NaroEnina
snaša letno 30 Din, polletno 15 Oln, — za inozemstvo letno 60 Din.
Posamezna štev 1 Din
UREDNIŠTVO: telefon številka 21 UPRAVA: telefon številka 54
štev. rač. poštne hran. 12.549
ishafs vsa H o nedeljo II. LETO
Murska Sobota, 30. aprila 1933.
Cena oglasov
Na oglasni strani: cela stran 500 Din, pol strani 300 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 10 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% draiji. Pri večkratnem oglaševanju popust.
UREDNlbTVO in UPRAVA v Murski Soboti.
Rokopisi se ne vraiajo ŠTEV. 18
Dolar.
Mnogi naši rojaki bivajo v Združenih državah Ameriških ter je njihovo premoženjsko stanje odvisno od dolarja. Mnogi naši ljudje dobivajo od svojih sorodnikov iz Amerike dolarje kot podporo. A tudi marsikateri „Ameri-kanec" se je vrnil domov in prinesel s seboj dolarje.
Spričo zadnjih dogodkov Vas bo gotovo zanimalo, kaj bo z dolarjem. Ali ga bo doletela nekdanja usoda nemške marke, ko si za en dinar dobil na tisoče nemških mark?
Lani je Anglija dosegla, da je njihov denar — angleški funt — padel za približno 20%. S tem so dosegli, da se je njihovo blago v zunanjem svetu pocenilo za ravno toliko procentov. Četudi je namreč funt padel, se plače delavcem niso zvišale, vsled česar so angleški trgovci mogli svoje blago v inozemstvu ceneje prodajati kot prej. Zato je njihova trgovina rastla, to pa predvsem na škodo Amerike, katere dolar ni padel in so torej cene ostale iste kot preje.
To je Amerikance bolelo Dolgo so že premišljevali, da-li naj bi oni storili enako kot Angleži. Končno so se le odločili in zadnje dneve smo videli, da je dolar nenadoma začel padati in sicer se je dosedaj znižal za približno 10 do 15%.
Mnogi naši ljudje, ki imajo sorodnike v Ameriki, se s skrbjo sprašujejo, da-li bo dolar še nadalje padal. Ta bojazen je tembolj razumljiva, ker je predsed-sednik Združenih držav ameriških od svoje skupščine zaprosil za dovoljenje, da sme dolar znižati do polovice dosedanje vrednosti.
Mnenja smo, da g. predsednik tega pooblastila v celem obsegu ne bo izrabil.
Amerikanci imajo namreč v svojih bankah tako velike zlate zaloge, da morejo popolnoma poljubno določati, za koliko sme dolar pasti. Ako bi hoteli, bi prav lahko vsak padec dolarja preprečili, ker bi njihove banke vsled obilice zlata vsak naval vzdržale. Kakor pa rečeno, padec dolarja niso povzročile male zaloge zlata, ampak prevelike zaloge industrijskih izdelkov, katere bi Amerikanci radi v inozemstvo pro-
dali in nato svojim milijonom brezposelnih zopet dali dela.
Po našem mnenju bo dolar izgubil na svoji vrednosti kakih 15% do 20%, potem ga pa bodo banke stabilizirale, t. j. držale na stalni višini. To sklepamo iz tega, ker je angleški funt lani za približno toliko padel. S tem znižanjem vrednosti dolarja bi ameriška industrija zopet dosegla konkurenčno zmožnost z angleško. Drugega pa Amerikanci sedaj doseči nočejo.
Ako bi Amerikanci pustili, da bi dolar še nižje padel, bi občutno zadeli vse one, ki so v zaupanju na dolar od svojega zaslužka delali prihranke. S tem bi si novi državni predsednik, ki je bil od ljudstva s takim navdušenjem pozdravljen, od sebe odvrnil milijone najbolj solidnih vo-lilcev. Kaj takega pa nova vlada — Ameriki ne bo hotela. Vsled tega je upravičeno mnenje, da dolar dalje ne bo padal, in da bodo Amerikanci vse storili, da preveliki padec dolarja preprečijo.
POLITIČNI PREGLED
Jugoslavija. Kralj je sankcioniral občinski zakon in je že publici-ran v Službenih novinsh. — Minister-ski predsednik Dr, Milan Srksič je izjavil na niškem zboru, da bodo občinske volitve izvedene v nekaterih banovinah.
Romunija. Romunski zunanji minister Titulescu se je vračal preko Jugoslavije iz Londona in Pariza, kjer je kot zastopnik Male antante zastopal njeno stališče pri revizijonističmh poskusih. Izjavil je, da je revizijonis Učna ideja, kakor so se jo zamislile nekatere države popolnoma propala, da smo lahko popolnoma mirni, ker so naši interesi povsem zaščiteni.
Poljska. Zadnje dneve preteklega tedna so prileteli poljski letalci v Beograd in Zagreb vabit naše letalce na letalsko tekmo, ki se bo vršila 24. in 25. maja v Varšavi. Pri tej priliki se je ponovno naglašalo prijateljstvo Male antante s Poljsko v obrambo skupnih interesov. Letalci so se 23 aprila vračali v Poljsko. V Prekmur-ju se jih je dobro videlo na povratku.
Madjarska. Razen vedno hujše gospodarske krize ni tu nič novega, kar bi bilo omembe vrednega.
Japonska. Japonci prodirajo po dobro zasnovanem načrtu vedno bolj proti glavnima mestoma Kitajske, Tiensina in Pekinga. Opaža se, da kitajsko prebivalstvo prav rado sprejema japonske osvajalce, ker upa na zboljšanje političnih, gospodarskih in socijalnih razmer. Ako bo šlo tako naprej, se utegnejo enkrat Japonci in Kitajci zjediniti proti beli rasi. Takrat pa bo grozilo Evropi resna rumena nevarnost.
Rusija. Sodišče v Moskvi je obsodilo izmed peterih radi sabotaže obtoženih angleških inženirjev 3 na izgon iz Rusije in so se ti že vrnili v London, 2 pa na par letno kazen.
Sodba je neobičajno mila, vendar so Angleži kot represalijo prepovedali uvoz ruskega blaga v Angleško, nekako do 80%- Rusi so pa v odgovor prepovedali uvoz *sega angleškega blaga. Ričuns se ps, da bo ta spor kmalu poravnan. Nevaren spor je nastal med Rusijo in Japonsko radi Mandžurije., oziroma radi rusko-kitaj ske železnice.
Avstrija. Krščanski socijalisti pod vodstvom Dr. Dolifussa utrjujejo svojo diktaturo. Sedaj so prepovedali politične stavke v javnih podjetj h ?n v obratih, važni za vsakdanje življe nje. S tem so izbili drugi najmočnejši stranki glavno orožje iz rok.
Češkoslovaška. Na vsej njeni dolžini skupnih meji z Nemčije in celo globoko v notranjosti se čuti neprijetna scseščina sfanatiziranih hit-lerjevcev. Tu si dovoljujejo Nemci različne prostaščine napram češkim organom. Ako bi se Čehi vedli tako, bi jih Nemci imenovali barbarske razgrajače. Pred nekoliko dnevi so iz Saške poslali balon, da bi fotogrgf rali češko pokrajino. Češkoslovaško letalo ga je prisililo, da se nekje na Moravskem spustil na zemljo. Češki listi so polni člankov s pozivi, da je treba okrepiti stike z Malo antanto in s Poljsko ter se obrniti od zapada. odkoder preti Slovanom stalna nevarnost
Amerika. Nepričakovano je Amerika opustila zlato podlago svojemu dolarju s tem, da je prepovedala uvoz zlata. Med tem sta prišla tjakaj kot najvažnejša evropska politika MacDonald in Herriot, da se bosta dogovorila z zastopniki ostalih držav, ki so povabljeni, o problemih gospodarske krize in pripravili teren in predloge za svetovno gospodarsko konferenco, ki se ima vršiti v kratkem v Londonu. Od teh predrazgovorov v
Ameriki se pričakuje mnogo uspeha. Amerika predvsem sili na znižanje vrednosti denarja, ker pričakuje od tega zvišanje cen. Največje diference obstojč med Ameriko in Anglijo v vprašanju, na kateri vrednosti naj se stabilizira dolar in funt. Na to konferenco je bila povabljena tudi naša država, ki pa ne odpošlje posebnega delegata, temveč se bodo razgovori vršili diplomatskim potom.
Nemčija. V Nemčiji s vrši čiščenje rase. Največjo preglavico jim dela vprašanje, kdo je čisti Arijec, ki lahko obiskuje srednje in visoke šole in vstopi v državno službo. Osebna svoboda je ukinjena, saj ne moremo drugega trditi, ako je samo v Prusiji zaprtih nad 5000 oseb iz političnih vzrokov.
Izjava.
Podpisani Hanzei Srečko prekli-cujern vse vesti, katere sera širil o tt. Cvetič in drug v M. Soboti, ker so iste neresnične ter se gosp. Cvetiču zahvaljujem, da je odstopil cd tožbe.
HANZEL SREČKO
potnik tt. Šiftar Ludvik Murska Sobota.
Niški zbor
— udeležba nad 100.000 — prelom s proilostjo In prlie-tek nove politline dobe.
Dne 23. aprila se je vršila v starodavnem Nišu veličasten mani-festacijski shod JRKD, katerega se je udeležilo do 130 000 naših članov. Iz mcravske in vseh drugih banovin je pripeljalo udeležence 62 posebnih vlakov. Na shodu so govorili skoro vsi naši ministri. Pomembna in neprecenljive važnosti je njihova izjava, kjer so naglasili, da ni več povratka v stare strankarske razprtije, marveč je vodilno geslo jugoslovenske politike narodna sloga, enakost in bratstvo.
Gospod predsednik J. R K. D., Nikcla Uzunovfč, ki je tudi predsedoval shodu je govoril o veliki politični zajednici JRKD, ki zbira okoli sebe vse pripadnike v politično enoto, ki hočejo sodelovati brez ozira na vero, plemena in kr?je, brez strankarske pripadnosti na korist naroda in države pri ozdravitvi našega nacijonalnega in sccijalnega napredka.
h manifestscljske skupščine se je odposlal brzojav Nj. Vel. kralju Aleksandru, ki je prvi pri delu za blaginje in srečo svojega naroda.

Jubilej dobrodelnosti
Preteklo soboto in nedeljo je praznovala tuk. podružnica Kola Ju-goslovenskih sester desetletnico svojega obstoja in obenem tudi desetletnico svojega uspešnega delovanja.
V	soboto, dne 22 aprila 1933 zvečer se je v Sokolskem domu vršil koncert, ki je v vsakem oziru popolnoma uspel. Dvorana je bila do zadnjega kotička' napolnjena. Murska Sobota je v tem pokazala, da ve ceniti veliko delo, katero je podružnica na polju dobrodelnosti tekom enega de-cenija izvršila. Občinstvo je pa bilo za svoj poset in naklonjenost tudi bogato nagrajeno, kajti program celega večera je nudil toliko umetniškega vžitka, da si povsod čul hvalo in priznanje. Pri tej priliki moramo predvsem opoz®riti na koncertne točke, ki sta jih izvajala tenorist Narodnega gledališča v Ljubljani g. St. Marčec in njegova soproga gospa M. Olup — Marčeceva. Njuno precizno in fino prednašanje posameznih pesmi, visoka pevska kultura in izredni glasovni materij»l so ogreli številno publiko, ki je pobožno sledilo posameznim točkam, pevce nagrajala z burnim aplavzom in na koncu ni hotelo verjeti, da je program izčrpan.
Diskretno in z občutkom sta na klavirju spremljala pevske točke naša znana pijanista gdč. A. Kovačeva in prof. Justin, kar naj mi bo dovoljeno tu posebej povdariti.
Vojaška godba iz Varaždina je oskrbela glasbeni del koncertnih točk lepo in živahno, za kar je žela sploš no priznanje.
Sijaj večera je bil znatno povečan s prihodom gospej in gospodičen iz Ljubljane, ki so pod vodstvom dvorne dame gospe Franip Tavčarie-ve posetile prireditev in našim vrlim damam dale poguma in pobudo za nadaljno, še uspešnejše aeTovanje v prid siromašnih sloje\t_Mmske-Sobote.
V	nedeljo dopoldne se je vršilo slavnostno zborovanje podružnice, kjer je dvorna dama gospa Franja Tavčarjeva pozdravila sestre iz Murske Sobote in jim želela mnogo uspeha v bodočnosti. Pozdcaye-^so izrekli tudi župan Murske Sobote in zastopniki raznih organizacij.
Nato se je izvolila nova uprava, kateri zopet načeljuje dosedanja predsednica gospa_ Vrančičeva.
S to prireditvijo je podružnica pokazala, kaj zmore složno in idealno delo. Organizacija je bila vzorna, kar dokazuje, s kako ljubeznijo in vestnostjo so se naše gospe in gospodične lotile svcje naloge, da so dovršile tako veliko delo.
Gasilska župa v fllartjancih
je imela dne 9. aprila svojo VIII. letno skupščino.
Iz poročila g. Vezčr Q6re kot župnega načelnika posnemo sledeče; dobro izvežbano gasilstvo je v minulem letu nastopilo pri 9 požarih, ka tere je povzročila večinoma hudobna roka. Razen v enem primeru se je posrečilo povsod omejiti goreče objekte. Sklep lanskega občnega zbora, da se razdeli župni okoliš v dele, je mnogo pripomogel k hitri pomoči. Razen teh nastopov je imela župa tudi 2 žalna in sicer skupna udeležba pri pogrebu župnika Horvata ter župnega tajnika tovariša Škalič Vladimira.
Za lansko leto določena podpora od kr. banske uprave je bila izplačana še-le letos v januarju. Podporo sta dobili tudi društvi Moravci In Mlajtlnci. Vsi društveni načelniki naj pošiljajo prošnje za podpore ka-
kor tudi dopise skozi župno predsedstvo. Za redne in izredne podpore iz 2% gasilskega sklada se morajo predložiti tudi popisnice.
Župa je štela koncem leta 21 prost, gasilnih društev s 523 rednimi, 113 podpornimi in dvema Častnima članoma. Inventar je znašal: 1 berg-lovko, 8 dvokolnih, 17 četverokolnih, 1 dvokolno in 1 malo motorno briz-galno, opremljeno s 1755 m iztočnim in 157 šešelnih cevi.
Društveni člani imajo 508 parad nih oblek, 128 čelad, 243 pasov in ca 100 kom. sekiric.
Dohodkov je bilo 1978,75 Din, izdatkov pa 1695,75 Din.
Kot delegata za zvezno skupščino sta bila izvoljena tovariša Kuhar Štefan In Celeč Štefan.
O delnih okrožnih vajah bo prinašala tudi Murska Krajina obvestila.
Eden s grob drugi v ječo
Pred mariborskim sodiščem se je zagovarjal 20 letni posestnikov sin Feliks Koser iz Doliča, ki je zabodel 18 novembra preteklega leta pri vasovanju pod oknom nekega dekleta, tik ob madžarsko jugoslovecski meji, svojega tekrceca Jožefa Horvata. Omenjenega večera je odšel pokojni Horvat v družbi dveh svojih prijateljev vasovat k svoji izvoljenki. Pod oknom dekleta pa je našel Koserja, ki je dr-žai v desnici dolg kuhinjski nož in pa nekega njegovega tovariša, oboroženega s kolom. Dočim je Koserjev tovariš ob prihodu nove družbe pobegnil, se je Koser zakadil proti Horvatu in ga brez nadaljnjega zabodel v trebuh tako, da so mu izstopila čreva. Koser je priznal, da je zabodel svojega tekmeca, zagovarjal pa se je s silobranom, češ, da je Horvat v družbi svojih dveh tovarišev navalil nanj in ga hotel pobiti. Koser je bil obsojen na 5 let robije, skrbeti bo pa moral tudi za 3 nezakonske otroke, ki jih je imel pokojni Horvat.
Spremembe v občinskih upravah
Lukačeve!. Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani je glasom odloka št. II. 8237/2 od 11. 4. 1933 razrešila dolžnosti župana g. Kočar Janeza in imenovala za občino Lukačevci g. Horvat Franca za župana.
Peiarovci. Prav tako jc omenjena uprava z odlokom od 11. 4. t. 1. II. No. 9741/1 razrešila mesto v občinskem odboru v Pečarovcih Kranjec Aleksandra ter postavila za člana občinske uprave Zelko Štefana, gostilničarja in posestnika v Pečarovcih
Zenk«vcl. Kralj, banska uprava je z odlokom No. 9744/1 od 11. 3. 1933 razrešila v občini Zenkovci Drvarič Mihaela mesto obč. odbornika in podžupana ter Vlaj Ivana mesto obč. odbornika. Namesto teh je po* stavila za odbornika in podžupana Drvarič Aleksandra iz Zenkovec št. 22, za obč. odbornika pa Hodošček Franca, Zenkovci h. št. 12. Na mesto umrlega obč. svetovalca Hodošček Ivana je imenovala banska uprava za odboraika in svetovalca Vučak Štefana iz Zenkovec 82.
Murska Sobota
—	»Soča«. Minulo nedeljo je imelo društvo .Soča" v mali dvorani sokolskega doma v Murski Soboti občni zbor. Kljub temu, da so Še trajale velikonočne počitnice in so se Člani vračali na službena mesta, je bila udeležba še precej dobra. Društvo je pomagalo emigrantom v hudi zimi z gmotnimi sredstvi. Isto nalogo si je nadelo tudi v tekočem letu. Dosedanji predsednik g> Pertot Kristan, je bii izvoljen tudi za novo poslovno dobo z vzkliki. Ostali odbor jene-ispremenjen.
—	Učiteljski tečaj za moderna ročna dela v usnju, lesu, kovini in steklu bo vodila g. Žejn Berta, učiteljica iz Pečarovec, v nedeljo dne 7 in 14. maja na šoli v Murski Soboti. Ako ima kdo veselje za to umetnost, se lahko pridruži tudi izven učiteljskih vrst.
—	Smrt. Našemu priljubljenemu sodniku g. Komotar Metodu je umrl oče in sicer 22. t. m. Po dolgotrajni in mučni bolezni je zatisnil v petek oči. Vrhnika je zgubila enega svojih najstarejših in najbolj uglednih občanov. Kot notar je služboval v raznih krajih naše ožje domovine, skoro pol stoletja pa na Vrhniki, kjer se je tudi udejstvoval v vseh panogah javnega življenja. Žalujočim izrekamo prav iskreno sožalje I
—	Kakor čujemo, nameravajo starši tukajšnjih dijakov predložiti g. županu posebno spomenico v zadevi otvoritve V. razreda na drž. real. gimn. v Murski Soboti. Od naše strani bomo tak korak toplo pripo ročali, saj gre v prvi vrsti za kulturni napredek naše metropole. Bojevali smo se za popolno gimnazijo in bomo to akcijo nadaljevali, dokler ne bo rešeno kulturnim potrebam celokupnega prebivalstva.
—	Podružnica »Kola jugoslov. sester" v M. Soboti se prisrčno za-hvaljnje cenjenemu občinstvu, da se je v tako velikem številu udeležilo proslave desetletnice. S tem jo je moralno in materijelno podprlo ter pokazalo, da zna ceniti delo kolašic. Posebna zahvala gospe soprogi narodnega poslanca Benka in gospodu županu Kodru ter vsem damam, ki so tako velikodušno pomagali.
—	Nesreče. Domjan Štefan, uče^c osnovne šole je po neprevidnosti pritekel pred drveči avtomobil. Vozilo ga je podrlo in kolesa so mu zlomili nogo. — Rsutar Antonu kovaškemu vajencu iz Murščaka je pri eksploziji neke priprave, kos železa z vso močjo udarilo v zgornjo čeljust. — Opaka Marija služkinja iz Stročje vasi je tako nesrečno padla raz lestev, da si je zlomila roko.
—	Koncert Sokolskega društva.
Sokolsko društvo v Murski Soboti priredi drugo soboto, dne 6. maja 1933 zvečer koncert. Z različnimi točkami nastopijo pevski zbor, orkester in solisti. Na sporedu je tudi domača glazbena igra: Kovačev študent, ki je povsod dosegla največji! uspeh. Občinstvo že sedaj opozarjamo na to prireditev s pozivom, da v obilnem številu poseti koncert in s tem da priznanje marljivim odsekom društva, ki vežbajo večer za večerom, da nam bodo mogli nuditi umetniško dovršeno delo. Pri tej priliki je na mestu, da grajamo malomarnost nekaterih naših ljudi, ki se konsenkventno od*
N e p r 8 J e t e n duh ju s t
Nočem zamuditi poročati Vam, da odkar upora:,ijam Vašo zobno pasto "Chierodoirt" nima samo lopsh belih zob, temveč sem se rešil tudi neprijetnega duha ust Vaš Chlorodont bom kar najbolje nriporocal. Dr V., Lj... Zahtevajte iato samo pristno Chlorodont zobno pasto, tuba Din. 8,— in Din. iS-—- te» savrarajte V3k nadomestek.
tegujejo prireditvam Sokola. S tem postopanjem ubijajo narodnim delavcem voljo do dela in ovirajo, da na-cijonalni pokret ne napreduje tako, kakor bi bilo želeti.
— Posmrtnica za škofom dr. Karlinom je bila v ponedeljek v tukajšnji rim. kat. cerkvi. Razven of ci-elnih krogov je bilo le malo občinstva in je cerkev nudila prav žalostno sliko. Vsekakor je to za naše mesto prava sramota ter postavlja tukajšnje razmere v čudno luč. Pokojni ki je bii naš najvišji duhovni pastir in ki se je posebno udejstvoval v delu za narodne pravice je s tem zaslužil počastitev in zahvalo za njegovo delo in narodno zvestobo. Seseda je pri nas eno kot drugo šlo mimo ljudi brez razumevanja in človek se nehote vprašuje kje je . . .?
Dolnja Lendava
—	»Triglavska bajka". Podmladek rdečega križ* na meščanski šoli se nam je predstavil na odru z mladinsko igro: »Triglavska bajka". Igra je sama na sebi lepa in so jo mladi igralci dobro podali. K uspehu igre pa so vsekakor pripomogli lepi kostumi in oprema odra. Prijetno smo bili izne-nadeni z novo slikarijo, ki nam jo je preskrbei neumorni slikar našega odra g. Kokolj. Igra je bila dobro obiskana.
—	Kompromisarstvo in Se kaj. Hudo je pač, če se človek komu zameri. In zamerimo se kaj hitro. Tako nam eni očitajo, da smo premalo nacionalni, drugi pa, da smo prešovi-nistični. Tisti naši možje, ki v sebi mislijo, da so višek nacionalizma, napadajo domačo mlado prekmursko inteligenco v listu „Pohod", da sklepa kompromise. Zapisani so tudi drugi očitki. Tem gospodom, ki predstavljajo le sami sebe, moramo sta_ viti dve vprašanji: 1.) ali se nacionalno delo očituje v gromovniškem besedičenju ali v stvarnem delu; 2.) ali njihovo »delovanje" morda ni le v škodo narodnemu pekretu? Kakšnih lekcij o nacionalizmu si ne pustimo brati niti cd ene niti od druge strani, najmanj pa od tistih, ki o Prekmurju in o našem ijudstvš imajo le grde besede in ga predstavljajo v luči najhujše protidržavnesti. Pri vse-narodnem pokretu bo odpadlo vse, kar ne čuti jugoslovensko, tako tudi prazno šopirenje z nacionalizmom. Dober kompromis je dober, če so podane pozitivne osnove; sicer pa mi ne vemo za noben kompromis, ampak le za pozitivno, stvarno delo.
—	II. Vinska razstava združena x vinskim sejmom v Dolnji Lendavi se bo vršila t nedeljo, dne 7. maja 1933. v dvorani »Krona*. Razstavljena bodo prvovrstna vina predvsem iz lendavskih goric. Vinarsko društvo v Dolnjji
Lendavi vabi vinske trgovce in gostil-čarje, da se razstave udeleže, ker se jim bo nudila prilika za nakup prvovrstnih vin po izredno nizkih cenah, Posebno vina lanskega letnika so odlična. Lendavska vina so lahka pitna in zelo po ceni. Vstopnina za obisk razstave bo za razstavljce vin brezplačna, za nerazstavljalce pa Din 5 —. Otvoritev razstave bo ob 9. uri dopoldan. Železniške zveze se zelo ugodne. Prijave za razstavo vin se še sprejemajo.
Rogaševci
—	Pasja steklina. V Gor. Lendavi se je pojavil stekel pes, ki je ugriz nil več psov v okolici ter tudi neko moško osebo. Stekel pes je neznano kam izginil. Da se ta nevarna bolezen epidemično ne razširi, se bodo naj-brže vsi psi tamkajšnjega kraja ustrelili. Moški je v zdravilni oskrbi g. Dr. Lukmana.
—	Požar. V noči 14. aprila je okoli 22. ure zažarelo nebo. Gasilski rog je vzdramil že speče vaščane. V Večes-lavcih je pri posestniku Mihelič Fran cu gorelo stanovanjsko in gospodarsko poslopje, Požrtvovalnim pertoš-kim gasilcem se je posrečilo požar omejiti, tako, da je pogorela le stre ha imenovanih objektov. Kljub temu pa trpi posestnik na škodi 6000 Din. Povzročena škoda je tem bolj občutna, ker poslopje ni bilo zavarovano proti požaru. Kako je prišlo do ognja, še ni znano. Najbrže je tudi pri tem, kakor pri mnogih takih slučajih, glavna krivda, premalo uvaževanje znanega izreka: „Previdnost je mati modrosti.
—	Pretep. Stari običaj je, da priredijo povečini vse vaške gostilne na velikonočni pondeljek veselico. Ta dan se mladina po štirideset dnevnem postu zopet pošteno zavrti. Omenjeni dan je bila veselica tudi v Večeslav-cih v gostilni Recek Jožefa. Mladi bojaželni „petelinčki" so Imeli ssroj dan. Dolgo so čakali dneva, kjer se lahko izkažejo in pomerijo svoje moči. Zvečer, ko je začel učinkovati zavžiti alkohol, je prišlo med napeteži radi deklet do pretepa in medsebojnega Obračunavanja. V gostilniški sobi je nastala pravcata bitka, streljalo se je kar vprek kakor na bojišču. Goste so rešili iz nevarnega položaja rogašev-ski orožniki. Odkupili so namreč pretepačem na svojevrsten način kurajžo in jim konf scirali en revolver. Glavnemu pretepaču se je v metežu posrečilo s svojim orožjem pobegniti v temno noč, a so ga že zasledili orožniki. Svinčen pretep k sreči ni zahteval nikakih žrtev. Pobite „but:ce' se zdravijo v domači oskrbi. Vročekrv-neži prejmejo zasluženo kazen.
—	Drago prenočišče. Pregovor pravi: „Jarek je pijančeva postelj". Resnico teh besedi je občutil neki tnoiki iz Gor. Slaveč, ki je moral radi pijanosti prenočiti v jarku. To pi-jančevo slabost je izrabil neki nepridiprav" in mu izmaknil iz listnice 360 Din. Zadevo preiskuje orožništvo.
—	Družinska sreča. Priljubljenemu banovinskemu zdravniku iz Gor. Lendave Dr. Lukmanu je poklonila Vila „Rojenica" sinčka Bojana. S srečnimi starši se vsi radujemo in čestitamo I
—	Vabilo. Prostovoljno podporno in pomožno gasilno društvo Serdica in okolica priredi dne 7. maja 1933 o priliki 25 letnice svojega obstoja blagoslovitev društvene zastave. Slav-
nost se bo vršila po sledečem sporedu: 1.) Ob pol 9. uri zbiranje vseh članov in ostalih društev pri kapeli Rogaševci. 2.) Ob 9. url odhod z zastavo in godbo k slavnostni službi božji. 3.) Ob 11. uri blagoslovitev zastave. Kumovala bo gospa Buchman Terezija, soproga usnjarja iz Krame-rove. Popoldan se vrši od 14. ure naprej prosta zabava v gostilni Mekiš Štefsna v Nuskovi, na katero vabimo vse društvene člane ter člane ostalih društev in cenjeno občinstvo. Prostovoljni prispevki se hvaležno sprejmejo. Odbor.
DOPISI
Šalovci. Krajevni šolski odbor v Šalovcšh se javno zahvaljuje gospodu narodnemu poslancu Benko Josipu za uspešno intervencijo v zadevi znižanja proračuna za leto 1933, s katerim se je mnogo pomagalo našim občanom. — Za odbor: Predsednik: Županek.
Veliki Dolenci. Sokolska četa v Vel. Dolencih je priredila na velikonočni pondeljek igro: »Trije ptički", „Čarodejna brivnica" in »Vedeža". Moralni uspeh je bil zadovoljiv, a ne tako finančni. Čuti se pač težka kriza, ki jo preživlja kmetsko ljudstvo. Za moralni uspeh se prav toplo zahvaljujemo bratu Števančecu, ki nam je pri maskiranju pomagal.
Že v otrolkih Istih morate misliti na stalno negovanje zob z Chlorodontzobno pasto. Tuba Din 8.—
Organizacija.
Pripravlja se v Murski Sabat) veliko manifestacijska zborovanje 3RHD, na katerem bodo govorili gospodje ministri, senatorji in poslanci iz vseh delov države. Opozarjamo že danes vse naše pristaše in somišljenike, da se pripravijo na ta shod, ki mara biti največji in na]veličastne]ii, har jih ie bilo hedai v Prekmurjn.
Krajevna organizacija JRKD v Murski Soboti je imela dne 18. t.
m. v MarkiŠavcih informativni sestanek, katerega se je udeležilo do 30 mladenščev in posestnikov. Predsednik Kraj. organizacije g. Čeh je pojasnil navzočim zakaj se je sklical sestanek. Vsaka občina ima skoro druge gospodarske interese in potrebe. Krajevna organizacija hoče spoznati v podrobnosti vse težave kmet-skega stanu in jih predložiti narodnemu poslancu kot najbolj pereče. Jasno pa je, da mora b;ti tudi kmet gledč želj usmerjen ter toliko uvide ven, da upošteva svetovno krizo in vidi v organizaciji predvsem splošne potrebe cele občine, ne pa osebne ugodnosti. Tajnik Gabrijelčič poziva navzoče, da pristopijo v čim večjem številu v organizacijo. Močna organizacija bo največja zaupnica narodnemu poslancu g. Benku In obenem zahvala za veliko požrtvovalnost, ki jo izkazuje srezu Ob vsaki priliki. ON ganiziralo se je ta dan 21 posestnikov.
Oornja Slaveča. Dne 2. apr. je imela tuk. Kraj. organizacija odbo-rovo sejo. Navzoči so bili vsi odborniki. Predsednik otvori sejo ter prečita dopis našega agiinega g. poslanca Benka, v katerem sporoči tuk. organizaciji, da je sa pot od Dol. Slaveč preko Gor. Slaveč d« Kuzmfe nakazana podpora v znesku 6000 Din. Gospodu pdšfcnču še ž« tO podpofd izreka najtoplejša zahvala« Is blagaj-
niškega poročila je razvidno, da so člani tuk. kraj. organizacije storili svojo dolžnost glede članarine. Sklenilo se je, da se naj naročijo od Sretke organizacije članske izkaznice za vse člane.
Informativni sestanek v Rakičanu se je vršil dne 19. aprila. Navzočih je bilo okoli 40 članov. Splošne potrebe tamkajšnje občine so bile osredotočene na agrarna zemljišča ter podporo za upokojence tamkajšnjega veleposestva, ki so danes brez vsakih sredstev. Nujna pomoč tem siromakom je zelo potrebna.
Krajevni organizaciji JRKD v Pertočah sporočamo naj začasno ne pošilja prošenj na sresko organizacijo za sezonske delavce v Francijo. Prošnjam, ki ste jih poslali semkaj, bomo pokušali ugoditi, vendar že prej povdarjamo, da je zadeva težavna.
Sklicani sestanek Krajevne organizacije v Murski Soboti na dan
23. aprila t. 1., se je moral radi odsotnosti ga. narodnega poslanca preložiti. Kedaj se bo vršil članski ses tanek, bomo objavili v prihodnji številki »Murske Krajine".
Na banovinsko skupščino v
Niš so odpotovali iz našega sreza sledeči gospodje delegati; Grlec Štefan, vrtnar v Rakičanu, Gydrek Štefan, podžupan iz Rakičana, Temlin Štefan iz Vaneča, Škerlak Tibor, visokošolec iz Murske Sobote, Meleš Ferdinand, šofer iz Murske Sobote, Tratnik Štefan, šofer iz Murske Sobote, And« rejč Karol iz Kupšinec, Šijanec Franc občinski uslužbenec v Murski Soboti, Brumen Jožko trgovec v Murski Soboti, Lajnšček Franc posestnik v M. Soboti, Pintarič Štefan župan v Mar-tjancih, Titan Janez župan iz černe-lavcev, Fink Martin poslovodja tt. Bal'a v Murski Soboti in Ma-rič Ludvik, uradnik cestnega odbora v Murski Soboti. Kakor smo prejeli obvestilo, ko to pišemo so sepučitili zelo dobro ter poslali iz prestolice tudi že narodne pozdrave.
Vse krajevne organizacija
opozarjamo, da je 2e zadnji čas zft legitimacije. Naročite jih Čim prej in pošljite naroČila skupno z denarjem na sreako tajništvo. Širita tudi ob vsaki priliki naš tisk i
Krajevna organizacija v M. Soboti je Odposlala ministrskemu predsedniku gu. Uzunovič N. ob priliki banovitiSke Skupščine v Nišu sledeči brzojav: »Želimo mnogo uspeha Vašemu manifestacijsketeu zborovanju in Vas kakor zbor najlepše pO« zdravljamo".
Seja ..Banovlnskega od« bora" JRKD v Novem mostu.
Dne 30. aprila ob 10 url bo v Novem mestu 2. seja banovinskega odbora.
SOKOL
Kdor želi nabaviti svečani kroj (članski) naj to takoj javi br. tajniku Šokolskega društva M. Sobota.
Kroj bo Stal: a) za člane od 500 650 D, b) za članice 200-350 D. in bo možno tudi plačilo v obrokih.
Debatnl veter bo v soboto
29.	t. m. ob osmih zvečer v Sokolskem domu. Referat: Sokolsko bratstvo.
Pravl|lce bo pripovedoval otrokom br. prof. Trobej v nedeljo
30.	t. m. ob tričetrt 11. uri dopoldne v Sokolskem domu.
Iz uredništva
P. Beltinci. Ker nista kluba
verificirana je v interesu obeh, da se poročilo ne objavi. — Pozdrave 1
Listnica upravništva
Prosimo cenj. naročnike, da poravnajo zaostalo naročnino.
G. V. Fr. IZakovd. Plačano do 31. 12. 1933. Pozdrav!
fSihploi-tt f Na Prodaj je 16novih pa-V^CUCidlJl! njev sistem Žnideršič in še 3 drugi panji. PUSENJAK FRANC Ceza-njevci pri Ljutomeru.
ZA MLADINO
Prvi prepir na zemlji.
Ko je ljubi Bog ustvaril zemljo, je poklical vsa živa bitja k sebi in jim dejal:
»Še nikoli nisem bil nobene zvezde tako lepo opremil kakor vašo zemljo. Zato se zdaj lahko mirno poslovim od vas in se preselim na druge zvezde, ki me bolj nujno potrebujejo kakor pa vi. Toda, kamorkoli tudi pojdem, vidsl vas bom. Tukaj sem zapisal na papir zakone, ki se jih morate držati, dokler se ne vrnem k vam. Napisal sem tudi zakaj sem vam prav te zakone določil in zakaj se morate po njih ravnati.
Bogje položil pergament na zemljo in odnitel na druge zvezde, kjer so ga željno pričakovali.
Komaj pa )e bil Bog izginil le se je razvil med ljudmi, živalmi In rastlinami hud prepir, češ, kdo je najbolje poklican, da prvi dvigne pergament in prečita božje besede.
»Me smo najbolj poklicane", so govorile rastline, »ker smo najlepše in ker Bog ljubi lepoto. Od jutra do večera se leskečejo naši cvetovi t sončni svetlobi, da razveselimo njegd-ve oči in ne samo one, tudi vi, živali in ljudje, se veselite naše lepote. Za* to smo me najbolj poklicane, da pf* ve prečitamo njegove zakone 1"
»Morda ste res najlepše", so odgovorile živali, »toda zaradi tega
še vedno niste najbolj poklicane. Le* pota ni znak dostojanstva. Moč je tista lastnost, ki pokaže, kdo več velja. In me smo močne. Vesele smo, kadar vas gledamo, a če bi hotele, bi vas lahko poteptale v prah in ne bi več ugajale Gospodu. Me pa smo močne in zato smo tudi najbolj poklicane, da prve beremo zakone I"
»Lahko ste lepe in močne", so rekli ljudje, »toda ne lepota in moč, ampak modrost je znak dostojanstva. I mi smo modri. Kaj hočete ve s tem pergamentom, če ne boste razumele zmisla besed? Zato je edino pravilno, da daste pergament najprej nam brati, zakaj samo mi bomo lahko pravilno razložili in razumeli božje besede".
Med tem je ljubi Bog gledal na našo zemljo in ko je videl, da so se živa bitja začela prepirati, se je razjezil. »Niso vredni, da bi razumeli zmisel mojih zakonov; zato naj ubogajo, ne da bi razumeli zakaj 1" je rekel in zapovedal vetru, da je odnesel zakone visoko v zrak.
Od tistih dob morajo vsa Živa bitja živeti po božjih zakonih, ne da bi jih razumela. Rastline in žltali so se kmalu s tem dejstvom sprijaznile, samo ljudje so ostali nezadovoljni. Se dandanašnji skušajo dognati zmisel zakonov in to iskanje resnice imenujemo znanost.
KINO
Lastnik G. DITTRICH
v Murski Soboti
Vsi programi 100% zvotni lilmi.
Brigitte Helm - Rudolf Forstep d BElefilmn
GROFICA MONTE CHRISTO
Produkcija: Gregor Rabfnovitsch Režija: Kari Hartl. Manuskript: Walter Relsch.
Predstava se vrSilot
v NEDELJO, dne 30. aprila popoldne ob »/** uri In zvečer ob V*9 uri'
V
Trgovcem v vednost.
Združba trgovcev v Murski Soboti je prejela potom Sreskega na-čelstva tu, okrožnico VI. No. 3047/4 izdano od Kr. banske uprave dravske banovine z dne 5. aprila t. 1. v kateri poroča, da je ministrstvo socijalne politike in narodnega zdravja izdano prepoved
barvanje testenin preklicalo.
Za presojo vprašanja barvanja testenin veljajo torej splošna določila zakona o nadzorstvu nad živili ter pravilnika za izvrševanje tega zakona iz katerih se mora izvajati, da je barvanje živil v kolikor ni pri posameznih predmetih Izrecno zabranjeno, načeloma dopustno z omejitvijo, da uporabljena barvila niso škodljiva zdravju.
V tem pravcu se bo odslej vršilo nadzorstvo nad proizvodnjo in prometom testenin.
Zapisnik.
(Nadaljevanje.)
Združba je intervenirala tudi pri Ministrstvu za promet radi znižanja telefonskih pristojbin, nadalje pri Ministrstvu za trgovino in industrijo radi ukinitve Monopola na šolske zvezke, ter je tudi v tem pričakovati izboljšanja.
Za omiljenje davčnih bremen je združba naredila vse, kolikor je bilo v moči. Priredila je razna predavanja. Enkrat je tudi poklicala za tako predavanje strokovnjaka dr. Likar ja iz Celja. Tu bi bilo želeti, da bi se člani davčne komisije bolj pobrigali, kaj so nj'hove pravice in dolžnosti, ker smo v mnogih slučajih dognali, da so davčne komisije, mesto, da bi znižale predlog davčne uprave, še celo zvišale ta predlog in so davkoplačevalci še mogli plačati višji davek, nego je to predvidevala davčna uprava sama. Predvsem pa moram omeniti, da jt velikanska naša upora in podpora v prvi vrsti zbornica za TOI v Ljubljani, kateri moramo priznati najboljii urad v državi. Pa tudi Zveza trgovskih združenj za dravsko banovino nam je vedno stala v pomoč.
Združba ima tudi lastno trgovsko nadaljevalno šolo. ■ - V mesecu decembru 1932 se je pa otvoril trgovski tečaj, katerega
obiskujejo trgovski nameščenci, pa tu di samostojni trgovci.
V tem je moje poročilo v glavnih obrisi podano in prosim slavno skupščino, da vzame isto na znanje." Bilo je enoglasno sprejeto.
Po poročilu da predsednik besedo g. dr. Ivanu Ples-u, tajniku zbornice za TOI v Ljubljani, ki v uvodu prinaša pozdrave Zbornice ter Zveze trgovskih zbornic. Zlasti omenja skrb, ki jo vodi zbornica za celokupno trgovstvo ter pomanjkljaje, ki jih je treba še popravit?. Zlasti socialno zakonodajo. Z ozirom na to, da so splošni dohodki padli za 40%, a nasprotno so se pa zvišale državne dajatve, ni nikakor tu v skladu razmerje, radi tega je treba najti gotovo pot, kako treba priti temu zlo v okom. Mnogo bolj kakor kedaj poprej, je treba sedaj se poprijeti organizacijskega dela, vsled tega poziva vse navzoče naj se v bodoče organizacije še v večji meri poprimejo.
Poročilo dr. Pless a vzamejo vs5 navzoči z „Žiivijoa klici na znanje.
Na to prevzame besedo g. Ben-ko Josip, narodni poslanec, ki v krat kih besedah obrazloži današnji težki položaj, delo narodnega predstavništva ter brigo za izboljšanje položaja.
Omenja zlasti delovanje, kakor tudi favoriziranje zadrug, ki so oproščene državnih dajatev, v mnogih slučajih pa uživajo tudi ugodnosti železniških taiif, vsled tega je absolutno potrebne, da je organizacija budno na straži, kajti ako odpadejo državi dohodki, ki jih ima danes od reelnega trgovstva, preti tudi državi katastrofa.
Trgovstvo je nekako ogledalo srednjega stanu, ki je bilo in ostane še v naprej isti vodilni faktor.
Zato je dolžnost vsakega, da se posluži vsikdar svoje organizacije, ker se v skupnosti mogo več doseže.
Obljublja nadalje še vsestransko pomoč po njegovi moči tukajšnjemu trgovstvu.
Istotako vzame govor ga. narodnega poslanca z »Živijo* klici na znanje.
Na to se oglasi k besedi g. Koder Anton notar in župan velike občine Murska Sobota, ki uvodoma pozdravlja vse navzoče, omenja takisto pomen trgovine ter povdarja težki gospodarski položaj v obče, nadalje poroča, da je banovinski svet na letošnjem zasedanju sestavil posebno resolucijo, katera zahteva, da se denar v kolikor je iz Slovenije naložen pri Poštni hranilnici, Priv. agrarni banki
in Hipotekami banki v južnih krajih, naj se vrne v Slovenijo, da se s tem omogoči redno poslovanje naših bank. Pozdrav in poročilo ga. župana se vzame soglasno z odobravanjem na znanje.
Nadalje se zahvaljuje za pozdrave naslovljene na Združenje gostilničarjev in njenega predsednika, predsednik g. Vezer Geza, ki prosi tudi še za naprej, da združba trgovcev složno dela z gostilničarji, ki so po novem zakonu uvedeni med trgovce.
Predsednik se na to vsem pred-govornikom v imenu združbe odnos no navzočih članov prisrčno zahvali za izvajanje in obljube na podporo ter preide na drugo točko dnevnega reda t. j.
talnliko poročilo,
(ki ga prečita gdč. Vohl)
Združba je štela ob začetku leta 1932. 521 članov; med letom je odložilo svoj obrtni list 51 članov; nanovo je pristopilo med letom 30 čla nov, tako da šteje združba 500 članov. Od teh je po strokah:
trgovcev z mešanim blagom	112
trgovcev z manufakturo	2 trgovcev s sadjem in deželnimi
pridelki	52 trgovcev s perutnino in jajci ter
divjačino	126 trgovcev z vinom	2 trgovcev s pisarniškimi potrebščinami in šolskimi potrebščinami	5 branjarij	77 trgovcev z živino in svinjami v
živem in zaklanem stanju	58
raznih trgovcev	54
Pomočnikov je prijavljenih pri Združbi vsega skupaj 47, od te je 27 moških in 20 žensk.
Vajencev vsega skupaj je 32, od tega je 28 moških in 4 žensk.
Oproščenih je bilo v letu 1932 10 vajencev, od tega 8 moških in 2 ženski. Na novo se je sprejelo 4 vajence.
Nakupovalci, ki posedujejo iz kaznice za nakupovanje deželnih pridelkov, jajc, perutnine, sadja, živine itd. je bilo priglašenih 39.
Radi neupravičenega trgovanja in krošnjarstva je bilo prijavljenih 53 slučajev.
Registriranih je bilo 1116 dopisov.
Po pošti odposlanih 1030 dopisov.
Na dom dostavljenih 169 dopisov.
Združba je imela nadalje v letu 1932 4 seje uprave in 4 seje uprave in nadzorstva, 4 sestanke o predavanju davčne osnove za pridobnine in davek na poslovni promet, 1 poučni sestanek glede luksuznega davka in 2 splošna sestanka.
Tajniško poročilo se vzame brez pripombe na znsnje.
Tržne cene
Biki kg od 3-4-5 Din in to najfinejša roba, telice kg od 3-4 — 5 Din, telet* kg od 3 4- 5 Din, krave kg od 1 50 2 3- Svinje kg 6—8 Din.
V nadrobni prodaji so cene sledeče: govedina kg. 6-8 Din, svinjeti-na kg. 10-14 Din, teletina kg. 6-14 Din, moka pJenična ogg. kg. 4 — do 4.50 Din, moka II. kg. 3 50—4.— Din, moka V. kg. 3.50 Din, moks ržena kg. 3 do 3.50 Din, kava su rova kg. 50 90 Din, kava pražena kg, 56-140 Din, riž kg. 7-14 Dis, sladkor kristalni kg. 15'— Din, v gla vah kg. 16 — Din, kocke kg. 17-— Din, bučno olje 1 lt. 14 Din, olje olivno 1 li. 16—24 Din, sol Kreškž kg. 2 50 Din, soi morska mleta kg. 2 75, sol živinska kg. 140 Din, milo navadno kg. 9 Din. milo Zlatorog in Gazela kg. 12 Din, milo terpentinsko kg, 14 Din, petrolej lt. 7 Din. sveče pkt. 9 Din.
Cene deželnim pridelkom v tekočem tednu so sledeče: pšenica 1 q 210.- Din, žito 1 q 125--- Din, koruza debela 1 q 100 — Dip, koruza čequatine 1 q 110 — Din, oves 1 q 120.— Din, ajda 1 p 170 — Din, ječmen 1 q 120—130 Din. proso 1 q 110 D, krompir 1 q 40-55 D, seno 1 q 60 70 Din, slama 1 q 40 - 50 Din.
Umetna gnojila: superfosfat 16% 1 q 105, tomažova žlindra 18-20% 1 q 145-- Din, Nitrofoskal 1 q 148- -Din, kalijeva sol 42% 1 q 182 - D, apneni prah pri odjemu celega vagona 1 q 18 Din.
Cement: Trboveljski 1 q 70 -Din, cement spiitski 1 q 70 — Din, apno žgano 1 q 36 — Din.
V knjigarni HflHN v M. Soboti
so v zalogi sledeče knjige: Francoski slovar, Francoščina brež učitelja, Nemščina brez učitelja in Nemško-slovenski slovar.
(Dalje sledi).
Nemecz Janez
trgovina železa, strojev in špecerije, prodaja najboljših koles, šivalne in pisalne stroje, radio-aparate ter vsakovrstne poljedelske stroje.
Murska Sobota.
Da v najem ce^hHi
15, kjer je bila trgovina Efd6ssy Barnabaš, stanovanje in lokal, prikladno za trgovino ali pisarno.
NA VELIKO!
NA HALO I
Ako hočete poceni in dobro kupiti, potem si oglejte mojo veliko zalogo.
VELIKA IZBIRA. DOBRO BLAGO. NIZKE CENE.
Kolesa, šivalni in pisalni stroji, gramofoni in plošče, radioaparati, fotogr. aparati in materijal, športne potrebščine in vsakovrstna pneumatika.
Vsi rezervni deli!
iTIVAN ERNEST, MURSKA SOBOTA.