pogodba z mednarodno družbo spalnih vagonov, potem naj se ta pogodba razveljavi. V bližini Spandaua v Nemčiji je trčil brzovlak v neki drug vlak. 9 oseb je bilo ubitih, več pa ranjenih. Devizni predpisi oviraio lesni Predlogi bosenskih trgovcev in industrialcev Vodja slavonskih Nemcev je bil v Zagrebu pri dr. Mačku ter skušal doseči, da bi bil na listi HSS za hrvatski sabor tudi en Nemec. Akcija za pogozdovanje v Jugoslaviji napreduje. Državni odbor za pogozdovanje je priredil v nedeljo v ta namen propagandno slavnost ter so zasadili nova drevesca: Nj. Vis. kneginja Olga, vojni, prosvetni, gozdarski minister ter podpredsednik Rdečega križa. Dr. Maček se je izjavil za zgraditev muslimanske mošeje v Zagrebu. Dijaki, ki so se udeležili zadnjih demonstracij v Zagrebu, so bili kaznovani z zaporom do 10 dni in z izgonom iz Zagreba za dve leti. Vse intervencije, da bi se dijakom kazni omilile, so bile zaman. Nasprotno so na policiji izjavili, da bodo prihodnjič demonstranti kaznovani še znatno strože. Na občnem zboru Delavske zbornice v Ljubljani so zahtevali delegati zvišanje mezd. Glavna kontrola je odobrila izredni kredit v višini 2 milijonov din za zagrebško gledališče. Prav je da je dobilo zagrebško gledališče ta denar, toda vsaj tako prav bi bilo, da bi dobilo tudi ljubljansko gledališče enako podporo. Upajmo, da nam bodo naši »merodajni« o tem kaj več sporočili. Cena žaganim in cepljenim dr-vam je narasla v Splitu na 185 din za kub. meter. Premog se prodaja v Splitu po 35 do 40 din za 100 kg. Upravni odbor d. d. premogovnika v Kostolcu je sklenil, da prenese sedež družbe v Beograd. Hrvatski zasebni nameščenci so na veliki manifestacijski skupščini v Zagrebu zagrozili s splošno stavko, če se jim ne prizna trinajsta plača in šey če se jim plače ne zvišajo. Letošnja sladkorna kampanja v Jugoslaviji bo dala okoli 11.000 vagonov sladkorja. To je za približno 2000 vagonov več, kakor znaša naša potrošnja. Poslaništvo Jugoslavije v Španiji se je preselilo iz San Sebastiana v Madrid. Tvornico vagonov »Jasenice«, ki je bila pred 10 leti zgrajena od francoskega kapitala, je odkupila skupina g. Petroviča iz Beograda, ki ima v svojih rokah tvornico avionov »Zmaj« in tvornico cikorije »Favorit«. Nemške oblasti poročajo, da so prijele 361etnega Nemca Georga Elseria, ki da je že priznal, da je izvršil miinchenski atentat. Nadalje trde, da so Angleži finansirali atentat, organiziral pa ga je Otto Strasser. V Budimpešti so bile velike manifestacije madžarsko-finskega pri- Tr govci! Darujte za obmejne šole! Darove pošljite po svojih združenjih. v Poročali smo že, da so lesni trgovci in industrialci iz Bosne in Hercegovine zahtevali, da se čim prej skliče seja Strokovnega odbora za les, pred njo pa še seja Stalne lesne delegacije, da se dosežejo spremembe onih deviznih predpisov, ki ovirajo lesni izvoz. Zlasti pa zahtevajo bosenski lesni trgovci in industrijci naslednje: Glede izvoznih dovoljenj. Nobenega upravičenega razloga ni, da bi ostal stavbeni les v seznamu kontroliranih izvoznih predmetov. V klirinške države je izvoz kontingentiran. V mejah kontingentov pa se izvozna dovoljenja ne morejo omejevati, ker smo se mi zavezali, da bomo dovolili dotično količino, če se seveda sklenejo tozadevne kupčije. Da bi se kontingenti prekoračili, ni nobene nevarnosti. Kar se pa tiče izvoza v neklirinške države, se tudi ne smejo izvozna dovoljenja omejevati, ker je nasprotno treba zaradi dotoka deviz ta izvoz še povišati. Če pa se torej ve, da ni treba in da se tudi ne sme omejevati lesni izvoz ne v klirinške in ne v neklirinške države, potem pa so tudi vsaka izvozna dovoljenja odveč in zato tudi ni treba, da bi bil stavbeni les v seznamu kontroliranih predmetov. Če pa bi odločujoči činitelji odklonili, da se stavbeni les s tega seznama črta, potem je potrebno, da se izdajajo izvozna dovoljenja z veljavnostjo 5 mesecev od dne, ko zaprosi za dovoljenje izvoznik, ne pa le za dobo enega meseca, kakor se to sedaj prakticira. Plačevanje izvoza. Z razpisom z dne 9. oktobra 1939. je predpisan novi postopek za plačevanje vrednosti izvoženega blaga v neklirinške države. Ta postopek otežkočuje izvoz, ustvarja nove motnje v izvozni trgovini ter podražuje plačila. Prav nič pa tudi ne upošteva, da mora roditi vsaka sprememba v načinu plačevanja nezadovoljstvo pri kupcu, čigar občutljivost pa izvoznik mora upoštevati. Predpis, da se mora prošnji za prejem izvoznega dovoljenja priložiti že zaključnica, povzroča samo sitnosti, ker pomeni zaključnica izvršeno dejanje, v katerem se ne more nič spremeniti. Prodajalec je sedaj prisiljen, da veže pogodbo s pogojem v barva, plesira in 7fl H Oj lirah kemično snaži L G I A.4! IXI QII ofoiekc, Ulohuko itil. Škrobi in svctlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo tovarna JO S. REICH Poljanski nasip 4-6. Selenburgova ul. 3 Telefon št. 22-72. izvoznega dovoljenja. Ker pa je to omejeno na mesec dni, mora kupec računati tudi s tem, da blaga ne dobi. Zato bi se moral takšen predpis odpraviti že zaradi prestiža naše izvozne trgovine. Postopek glede naprej prejetih dinarjev. Finančno ministrstvo je izdalo odlok z dne 18. oktobra 1939., da se mora denar, prejet iz kliringa vnaprej, avtomatično vrniti, če se v roku dveh mesecev ne izvrši izvoz. Ni znano, iz katerega razloga je bil izdan ta ukrep, jasno pa je, da ni v interesu izvoznikov in da bo njegovo izvajanje imelo še težke posledice. Zato naj se ta odlok razveljavi ali pa vsaj spremeni v tem smislu, da mora firma v treh mesecih pojasniti pristojnim oblastem, zakaj se izvoz ni izvršil in v katerem roku bo mogla blago vendarle izvoziti. Odstopanje deviz Narodni banki Z 20. oktobrom je uvedla Narodna banka nov postopek za obračunavanje izvozniških čekov, ki jih prejema od pooblaščenih bank. Ta postopek v glavnem zadovoljuje, vendar pa se uporablja samo za čeke, ki ne presegajo 50 tisoč dinarjev in se zato večji zneski obračunavajo tako ko prej. Ta omejitev bi se morala odpraviti, zlasti v sedanjih negotovih razmerah, ko more čez noč kakšna tuja valuta pasti. To se more zgoditi tem laže, ker za pravilno plačilo jamčita tako izvoznik ko denarni zavod, Narodna banka pa tudi ne tvega nobene izgube zaradi padca tečaja, ker more še isti dan prodati našim uvoznikom Zunanja trgovina V Zagreb je prišel poslovodja nemške trgovinske zbornice za Jugoslavijo v Berlinu dr. Fritz Bert-hold, da doseže živahnejše trgovinske stike med banovino Hrvatsko in Nemčijo. Dr. Bertholcl je imel več sestankov z zagrebškimi gospodarskimi ljudmi ter so bili sestanki uspešni. Hrvatsko-madžarska gospodarska zbornica se namerava ustanoviti v Zagrebu. Hrvatski gospodarski ljudje pravijo, da je zbornica ne-obhodno potrebna. V Sofiji je bila slovesno otvor-jena razstava nemške industrije. Bolgarski ministrski svet je sklenil, da nabavi v tujini 10.000 ton sladkorja v kockah. Sladkor se bo nabavil brez licitacije. Uvoz sladkorja je oproščen carine. Romunska vlada je pooblastila resorne ministre, da izdajo primerne ukrepe za zatiranje draginje. Da bi se znižala cena kruhu, bo dala vlada mlinom in pekom na razpolago moko po ceni 44.000 lejev za vagon. Romunske petrolejske delnice so zaradi močnega povpraševanja po romunskem petroleju skočile. dotične devize za plačilo uvoženega blaga. Bančna jamstva za predujme. Pri večjih poslih se navadno zahteva, da se ena tretjina ali če-irtina vrednosti pogojenega blaga plača vnaprej, zlasti če se izdeluje blago po posebnih dimenzijah. Kupci zahtevajo nato bančno jamstvo, da se jim denar vrne, če ne bi prišlo do izvoza. Bankam je prepovedano izdajanje garancijskih pisem v ta namen, zaradi česar tudi ne pride do plačila are. Da bi se omogočil prejem are za degovorjeno blago, je potrebno, da se odpravi prepoved izdajanja garancijskih pisem tujim kupcem, da se jim bo naprej poslani denar — s katerim pa se je postopalo v smislu deviznih predpisov — vrnil, če se ne bi izvršil izvoz blaga. Uvedba terminske prodaje deviz. Že od nekdaj je pri nas prepovedana terminska prodaja deviz. Čeprav je zelo malo upanja, da bi pristojni činitelji ustregli naši zahtevi in zopet dovolili terminsko prodajo, smatramo vendar za potrebno, da poudarimo, da bi od tega imela korist izvoznik in uvoznik. Narodna banka je priporočila, da se sklepajo pogodbe v dolarjih, kar pa ni vedno mogoče, ker igra v mednarodni trgovini funt še vedno veliko vlogo. Zelo važno pa bi bilo, da bi se na prihodnjem zasedanju Strokovnega odbora razpravljalo tudi o trgovinskih pogajanjih s Francijo in Španijo. Zaradi vedno večjega pomanjkanja surovin so morale nekatere turške tovarne že ustaviti svoje obratovanje. Turško trgovinsko ministrstvo zelo energično pritiska na banke, da bi te dale kredite gospodarstvu. Slovaška vlada je odredila, da se sme izvažati samo kvalitetno blago, ki mora imeti odznak: Made in Slovakia. Zaradi velikega dviga cen bakru, svincu in cinku v zadnjih dveh mesecih se je zvišala cena kablov-skega materiala za 30 do 50/o. Preliminarna pogajanja med Rusijo in Japonsko za sklenitev tigo-vinske pogodbe so bila ugodno zaključena ter bo v kratkem podpisana trgovinska pogodba med obema državama. Pogodba se nanaša tudi na izkoriščanje petrolejskih vrelcev na Sahalinu po Japoncih. Anglija je obvestila egiptsko vlado, da je pripravljena kupiti za 155 milijonov funtov egiptskega bombaža, kolikor je približno vsako leto kupila bombaža Nemčija. Tri hiše z lepim posestvom — zelo ugoden prostor za trgovino in gostilno pri kolodvoru v Višnji gori proda Kmetska posojilnica v Ljubljani, Vrhovno sodišče delavskega zavarovanja v Ljubljani Vse zavarovane člane opozarjamo, da posluje Vrhovno sodišča delavskega zavarovanja od novembra 1939. dalje v Ljubljani, Prešernova ulica, palača Mestne hranilnice, II. nadstropje, soba št. 14. Vse pritožbe proti razsodbam Sodišča delavskega zavarovanja se morajo še nadalje vlagati pri Sodišču delavskega zavarovanja v Ljubljani. Sprememba uredbe o izdajanju garantnih listin. Na predlog finančnega ministra je ministrski svet izdal uredbo o izpremembi čl. 1. uredbe o izda-janju garantnih listin izjemoma od člena 88. zakona o drž.avnem računovodstvu. Uredba se glasi: Čl. 1. — Čl. 1. uredbe o izdajanju garantnih listin izjemno od predpisov čl. 88. zakona o državnem računovodstvu se spremeni in se glasi: Finančni minister se pooblašča, da more dovoljevati posameznim domačim denarnim zavodom zaradi pospeševanja domače industrije začasno izdajanje garantnih listin tudi nad višino vplačanega kapitala ter zneska rezervnega fonda do višine 10% vplačanega kapitala. »Službeni list« kr. banske uprave dravske banovine z dne 18. novembra objavlja: Poslovni red sveta pokojninskega zavarovanja — Oprostitev zadruge »Lastni dom« v Trbovljah od družbenega davka — Pravilnik o ustanovitvi, upravljanju in uporabljanju banovinskega mlekarskega sklada dravske banovine. Iz zadružnega registra. Vpisala so jo Elektrarniška zadruga Marno Sv. .Tedert, Brezno. Izbrisale so sc naslednje zadruge: Produktivna zadruga mizarskih mojstrov v Mariboru, zaradi končane likvidacije in Elektrarna Dvor v Straži, ker sploh še ni pričela poslovati. Mave - I citacFe Direkcija pošte, telegrafa in telefona v Ljubljani razpisuje dobavo raznega gradbenega orodja (lopat, krampov, sekir, pil, svedrov itd.) z direktno pogodbo na dan 2. decembra t. 1. Pogoji po din 20-— v pisarni direkcije. Direkcija pošte, telegrafa in telefona v Ljubljani razpisuje dobavo 2000 m svinčenega kabla 10X2X0 6 mm, in 2000 m svinčenega kabla [5X2X0 6 mm, z direktno pogodbo na dan 4. decembra t. 1. Pogoji po [din 10-— v pisarni direkcije. LICITACIJE Dne 11. decembra bo pri upravi državnih monopolov v Beogradu licitacija za dobavo raznega kar-j tona; 14. decembra pergamentnega [ papirja; 15. decembra žebljev; dne ' 16. decembra kartona za škatle in 18." decembra belega kartona za potrebe tobačnih tovarn. (Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na vpogled.) Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja delodajalce, da so v prejšnjem mesecu dostavljeni plačilni nalogi zapadli v plačilo. Prispevki morajo biti poravnani v osmih dneh po prejemu plačilnega naloga! Za čuvanje pravice zavarovancev do pokojnine je potrebno, da so zavarovalni prispevki dejansko plačani! To opozorilo je smatrati kot opomin! Proti delodajalcem, ki ne bedo poravnali prispevkov, mora urad uvesti prisilno izterjavo brez predhodnega opomina. Urad izvršuje važne socialne dolžnosti, ki ne dopuščajo odlašanja. Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njen predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani.