heto XXXIII. Številka 57 Ustanovitelji: občinska konferenca SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skorja Loka U» Trtic — Izdaja Časopisno podjetje Kranj — Glavni urednik Igor Slavec ""•s Odgovorni urednik Andrej Zalar GLASILO SOCIALIST Muhasto je naše vreme. Bili so dnevi, ko se je živo srebro dvignilo nad 30 stopinj in smo že vsi pričakovali resnične »pasje dneve«. Pa so popustili in se potuhnili. Tolažijo nas vremenoslovci s sicer predvidenimi obeti, da se bodo vroči dnevi vrnili, da nam bo še pošteno teklo od čela in da se bomo avgusta in septembra kopali po mili volji. Dnevi, ko so bila kopališča tako polna, kot kaže fotografija, so bili doslej redki. Kot da je muhasto deževno vreme močnejše od sonca. Lepega in stanovitnejšega vremena si želijo tudi kmetovalci, ki jim je dosedanje deževje povzročilo že dovolj nevšečnosti, (jk) — Foto: F. Perdan Kranj, torek, 29. 7. 1980 Cena: 5 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 196U8 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Dogovor tudi o najbolj zapletenih problemih Slovenska delegacija v zboru republik in pokrajin zvezne skupščine aktivno posega v oblikovanje sprememb in dopolnitev letošnje zvezne resolucije - Nujen rebalans zveznega proračuna, ki pa ga ne kaže sprejeti po skrajšanem postopku - Premalo posluha za predloge LJUBLJANA - Vodja slovaške delegacije v zboru repu-iik in pokrajin zvezne skupšči-« Marko Bule in njegov namestnik Rudi Kropivnik sta pretekli j***n ua novinarski konferenci Pojasnila vključevanje slovenske delegacije v oblikovanje jP^memb letošnje zvezne reso-M»dje o družbenoekonomskem ^•»▼oju. Delegacija bo 30. julija Izročala slovenski skupščini. Bule in Rudi Kropivnik *t* povedala, da so bila pri *Wrtovanju sprememb resolucije uveljavljena slovenska stali-Usklajevanje je pokazalo y%pletenost tovrstnega dogovaranja, vendar dosedanje delo Jute, da se Ogovarjati ^^jbolj je lahko in nujno in usklajevati tudi zapletene probleme. Za ^ *e ostaja ena letošnjih glavnih ^*log realno povečati izvoz za I *em odstotkov, uvoz pa v J^toinjem drugem polletju ne bi ^**»el biti večji kot je bil v prvem, ^fcremeniti in uskladiti bo treba ^^katera določila o politiki osebah dohodkov, zanesljivo pa bo l^ruženo delo soglašalo s pred-da osebnih dohodkov bi šteli med q*ipravnikov ne j^nar za osebne dohodke. Doga ^ *e že, da štipendistov marsikje * marajo več, ker ti zmanjšujejo <; poskusom tposlenih. Kljub številnim le- tošnja plačilna bilanca še ni usklajena. Zvezni izvršni svet mora še naprej iskati rešitve, ki bodo sprejemljive za delegacije. Dogovor je nujen. Posegati po ukrepu predsedstva SFRJ v primeru neuspelega dogovora ne bi bilo umestno. Kritike doživlja predlog zveznega izvršnega sveta, sta dejala vodja delegacije in njegov namestnik, da bi svet določal za vsako republiko in pokrajino, koliko sme uvoziti, o izvozu pa bi republike in pokrajine same odločale. Osnova za plan mora biti, menimo v Sloveniji, prav tako pa se je treba čim prej dogovoriti o rebalansu zveznega proračuna. Rebalansa zaradi pomembnosti ne kaže obravnavati po skrajšanem skupščinskem postopku. Zbor republik in pokrajin meni, da mora biti trošenje zveznega proračuna stabilizacijsko in v okviru dogovorjenega in za zdaj po*-jenega proračuna. Slednji mora še enkrat na sejo zvezne skupščine. Slovenci menimo, sta dejala, da je treba čim prej ugotoviti vzroke za zatikanje v družbenoekonomskem sistemu. Nujen je dogovor, kaj ima Jugoslavija skupnega, sicer bomo imeli kopico neusklajenih planov in nalog. Takšno stališče je prevladalo tudi na posvetovanju članov delegacije Slovenije v zboru repu- PRVI DEL KRANJSKIH OLIMPIJCEV DOMA - V mboto zvečer to iz prizorišča letošnjih dvaindvajsetih letnih iger iz Moskl>e (hptita-vali kranjski olimpi/ci. Plavalec Borut Petrič in Franc Peternc/ s trenerjem Mikohčem. Darjan Petrič je ostal v Beogradu, kjer je nastopil na državnem mladinskem prvenstvu. Na brniškem letališču m trenerja Mtk-realizacijo proračunskih izdatkov ter periodičnim obračunom upn ga organa. Med drugim bodo tudi pregledali realizacijo doto* proračuna občine za letošnje leto. skladov, računov in nek* samoupravnih interesnih skupnosti v prvem polletju, podre« razčlenili davek iz osebnega dohodka od opravljanja sanuK* dejavnosti ter obravnavali razvojno usmeritev temeljne organi* Klavnica Jesenice. Zakaj stanovanjska skupn ne ukrepa? Kranjska gora - Stanovalci bloka na Borovški 9 v Kranja že nekaj let zaman tarnajo, prosijo in se pritožujejo nad s ta nova« a skupnostjo Jesenice. Bloki, ki so v družbeni lastnini, so bili zgn* leta 1973, niso pa povezani s kanalizacijskim omrežjem ima? greznice. Zadnji blok števila 9, ki ima najnižje temelje zaradi nap zemljišča, je po treh letih postal nekakšna zbiralna greznica za dra dva višje ležeča bloka. Očitno o tem niso kaj dosti razmišljali. Pred štirimi leti so povrh vsega bližnji potoček speljali v odkoder voda odteka naravnost v greznico. Tako se ob vsakem de** greznica v najnižjem bloku, se pravi na številki devet, hipoma nap« in fekalije preplavijo vse kletne prostore. Najbrž si ni težko predse ljati, v kakšnih zagatah so stanovalci, ki morajo prenašati smrad vseh šestih stanovanjih v hiši. Seveda tudi ne morejo priti do s«* kleti in shramb. Vsi poskusi, da bi preprečili izlivanje fekalij i2 so bili doslej brez haska. Najhujše pri tem pa je, da so stanovale zboleli za rumenico, zaradi 'česar so morali celo na zdr»»-i;__ jeseniško bolnico. pravljen; Nenehnemu telefonskemu posredovanju na jeseniško stan sko skupnost ni ne konca ne kraja. Od tam se enostavno nikfr prikaže, da bi videl, kakšno je stanje in odločil, kaj je potrebno Obljubljajo, da bo nekdo že prišel, vendar razen golih obljub danes ni ničesar storjenega. Zanimivo bi bilo vedeti, kaj si o ti*m na sanitarni inšpekciji? Uspešna delovna akcija - Mladinke in mladinci i> f^j-^ ! dokazali, da jim volje do dela ne manjka. V prvi večji delovni akat očistili bazen v Straži, ob izviru toplega vrelca. Očistili so tudi ni dogodek iz obdobja narodnoosvobodilne borbe. S kulturnimi in ^H>rtnimi prireditvami se spomnijo Talija 1942. leta, ko je okupator na *%triikem klancu pri Podbrezjah M*n>rtil 59 talcev. I Tako kot prejšnja leta so tudi za J^toSnji praznik pripravili pester ^^ored prireditev. Začeli so jih s ^H>rtnimi tekmovanji. V četrtek julija je bilo v podbreskem domu Prijateljsko mesto Oldham, pobrateno s Kranjem že dvajset let j; ^Uture tekmovanje v namiznem r»isu. Minulo soboto so organizirali 'o« za vse starostne kategorije s Trati. Istega dne ob «*r^ rtom uri je bila proslava pri spo-^J^niku talcem na bistriškem klan-Praznične prireditve pa so kon-^li v nedeljo dopoldan s tekmovalcem v kegljanju za prehodni pokal ^dbrezij. . Na proslavi pri spomeniku talcem, so jo organizirale družbenopolitične organizacije in društva v j ^dbrezjah, se je zbralo precej krate" ^^»ov in drugih obiskovalcev. Ude-^ 1^ sencem svečanosti je spregovoril «* ^^dsednik krajevnega odbora Zveze ) ^»ruženj borcev NOV Podbrezje ^t**ton Gašperin. Kot je dejal, se ^J^rani tokrat spominjajo ne le 50 ^^Icev iz Begunj iz devetih doma-f^iov, ki so padli pod streli okupatorjevih pušk, ampak tudi heroja 4^Še narodnoosvobodilne borbe in V^iega velikega voditelja tovariša J ta. Med drugim je še poudaril, da bodo današnji rodovi najbolj od-^lžili njihovemu spominu z vse-5*anskim prizadevanjem za nošnjo trdnost domovine. V kulturnem sporedu med pro-*vo sta člana KUD Tabor iz Pod-*zij Stanko Mihelič in Tone Strlič Utirala več pesmi. S partizansko Unijo jih je povezoval pevski zbor t)upelj. S. Saje Novo občinsko vodstvo Na skupni seji zborov jeseniške občinske skupščine so razrešili dolžnosti dosedanjega predsednika in podpredsednika ter imenovali novo vodstvo skupščine — Za predsednika izvoljen Ivo Arzenšek, za podpredsednika pa Franc Jerala Jesenice - Delegati vseh treh zborov jeseniške občinske skupščine so na skupni seji 24. julija najprej obravnavali predlog za razrešitev dolžnosti dosedanjega predsednika skupščine. Dosedanjega predsednika Slavka Osredkarja so namreč izvolili za opravljanje nove delovne dolžnosti pri medobčinskem svetu Socialistične zveze za Gorenjsko. Po sprejemu razrešnice se je predsednik družbenopolitičnega zbora Janko Burnik v imenu delegatov vseh zborov zahvalil Slavku Osred-karju za njegov prispevek k razvoju delegatskega sistema in njegovo uspešno vodenje jeseniške občinske skupščine. Zahvalne besede za podporo pri delu je izrazil tudi nekdanji predsednik. Sledila je obravnava predloga za izvolitev novega predsednika skupščine. Delegati so sprejeli predlog občinske kandidacijske konference Socialistične zveze in kandidata za predsednika skupščine Iva Arzenška tudi izvolili. 'ejavnost društva upokojencev Na rednem občnem zboru Zveze ;V\ištev upokojencev občine Radov-so temeljito razpravljali o ^•binskih in o organizacijskih vpra-^jih delovanja društev upokojen -"V. V občini imajo zdaj ustanovljenih j Vet društev, v katerih je vključe-^ le 3.215 upokojencev. To sta le ^ tretjini upokojencev v občini, jto naJ »i se v društva vključilo več ^»kojencev. najbolj pomembnimi nalo-J^ni. ki jih je Zveza v sodelovanju z l^*Štvi uspešno opravljala v tem ob-^y»Ju- je bila skrb za vzdrževanje in V^Javnost doma upokojencev z •^mi rekreacijskimi objekti, nasadi okrepčevalnico. Tesno je bilo tudi djelovanje z domom dr. Janka Be-^3ika, v katerem je našlo udobno in r*jetno zatočišče več kot 120 upo-^iencev. Zveza ima stalne stike s ^*r)oupravno interesno skupnostjo socialno skrbstvo in s skupnostjo *X i^alidsko-pokojninskega zavarova-JJ^. Upokojenci se vključujejo v N^l^gatsko, samoupravno in družbenopolitično dejavnost v občini. Jw zadevno delujejo predvsem v ^^orih za ljudsko obrambo in druž-I ho samozaščito. K^JzvrSni odbor Zveze društev upokojencev je stalno sodeloval tudi s ^novanjsko skupnostjo in skrbel za pravično dodeljevanje stanovanj in stanovanjskih posojil upokojencem. Zadnja Štiri leta so iz solidarnostnega stanovanjskega sklada upokojencem dodelili 59 stanovanj, za posojila za obnovo in adaptacijo stanovanj pa so namenili 14 milijonov 320.000 dinarjev. V občini imajo domala vse organizacije združenega dela in temeljne organizacije veliko razumevanje za težave upokojencev. Na občnem zboru pa so tudi kritično spregovorili o slabi udeležbi delegatov na skupščinah interesnih skupnosti. O pre'ibki povezavi društev ter o nekaterih drugih problemih. Želijo, da bi občinski sindikalni svet pokazal več razumevanja za potrebe po pravni pomoči ter za boljšo in ceneno kurjavo. Želeli bi si tudi pokroviteljstvo za letošnjo organizacijo tedna upokojencev v oktobru in denarno podporo za srečanje upokojenskih pevskih zborov iz drugih gorenjskih občin, ki bo prihodnje leto v Radovljici. Na občnem zboru so sprejeli tudi srednjeročni program dela. za novega predsednika so izvolili Alojza Kosa. za predsednika izvršnega odbora Albina Komana in za podpredsednika Stanka Meglica. JR slabša kadrovska struktura ovljica - Na Gorenjskem se fS^ Število kadrovskih štipendij zelo ^večalo v primerjavi s prejšnjim ^v^m - za srednje šole je.tretjino a VI štipendij, za visoke šole polovico *- ,\ za višje šole pa za tri četrtine £ štipendij. Tako je kar 255 šti . Jjdijveč. .^ifcVajslabše je v jeseniški in v radov-k^k^i občini. Tu so kadrovske q%*Vndije zgoščene le na nekaj po-^ Vj *>ibnejših organizacij združenega medtem ko večina delovnih in ^eljnih organizacij štipendij ^*eljnih \fc»isuje y_ Šolskem letu 1980 in I9HI je fc^^dovljiški občini razpisanih yV^»ndij na poklicnih i 1^ >llo :W4 na poKlicnin in in. stihij na srednjih, višjih in na viso-| šolah. Po podatkih je bilo v lan ; hi šolskem letu na poklicnih l^h okoli 300 dijakov na srebrnih '»koli 7')0 dijakov in na višjih ter visokih šolah okoli 360 študentov. Ko so primerjali nekaj organizacij združenega dela v radovljiški občini in v analizo vključili okoli 40 odstotkov zaposlenih v občini, so prišli do podatkov, da se bo kadrovska struktura v naslednjem srednjeročnem obdobju v treh delovnih organizacijah izboljšala le za 1,5 odstotka. Ce upoštevajo približno tudi enak odnos drugih delovnih organizacij, družbenopolitičnih skupnosti, šol in ustanov, potem prejema kadrovske štipendije še okoli 50 srednješolcev in 60 študentov ter najbrž vsi vajenci. Na osnovi vseh teh podatkov so prišli do ugotovitve, da se bo več kot polovica srednje šolcev in študentov po končanem šolanju zaposlila izven radovljiške občine in tako bo kadrovska struktura še slabša. D. S. i Novi predsednik Ivo -Arzenšek, ki se je rodil 1919. leta in živi na Jesenicah, je po poklicu diplomirani inženir metalurgije in je bil doslej podpredsednik poslovodnega odbora jeseniške železarne. Med 'vojno je je sodeloval v narodnoosvobodilni vojski; po njej je končal študij in vseskozi aktivno sodeloval pri družbenopolitičnem delu. Doslej je opravljal vrsto pomembnih dolžnosti. Do izvolitve za predsednika je bil podpredsednik jeseniške občinske skupščine; je tudi član delegacije krajevne skupnosti Sava za občinsko skupščino in predsednik skupščine Avto-moto društva na Jesenicah. Po razrešitvi Iva Arzenška podpredsedniške dolžnosti so zbori obravnavali predlog, da bi za sedanjega podpredsednika skupščine izvolili Franca Jeralo. Le-tega so tudi izvolili. Novi podpredsednik Franc Jerala, ki se je rodil 1924. leta in stanuje na Jesenicah, je šef železniške postaje na Jesenicah. Med vojno je bil zaradi dejavnosti vse družine proti okupatorju izseljen. Po vojni je aktiven družbenopolitični delavec. Sedaj opravlja dolžnosti: je sekretar osnovne organizacije Zveze komunistov KS Podmežaklja. predsednik komiteja za SLO in družbeno samozaščito v krajevni skupnosti, član delavskega sveta skupnosti jugoslovanskih železnic, član upravnega odbora in delavskega sveta Železniškega gospodarstva Ljubljana in delegat zbora združenega dela jeseniške občinske skupščine. Po čestitkah delegatov sta se novo izvoljena predsednik in podpredsednik zahvalila za izkazano zaupanje. Ivo Arzenšek je tudi med drugim poudaril, da bo zaradi težavnega gospodarskega položaja občine potrebnih v prihodnjem srednjeročnem obdobju kar največ prizadevanj vseh delovnih ljudi in občanov za uspešnejši razvoj. S. Sa je Darinka Sedej: Štirinajst dni prijateljskega Oldhama (1) Bilo je lepo Iz prijateljskega Olđhama v Angliji se je vrnila skupina mladih Kranjčanov s številnimi prijetnimi vtisi in doživetji - Vsepovsod dobrodošli gostje — Pester in bogat program obiska Pa smo se vrnili. Domov v Kranj, z najlepšimi vtisi, z nepozabnimi doživetji, bogatejši za številna nova spoznanja, predvsem pa s čudovitim občutkom, da smo spoznali številne, resnične prijatelje Slovenije in Jugo-. slavije. Bilo nas je devetnajst, mladih in nekaj po srcu mladih, štirinajst dni smo uživali odkrito gostoljubje angleškega mesta Oldham, ki je pobrateno s Kranjem že dvajset let. In če rečem: odkrito gostoljubje Oldhama, mislim na vse ljudi mesta in okolice, kajti kjerkoli smo že bili, povsod smo bili kot Kranjčani in Jugoslovani najtopleje pozdravljeni in dobrodošli. Le kaj more biti bolj iskrenega, bolj prijateljskega in toplejšega kot tisti preprosti old-hamski prodajalec, ki je naši Darji mimogrede spontano stisnil roko in ji izrazil najbolj globoko sožalje ob izgubi predsednika Tita? Vtisov in doživetij je za koš in še več: dan za dnem smo odkrivali čudovite lepote angleške pokrajine, njihovo bogato zgodovino, njihovo tradicijo in seveda tudi njihovo sedanjost, njihove probleme, težave, njihove vsakdanje dneve in seveda tudi noči. Mladi ne bi bili mladi, ko ne bi hoteli spoznati mladinskih klubov, disco lokalov, angleških pop skupin. Jutra so bila včasih res malce prezgodnja, a nikarte mrščiti čela. Veljali smo za najbolj disciplinirano skupino doslej — pri tem pa seveda prejšnje niso bile razgrajaške in nekulturne. Mi smo izredno toplo gostoljubje vračali z doslednim spoštovanjem programa, ki so nam ga pripravili gostitelji in nikdar nam ni spodrsnilo. Le sem in tja se je prikradla kakšna nerodnost, izključno zaradi nepoznavanja navad in običajev, humorna situacija, ki smo jo pozneje obdelali sami zase in v naše vsesplošno hahljanje. Mi. redkobesedni Gorenjci, včasih kar preveč mrki in dolgočasni, predvsem pa v prvih dneh malce zbegani, smo si nadeli vsesplošno vljudni angleški nasmeh šele naslednji teden, ko smo se bolj spoznali, ko smo že kar dobro lomili pogovorni angleški iezik. Bili smo v Angliji in le kje drugje naj bi začeli kot pri vremenu? Vreme niti ni bilo tako slabo, čeprav je redno malce deževalo, redno pa je popodne posijalo tudi sonce. Spoznali smo pač, da se poletje v Angliji spozna po toplejših dežnih kapljah ... Prebivali smo v zasebnem Palače hotelu v Oldhamu — pa ta Značilna angleška, več sto let stara hiša, nenehno vzdrževana in tako imenitnega videza Program našega obiska je bil precej natrpan: ogled Oldhama, ogled tovarn, muzejev, znamenitosti, obisk daljne okolice, severnega VValesa, Blackpoola, Yorka in drugih mest in krajev, sprejemi v večernih urah pri gospodu županu, obiski pri angleških družinah, sprejem pri sindikatih. Znočilo se je šele ob pol enajstih zvečer, zato je bilo za nas malce nenavadno, da smo imeli tudi po večerji vedno kaj na sporedu. Gostitelji so zares poskrbeli, da nam ni moglo biti niti minute dolgčas in da smo vsako uro vedno bolj spoznavali njihove kraje običaje in srečevali nove in nove ljudi. Vsak dam smo se vo;:di naokrog s posebnim, udobnim avtobusom, ki ga je požrtovalno in nadvse varno vozil Arnold; vsak dan sta nam vodiča Nancv in John razkazovala znamenitosti, odgovarjala na vprašanja, skrbela za nas. Verjeti je treba, da so vsi trije po našem odhodu kar naj trdneje zaspali -štirinajst dni nenehnega tkanja sem in tja, utrudiš se^če si Še tako vzdržljiv. Povsod smo vzbujali neke vrste pozornost: bili smo skupina, kot Jugoslovani povsod dobrodošli. Ko smo prve dni obiskal: oldhamski kulturni center, nam je uslužbenec Povabili so nas tudi v kitajsko restavracijo; bolj iz radovednosti kot iz lakote smo poskušali kitajske jedi zveneči Palače niti najmanj ni bil podoben blejskemu Parku ali Golfu. Ničesar takšnega, kaj tako velikega in - brez zamere - kaj tako brezosebno hladnega kot so naši hoteli. Palače v Oldhamu je majhen, prijeten in okusno opremljen hotelček ki ti daje občutek topline in domačnosti. Tudi lačni nismo bili — nasprotno; že po nekaj dneh smo si ob ju-trih zaželeli »just some toast, ple-ase«. kajti zajtrki, kosila in večerje so bili res preobilni. Sladokusci so se vrnili težji, kajti slastnim in sobnim sladicam se enostavno ni m"o upirati. — Ukrajinec po rodu — dejal, da se ločimo od Angležev Je na prvi pogled; bolj polna, slovenska lica da imamo, bolj temni smo in zagoreli, medtem ko so Angleži zaradi pomanjkanja sončnih žarkov bolj bele polti. Ura je bila deset ?jt;traj in naš Andrej je ob teh razpoznavnih ugotovitvah Ukrajinca krmežljavo zamrmral sam v svoj brk: »To pa že ni res? i;j.r spoznaš po tem, de zjutraj še zaspan-t ->vana r»setih Se nadat,. O LAS4.STRAN TOREK, 29. JU1LU Svilanitova Svila v novih prostorih Kamniški Svilanit ob občinskem prazniku odprl nove proizvodne prostore TOZD Svila in upravno zgradbo z obratom družbene prehrane — V 32. letih iz skromne zapuščine zrasla sodobna tovarna Kamnik — Kamniški občinski praznik j« bil posebej prazničen za delavce Svilanita. V petek. 25. julija, so odprli nove delavnice in skladišča tozda Svila ter upravno zgradbo z obratom družbene prehrane. Zaokrožena je dograditev oziroma posodobitev tovarne, saj je lani nove prostore in stroje dobil tudi tozd Frotir. Na petkovi slovesnosti je o težko pričakovanih pridobitvah in o razvoju samoupravljanja v Svilani-tu spregovoril Brane Stankovič. predsednik centralnega delavskega sveta, novi zgradbi pa je slovesno odprl Vinko Rozmanič. prvi predsednik Svilanitovega delavskega sveta. Iz skromne zapuščine — tkalnice svilenih izdelkov s devetimi stroji, — je v 32. letih razvoja Svilanita zrasla sodobna tovarna z več kot 120 tkalskimi stroji in drugo sodobno strojno opremo, 800 zaposlenimi, letos pa načrtujejo že 500 milijonov dinarjev celotnega prihodka, v katerem bo 16-odsotni delež imel izvoz. TOZD Svila nadaljuje tradicijo, po kateri nosi Svilanit ime. V zadnjih Počitnice za strojem V delovm organizaciji ABC Loka v Škofji Loki se vsako leto med letnimi počitnicami zaposli precej dija kov in študentov. Največje zani- manj pa je vsekakor za zaposlitev v njihovem TOZD, v PEKS. Vsako leto se tam zaposli okrog trideset dijakov, največ učencev gimnazije iz Škoge Loke. Trenutno je na počitniškem delu štirinajst počitniških delavcev, kajti delo je takšno, da proizvodnja mora tudi v času letnih dopustov nemoteno in v enaki meri potekati. Navdušenje za delo je toliko večje, ker zaslužijo počitniški delavci približno toliko, kolikor zaslužijo Stalno zaposleni delavci na i-tem delavnem mestu. Direktor, tov. OajiČ, mi je povedal, da opažajo, da se nekateri dijaki vsako leto odločajo za zaposlitev v njihovi delovni organizaciji, da so z delom zadovoljni, čeprav nekateri niso preveč spremi, se vsi zelo trudijo. Pravi tudi. ^Čeprav včasih pravimo, da je mladina danes preveč »sita vsega« in preveč razvajena, pri nas opažamo, da s pravilnim usmerjanjem marsikdaj v pridnosti celo »prekosijo« naše delavce.« Nekateri počitniški delavci se včasih celo odločijo za poklic te vrste in se kn^neje zaposlijo v njihovi delovni <;*£anizaciji. Edini problem, ki spremlja zaposlovanje počitniških delavcev so živilski pregledi, ki so vsako leto dražji, delavci pa jih rnora j o imeti, čeprav se zaposlijo le ta en rnese' Aleš Mura. maturant gimnazije Skoffa Loka — »Četrto leto že preživljam . del počitnic v PEKS. Prvo leto seut delal pri pekih, sedaj pa sem na -ddelku »trdo pevico«. Delo je t^žk kajti delam največ pri peči. Vendar ;.>a rad delam, rad sem med ljudm. in čeprav je delo precej enolične, mi ni nikoli dolgčas. Zjutraj prihajam s kolesom na delo, saj iz Škofje Loke ni tako daleč, ponavadi pa delam osem ur — od šestih do dveh. S sodelavkami, te so v večjem številu, se kar dobro razumem in tudi z ostalimi počitniškimi delavci sem dober prijatelj.« Aleš je povedal, da v prostem času trenira mlade košarkarje, pa tudi fotografiranje mu vzame del počitnic. Jeseni odide v JLA, zato mu bo denar, ki si ga sedaj služi prišel še posebno prav. Milena Pintar, dijakinja pedagoške gimnazije Kranj — »Letošnje počitnice prvič preživljam v tej delovni organizaciji. Všeč mi je, delo ni preveč naporno, čeprav skoraj vseh osem ur moram stati, česar pa seveda učenci nismo navajeni. Delam v pakirnici, skladišču, najraje pa pakiram drobtine. Z delom si želim predvsem zaslužiti kakšen dinar, saj dekleta vedno več porabimo kot fantje. Delala bom en mesec, nato pa grem na morje. Jeseni me čaka maturantski izlet, nato pa še zadnji letnik gimnazije. Sodelavci tukaj so prijazni, vsi pa imamo najraje kuharico Tilčko, ki nam res zelo dobro kuha.« Franci Biček, dijak gimnazije Skofja Loka — »Tretje leto že delam tukaj. Včasih tudi med šolskim letom priskočim na pomoč, največkrat v petkih zvečer, ko je proizvodnja še enkrat večja kakor v ostalih dneh. Sedaj delam na oddelku »mehko pecivo«. Delati mislim približno en mesec, denar pa mi bo prišel prav predvsem na počitnicah na morju. Delo ni preveč težko, čeprav je ob peči precej vroče. S sodelavci se dobro razumem, tudi » delo mi je všeč. V prostem času treniram košarko, v letošnjem šolskem letu pa bom zaključil gimnazijo v Škofji Loki.« Vilma Primožič letih je krepkeje napredovala proizvodnja frotirja, razvojni koraki tozda Svila so bili počasnejši, kajti zamenjati je bilo treba celotno zastarelo strojno opremo, zgraditi nove prostore, saj v dosedanjih ni bilo mogoče širiti in posodobiti proizvodnje ter večati produktivnosti dela. Novogradnja, ki je veljala 37 milijonov dinarjev in je prinesla 2.300 kvadratnih metrov proizvodne površine, je bila torej nujna. Izdelovanje svilenih tkanin in izdelkov iz njih je specifično, saj je podvrženo mudnim muham. Serije morajo biti majhne in izbor pester. Proizvodnja v tkalnici Svila je skoraj vzorčna, saj stke vsakega vzorca le po 200 metrov in to v štirih barvnih različicah. Končni izdelki so predvsem kravate, preko milijon jih bodo izdelali letno. V novi tkalnici svilenih tkanin že brne — nekaj jih bodo še preselili — najsodobnejši statveni stroji, ki povzročajo znatno manj hrupa. Prostori so opremljeni tudi s klimatskimi napravami in pogoji dela se bodo znatno izboljšali. Ne nazadnje, Svilanitova Svila edina v Jugoslaviji izdeluje kravatno tkanino, ki bi jo sicer za drage devize morali kupovati v tujini. Delavci Svilanita pa so težko pričakovali tudi novi obrat družbene prehrane, saj je bila sedanja pretesna in ni ustrezala higienskim zahtevam. Nove prostore pa so dobili delavci skupnih služb, ki so doslej delali v utesnjenih in temnih prostorih. Svilanit je v preteklih letih investiral predvsem v proizvodne prostore, zadnja je bila na vrsti upravna zgradba, ki je skupaj z menzo veljala 25 milijonov dinarjev. Skupno so v oba objekta investirali 64 milijonov dinarjev, za kar so sami zbrali 34 odstotkov denarja, ostalo pa so krediti. M. Volčjak V novih Svilanitovih prostorih za izdelovanje svilenih tkanin b*tdo •» tudi najsodobnejši brezčolnični statični stroji, ki povzročajo znatna * hrupa. { Zdaj, ko še vroče sonce sije, se moramo oskrbeti s kurjavo ?ct ^lmo £ jo dobimo, seveda . . . Foto: D. Dolene Uskladiti razvojne plan V zborih jeseniške občinske skupščine so obravnavali osnutek planskih dokumentov Gorenjske in Slovenije za prihodnje srednjeročno obdobje — Več splošnih in tudi konkretnih pripomb k obema dokumentoma sodobnejšo in produktivn^ftT^ ' Prav tako bo treba Sa* > s 1 Jesenice — Osrednja točka dnevnega reda na sejah zborov jeseniške občinske skupščine 24. julija je bila obravnava osnutka dogovora o skupnih temeljih planov gorenjskih občin in osnutka dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981-1985. V uvodu obravnave obeh dokumentov so delegati poslušali obrazložitev predstavnika izvršnega sveta. Izvršni svet je o osnutku dogovora o skupnih temeljih plana gorenjskih občin razpravljal sredi junija. Pod- SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ Kot veni ji je Si poslov: Zakon o Usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb (3) ' rajanje invalidske dejavnosti <. aa skupnosti za zaposlovanje v SR Slo-• Strokovna služba občinskih skupnosti za Gorenjske dejansko pričela izvajati ^posabljanju in zaposlovanju invalidnih eseo šel*' januarjem 1978. Vzrok za zaostanek bi lahko pr < ali v dolgotrajnih dogovarjanjih glede s^tema fiftinciranja (kar se je uredilo sredi leta 1977). V kadrovskih ovirah (potreben je bil nov profil -svetoval*, -ehabilitacije) in v organizacijskih problemih (if: novanje članov prvostopenjske komisije, priprava y-n stopkov ocenjevalne dejavnosti). Ena pivih nalog, ki so si jo skupnosti za zaposlovanje radafc* v okviru izvajanja invalidske dejavnosti, je bilo evidentiranje oseb, ki naj bi na podlagi novo sprejetega /akona 0 usposabljanju in zaposlovanju invalidnih o.*eb pridobile lastnost invalidne osebe. V .Vv^ru socialnega varstva kot nosilca akcije evidenti-«c bilo na Gorenjskem v letu 1978 evidentiranih ^i bi pridobile lastnost invalidne osebe in - v usposabljanje in zaposlitev, la evidentiranih je bilo tudi za vj; lij.va, kajti med sk inr ostmi in h«I rfK O. posameznimi strokovnimi službami je bilo očitno premalo sodelovanja, zato je prihajalo do dilem ob zajetju populacije. Taka evidenca je bila osnova za izvajanje ocenjevalne dejavnosti. V letih od sprejetja zakona do konca leta 1979 je bilo v gorenjskih občinah v ocenjevalno dejavnost za priznanje lastnosti invalidne osebe, vključenih 175 kandidatov, v prvem polletju leta 1980 pa je bila lastnost invalidne osebe priznana 68 osebam z zmanjšano delovno sposobnostjo. Ker ocenjevalna dejavnost vključuje več faz, ki zahtevajo upoštevanje načela kontinuiranosti in sistematičnosti, zaključek vseh prizadevanj pa je ustrezna zaposlitev invalidne osebe, je bila naslednja naloga na tem področju usmerjena predvsem v strokovno izpopolnjevanje strokovnih zasnov. Za ta namen je Skupnost za zaposlovanje lani izdelala nalogo: Rehabilitacijski center na Gorenjskem. Nova organiziranost je bila zasnovana takole: — pripraviti medicinsko, socialno, psihološko, tehnološko in poklicno svetovalno mnenje o preostalih zmožnostih za delo oziroma o širši socialni perspektivi prizadete osebe, — nuditi pomoč invalidni osebi pri reševanju socialnih problemov, ki bi lahko bili ovira pri ponovni vključitvi v družbo, — pomagati invalidni osebi pri dvigu morale in pri ponovnem pridobivanju zaupanja v samega sebe. — sodelovati s SIS in drugimi organizacijami in organi pri programiranju usposabljanja in zaposlovanja invalidnin oseb, — nuditi strokovno pomoč delovnim organizacijam pri reševanju kompleksne problematike invalidnih oseb, — skrbeti za sistematično usposabljanje kadrovskih delavcev na področju izvajanja rehabilitacije invalidov. — skrbeti za razvoj aplikativne raziskovalne dejavnosti na področju usposabljanja in zaposlovanja invalidnih oseb. Rehabilitacijska svetovalka Breda Konjar, dipl. org. izob. pri je sprejetje tega osnutka, ob tem pa je predložil zborom v sprejem več sprememb posameznih členov dogovora. Osnutek dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije je obravnaval na seji 15. julija. Ob tem je ugotovil, da je predloženi dokument ustrezna osnova za razpravo in usklajevanje nalog vseh temeljnih nosilcev planiranja, zato ga bo moč uporabiti pri usklajevanju planskih dokumentov v občini. Med obravnavo posameznih poglavij osnutka dogovora je glede predvidene za-maknitve uresničevanja naložbe v novo elektro jeklarno na obdobje 1983-1987 menil, da le-ta ni sprejemljiva zaradi hudih ekonomskih posledic za jeseniško občino in širšo družbenopolitično skupnost. Kot je opozoril, je bila naložba predvidena že za sedanje srednjeročno obdobje, zato bi bilo vsako odlaganje njene uresničitve povsem nerazumljivo. Izvršni svet je ponovno poudaril nujnost istočasne izgradnje karavanškega predora in obvoznice od Hrušice do Žirovnice. Kakor je ocenil celoten dokument, bo moral biti predlog dogovora v svoji vsebini bolj konkreten od osnutka, predvsem pa bo treba zaradi spremenjenih pogojev gospodarjenja, razvoja materialnih možnosti in načrtovanega razvoja naše republike nekatera vprašanja iz osnutka dogovora opredeliti drugače. Razprava v zborih je povsem potrdila stališča in pripombe izvršnega sveta. Razpravljalci so se lotevali tako splošnih kot konkretnih vprašanj pri oceni vsebine obeh dokumentov. Med splošnimi pripombami velja zapisati zlasti tiste, ki so opozorile na podobno problematiko pri planiranju v vseh občinah in na republiški ravni. Gre namreč za preobsežno zbiranje občinskih potreb, ki niso pomembne za celotno Gorenjsko, pa bo zato treba regijski dogovor očistiti takih sestavin. Posamezna področja razvoja Gorenjske in republike bo treba uskladiti z resničnimi možnostmi in predvideti prednosti red pri naložbah. Nujna bo tudi usmeritev k večjemu dohodkovnemu povezovanju, zato pa je treba predvideti možne oblike medobčinskega sodelovanja. vodnjo v industriji in kmetijstva nazadnje bo treba odprav ugotovljene pomanjkljivo« kumenta dopolniti s stali&fa nih interesov. Konkretne pripombe našale na politiko zaposlovanja so stopnje rasti v kvaliffti strukturi zaposlenih nekoliko & smelo načrtovane, slovensko & lovalno industrijo, ki se vse 5 časi usmerja k uporabi plemen* vrst jekla, varstvo okolja< M s< bo treba najprej ugotoviti pc" 5 čitelje onesnaževanja m se šek* dogovoriti za potrebne u# t enako tudi uskladiti načrtovat* * gradnjo vršiških žičnic i,, ^ \ zakona o Triglavskem nan< * parku, pa nekatera druga vpra9 ». Delegati vseh zborov ^ s ^ najbolj resno razpravljali ^0 p \ čim prejšnje izgradnje elekr l klarne in obvoznice Hrušiei * rovnica. Svoje pripombe gie\; stotka. Na Jesenicah j se fe slenost znižala, v Kranju je m) porasla, v Radovljici niso m zaposlovali, v Skofji Loki je slenost porasla za 0,1 odstop Tržiču upadla za 0.3 odstotke Ce bo zaposlovanje še napre potekalo, potem na Gorenjske' bomo dosegli resolucijskih rasti zaposlenosti na tem obn* V primerjavi s prvimi petim seci lanskega leta je bila zaporna Gorenjskem večja za 2.3 ke Ob koncu maja je&uo ljudi **' zaposlitev, v P*"*TJ™"J "M* nimi nezaposlenost ni kntična v Ukalci zaposlitve prevlad«** ,Tčenii in nepriučen. delavci. p ISKRA - ELEKTROMEHANIKA KRANJ >, Današnja organiziranost Iskn Elektromehanike v Kranju je rezu! **t 34-ietnega razvoja te delovne ^^anizacije. Njeni začetki segajo v ^15. leto. ko je bila Iskra skromna k**rtniška delavnica. Nagel napredek '.mogočil. da se je razvila do ene j večjih delovnih organizacij Ifočju elektromehanike In elek-c>nike pri nas. V prvih povojnih letih je Iskra tala svoj proizvodni program 7. Unimi močmi je razvila program j^telkov, ki so ga sestavljale posa-'^zne izdel-čne veje: stenske ure. ^Jloprojektorji, ročno orodje, števci, ^lefoni. telefonske centrale, elek-^*"«Čno ročno orodje, instrumenti in j. *~Ugo. Ob tem so v Iskri uvedli prvi w^Jtoči trak za proizvodnjo števcev in j^sploh veliko storili za razvoj tehnologije ter humanizacijo dela. Iskra, za katero je značilen dina-i *£en napredek, se je najprej začela veljavljati v jugoslovanskem prodru, že leta 1952 pa se je usmerila v voz. Uspešnost na tem področju !^Jbolj zgovorno potrjuje podatek, -j^ je vrednost izvoza izdelkov nara-^ s 13 tisoč dolarjev 1952. leta na "^r 66 milijonov dolarjev po načrtih letošnje leto. Naraščanje obsega proizvodnje in v/ljenje programa je seveda zahte-*J^*o tudi ustrezne organizacijske ^^itve. Iskra se je postopoma začela Vimena ti v specializacijo proizvod-procesov. Iz proizvodnih obratov ^ se razvile številne temeljne orga-^ **tacije. Del proizvodnega programa ^ Iskra odstopila za razvoj indu-k *ije v drugih predelih Slovenije, je omogočilo nastanek delovnih ir^feanizacij v Novi Gorici, Novem tk***stu, Trbovljah in drugod. Plod l^klne usmeritve so tudi priprave na *5%radnjo objekta za proizvodnjo ^T^nega električnega orodja v Mur-Soboti. Danes ima Iskra 20 temeljnih _ nizacij, ki glede na programsko rneritev delujejo na treh osnovnih vodnih področjih. Na področju jarakomunikacij in računalništva t^luje 6 temeljnih organizacij: *^^»iter za elektro optiko v Ljubljani, ^^lefonske enote na Blejski Do-jHvi, Avtomatske telefonske cen-U, Telefonski elementi in aparati, ♦Junalniki in Montažno servisna *%»nizacija v Kranju. Merilnoregu-V^ij«ko in stikalno tehniko proiz-l temeljnih organizacij: Števci, tikala, Merilne naprave in Sestavni *^li v Kranju, Merilni instrumenti ^sA Otočah, Mehanizmi v Lipnici ter m v^tični in steklopihaški izdelki Vega ,.j Ljubljani. Električno ročno orodje *^Jieluje istoimenska temeljna orga-* jrJjfcacija v Kranju. Potrebe skupnega ji Jemena izpolnjuje 6 temeljnih orga-^^acij: Prodajna organizacija v ^Hibljani, Orodjarna, Vzdrževanje, ^.J^zvojno tehnološki center, Naivna organizacija in Delavska re-, J*vracija v Kranju. Delovna skupljat skupnih služb v Kranju oprav-^ storitve za vso delovno organi-l£jjo. .^Nadaljnji razvoj samoupravne **^aniziranosti naj bi omogočil V^š»dvsem lažje upravljanje tako -»fj^^-vc^iij lairjc u}/ia vijanje v«»»-- v *\j»'ikega poslovnega sistema in ohra- £ J^L. možnosti za nadaljnji gospodar- * ^* napredek. Ker so skupni cilji vse * ^*\|J istovetni s posameznimi proiz-H t*sMnimi področji, v Iskri — Elek-t" ^mehaniki predvidevajo v prihod- ^k^h letih spremembo samoupravne i < %aniziranosti v več delovnih orga-*acij. I s kri ni števci v svetu Iakrina temeljna organizacija Merilni instrumenti na Otočah Iskra proizvaja električne števce dobra tri desetletja. Izdelke, ki so plod domačih prizadevanj, je v ob-, dobju prvih desetih let prodajala predvsem na jugoslovanskem trgu, _ že več kot dvajset let pa jih tudi OD STENSKE URE DO skromni. Prvo leto so deželam v raz-' voju — Turčiji, arabskim in srednje- ELEKTRONSKIH NAPRAV ^?SSat?|j proizvodnje je Iskra postala vse bolj V kranjski Iskri, eni naših največjih delovnih organizacij na kvalitete tudi^J?zahtevnejšihkup-področju elektromehanike in elektronike, načrtujejo nadaljnje cih\ Prid°bila i« nova tržis*a za prodajo števcev: med drugimi Sau- Pftojn*rjesvy.ternel/fli$rgantM\!i % , r be*t*tvm,deli > 'kranJ' spremembe samoupravne organiziranosti — Večidel proizvodnje TOZD Avtomatske telefonske centrale je plod lastnega razvoja — Uspešen prenos tehnologije za proizvodnjo števcev in znanja Iskrinih strokovnjakov na tuje Elektronika tudi v telefoniji V temeljni organizaciji Avtomatske telefonske centrale v Kranju, kjer je zaposlenih okrog 1200 delavcev, proizvajajo polelektronske in elektronske telefonske centrale. Gre za centrale, ki jih uporabljajo v javnem sistemu, naročniške, to je hišne centrale pa centrale in telefonsko opremo za posebne naročnike. Med centralami za javne potrebe izdelujejo sistem Metaconta, tip 10 C, KLC in CN. Vse naročniške centrale so plod domačega razvojnega dela. Prva je nastala polelektronska centrala EPABX 300, za njo mala elektronska centrala EPABX 16, letos pa proizvajajo tudi družino novih elektronskih central Iskra 2000, v kateri sta z mikroračunalniki krmiljeni, centrali EPABX 32 in 100. Poleg tega družino razširjajo v sistem, pri katerem je možno zmogljivosti povečati do 2000 priključkov z moduli. Najpomembnejša prednost elektronskih .telefonskih central pred klasičnimi je znatno manjši obseg in teža, tako da ne zahtevajo posebnih prostorov za montažo. Ker je večina elementov elektronskih, te centrale delujejo zelo tiho. Krmiljenje z računalniki omogoča veliko prilagodljivost potrebam naročnikov. Pomembno je tudi to, da so vse enote na ploščah tiskanega vezja in so zato zelo lahko izmenjljive, opremljenost s testnimi programi pa omogoča enostavno določanje mesta morebitne napake. Elektronske centrale prav tako odlikujejo sodobno in funkcionalno oblikovani posredovalni aparati, ki telefonistu omogočajo hitro in sproščeno delo. Za elektronsko centralo EPABX 16 je značilna še ena posebnost. Je namreč najmanjša elektronska centrala, ki jo proizvajajo v naši domovini. Da je tudi lepa na izgled, so potrdili na letošnjem sejmu tovrstnih naprav v Hannovru, kjer so jo odlikovali z nagrado za industrijsko oblikovanje. Odločitev Iskre za lastni razvoj central, uresničevati so jo začeli že pri izdelavi klasičnih sistemov in jo nadaljujejo tudi pri elektronskih, je prav gotovo zelo smela, seveda , s predvsem koristna. Njihovo zavzetost na tem področju potrjuje veliko Število patentov in izboljšav. Najbolj zgovoren dokaz plodnega lastnega razvoja je precejšnja usmerjeno:« naročniških central v izvoz; Zahodno'Evropo. Sovjetsko zvezo in še zlasti dežele v razvoju. Možnosti za nadaljnji razvoj centra! in uveljavljanje /rianja delavcev Iskre na tem področju je Se veliko. Razvojno delo. ki j<* V vrhu svetovnih dosežkov, je še posebno zanimivo in perspektivno mlade ljudi Ker so tudi potrel* po strokovnjakih v.-e večje, bodo tisti, ki žele ustvarjati rta raznih področjih sodobne elektnmik.- v tei {emeluii } „ ofgaif»J&» ijV-lškr* še iwu$^j jjjfepfljjflp ^ V temeljni organizaciji Telefonske enote na Blejski Dobravi imajo sodobno urejeno restavracijo za delavce dovo Arabijo. Tunizijo, Venezuelo. Malezijo. Maroko in Avstralijo. Danes ji izvoz števcev prinaša okrog 10 milijonov dolarjev na leto. Gre za prodajo eno in trifaznih števcev v eno in tritarifni izvedbi. Izdelki so v osnovi enaki, vendar ustrezno prilagojeni zahtevam kupcev in nacionalnim predpisom. Kakšno je popraševanje po Iskrinih števcih v tujini, najbolj dokazuje podatek, da je kljub močni konkurenci na svetovnem trgu Iskra ponekod, na primer v Nemčiji, edina prodrla do kupca. Večje težave ima temeljna organizacija Števci pri uvozu potrebnega materiala in opreme za proizvodnjo tovrstnih izdelkov, čeprav izvozi štirikrat več kot pa uvaža. Njena perspektivna tržišča so predvsem dežele v razvoju, ki bodo z gospodarskim napredkom v» bolj pridobivale na pomenu v svetu, že v prihodnjem srednjeročnem obdobju naj bi izvoz števcev povečali na 15 do 16 milijonov dolarjev letno. Še bolj kot izvoz izdelkov pa bo pomemben prenos znanja in tehnologije pri proizvodnji števcev na tuje. Na tem področju so namreč že doslej dosegli vidne rezultate. Takšen uspeh je bil podpis prve licenčne pogodbe o proizvodnji električnih števcev pred štirimi leti v Španiji, kjer zdaj že dve leti zapored proizvedejo okrog 10 tisoč števcev letno. V Tuniziji, kjer so nekaj let uspešno prodajali Iskrine enotarifne števce, je Iskra nudila pomoč pri postavitvi in zagonu nove tovarne za proizvodnjo števcev; le-teh izdelajo okrog 100 tisoč letno, proizvodnje delov« za nje pa še niso osvojili. Ob tem, ko obstajajo realni izgledi za razširitev sodelovanja v Tuniziji tudi na proizvodnjo trifaznih števcev in prodajo Iskrinih izdelkov, pa je povezava s Turčijo doslej rodila manj sadov pri pcenosu znanja in tehnologije. V Iskrini temeljni organizaciji Števci si prizadevajo, da bi znanje svojih strokovnjakov ponudili tudi drugim tujim partnerjem. O proizvodnji števcev se že pogovarjajo v Venezueli in Maroku ter na Portugalskem. Kot pričakujejo, bodo v bližnji prihodnosti sklenili vsaj eno pogodbo o sodelovanju na tujem. Ob tem ne pozabljajo na razvoj lastnih izdelkov. Del proizvodnje bodo v bodoče dopolnili z mikro elektroniko in elektroniko preizkušanje najmanjše elektnnsk. telefonske rnfcrtle G LAS 6.STRAN TOREK. 29. JULIJA JA IJ r Kulturni koledar BLED — V Festivalni dvorani je na ogled razstava likovnih del Škofjeloškega slikarja Rerka Berčiča. BOHINJSKA BISTRICA - V domu Joža Ažmana si lahko ogledate razstavo »Julijske Alpe v prvi svetovni vojni«, ki jo je s sodelovanjem domačega foto kluba pripravil Mali vojni muzej iz Bohinjske Bistrite. KRANJ - V Mestni hiši je na ogled stalna arheološka etnološka, kulturnozgodovinska in umetnostnozgodovinska zbir ka ter stalna razstava del slo venskega kiparja Lojzeta Doli narja. V drugem nadstropju s lahko ogledate etnološko raz stavo »Ljudska umetnost na Gorenjskem«. V galeriji Mestne hiše je odprta razstava del čla nov Društva tirolskih likovnih umetnikov iz Innsbrucka. V mali galeriji Mestne hiše si lahko ogledate razstavo risb akademskega slikarja Tomaža Kržišnika. v stebriščni dvoran pa razstavo »Prostor, grafika in poezija, ki sta jo pripravila Nejo' Slapar in Irma Kern. V Prešernovi hiši sta odprta Prešernov spominski muzej in Jen kova soba. V galeriji Prešernove hiše je odprta razstava del ko roškega slikarja Valentina Orna na, v kleti pa razstava del slikarja Miha Dalla Valle. V baročni stavbi na Tavčarjevi 43 je na ogled stalna zbirka »Narodnoosvobodilna borba na Go renjskem« in republiška zbirka »Slovenka v revoluciji«. Razstave in zbirke so odprte vsak dan od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 12. ure, ob ponedeljkih so zaprte. JEZERSKO - Na Zg. Jezerskem si lahko ogledate restavri-rani poznosrednjeveški kulturni spomenik »Jenkova kasarna«, ki je opremljen z etnološkim gradivom. LIPANCA - Planinsko društvo Bled je pripravilo v blejski koči v Lipanci samostojno razstavo likovnih del slikarja, planinca in blejskega rojaka Rudolfa Arha. Predstavljajo svet med Bledom, Radovno. Triglavom in Bohinjem, torej območje, ki ga pokriva blejsko turistično društvo. Na ogled bo do konca avgusta. RADOVLJICA - V Sivčevi hiši je odprta razstava »Lončarstvo na Gorenjskem«, ki jo je pripravil Gorenjski muzej iz Kranja. Na ogled bo do 24. avgusta, vsak dan od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure. ŠKOFJA LOKA - V Loškem muzeju si lahko ogledate zgodovinsko, kulturnozgodovinsko, etnološko, prirodoslovno ter zbirko NOB, zbirko poslikane meščanske keramike 16. in 18. stoletja in galerijo Subicev. V galeriji bo še do 22. avgusta odprta razstava »Bratske vezi med slovenskim in srbskim narodom 1941-1978«, ki sta jo pripravila Muzej ljudske revolucije iz Ljubljane in Muzej ustanka 1941 iz Titovih užic. Zbirke in razstavo si lahko ogledate vsak dan. razen ponedeljka, od 9. do 12. ure in od 14. do 17. ure. TRŽIČ - V paviljonu NOB bodo v petek, 1. avgusta, ob 18. uri odprli razstavo del likovnih ustvarjalcev amaterjev iz Zaječara. Po otvoritvi razstave bo ob 19. uri v Cankarjevem domu kulturno umetniška skupina Kristal priredila koncert ljudskih plesov iz Srbije. Razstava bo na ogled do 31. avgusta, vsak dan od 17. do 19. ure. ŽIRI — Muzejske zbirke z galerijo žirovskih likovnih ustvarjalcev so odprte vsako soboto, nedeljo in ob državnih praznikih od 9. do 11. ure in od 14. do 16. ure. Za ogled se lahko dogovorite tudi izven tega časa. dopoldne po tel. štev 064/69-461. popoldne pa 064/69-282. KAMNIK - Pretekli petek so v središču mesta, na Titovem trgu odprli novo galerijo s stalno zbirko del Mihe Maleša. Odprta bo vsak dan od 9. do 12. ure in od 17. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 12. ure, ob ponedeljkih bo zaprta. Maleš podaril svoja dela Kamniku V središču kamniškega mesta so v prenovljeni stari hiši odprli galerijo s stalno zbirko del kamniškega rojaka, slovenskega grafika in slikarja Mihe Maleša — Mojster je Kamniku podaril 2.560 svojih del — Zbirka bo osnova za preučevanje in zbiranje dokumentacije o Maleševem življenju in umetniški poti galerija bo razstavnega dajne razstave. Nova tako postala središče življenja v Kamniku. Razstavo Maleševih del so pripravili delavci kamniškega Kulturnega centra z zunanjimi sodelavci. Izšel pa je katalog s študijami dr. Emili-jana Cevca in dr. Mirka Juterška ter seznam vseh podarjenih del. Iz darilne listine povzemamo, da je mojster Kamniku podaril kar 2.560 svojih del. od tega 60 oljnih slik. vrsto bibliofilskih izdaj knjig, ki jih je sam založil, grafičnih map in seveda grafik, ki predstavljajo glavnine njegovega umetniškega opusa. Predstavitev Maleševih del obsega več postavitev, ki se bodo časovno izmenjale in tako nizale najrazlič- Kamnik - Potem, ko je v četrtek. 24. julija, Miha Maleš slovesno podpisal darilno listino, s katero je svoja dela poklonil rodnemu mestu, so v petek, 25. julija, odprli v središču kamniškega mesta, na Titovem trgu, galerijo s stalno zbirko njegovih del. Kamnik je torej bogatejši za nov kulturni hram. ki je vrata odprl ob občinskem prazniku. Zamisel o Maleševi galeriji je stara dve leti. ko je mojster izrazil željo, da bi glavnino svojega obsežnega umetniškega opusa podaril rodnemu mestu. Kamničani so se odločili za obnovo stare hiše v središču mesta. Temeljito so se lotili prenove, ki je pokazala nepredvidena dodatna dela. zatikalo pa se je tudi izvajalcu gradbenih del. kasnila so dovoljenja za začetek prenove, izseliti so se morali stanovalci iz prvega nadstropja, probleme je nakopičila tudi podražitev gradbenega materiala. Galerija bi namreč morala biti odprta že lani. ko je kamniško mesto praznovalo 750-le t -nico obstoja. Denar za ureditev galerije so Kamničani zbrali s kulturnim dinarjem, delež je prispevala tudi republiška kulturna skupnost. Galerija ima šest razstavnih prostorov in depo s skupno površino'* ječarski občini. 200 tekočih metrov, kasneje bodo Zdaj gre za predstavitev sedem-uredih tudi prostor za občasne pro- najstih likovnikov-amaterjev, ki v Gostovanje folklorne skupine v Italiji nejše stopnje njegovega grafičnega in slikarskega snovanja ter ustvarjalnih rezultatov na področju ilustriran ja. Prva postavitev obsega okrog 250 del. ki so razstavljena na stenah in v vitrinah. Zbirka bo tako omogočila vpogled v raznovrstne umetniške dejavnosti, ki se jih je loteval Maleš. Poleg grafik in slik bodo na ogled še fragmenti fresk, barvno stekleno okno. po njegovih osnutkih izdelana keramika in tapiserije ter vrsta fotografij, ki so bolj kulturno-zgodovinsko kot umetniško pričeval ne, vendar prispevajo k osvetlitvi avtorjeve umetniške podobe. Iz delovnega programa galerije razberemo, da bo zbirka osnova za preučevanje in zbiranje dokumentacije o Maleševem življenju in umetniški poti. Galerija pa bo odprta tudi razstavam Maleševih učiteljev in sodobnikov. Tako ne bo le središče razstavnega življenja v Kamniku, temveč bo uresničevala tudi raziskovalne naloge. Prispevala bo k vsebinsko tehtnejšemu in strokovno poglobljenemu pregledu skozi bogato zapuščino enega od pionirjev slovenske grafike. Likovniki amaterji iz Zaječarja v Tržiču V nizu prireditev ob občinskem prazniku — 5. avgustu — bodo v Tržiču v petek, 1. avgusta ob 18. uri v Paviljonu NOB odprli razstavo likovnikov — amaterjev iz Zaječarja. To je prvo tovrstno srečanje obeh pobratenih občin, čeprav naj v isti sapi omenimo leta 1976 izmenjani razstavi o narodnoosvobodilnem obdobju 1941-1945- v tržiški in za- Kranj - Plesno folklorna skupina Sava Kranj se je te dni vrnila z desetdnevnega gostovanja v južni Italiji. Spremljal jo je tamburaški orkester Bisernica iz Reteč, saj skupini povezuje desetletno sodelovanje in skupno nastopanje. Udeležili so se folklornega festivala, ki je pod pokroviteljstvom mednarodne folklorne organizacije CIOFF potekal v mestih pokrajine Latine. Festivala, sedmega po vrsti, se je doslej udeležilo že več jugoslovanskih folklornih skupin, prvič pa je nastopila slovenska. Poleg domačinov so nastopile še folklorne skupine iz Slovaške, Vzhodne Nemčije, Norveške in Škotske. Savski folkloristi in reteški tamburaši so na Festivalu gričev, kakor bi ga lahko imenovali po naše, nastopili osemkrat, vsakič v drugem mestu pokrajine Latine, in se tako predstavili širokemu občinstvu. V glavnem so nastopali skupaj z ostalimi skupinami, najdaljši, skoraj celovečerni nastop so imeli ob koncu. Ob prihodu v vsako mesto so skupine najprej pripravile povorko po mestnih ulicah. Skupine so se predstavile z enim plesom, izjema je bila prav folklorna skupina Sava, ki je predstavila pisanost našega folklornega plesnega izročila. Plesali so gorenjske, belokranjske, primorske, srbske in bosanski ples iz okolice Glamoča. Samostojne točke so imeli tudi tamburaši. Prav ta bogata pisanost je navdušila občinstvo, pa tudi ostale sodelujoče skupine, ki so jih povabile naj sodelujejo na njihovih folklornih festivalih. Tako so jih Slovaki povabili, naj se ustavijo pri njih, ko bodo avgusta potovali na gostovanje na Poljsko. Norvežani so jim izročili vabilo za njihov mednarodni festival, ki bo maja prihodnje leto. Posebej navdušeni so bili Angleži in 'direktor angleškega svetovnega folklornega festivala, ki se je udeležil srečanja v Italiji, jih je pozval naj se prihodnje leto pridružijo skupinam iz vsega sveta. Italijanski festival je torej folklorni skupini Sava in tamburaškemu orkestru iz Rateč odprl vrata za nova gostovanja v tujini. Dodali jih bodo dosedanjim v Avstriji, Zahodni Nemčiji, Franciji, na Poljskem, in Danskem. Znova pa je potrjena kvaliteta savskega folklornega ansambla, ki spretno gradi svoje delo na bogati zakladnici plesnega, pevskega in glasbenega ljudskega izročila, predvsem slovenskega, pa tudi drugih jugoslovanskih narodov. M. Volčjak svojem prostem času prenašajo svoja zapažanja o obdajajočem svetu na platno ali v les. Na ogled je prek petdeset slik in deset kipov v lesu. V tehniki so največ zastopana olja, akvareli in risbe, tematsko pa razstava zajema krajino, tihožitje in portret. Večina ustvarjalcev, ki razstavljajo svoje stvaritve, združuje svoje delo v organizacijah združenega dela v Zaječarju in okolici kot delavci v proizvodnji. Razstavljajo: Ljubomir Brankovič, Jelica Filipovič, Živojin Ilič, Dobrila Jere-mić*, Siniša Jovanovič, Milan Kalčič, Zoran Kostadinovič, Ljubiša Lilič, Milojko Miloševič, Vladimir Novakovih, Božidar Pavlovič, Tomislav Paunkovič, Dole Pešič, Dorde Sta-menkovič, Ljiljana Stankovič, Miroslav Stevanovič in Živojin Zdrav-kovič. Razstava, ki jo je tržiškemu zavodu za kulturo in izobraževanje posredoval Narodni muzej iz Zaječarja bo po otvoritvi na ogled od 1. —31. avgusta vsak dan od 17. do 19. ure v Paviljonu NOB v Tržiču. S. J. Vztrajnost pa taka! Klub ljubiteljev glasbe skrbi za redno obveščanje svojih članov in drugih ljubiteljev glasbe z glasilom, ki izhaja vsake tri mesece, za sprotno seznanjanje mladih z dejavnostjo kluba pa so na Koroški cesti namestili še zaste-kleno oglasno vitrino, ki pa so jim jo bolj ali manj kulturni Kranjčani doslej že petnajstkrat (!) razbili. Predzadnjič menda celo na dan slovenskega kulturnega praznika. Miha Maleš, slovenski grafik^ in ilustrator, utiralec poti slaad grafike je glavnino sioje>/£a nega umetniškega opusa Kamniku, rodnemu mestu, ga bo galerija, ki sojo p/We*iij odprli v središču kamniškega Volaričeva razstavljata v Beogradu Galerija Beograjskega izdan* skega grafičnega zavoda je afi letja gostoljubno odpira vrata ki iskreno nudijo svojo intir~ očem in srcem Beograjčanov T t je bila odprta za gosta iz siow* samorastnika Zlato in Jo£eta V riča. Sodobni slovenski sarnorascr skupaj z ostalimi samoraslim' varjalci naše domovine, se" jo v tem stoletju kot »osveiilni * v poletni sopari«, v času st*o» ranega izživljanja visoke civilu* našega stoletja. Ta umetnost inu slovenskih tleh globoke koreni* davnin je slovenski človek rteW rezljal, klesal, slikal in krasil * življenjski prostor. Svet ban oblik Zlate in Jožeta Volarica ve* teh korenin. Likovno delo tega * mivega zakonskega para se javi* psiholoških pobud in uresniosv* idej v mejah individualnih xny* sti. Predstavlja se s subtilno fes* tostjo in gracioznimi linijami £ Volarič ter poudarjenimi -j^ $ ziran ih oblik Jožeta Volarica svet nastaja iz globoke povenu** človekom in naravo, iz občutke* se plemenitijo v samovoljne ^ različice ali izpeljane obliite z nim plastičnim prikazom. V nx* svobodne individualnosti z ra£» mi sredstvi likovnega, izraja-ji povezujeta z vsebinami vaak« vali denar za ponovno oživitev muzeja, za gledališka gostovanja, za mednarodno in medrepubliško Hodelovanje ter nenazadnje tudi za socialno varnost delavcev, zaposlenih v kulturi. S sodelovanjem kulturne skupnosti Slovenije bodo Trzičam diti zaodrski prostor m gareV be v Cankarjevem dom«. saj kino dvorana edini in naj*f prostor za kulturne in po** prireditve v tržiški obeini. vlogo bo imel vsaj se sedem I* Gradnja osrednjega kulturo* doma v Tržiču je namreč prf sena v obdobje od 19M. do I* leta. i Med zahtevnejše naložbe, vre ne skupaj nekaj več kot 23 ionov dinarjev, sodi se ODIIl Primoskove kašče v Pristavi ' »tare tržiške germovke, oba*' Kurnikove hiše m zunanje f dobe muzejske stavbe. Razvojni program kulturne * javnosti za novo plansko ot je predvideva Se sofi nas* * zifradnje republiškega , NOB v Ljubljani m gorenji v Betfunjah, misliti pa bo tr*> udi na to, da se breme 8red^t '"obodni menjavi delat ust.* vitviTo P««*bne i*obra**r*> organizacij: H torek, 29 julija 1980 7.STRAN G LAS Z obiska pri bohinjskih brigadirjih Bil je eden tistih redkih dni, ko dež ni premočil bohinjske zemlje, dan torej, ko so brigadirji lahko nemoteno opravili predvidena dela na trasi. To jih je veselilo. Se posebno pa so se veselili popoldanskega srečanja s starimi brigadirji, saj se je .zdelo, da imajo gotovo povedati kaj pomembnega ... KDO SO BOHINJSKI BRIGADIRJI IN KAJ DELAJO » Akcija MDA Bohinj 80 je republiška mladinska delovna akcija in Poteka od 1. junija do 31. avgusta. V I tirih izmenah po 21 dni se bo zvrstili 11 brigad z okrog 520 brigadirji, poslej je delalo v Bohinju že pet l^igad, dve v prvi in tri v drugi ceneni, ki pravkar teče, šest pa jih še prišlo v tretji in četrti izmeni. Mladi iz domala vse Slovenije bodo poletnih mesecih tod predvidoma ^pravili okrog 63.000 delovnih ur. rednost dela pa naj bi po cenitvah ^rjasala okrog 550 starih milijonov. Od Ribčevega laza do Mladinske-doma gradijo kanalizacijo, vodovod in telefonsko omrežje, da bi jasneje lahko stekla dela za izgradijo novega mladinskega izobraževalnega centra, prvega v Sloveniji. krati pa z vodovodom preprečujejo ^orebitni problem vode tja do . kanca, z izgradnjo kanalizacije pa y»ožnost. da bi se z Bohinjskim ^L2erom ne z8°d''0 kar se je z Blej-^ kim — to je največje zagotovilo, da ^*4dj v bodoče ne bo težav z onesnaženjem jezerske vode. Torej, kar več ^uh na en mah! ^ Zanimivo bi bilo vedeti, kako ^£>loh je padla odločitev za takšno racijo v Bohinju. Ker je Mladinski dotrajan in ne ustreza več ž^rnenom, so začeli razmišljati o ^Jegovi zdajšnji in bodoči usodi širši ^^užbeni organi, zlasti pristojne \/*Ranizacije ZSMS. Ker je dom v »Alopu mladinskega turizma in *^orajo biti cene za mladino precej j *£je (vemo. da je mlad žep brez rastnih virov dohodka kaj plitek). \ ni imel nikoli dovolj obratnih l^Klstev. kaj šele toliko, da bi se t^hko vzdrževal. Republiška kon-V^renca ZSMS je zato že decembra t^7# sprejela sklep o gradnji novega i^rna (7. rušenjem starih objektov) o adaptaciji dvoran, ki so bile od do 1966 zgrajene v starem %nu. »v Domu bodo spremenili tudi na-*\Vmbnost oz. mu bodo povrnili ' hvoten nai izobraževalnega udarkom na izobraževalni dejavnosti. Le v poletnih mesecih in času zimskih počitnic bi dom istočasno služil mladinskemu turizmu. Dom bo hotel B kategorije s kapaciteto 150 postetj, vsemi potrebnimi prostori za izobraževanje - med njimi bo imel dvorano za 200 ljudi, 4 klubske prostore, knjižnico in čitalnico — in z nekaj dodatnimi športno-rekreacijskimi objekti. Grajen bo na 5500 k v. m površine, od tega bo 4000 k v. rn uporabnih površin. Dom bo grajen v alpskem stilu in se bo, kot kaže projekt, idealno vklapljal v okolico. Da pa bi bila takšna naložba smiselna, je bilo najprej treba urediti problem kanalizacije, vode, telefona ... Dolžina trase je približno 2200 m od Ribčevega laza do Mladinskega doma. Brigadirji ne le kopljejo meter do štiri in več metrov globoke kanale, ampak bodo pod strokovnim vodstvom izvajalcev del kasneje polagali tudi revi, kabel za telefon in elektriko. Da pa bi narava ostala kar najbolj neokrnjena, bodo na koncu delovišče zasuli in čezenj celo posejali travo, kar je tudi pohvale vredno. V prvi izmeni sta Mariborska brigada in brigada iz Zasavskih revirjev dosegli povprečno normo (delovne norme na delovi.ščih so določene na osnovi enotnih jugoslovanskih gradbenih norm) 160^, Mariborska brigada pa je na udarni darl dosegla normo kar 300$ > Izredno uspešna je bila ta izmena, saj sta obe brigadi zaslužili vsa možna priznanja, vključno z redkim priznanjem za izredno udarništvo. Čeprav je bil zaradi slabega vremena njihov izkoristek ur le 70 odstoten, znaša vrednost opravljenih del 92 starih milijonov. V prvi izmeni so položili že okrog 500m kanalizacije, do zdaj pa je jarka skopanega že čez polovico. Pravkar, prihajajo brigadirji druge izmene na najtežji teren z zahtevano globino od štirih do celo |)etih met rov. 'Mtra za mladino s primarnim po ka ideino-političnega usposabljanja v MPS se tesno povezuje s predavanji znotraj posameznih brigad. Tako so v drugi izmeni že imeli predavanja na temo manjšinske problematike in mednarodno-po-litične situacije, pa tudi nekaj javnih tribun o problematiki v mladinskih organizacijah. Tu sta še Marksističen krožek in akcija za Kidričevo bralno značko kot obliki idejnega usposabljanja, aktiva ZSMS in ZK pa se sestajata po potrebi. Vsako izmeno že v začetku seznanijo z varstvom pri delu, organizirajo dve predavanji na temo SLO in DZS ter obrambni dan. Začne se z alarmom (prejšnjo soboto jih je prebudil) in nadaljuje z demonstracijo požara, nuđenjem prve pomoči, orientacijskim tekmovanjem, tehničnim izborom orožja in popoldne 2 razgovorom z udeleženci NOB. Svobodna oblika izobraževanja so tečaji. V Bohinju jih je kar nekaj: fototečaj, tečaj za prvo pomoč, za voznike motornih vozil, za sodnike nogometa in odbojke ter planinska šola. Vsako nedeljo se brigadirji peljejo na izlet, prvič je to ogled kulturnozgodovinskih obeležij v radovljiški občini,'drugič srečanje z brigadirji zvezne MDA Posočje 80. Enkrat ali dvakrat obiščejo gledališče in kino ter si ogledajo folklorni nastop. Da je zares pestro, ne more več biti dvoma. Kjer so mladi, tam mora biti tudi šport. Ker v bližnji okolici briga-driskega naselja ni športnih objektov, so si kar sami naredili nogometno igrišče v gozdu, usposobili pa tudi zanemarjeno igrišče za odbojko. Prirejajo športna srečanja z mladino radovljiške občine in se kajpak pome rja j o sami med sabo. Cc govorimo o aktivnem preživljanju brigadirskih popoldnevov. ne gre prezreti tistega, kar zraste na izključno lastnem brigadirskem zelniku: raznih kulturno-zabavnih večerov, tabornih ognjev (v kolikor seveda ne dežuje), literarnih večerov. Preizkušen recept, da ustvarjalno okolje vspodbuja mlade talente, nikdar ne zataji. KAJ SO REKLI BRIGADIRSKO ŽIVLJENJE NISTA SAMO KRAMP IN LOPATA brigadirske akcije so tudi družbe-^ političnega in izobraževalnega *^ifYiena Brigadirski popoldnevi so l|V polnjeni z malim morjem aktiv-^^-sfi. Kot je nedvomeč v svoje ^t^Vde zatrdil namestnik koman-Nj hta za interesne dejavnosti Brane N^ohar. je »v brigadi živo nepo-Kfc^tlno samoupravno odločanje, ^^vi odra/, izvirnega in ust varjalne-\i '""'^dirskega življenja« Sleherni ^ S 'ep sprejemajo samoupravni orga v\ - bodisi Brigadne konference ali kretariat akcije Najvišji organ je skupščina izmene. Obveščanje (bilteni, stenski Časopisi, (»glasne deske in. kajpak - jezik v ustih) - nič lažjega. Brigadirji pravijo: Vsi vemo vse. vsi odločamo vse. naše geslo: vsi za vse' Vse izmene brigadirjev v Bohinju imajo možnost, da obiskujejo Mladinsko politično šolo Kdvarda Kardelja, ki jo s širokim spektrom obravnavane problematike, od ureditve SFR-J pa do reliHiiic iti MMttC ZSMS. i uspešno vodi m organizira radovljiška delavska univvrza. Obli- Trenutno je v Bohinju I2H brigadirjev druge izmene, ki je sestavljena iz treh brigad Ko so se v soboto okrog druge ure popoldne s pesmijo na ustih vračali s tras«', sem jih poprosila za predstavitev. Komandanti bodo že vedeli kako in kaj. Igor Mušič, komandant brigade »Simon Gregorčič« iz primorske regije (prvič v brigadi): »Brigada je uspela, čeprav problemov ni ravno primanjkovalo, posebno ker smo v povprečju najmlajši in imamo največ ženske zasedb«- Čeprav smo na trasi nek olik M šibkejši od ostalih dveh brigad, pa l«'ga ni moč trditi za našo .kulturnostno" sestavo. Rekel bi. da je življenje \ brigadi prijetno razgibano, lomi nam km pa najholj de*.. Bojan. Makovec, komandant »Inženirske brigade 7. korpusa iz ljubljanske regije (tretjič na MDA. prvič koman.V: »Naša brigada vključuje vse jugoslovanske narodnosti razen Makedoncev in Črnogorcev. Delali smo tudi v dežju, a kljub težkim pogojem dosegamo visoko normo.« Milka Dobrave, komandantka brigade »XIV. divizija« iz celjske regije (šestič na MDA, drugič komand.): »Z nami so na akciji tudi iz pobratene občine Arilje iz Srbije, ki so se dobro vključili v delo in okolje. Vzdušje v brigadi je enkratno, niti v najtežjih pogojih ali ko delamo v dežju, ni pritožb. Tu je v primeri s pogoji na ostalih akcijah, kjer sem bila , pravi konfort.« In kaj pravijo brigadirji? Hrana odlična, življenjski pogoji, da bi boljši ne mogli biti. To. kar pogrešajo, je le lepše vreme in pa malo prostega izhoda. SREČANJE Z NEKDANJIMI BRIGADIRJI Bolj naključje kot ne je botrovalo odločitvi bivših skojevcev, aktivistov, brigadirjev veteranov in sedanjih funkcionarjev, da so se odločili za obisk MDA Bohinj 80. Na otvoritvi je namreč radovljiški župan dejal, da je to prva MDA v Bohinju, pa so se zato odločili, da današnje brigadirje seznanijo z že kar pestro brigadirsko preteklostjo bohinjskega področja, ki so jo sami gradili in ki bi ne bilo prav, da bi ostala prezrta. Že 1945 so organizirali mladinsko delovno akcijo sekanja drv za Ljubljano, ki je trpela pomanjkanje goriva. Kasneje so bile akcije še na Pokljuki in Mežaklji, leta 1948 pa so organizirali pionirsko akcijo nabiranja zelišč. Drug vzrok za obisk je bil dolg, ki so ga čutili nekdanji bohinjski brigadirji do Mladinskega doma, v katerem so se izobraževali in preživeli prenekatero nepozabno urico. Od 10. do 14. ure so se pomešali med današnje brigadirje (kar je zahtevalo precej znoja) in delali z njimi, zasluženo kosilo jim je šlo potem še bolj v slast. Tilka Blaha: »Današnje brigadirje žene isti duh. Kar je drugače, ni način dela. zanos ali odnos do dela, ampak so to preprosto z razvojem spremenjeni pogoji dela in življenja.« Brigadirski »Zdravo« mlajših, brigadirski »Horuk« starejših, in pogovor med njimi je sproščeno stekel. Gosti so se spominjali nekdanjega brigadirskega življenja. prerešetaJi so usodo Mladinskega doma, in na koncu so v prisrčnem in tovariškem vzdušju vsi skupaj zapeli Jugoslavijo. Da bi le še kdaj prišli skupaj, je bila želja tako mlajših kot starejših brigadirjev. TUDI KOROŠKI GOSTJE NADVSE ZADOVOLJNI Mladi iz Koroške so se odločili za tridnevno bivanje v bohinjski brigadi, večinoma so stanovalci dijaškega doma Slovenskega šolskega društva. Malo zaradi spodbude s strani radovljiške OK ZSMS, malo zaradi lastne potrebe, da spoznajo MDA. malo pa zaradi dragocenih izkušenj, saj drugo leto nameravajo organizirati mešano brigado v Celovcu. Delali so na udarniškem dnevu, organizirali okroglo mizo o problematiki koroških Slovencev, športna tekmovanja in kulturni program. Vsi so v en glas zatrjevali, da so z obiskom zelo zadovoljni in da bi najraje kar ostali v brigadi. Se nekaj je brigadirje navduševalo tega sobotnega dne — misel na večerni brigadirski ples. ki so ga že cel teden nestrpno pričakovali. Vse toplo od mladosti, nikjer sence utrujenosti, tovarištvo v delu in zabavi. Nehote pomisliš, da je zares bogastvo imeti takšno mladino. Dragica Seško Se nekaj je brigadirje navduševalo tega sobotnega dne — misel na večerni brigadirski ples, ki so ga že cel teden nestrpno pričakovali. Vse toplo od mladosti, nikjer sence utrujenosti, tovarištvo v delu in zabavi. Nehote pomisliš, da je zares bogastvo imeti takšno mladino. Kranjska gora — Pripadniki radovljiške obmejne enote vsestransko sodelujejo z delovnimi ljudmi in občani radovljiške in jeseniške občine. Tako smo pred dnevi srečali graničarje iz radovljiške vojašnice Anton Dežman-Tonček in rateške karavle Edvard Kardelj-Krištof Reve v Kranjski gon. kjer so skupaj z udeleženci lokalne mladinske delovne akeije Dovje — M<»jstrana polagali telefonski kabel. Udarni dan mladih brigadirjev in vojakov je bil uspešen, saj so delo s skupnimi močmi hitro opravili, spoznali pa so tudi nov delček nase domovine ter spletli nova tovarištva. Graničarji z rateške karavle so si ogledali tudi film <> pohodu na Jelovico, kije nastal ob prazniku radovljiške občine preti leti - Besedilo in slika: Af. Hudovemik J G LAS8.STRAN. TOMO KRIŽNAR: »BOS PO ĆRNI CELINI • •• Moj vaški komandant, ki je obenem tudi plemenski poglavar več vasi naokoli — sredi trga je velika lesena stavba, kjer se plemiči iz vseh podložnih krajev zbirajo nekajkrat na leto — pošlje dva fanta 20 milj daleč v pragozd, kjer menda neka nemška ekipa raziskuje možnost eksploatacije lesa, s specialno nalogo, naj ukradeta kanto bencina. Obljubi mi ga kot eno izmed nagrad, da bom lahko kurblal do vamahinega servisa v Yaundah. Po tistih bohotnih večerjah, ki mejijo že na orgije z Olimpa, je težko zaspati. Ves prepoten sem, saj je hrana možno začinjena. Vse me srbi in se lepi name. Njihov tobak se mi upira. Kdaj sem .zadnjič kadil cigarete? Cas bi bil da se vrnem v civilizacijo. Blizu polnoči se koči približa več glasov. Razločim potuhnjen smeh, hitro govorico in bihitanje. Kljub zakritim vratom vem, da so ženske. Naslanjajo se na kolibo in šepetajo. Postaja mi vse bolj vroče. Slutim njihove na notranji strani potne blede prste, ki božajo sveže posekan bambusov kol ob vhodu. Obrnem se v kot in se prepričujem, da sem mrtev. Štejem becke pa namesto njih naenkrat začno skakati bedraste črnke. Zunaj se zafrkavajo in prerivajo. Prednja stena se rahlo trese. Hihitanje potihne. Mnogo resnejši glasovi se počasi oddaljujejo. Izginejo, in samo še tiste blesave neumne čričke je slišati kot vsako noč doslej. Nočne ptice se mi posmehljivo derejo na ušesa. S pestjo užgem po postelji, skočim na noge in divje korakam gor in dol. Mahoma pa me nekaj ustavi in potisne k zadnji steni. Tiho, toplo, mastno dihanje se plazi skozi. Odprem zastor pri vratih in črna senca v luninem svitu huškne noter . . . Po enem tednu motor zopet vžge. Tank je poln dišečega biafrskega bencina. Na prtljažniku je z ovijal-kami privezana okajena antilopa. Polovico banan in manioka pustim v vasi. Tudi cesta se je že malo osušila. Na vrhu klanca še enkrat pogledam nazaj. Vsa vas stoji ob cesti in mi maha. Dober ulov - Med obiskovalci Zbiljskega jezera je tudi ne P ribičev, ki svoje dopustniške dni preživljajo ob vodi. Ulov Je- ^e/o di* saj kilogramske postrvi sploh niso več redkost. - -ir Krokodil z zvezanim gobcem je pogosto večerja črncem plemena Bonto ob reki Congo Možakar obvlada celotno abecedo že po štirih dneh, nato začneva z angleščino. Ravno tako kot meni se tudi njemu zdi nefonetična pisava trapasta. Rad me popelje v pragozd, kjer mi klati kokosove orehe in papaje. Nevarnih zveri ni več. Pregnali so jih globlje v džunglo. S šibrami streljajo majhne antilope, ki se mi zde, če so pečene na žerjavici, najbolj okusne. Počijo tudi kakšno veliko gorilo. Le-ta zna biti tudi nevarna. Ni dolgo tega kar je vaščanu odtrgala mednožje. Revež je nekaj ur umirajoč strašil po gozdu. Kače vidijo le poredko, na komarje pa so navajeni. Jam za slone ne kopljejo več. Vedno pogosteje odhajajo na delo v južne kraje, kjer se pehajo za denarjem na plantažah banan in kavčuka. Moj eksotike željni duh zahteva leopardovih stopinj, slonjega trob-ljenja . . . Pokopališče je primitivno kot naša 8000 km višje na severu. Ne uboge kosti postavljajo težke izrezljane skale in nekakšne kipe. Po veličini te šare tekmujejo v izkazovanju svoje mogočnosti. Zagledam se v večjo papigo enega od domačinov. Peruti ima pristrižene ih Če jo počoham za vratom, mi v kratkem času zdeklamira kar lepo število ogabnih izrazov jezika Bantu. Ne morem se premagati da je ne bi naučil tisti naš slavni, po celem svetu poznani marš v p. m. .. . Mojim lačnim ušesom to tako paše. Pametna žival vse naslednje dni pičkari okoli, da se vse kar kreše. ■i"' ii Dobro obiskan kamp - V kampu Smlednik v Dragočajni tudi beležijo zelo dober obisk. V tem mirnem kotičku ob reki Sq ■ **<^ dopustujejo Nizozemci. Nemci in kaj radi se semkaj tuđi rraV "C 1 klnuje°rtna Sred8tva so tod omejena le na Skozi slamnato streho kaplja. Enakomerno čofo-tajo kaplje na razmočeno ilovico. Znana kitajska metoda mučenja me že celo noč spravlja ob živce. K sreči zunaj šumi močan tropski naliv, ki s svojimi bliski in gromi odvrača pozornost. Kokosove palme se zvijajo v vetru in groze s svojimi orehi. Prejšnji dan se je eden odtrgal, prebil streho in zadel moža v kotu, ki je osumljen elephantisa — noge ima debele kot maskota mischelinovih gum. brt MATJAŽ CHVATAL Po neskončnem posla vijanju se rumena spaka končno odpelje. Kuži in Ejga se zavalita v kup listja za grmovjem, vsi ostali pa se grejemo na soncu in uživamo ob pitju licenčne vodke, katere kvalitete ne bi mogel nihče prehvaliti. Večer je. Prve seme že izginevajo v večer nem mraku, ki postaja vse temnejši in temnejši, vse dokler se popolnoma stemni. Ejga veselo priskaklja do nas in nam pove. da je Kuži pred nekaj minutami odšel in da nas nekam pošilja. »Dobro bi bilo ko bi še danes odšls no.« reče Vegi. »Prav. Ejga in Griža naj ostane« mu odgovorim. i Ponovno navlečeva nase pajace in •* » va z vso drugo ropotijo. Z dvema dV vrvema se odpraviva proti breznu F* 1»«. i., ,1.. , h,wl-, natft rta cnnnA Spuščam se. Po petih metrih polica, nato vertikala. Spuščam se. pred menoj je stena, drvi mimo. Nekje daleč zgoraj brli plamenček acetilenke, povsod drugje pa samo nič in pošastna črna tema. ki me obdaja. Mimo mene zabrenči kamen in nekje daleč spodaj z glasnim ropotom udari ob tla. kjer se odbije in še nižje z že veliko tišjim tleskom prileti ob nekaj neznanega. »Prekleti cepec, pazi vendar, kje hodiš!« zavpijem Vegiju. »Kaj vpiješ po nepotrebnem, saj je šel mimo tebe.« Hipoma se prikažejo tla. mehko pristanem in si izpnem vrvno zavoro** z vrvi. Obstanem po nekaj metrih rova, nad naslednjim breznom in tam počakam Vegija. Brezence globoko šest metrov je bilo kaj lahko premagati. Stopava po poševnem rovu. ki pa se po desetih metrih prevesi v naslednje brezno. Vržem kamen, pada pada pada . . COF' »O hudiča, voda,« sem rekel. »Saj tudi vrvi nimava več« »Tudi prav. pa pojdiva na Goško po dodatne'.-« »Aha, ali bi luknjo izmerila?« Potegne meter in pove številko, merim naklon in azimut rova. potem narišem skico tega dela jame, ki obsega del med dvema merilnima ,,»čkama in vpišem podatke Tako je od meril- ne točke do merilne točke vse do izhoda iz hladne in neprijazne podzemelj ne jame. Znajdeva se na toplem poletnem soncu, ki mu visoke jeloviške smreke niso mogle preprečiti, da s svojimi zlatimi žarki ne bi obsijal tudi podrasti in uspel obsijati tudi dno šest-najstmetrskega vhodnega brezna. V tabor na Goški ravni sva prispela v pol ure. saj sva bila brez vrvi in še nekatere druge opreme, ki bi nama sicer oteževala hojo. Pometala sva stvari, ki so nama visele ob telesu, bodisi pripete na plezalni sedež ali pa obešene preko ramen, na tla in dobesedno planila k studencu. Prijala nama je hladna voda. tako koži kot želodcu. Prijeten vonj iz kotla me opomni, da ta dan t isem še ničesar zmlel z zobmi. Z žlico v roki i lanem nad polento. Vegi ni nič boljši, skoraj tepeva se za grižljaje. Pa kaj. ko je v očeh dovolj prostora za vse. v želodcu pa tako grozna prostorska stiska . . . Rožle. Polona in Kuži so se z vsem svojim tovorom nekako zbasali v spačka, vendar je Kužija zadnji trenutek pred odhodom iz avtomobila potegnila Ejga. ki se je nepričakovano prikazala na Goški ravni: »Ejga. kam pa ste se zbasali?« Ne vemo, kaj se dogaja s K uži jem. Ejga zaljubljeno gleda v njega, on pa zardeva. ne ve. kam bi z rokami, skratka nerodno mu je. hoje do vhoda, nato pa spust s dei: vhodno brezno, poševen meand -brezno polica, brezno in meander e Sva v globini 68 metrov. PogJ^ v jj črnino, edino vidno stvar v majhni rt* tleh naju navdaja z nekim neznanim-* Ijivim občutkom. V pričakovanju ne* pritrdim vrv na veliko skalo, sitne ozkega rova. vpeljem vrv v Vr in se pričnem spuščati. Občutek ki pojavi ie grozoten. Neka neznan* stiska in poriva srce v grlo. kjer „ naredil velik cmok. tako da slme morem požirati Toda to ni strah kT* občutil tako kot vsak začetnik pri spustih v brezna To je najlepšV do' jami. pravzaprav moja največja s* strast, ki se pojavlja samo S! 'ja popolnoma neznano. Pri spu^n^'' temna brezna, v katerih č!oveŠka w* acetilenke še nista oskrunila ve^nt -teme najlepše puščave sveta. ppnijiiir* predam občutku m iznenada Čofotn|»|Lv' »Srečo imam.« pomislim, »da B škornje.. Navzgor zavpijem že obuVm' V| do. »VOZI!« If. Ob pogledu na okolico mi srce divk či: dve steni, med \aterima je le 2a meter črnega, vsekakor pa dovolj A znam. da se brezno še ne konča, vsa ne. Zasli.šim čofotanje. Vegija je dolet«'!' ka usoda kot mene, samo. da je on oh 5 za rt«' Ogromni skladi proda v globini 210 m. Za Enmerjavo velikosti je postavljena vpon-a (karabin), (foto: M. Chvatal) s 'mala kolutaata napravica /a apulOanj* ^ Klub ljubiteljev glasbe Med mlade z glasbo za mlade /,goona o začetkih KluDa Iji j^ljev glasbe je podobna tistim pi Jicam. ki se pričenjajo z nekoč Zgodba o začetkih Kluba ljubi- rav- pricenjajo z nekoč in '^hveznim številom tri. Nekoč -^red štirimi leti - so se povsem ^Učajno zbrali trije ljubitelji glasbe hi-fi tehnike in v prijetnem klepetu ob vrču piva je med njimi zorela ?^ misel o ustanovitvi društva ali pltiba. ki bi imel prvenstveno nalogo '^zvijati in dvigati glasbeno kulturo j*}ladih glasbenih navdušencev iz *^ranja in okolice. Koncertom bolj Lli manj »posladkanih« popevkarjev, so se v 5? teh letih vrstili v Kranju drugim in so privabljali starejše obiskovalce, so '^leli zoperstaviti še takšne zvrsti "'asbe. ki gredo v uho tudi mladim ročk, punk in jazz. Pobude treh »^ntov, ki so še danes gonilna sila za Predvsem ranjskega Kluba ljubiteljev glasbe. '"Ho izzvenele v prazno. Na ustali ^ vnem sestanku aprila 1976 se je v l^^dilnici Delavskega doma zbralo ^*eko 70 njihovih somišljenikov, ki sprejeli program dejavnosti in si **deli ime KLG - Klub ljubiteljev ^sbe. Ze nekaj dni po tem so Ufiali opozoriti nase in si uveljaviti ■»« tudi med javnostjo z »boomom« jugoslovansko priznanih Buldožerjev. Koncert je propadel zaradi spor->^ pesmi. Šok ža KLG takoj na ^Cetku. Po že preverjenem pravilu si „^ko tovrstno porodno dete srečuje rv svojih začetkih s problemi dveh fc^t: kje dobiti prostor in denar. I^j^mor so potrkali, so naleteli na CW**4ha ušesa in nekdo je celo zlobno l^^ipomnil, da KLG ni nič drugega "^t le Klub lepih gospodov. Toda ^javnost članov kluba je govorila o da ne gre le za izživljanje ?ice glasbenih nadebudnežev. ( Lladi so z navdušenjem sprejeli ^^ihove prve tematske večere, od ka-^ih jim je še danes v spominu Odstavitev Boba Dvlana s komen-">jem Staneta Sušnika in »regija« ob pomoči Andreja Šifrerja. ,.|ani Kranjčanov so ogreli tudi ;*hovi prvi organizirani koncerti, -r so se zvrstili drug za drugim lUpina Izvir. Predmestje. Tomaž "^micelj in kvartet Toneta Janše. anonimnosti so se KLG-jevci ^končno prebili z uspešne izpeljano Hfcertno turnejo po Sloveniji Klub ljubiteljev glasbe ima svoje prostore v kleti nekdanjega hotela Stara pošta. — Foto: M. Jenšterle Aleksandra Mežka ob izteku leta 1976. Ze prihodnje leto je sledila prva dotacija Zveze kulturnih organizacij Kranj, ki je obenem pomenila tudi uradno priznanje kranjskih kulturnikov novoustanovljenemu klubu. Danes deluje KLG pod okriljem glasbenega centra pri ZKO Kranj, ki v svojem delovnem in finančnem programu upošteva tudi organizirane ljubitelje sodobne glasbe, del denarja pa si klub pridobi« tudi z lastno dejavnostjo. Prostor in denar, denar in prostor — dejavnika, ki že vseskozi narekujeta in usmerjata dejavnost edinega tovrstnega kluba v Sloveniji. KLG-jevci so se sprva srečevali v kadilnici Delavskega doma, zatem so se preselili v klet vrtca Janina, kjer pa obiskovalcem razen stola in pepelnika niso zmogli ponuditi ničesar. Stekli so dogovori o novih prostorih na Koroški cesti nasproti restavracije Park, a je tudi to padlo v vodo. Končno so si svoj kotiček našli v kleti nekdanjega hotela Stara pošta. Člani kluba so prostor uredili sami, saj so od lanskega aprila do oktobra opravili preko 1500 ur prostovoljnega dela. S tem so »lepi gospodje« dokazali, da so sposobni prijeti tudi za pravo delo in da ni njihova domena le besedičenje. V kleti so porušili vmesno steno in razbili betonsko ploščo, ukrotili '■m KLG so kranjskemu občinstvu predstavili že vrsto znanih skupin in ^■n s slovenske glasbene scene. Na sliki Kranjčan Jože Zvokelj z gostom **netom Smoletom. - Foto: M.Jenštrle Tekmovanje gasilcev v treh dežel Jesenice - Za dosedanja tek-^vanja gasilcev treh dežel je bilo C^ko leto povsod veliko zanimanja, ^reditev si je vsakokrat ogledalo ^L^cej domačinov in drugih obi-kj^valcerv. Prireditelji tekmovanja, ^^bo letos na Jesenicah, upravičeno ^dvidevajo. da bo tako tudi tokrat. ^Hot so se dogovorili na sestanku ^fcravljalnega odbora sredi julija, tekmovanje 3. avgusta. Orga-fc^Jirali ga bodo v okviru sporeda MLWlitev ob občinskem prazniku, in *r ob cesti Cirila Tavčarja na S*«*vžu, kjer je moč pričakovati j več gledalcev. Lgot < ire vlago, napeljali elektriko in obložili stene z lesom. V starem hotelu Park na Bledu so kupili odsluženo opremo in sprva gnusna klet je postala po nekaj mesecih marsikomu najljubši prostor. Z redno dotacijo ZKO in urejenimi prostori je zaživela tudi dejavnost kluba, ki je danes razdeljena na več sekcij. Koncertna sekcija pripravlja koncerte, se dogovarja z glasbeniki, z upravljalci dvoran in lastniki ozvočenja, organizira re-darsko službo in skrbi, da potekajo nastopi v najlepšem redu. Največ nevšečnosti jim ob vsakem koncertu povzroča dvorana, saj se nenehno vrtijo v trikotu med dvorano Delavskega doma, ki je-stalno zasedena in neprimerna za ročk koncerte, med barom hotela Creina, kjer pripravljajo manj obiskane prireditve, in zadružnim domom na Primskovem, ki je zaradi svoje velikosti na udaru takrat, ko v Kranju gostujejo znane ročk skupine. Novejšega datuma so. nastopi Pankrtov in Buldožerjev, Sončne poti, Janija Kovačiča, Tomaža Pengova in Jožeta Žvoklja. V organizaciji KLG se je Kranjčanom predstavila tudi slovita angleška folk glasbenica Jennv Beeching, »ki je po nastopu v hotelu Creina obiskala tudi klubske prostore. »Diskofili« nabavljajo kataloge plošč in naročajo tuje in domače glasbene revije, vneto sledijo novostim na jugoslovanskem in svetovnem glasbenem tržišču in vodijo zaenkrat še skromno klubsko diskoteko. Z dobro pripravljenimi tematskimi večeri, na katerih z besedo in zvokom prikažejo značilnosti posameznih glasbenih zvrsti in njenih pripadnikov, zapolnijo klubske prostore do zadnjega kotička. Hi-fi sekcija seznanja mlade s posameznimi členi v hi-fi verigi in daje odgovore na vprašanja kje in kaj kupiti v poplavi ojačevalcev, zvočnikov, radijskih sprejemnikov, gramofonov in kasetofonov. Vsakdo se lahko obrne po nasvet v KLG ali da opravi hi-fi tečaj, ki ga sekcija pripravlja vsako leto. Na skrbi ima tudi klubsko opremo, ki se zaenkrat sestoji le iz gramofona in zvočnikov, že prihodnje leto pa naj bi jo dopolnil kakovosten kasetofon. Med člani kluba, že več kot sto jih je, prevladujejo dijaki — pristaši punka in ročka, starejši pa raje prisluhnejo jazzu. V svoje vrste bi želeli pritegniti še več študentov in mladih delavcev. V juliju in avgustu so klubska vrata odprta vsako sredo od 19. do 21. ure, s septembrom pa po ustaljenem redu vsak ponedeljek, sredo in soboto od 18. do 20. ure. C. Zaplotnik Črtomir Zdrec NEKAJ BESED O KAMNIKU OB NJEGOVI 750-LETNICl' (5G. zapis) Romantično zgodbo o poreklu ko-mendskega Petra Pavla Glavarja .sem povzel po pripovedi -Josipa Henrika Stratila, kot jo je zapisal v letu 1822. Trcznejši zgodi vinar Ivan Vrhovec je pozneje v marsičem ugovarjal Stratilovim trditvam, predvsem glede očetovskega sprejema nezakonskega sina pri Testaferrati. Očetovske ljubezni da je bilo bolj malo. pač pa .toliko več očitkov. In da je hotel le to. da bi mu mladi Peter Pavel Glavar uredil račune o gospodarjenju z njegovo komendo na Kranjskem ter mu nato natančno poročal. Vse kaže na to. da je bil plemeniti laški baron bolj skopuške sorte. No kaže. da je pravdo o dom ' nem Testaferratinem n- zakonskem očetovstvu dokončno razrešil seda nji komendski župnik-dek?n Vil rijan Demšar, ki je v novembru 1973 sam potoval na Malto m poiskal morebitne še živeče potomce rod Testaferrata. Res. dekan je našel barona Moronija Vianija Testa-ferrato in ga kar naravvost vpraša! »Ali je v vaši družini po kakršnem koli izročilu tudi vam kaj znanega o tem, da je komendator Peter Jakob imel nezakonskega sina?« Sedaj živeči baron Testaferrata je odkrito in jasno odgovoril: »Znano nam je. da je komendator imel nezakonske ga sina. Nič pa nam ni znano, kaj je Peter Jakob Tecta-ferra ta, m sli ha ron, malteški menda toi Petra (d' menda). :itez in ko-pri fari si tašnja Ko N GRDO PISMO aključje je hotelo, da se je kar precej korespondence med Testaferrato in Petrom Pavlom Glavarjem ohranilo. V pismu, ki ga je poslal laški baron in malteški vitez Pietro Giacomo Testaferrata dne 24. julija 1745 Petru Pavlu glavarju v Komendo, med drugim tudi piše o očitanemu nezakonskemu očetovstvu: »... pripravljen sem tudi pred sodiščem dokazati svojo nedolžnost. In da je bila vaša mati svinja in za vsakega naprodaj.« Človek kar ne more verjeti, da je mogoča taka netaktnost do otroka neke matere. Saj je vendar vselej bil in je še veljaven hrvaški rek: »Majka, kakva bila -rodjenom je sinku mila!« Da ne natolcujem, citiram originalno italijansko besedilo: ». . . que sua madre era una porca e si lasciva da tutti usare.« V tej zvezi lahko navedem še nenavadno dejstvo, ki sem ga doživel na svojih po*teh po Kanalski dolini. Tam so nekako praviloma najbolj slovensko zavedni (in društveno najbolj delavni) vprav nezakonski sinovi (hčerke) laških očetov. Kot, da bi otrok hotel poravnati narodnostni dolg do izigrane matere. Kajti očetje (vojaki, karabinerji, financarji) so šli bogve kam . .. bil, kje je živel in ka* -> je bilo z njim. Vemo samo to, d?, je bilo to Še pod Habsburžani.« (S('.*da, Kranjska in ž njo Komenda v bila tedaj pod žezlom habsburški vladarjev.) . Preglejva obzirnost je oda potemtakem vprav nepotrebna •- Sicer pa se je pisatelj najbrž le poslužil »pesniške svobode« (litentia poeti-ca). GOSPODARSTVENIK IN ČLOVEKOLJt B es čas, odkar pišem o skrivnostnem (ki pa ni ve$ skiiv-nostno) poreklu Petra Pavla Glavarja, si očitam, da se kar preveč posvečam tem intimnim vprašanjem, dosti premalo pa Glavarjevemu človekoljubju, kulturnosti in njegovemu gospoda rstveniške mu talentu. Najprej velja omeniti krajevno bolnišnico, ki jo je zgradil in finančno oskrbel Peter Pavel Glavar še pred svojim odhodom iz Komende. Tu so še leta 1866 dobili postelja, hrano in zdravniško oskroo številni bolniki (do 30!). Kot svetovljan in kulturen mož je utemeljil tudi farno knjižnico, ki j«? tudi še sedaj ohranjena. Stalno pa je imel v mislih, izboljšati gmotno stanje slovenskega kmeta. Tej misiji (poslanstvu) se je Peter Pavel Glavar, župnik komendski. humanist in ekonomist (oster pogled — kot pri Testaferrati!) K *r)ev konec julija. '.'it V DOBER PRIDELEK KROMPIRJA - Kot vse kaže. bo letošnji pridelek krompirja na Gorenjskem dober. Na njivi Jožeta Borovnice v Britofu so pri izkopavanju našli tudi izreden primerek velikega in težkega krompir/a Tehtal je IJ kg. Foto: I) Hiimer \nA -* * * NEOBJEKTIVNI IVAN PREGELJ akor sodim v vrste občudovalcev Pregljevih literarnih del, posebno pa njegove slikovite stilistike, tako moram reči, da je vprav po nepotrebnem vzel v zaščito dobro ime malteškega viteza - komendatorja in prisodil nezakonsko očetovstvo nekomu drugemu, Pavlu Testaferrati, ki pa v kritičnem čas.u. niti ni bil v Komendi: poletih je bil celo Glavarjev vrstnik! posvetil intenzivneje na Dol skem, kjer si je kupil grajsko p * -Lanšprež. Tu je razvil tud čel rejo in napisal prvo slovensko ! iz te stroke - še pred Janšo* Sodobniki so povedali, d i' Glavar preprost, varčen, mariti učen gospod; vselej skron -, delovno napravljen. — Po vns* je bil čokat, bolj nizke rasti, pi velike glave (Glavar! Testafc? Železna glava!), košatih obr\ ostrih oči. Sam je rekel za ser »Grdo gledam.a dobro mislim!« GLASIO. STRANJ Na Dedinju, na grobu našega Tita BEOGRAD — Težko je opisati, kar se od žalostnega 8. maja dalje dogaja vsak dan v najlepšem, naj-mirnejšem, najbolj cvetočem in zelenem delu Beograda — na Dedinju. Človeka, ki doživi dedinjski vsakdan, navdaja ob potrtosti tudi ponos, da je Jugoslovan, da je pripadnik narodov in narodnosti Jugoslavije, neusahljivega vrelca, ki prerašča v mogočno reko, zlivajočo se tja, v park na Dedinje, v vrt Užiške 15, kjer počiva naš Tito. Dedinje z zadnjim domom našega Tita, prizori nad Bulevarjem Oktobrske revolucije, mašijo usta ljudem, ki so le upali, da po smrti našega Tita ne bi bilo tako, da bi bilo na Dedinju in v Jugoslaviji drugače. Množica na Titovem grobu prepričevalno govori, da je zaman čakati ta dan zaradi zaobljube ljudi Titove Jugoslavije, stopajočih mimo groba, častne straže brez primerjave, straže, ki jo imajo posmrtno le redke osebnosti zgodovine. Misli nam uhajajo desetletja nazaj, k dogodkom, povezanimi s Titom, k našemu življenju v Titovi Jugoslaviji, pa v prve mesece letošnjega leta, v maj, ko je Tito izgubil edino bitko življenja, vendar smo z njim v srcih in zanj zmagali mi, njegovi Jugoslovani. Svet se je čudil veličini jugoslovanskega ponosa, ki tako kot mnogokrat prej pod Titovim vodstvom tudi ob mrtvem voditelju j" zatajil. Pokala so nam srca, vlažile oči inf nemirih brez spanca, so bile noči, ko je lito legel k večnemu počitku. Vendar, vedeli smo in vemo, kaj nam je dolžnost! Toliko nam je dal ta človek, toliko najlepšega, naj-iskrenejšega, naj plemenitejšega, toliko sanj je uresničil ljudem, da smo dolžni hoditi po njegovi poti. Trdno hodimo po njej, saj Tito živi v vsakem kotičku naše domovine, v njenih ljudeh. Tudi koraki mimo groba sredi »hiše cvetja« na Dedinju so del te poti. Kdor odhaja s tega svetega kraja, je odločnejši, trdnejši, notranje bogatejši, globjih in prodornejših misli, pa tudi srečnejši, saj se je z mislimi srečal s svojim velikim voditeljem in storil nekaj iskrenega, velikega, častnega! Trajno se vtisnejo v spomin minute s Titom ob njegovem zadnjem domu .. . Rano zjutraj oživijo Dedinje. Prihajajo ljudje. Bulevar Oktobrske revolucije se spremeni v nepregledno parkirišče avtomobilov, gozd nad bulevarjem pa polnijo ljudje od blizu in daleč, z mest in zaselkov, ki jih na zemljevidih komaj najdemo, iz naj-odročnejših krajev domovine, željni stopiti k Titovemu grobu, pokloniti se svojemu velikemu voditelju. Široka je cesta skozi gozd, pa jo zapolnijo ljudje. Živa reka potlej zavija levo, se korak za korakom pomika po Užički, do vhoda v spokojni mir parka na Užičke 15. Redke so besede. Molk gospodari. Še redkejši so nasmehi. Govorijo pogledi, obrazi. Čeprav je marsikomu težko zaradi let ali bolezni stati tako dolgo, vzdrži, vztraja. Korak za korakom, disciplinirano in mirno stopajo ljudje h kraju, ki je za nas svet in nedotakljiv, kot je sveta in nedotakljiva vsaka ped Titove in naše Jugoslavije. Dolga je reka ljudi. Oko ne ujame več njenega izvira. Le navečer usahne, naslednje jutro pa spet privre na dan. Vznemirjujoč, poseben, nevsakdanji je prvi korak v park Užičke 15. Nikomur ni žal čakanja na ta trenutek. Nihče ni nemiren, neučakan. Korakov množice ni slišati. Ušesa ujamejo le žgolenje ptic, šelestenje listov na drevju, piš vetra skozi gosto in bujno vejevje. Spokojnost zarešejo prodorni, od časa do časa kričeči glasovi pavov. Na stezi ni najti smetke, ogorka, lističa. Noga ne stopi z asfaltirane steze. Pot pelje ljudi proti »hiši cvetja«, proti zadnjemu domu dragega Tita, med cvetje in zelenje, ki ju je sam gojil in kjer je želel najti svoj trajni počitek. Šumenje vodnjaka prekine zatopljenost in razmišljanje. Noge same od sebe jemljejo korak, obziren, mehak, blag. Že je videti nizko paviljonsko zgradbo iz svetlega marmorja, okrog pa park, zelenje in drevje, pomešano z gostim grmičevjem. Resnično je svet ta kraj, neomadeževan, tih spokojen. Saj bi bil greh skaliti ta mir, to veličino kraja, nam najdražjega. W1p sramuj $*>lze, Zgodaj zjutraj, Se preden se zdani, se v gozdu nad Bulevarjem Oktobrske revolucije začno zbirati ljudje, željni obiskati Titov grob na Dedinju slišijo njejro^JJr * ČepraV mkdar VCČ Počasi, dostojanstveno, korak za korakom, se reka ljudi pomika proti Užički 15. Ne meni se za ure čakanja, za dež, vročino. Čakajo, da bodo prišli tja, kjer počiva dragi Tito .. • velic^ ie, pa zaradi dneva v ^tlrt^^S*41- Ta «veti kraj iz dneva v d«n gane vtia t^mm ske minuteaT-J^^ itelja z nami. Človeka ^abiti. Takšne so dedinj - Od 8. maja dalje prihajajo in odhajajo ljudje skozi ta vhod v »hišo cvetja«. Na tisoče ljudi prestopi vsak dan prag Titovega zadnjega doma. Predsednikov bedel, snov«l Hedečega z« to mi* ^ro je sedel, za katero vo se ga spominjamo. Ljudje odhajajo s Titovega groba. Prihajajo novi in novi, od jutra do večera, dan za dnem, ko se odpro vrata Užičk«' 15 Fako j«" vaak d** prof ^ ^b*. Avtobusi napolnijo 15.STRAN G LAS tffiflPŠ...« Ii^^i«^rdi?ti- ^i*1 stalno z njim tudi v °*taj. čeprav nikdar več ne slišijo njegfovegafi dneva v rfl J^^^.b°*ata- Ta sveti. dneva v d«,!^i£^£°Satl- Ta »veti kraj iz gane vtis t««L "*7S^lteMa * nami. Človeka ske minute^j^jjj ^«Wti. Taksne so dedinj zaradi kraj iz Predsednikov kat bedel, snoval iT ^v1*0 Je sedel» za katero sedečega to mi* ~_ o s« ga spominjamo. Ni tuje delegacije v Jugoslaviji, da se ne bi poklonila eni največjih osebnosti zgodovine. K grobu pristopajo borci, ki so se zmagovito bili pod njegovo zastavo. Titu so se med drugim poklonili tudi slovenski partizani iz italijanske Gorice pako j*" vaak d»*% pros ^ ^ba. Avtobusi napolnijo Poslopje muzeja 25. maj v bližini Titovega groba, dvignjeno nad Bulevar Oktobrske revolucije. Muzej razkHva najrazličnejša darila, ki so jih naši ljudje in ljudje iz vseh koncev sveta podarili našemu voditelju. Med njimi med drugim najdemo ročno delo pionirjev, članov odreda Stane Bečan iz Tržiča, darilo delavcev hidroelektrarne iz Most, Plaketo Franceta Prešerna itd. Pred obiskovalca se zgrnejo poštne znamke in žigi s Titovim likom, dela naših umetnikov, podarjena Titu, izdelki preprostih ljudi, ki jih je predsednik neizmerno cenil in spoštoval. Obiskovalca prevzame obisk prostora s štafetnimi palicami, ki smo jih nosili Titu 35 let. Gane srečanje z letošnjo štafeto in listino z besedami zvestobe Titu. Ob krsti je stala štafeta, v dvorani pa so odmevale besede, zapisane na listini. Ni bilo usojeno, da bi Tito sam sprejel štafeto, pa smo mu jo namenili, kot da bi bil živ med nami, ves nasmejen, obdan s mladino in pionirji. Z letošnjo štafeto smo se zaobljubili, da bomo še naprej negovali to manifestacijo pripadnosti Titu, mladosti, socialistični, samoupravni in neuvrščeni Jugoslaviji! Vstopamo v Titov zadnji dom, mimo častne straže gardistov. Pogled uhaja k svetlemu marmorju s Titovim imenom, obdanemu s cvetjem in zelenjem. Na levi je Titova delovna soba, v kateri je snoval, gradil in odločal v usodnih trenutkih. Toliko, za nas pomembnih stvari se je rojevalo za to mizo. Koliko noči je brlela namizna svetilka. Tito je delal brez počitka, do zadnjega. Za nas, za boljši svet je delal! Nasproti, prav tako za steklom, je predsednikova knjižnica. Samodejno v mislih oživijo fotografije Tita, slikanega v kabinetu, pri delu, med knjigami, papirji. Tako sveže, žive postajajo. Saj ni mogoče, da Tito več ne setie tja, beremo z obrazov ljudi. Samo malo oddiha si je privoščil, potem pa ga bomo zagledali. Saj ni mogoče, da je pod marmorjem med cvetjem zadnji predsednikov dom . .. Dlje od drugih obiskovalcev sem stal ob grobu. Gledal sem ljudi in spoštujem njihovo vzravnanost ob grobu voditelja. Utrnejo se solze otrokom, mladenkam, brigadirju, vojaku, pionirju s Titovko na glavi, očancu v narodni noši, borcu, tako hrabremu pod njegovo zastavo, delavcu, tujcu, ki ne more verjeti in tudi večkrat razumeti tega ponosa, te zraščenosti ljudstva z voditeljem. Od časa do časa prekinejo tišino pritajeno ihtenje, hlipanje jok. Vendar jokati na tem kraju ni sramota. Te solze so povsem nekaj drugega: so solze žalosti in zvestobe, da ostajamo Titovi. Srh te spreleti, ko zmoti tišino »hiše cvetja« sprožilec fotoaparata. Vest ti ne da, da bi to delal dolgo, ponavljal. Nesmiselno je spraševati ljudi, zakaj so prišli na Dedinje, od kod so, kaj so, ko vendar dogajanje na Dedinju že samo po sebi govori, da se sprečujemo tu zaradi Tita, zaradi naše preteklosti, sedanjosti in prihodnosti z njim, z njegovim delom. Prav tako ni važno, od kod so, kaj so ljudje. Jugoslovani smo vsi, državljani Titove Jugoslavije! »Hišo cvetja« zapuščaš pod neizbrisnim vtisom dogodka. Odhajaš po poti, po kateri si prišel na ta kraj. Nasproti prihajajo novi in novi obrazi. Vsakomur bi rad porekel: tovariš, tovarišica, prav da sta prišla sem, plemenito in častno je, da smo se srečali tu, ob Titu, da smo se srečali vzravnani, da smo se globoko priklonili, ko smo zapuščali Titov zadnji dom. S tem smo veliko izpovedali, s tem smo potrdili svojo odločitev, da smo na poti graditelja Tita! Tako je bilo na Dedinju, ko je nastajal ta zapis. Nič drugače ni bilo včeraj in enako je danes. Tako bo na Titovem in našem Dedinju vselej ... Besedilo: JOŽE KOŠNJEK Slike: FRANC PERDAN Dvaindvajsete letne olimpijske igre Moskva '80 Olimpijska odličja tudi za naše veslače Vtisi iz olimpijske Moskve Borut Petrič — V Montrealu je bilo bolje MOSKVA - Prva polovica letnih olimpijskih iger je za nad šestisoč Športnicami in športniki iz enainosemdeset držav. V teh prvih dneh so imeli vsi odlične pogoje za svoje nastope, saj poročila iz vseh prizorišč prihajajo o odlični organizaciji in odličnimi pogoji na vseh prizoriščih olimpijskih spopadov. Tako vzornih olimpijskih iger se ni bilo. Sicer nekateri res iščejo dlako v jajcu, a te vesti o napakah organizatorjev so izvite več ali manj iz trte. Sicer so vsi gledalci v Moskvi, Leningradu, Kijevu, Talinu in Minsku priča izrednih rezultatov posameznikom, priča so novim svetovnim rekordom in , kvalitetnih kolektivnih iger. Več ali manj na teh letnih igrah uspešno nastopajo tudi jugoslovanske Športnice in športniki. Rokometašice so se vedno v borbi za medalje, košarkarji so premagali že vse nasprotnike in se bodo ž Italijani borili za zlato. Enako dobro kot košarkarji igrajo tudi jugoslovanski rokometa Ai. Tudi oni imano veliko izgleda, da se v domovino vrnejo z olimpijskim zlatom. Le odbojkarji so nesrečno izgubili srečanje z Romunijo. Toda se vedno so v igri za visoko uvrstitev. Najbolj so nas zadnjo nedeljo razveselili veslači. V treh finalnih nastopih so osvojili dve medalji. Dvojni dvojec za katerega sta veslala Pančič in Stanulov sta osvojila srebro, Celen-ta in Mrduljaš pa s krmarjem Peičem bron. Res odlični nastop naših izbranih veslačev. Dvojni četverec je bil v finalu sesti. Tudi to šesto mesto je za ta mladi dvojni četverec uspeh. Razveselili so nas tudi nogometaši, saj so po zmagi nad Alžirijo že v polfinalu. Bolj ali manj so nas razočarali atleti, rokoborci so prvič na tako velikem tekmovanju ostali brez medalj, medtem boksarji računajo na dve zlati in dve srebrni ali bronasti odličji. TUDI JUDOISTI Z MEDALJO MOSKVA — Jugoslovanski judoisti no odlično startali na olimpijskih igrah. Kovačevič je imel dobre nastope v svoji kategoriji. Prebil se je tako daleč, da je osvojil tretje mesto in bronasto odličje. Tako so nas tudi judoisti razveselili. ODLIČEN NASTOP ROKA KOPITARJA MOSKVA — Na leningrajskem stadionu v Moskvi so začeli svoje nastope tudi atleti. Kraljica sporta vsak dan napolni leningrajski stad ion. Boji so v vseh disciplinah izredno napeti in pogojeni z novimi svetovnimi in olimpijskimi rekordi. Nastopili so tudi ze jugoslovanski atletinje in atleti. Lidija Bendečič iz Nove Gorice je izpadla že v predtekmovanju, saj je preskočila 180 cm. To je bilo premalo ža finalni nastop. Troskokaš Spasojevič je dosegel z 16,06 metra deseto mesto. Nas največji up za olimpijsko odličje Nenada Stekič je v skoku v daljavo skočil le enkrat. Pristal je le pri 575 centimetrih. Po tem skoku je odsepal in ni ga bilo več na zaletišče. Stekič nam je pripravil se eno razočaranje. Alebič se je v teku na 400 m prebil v polfinale, Popoviču pa na 200 m ni uspelo da bi se uvrstil naprej. V polfinalnem teku na 110 m ovire sta izpadla tudi Pisič in Vuk i će vic. Odličen nastop je imel v soboto na 400 m ovire celjski atlet Rok Kopitar. Kopitar se je v finalu odlično boril se s sedmimi finalisti. Tekel je tako kot zna in zasedel izvrstno peto mesto. Strelec Franc Peternel iz Kranja ni bil zadovoljen s svojim nastopom v Moskvi. Vendar je njegovo triindvajseto mesto lep olimpijski dosežek. - Foto: D. Humer DOBER NASTOP PETERNELA MOSKVA — Svoj olimpijski nastop je končal tudi strelec Franc Peternel iz Kranja. Peternel je v Moskvi nastopil v disciplini streljanja s histrostrelno pištolo, te pred odhodom v Moskvo je dejal, da bi bil zadovoljen z 590 krogi. Toda Peternel jih je v Moskvi nastreljal 585. Pet manj kot je pričakoval. Vseeno je Peternel opravičil zaupanje. Dosegel je triindvajseto mesto. »Ce bi nastreljal moj osebni rekord bi bil deseti«, je po prihodu na Brnik dejal Peternel. »Toda v samem nastopu sem imel težave s prebavo. Čeprav je bila hrana v olimpijski vasi odlična sem pojedel nekaj kar ni odgovarjalo mojemu želodcu. Prvi strelski dan sem streljal slaba, drugi dan mi je slo že bolje.« Rezultati - 1. Ion (Romunija) 596, 2. Wiefel (NDR) 596, 3. Petritsch (Avstrija) 596, 23. Peternel (Jugoslavija) 585. PETRICA IZVRSTNA TUDI NA 400 m KRAVL MOSKVA - Svoja nastopa na 400 m kravi sta v Moskvi opravila tudi brata Petrič. Čeprav se nista uvrstila v finale sta izvrstno plavala. Tako kot smo od njih vajeni. Res je sicer, da je Borut pričakoval boljši rezultat, a vendar sta ga oba izvrstna nastopa na 1500 m kravi tako izmučila, da je bilo tudi njegovo šest-najto mesto ■ časom 3:59,63 več kot dobro. Darjan Petrič je plaval bolje kot je plaval v tej disciplini doslej. Njegov čas 4:02,74 mu je prineslo devetnajsto mesto. Darjan je v teh dveh moskovskih plavalnih moskovkskih nastopih pridobil veliko. Veliko se je naučil in to mu bo koristilo pri njegovi plavalni karieri. Olimpijski krst je odlično prestal. I). Humer Padalstvo Humer in Svetina republiška prvaka LESCE - Na letališču ALC Lesce se je pred dnevi končalo letošnje padalsko republiško prvenstvo za mladince in člane. Za naslov se je tokrat pomerilo dvain-štirideset padalcev iz šestih slovenskih klubov. Nastopili so tekmovalci iz Maribora, Ptuja, Murske Sobote, Celja, Novega mesta in Lesc. Zadnji dan tekmovanja je bilo tudi drugo odprto prvenstvo Slovenije v skupinskih likovnih skokih, ko so nastopili tudi padalci iz Osijeka in Splita. Leski padalci so ponovno dokazali, da v Sloveniji nimajo resnih tekmecev, za najvišje naslove. Med člani je ponovno absolutni prvak Maks Humar iz ALC Lesce. Humar je zmagal tudi v posameznih disciplinah. Prvak je v skokih na cilj s tisoč metrov in v figurativnih skokih. V skupinskih skokih na cilj je bila prva ekipa ALC spet najboljša. Prijetno so presenetili mladinci ALC iz Lesc, saj so se kar štirje njihovi mladinci uvrstili med prvih pet. Le Ptujčanu Žmavcu se je uspelo vriniti med Leščane. Med posamezniki je bil najboljši letošnji državni prvak Darko Svetina. Prijetno je presenetil Roman Rožič z drugim mestom. Rožič se s padalstvom ukvarja šele od lanskega maja. V likovnih skokih so tekmovala moštva s po tremi padalci. Po odskoku na višini 2000 metrov poslušajo v prostem padcu v času petintridesetih sekund sestaviti kar največ likov s preprijemanjem za roke in noge. Pri tem je bila najboljše moštvo ALC. Za to moštvo so skakali Humar. Hrast, in Bunčič. V petih serijah jim je uspelo sestaviti štirinajst likov. Ptujčani. ki so bili drugi, so jih samb šest. Rezultati — člani: skoki na cilj n 1000 m - 1. ALC I 2,10, 2. AK Ptuj 5.12, 3. LC Maribor 7.18; mladinci - 1. Af I 3.65. 2. ALC II 9,31, 3. LC Maribor 15.22; skoki posameznikov na cilj m 1000 m - člani — 1. Humar (ALC 0.08. 2. Safarič (Murska Sobota) 0.09. 3. Vidovič (Ptuj) 0.65: mladinci - 1. Svetina 0.05, 2. Jug 1.03, 3. Božič 1.03. 1 Smid (vsi ALC) 1.11. figurativni skoki 2000 m - člani - 1. Humar 33.3. 2. Hrast 34.2 3. Bunčič (vsi ALC 34,4. mladinci - 1. Svetina (ALC) 44.5, 2. Žmavc (Ptuj) 44.9. 3. Božič (ALC) 4«. 7: generalna uvrstitev - člani - 1. Humar (ALC), 2. Safarič (Murska Sobota) 3, Hrast (ALC); mladinci- 1, Svetina, 2. Božič (oba ALC), 3. Zmavc (Ptuj); moštveno - člani - 1. ALC, 2. Maribor, 3. Ptuj, mladinci — 1. ALC I. 2. ALC II. 3. Maribor; skupinski likovni skoki - 1. ALC I 14. 2. AK Ptuj 6. 3. Osijek 3. L. Mesaric ŠD Kondor praznuje (iODESiC - Te dni trinajsto obletnico delovanja praznuje športno društvo Kondor iz Codešiča. Ob ustanovitvi društva no gojili predvsem namizni tenis in nogomet. Danes ne člani društva ukvarjajo se n šahom, sankanjem, streljanjem in tekom. V društvu vse večji poudarek dajejo množičnosti. Organizirajo občinska tekmovanja v namiznem tenisu, krosu in nogometu. S svojo dejavnostjo je društvo že preraslo okvire krajevne skupnosti in je \ nekaterih športnih panogah med vodilnimi v občini. Med vidnejše uspehe društva v letošnjem letu nedvomno sodi osvojitev desetih naslovov občinskega prvaka v namiznem tenisu /.a člane in četrto mesto v gorenjski namiznoteniški ligi. Nogometno pionirsko most \ o pa je v medobčinski ligi osvojilo tretje mesto. Poleg tega se člani društva udeležujejo številnih trim akcij in smučarskih tekaških tekmovanj do raznih pohodov, krosov in drugih športnih priredite\. Problemi so tako kot povsod tudi v Al) Kondor. Tare jih pomanjkanje strokovnega kadra in tudi finančni položaj ni najbolj rožnat. Dotacije so namreč skromne. S prostovoljnim delom so večino zastavljenega programa tudi k* uresničili. Zaključna prireditev je bila na nogometnem itfnAču Pomerili so se člani kluba. Tokrat se je srečanje med ocenjenimi in neomenjenimi končalo neodločeno. |»o streljanju enajstmetrovk so bili neoženjeni sprelnejši. ■ • . * i vin ' i"* •"■^»AT ' . ^ J?St Jlšlliitlt'i \> \ KRANJ — V soboto sta se na brniško letališče iz prizorišč olimpijskih iger vrnila kranjska olimpijca strelec Franc Peternel in plavalec Borut Petrič. Kranjska olimpijska potnika sta že enkrat nastopala na olimpijskih igrah. Oba sta bila pred štirimi leti v Montrealu. Medtem ko je Darjan Petrič ostal v Beogradu sta oba Kranjčana zadovoljno prišla med svoje. Z Borutom Petričem smo se že dan po prihodu v domovino pogovarjali o njegovih nastopihs njegovih uspehih in vtisih iz olimpijske Moskve. »S svojimi nastopi sem v moskovskem plavalnem bazenu zadovoljen, saj sem dosegel več kot sem pričakoval. 2e uvrstitev v finale na 1500 m kravi je bil uspeh. Se večji nato peto mesto v finali. Tudi na 400 metrov kravi je rezultat dober. Toliko sem to progo sposoben preplavati v teh mojih razmerah treninga«. Koliko preplava na dan novi svetovni rekorder Salnikov? »Aleksander Salnikov, ki se je kot prvi človek spustil pod petnajst minut na 1500 mkravl je pravi pretrenirani plavalni robot. Na treningih preplava vsak dan od dvajset do dvaintrideset kilometrov. To se mi zdi da je preveč. Če jaz v polnem treningu preplavam vsak dan šestnajst kilometrov je to dovolj. Kar je preveč je preveč. Če bi Salnikov imel še nekaj plavalnega talenta potem bi lahko plaval še bolje. Tako ni nepremagljiv«. »Po prihodu iz Moskve me čaka še nastop na državnem članskem prvenstvu v Beogradu in teden dni pozneje še članska balkaniada v Grčiji. In nato operacija tega mojega nesrečnega slepiča. Po operaciji se pričnejo priprave na evropsko Člansko prvenstvo, ki bo leta 1981 v Splitu. Če bo šlo vse po načrtih potem bo imel Salnikov in ostali v Splitu v meni dostojnega nasprotnika.« Kakšen vtis je naredila na vas Moskva? »Nobenega, saj sem malo videl. In še tisto kar sem me je razočaralo. Bolje sem se počutil v olimpijski vasi v Montreali. Olimpijska vas je preveč raztegnjena. Hrana je sicer dobra, toda postrežba je veliko slabša kot v Montrealu. Zdi se mi, da je olimpiada v Montrealu in sama olimpijska vas v Montrealu name naredila močnejši vtis. Kako to? »Moskovska olimpijska vas je preveč raztegnjena in zdi se mi, da je le preveč zastražena. Kar štiri ograje so bile okoli nas in veliko, veliko je togih »policajev«. »Nasploh so v Moskvi ljudje neprijazni. Kar je pri njih pozitivno je to, da imajo dovolj denarja. Na primer: kavbojke so Tudi mladinci Triglava najboljši BEOGRAD - V ponedeljek so se z letošnjega državnega mladinskega prvenstva v plavanju iz Beograda uspešno vrnili plavalci in plavalke kranjskega Triglava. Na tem prvenstvu so mladinke in mladinci Triglava iz Kranja dosegli imeniten uspeh, saj so državni prvaki med mladinci in mladinkami ter v skupni most-veni razvrstitvi. Pri teh naslovih so se izkazali prav vsi. Vsi so plavali odlično. Tako odlično, da so se domov vrnili tudi z velikim številom posameznih državnih naslovov. Se posebno so se izkazali Vesna Praprotnik, ki je dosegla kopico novih državnih in republiških rekordov. Tudi Spela Rebolj je dosegla nov absolutni slovenski rekord na 800 m kravi in s časom 9:19,99 je postavila tudi državni rekord za starejše pionirke. Mošt ve ni vrstni red — 1. Triglav (Kranj) 38.191, 2. Ljubljana 17.875, 3. Mladost - OKI (Zagreb) 14.695. -dh Olimpijske igre invalidov LJUBLJANA - V začetku julija so na Nizozemskem v -mestu Arnheim potekale letne olimpijske igre za invalide. Tekmovalo je nad 2500 športnikov iz 42 držav, med njimi tudi Jugoslovani. Nato reprezentanco so sestavljali: paraplegiki, amputirano, slepi in slabovidni ter oboleli za cerebralno paralizo. Naša reprezentanca je dosegla nepričakovan in izjemen uspeh. Skupaj je osvojila kar štiri zlate, pet srebrnih in devet bronastih medalj. Bera, ki je ni nihče pričakoval. Med paraplegiki je nastopil tudi Marjan Peternelj iz Rovt pri Podnartu, ki je tekmoval v metu kopja, diska, krogle in hitrostni vožnji. Olimpijsko odličje, bronasto medaljo, je osvojil v metu kopija, odlične uvrstitve je dosegel tudi v metu diska in krogle, kjer je bil četrti in peti. Marjan je po nesreči pred enajstimi leti ostal invalid, trajno vezan na uporabo invalidskega vozička. Po uspešni rehabilitaciji se je začel aktivno ukvarjati z invalidskim športom in uspeh ni izostal. Njegova športna pot se je strmo dvigala, saj je ia različnih mednarodnih tekmovanjih osvajal najvišja mesta in tako častno zastopal in ve Jugoslavije. Kar v treh disciplinah je postavil svetovni rekord. Bil je v olimpijskem moštvu že na predhodnih igrah, ki pa so bile za našo reprezentanco v zadnjem trenutku odpovedane. Tudi takrat je bil najresnejši kandidat za osvojitev medalje. Za svoje velike in številne mednarodne športne dosežke je prejel te dve zlati znački ZTKO Jugoslavije. Največje priznanje za vsakega športnika je nastop na olimpijskih igrah in to si je Marjan vsekakor zaslužil. Paraplegiki so se za olimpijske igre pripravljali v Umagu, Novi Gorici. Kočevju. Kranju in Ljubljani. Sistematične priprave so potekale pod strokovnim vodstvom profesorja Toplaka, bile pa no dokaj naporne. V primerjavi z drugimi športniki so bile priprave naših preskromne in prekratko-trajne, zato je uspeh še toliko več vreden. i . i * > .« > .\ .\ * >n;M»oin.i kupovali tudi po šest tisoč dinarjev Tudi sama Moskva je kaj malo spremenila lice. Res je sicer, da so na hitro gradili in asfaltirali. Preveč je sive barve in še vse sveže in razkopano. Tudi tu ni nobenega vtisa. Kar je bilo najbolje je bilo to, da smo imeli veliko stika z našimi ostalimi udeleženci olimpijade. Bili smo v enem bloku. Kako pa kaj Darjan, ki je prvič nastopal na olimpijadi? »Darjan je bil najbolj stakljiv. Vse je hotel videti, slišati. Vse je bilo novo zanj. Nikoli ni miroval. Toda zadnji dan, uro pred odhodom z olimpijske vasi, bi ga kmalu v Moskvi tudi 'zadržali. Založil ali izgubil je akreditacijsko izkaznico. In šele po izjavi in zapisniku so ga izpustili iz vasi in nato na pot v domovino«. I). Humer Borut Petrič: dušila.« »Moskva Poslastica za ljubitelj konjeniškega športa Vreme, ki jo je prizadevnim konjeniškim delavcem iz Komende letos že nekajkrat zagodlo, je v nedeljo vendarle vzdržalo do konca. Čeprav pogoji na stezi zaradi dopoldanskega rosenja niso bili najboljši, so ljubitelji konjeniškega športa kljub temu prišli na svoj račun, saj že dolgo niso videli tako napetih in izenačenih bojev. V pisanem sporedu — prireditev je bila posvečena prazniku kamniške občine — se je predstavilo nad 80 konj iz vseh najmočnejših slovenskih konjeniških klubov, ki so se pomerili za republiške naslove v preskakovanju zaprek in za pokal Alenke Znidar, kasači pa za pokala občine Kamnik in Beograjske banke. Večjih presenečenj na tekmovanju ni bilo, saj so večinoma slavili favoriti. Veliko smolo je imel na startu časovnega handikapa za 3 do 12-letne kasače na 2100 metrov dolgi progi domačin Ivo Kordaš (konj je padel), vendar je v silovitem finišu še vedno ujel usolidno peto mesto. Pokal kamniške občinske skupščine je prepričljivo osvojil Jože Hrovat iz konjeniškega kluba Ljubljana s konjem Asperjem, v trajno last mu ga je predal predsednik izvršnega sveta Tone Pengov. V časovnem handikapu za 3 do 12-letne kasače na 2800 metrov dolgi progi, ki je veljal tudi za pokal Beograjske banke, je slavil Marko Slavič i/, Ljutomera, ki je šele po hudem boju ugnal edino udeleženko kasaških dirk Angelo Skofic iz konjenišega kluba ISO Brdo. Na republiškem prvenstvu v preskakovanju zaprek je šlo vse po napovedih. Zmagala je naša najboljša tekmovalka Alenka Keršič iz Ljubljane na konju Faraonu z istim številom točk kot drugouvrščeni Matjaž C\k (KK Krumperg _ Biotehnična fakulteta Ljubljana), tretje in četrto mesto pa sta zasedla domačina zakonca Cerčck. fc» zanju vsekakor lep uspeh. Odlično pripravljeno kot* prireditev v Komendi si je 4 tudi Miha Marinko, Član sveč racije, predstavniki občinske Sčine Kamnik ter slovenske goslovanske konjeniške zveze Rezultati slovenskega prve? preskakovanju zaprek in n*; Alenke Znidar — mladinci: " (konj Drava) - K K Man-G rilec (Katjuša) - K K 0 Brojan (Anka) - KK Km" člani - 1. Keršič (Faraoni Ljubljana. 2. Cik (Wellerl Krumperg, 3. A. Cerček |# KK Komenda. Zmagovalci nega handikapa za 3 ^0 kasače so postali Jože ■ (Asper) - KK Ljubljana. Znidaršič (Lama) — K K 190 Marko Slavič (Dimitrija) -Ljutomer ter Niko Sess (Mg mehaničnem handikapu m kasače na 1200 merov dolgi? slavil Komenčan Peter Zmn Larino in v dvovprežnem ht»* za 3 do 12-letne kasače C metrov Mirko Napast iz KK bor s konjema Finalistiko in C Za?: Za gorenj naslov LESCE - Za letošnji h Gorenjske se te dni pou^ar^- Z. »tov. Med njimi sta tudi ♦jfrt "*? na in Sašvari iz Osijek« V" ^ ___i___*__:u___.. r»___ * » d i ^ o sta*» počasitev občinskih pra*V^-^. občin. n,k«>vf Prvih pet kol je bilo odiar»-od 23. julija pa so se AmJk* Kranj, kjer bodo prven«^1"1/' prvih petih kolih sta - _w*vo kal* prvin petin Koiin sia v Vrvj —~ in Zivkovič, ki imata po «*iT?*tvu Vrstni red — 1. ^ 3. Deželak 3. 5. 4. do S » , ,n D ger in Sašvari 2». 7. Mazi 2. 5 Gorenjski prvak bo dobii na slovenskem prvenstvu Ob rob olimpijskemu us KRANJ — Jugoslovanski pla valci in strelci so končali svoje nastope na dvaindvajsetih dostojen sprejem, saj %*» naji>ečjem svetovnem tekmovanju zastopala borit še samoupravne s°cia listam goslavije. Ne *<*mo jtu*^^ ban>e, temveč sta ime in ime rodnega Kranja pat* ponesla v svet. Kje s<)a0 življenja iz Kranja, kje .# predstavniki kranjskega »t jega športnega organa 7*> kje predstavniki plai>ajne0 ba Triglav in kranjski streft so vsi ti uspehi Petrica a ternela res tako ma/o,.^ se nobenemu od tek m jt vredno priti na brni&ko t liŠče jim stisniti roki* jn & s ti ta ti k uspehu. Ali tako. če bi se oba olimpijca if domov z olimpijskimi odlifit Žalosten je bil pogforf jsj dva skromna športnika, k že tolikokrat doslejponesiar ime Jugoslavije in Kranja bosta Vrnitev jima j* get ostala s priokusom pelut* pelin je za oba grenak, teže odkritosrčno sprejemati * smučarje v vseh treh dtscif ki so vračali t z zimskih a&l skih iger r Lake Plactdu 1* prisrčno zaploskali k njW uspehom in neuspehom It /ahko storili tudi c našima športnikoma. Oh* si letnih igrah dosegla ime* uspehe. Dostojen sprejem bi bil ^s* ,Y bi bilo to med delavnim i*kušali, da bi to srečanje dobili, jim to **» uspelo. Kranjčani so bili boljši. Kamničani so dobro igrali z Inclom v %*nja Luki. Vodili so vso tekmo, na koncu V>le reminrani. Sami so krivi za poraz, saj »o v odločilnih zadnjih minutah zastreljali <*v* "■/•trožji kazni. Z Jedinstvom v Zadru mc bili poraženi. Igrali so dobro, toda proti domačinom neklonjena sodnika jih nista dopustila do zmage. Wdl _ Jedinstvo : Triglav 5:7, Incel : Kamnik 9:9, Incel : Triglav 1:13, Jedinstvo ! Kuuik 12:8. V soboto in nedeljo Triglav in Kamnik %o*t«Jeta v Kopru in Rovinju. Obe moštvi %e nadejata dobrih iger in ugodnih izidov. -dh Športniki za praznik TRŽIČ — Podobno kot vsako leto, se bo tudi ob letošnjem prazniku občine Tržič zvrstilo precej športnih prireditev. Prva bo že danes, v torek, ko se bo ob 16. uri na kegljišču pod avtobusno postajo začelo ekipno kegljaško tekmovanje v borbenih partijah. V sredo bo ob isti uri odprto občinsko prvenstvo v streljanju s polavtomatsko puško na strelišču na Cimpru. Srečanja se bodo nadaljevala v petek, ob 18. uri s šahovskim hitropoteznim turnirjem, v soboto ob 8. uri bo ekipno tekmovanje v balinanju na Ravnah in v kegljanju na Ljubelju ter zvečer ob 20. uri nočni tek po ulicah Tržiča. Naslednjo sredo, 6. avgusta, bo ob 16. uri občinsko prvenstvo v plavanju, v soboto, 9. avgusta, pa ob 17. uri v Križah rokometni turnir. H. J. Nogometaši za praznik KRANJ - Ob praznovanju občinskega praznika in ob šesdesetletnici organiziranega nogometa v Kranju bo domači nogometni klub Triglav organiziral dva zanimiva turnirja. V soboto bodo ob 14. uri začeli turnir mladinci. Za najboljšega na tem mladinskem turnirju se bodo borili: enaj-sterice Ljubljane, Slovan iz Ljubljane, Jesenice in Triglav. V nedeljo bo članski turnir. Na tem turnirju bodo nastopila moštva Galenika iz Zemuna, ki je novi prvoligaš, drugoligaš, Svoboda iz Ljubljane, Proletarac iz Zagorja in domači Triglav. Pred tekmo vanje bo ob 9. uri, finalni del pa ob 15.15. -dh I i ——— llj |j| tir l\ A ■ A A w. B B & ■ &JL9 S št i« S a h Napredovanje kmeta f in odprtje linije je zelo pogost motiv igre, katere namen je čim hitreje zaposliti trdnjavo po mali rokadi. Vzemimo položaj na diagramu 98 (SHAM-KOVICH - SHERVVIN; Lone Pine, 1976). M ti Diagram 97 1. fe5:! de5: 2. Lh6! Izvablja menjavo lovcev in s tem slabitev črnih polj; P« 2____ Lh6: 3. Dh6: črni ne more izvesti male rokade. 2. . . . 0-0 3. Sg6!! Trdnjava na liniji f je oživela. Pomembno je to, da beli s pritiskom na skakača na polju f6 ogroža tudi točko h7. 3. . . . Sh5? Napaka, ki jo beli takoj izkoristi. Vendar črni že ni imel več dobre obrambe. Pretila je podvojitev trdnjav na liniji f, s pretnjo izločitve skakačev in matiranjem na h7. 4. Lg7: Kg7: 5. Tf7:+! Kgft Seveda ne gre 5----Tf7:, ker po 6. Se6 + ! pade dama na c7. 6. Tg7+!! Kh8 7. Th7: + Trdnjava pustoši po sedmi vrsti! 7. ... Kg8 8. Tg7 + Crni »e je vdal. Po 9. Tg6: je črni kralj povsem nemočen Diagram 98 Prva poteza belega je več ali manj izsiljena, saj zanj očitno ni dobro 1. Sd6 Ld5: 2. ed5: e4! l.fgfi:!! fg6: Poleg poteze v partiji je imel črni Se dve pomembnejši možnosti. Poglejmo najprej tisto, v kateri vzame takoj ponujenega skakača. I. 1. . . . bc3: 2. Tf6:! Lf6: (Ni dobro 2. . . . cb2: zaradi 3. Lg7 + ! Kg7: 4. Tf7: + i. matiranjem.) 3. Lg5 fgb: 4. Lf6:+ Kg8 5. Le4 + d5 6. ed5: Df7 7. Le5:! Ld7! (Slabše je 7____Ld5:, kajti beli ima problemsko pot do takojšnje zmage po 8. Tfl Db7 9. De6+!!; stvari ne spremeni 8. ... Lc4: 9. Tf7: Lf7: 10. Dh6 z matiranjem.) 8. Dc3: Tc4: (8. . . . Lf5 9. b3! itn.) 9. Dc4: Tc8 10. Db3 Lf5 11. c4 Le4 itn. s prednost jo belega. Predstavljamo vam kamniško nogometno moštvo iz leta 1934. Z leve stojijo: Cičigoj. Drago Vidmar. Miro šercer, Nace Vidmar. Ljubo šercer. dr. Sadni kar in dr. Stare: čepijo: Rozman (Knific), Seme/a. Nonitn. Rozman. 60 let nogometa v Kamniku KAMNIK — Tudi kamniški nogometaši so se vključili v praznovanje občinskega praznika. Pripravili so več tekmovanj, posebno pozornost pa je vzbudila razstava, ki so jo pripravili ob 60-letnici obstoja Nogometnega kluba Kamnik. V razstavišču nad Kavarno Veronika je bila odprta teden dni, več kot sto obiskovalcev si jo je ogledalo vsak dan, če seveda ne štejemo slavnostne otvoritve, na kateri se je med nekdanjimi člani kluba razvil živahen pogovor. Dokumentarna razstava n fotografijami in drugim gradivom, ki ga hrani klub, prikazuje razvoj nogometnega športa v Kamniku; tekmovanja, delovne uspehe, sodelovanje 8 tujimi nogometnimi klubi ter seveda priznanja in pokale. Posebej za praznovanje 60-letnici so člani kluba izdelali priložnostni emblem. Nogometni klub Kamnik je bil že pred vojno izrazito levo usmerjen. V njem je delovalo več skojevcev, med njimi tudi Dominik Mlakar in Anton Miklavčič, prva padla partizana na Kamniškem, do konca vojne pa so še mnogi žrtvovali svoja življenja za svobodo kot talci ali borci. Tudi danes v klubu, ki šteje 160 članov, veliko pozornosti posvečajo vzgoji mladih tekmovalcev. Zato ni čudno, da imajo v svojih vrstah kar tri igralce, ki so člani slovenske mladinske reprezentance (Fri-celj, Bekič, Modrijan), trije pionirji (Rok, Jurišič, Zeleznik) pa slovenske pionirske Alpsko smučanje Naši v Novi Zelandiji in Avstraliji KRANJ — Pred dnevi je na enomesečne priprave za novo alpsko sezono iz Beograda odpotovala naša prva garnitura članov. Grega Benedik, Tomaž Cerkovnik, Miro Oberstar, Janez Zibler, Boris Strel, Jože Kuralt in Jure Franko bodo na enomesečnem treningu v zimi na Novi Zelandiji. Z reprezentanco so odpotovali tudi direktor Tone Vogrinec, trener Filip Gartner in Elanov serviser Miran Gaš-peršič. Med to sedmerico ni našega najboljšega Bojana Križaja. Bojan je odlično prestal operacijo kosti, toda sedaj nekaj časa ne sme obuvati tekmovalnih smučarskih čevljev. V Novi Zelandiji bodo naši smučarji aktivno trenirali in se bodo udeležili treh tekem v slalomu in veleslalomu. Ta trening bodo jugoslovanski alpinci izkoristili predvsem za prosto smučanje in za privajanje na nove tekmovalne čevlje in smuči. Vsekakor bodo trening in mednarodne tekme našim koristile. Se posebno Gregu Benediku, ki si obeta, da bo krepko izboljšal FIS točke. Te mu bodo prišle še kako prav v prihodnjem tekmovanju za svetovni pokal. Po skoraj enomesečnih pripravah v Novi Zelandiji bodo Jugoslovani nastopili še na tekmah slaloma in veleslaloma v Avstraliji. Tudi treningi v ostalih selekcijah potekajo po načrtu, čeprav našo osrednjo smučarsko zvezo, SZ Slovenije, pestijo finančni problemi. V Cervinio je odpotovala naša ženska prva reprezentančna vrsta. Tu bo trenirala šest dni pod vodstvom novega trenerja za ženske Jožeta Sparovca iz Tržiča. -d h reprezentance. V klubu menijo, da toliko uspešnih igralcev doslej se niso imeli. Veliko zaslug za to ima trener Marinko Kneževič. Vendar klub pestijo denarne zadrege saj deluje v glavnem amatersko in trenerjev ne more stimulativno nagraje-vasti za delo. Člani upajo, da jim bo tudi v bodoče kamniško združeno delo večkrat pomagalo. Poleg Nogometnega kluba Kamnik pa danes v kamnški občini delujejo še trije nogometni klubi: Virtus na Duplici, Nogometni klub Komenda, v Kamniku še Enotnost. Doslej so dobro sodelovali, s še bolj usklajenim delovanjem pa bo nogometni šport v kamniški občini žel še večje uspehe. M V. V reprezentanci sedem Kranjčanov KRANJ — Priprave na največjo letošnjo plavalno prireditev mladinsko prvenstvo Balkana grejo h koncu. Vse je že skoraj pripravljeno za štiridnevni obračun najboljših mladih plavalcev Bolgarije, Grčije, Romunije, Turčije in Jugoslavije. Plavalni delavci sd kljub kratkemu času uspeli, da bo to prvenstvo organizirano na najvišji ravni. Prvenstvo bo od 31. julija do 3. avgusta. Vse reprezentance bodo nastanjene v novem dijaškem domu v Kranju. Prvenstvo bo sicer skrbno, a skromno organizirano. Vsi se namreč zavedajo, da bodo izdatke za to prvenstvo skrčili na minimum. Kranjčani so bili sicer pripravljeni, da prevzamejo organizacijo tega tekmovanja. Ker pa je bilo V Kranju že eno balkansko prvenstvo v kolesarstvu, so plavalni delavci PK Triglava svojo kandidaturo umaknili. Za organizacijo tega mladinskega prvenstva je bila letos na vrsti Jugoslavija. Ker se do 20. junija noben jugoslovanski klub ni odločil, da prevzame prvenstvo, so Kranjčani še enkrat kandidirali. Že zato, kjer je PZ Jugoslavije zagotovila, da pokrije prireditelju del stroškov organizacije. V reprezentanci Jugoslavije, ki bo nastopila na mladinski balkaniadi v Kranju, je več kot polovica domačih plavalcev. Barve SFRJ bodo od Kranjčanov branile plavalke Vesna Praprotnik, Spela Rebolj, in Biserka Cvek. Med fanti pa bodo plavali Marko Velar. Mitja Kadoič, Aran Jocič in Igor Velič-kovič. Pri organizaciji prvenstva bodo fi nančno pomagale tudi kranjske organizacije združenega dela. V to pomoč sc bodo vključila tudi slovenska in jugoslovanska podjetja. Prvenstvo bo od 31. julija do 3. avgu sta. Slovesna otvoritev bo 31. julija ob 17.45, predtekmovanja bodo vsak dan ob 10., finalni obračun pa vsak dan ob 18. uri. ,f,h V. ■i Vzgojili prek pet tisoč voznikov Dohodek od prirejan a tečajev za voznike motornih vozil je kljub dragim uram, ki jih plačajo kandidati, zelo skop oziroma ga letos sploh ni — AMD Tržič ima vrsto dobrih tekmovalcev, uveljavilo pa se je tudi kot dober organizator svetovnih in državnih prvenstev v motokrosu Tržič — V avtornoto društvu Tržič, ki je bilo ustanovljeno 1948. leta in združuje okrog 1100 članov, prevladujeta dve glavni dejavnosti; šola za voznike motornih vozil ter športna sekcija, ki vzgaja tekmovalce, obenem pa prireja tudi vsakoletna državna in svetovna prvenstva v motokrosu. V letih od ustanovitve do danes so v tržiški avto šoli vzgojili že več kot Janko Justin, sekretar AMD Tržič - Foto: H J. 3< .Jeseniftki prometni zamašek - Štiripasovna magistralna cesta skZ^. center Jesenic se pri hotelu Pošta stisne v ozko grlo. ki komaj požira vse večji promet. Še posebno poleti in ob drugih prometnih konicah se tod vozila strnejo v nepretrgane kolone. Načrtovana obvozna cesta od hotela Korotan do stavbe Elektro Žirovnica, ki bo promet speljala mimo te ožine, bo nekoliko izboljšala jeseniške prometne razmere. Njihovo dokončno ureditev pa je moč pričakovati šele po izgradnji nove avtomobilske ceste od karavanškega predora mimo Jesenic proti Ljubljani. Na sliki: prometna gneča v centru Jesenic v poletnih dneh. — B. B. pet tisoč voznikov motornih vu Tu se kandidati pripravljajo teoretični del izpita, se učijo pr tičnih veščin, medtem ko preskus znanja v vožnji opravijo v Kranju. Društvo ima dvanajst lastnih avtomobilov, medtem ko je vseh trinajst inštruktorjev v pogodben« ;;i delovnem razmerju. Za redno zaposlitev se nihče ne zanima, saj znaša inštruktorjeva ura le 50 dinarjev. Vse ostalo gre za nakup in vzdrževanje vozil. »Čeprav so ure za kandidate precej drage, društvo dohodka za razširjeno reprodukcijo nima. Avtomobili zahtevajo veliko,« je pojasnil sekretar avtornoto društva Tržič Janko Justin. »Zlasti težko je letos, ko se je zelo podražil bencin, olje, gume, medtem ko nadih cen ne smemo dvigniti. V zadnjem času se stabilizacijski ukrepi poznajo tudi pri nas. Vsako leto imamo povprečno po 120 kandidatov v tečajih teorije in po več kot 300 za vožnjo. Včasih so morali čakati tudi po pol leta, da so prišli na vrsto, zdaj pa gre v glavnem brez zastojev. Posebno letos, ko so se podražili avtomobili in bencin, je upad precejšen.« Skromen dohodek, ki ga društvo kljub vsemu ustvari v avto šoli. gre za njihove športnike. Letos jih imajo osem v motokrosu in štiri v avtoral-lvju. »Vendar je vse to zdaleč premalo za motorje, za treninge in tekmovanja, kot je premalo tudi dotacije, ki je dobimo od občinske telesnokulturne skupnosti,« je nadaljeval Janko Justin. »Letos smo na primer dobili le štiri stare, milijone dinarjev, medtem ko en tekmovalni motor stane šest, sedem milijonov.« Za organizacijo državnega in svetovnega prvenstva, ki je v Podiju-belju postalo že tradicionalno — letos je bilo osmo po vrsti — torej morajo poiskati denar drugje. Največ jim pomaga jo.pokrovitelji, saj so se Tržičani doslej še vedno izkazali kot dobri organizatorji, njihova prireditev pa je dobila velik ugled doma in v svetu. »Upamo, da se bomo velikemu delu težav uspeli izogniti zdaj, ko bomo na Gorenjskem vsi združevali denar za prireditve širšega družbenega pomena. Velik del bremena pa bomo seveda še naprej morali nositi sami. Tako bomo na primer 7. septembra pripravili tombolo v Podljubelju. Denar, ki ga iščemo na vse mogoče načine, bomo rabili predvsem za športno udejstvo-vanje, precej pa ga gre tudi za vzdrževanje prostorov društva.« H. Jelovčan KRANJ Skupščina občine Kranj in družbenopolitične organizacije Občinska konferenca SZDL Občinska konferenca ZKS Občinski sindikalni svet Občinska konferenca ZSMS Zveza združenj borcev NOV Zveza rezervnih vojaških starešin čestitajo vsem delovnim kolektivom in občanom za občinski praznik in jim želijo še nadaljnjih uspehov pri izgradnji socializma Elektrotehniško podjetje Kranj, Koroška cesta 53 c Projektira in instalira vsa elektromontažna dela jakega in šibkega toka Izdeluje el. razdelilce serijsko in po naročilu, opremlja obdelovalne in druge naprave čestita vsem občanom in poslovnim prijateljem za občinski praznik Izvaja obratovno vzdrževanje Prodaja elektrotehnični material na debelo in drobno Servisira izdelke priznanih firm: Iskra, Tiki, Ei, RIZ, Elind, Čajavec, Grundig, Fein, Ransburg in Sever Su-botica. projektira proizvaja instalira prodaja servisira ELEKTRO GORENJSKA, n. sub. o. KRANJ — Cesta JLA 6, ELEKTRO, Kranj ELEKTRO, Žirovnica ELEKTRO Sava, Kranj ELEKTRO Razvod in transformacija Gorenjske, Kranj in DS Skupnih služb čestitajo občanom in poslovnim prijateljem občin Kranj\ jrest,r j Radovljica in Tržič za občinske praznike. Priporočamo se za projektiranje in izvajanje nizko in vjs napetostnih elektroenergetskih naprav. V-,-■----- Kemična tovarna Kranj exoterm 64001 kranj j ugoslavija vsem občanom, poslovnim prijateljem in sodelavcem čestitamo za občinski praznik Kranja in jim želimo še mnogo delovnih uspehov Intereuropa Koper n. sol. o, TOZD Kontinentalna špedicija Koper n. sub. o. filiali Kranj in Jesenice čestitajo vsem občanom za praznik Kranj: in Jesenic Priporoča se za svoje storitve > KRAM J izdelujemo stroje za čevljarsko in tekstilno industrijo VT tsr tračns brusilne stroje za kovinsko industrijo NDUSJRIJA KOVINSKE OPREME IN STROJEV JUGOSLAVIJA vsem delovnim ljudem čestitamo za občinski praznik Kranja GRADiS Gradbeno industrijsko podjetje Gradiš tozd Jesenice-Kranj čestita za občinski praznik občine Jesenice in Kranja ter želi veliko delovnih uspehov vsem poslovnim partnerjem in vsem občanom tega področja Združenje obrtnikov občine Kranj, Likozarjeva 1 čestita članom združenja in občanom za občinski praznik — 1. avgust. 9 Gozdno gospodarstvo Kranj n. sol. o. s TOZD gozdarstvo Škofja Loka, Tržič in Preddvor TO kooperantov gozdarstvo Škofja Loka, Tržič in Preddvor TOZD gozdno gradbeništvo, transport in mehanizacija Kranj in z delovno skupnostjo skupnih služb Kranj čestitajo vsem občanom in poslovnim prijateljem za občinski praznik - L avgust S I kemična Čistilnica in pralnica jesenice S SVOJIMI POSLOVAL ,K A MI: v Kranju, Tržiču, Radovljici, Bohinjski Bistrici, Žirovnici. Kranjski gori in na Jesenicah čestita vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem za občinski praznik in priporoča svoje usluge J»Kr<>><*• ^Prto P vsak dan, tudi ob spb«»tah. • , , j.r i, „.„>nikr nrebivalcm občin Kranj, i esttta " mcnutke prazni** i» Jesemre. Tržič in Radovljica ________.....,________. *j*Mm~~-~~*m'"'J'-' Dimnikarsko podjetje Kranj Župančičeva 4, tel. 21-456 z DE Kranj, Skofja Loka, Tržič čestita delovnim ljudem in občanom Gorenjske za občinske praznike. KOVINSKO PODJETJE KRANJ Kovinski elementi za gradbeništvo, industrijska okna in vrata na ročni in motorni pogon s kovinske konstrukcije, s splošno ključavničarstvo s tehnološka, transportna, skladiščna, galvanska oprema in naprave s kleparstvo čestita občanom Kranja. Jesenic. Radovljice in Tržiča za občinske praznike Osnovno zdravstvo Gorenjske m temeljnimi organizacijami: Zdravstveni dom Bled, Bohinj, Jesenice, Kranj, Obratna ambulanta Železarne Jesenice, Radovljica, Skofja Loka, Tržič, Socialna medicina in higiena Gorenjske. Zobna poliklinika Kranj čestitajo občanom občin Kranj, Jesenice, Radovljica in Tržič za erbčinske praznike Kmetijsko živilski kombinat Kranj TOZD Kmetijstvo TOZD Kooperacija TOZD Mlekarna TOZD Klavnica TOZD Oljarica TOZD Agromehanika TOZD Komercialni servis in SDS Skupne službe čestitajo občanom in poslovnim prijateljem občin Kranja, Jesenic. Radovljice in Tržiča za občinske praznike A Kolektiv Cestnega / Is podjetja v Kranju čestita občanom Kranja in Jesenic ter Radovljice in Tržiča za občinski praznik S svojimi obrsti vzdržuje in opravlja rekonstrukcijo cest, asfaltira, izdeluje in obnavlja cestno signalizacijo, opravlja transportne storitve ter nudi gramozne in eruptivne materiale. OBČANOM KRANJA, JESENIC, RADOVLJICE IN TRŽIČA ISKRENE ČESTITKE ZA NJIHOVA PRAZNOVANJA Veletrgovina ŽIVILA Kranj n.sol.o. TOZD Veleprodaja TOZD Maloprodaja TOZD Gostinstvo TOZD Trgovina BLED Delovna skupnost skupnih služb Priporočamo se za obisk in nakup v naših številnih prodajalnah in gostinskih lokahh ter v centralnem skladišču v Naklem. sgp gradbinec Kolektiv splošnega gradbenega podjetja GRADBINEC Kranj čestita občanom in poslovnim prijateljem občin Kranja, Jesenic, Radovljice in Tržiča za občinske praznike r Tekstilna tovarna Zvezda Kranj izdeluje kvalitetne lepljive medvloge CENTELIN za konfekcijsko industrijo, industrijo kožne konfekcije in obutveno industrijo. Čestita občanom Kranja, Jesenic, Radovljice in Tržiča za občinske praznike Komunalno in obrtno gradbeno podjetje Kranj z n. sol. o. TOZD Komunala, Kranj - b. o. TOZD Obrt, Kranj - b. o. TOZD Gradnje, Kranj - b. o. TOZD Opekarne, Kranj - b. o. s PE v Stražisču in Česnjevku Samoupravna delovna skupnost Skupne službe Delovni kolektiv čestita prebivalcem občin Kranja, Jesenic, Radovljice in Tržiča za občinske praznike G L, A §22.STRAN TOREK, 29 JULIJ* Kokra Trgovska in proizvodna DO n. sol. o. Kranj VjsUjuou Čestitamo za občinski praznik prebivalcem občin Kranj, Jesenice, Tržič in Radovljica i m JELOVICA Jelovica LI Skofja Loka Kidričeva 58 objavlja v Sol. letu 1980/81 PONOVNI RAZPIS naslednjih prostih učnih mest: 20 STAVBNIH MIZARJEV 10 LESARJEV OZKEGA PROFILA 6 STROJNIH KLJUČAVNIČARJEV 1 KOVAČA 1 KLEPARJA 2 STEKLARJA 1 OBRATNEGA ELEKTRIKARJA 1 KUHARICO Učno razmerje lahko sklenejo učenci, ki so uspešno končali H razrav osnovne sole. razen za izobraževanje pod tč. 2. in fi.. kjer se izobražujejo učenci z dokončanimi b\ razredi OS. Za izobraževanje učencev so zagotovljeni pogoji na obratih v Loki, za izobraževanje poklicev, navedenih pod tč. I.. 2. in ."i. pa obratu Preddvor. Prijave na ponovni razpis prostih učnih mest sprejema kadre služba v roku 15 dni po objavi Sklepanje učnih razmerij bo rnoJ* takoj po prijavi kandidatov. Informacije o izobraževanju lahko kandidati dobijo v kadi službi, za izobraževanje poklicev pod tč. 1 in 2. pa tudi na klicni lesni šoli v Skorji Loki. If" SGP TEHNIK SSSSftaifSS Kadrovska komisija TOZD Komunalne dejavnosti objavlja prosta dela in opravila za nedoločen čas: POBIRANJE VODARINE, KANALŠČINE IN SMETARINE V ŠKOFJI LOKI Pogoj: — uspešno končana osnovna šola. — moralna neoporečnost. — poskusno delo 2 meseca. — nastop dela možen takoj ali po dogovoru Kandidati naj pošljejo vloge z dokazili o zahtevani strokovni izobrazbi v roku 15 dni po objavi na kadrovsko službo SGP TEHNIK Skofja Loka, Stara cesta 2, kjer kandidati dobijo dodatne informacije. Ne kopamo se samo v mo Do 13. avgusta v blagovnici Metalke v Ljubljani, Mariboru in v prodajalni v Kamniku posebno bogata izbira kopališke opreme. V kopalnici preživimo kar precej časa, zato si jo uredimo tako, da nam bo všeč in da bo uporabna. Predno boste začeli s prenovo ali dopolnjevanjem se oglasite pri nas, saj: — dobite vse na enem mestu, — strokovno vam svetujemo, — pri večjih nakupih vam blago prepeljemo zastonj (do 40 km od prodajalne), — kabine za tuširanje Sigme iz Žalca pa tudi montiramo zastonj, — opozarjamo vas na tovarniško znižanje elementov oranžne »Kolpe« iz Novolesa Metalka in Marles-Maribor Novoles-Novo mesto, Sigma-Žalec, Meblo-Nova Gor Gorenje-Velenje, Svilanit-Kam Inkop-Kočevje, vam zagotavlu. novo in prijetno počutje v vaši kopalnici. @ metal Odločitev bo lahka in nakup zelo ugoden mm- SLOVENSKI PROIZVAJALCI OBUTVE Torek. 29, julija isso .23. STRAN G L« A S 1 telefon 0 23-341 PRODAM Prodam večjo količino ZNAČK in ZNAMK vseh vrst. Kovačič Tomaž. Javornik 9, Kranj HI H Prodam 33 komadov suhih HRASTOVIH PLOHOV 150 X 35 X 4 za stopnice. Kalinškova 29. Gorenje. Kranj 6<>81 Prodam PUJSKE 6 tednov stare. Mežnarec. Selo 22. Žirovnica 6088 Prodam rabljeno OGRODJE za **dan Štedilnik iz nerjavečega jekla, ^aslov v oglasnem oddelku 6092 Prodam ZREBETA. starega 6 mescev. Bohinjska Bela 5 6093 » Prodam suho GRAHORO za J^**mo. Maček. Praprot na polica 19. Cerklje 6094 w Prodam 8 mesecev brejo TELICO, ^isto frizijko. Grad 17. Cerklje 6095 ~ Prodam BRUNARICO 4x5 m. lemen. Jezersko 24 6096 ^ Prodam rjavo-bel raztegljiv DVOSED in ŠIVALNI STROJ singer, ^*«r 80 let. primeren za muzej ali ^iralca starin. Gabrič, Tomšičeva 1 B.Kranj 6097 ^ Prodam pol hektarja stoječe ~TAVE. Maček Franc, Praprotna *^Iica 19. Cerklje 6098 ^Poceni prodam dobro ohranjen ŠTEDILNIK (dva elektrika. 4 plin). KUPIM Kupim HLADILNIK gorenje, dobro ohranjen. Oglasite se lahko na telefon 064/27-743 ob vsakem času 6124 VOZILA Rled od 14. do 21. ure. Štular. Sorli-va 18. Kranj 6099 Prodam BIKCA simentalca, 380 kg ^Skega. Sp. Brnik, 66. Cerklje 6100 ^ Prodam ŠOTOR za 4 osebe. Moše Smlednik 6101 ^ Prodam VLECKO KLJUKO, za *^lfa. Kordež, Log 20. Železniki 6102 V Prodam kombiniran OTROŠKI OZIČEK. Olševek 8, Preddvor 6103 > Prodam zelen peraški KAMEN iT A OBLOGE, 5 kub. metrov. Toman arko, Podnart 58 Prodam PSIČKA, 6104 starega sedem 'esecev. Britof 375, Kranj 6105 KProdam dvojna zasteklena BAL-* ONSKA VRATA 210x140. Šen-^r.Pipanova 19 6106 Prodam PODVOZJE kombija, '^merno za traktorsko prikolico ali li osebni avtomobil. Satler. Old-*mska 14, Kranj 6107 Prodam stoječo BARAKO veli-k^ti 3,50 x 4,00 metre. Informacije »poldne Grašič Ivanka, Mlaka 84, ranj 6108 PRIMC MARIJA Cesta na Klanec 3 (v bližini gostilne Blažun) Vam nudi kvalitetno in hitro izdelavo vseh vrst očal. Se priporočam! Cenjenim strankam in občanom občin Kranj, Jesenice, Radovljica in Tržič Čestitam za občinski praznik. \Wodam železna dvokrilna vhodna ji RATA velikosti 225X 110. Jam-*V Struževo 34, Kranj, telefon \M8 6109 Jjgodno prodam JADRALNO J^SKO - SURF. Ločniškar Janez. £g 78, Žirovnica 6110 Prodam BIKA, 15 mesecev stare-J za rejo ali zakol. Naslov v oglasen oddelku G1.1' prodam OTROŠKO POSTELJI-^ z vložkom, na kolesih. Skrlj, Vlahoviča 8, Kranj 6112 Prodam PRINZA 12(K) celega ali za rezervne dele. Cerne. Alpska c. 7. Bled 6013 Prodam BMW 7(K). registriran do aprila 1981. Krvina. Kropa 3/b 6089 Prodam industrijsko obnovljen MOTOR za zastavo 1300. Se v garanciji. Razinger Slavko. Plavški rovt 12, Jesenice • 6114 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1973. Kalan, Jama 3, Kranj 6115 Prodam TOVORNI AVTO TAM 4500. kasonar, v dobrem stanju. Registriran v juniju. Ogled na domu vsak dan popoldne. Cemazar Metod. Bavdkova 3 Stražišče, Kranj 6116 Prodam AVTO R-4. letnik 1975. Informacije na telefon 23-979. Kranj 6117 Poceni prodam dve leti staro ka-rambolirano ZASTAVO 101, skupaj ali po delih. Kamnje 2. Bohinjska Bistrica 6118 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971 Zore, Savska Loka 9. Kranj 6119 Kupim MOPED tomos 90e ali MZ 250 na obroke ali zamenjam za kredit. Telefon 28-316 6120 Prodam FIAT 850 po delih. Pe-terman Janko, Zg. Gorje 24 6121 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971. Ogled v torek popoldne. Zupanova 5, Šenčur 6122 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1978 po delih, za AMI 8, letnik 1971 pa menjalnik, vrata, prednje steklo, luč. Ješetova 10, Kranj 6123 STANOVANJA I Zamenjam DVOSOBNO STANOVANJE v Ljubljani za GARSONJERO v bližini Kranja. Oddati ponudbe pod Ljubljana 6128 SOBICO oddam pošteni upoko-ienki-nekadilki. Naslov v oglasnem oddelku , 6129 Mlajšemu upokojenemu zakonskemu paru nudimo v Kranju brezplačno STANOVANJE za pomoč v hiši in na vrtu. Oddati ponudbe pod Vestni 6130 I POSESTI Prodam staro STANOVANJSKO HIŠO z vrtom. Možna preureditev za delavnico. Zg. Bela 30. Preddvor. Ogled 2. in 3. avgusta 6125 Oddam v najem GOSTINSKE PROSTORE na deželi z vsemi pripadajočimi poslovnimi in pomožnimi prostori, s pokrito in odprto verando. Ponudbe pod ŽRK 6126 Poceni prodam KMEČKO HIŠO na mirnem kraju, 15 km iz Kranja. Lep razgled. Velik vrt. Naslov v oglasnem oddelku ; 6127 ZAPOSLITVE! Iščem STRUGARJA ali KLJUČAVNIČARJA z znanjem strugar-skih del za nedoločen čas. Osebni dohodek po dogovoru. Repe Valentin, strojno ključavničarsvo, Železniška 9 A, Lesce 6133 PRIREDITVEN Gasilsko društvo LUŽE prireja v nedeljo, 3. avgusta, VRTNO VESELICO. Zabaval vas bo ansambel Modrina. Vabijo gasilci iz Luž 6132 TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ y«em delovnim Hudem, občanom in poslovnim prijateljem čestitamo za občinski praznik Krajya V okviru praznika občine Kranj vas vabimo na prireditev S PLESOM IN ZABAVNIM PROGRAMOM v soboto. 2. avgusta 1980 od 16. do 23. ure v prostorih Gorenjskega sejma. Poskrbljeno za speciali-tete na žaru in ribe. Igra ansambel Modrina z gosti, »Veseli večer« Iz Tržiča (komedijantje). OBVESTILA! Naše predstavništvo v Turističnem društvu v Škof ji Loki je začasno zaprto. Zato se obračajte direktno na ČP Glas. Kranj. Moša Pijade 1, tel". 23-341. *- - Cenjene goste obveščamo, da bo zaradi čiščenja lokala in rednega letnega -dopusta ZAPRTA gostilna PRI VIKTORJU, Partizanska 17. Kranj od 29. julija do 20. avgusta 1980. Za obisk se priporočamo 6077 POZNANSTVA Razvezan, ne po svoji krivdi, osamljen, želi spoznati sebi primerno ŽENSKO od 40 do 50 let, preprosto, mirno, dobro gospodinjo. Imam dobro službo, svoj dom. Oddati ponudbe pod Na deželi je lepo _ 6131 r—--■—-—• Izdaja CP Glas, Kranj. Stavek: TK Gorenjski tisk Kranj, tisk: ZP Ljudska pravica, Ljubljana. Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Mase Pijadeja 1 - Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-603-31999 - Telefoni: n. c. 23-341, glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-835, redakcija 21-860 komerciala - propaganda, naročnina mah oglasi in računovodstvo 23-341 ^fAr°^nina Za prvo P°,,eti« 1980 din 200. Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1 /72. Svet krajevne skupnosti Železniki razpisuje dela in naloge TAJNIKA KRAJEVNE SKUPNOSTI Kandidati morajo imeti poleg splošnih predpisanih pogojev še: — višjo ali srednjo izobrazbo upravne, splošne ali ekonomske smeri, — od 3 — 5 let delovnih izkušenj na takem ali podobnih delih, — da je aktiven družbeno politični delavec in ima pozitiven odnos do samoupravljanja, — da ima stalno bivališče na območju KS Železniki. Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta. Ponudbe z dokazili in opisom dosedanjih del, naj kandidati pošljejo na svet krajevne skupnosti Železniki v 15 dneh po objavi tega razpisa. Izbira kandidatov bo opravljena v 15 dneh po preteku roka za prijavo in bodo prijavljeni kandidati o rezultatu obveščeni. planum, n. sub. o. investicijski razvojni center TOZD INŽENIRING, RADOVLJICA, b. o 64240 Radovljica, Gorenjska 26 tel. 75-452, p. p. 46 razpisuje po sklepu zbora delavcev TOZD v skladu z določili ZZD, statuta TOZD in Družbenega dogovora o kadrovski politiki na območju občine Radovljica opravila in naloge za direktorja tozd Poleg v zakonu določenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: - visokošolska izobrazba. - 5 let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih. - da so afirmirani kot strokovnjaki in organizatorji iri - da so moralno politično neoporečni. Kandidati naj pošljejo ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi v zaprti ovojnici z oznako »za razpisno komisijo«, na naslov: »PLANUM« Investicijski razvojni center - TOZD Inženiring 64240 Radovljica, Gorenjska c. 26. Kandidate bomo o izidu razpisa obvestili v 30 dneh po opravljeni izbiri. tržiška tovarna kos in srpov •tržic Tokos Tržič p. o. TRŽIČ Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: 1. ANALITIKA ZA GOSPODARJENJE 2. NORMIRCA - KALKULANTA 3. VEČ NK DELAVCEV ZA DELA V PROIZVODNJI 4 ČIŠČENJE PISARNIŠKIH PROSTOROV Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: pod I.: da ima visoko ali višjo izobrazbo ekonomske smeri in 3 oz. 5 let delovnih izkušenj na tem področju, pozitiven odnos do samoupravljanja pod 2.: da ima srednjo izobrazbo strojne smeri in 1 do 3 leta delovnih izkušenj ter pozitiven odnos do samoupravljanja pod 3. in 4.: končana osnovna šola. ustrezne delovne navade, zaže-Ijene izkušnje na podobnih delih in nalogah — možnost pri-učitve Za opravljanje del in nalog pod tč. L, 2., 3. bo sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom - pod tč. 4. pa za določen čas s polnim delovnim časom (nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom). Osebni dohodek za vsa dela in naloge po pravilniku. Kandidati naj svoje ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim življenjepisom pošljejo v 15 dneh od objave na naslov TOKOS Tržič p. o. Cankarjeva 9 Tržič - o izbiri pa bodo obveščegi v 30 dneh. Gostišče GRIČ" A. BLAZINA Tupaliče 32 pri Preddvoru teL: 45-038 Odprto vsak dan, razen srede, od 10. do 22. ure — tudi kuhinja. Nudimo kompletna kosila in večerje, jedila na žaru itd. Sprejemamo prednaročila za zaključene družbe, obletnice, poroke. Občanom občin Kranj, Jesenice in Radovljica čestitamo za občinske praznike in se priporočamo. ZAHVALA Ob smrti naše drage MARIJE BAŠAR p. d. Slanovčeve Micke se iskreno zahvaljujemo za izraze sožalja, poklonjeno cvetje in spremstvo na zadnji poti Posebno se zahvaljujemo za pomoč sosedom, gospodu kaplanu za opravljen pogrebni obred, dr. Potočniku za večletno skrbno zdravljenje, govorniku ob odprtem grobu in pevcem za odpete žalostinke. Domači Zg. Bitnje, 25. julija 1980 Stekel promet po kamniški obvoznici r Namenu predali prvi del mestne obvozne ceste, ki bo z dograditvijo razvozljala kamniški prometni vozel — Urediti bodo morali še povezovalno cesto — Izkazali so se graditelji Kamnik — Ob kamniškem občinskem praznikju so v soboto, 26. julija, predali namenu prvi. del mestne obvozne ceste, ki v dolžini treh kilometrov poteka od Duplice do Železnega mostu v Kamniku, ter prečka Kamniško Bistrico. Trak je siovesno prerezal Vinko Gobec, član izvršnega odbora republiške skupnosti za ceste, o pomenu pridobitve pa je spregovoril Tone Pengov, predsednik kamniškega izvršnega sveta. Slovesnosti so se poleg številnih Kamničanov in predstavnikov kamniškega družbenopolitičnega življenja udeležili Franc Leskošek Luka, Miha Marinko in Tilka Blaha. Nared.je prvi del obvoznice,'dokončno pa bo kamniški prometni vozel razvozljala dograditev ceste, saj načrtujejo še odsek do Kemijske industrije. Odlošitev za gradnjo je plod spoznanja, da je treba promet, posebej tranzitnega speljati mimo mesta, ki se bo sicer zadušilo v prometu. Tudi težki tovomjali so hrumeli po ozkih mestnih ulicah. Preko Kamnika namreč, teče najkrajša povezava Gorenjske s Štajersko, regionalna cesta Duplica -Vransko. Marsikdo se. bo kasneje, ko bo obvoznica dokončno zgrajena odločil za pot skozi Tuhinjsko dolino in kamniško mesto ne bo več ovira na tej poti. Obvoznica bo torej svojo vrednost v bodoče vedno Povabilo na sejem hi-fi tehnike KLG vabi 6. septembra letos vse ljubitelje moderne glasbe in glasbenotehičnih novosti na organiziran ogled mednarodnega sejma hi-fi tehnike v Milanu. Interesenti, oglasite se v prostorih kluba (vhod med Globusom in nekdanjim hotelom Stara pošta vsako sredo od 18. do 20. ure ali pismeno na naslov: KLG, Ko-\ roška cesta 2! J Obudili košenske običaje V nedeljo, 27. aprila, so na Novi Oselici pri Sovodnju že devetič pripravili sedaj že tradicionalno, prireditev »Dan koscev«. Etnografska prireditev se je pričela s povorko koscev in grabljic, po končani košnji pa so pripravili pokošnjico. Številni obiskovalci so občudovali kosce in grabljice, ki jim je delo šlo hitro od rok. V zelo izenačenem boju je bil najhitrejši kosec domačin Tone Slabe, najhitrejša grabljica pa Šubie Marija. Med tekmovalci so bili tudi zamejski Slovenci iz Benečije, ki so se tudi izkazali kot hitri in spretni delavci. Domačini so pripravili domače špecijalitete-štruklje, ocvirkovico in jedila na žaru. Za razvedrilo so igrali Beneški fantje. Prireditelji obljubljajo, da bo drugo leto, jubilejna 10., prireditev ob dnevu koscev še bolj zanimiva in pestra. V. Primožič Požar v kampu Radovljica — Radovljiški miličniki so obvestili kranjsko Upravo javne varnosti, da je v četrtek, 24. julija, nekaj čez polnoč izbruhnil požar v šotoru nizozemskega državljana Arila Zoetemajerja, starega 20 let. ki je kampiral ob radovljiškem kopališču. Ugotovili so. da je požaru botroval plin. Zoetemajer je menjal plinsko jeklenko in mu je plin uhajal iz jeklenke. Ko je prižgal luč. se je jeklenka vnela. V šotoru je bil v tem trenutku tudi 21 -letni Johanes Hobo, državljan Nizozemske. -Jeklenko je brcnil iz šotora, vendar so se mu pri tem vnele hlače. Nogi je imel opečeni, zaradi česar je bil najprej prepeljan v radovljiški zdravstveni dorn in odtod v jeseniško bolnico. Šotor je pogorel. Vzrok za požar pa je po ugotovitvah komisije malomarnost in nepravilno rokovanje s plinom. jk znova potrjevala, saj ne moremo pričakovati, da bi se promet na naših cestah zredčil. Kamničani pa bodo lahko hitreje prenavljali mestno jedro, saj je doslej marsikateri poseg, kot obnova fasad kmalu izgubil svojo vrednost. Investicija je veljala 150 milijonov dinarjev. Polovico denarja za samo cesto je prispevala republiška skupnost za ceste, kar v celotni investiciji predstavlja 35 odstotni delež. Poleg ceste in mostu, ki so ju zgradile Slovenijaceste iz Ljubljane, usek v pobočje Starega gradu pa Geološki zavod iz Ljubljane, je kamniški Graditelj zgradil kanalizacijo in prečrpavališče, Komunalno podjetje Kamnik glavni vodovod in komunalno ureditev novega naselja za nadomestno gradnjo, kamniška Zarja elektrifikacijo in razsvetljavo, kamniška enota Elektro Ljubljana je prestavila daljnovod, domžalska enota PTT Ljubljana pa je položila glavni PTT kanal. Izkazali so se vsi graditelji in objekt je bil pravočasno dokončan. Priznanje velja tudi kamniški komunalni skupnosti, ki je strokovno delo za pripravo investicije poverila Stanovanjsko komunalnemu gospodarstvu, nedvomno pa je k uspešni gradnji prispevalo tudi tesno sodelovanje z izvršnim svetom, ki je k delu pritegnil občinske upravne službe. Za traso ceste so morali porušiti 17 stanovanjskih hiš in vsi odkupi z zagotovitvijo nadomestnih stanovanj so bili rešeni sporazumno. Tudi razumevanje občanov je prispevalo k pravočasni dograditvi ceste. Kamničani pa se bodo morali kaj hitro odloČiti, kje bodo uredili povezovalno cesto, .saj bo sicer Železni most postal hudo ozko grlo, posebej, ker leseni most pri Utoku ne bo več uporaben. M. Volčjak Tudi za revitalizacijo kamniškega mesta ima mestna obvoznica neprecenljivo vrednost, je v svojem govoru poudaril Tone Pengov, predsednik kamniškega izvršnega sveta. NESREČE VERIŽNO TRČENJE V NAKLEM Naklo — Magistralna cesta skozi Naklo je za voznike nevarna. Od njih terja maksimalno pazljivost. Kadarkoli le-ta popusti, so pogosta trčenja in naleti. Zaradi omejitve hitrosti vozniki na nadvozu namreč zmanjšajo hitrost, številni pa zavijajo levo k gostilni ali desno na parkirišče! Nepazljivost in prekratka varnostna razdalja sta bili vzrok za nesrečo, ki se je pripetila v Naklem na magistralni cesti v četrtek. 24. julija, okrog desete ure dopoldne. Zaradi naleta vozil znaša gmotna škoda okrog 158.000 dinarjev, vozniki in potniki pa so ostali nepoškodovani. Voznik osebnega avtomobila zahodnonemške registracije, 56-letni Giinther Zanker je vozil tega dopoldneva v koloni od Podtabora proti Kranju. V Naklem seje kolona ustavila. Voznik iz Zahodne Nemčije zaradi prekratke varnostne razdalje in premajhne pazljivosti ni uspel pravočasno ustaviti. Zaletel se je v zadnji del osebnega avtomobila kranjske registracije ki ga je vozil 40-letni Anton Hribar iz Kranja. Nalet je bil tako silovit, da je Hribarjev avtomobil trčil v kamp prikolico, pripeto za osebni avtomobil, ki ga je vozil 37-letni zahodno-nemški državljan VValter Reibold. Ta trk sunka še ni ublažil, ampak je Reiboldov avtomobil porinilo še v avtomobil 25-Ietne Lidije Drinovec i/. Strahinja. ki je vozila prva v koloni. Zvita pločevina ni terjala poškodb pri potnikih. NEPREVIDNO PREHITEVANJE Spodnje Bitnje — V petek, 25. julija, nekaj pred drugo uro popoldne se je zaradi nepravilnega prehitevanja pripetila prometna nesreča v Spodnjih Bitnjah, na regionalni cesti Kranj —Skofja Loka. Škoda znaša okrog 40.000 dinarjev, telesnih poškodb pa ni bilo. 27-letni voznik osebnega avtomobila Muhamed Hadžič /. Drage nad Begunjami je vozil proti Škof j i Loki skozi Bitnje, kjer je nameraval prehiteti pred njim vozeči osebni avtomobil, ki ga je upravljal 5M-letni Vid Jančič i/. Ljubljane. Hadžič se je odločil za prehitevanje, ko je njegov avtomobil že prehiteval 40-letni Alojzij Kovic s Podlubnika v Škof j i Loki. Da se Hadžič m Kovic ne bi zaletela, je slednji zapeljal preveč v levo na bankino. Prevrnil se je. Hadžičevo in Jančičevo vozilo pa nista bili poškodovani IZSILJEVAL PREDNOST Jesenice — Na križišču Finž-garjeve in Kidričeve ceste na Jesenicah se je v soboto, 26. julija ob pol dveh popoldne pripetila prometna nesreča zaradi izsiljevanja prednosti, ki ni terjala poškodb. Le za okrog 30.000 dinarjev gmotne škode je bilo. Blaž Pangerc z Bleda, star 48 let, je vozil tega popoldneva po nepred-nostni cesti proti križišču Kidričeve in Finžgarjeve. V križišču ni upošteval prednosti, ampak je izsiljeval prednost pred osebnim avtomobilom, ki ga je po prednostni cesti vozil 37-letni Friedrich Hiermann iz Zahodne Nemčije. Pangerc je Hier-mannu zaprl pot, zaradi česar sta vozili trčili. PAST V OVINKU V LOGU Log — Na magistralni cesti Jesenice—Kranjska gora v ostrem ovinku v Logu so se pripetile že številne prometne nesreče, če vozniki niso dovolj previdni in že pridejo v ovinek prehitro ali po sredi ceste. Tako je bilo tudi v nedeljo. 27. julija okrog sedme ure zjutraj. Zahodnonemški državljan, 41 -letni Gerhard Adam je vozil od Kranjske gore proti Jesenicam. Prehitro in preveč po sredi ceste je zapeljal v ostri levi ovinek v Logu. V tem trenutku mu je nasproti v ovinek zapeljal celjski avtobus z voznikom Antonom Dornikom, starim 36 let, iz Žalca za volanom. Osebni avto in avtobus sta trčila. Lažje poškodovana je bila sopotnica v Adamovem avtomobilu Milka Adam, gmotna škoda pa znaša okrog 70.000 dinarjev. PREHITRA VOŽNJA Žeje — Na cesti med Tržičem in Naklom pri vasi Žeje se je v nedeljo, 27. julija ob petih popoldne pripetila prometna nesreča, zaradi prehitre vožnje. Tri osebe so bile poškodovane, škoda pa /naša okrog 30.000 dinarjev. Voznik osebnega avtomobila Mi ran Studen, star 23 let. i/. Kranj}« je vozil skozi Žeje proti magistralni cesti. V blagem levem ovinku ga je zaradi neprimerne hitrosti zaneslo desno. Nekaj časa je vozil po bankini. nato pa je trčil v drevo. Razen voznika sta bila poškodovana sopotnika 23-letni Dušan Vidmar i/ Kranja in 33-letni Jane/. Papler / Bistrice pri Tržiču, ki ju je vrglo i/ avtomobila. Vsi so bili prepeljani \ jeseniško bolnico -1 Košn |rk Prireditve ob praznik Praznik jeseniške občine, 1. avgust, bodo letos piw številnimi družbenopolitičnimi manifestacijami, kulturmiai reditvami, športnimi tekmovanji in drugimi sveč« Praznovanje se bo začelo že v četrtek, 31. julija, sklenili bodo v nedeljo, 3. avgusta. V četrtek, ob 9. uri, bodo v konferenčni sobi jeseniške skupščine izročili odboru prostovoljcev — borcev za severno rneji micilno listino, ki jo podeljuje Skupščina občine Jesenice. Ob 17. bo pri spomeniku talcem v Mostah pri Žirovnici tovariško s prvoborcev iz jeseniške občine in udeležencev bitke na Obrai 18. uri bodo v delavskem domu na Jesenicah odprli kolektivno vo del članov likovne sekcije Dolik z Jesenic. Praznični petek, 1. avgust, bosta označila dva dogodka. 16. uri bodo v avli jeseniške občinske skupščine odprli razstav«' internirancih. Ob 17. uri se bodo v sejni dvorani sešli na slavnostni* delegati vseh skupščinskih zborov. Sobotne slavnosti se bodo začele ob 15. uri in 30 minat bodo svečano odprli jeseniški šolski center na Plavžu. Uvod v svečam* bo polurni koncert pihalnega orkestra Jeseniški železarji. Ob 17. ^jk na igrišču Športnega društva na Jesenicah prijateljsko nogometno s* čanje, v hotelu Prisank v Kranjski gori pa otvoritev razstave * udeležencev slikarske kolonije na Vršiču. Ob 19. uri bodo v osno« šoli 16. december v Mojstrani odprli razstavo del udeležencev slikar* kolonije v Vratih. V soboto in nedeljo bo od 8. ure dalje potekal rnednanrf balinarski turnir na-balinišču v logu Ivana Krivca na Jesenicah V# deljo ob 9. uri bo na jeseniškem letnem kopališču Ukova medkluh* prvenstvo v plavanju za pokal mesta Jesenice. Sklepna prireditev ob letošnjem prazniku se bo začela v ob 10. uri na Plavžu, kjer bo tradicionalno mednarodno o«, gasilcev treh dežel. Po tekmovanju bodo ob 12. uri v smrtne*«™-! Podmežaklja razglasili rezultate tekmovanja, podelili odlikoS ■* priznanja ter razvili prapor občinske gasilske zveze z Jesenic rKanua3_ ANPI kot gost je organizacije ZB mesta Kranja. mikuivn je okrogli, z lesom obložen n< < hmnar, lepinj* sfH-riahšteta mi kot je lagnjetma, kajma . ^ dru^f dveh pip Nič posebnega, če ne bi iz en* ho odprto vsak