Leto XII številka 12 cena 1,46 EUR 22. december 2010 z vsebine Zdravje duha in telesa, vse ostalo pa bomo pridelali sami..........str. 8 Bogati spomini na rojstva tisočih otrok...........................str. 25 Utrip brezplačno prejemajo gospodinjstva v občinah Žalec, Prebold, Polzela, Braslovče in Tabor, občani Vranskega pa ga lahko kupijo v Bistroju Brglez, Vransko. Izdelujemo in vgrajujemo: • tuš vrata in kabine, • kuhinjska nadpultna stekla, • gravirana in peskana stekla, • steklena notranja vrata: krilna, drsna, predelne stene, • ogledala idr. ^@09dùd® Mam oùqQksod Oro sodata® w OoSoo 2®1] *00 www.steklarstvo-leskosek.si Naj vas »okuži« le virus praznikov! Vse več nas je na svetu, v Evropi, v Sloveniji, v Spodnji Savinjski dolini, ki dnevno uporabljamo medmrežje. Vse več nas je, ki imamo dostop do spleta doma. V prvem četrtletju letošnjega letuje bilo v Sloveniji takih že skoraj dve tretjini gospodinjstev in kar 97 odstotkov podjetij, večina od vseh tudi s širokopasovnim dostopom, fiksnim ali brezžičnim. V podjetjih, pa tudi doma vse več opravil prenašamo na hitrejše, praktičnejše in v teh hitrih časih vsestransko uporabnejše spletne povezave. Denimo bančne storitve in storitve e-uprave, kamor spada tudi urejanje osebnih dokumentov in podatkov v zemljiški knjigi, če izvzamemo le nekatere. Če uradnim opravilom dodamo še spletno komuniciranje, ki služi zabavi, potem lahko začnemo raziskovati še podatke o tem, koliko časa prebijemo za računalniki, na tem ali onem omrežju, v službi ali doma, za formalna in potrebna opravila ali za zabavo. Potem pa še ugotovimo, da spletna omrežja in računalniki počasi preraščajo tisti praktični pripomoček k formalnim opravilom in za boljšo organizacijo našega dela in študija in da vse bolj postajajo nadomestek za vse. So vse prevečkrat družba in tolažba namesto druženja v živo in instant brezosebni nadomestek za različe potrebe ljudi. Da ne začnemo razmišljati o tem, kakšna dragocena baza so za razne zlikovce in kriminale združbe. Te dni sem poslušala zanimivo predavanje na temo računalniških virusov in zgrožena ugotovila, da nas odvisnost in vse večja povezanost s spletnimi omrežji na vseh področjih našega dela in življenja dela čedalje manj odporne na računalniške viruse. Ti so namreč odporni na večino antivirusnih programov in se ob spretnih j zlikovskih avtorjih razmnožujejo, ne da bi zanje sploh vedeli... in nam, kdo ve, eni zgolj otežujejo delo, drugi J nam jemljejo identiteto, tretji posredujejo naše intimne podatke tistim, ki se z njimi želijo okoristiti. Želimo si lahko le, da nismo dovolj zanimiva tarča. 4 Kako se lahko branimo? Strokovnjaki med drugim priporočajo dovolj dolga in kompleksna gesla. Toda od teh gesel na vsakem koraku se nam bo počasi zmešalo. Če naj bi bila dovolj kompleksna, pa da si jih bomo še zapolnili, ker jih seveda ne smemo imeti zapisane, se bomo v tistih pičlih medosebnih komunikacijah začeli še i sporazumevati zgolj z gesli. Krasno. Kaj vam torej priporočamo? Splet uporabljajte v normalnih in priporočenih dozah, sicer pa čim več komunicirajte osebno, še posebej v teh prazničnih dneh. Če je mogoče, se izognite vsem virusom, če ne, so vseeno prej ozdravljive le tiste klasične viroze, kijih zdravimo z vitamini in s čajčki. V vsakem primeru pa vam odsvetujem gesla v komuniciranju. Brez dvoma je boljše, da objamete, poljubite in sporočite ljudem, ki so vam blizu, jasno in razločno, v živo: Srečno, pozitivno, veselo, zdravo, na zdravje, oprosti za vse, rad(a) te imam, hiti počasi, na zdravje ...in kar je še takih sporočil preživelo na svetu. Ne virtualno in čeprav le na papirju, vendar brez spletnih sindromov, pa vam voščilo pošiljamo tudi mi: Naj vas raje prevzame virus praznovanj čarobnega decembra in dobro razpoloženje tistih, med katerimi se dobro počutite. Nalezite se raje žive dobre volje in pozitivne energije za leto, ki prihaja. Ob dnevu državnosti pa še enkrat: Na zdravje, Slovenija! Lucija Kolar STEKLARSKI CENTER J|96§2 \v Živahno praznično dogajanje tokrat pripravili člani Gobarsko mikološkega društva Polzela. To je ena izmed številnih prireditev in v prihodnjih dneh se jih bo po dolini zvrstilo še nekaj. Lahko se boste odpravili v Jamo Pekel in spoznali Božično skrivnost ali pa si ogledali kakšne izmed jaslic po dolini. Otroci bodo lahko uživali v decembrskih ustvarjalnicah ekomuzeja ali pa v številnih predstavah za najmaljše, ki jih v Domu II. slovenskega tabora Žalec in pred njim pripravlja Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Morda vas bo v Žalec privabilo silvestrovanje na prostem. Skratka, priložnosti za živahno preživljanje zadnjih dni leta 2010 bo dovolj. Odsev prazničnega decembra pa je tudi naša zadnja letošnja številka časopisa. Več na str. 12, 16, 32 ... T. T, L. K. Hausenbichlerjeva 9, Žalec, 03/710 1982 Žalec, Savinjska cesta 87 tel. 03/713 26 60, 713 26 66 Nagradna igra za nakup nad 8,35 €! Nagrade: 3 kg, 2 kg in 1 kg kave Tronic 1. Marija Zavalovšek, Otok 24, Gornji Grad 2. Kristina Vrbog, Ločica ob Savinji 21, Polzela 3. Hedvika Božič, Parižlje 16, Braslovče mm® mdhutsog Mi,ni |RD@W®tB7raO IpßMKI ins®!? Božiček je že pričel z obdarovanjem V prazničnih dneh veselega decembra so po mnogih krajih naše doline poskrbeli za številna dogajanja, predstave, delavnice, adventne in božične sejme pa tudi humanitarne akcije. Otroke je v začetku meseca obiskal Miklavž, prejšnji vikend pa je začel svojo pot tudi Božiček. V nedeljo je svojo pot sklenil četrti adventni sejem v Novem Celju, Turistično društvo Polzela pa je minulo soboto v šolski telovadnici že tradicionalno pripravilo božični sejem. Podobne vesele in slastne ponudbe so se veselili tudi drugod. Ponudba na Polzeli je vsako leto pestrejša, kupiti je bilo mogoče dobrote s kmetij, voščilnice, okraske, darila in še kaj. Pripravili so tudi kulturni program, v katerem so nastopili učenci Osnovne šole Polzela in pevski zbor Cekinčki. Oglasil pa se je tudi Božiček, česar so se najbolj razveselili otroci, ki jih je obdaril. Kljub sneženju je bilo na sejmu prav živahno. Kmetije so ponudile v pokušnjo in nakup svoje pridelke in izdelke, obiskovalci pa so dobrote z veseljem pokušali in kupovali. Greli so se s čajem, pokušali odlično gobovo juho in pašteto iz gob, ki so jo tudi Utrinek z božičnega sejma na Polzeli matjciž Ustvarjamo pozdrave Matjaž d.o.o. Petrovče 03/71 20 600 www.matjaz.si Topel dom s sijočimi božičnimi lučmi, zabava s prijatelji in smeh otrok, vonj piškotov in igrivi mehurčki penine... Naj vam te praznične dni napolnijo vse tiste sladkosti, za katere je med letom zmanjkovalo časa in naj vam takšni čudoviti trenutki posladkajo vsakdan v letu 2011. Želimo vam čudovite božične praznike ter veliko poslovnih uspehov in osebnega zadovoljstva v prihajajočem letu! kolektiv podjetja Matjaž V podjetju Matjaž bomo tudi v letošnjem letu namenili denar za novoletne voščilnice Centru za socialno delo Žalec in s tem pomagali izbrani družini vsaj malo polepšati praznične dni. * Redarji in inšpektorji že pišejo kazni -*• -1 %’*' CV pwAaja/, mam žalima malika' mhu/ in strpnosti, zdravja/, s/večo' in zadovoljstva. CVsom oAčankam in oAčanom žalimo/ i tosale' lažične/in novoletne/ praznike/ tat' častitamo alt/ dnavu/ samostojnosti/! ^upan A&Acina alea s/ sodelavci Šolo že gradijo Po temeljih je že mogoče videti približno tlorisno podobo šole, vrtca in telovadnice Kmalu bo minilo pol leta, odkar so v žalski občini po nekajletnem premoru spet na delu redarji. Prej je bilo mestno, zdaj pa občinsko redarstvo, ki je organizirano v okviru Medobčinskega inšpektorata in redarstva Mestne občine Celje, Občine Laško, Občine Štore in Občine Žalec. Nekateri občani so že morali plačati globe, drugi so nejevoljni, ker redarjev ni tam, kjer bi jih potrebovali. Kako deluje redarstvo, koliko ukrepov je bilo do zdaj izrečenih in s kakšnimi težavami se morebiti srečujejo, smo vprašali vodjo Oddelka za občinsko redarstvo Mateja Založnika. Redarstvo v Občini Žalec deluje od 1. julija letos. Od desetih redarjev v medobčinskem redarstvu sta dva pristojna za žalsko občino. Matej Založnik pojasnjuje: »Občinski redarji izvajajo’nadzor nad spoštovanjem predpisov, ki jih pooblaščajo za delo, na celotnem teritoriju Občine Žalec, seveda pa je težišče dela na območju mesta. Nadzor opravljajo v dopoldanski in popoldanski izmeni ter ob sobotah dopoldan. V prvih dveh mesecih nadzora so občinski redarji ob ugotovitvi kršenja predpi- sov izpisali le opozorila in to v 240 primerih. Kasneje so začeli obravnavati prekrške z izpisom obvestil o prekrških in izdajo plačilnih nalogov. Teh je bilo do zdaj (do začetka tega meseca) izdanih 347. Večina plačilnih nalogov je izdanih v zvezi z obravnavanjem mirujočega prometa, 75 plačilnih nalogov pa je bilo izdanih zaradi ugotovitve prekoračitve hitrosti v naseljih. Torej je bilo skupaj izrečenih 587 ukrepov. Največ nepravilnosti zaznajo občinski redarji ob terenskem delu v zvezi z mirujočim prometom v bližini javnih objektov in na označenih intervencijskih poteh v naseljih večstanovanjskih objektov« In kakšna je višina izrečenih glob, ki so prihodek občinskega proračuna? »Globe, ki jih predpisuje Zakon o varnosti cestnega prometa, so za področje mirujočega prometa določene v višini 40 in 80 evrov. Za prekoračitve hitrosti v naselju so globe določene v višini 80, 250 in 500 evrov, zelo redke so kršitve, za katere je predpisana globa 1000 evrov (prekoračitev hitrosti v naselju za več kot 30 kilometrov na uro). Razen ob naj nižji globi v zvezi s prekoračitvijo predpisane hitrosti so določene tudi stranske sankci- je, to so t. i. kazenske točke, ki se vpišejo v evidenco vozniškega dovoljenja.« Mnogi občani ugotavljajo, da je ob delavnikih še nekakšen red pri parkiranju, ob vikendih pa je ponekod pravi kaos. »Občani lahko o težavah, ki jih povzročijo nevestni vozniki s parkiranjem svojih vozil, obvestijo Službo za. občinsko redarstvo, o težavah, ki jih rešujejo občinski inšpektorji, pa se lahko pogovorijo v naših prostorih na Mestni občini Celje. Lahko nas obvestijo tudi po telefonu (426 58 30) v tajništvo inšpektorata.« Koliko pa je bilo v žalski občini v okviru Medobčinskega inšpektorata opravljenih inšpekcijskih nadzorov in kaj je najpogosteje predmet nadzora? V medobčinskem inšpektoratu pojasnjujejo: »Inšpekcijsko nadzorstvo se je izvajalo po Programu dela skupne občinske uprave za leto 2010. Prednosti nadzora v letu 2010 so bile usmerjene pretežno na področje varstva cest, v nadzor nad izvajanjem rednega vzdrževanja cest, nadzor nad izdanimi so-glasji/dovoljenji, nadzor nad postavljeno prometno signalizacijo, nadzor nad preglednostjo cestnih priključkov, ravnanje z odpadnimi vodami in ravnanjem z odpadki: sanacija odlagališč v naravi, vključitev v sistem ravnanja z odpadki, s ciljem preprečevanja nedovoljenega odlaganje odpadkov. Inšpektor je letos izvedel več kot 50 inšpekcijskih ukrepov. Za leto 2011 je načrtovanih več usmerjenih pregledov po programu dela Občine Žalec. Načrtujemo tudi začetek sistematičnega nadzora glede odvajanja odpadnih voda po naseljih, skladno z določbami podzakonskega akta (uredbe) in smernicami Operativnega programa odvajanja in ravnanja z odpadnimi vodami. Glede na zakonske roke, ki opredeljujejo način rokovanja z odpadnimi vodami, bo to področje v letu 2011 že prioriteta.« V medobčinskem inšpektoratu še opozarjajo: »Ugotavljamo, da je sodelovanje z vsemi javnimi institucijami dobro, učinkovito, vendar se določenih nepravilnosti ne da odpraviti le z inšpekcijskim nadzorom (gre za tiste nepravilnosti, ki se ne tičejo konkretno našega dela) in čez noč, ampak je potrebno veliko časa in sodelovanja z drugimi organi za razrešitev problemov.« K. R. Po podpisu pogodbe 10. novembra v sejni sobi Občine Žalec med županom Jankom Kosom in pred- Pred nami je 11. številka književne revije Vpogled, ki jo izdaja Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Uredništvo sestavljajo glavna in odgovorna urednica Lidija Koceli, sourednika Marija Končina in Dani Bedrač ter oblikovalka Simona Kropeč, ki je napisala tudi uvodnik v novo številko. V njem razmišlja o ponudbi in povpraševanju na področju besedne umetnosti in založništva in ugotavlja, da Slovenci sicer radi beremo (ampak kakšno literaturo!), da je ponudba velika, saj na prebivalca izdamo zavidljivo število knjig, povpraševanja po slovenski književnosti pa ni. Revija prinaša poezijo 13 pesnikov, tri prozne sestavke sednikom uprave Ceste mostovi Celje Marjanom Vengustom so v predvidenem roku začeli z izgradnjo Gorazd Matela in Ela Dolšak in krajše dramsko delo, esej o praznikih, predstavitev KUD-a Literativa in pesnika Milana Novaka, spregovori o dveh knjižnih novostih, predstavi galerijski program v Savino-vem likovnem salonu in konča z izborom aforizmov dveh avtorjev. Na predstavitvi v petek šole, telovadnice in vrtca v Grižah. Pogled na gradbišče zdaj pomirja krajane, saj so po vseh zapletih začeli graditi težko pričakovano šolo. Kot pravijo, ni bilo prijetno gledati na prostor, kjer so že pred skoraj letom dni do tal porušili staro šolo, z izgradnjo nove pa še niso začeli. Marjan Vengust je ob podpisu pogodbe povedal, da je pogodbeni rok za dokončanje šole eno leto in tako lahko upamo, da bo ob letu osorej na mestu prejšnje stala nova šola. D. Naraglav zvečer v Savinovi hiši sta besedila avtorjev brala Ela Dolšak in Gorazd Matela, predstavitev pa je popestrila glasbena skupina Tantadruj. Želimo si, da bi bralci radi posegli po reviji, saj prinaša vrsto zanimivih in kakovostnih besedil. T. T. OBVESTILO o izvajanju zimske službe na območju Občine Žalec Zimska služba se v žalski občini načeloma izvaja od 15. 11. tekočega leta do 15. 3. naslednjega leta, seveda pa se izvaja tudi izven teh terminov, če je potrebno. Izvaja se na treh nivojih: - na lokalnih cestah in delu javnih poti, v skupni dolžini 108 km, kjer poteka prevoz šolskih otrok z avtobusi, izvaja zimsko službo na javnem razpisu izbran izvajalec VOC, d. d., Celje, - na ostalih javnih poteh in nekategoriziranih cestah ter parkiriščih, v skupni dolžini 431 km, organizirajo izvajanje zimske službe krajevne skupnosti in Mestna skupnost Žalec, ki imajo v ta namen sklenjene pogodbe z 28 izvajalci, - na pločnikih, avtobusnih postajališčih, pokopališčih in drugih javnih površinah pa opravlja zimsko službo Enota za urejanje javnih površin. Pri izvajanju zimske službe se upoštevajo določila Pravilnika o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest (Uradni list RS, št*. 62/98), ki navaja: Zimska služba je sklop dejavnosti in opravil, potrebnih za omogočanje prevoznosti cest in varnega prometa na njih v zimskih razmerah. Vzdrževanje prevoznosti posameznih cest v zimskih razmerah je opredeljeno s prednostnimi razredi, v katere so razvrščene ceste. Za občinske javne ceste velja: - prednostni razred III - za pomembnejše lokalne ceste in zbirne lokalne ceste - prevoznost ceste se zagotavlja med 5. in 20. uro, - ob sneženju so možni zastoji do 2 ur, predvsem med 20. in 5. uro, - ob močnem sneženju so možni daljši zastoji, predvsem med 20. in 5. uro. - prednostni razred IV - za ostale lokalne ceste, mestne in krajevne lokalne ceste - prevoznost ceste se zagotavlja med 7. in 20. uro, upošteva se krajevne potrebe, - ob sneženju so možni krajši zastoji, - ob močnem sneženju so možni zastoji do enega dne, - prednostni razred V - za javne poti, parkirišča - prevoznost ceste - upošteva se krajevne potrebe, - ob sneženju so možni krajši zastoji, - ob močnem sneženju so možni večdnevni zastoji, - prednostni razred VI - ceste, ki se v zimskih razmerah zapro. Šteje se, da je prevoznost zagotovljena, če višina snega na občinskih cestah ne presega 15 cm, promet pa je mogoč z uporabo zimske opreme vozil. V obdobju izredno močnega sneženja, ob močnih zametih in snežnih plazovih prevoznosti ni nujno zagotavljati. Seveda se bomo trudili zagotavljati kar najvišjo stopnjo očiščenosti cest in pločnikov ter drugih javnih površin. Potrebno pa je razumeti, da se dela izvedejo najprej na najbolj prometno obremenjenih cestah, da je število izvajalcev omejeno in da v vsakem trenutku ni mogoče zagotoviti kopnih cest. Ker se ceste posipavajo s soljo ali mešanico soli in peska le na delu javnih cest, je potrebno poleg obvezno zimsko opremljenega vozila v primeru zasneženih cest pri vožnji po hribovitih cestah uporabljati verige. Na sestanku župana s predsedniki krajevnih skupnosti in Mestne skupnosti Žalec je bilo dogovorjeno, da bo po njihovih predlogih omogočeno dodatno posipavanje nekaterih cest v hribovitih predelih. Hkrati vas prosimo, da izvajalcem v največji meri pomagate pri izvajanju del, odstranite moteče veje dreves, ki segajo na javne površine, ne sadite živih mej ob sam rob parcel ter umaknete vozila, da se lahko očistijo javne površine. Ob tem vas želimo tudi seznaniti, da je odmetavanje snega z zasebnih na javne površine kaznivo, torej vas lahko tudi pri tem presenetijo redarji ali policisti in vas kaznujejo. Potrudili sef bomo, da bo zimska služba dobro opravljena in da boste imeli občanke in občani čim manj težav. OBČINA ŽALEC RIBNIK VRBJE JE DO MARCA ZARADI NUJNE PRESUŠITVE (HIGIENIZACJE IN MINERALIZACIJE DNA) PRAZEN Obrazložitev: Ribnik Vrbje je nastal v začetku 80. let 20. stol. za namen ribogojstva. Z Odlokom o zavarovanju ribnika z zaledjem kot krajinski ^ark in s projektom PHARE smo potrdili večnamembnost ribnika - varstvo narave, turizem - drsanje, ribogojstvo in predlagali poskusno obratovanje ribnika z ureditvijo polnjenja in praznjenja, ki bi odgovarjal vsem namenom ribnika. Izpraznitev je po letu 2006 potekala konec oktobra, po prvem obdobju nizkih temperatur se je izvedla minimalna napolnitev za potrebe drsanja, nato pa se je jezero marca postopno polnilo. Ponovno praznjenje ob taljenju ledu zaradi zaščite mresta, ki ga odlagajo dvoživke, ni priporočljivo. Prav tako je pomembno, da se zaradi ptic ribnik napolni marca in ne maja. Takšen red je ribogojec M. Hrovat na zahtevo OŽ izvajal vse do letos. Že leta 2007 je bilo opaziti povečano število alg in slabo kakovost vode -hiperevtrofno stanje-. Posebej so se razmere poslabšale letos, in sicer po neuspešnem vlaganju rib, kljub večkratnemu vnosu mladic. Če želimo, da poleti 2011 ne pride do popolne zastrupitve vode in potrebe po izpraznitvi, smo morali sprejeti ukrep, da se ribnik nujno presuši vsaj do konca februarja, in to zaradi higienskih vzrokov (premrznjenja in uničenja parazitov rib in ptic ter uničenja alg) in mineralizacije dna (s presušitvijo se tanjša plast mulja, organska masa, ki se useda v ribniku, pa se v tem času spremeni v hranila). Prosimo, da sprejmete ta sanacijski ukrep, ki bo izboljšal stanje vodnega biotopa in omogočil pogoje za .sožitje živali in rastlin v ribniku. SPOŠTOVANI ŽALČANKE IN ŽALČANI TER PRIJA TELJI MESTA ŽALEC! VABIMO VAS, DA OBIŠČETE L'TA VESELI ŠLANDROV TRS", J BO TRAJAL OD 20. 12. DO 31. 12. 2010 V STAREM MESTNEM JEDRU, . ■ ■ KJER SE BOMO SREČALI, ' ^ RUŽILI IN SPOZNA VA+.I 'PREDNOVOLETNEM VZÖU5JGT: GOSTINSKO TURISTIČNA POBUDA MESTA ŽALEC Izšel enajsti Vpogled Prva obletnica ekomuzeja Najlepši kraj, hiša in kmetija 2010 Torta za prvo obletnico Prvo obletnico delovanja je zadnjo novembrsko soboto praznoval osrednji in edini Ekomu-zej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije v Žalcu. Ob jubileju so v muzeju v obnovljeni sušilnici v neposredni bližini Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo pripravili številne dejavnosti. Na krajši slovesnosti s kulturnim programom je zbrane nagovoril žalski župan Janko Kos in poudaril pomen tega muzeja za slovensko hmeljarstvo. V prvem letu si je muzej ogledalo več kot 8 tisoč domačih in tudi nekaj tujih obiskovalcev. Ob tej priložnosti so zavrteli krajši film Zeleno zla- to, ki prikazuje ročno obiranje hmelja s poudarkom na šegah in običajih pred več desetletji, nastopila je folklorna skupina gri-ške osnovne šole, na harmoniko pa je zaigral Alfonz Lesjak. V pritličju muzeja so pripravili ekotržnico in biosejem ter degustacijo piva, v prvem nadstropju otroške delavnice na temo hmelj, svoja slikarska dela z motivi iz hmeljarstva pa je na ogled postavila bivša hmeljarska princesa Janja Oset. V drugem nadstropju so hmelj ske starešine in princese poskrbeli za prikaz hmeljskega orodja, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije Žalec je v tretjem nadstropju predstavil aromatična in zdravilna zelišča, v četrtem pa so pripravili okroglo mizo z naslovom Demeter kakovost hrane zdravi ljudi, na kateri so sodelovali Jože Grabljevec, Fanči Perdih in Drago Purgaj, ter predavanje Davorja Špeharja, strokovnjaka kluba Gaia z naslovom V zelenjavnem vrtu. Po koncu so slovesno nazdravili s pivom in se posladkali s torto, nato pa so se številni podali na ogled vstopnih informacijskih točk (VIT) v spodnje-savinjskih občinah, s katerimi je povezan ekomuzej. VIT-točke se nahajajo v Schvventnerje- vi hiši na Vranskem, občinski stavbi v Taboru, na braslovškem prireditvenem prostoru pod kozolcem, na Gradu Komenda na Polzeli, v občinski stavbi v Preboldu in v Savinovi hiši v Žalcu. Vsak,a točka prikazuje hmeljarstvo, običaje in šege, orodje, fotografsko gradivo, zgodbe ... Z muzejem upravlja Zavod za kulturo šport in turizem Žalec, ki je ob tej priložnosti izdal novo zgibanko. T. Tavčar Zavezali so se k ravnanju v korist občine Novi podžupani: Marko Laznik, Ivan Jelen in Robert Čehovin Občinski svet Občine Žalec ima v novem mandatu redne seje ob četrtkih popoldne. Na drugi seji so se žalski svetniki tako sestali zadnji četrtek v novembru. Skoraj vse točke dnevnega reda so bile povezane z imenovanji, še pred začetkom seje pa so svetniki podpisali posebno izjavo. Župan Janko Kos je vse svetnice in svetnike pozval k podpisu izjave, s katero se zavezujejo, da bodo pri svojem delu ravnali v skladu z moralno-etičnimi normami, varovali ugled Občine Žalec in ravnali v njeno korist. Tako naj bi se med drugim izognili večkrat povsem neprimernim izjavam v razpravah posameznih svetnikov v prejšnjem mandatu. Tokratna seja je res minila brez povišanih tonov, tako rekoč brez razprav in s skoraj soglasnim sprejemom vseh predlaganih točk. Na začetku seje so namesto za župana izvoljenega Janka Kosa mandat svetnika potrdili Žanu Skoku (SD), nato pa so na tajnem glasovanju izvolili petčlanski nadzorni odbor. Na poziv Komisije za mandatna vprašanja, imenovanja ter priznanja se je za člana nadzornega odbora prijavilo 11 kandidatov, od tega je bilo po besedah predsednika komisije Romana Viranta devet vlog popolnih. Komisija je predlagala odprto listo kandidatov, največ glasov pa so dobili: Romana Jelen s Ponikve pri Žalcu, Andreja Kruleč iz Galicije, Darko Simončič iz Podvina, Karmen Strenčan iz Žalca in Rok Žagar iz Žalca. Brez glasu proti so žalski svetniki potrdili tudi vse predlagane člane in predsednike delovnih teles občinskega sveta. Predsednik Odbora za okolje in prostor ter komunalne zadeve je Matjaž Krk, Odbora za kmetijstvo in gozdarstvo Ivan Krašovc, Odbora za negospodarske dejavnosti Viktor Mitov, Odbora za gospodarstvo Gregor Vovk Petrovski, Odbora za finance, proračun in premoženje mag. Ivan Glušič, Odbora za stanovanjske zadeve Stanislav Jerman, Odbora za mladino Žan Skok, Odbora za socialne zadeve pa Breda Vizovišek. Komisiji za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja ter priznanja, ki je bila izvoljena že na konstitutivni seji in je pripravila vse predloge imenovanj, predseduje Roman Virant, predsednica Komisije za pritožbe je Olga Markovič, predsednik Komisije za Statut občine in poslovnik občinskega sveta pa Bogdan Zagoričnik. Župan Janko Kos je zatem svetnike seznanil z imenovanjem treh podžupanov. Marko Laznik (SD) je kot podžupan zadolžen za področje varstva okolja in ureja- nje prostora ter za koordinacijo z ministrstvi, Robert Čehovin (SDS) za področje gospodarstva, Ivan Jelen (DeSUS) pa za mestno in krajevne skupnosti ter delovanje društev. Vsi podžupani so na kratko spregovorili svetnikom, Robert Čehovin je med drugim poudaril, da formalne koalicije z županom niso sklenili, ampak jih zavezujeta samo program in beseda. Na drugi redni seji so imeli žalski svetniki na dnevnem redu še predlog predhodnega mnenja k imenovanju Helene Bezjak za direktorico Centra za socialno delo Žalec. Kljub izpolnjevanju formalnih pogojev je bilo mnenje svetnikov negativno, saj kandidatka nima izkušenj z vodenjem in organizacijo dela v zavodu, kakršen je center za socialno delo. Kot aktualno informacijo je vodja Oddelka za negospodarstvo in gospodarstvo Nataša Gaber Sivka svetnike seznanila z ureditvijo kompleksa Savinove hiše z gospodarskim poslopjem. Slednjega je občina odkupila leta 2008. S tem projektom se namerava Občina Žalec prijaviti na 5. javni razpis za pridobitev evropskih sredstev, katerega rok se izteče že 28. januarja prihodnje leto. Do takrat mora biti izdelana dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja,^ seveda pa morajo biti zagotovljena tudi lastna sredstva. Če do tega roka projekt ne bo pripravljen do zahtevane faze, bo Občina Žalec počakala na 6. javni razpis, ki pa bo objavljen predvidoma leta 2012. Podana pa je bila že prva svetniška pobuda, in sicer je Vojko Zupanc podal pobudo za prestavitev dnevnega centra Želva iz mestnega parka na drugo ustreznejšo lokacijo. Pobudo je podprl tudi Gvido Hribar. K. R. Nagrajenci letošnjega projekta Najlepši kraj, hiša in kmetija § mmmrn II 1 f** . s. \ ” LAI UL *i A fifT Lm m èà iL J8 m V Domu II. slovenskega tabora Žalec je potekala prireditev s kulturnim programom in podelitvijo priznanj ob koncu projekta Najlepši kraj, hiša in kmetija 2010, na kateri so podelili priznanja najboljšim s ciljem izboljšati kakovost življenja občank in občanov Občine Žalec in turistov, prispevati k trajnejšemu razvoju v urejenem in zdravem okolju, poskrbeti za večjo turistično privlačnost krajev, za učinkovito promocijo Občine Žalec. Pobudniki in nosilci izbora na krajevni ravni so turistična društva in krajevne skupnosti. Na ravni občine organizirata in usmerjata tekmovanje Zveza turističnih društev Občine Žalec in Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec pod pokroviteljstvom Občine Žalec. Letos je sodelovalo 22 udeležencev in s tem posredno njihovi kraji, hiše, kmetije, šole, stavbe in obnovljeni objekti kulturne dediščine. Petčlansko komisijo pri ocenjevanju je tudi letos vodila Štefanija Kos Zidar. Uvodoma sta varovanca vrtca, Ema in Nace v narodnih no- Jutri zadnja letošnja seja Žalski občinski svetniki se bodo jutri srečali na svoji 3. redni seji. Najpomembnejša točka dnevnega reda bo gotovo odločanje o sprejemu odloka o proračuna Občine Žalec za leto 2011 (prva obravnava). Sicer pa bodo med drugim odločali tudi o financiranju političnih strank, ki so kandidirale na lokalnih volitvah 10. oktobra in o delnem povračilu stroškov za jesensko volilno kampanjo, o sestavi Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ter o določitvi točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki bo veljala od 1. 1. 2011. L. K. C=Ut*M2' tj ni s k ejUiti. n * ® 03/712 12 80 E3 zkst.utrip@siol.net šah, zapela pesem Vrtec ogradila bodem, nato pa sta zbrane nagovorila župan Janko Kos in predsednica Zveze turističnih društev Občine Žalec Breda Vizovišek. Kot sta poudarila, je letošnja prireditev še bolj slovesna, saj je v projektu Moja dežela lepa in gostoljubna mesto Žalec v kategoriji srednjih mest prejelo prvo nagrado za najlepše urejeno srednje veliko mesto v Sloveniji. Najprej so podelili priznanja v kategoriji hiš. Priznanje za prvo mesto sta prejela Magda in Brane Cimerman iz Dobriše vasi, za drugo Katica in Dani Meža iz Studenc, za tretje pa Klavdija in Janko Grebovšek iz Galicije; v kategoriji kmetij je prvo mesta zasedla Turistična kmetija Rotovnik iz Gotovelj, drugo kmetija Toman iz Podloga in tretje kmetija Rozman iz Podvina pri Žalcu; v kategoriji stavb so prvo mesto dodelili Domu Nine Pokorn Grmovje, drugo pa Vaškemu domu krajanov Male Pirešice in Zaloške Gorice; v kategoriji šol so nagradili le najlepšo, to je Podružnična osnovna šola Gotovlje; v kate- goriji objekt kulturne dediščine je prvo mesto zasedla kmetija Podpečan iz Galicije, drugo Bašnetova kapela na Ponikvi in tretje kapela v Grčah; v kategoriji kraj, zaselek ali del kraja je prvo mesto prejel Škafarjev hrib Podvin, drugo Gorjanov hrib Ponikva in tretje zaselek v Galiciji s hišnimi številkami 24 a, b, c, d, e, f in g. Vse nagrajene objekte so prikazali v kratkih predstavitvenih filmih, za kar je poskrbela Savinjska televizija, prireditev pa je popestril Ansambel Pogum. T. Tavčar Med nastopom Eve in Naceta TRIANGEL regionalna kulturna naveza celje I velenje I Žalec V' CHOPIN PO VELENJSKO, Četrtek, 20.1., 19.30, Mestni kino Metropol, Celje Chopin po velenjsko je multimedijski projekt Staneta Špegla v izvedbi Plesnega teatra Velenje in Glasbene šole Velenje ob 200-letnici rojstva slovitega poljskega skladatelja Frederica Chopina, osvaja regijo v sodelovanju z regionalno kulturno navezo TRIANGEL. Vljudno vabljeni! Dodatne informacije in rezervacije vstopnic: 031 324 400, info@kinometropol.org www.hisakulture.si,www.festival-velenje.si,www.zkst-zalec.si Simona KODRIN, s. p. Delovni čas: Rimska cesta 35 p0n. - pet.: 8.-18. ure 3311 ŠEMPETER sobota: 8. - 12. ure Tel.: 03/700 06 30 ¥m l®p® v htm 2011» predvsem p® dober vid mm šoli Optik® Simm® So (lucri in Irenili hi, polni sreče in miline ho i’ radosti oči zapremo in si tiho zaželi mo, da ne mine. Vesele božične in novoletne praznike! ŽUPAN IN OU OPĆINU TABO P Srečno, zdravo in uspešno novo leto 2011 želimo vsem občankam in občanom ter jim čestitamo ob dnevu samostojnosti. Potrdili člane komisij in odborov... Skrb za podmladek Podžupan Občine Braslovče Anton Repnik Braslovški svetniki so na 3. redni seji občinskega sveta obravnavali osem točk dnevnega reda. Po potrditvi zapisnika in poročilu o realizaciji sklepov druge seje sta župan Branimir Strojanšek in predsednica Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Danica Tanjšek predstavila člane odborov za gospodarske dejavnosti in občinsko premo- Polzelski svetniki so drugo redno sejo občinskega sveta začeli z minuto molka ob smrti rojakinje Darinke Pavletič Lorenčak, akademske slikarke, pedagoginje, pesnice, rojakinje in častne občanke Občine Polzela, nato pa so nadaljevali z redno sejo. Najprej jim je župan predstavil kandidate za imenovanje članov delovnih teles občinskega sveta, in sicer treh odborov in ene komisije. V enourni razpravi se nekateri niso strinjali s predlogom, zato je prišlo do zamenjave nekaterih članov v odborih in komisiji. Odbor za gospodarstvo in gospodarske javne službe bo vodil Niko Kač, Odbor za prostorsko planiranje in komunalne zadeve Anton Mešič, Odbor za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti Jože Kužnik in Statutarno pravno komisijo Stanislav Blagotinšek. V nadaljevanju so svetniki razpravljali in sklepali o letnem načrtu pridobivanja premoženja za potrebe občine. Zaradi gradnje novega mostu čez potok Struga pri Lavričevih bo potrebno kupiti zemljišče. Obstoječi most se nahaja na neugodni prometni lokaciji, je dotrajan in ne ustreza več prometnim zahtevam. Pri projektiranju je prišlo ob upoštevanju vseh ženje, za okolje in prostor, za družbene dejavnosti, za kmetijstvo in razvoj podeželja in za razpolaganje s sredstvi požarnega sklada ter komisiji za normativne akte in za celostno podobo občine, ki vsaka šteje po sedem članov, po tri člane pa štejeta Komisija za vloge in pritožbe ter Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Poleg članov komisij in odborov so imenovali tudi člane nadzornega odbora, ki ga sestavljajo Josip Ivanovič, Zora Groznik in Helena Gajšek. Svetniki v razpravi niso imeli pripomb na sestavo članov odborov, komisij in nadzornega sveta in so jih potrdili. V nadaljevanju so bili svetniki seznanjeni s sklepom o začasnem financiranju proračuna Občine Braslovče za leto 2011 in o terminskem načrtu obravnave in sprejemanja proračuna prostorskih in drugih pogojev do zamika lokacije mostu in s tem do posega na zemljišče v zasebni lasti. Z lastniki se bodo najprej v predpogodbi dogovorili za ceno in pridobili pravico za gradnjo. Po izvedenih delih bo izvedena geodetska odmera in sestavljena glavna pogodba. V drugem primeru gre za nakup zemljišča, velikega okrog 1020 kvadratni metrov, zaradi pristopa novega investitorja k nadaljevanju že začete izgradnje Vila blokov nasproti trgovskega centra na Polzeli. Kot je znano, je z deli začelo podjetje Vegrad iz Velenja, ki je zdaj v stečaju. Kdaj pa bo novi investitor začel z gradnjo, po besedah župana Žnidarja še ni znano. Svetniki so bili v nadaljevanju seznanjeni tudi z varnostno problematiko na območju Občine Polzela v prvih desetih mesecih letošnjega leta. Iz poročila Policijske postaje Žalec je razvidno, da so policisti v tem času obravnavali 103 kazniva dejanja, za katera je bilo podanih 51 kazenski ovadb, 31 poročil, za kršitev pa še zbirajo podatke. V tem času se je zgodilo 18 prometnih nesreč, v katerih je bilo udeleženih 31 oseb. Pri tem ni nobena oseba umrla za posledicami prometne nesreče, 3 osebe so bile huje, 8 oseb pa Občine Braslovče za prihodnje leto ter s sklepom o določitvi vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za prihodnje leto. Za ugotovitev vrednosti točke za izračun tega nadomestila v letu 2011 je osnova vrednost točke v letu 2010 z upoštevanjem povprečne rasti cen življenjskih potrebščin, ki znaša letos, po podatkih Statističnega urada RS, 1,9 odstotka in bo v višini 0,000374 evra mesečno oziroma 0,00449 letno. Župan Branimir Strojanšek, ki funkcijo župana opravlja profesionalno, je v nadaljevanju seje svetnike seznanil z imenovanjem podžupana, to je Anton Repnik iz stranke DeSUS, mu izročil sklep o imenovanju, za kar se je Repnik zahvalil in obljubil, da bo svojo funkcijo opravljal vestno in v skladu s poslovnikom. T. Tavčar lažje telesno poškodovanih. Kot glavni vzrok prometnih nesreč je še vedno na prvem mestu neprilagojena hitrost, sledijo neupoštevanje pravil prednosti, nepravilna stran in smer vožnje itd. Še vedno je zelo visok tudi odstotek alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč. Stanje na področju javnega reda in miru ter splošne varnosti ljudi je zadovoljivo in se izboljšuje. Ob koncu so svetniki sprejeli tudi sklep o oddaji stanovanja v bloku Polzela 233, v velikosti 29,87 kvadratnega metra, v najem Marku Deželaku za nedoločen čas. T. Tavčar Skupinska slika staršev in otrok Župan Občine Prebold Vinko Debelak je v sredo, 1. decembra, v preboldskem hotelu pripravil prijeten sprejem za novorojenčke in njihove starše. Občina Prebold posveča veliko pozornost tudi otrokom in mladim, o tem nedvomno govori tudi dejstvo, da plačujejo starši za otroke v vrtcu kar 30 odstotkov nižjo ceno od dejanske. V Občini Prebold beležijo že nekaj časa rekordno število rojstev. To gre zagotovo tudi na račun novih priseljevanj mladih družin, ki so si v tem kraju našle svoj življenjski prostor. Lani je Občina Prebold namreč veljala za občino, kjer je bilo glede na Z Urico ljudskih melodij in napevov, ki so drugo decembrsko nedeljo odmevali v dvorani Doma krajanov Andraž nad Polzelo, so ponovno dokazali, daje tukaj doma ljudska pesem. Že dvanajsto leto je ta tradicionalna prireditev v organizaciji Kulturnega društva Andraž in število prebivalcev zgrajenih največ stanovanj v Sloveniji. Kako narašča rodnost, pa povejo tudi številke. Leta 2007 se je rodilo 36 otrok, predlani jih je bilo 55, lani še eden več, letos pa se je do 31. oktobra rodilo že 52 otrok. Staršem in njihovim novorojenčkom je najprej dobrodošlico zaželel podžupan Občine Prebold Franc Škrabe, zbrane pa je nato nagovoril župan Vinko Debelak. Izrazil je veliko zadovoljstvo nad tolikšnim številom rojstev ter izrekel vse čestitke staršem, na kratko pa je predstavil tudi delo občine in pri tem izpostavil predvi- Med nastopom Vaških godcev deno obnovo vrtca, ki naj bi zagotovila boljše pogoje in dovolj prostora, saj trenutno dva oddelka otrok gostujeta v prostorih šole. Svoje je dodal tudi ravnatelj OŠ Prebold Oton Račečič, ki je izrazil zadovoljstvo nad tolikšnem porastom otrok. Zahvalil pa se je tudi občini za velik posluh za mlade in dobro sodelovanje z vrtcem in šolo. Ob koncu srečanja sta župan Debelak in podžupan Škrabe ob pomoči Tjaše Skočaj Klančnik vsem novorojenčkom oziroma njihovim staršem izročila vrednostne bone v višini 150 evrov in njihovim otrokom zaželela zdrav in uspešen razvoj. D. N. Urica ljudskih melodij in napevov ŽELIMO VAM PRIJETEN BOŽIČ TER SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 2011. Vaških godcev privabila številne obiskovalce od blizu in daleč. V več kot dveurnem programu se je predstavilo kar šestnajst pevskih sestavov s Celjskega in iz drugih slovenskih krajev. Pevci, ki gojijo ljudsko pesem, številni obiskovalci, ki so napolnili dvorano Doma krajanov Andraž nad Polzelo, pa so izvajalce nagradili z bučnim ploskanjem. Prireditev je vodila Petra Meh. T. T. d nastopom Vaških godcev IZPUŠNI LONCI IN CEVI za osebna in lažja tovorna vozila, traktorje, delovne stroje, štirikolesnike, skuterje in motocikle KOVINSKA GALANTERIJA proizvodnja in montaža MARN, s. p.,Vransko 18 b, 3305 Vransko Tel./faks: 03 572 51 06, 041 508 655, 031 814 999 e-naslov: slavica.marn@siol.net, www.marn.informacija.net. Lep božič in srečno novo leto 2011 Sejo začeli z minuto molka OBČINA BRASLOVČE So dnevi in trenutki, polni sreče, ko radostni oči zapremo in si tiho zaželimo, da ne mine. Taki dnevi v novem letu naj preženejo trpljenje! Vlaj smeh, ljubezen, mir srce prevzamejo in lepše bo življenje. Vsem občankam in občanom želimo vesele božične in novoletne prazniki; VSE LEPO V LETU 2011 IN ČESTITAMO OB DNEVU SAMOSTOJNOSTI, Župan Branimir Strojanšek in občinski svet OBČINA POLZELA Vse kar je slabo, z novim letom naj zbledi, naj praznični december odžene vse skrbi! Vse kar je dobro, naj zavekomaj ostane, naj v miru in zdravje vsak človek zaživi! ŽUPAN IN OBČINSKA UPRAVA OBČINE POLZELA Tudi v Preboldu trije podžupani Sprejet rebalans proračuna Ostali so isti kot v prejšnjem mandatu V Občini Prebold je pred dobrim mesecem dni na svoji 2. seji novoizvoljenega občinskega sveta župan Vinko Debelak imenoval tri podžupane, ki mu bodo poleg občinskega sveta in občinske uprave pomagali voditi občino v novem štiriletnem obdobju. Pravzaprav bodo imenovani le nadaljevali svojo delo, saj so to nalogo opravljali že v minulem mandatu. Podžupani, ki bodo skrbeli vsak za svoje področje dela, so Emilija Črnila iz stranke DeSUS, Marjan Golavšek iz stranke SDS in Franc Škrabe iz stranke LDS. Slednji je svojo nalogo opravljal kot profesionalni podžupan in tako naj bi bilo tudi v prihodnje. Na seji so glede tega izrazili razne pomisleke, zlasti s strani SDS-a, zato so se svetniki odločili, naj to nalogo opravlja do sprejetja proračuna, potem pa bodo o profesionalnem ali neprofesionalnem podžupanu odločali še enkrat. Na tokratni seji, ki je obsegala 11 točk dnevnega reda, so govorili o začasnem financiranju Občine Prebold v prvih treh mesecih leta 2011, sprejeli pa so tudi predloženi terminski program priprave proračuna za leto 2011. Na seji so obravnavali predloge za imenovanje članov Odbora za gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe, Odbora za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti, Odbora za kmetijstvo in gozdarstvo, Odbora za prostorsko planiranje in gospodarjenje z nepremičninami, Odbora za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ter Statu-tarno-pravno komisijo. Vse predloge je po poročanju vodje Komisije za mandatna vprašanja in imenovanja Marjana Golavška občinski svet soglasno potrdil. Pod sedmo točko dnevnega reda so svetniki razpravljali o predlogih za imenovanje članov Nadzornega odbora Občine Prebold. Kandidate, ki jih je predlagala Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, so svetniki potrdili soglasno. Nadzorni odbor bo v tem mandatu deloval v sestavi Polonce Črnila, magistre ekonomskih znanosti, Matejke Šavli, univ. dipl. pravnice, in Romane Ocvirk. V nadaljevanju seje so svetniki potrdili predloge za imenovanje članov krajevnih odborov, kar pestra razprava pa se je razvila ob predlogu sklepa o poklicnem opravljanju funkcije podžupana. D. N. Svetniki Občine Tabor so na svoji 1. redni seji v ponedeljek, 29. novembra, sprejeli rebalans proračuna Občine Tabor za leto 2010. Rebalans sta predstavila Mihaela Zupančič iz SOU in župan Vilko Jazbinšek, ki je razložil glede na novo sestavo občinskega sveta razliko med proračunom in rebalansom proračuna. Povedal je, da je glavni razlog za zmanjšanje prihodkovne in odhodkovne strani za približno 300.000 evrov zaradi izpada načrtovanih prihodkov od odprodaje dveh stanovanj v Ojstriški vasi 38, ki so se med letom postala neprofitna. Kot drugo pa je na to vplivala prestavitev izgradnje kanalizacije iz 2010 v leto 2011, zaradi česar so posledično odpadla sredstva državnega sofinanciranja. Ker je rebalans odraz stanja oziroma letne realizacije proračuna in da je bilo do konca leta le mesec dni, je župan predlagal, da ga svetniki sprejmejo po skrajšanem postopku (združeno prvo in drugo branje). Sve- Polzelski likovniki v Grižah V razstavno-prireditve-nem prostoru Doma Svobode Griže bo do nedelje, 26. decembra, odprta razstava del članov likovne sekcije KUD Polzela. Ob odprtju je o njenem delovanju zbranim spregovorila Olga Markovič, o razstavi pa predsednica likovne sekcije Irena Pevnik in med drugim povedala, da tokrat razstavlja 17 njihovih članov, in sicer Marjan Avguštin, Božena Berčon, Rudi Friškovec, Mojca Hribernik, Marija Jelen, Ida Je-všnik, Urška Juhart, Kristina Hočevar, Mojca Korošec, Liljana in Darko Ocvirk, Slavi Pavček, Irena Pevnik, Nina Polajžar Koželj, Sreč- MA-PROF, d. o. o., Petrov trg 7,3311 ŠEMPETER, tel.: 03/700 03 88, faks: 03/700 03 89 Kdor pri nas kupuje, dobro načrtuje! O MA iCtfkpaar ODPIRALNI ČAS: PONEDELJEK-PETEK: 7.00-18.00 SOBOTA: 7.00-12.00 V naši trgovini lahko najdete pestro izbiro: vodovodnega materiala, instalacijskega materiala za ogrevanje, sanitarne keramike, gradbenega materiala, kmetijskega repromateriala, vijakov in okovja, barv in lakov, kovinskih profilov, gospodinjskih in tehničnih plinov. Hvala za zaupanje! Želimo vam lep božič in srečno novo leto 2011. Z odprtja razstave polzelskih umetnikov DANILO PIKL, s. p. Starovaška ulica 1,3311 Šempeter Tel.: 03/ 570 20 70, gsm: 041 709 186 - MONTAŽA, SERVIS IN MERITVE OLJNIH GORILNIKOV, NAČRTOVANJE IN MONTAŽA REGULACIJE OGREVANJA, - POPRÀVILA ŠTEDILNIKOV, PRALNIH, SUŠILNIH IN POMIVALNIH STROJEV, - POPRAVILA, MONTAŽA IN ČIŠČENJE BOJLERJEV. H novem letu vam želim od dobrega najboljše in od lepega najlepše. tniki so predlagano tudi sprejeli, župan pa jih je še seznanil, da naj bi bil do zadnje seje v tem letu tudi že pripravljen osnutek proračuna za leto 2011. V nadaljevanju seje so svetniki razpravljali o Odloku o porabi koncesijske dajatve za trajnostno gospodarjenje z divjadjo. Pred tem je direktorica občinske uprave Saša Zidanšek Obreza povedala, da gre za namenska sredstva za trajnostno gospodarjenje z divjadjo, ki jih občine prejmejo na podlagi Zakona o divjadi in lovstvu in jih na podlagi javnega razpisa dodelijo upravičencem. Gre za relativno nizke zneske, ki pa jih brez sprejetega odloka ni mogoče dodeliti. Odlok ni bil sprejet v prejšnjem mandatu in ker se približuje konec leta in s tem tudi zadnji rok za izpeljavo razpisa, je predlagala sprejem po hitrem postopku. Svetniki so odlok sprejeli v predlagani obliki. V drugem delu so imenovali odbore občinskega sveta in nadzornega odbora. Svetniki so soglasno potrdili vse odbore, seja pa se je končala z nekaterimi pobudami in vprašanji. Župan je napovedal sklic konstitutivnih sej odborov in 2. sejo občinskega sveta, ki bo predvidoma v teh dneh, na njej pa bo predstavljen osnutek proračuna 2011-2012, po seji pa bodo skupaj z gosti (člani odborov, predstavniki političnih strank, predsedniki društev) formalno zaključili leto 2010. D. N. Knjiga Božična zgodba ko Romih, Zofija Staler in Anica Tamše. Predstavljajo 32 del v različnih tehnikah. Razstavo je odprl podžupan Občine Žalec Ivan Jelen, dogodek pa je popestril Kvintet Lastovka s Polzele. T. Tavčar Otroci so pozorno prisluhnili pravljici Smar-team vsako leto objavi razpis Z domišljijo na potep, na katerem z literarnimi deli (pravljicami, detektivskimi, ljubezenskimi, fantastičnimi zgodbami...) sodelujejo osnovno- in srednješolci. Učenci Osnovne šole Braslovče in tudi učenci vseh treh podružničnih šol Letuš, Gomilsko in Trnava že kar nekaj let sodelujejo na tem natečaju. V tem času so bili nagrajeni s samostojno izdajo knjig naslednji učenci: Nejc Hribernik: Klovn Veselko (mentorica Julijana Veber); Anja Jularič: Družinske skrivnosti (mentorica Irena Kumer); letos pa je drugo mesto na državnem nivoju v kategoriji pravljic osvojila Kirn Prah. Njena pravljica pod mentorskim vodstvom Julijane Veber z naslovom Božična zgodba je izšla v knjižni izdaji v prazničnem decembru. Na ta veseli dan kulture je svoj knjižni prvenec v šolski knjižnici predstavila tudi učencem prve in druge triade. Sporočilo njene zgodbe je položeno na srce vsem nam, da v teh prazničnih dneh obiščemo, se družimo in namenimo čas starejšim in osamljenim in ohranjamo medgeneracijske vezi. Pravljico so učenci toplo sprejeli, ravnateljica šole Andreja Zupan pa je mladi pisateljici zaželela še veliko literarne ustvarjalnosti. T. T. Beljenje notranjih površin in fasad Dekorativni opleski Izdelava izolacijskih fasad DELO NA VISINI Z DVIŽNO KOŠARO SLIKOPLESKARSTVO ANDREJ TERGLAV, s. p. Andraž 96 b, 3313 POLZELA, 03 572 06 73, GSM; 041 216 214, www.terglav.si Vsem strankam se zahvaljujem za dosedanje zaupanje in jim želim mirne in prijazne praznike ter uspešno leto 2011 ! SLIKOPLESKARSTVO Vključevanje v družbo tudi prek izobraževanja Direktorica UPI - Ljudske univerze Žalec Franja Centrih ob uvodnem nagovoru, za mizo sedijo (od leve proti desni): Neža Prah, moderatorka Mihaela Anclin, Katja Ašenberger, Vera Haliti in Stanislav Žlof Leto 2010 je evropsko leto boja proti revščini in socialni izključenosti. UPI - Ljudska univerza Žalec je ob tem organizirala strokovni posvet z naslovom Svetovalno središče Žalec v boju proti socialni izključenosti: dostopnost do vseživljenjskega učenja in svetovanja za ranljive ciljne skupine. Na posvetu so se osredotočili na najranljivejše skupine: revne, migrante, osebe s posebnimi potrebami in starejše od 45 let. Posveta so se udeležili predstavniki regijskih izobraževalnih organizacij, zavoda za zaposlovanje, organizacij s področja socialne oskrbe, ranljivih ciljnih skupin in njihovih društev. Po pozdravu in uvodni predstavitvi posveta direktorice UPI - Ljudske univerze Žalec Franje Centrih je spregovorila osrednja gostja posveta ambasadorka Evropskega leta 2010 Neža Prah, po poklicu novinarka. Revni so ranljivi Neža Prah je kot izhodišče postavila vprašanje, ali posameznika najprej prizadene revščina in potem socialna izključenost ali obratno. Navedla je izsledke nekaterih raziskav, po katerih sta najranljivejši skupini starejši in otroci. Posebna kategorija so prav revni otroci, ki so revni zato, ker so revni starši, sami pa na to nimajo prav nobenega vpliva. Leta 2008 je po uradnih podatkih v Sloveniji pod pragom revščine živelo 223.000 ljudi. Revščina pomeni socialno izključenost. Otroci, ki jim starši ne morejo kupovati novih oblačil, plačevati ekskurzij, raznih tehničnih pripomočkov in podobno, so pogosto izključeni iz družbe sovrstnikov. Zato tudi starši, ki se soočajo z revščino, želijo zagotoviti otrokom, da ne bi čutili socialne izključenosti, pri čemer mnogi sebi odrekajo celo hrano. To po besedah Neže Prah dokazuje, kaj pomeni socialna izključenost. Revnemu naj bi bila odvzeta celo pravica biti, odločati, vplivati. Kdo je lastnik revščine? Revščina je v lasti tistih, ki imajo denar, da lahko manipulirajo z revnimi. Kot primer je Neža Prah navedla dejstvo, da so mnogi fotografi zahodnih vplivnih medijev zasloveli s posnetki obrazov revščine, običajno iz tretjega sveta. Ko pa so na pobudo nekega znanega fotografa začeli fotografije teh prizorov fotografirati in pošiljati v svetovne medije (ter seveda zaračunavati honorarje) lokalni fotografi, jim je tudi svetovna javnost očitala, da želijo služiti na račun revščine. Dejstvo je tudi, da revne družba izloča iz izobraževalnega sistema, hkrati pa neizobraženost vpliva na revščino. In nenazadnje, opozarja Neža Prah, ali revščina res nikomur ne koristi? Revni so »grešni kozel«, poceni delovna sila ... Ob tem je ena od udeleženk posveta opozorila, da se morajo tudi humanitarni delavci, zaposleni v raznih socialnih ustanovah in sodelavci humanitarnih društev zavedati, kakšno moč pravzaprav imajo nad revnimi. Izobraževanje za zaposlitev Vodja projekta Center vseživljenjskega učenja (CVŽU) Savinjska in vodja Svetovalnega središča Žalec Stanislav Žlof je na posvetu najprej predstavil Svetovalno središče, ki od septembra 2001 deluje pod okriljem UPI - Ljudske univerze Žalec in je namenjeno vsem odraslim prebivalcem regije. Osnovno dejavnost središča so s projektom Center vseživljenjskega učenja Savinjska nadgradili, tako da zdaj svoje storitve s pomočjo partnerskih organizacij ponujajo v Žalcu, Celju, Rogaški Slatini, Slovenskih Konjicah in Laškem. Vse storitve v okviru CVŽU Savinjska so brezplačne, saj dejavnost sofinancirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za šolstvo in šport. Po besedah Stanislava Žlo-fa so se tako v okviru ljudske univerze kot v Svetovalnem središču že srečevali tudi s tako imenovanimi ranljivimi skupinami, med njimi so bile gibalno ovirane osebe, zagotovili so prilagojeno izvedbo splošne mature zaradi duševnih motenj in motenj koncentracije, svetujejo in izobražujejo osebe, starejše od 45 let, v njihove srednješolske programe pa je bilo vpisanih tudi nekaj migrantov, ki so uspešno končali šolanje. Vedno več migrantov je vključenih v program osnovne šole za odrasle, veliko zanimanja je za tečaj slovenščine za tujce, ki je brezplačen. Pripravili so več delavnic za brezposelne. Ob tem je Stanislav Žlof izpostavil dejstvo, da osebam s posebnimi potrebami še lahko pomagajo skozi izobraževalne programe, zelo težko pa je z zaposlitvijo. Kam torej usmeriti te ljudi, da ne bi le pridobili izobrazbe, ampak bi se lahko tudi zaposlili? Ponudb takšnih delovnih mest v regiji tako rekoč ni, je po lastnem poizvedovanju med delodajalci ugotovil Stanislav Žlof. Izkušnje so lahko pozitivne Zelo zanimive izkušnje so v nadaljevanju posveta predstavili trije pripadniki tako imenovanih ranljivih skupin. Prva ženska v Sloveniji z opravljenim izpitom za sodnega tolmača za albanščino Vera Haliti je opisala izkušnje in težave migrantov, ko pridejo v tuje okolje. Počutijo se odrinjene, nikogar ne poznajo, nihče se ne zanima zanje, ne poznajo jezika. Kot je povedala, migrante na tečajih pogosto ne uči samo slovenščine, ampak tudi albanščine, če želi, da bi osvojili slovenščino. Vključevanje v izobraževanje oziroma v tečaj jezika pomeni tudi postopno vključevanje v slovensko družbo, kar je zelo pomembno, poudarja Vera Haliti in dodaja, da migrante kljub njihovi nizki izobrazbi ne bi smeli obsojati, ampak bi se morali postaviti v njihovo kožo, biti bolj razumevajoči in jim dati občutek, da niso izrinjeni iz družbe. Za razumevanje življenja pač ne potrebuješ visoke izobrazbe. Podpredsednica Odbora za naglušne pri Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije Katja Ašenberger, ki je kljub naglu-šnosti postala socialna delavka, je izpostavila težave gluhih in naglušnih pri izobraževanju. Statistike po svetu in pri nas kažejo, da so prav gluhi in naglušni v povprečju najmanj izobraženi med vsemi invalidi. Predavanja običajno potekajo v slišečem, prilagojenem, največkrat velikem prostoru, skupine udeležencev so velike, predavatelji se pomikajo po prostoru, govorijo premalo razločno, učilnice niso tehnično prilagojene in nimajo tehničnih pripomočkov. Gluhi in naglušni imajo težave z razumevanjem pri ustnem delu, poleg tega pa so slabo informirani o svojih pravicah in ugodnostih. Večina se jih sicer prebije skozi izobraževanje z velikimi napori in težavami, prav zaradi številnih težav pa se neradi in z veliko mero tveganja odločajo za izobraževanje. Velika težava, s katero se srečujejo, je tudi osamljenost. Med rešitvami je po besedah Katje Ašenberger spodbujanje učenja znakovnega jezika kot drugega jezika in spodbujanje dvojezičnega izobraževanja gluhih. Jože Bunderla se je posveta udeležil kot predstavnik starejših od 45 let, ki se izobražujejo na UPI - Ljudski univerzi Žalec. Kot je povedal, se je po dolgem premišljevanju odločil za nadaljnje izobraževanje ne zaradi tega, ker bi ostal brez zaposlitve, ampak da bi laže sledil mladim in predvsem, da nekaj naredi zase. Pogosto je potrebno samo malo spodbude za tako odločitev, je povedal, zato je izredno pomembno, na ka- kšne svetovalce in izvajalce izobraževanja naletiš. Pomembno pa je, da poveš, kaj želiš, kje imaš težave, da ti lahko pomagajo, je poudaril Jože Bunderla. Ovir je veliko, potrebnega je veliko odrekanja, primanjkuje časa, a z voljo je mogoče doseči vse. Papir ne pomeni veliko, občutek, da si uspel, pa ogromno. Vseživljenjsko učenje za vse Udeleženci posveta so po plenarnem delu v treh skupinah razpravljali o migrantih, osebah s posebnimi potrebami in starejših od 45 let, ob koncu pa povzeli ugotovitve. Med drugim so izpostavili, da je potrebno poiskati nove načine promocije in osveščanja ranljivih skupin, ki jih bodo nagovorili in vzpodbudili k dejavnejšemu vključevanju v vseživljenjsko izobraževanje in učenje. Ponudniki izobraževalnih programov morajo svojo ponudbo neformalnih in tudi formalnih programov izobraževanja obogatiti in prilagoditi ranljivim ciljnim skupinam. Posebno pozornost je potrebno nameniti tudi bližnjim, sorodnikom in prijateljem pripadnikov omenjenih ciljnih skupin, da jim bodo znali pomagati, jih pravilno usmeriti in motivirati za vseživljenjsko učenje in izobraževanje. Ovire, s katerimi se srečujejo pripadniki ranljivih skupin, se lahko uspešneje premagajo s partnerskim sodelovanjem in izmenjavo informacij, primerov dobrih praks. Podobni posveti so v lokalnem okolju zelo potrebni, saj ne gre samo za srečanje predstavnikov različnih lokalnih organizacij s tega področja, pač pa tudi za zavest, koliko oseb, potrebnih posebne obravnave, sploh živi v okolju in kakšne so njihove potrebe ter kako jim lahko pri tem pomagajo posamezne institucije, so zapisali v zaključkih. K. R. Pomembno je, komu zaupati svojo stisko Izšla je knjiga Pomagajo mi živeti December je vesel mesec, poln lučk in bleščic, pričakovanj, nakupov, daril, voščil, zabav. Približno tako podobo zadnjega meseca v letu prinašajo mediji. A december je za mnoge tudi čas največje stiske, pomanjkanja veselja, poglabljanja razlik med tistimi, ki imajo dovolj in preveč, ter tistimi, ki morajo skrbno obrniti vsak cent, da preživijo mesec. In veliko preveč je osamljenosti. Nekateri obupajo nad svojim življenjem, drugi kljub materialni stiski najdejo notranjo moč in upanje, da bo nekega dne bolje. Kaj človeka žene v samomor, je zelo zapleteno vprašanje in poenostavitve niso umestne. Pa vendar bi morali tisti, ki razmišljajo o tem, da bi sami končali svoje življenje, vedeti, da lahko poiščejo pomoč, poudarja Nuša Konec Juričič, dr. med., predstojnica Oddelka za socialno medicino in promocijo zdravja na Zavodu za zdravstveno var- stvo Celje. V okviru zavoda že deset let deluje regijska interdisciplinarna skupina za preprečevanje samomorilnosti, ki se združuje pod imenom »Tu smo zate«. Na novinarskem večeru celjskega aktiva Društva novinarjev Slovenije z naslovom Mediji in samomor je Nuša Konec Juričič skupaj s psihologinjo Saško Roškar poudarila, da bi morali mediji obzirno in pogosto manj senzacionalistično poročati o samomorih, ob tem pa objaviti tudi naslove in kontaktne številke ustanov in društev, ki nudijo ustrezno pomoč. Teh pa je kar nekaj. Poleg osebnega ali dežurnega zdravnika, bolnišnice ter reševalne službe (112) je lahko pravi naslov za pomoč psihiatrična bolnišnica (v Vojniku 03/780 01 00). V Sloveniji deluje tudi več telefonov za pomoč v stiski: Klic v duševni stiski 01 520 99 00 (med 19. in 7. uro); skupna telefonska številka zaupnih te- lefonov Samarijan in Sopotnik 116 123 (24 ur na dan, klici so brezplačni); SOS-tele'fon za ženske in otroke, žrtve nasilja 080 11 55 in TOM, telefon otrok in mladostnikov, 080 12 34 (ob delovnikih med 12. in 22. uro, klici so brezplačni). Prav tako se lahko v stiski obrnemo na katero od svetovalnih služb. V Celju deluje že omenjena svetovalnica Tu smo zate (031 778 772). Nevladne organizacije s področja duševnega zdravja pa so Altra, Odbor za novosti v duševnem zdravju (01 542 55 62), Novi Paradoks, Slovensko društvo za kakovost življenja (01 422 85 61), Ozara Slovenije, nacionalno združenje za kakovost življenja (02 330 04 44), VEZI - društvo za duševno zdravje in kreativno preživljanje prostega časa (05 768 52 00) in Sent, Slovensko združenje za duševno zdravje (01 230 78 30). K. R. Delovnim terapevtom socialnovarstvenih zavodov celjske in koroške regije, med njimi tudi Doma upokojencev Polzela in Doma Nine Pokorn Grmovje, se je na prvem regijskem sestanku porodila ideja o izdaji publikacije ob letošnjem mednarodnem dnevu starejših. Na njeni podlagi so delovne terapevtke skupaj s stanovalci izdale publikacijo, ki na pozitiven način predstavlja domove, starost in delovno terapijo. Dosti ljudi se namreč še vedno boji doma, misleč, da se življenje v domu upočasni oziroma konča. Pa ni tako. Starost v domu je lahko lepa, prepletena s sklepanjem novih prijateljstev. Ker je delovna terapija slabše poznana širšemu krogu ljudi, je knjiga z naslovom Pomagajo mi živeti tudi odlična priložnost, da delovne terapevtke predstavijo svojo stroko. Delovna terapija v domu zajema tri področja človekovega delovanja (skrb za samega sebe, storilnost in dejavnost prostega časa) ter področje zdravstvene in socialne dejavnosti. Od dvajsetih domov celjske in koroške regije se jih je za sodelovanje pri knjigi odločilo sedemnajst. Domovi, ki so sodelovali pri nastajanju knjige, so Dom za varstvo odraslih Velenje, Dom sv. Jožef Celje, Pegazov dom Rogaška Slatina, Koroški dom starostnikov, enota Slovenj Gradec, Koroški dom starostnikov Črneče, Dom upokojencev Polzela, Dom upokojencev Šmarje pri Jelšah, Center starejših PV Zimzelen Topolšica, Dom starejših Šentjur, Dom starejših na Fari Prevalje, PE Center starejših Gornji Grad, Špesov dom Vojnik, Dom Lipa Štore, Dom Nine Pokorn Grmovje, Dom Hmelina Radlje ob Dravi, Dom sv. Eme Šentjanž pri Dravogradu in Dom starejših Laško. Kot pravijo, bo branje zagotovo zanimivo širšemu krogu bralcev - starostnikom, ki se odločajo za odhod v dom ali že bivajo v domu, svojcem, prostovoljcem in zaposlenim, ki delajo s starejšimi. T. T. S predstavitve Poleg strokovnosti tudi optimizem Poplavna varnost od Letuša do Ločice Irena Friškovec V začetku tega meseca je v Portorožu potekal dvodnevni posvet Kmetijske svetovalne službe, ki deluje v okviru Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije oziroma njenih območnih zavodov. Na posvetu so podelili priznanja za izredno strokovno in organizacijsko uspešnost v kmetijskem svetovanju. Iz celjskega kmetijsko-gozdarskega zavoda je priznanje prejela specialistka za hmeljarstvo Irena Friškovec. V obrazložitvi priznanja so zapisali, da je Irena Friškovec, svetovalka specialistka II, na področju hmeljarstva dejavna že 18 let. V zadnjih letih zelo zavzeto in uspešno pripravlja poslovne načrte za posodobitve na hmeljarskih kmetijah -za izgradnjo in opremo objektov za skladiščenje in sušenje hmelja, izgradnjo kapljičnih namakalnih sistemov ter obnovo specialne hmeljarske mehanizacije. Irena Friškovec ima ključno vlogo tudi pri pripravi strokovnih izhodišč za kmetijsko politiko na področju hmeljarstva. S številnimi intervjuji in strokovnimi nasveti za lokalne in državne medije ter s sodelovanjem pri organizaciji in izvedbi zelo obiskanih hmeljarskih prireditev skrbi za promocijo hmeljarstva pa tudi dela kmetijskih svetovalcev. S svojim optimizmom skrbi za interesno povezovanje hme- ljarjev in podeželske mladine v Spodnji Savinjski dolini. S svojim trudom, dobro voljo in izjemno predanostjo strokovnemu delu pomembno prispeva k ustvarjalnemu delovnemu vzdušju in motivaciji sodelavcev, še posebej pa k razvoju slovenskega hmeljarstva, je še zapisano v obrazložitvi. Irena Friškovec je po prejemu priznanja za Utrip Savinjske doline povedala: »Priznanje mi v prvi vrsti pomeni vzpodbudo in obvezo za nadaljnje delo, seveda tudi potrditev za dosedanje. Vesela sem ga. Vsekakor pa se zavedam, da uspešno delo ni odvisno samo od mene, ampak tudi od vseh mojih sodelavcev, vključno z vodji, in seveda ali pa predvsem od mojih domačih, ki z razumevanjem sprejemajo, če sem v službi mnogo dni tudi več kot osem ur. Zato tudi na tem mestu iskrena hvala vsem njim, ki mi pri delu pomagajo in me podpirajo.« K. R. Novoletno druženje in donacija Polzelski jez, ki ga ni več in ga bo potrebno ponovno urediti Vlada je sprejela uredbo o državnem prostorskem načrtu za ureditev Savinje za zagotavljanje poplavne varnosti urbaniziranih območij od Ločice ob Savinji do Letuša. Po eni od razlag, ki smo jih poslušali v preteklosti, pomeni poplavna varnost od Letuša do Ločice tudi predpogoj za gradnjo zadrževalnikov v Spodnji Savinjski dolini. Gre za poplavno ogroženo območje Savinje od Ločice ob Savinji do Letuša, kjer se je v zadnjega pol stoletja možnost razlivanja reke Savinje bistveno zmanjšala. Katastrofalne poplave leta 1990 so bile posledica stihijske gradnje na poplavnem območju Savinje. Kmalu za poplavami so na hitro sanirali nasipe, s tem so nekoliko omilili poplavno ogroženost in hkrati omogočili začetek izrazitega poglabljanja struge in višanja pretoka Savinje. Zaradi slednjega so postala urbanizirana območja manj ogrožena, a še vedno obstaja možnost poplav. Predvsem ni zadovoljiva protipoplavna varnost naselij v Spodnji Savinjski dolini. Zato je edina možna rešitev zadrževanje visokih voda v srednjem toku reke Savinje. Prostorske ureditve v tem DPN obsegajo sanacijo obstoječih in gradnjo novih nasipov, ureditev polzelskega in podvinskega jezu, obnovo drč, gradnjo nizkih pragov, sanacijo brežin, širitev profila struge, ukrepe na prodiščih, ureditev razbreme-nilnika Ložnice, regulacijo Pake, gradnjo objektov za energetsko izrabo (male hidroelektrarne) ter vse ostale ureditve, ki so nujno potrebne za nemoteno delovanje načrtovanih ureditev. Predmet DPN so tudi spremljajoče ureditve prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter prilagoditve obstoječih ureditev. T. Tavčar Vse več ločenega zbiranja odpadkov Predsednica društva Tanja Cencelj, predsednik Rotary Cluba Borut Sitar in Tanja Razboršek Rehar podžupanja Občine Prebold Emilija Črnila. V kulturnem programu so nastopili učenci II. OŠ Žalec, varovanci VDC Maksi Žalec in VDC Muc Presarje. Starši in skrbniki pa so lahko ob klepetu spoznali, da je življenje še lepše, če se ljudje zavedo, koliko dobrih ljudi je pripravljenih pomagati in živeti v sožitju z njimi. Medsebojno povezovanje daje občutek in potrditev, da imajo ljudje velika srca. T. T. Simbio, družba za ravnanje z odpadki, Celje bo letošnje leto sklenila s 14 milijoni evrov prihodka, prihodki pa so višji kot lani, saj so ob koncu preteklega leta znašali devet milijonov evrov, je na tiskovni konferenci povedal direktor družbe Marko Zidanšek. Simbio sicer zagotavlja celovito ravnanje z odpadki - službo zbiranja in odvoz odpadkov iz 12 občin savinjske regije, tudi iz vseh šestih občin Spodnja Savinjske doline, ter predelavo in obdelavo odpadkov v Regijski center za ravnanje z odpadki iz 24 občin savinjske regije. Ločeno zbiranje odpadkov je v porastu. V zadnjih letih so v družbi Simbio zabeležili 47-odstotni porast količin ločeno zbrane odpadne embalaže, stekla, papirja in bioloških odpadkov, v zadnjih dveh letih pa kar 71-odstotno porast. V prvih devetih mesecih letošnjega leta so zbrali 778 ton, kar je skoraj štirikrat več kot v prvem devetmesečju leta 2009 (221 ton), ko se je embalaža večinoma zbirala samo na ekoloških otokih. Rezultati prizadevanj za odgovorno ravnanje z odpadki se odražajo tudi na drugih področjih. Tako so na primer učenci, ki zbirajo papir po šolah, za kar jih družba Simbio tudi finančno nagradi, zbrali rekordnih 712 ton papirja (leta 2009 650 ton). Tudi nevarnih odpadkov je bilo letos zbranih bistveno več kot lani (letos v jesenski akciji 39 ton, lani 31 ton). T. Tavčar Proti zakonu o RTV Člani Izvršnega odbora Medobčinskega društva Sožitje Žalec, ki združuje občine Žalec, Prebold, Polzela, Tabor, Braslovče in Vransko in skrbi za kakovost življenja ljudi z motnjo v duševnem razvoju, so z iztekajočim se letom lahko zadovoljni, saj so dosegli vse zastavljene cilje. Na srečanju članov društva v Šempetru so se jim pridružili tudi člani Rotary Cluba Žalec in se tako pobliže seznanili z dejavnostmi Sožitja, z donacijo pa so obogatili Božičkovo vrečko. Njihov bon v vrednosti tisoč evrov je prevzela predsednica Sožitja Darja Cencelj in se zahvalila predsedniku Rotary Cluba Borutu Sitarju in članici Tanji Razboršek Rehar. A Božičkova vreča se je debelila tudi s pomočjo drugih donatorjev in sponzorjev, ki so svoje spoštovanje izkazali z denarnimi ali materialnimi prispevki. Zbrane so nagovorili župana občin Žalec in Braslovče Janko Kos in Branimir Strojanšek ter Letos 1516 krvodajalcev Zadnja letošnja krvodajalska akcija v Spodnji Savinjski dolini je prejšnji teden potekala v Preboldu, kri pa je darovalo 52 krvodajalcev. Letos je Območno združenje RK Žalec v sodelovanju s krajevnimi pripravilo 11 akcij, in sicer šest za Zavod RS za transfuzijsko medicino Ljubljana in pet za transfuzijski Študentska Prešernova nagrada oddelek Splošne bolnišnice Celje. Skupaj je bilo opravljenih 1516 odvzemov, kar je za 6 odstotkov manj kot lani. Kljub temu so zadovoljni. V prihodnjem letu bodo pripravili deset akcij. Prva bo 13. januarja med 7. in 11. uro v prostorih ZD Vransko, druga pa 31. januarja od 7. do 13. ure v telovadnici OŠ Polzela. T. T. Tretjo adventno nedeljo se je 14,65 % slovenskih volivcev odpravilo na volišča in z 72,64 % glasov zavrnilo Zakon o Radioteleviziji Slovenija, ki ga je Državni zbor RS sprejel na seji 20. oktobra. O zakonu je odločal podoben delež spodnjesa-vinjskih volilnih upravičencev in volivcev na nivoju Slovenije, podpora zakonu pa je bila še slabša kot na nacionalni ravni. Na volišča je v dveh volilnih okrajih Spodnje Savinjske doline odšlo skupaj 4.811 volivcev od 34.025 volilnih upravičencev, kar pomeni v volilnem okraju (VO) Žalec 4 13,42 %, v VO Žalec 5 pa 14,82 % volilnih upravičencev. Oba odstotka odstopata navzgor od udeležbe v VE Celje (13,23 %). Proti novemu Zakonu o medijih so glasovali z nekaj več kot 77 % glasov (v volilnem okraju Žalec 4 - 77,05 % in Žalec 5 - 77,71 %). To je v obeh okrajih za dobrih 5 odstotkov več kot na državnem nivoju (72,64 %) in več kot v volilni enoti Celje (75,98 %), kamor spadata oba žalska volilna okraja. Za zakon je v obeh okrajih glasovalo nekaj več kot 22 % volivcev, ki so se odpravili na volišča. L. K. Na predvečer Tega veselega dne kulture je v zbornični dvorani Univerze v Ljubljani potekala slovesna podelitev študentskih Prešernovih nagrad Filozofske fakultete v Ljubljani za leto 2010. Med izbranci je bila tudi Sara Železnik iz Kasaz, ki je prejela nagrado za diplomsko delo z naslovom Simfonična dela Igorja Štuheca. Njen mentor je bil doc. dr. Gregor Pompe, ki je v utemeljitvi nagrade poudaril velik prispevek diplomskega dela dosedanjim slovenskim muzikološkim raziskavam. Igor Štuhec je namreč eden izmed najpomembnejših slovenskih skladateljev, ki so ustvarjali v drugi polovici dvajsetega stoletja (bil je tudi član izjemno pomembne skladateljske skupine Pro musica viva, ki je delovala v šestdesetih letih in katere člani so bili poleg Štuheca tudi njegovi danes bolj poznani kolegi, kot so Jakob Jež, Darijan Božič, Alojz Srebotnjak, Ivo Petrič, Kruno Cipci, Alojz Srebotnjak in Lojze Lebič), obenem pa je bilo njegovo delo do zdaj zelo malo raziskano, same kompozicije pa tudi precej okrnjeno izva- jane. Naloga v prvem delu prinaša pregled svetovne glasbene ustvarjalnosti po letu 1945 in nadalje še slovenske v istem časovnem razdobju. Nagrajencem je nagrade ob prisotnosti visokega profesorskega zbora podelil dekan red. prof. dr. Valentin Bucik. Slavnostni govornik je bil doc. dr. Nikolaj Jež, naš rojak. Sara Železnik je septembra lani diplomirala na Oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete, kjer je zdaj zaposlena kot raziskovalka, hkrati pa je študentka doktorskega študija na omenjenem oddelku. T. T. r~ marčen >0%c msbalacije 'o//o m đreauM.Ifc pooblaščeni TEL.:03 714 03 02 instalacije.marcen@siol.net GSM. 041 402 443 www.instalacije-marcen.si GSM: 041 672 107 Zdravje duha in telesa, vse ostalo pa bomo pridelali sami Posledice gospodarske in finančne krize bodo tudi v naslednjem letu vplivale na stanje duha in debelino občinskih proračunov v naših spodjesavinjskih občinah, ki se bodo tako morale osredotočiti le na glavne projekte ali na najnujnejše. Zato smo ob koncu leta in na pragu novega za pogled na tisto, kar bo v prihajajočem letu 2011 opredeljevalo življenje in delo v občinah Braslovče, Polzela, Prebold, Vransko, Tabor in Žalec, povprašali župane, ki v teh prazničnih dneh že pripravljajo ali celo vlagajo letne proračune za prihodnje leto v obravnavo v občinskih svetih. Povprašali smo jih, kaj po njihovem obeta leto 2011 in kaj želijo svojim občankam in občanom. Janko Kos Janko Kos, župan Občine Žalec: »Tudi v naši občini se bodo še čutile posledice ekonomske in finančne krize, k sreči pa se na nekaterih področjih že kažejo znaki oživljanja. Žal pa to ne velja za gradbeništvo, kjer je zelo verjetno pričakovati nove prisilne poravnave in stečaje, kar bo v naslednjem letu zelo oteževalo tudi zaključevanje dveh največjih skupnih projektov spodnjesavinjskih občin pri izgradnji kanalizacije in čistilne naprave. Trdno verjamem, da bomo takoj na začetku leta sprejeli proračun, ki bo omogočil težko pričakovano izgradnjo osnovne šole v Grižah in hkrati čim bolj preudarno in po- šteno porazdelitev vseh preostalih razpoložljivih sredstev med proračunske uporabnike. Želim si, da pristojne institucije na državnem in lokalnem nivoju v povezavi z gospodarstvom v naslednjem letu naredimo vse, kar je v naši moči, da preprečimo revščino in socialno izključenost. Pričakujem povrnitev zaupanja v pravno državo, kjer moramo biti pred zakonom vsi enaki. V novem letu želim, da bo v Občini Žalec čim več strpnosti, medsebojnega sodelovanja in spoštovanja, seveda pa zdravja, poslovnih in osebnih uspehov ter kanček potrebne sreče na vseh poteh.« Branimir Strojanšek, župan Občine Braslovče: »Trenu- tno zmanjševanje gospodarske dejavnosti je opazno tudi na našem območju, vendar je potrebno v prihodnost gledati preudarno in optimistično. Zelo si želimo zaključka gradnje do zdaj največjega projekta Spodnje Savinjske doline - primarne kanalizacije in nove čistilne naprave v Kasazah. S tem bomo končno omogočili precejšnjemu številu naših občanov priključitev na kanalizacijsko omrežje. Precej stavimo na izvedbo in izgradnjo komunalne opreme na območjih, ki so namenjena malemu gospodarstvu, in območjih, ki so namenjena individualni stanovanjski gradnji. Pred nami je še nekaj projektov, ki se nanašajo na kulturo, šport in šolstvo. Že- Branimir Strojanšek ATRIJ www.sz-atrij.si \ www.sloveniapropertyatrij.si Vsem strankam in poslovnim partnerjem želimo VERSELE PRAZNIKE ter SREČNO IN USPESNO 2011! Namesto voščilnic in daril smo darovali v dobrodelne namene. Sobivamo z vami. Atrij. Si želite praznike preživeti v novem domu? Izberite čudovito hiško v naselju TABORSKI GAJ. Za ogled vašega novega doma pokličite Atrij 031 360 072 ali 041 329 179. limo prenoviti kulturni dom v Braslovčah in nadaljevati s prenovo obrambnega stolpa na Gradu Žovnek. Intenzivno iščemo trgovca - investitorja za postavitev trgovsko-poslov-nega centra, prav tako pa so naša prizadevanja usmerjena v ureditev športnega centra z igrišči pri osnovni šoli in njeno širitev. Želimo si, da bi se občani počutili čim bolj enotni, uspešni in predvsem zadovoljni in da bi bili ponosni na svojo občino. Vsem občankam in občanom želimo prijetne božične in novoletne praznike, v novem letu pa predvsem zdravja in uspehov tako v zasebnem kot tudi v poslovnem življenju.« Ljubo Žnidar Ljubo Žnidar, župan Občine Polzela: »Na začetku vsakega novega koledarskega leta razmišljamo za prihodnost, vendar se ne zavedamo, kako sta pri tem pomembni preteklost in sedanjost. V letošnjem letu smo uresničili vse jasno začrtane cilje in smo zadovoljni, da nam je vse to uspelo. Tudi v letu 2011 bomo namenili naj-večji poudarek razvoju okolja in prostora v našem lokalnem okolju. Projekta z največjo prioriteto pa sta izgradnja kanalizacijskega omrežja in dokončanje rekonstrukcije Gradu Komenda. Vsa ostala področja pa zajema občinski proračun kot nadaljevanje uresničitve potreb po prednostnem zaporedju. Ob spremenjenih, manj ugodnih gospodarskih razmerah pa bo potrebno posebno pozornost nameniti dobremu gospodarjenju z razpoložljivimi finančnimi sredstvi in iskanju dodatnih finančnih virov. Na osebnem področju si želim, da bi v naslednjem letu našel čas za vse tiste majhne stvari, na katere sem pri dosedanji obremenitvi pozabil. Človek, ki je zdrav, je srečen, je zadovoljen in prijazen do drugih. To so vrednote, ki naj vse nas spremljajo v letu 2011.« Vinko Debelak Vinko Debelak, župan Občine Prebold: »Leto 2011 pričakujemo v Občini Prebold kot povsem običajno leto. Kljub velikim gospodarskim težavam v državi, ki jim kar ni videti skorajšnjega okrevanja, pa smo v Preboldu bolj optimistični. Vodstvi obeh največjih podjetij sta se težavam že davno prej uspešno postavili po robu in načrtujeta nadaljevanje uspešne rasti podjetij. V takšnih razmerah, ko so občanom dane možnosti za delo, je veliko lažje tudi lokalni skupnosti pri reševanju vsakdanjega družbenega in društvenega dela ter življenja, Zato menim, da nam je potrebno samo še zdravje duha in telesa, vse ostalo pa bomo pridelali sami.« Vilko Jazbinšek, župan Občine Tabor: »Leto 2011 bo močno zaznamovalo Občino Tabor. Po štiriinštiridesetih letih bo v Taboru zopet delovala popolna osnovna šola. Resda v začetni fazi kot podružnična šola matične Osnovne šole Vransko - Tabor, vendar s popolnim devetletnim progra- Vilka Jazbinška g REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA ŽALEC želi vsem državljankam in državljanom vesel božič in srečno novo leto 2011 ter čestita ob dnevu samostojnosti in enotnosti! Načelnik UE Žalec Marjan Žohar s sodelavci Informacije so vam na voljo: *(03) 71 35 125 H Hg.zalec@flov.fi Cenjene uporabnike naših storitev bi želeli obvestiti, da Upravna enota Žalec v letu 2011 ne bo več poslovala vsako prvo soboto v mesecu. mom, in to v pravzaprav novi sodobni šoli, ki je nastala v letih 2005 (1. faza) ter 2011 (2. faza). Vrednost skupnega projekta za obe fazi znaša skoraj 3 milijone evrov, kar predstavlja za tako majhno občino pravi podvig. Približno četrtino skupne vrednosti je primaknila tudi država. Vsa investicija je kljub skepticizmu nekaterih podprta z močnim povečanjem prebivalstva, kar zagotavlja tudi popolne razrede. Bo pa leto 2011 tudi zelo pomembno po vlaganjih v ekologijo, saj začenjamo z gradnjo centralne čistilne naprave in dokončanjem primarne kanalizacije najbolj ekološko onesnaženih območij Ojstriške vasi in Tabora. Pri tem projektu seveda močno računamo na sredstva EU, saj pravkar lovimo zadnje roke razpisne prijave projekta. Vsem občankam in občanom ter prebivalcem naše občine želim v novem letu dovolj poguma za uresničitev osebnih načrtov, veliko zdravja, osebne sreče in prijetno življenje v naši občini.« Franc Sušnik, župan Občine Vransko: “Prihajajoče leto 2011 bo brez dvoma eno izmed težjih, odkar obstaja samostojna Občina Vransko. Vse bolj se kažejo posledice globoke gospodarske in finančne krize, kar dnevno zaznavamo na vseh področjih življenja in dela občine, med podjetniki in našimi občani. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev bomo lahko izvajali le nujne, z zakoni naložene naloge in, če bomo prejeli obljubljena sredstva države, še sanacijska dela po poplavah. Ostale zadeve in večje investicijske naložbe ter razvojni projekti bodo verjetno morali počakati na boljše čase. Kljub vsemu načrtujemo uspešno končanje ali nadaljevanje nekaterih investicij, ki se že izvajajo: širitev sistema daljinskega ogrevanja z biomaso, izgradnjo kanalizacije in čistilne naprave za Čeplje, Stopnik in Prekopo, že začeto obnovo posameznih odsekov lokalnih cest in javnih poti ter obnovo mrliške vežice z zunanjo ureditvijo. Dobrodošla bo širitev obsega varstva v domu za starejše in storitve pomoč družini na domu. Vzgoji in izobraževanju bomo tudi v letu 2011 namenjali največ pozornosti. V letu 2011 bodo tako najpomembnejši povezovanje, medsebojna pomoč, pripravljenost na sodelovanje in razumevanje med ljudmi. Vsem želim miren in blagoslovljen božič. Čestitam Vam ob dnevu samostojnosti in enotnosti in Vam želim veliko sreče, zdravja in osebnega zadovoljstva v letu 2011.“ D. N., K. R„ L. K., T. T. Roman Brglez Pekarna-slaščičarna-trgovina Vransko 17, 3305 Vransko Pekarna in trgovina Vransko, B 703 30 30; trgovina Žalec -n 713 30 82; slaščičarna Žalec B 713 30 83; trgovina Griže B 713 30 80; slaščičarna Petrovče B 713 30 84; trgovina Ostrožno B 428 20 60; trgovina Vrbje B 713 30 86; bar Vrbje B 713 30 87; slaščičarna Šempeter B 703 30 46; slaščičarna Polzela B 703 30 48; trgovina Zagorje ob Savi B 566 02 80, trgovina Kamnik B (01) 830 82 70; trgovina Laze B (01) 834 70 12; trgovina Tabor (b 703 43 70). Spoštovani kupci! Leto 2010 se izteka. Samo še nekaj dni nas loči od najdaljše noči v letu, ko si bomo ob kozarcu penine ali katere druge žlahtne kapljice izrekli vse najlepše za leto 2011 in se poslovili od starega leta. Za nekoga je bilo lepo, uspešno, veselo, za druge morda tudi težko, polno preizkušenj in žalosti. Vzeti ga moramo takšnega, kot je bilo, in upati da bo to, ki je pred nami, drugačno, lepše, polno veselja, zdravja in lepih trenutkov. Res je, da nam čas recesije ne obeta prave perspektive, vendar vsaj tisto, kar je mogoče, naredimo tako, kot le najbolje znamo in zmoremo, in tudi z drobnimi stvarmi in dejanji osrečujmo sebe in vse, ki jih imamo radi. Za nekaj tega vam obljubljamo, da bomo poskrbeli tudi v našem kolektivu. Želimo vam lepe praznične dni ter srečno, zdravo in uspešno leto 2011. Hvala za zaupanje in zvestobo, naj bo tako tudi v prihodnje. Anketa Praznovanje z recesijo December je mesec veselja in zabav. Nekateri so v tem prazničnem času najraje doma, drugi se predajajo zimskim športom, spet tretji gredo na počitnice v eksotične kraje, na kakšen izlet po Sloveniji ali tujini. Zadnji dve leti pa je vse manj tistih, ki si kaj od naštetega sploh lahko privoščijo, saj zmanjkuje denarja že za osnovne življenjske potrebščine. Vse več pa je tudi tistih, ki najdaljšo noč v letu preživijo na prostem, kjer poskrbijo za organizirana silvestrovanja ob glasbi. Takšna praznovanja so glede na gospodarsko krizo še najbolj priročna, ljudje pa se kljub temu prijetno zabavajo in z lepimi željami stopijo v novo leto. V tokratni anketi smo skušali izvedeti, kako vsesplošna gospodarska kriza vpliva na življenje ljudi, so morda za kaj prikrajšani, kako bodo preživeli letošnje praznike in ali je recesija morda kriva, da ne bodo mogli praznovati, kot bi morda želeli. Brigita Jevnikar: »Mislim, da bi se zlagala, če bi rekla, da me je H kriza kaj posebno prizadela, morda je le zmanjšala priča- a kovanja. | Ker pa gledam na življenje morda nekoliko drugače kot večina ljudi, se s tem ne obremenjujem. Televizije že tretje leto ne gledam, ne hodim po ' velikih nakupovalnih centrih, ne zanima me, kaj delajo ali imajo sosedje. Rada imam našo Slovenijo in sem veliko v naravi ali prijateljujem s kakšno pozitivno knjigo. Že davno sem se navadila, da ni treba pojesti ali kupiti, kar nam trgovci ponujajo, in da je skromna in preprosta hrana pol zdravja. Verjemite, tako stresa ni in moje leto 2010 je bilo prav lepo. Kot že več let, bom tudi leto 2011 pričakala med člani društva Tao In - društva za krepitev telesa, uma in duha. V miru bomo tri dni delali vaje, 2. januarja pa se bom domov vrnila polna energije in pripravljena na izzive, ki mi jih bo prineslo leto 2011. Vsem svojim prijateljem in znancem pa bom za leto 2011 ob stisku roke podarila največ, kar lahko vsak da - prisrčen nasmeh in iskren objem.« Stanislav Čehovin: »Če sem iskren, me ta recesija ni preveč prizadela, ker sem upokojenec in vsaj redno prejemam pokojnino. Navadil sem se ži- veti tako, da trošim, kolikor imam. Hudo pa mi je, ko gledam te ljudi, ki so ostali brez služb, brez dela in brez plačil, za katere so se trudili tudi po več mesecev, kot recimo v primeru Vegrada. To je krivica, kakršne v prejšnjih časih nismo doživljali. Srčno upam, da bomo zmogli premagati tudi te težave in da bo naša mlada država zmogla zagotoviti svojim državljanom lepše in kakovostnejše življenje. V teh decembrskih dneh je kar nekaj priložnosti, da vsaj malo pozabimo na vsakdanje skrbi. Mi, upokojenci v Žalcu, se bomo skupaj poveselili, novo leto pa bom dočakal doma z ženo in v krogu svojih najdražjih.« Vesna Pavlič: »Že na začetku leta smo si zadali cilj, da se do konca leta vselimo v novo hišo. To nam je tudi uspelo, česar smo vsi skupaj zelo veseli, saj je v teh kriznih časih potrebno skrbno in racionalno ravnati z denarjem. Če ne bi gradili hiše, bi si verjetno privoščili bistveno več, kot smo si. Zavestno smo se odpovedali kakšnim počitnicam ali nepotrebnim luksuznim nakupom. Zaradi recesije nismo bili prikrajšani, saj nihče od naju z možem ni ostal brez službe kot veliko drugih. Nedvomno pa se nas je dotaknila posredno, saj je prinesla dvig cen in s tem vrednostno manjši družinski proračun. Praznične dni najraje preživljamo doma v krogu družine. Letos, ko bomo novo leto dočakali v novi hiši, pa bo še toliko bolj prijetno.« -Cvetka Grm: »Lagala bi, če bi rekla, da v naši družini te recesije nismo občutili, saj je mož ostal brez službe, kar je pri dvainpetdesetih letih zelo travmatično in žalostno. Pri takšni starosti človek težko dobi novo službo, zato je še toliko težje, ko po toliko letih dela ostaneš doma. Zaposlen je bil v Garantu, kjer je postal tehnološki višek. Zdaj je priložnostno sicer zaposlen za pol leta pri drugem delodajalcu, vendar je to le nekakšen obliž za izgubljeno redno službo. Kako bo v prihodnje, ni mogoče vedeti. Zase lahko rečem, da sem vesela in srečna, da sem zaposlena v javni službi, kjer je, vsaj za zdaj, plača redno zagotovljena, tako da lahko kot družina normalno delujemo in brez večjih težav obvladujemo krizo, česar marsikdo ne zmore. Kje bom letos dočakala novo leto, še ne vem, najverjetneje pri svakinji v Žalcu, kot že več let. Skupaj se veselimo v stanovanju, novo leto pa po navadi dočakamo na silvestrovanju na prostem.« Vera Vidmar: »Sem dolgoletna upokojenka in imam, vsaj za enkrat je še tako, zagotovljeno vsakomesečno plačo. Enako pokojnino prejema tudi mož in tako je najin družinski proračun kar zadosten, da brez posebnih težav premagujeva vsesplošno krizo. Lahko sva vesela, da je tako, saj mnogi ne zmorejo tega. Mislim, da za zdaj nisva v ničemer prikrajšana zaradi krize in tudi kupiva tisto, kar potrebujeva. Je pa res, da je navadno potrebno odšteti za enako stvar več denarja kot pred recesijo. Praznične dni bova tudi letos preživela v Hotelu Delfin v Izoli, kot že dvajset let do zdaj. To je postalo že kar tradicija in tudi za mnoge druge, s katerimi se skupaj veselimo že vsa ta leta. Zelo je prijetno in dokler bova lahko, si bova to tudi privoščila. Če ne bi šla na morje, bi verjetno praznike preživela doma, kjer je tudi lepo.« Gabrijela Terglav: »Če ima človek službo, redno plačo in če je v takšnem položaju tudi partner, je življenje tudi v teh časih dokaj normalno. Glede na to, da je veliko ljudi brez službe, smo lahko v naši družini srečni. Me pa boli srce, ko vidim, v kakšnem težkem socialnem položaju so mnoge druge družine v Sloveniji in kakšne travme doživljajo tisti, ki so izgubili službo in povrhu vsega niso prejeli plačila za že opravljeno delo. Redna služba je danes bogastvo in zato se upravičeno bojimo, da bi jo iz takšnega ali drugačnega razloga izgubili. Upam, da bo tudi ta kriza minila in da bodo prišli lepši časi, ki bodo omogočili našim otrokom primerno in kakovostno življenje. Praznike zaradi majhnih otrok že nekaj let preživljamo doma v Žalcu oziroma v Celju pri sorodnikih in tako bo najbrž tudi letos. Imamo se lepo, otroci se igrajo skupaj, odrasli pa se lahko prijetno zabavamo.« Mario Stupičaj: »Kje bom preživljal letošnje praznične dni, še zlasti silvestrski večer, trenutno še ne vem natančno. Možnosti je več, katera bo prevladala, pa bomo videli. V igri sta dve opciji oziroma kombinacija obeh, kar pomeni, da bom morda dlje časa preživel v krogu svoje družine, del pa skupaj s prijatelji na kakšni zasebni zabavi na toplem. Najbrž pa bomo vsaj nekaj časa pred in po vstopu v novo leto preživeli na prostem - na javnem silvestrovanju, kjer se bomo poslovili od letošnjega leta. To leto je bilo zame lepo, na začetku nekoliko težko, ker nisem imel službe. Ko sem se zaposlil, pa je bilo povsem drugače, hkrati pa sem lahko naprej študiral, saj moram študij plačati. V tem pogledu me je recesija zagotovo prizadela, ker če nimaš dela, nimaš s čim plačati izobraževanja. Bi pa dejal, da je dela še vedno dovolj, le poiskati si ga je treba znati, predvsem pa želeti delati.« Saša Zidanšek Obreza: »Glede na to, da sem zaposlena v javnem sektorju, imamo veliko srečo, da je plača vsak mesec redna, tako da se zaenkrat s tem ni potrebno obremenjevati in si delati skrbi. Te pa glede na porast cen recesija vplivala na družinski proračun in je potrebno biti pri nakupih racionalen in ne preveč zapravljiv. Tudi pri načrtovanju dopustov se odločamo za obročno odplačevanje, kar družinska blagajna lažje prenese. Skratka življenje je postalo dražje in temu se moramo tudi prilagoditi. Letošnje praznike bom z družino preživela v bližini doma, saj smo v veselem pričakovanju novorojenčka in je za vsak primer bolje biti v domačem okolju. Prejšnja leta smo novo leto pričakali skupaj s sorodniki ali pa se nas je zbralo več družin skupaj in smo poskrbeli za veselo praznovanje. Mislim, da bo tudi letos prijetno.« Saša Novak: »Lahko sem vesela, da smo kljub vsesplošni krizi v naši družini dobro shajali. Oba z možem imava službo, tako da nam za enkrat to stanje v državi še ne povzroča posebnih težav in skrbi. Nikoli pa človek ne ve, kaj bo morda že jutri, zato je želja vseh nas, da bi se čim prej izkopali iz te krize in znova stopili na pot gospodarske rasti in dvignili življenjski standard vsaj na raven, na kakršni je že bil. Starši, ki imamo otroke, smo za njihovo prihodnost v takšnih razmerah še toliko bolj zaskrbljeni. V teh prazničnih dneh o tem najbrž ne bomo veliko govorili, saj je to čas veselja in zabave. Mi se bomo imeli lepo kar v družinskem krogu. Pridružila se nam bosta še ata in mama in skupaj bomo stopili na pot novega leta in si zaželeli vse najlepše.« Peter Pivaševič: »Praznike bom preživel kar doma v Žalcu. Mislim, da je doma naj-lepše, saj si lahko človek naredi praznovanje, kakor njemu najbolj odgovarja. Ker bo tudi letos v Žalcu silvestrovanje na prostem, bom najbrž nekaj časa preživel tudi v družbi ostalih Žal-čanov. Že sedem let sem upokojen, več kot trideset let pa sem kot rudar delal v Premogovniku Velenje. Nad pokojnino se ne morem pritoževati, vendar pa imam še tri šolajoče hčerke, tako da je potrebno z denarjem pametno razpolagati. Če ne bo slabše, potem bo kar šlo. Upam pa tudi, da se bodo hčere po končanem šolanju lahko zaposlile. Življenje je nepredvidljivo, zato si lahko le zaželimo vsi skupaj vse najboljše.« D. Naraglav Topel zrak pri -10 °C Ko so mi dejali, da se lahko z zunanjim »toplim« zrakom temperature -10 °C prav prijetno grejem, sem jim povedal, da bi rad videl tistega junaka, ki bi pri tej temperaturi še hodil naokrog v kratkih rokavih in bi ob tem povedal še kakšno šalo. Pa so mi povedali, da to ni mišljeno tako dobesedno, ampak da za to potrebujem toplotno črpalko zrak/ voda, ki lahko brez težav ogreva prostore, tudi če je zunanja temperatura - 25 °C. Že prav, ampak tudi to se mi zdi nekoliko nenavadno. Dobro, pa poglejte zamrzovalno skrinjo - v njej je temperatura od -20 do -30 °C, na zadnji strani pa je prav vroče. Torej toplotna črpalka deluje na enak sistem, le da z vročim delom grejemo toplo vodo, notranjost pa je zdaj okoliški zrak. Pa so vse toplotne črpalke zrak/voda enako dobre? No, tu pa se že pojavijo velike razlike. Na eni strani so tako imenovane »klima« toplotne črpalke, ki so videti kot klimatske naprave. Majhne, pa tudi glasnejše, ko delajo s polno močjo. Delajo dobro, dokler je zunaj toplo, ko pa je zunaj temperatura pod +5 °C in visoka vlažnost, pa je dobro, če greste za kakšna dva meseca na Maldive. aw™, 1 J »Klima« toplotne črpalke Tihe toplotne črpalke, optimizirane za ogrevanje v ekstremnih vremenskih pogojih - tudi do -25 °C Na drugi strani pa so toplotne črpalke, ki so optimizirane za ogrevanje v ekstremnih vremenskih pogojih. Posebne izvedbe lahko delajo učinkovito tudi pri do -25 °C zunanje temperature, hkrati pa omogočajo, da je temperatura izhodne vode tudi preko 65 °C, kar pomeni, da so toplotne črpalke primerne tudi za obstoječe objekte, ogrevane z radiatorji. Na kaj je še potrebno paziti pri izbiri toplotne črpalke? - Dobre toplotne črpalke zrak/voda so zelo učinkovite in imajo grelno število nad 3,6 pri A2/W35 (2 °C temperatura zunanjega zraka, 35 °C temperatura ogrevalne vode, merjeno po EN 14511). Za takšne toplotne črpalke lahko na ekoskladu (www.ekosklad.si) pridobite subvencijo v višini do 1500 evrov, za toplotne črpalke voda/voda in zemlja/voda pa celo do 2000 evrov. - Izberite priznanega proizvajalca toplotnih črpalk, po možnosti iz vaše bližine, ki naj ima tudi odziven in strokoven servis, z zalogo vseh rezervnih delov. Pojdite k njemu, poglejte proizvodnjo, se posvetujte z njihovimi strokovnjaki in na koncu vam naj posredujejo tudi kakšno referenco v bližini, da boste lahko iz prve roke slišali, kako so zadovoljni z vgrajeno toplotno črpalko. Torej, vzemite si čas in pojdite k proizvajalcu ter se sami prepričajte o vsem! Naročnik besedila: Termo-tehnika Razvojna agencija Savinja, giz ■■KU Ul. heroja Staneta 3, 3310 Žalec, Slovenija; tel.: 386 (3)713 68 60; 713 68 64; fax: 386 (3)713 68 70; e-pošta: ra.savinja@zalec.si AKTUALNE INFORMACIJE - JANUAR 2011 JAVNI RAZPISI V TEKU Razvojna agencija Savinja in Odbor za razvoj obrti in podjetništva Žalec Razpis 24. natečaja za dodelitev posojil za pospeševanje obrti in podjetništva na območju občin Braslovče in Žalec. Rok za oddajo vlog z zahtevano dokumentacijo je do vključno 15. vsak mesec dblje do porabe sredstev. Razpis je objavljen na spletni strani RA Savinja: http://www.ra-savinja.si/razpisi/index.html. Informacije: člani odbora ali na tel. št.: 713 68 60 (Danica Jezovšek Korent). Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano II. javni razpis za ukrep 322 - Obnova in razvoj vasi v letu 2010 (Ul. RS št. 45/10). Rok: od naslednjega dneva po objavi pa do objave zaprtja JR na spletnih straneh. Informacije: aktrp@gov.si ali tel. 01/580 77 92. III. javni razpis za ukrep 142 - Podpora za ustanavljanje in delovanje skupine proizvajalcev na področju ekološke pridelave in predelave ter proizvodnje zaščitenih kmetijskih pridelkov in živil (zaščitena označba porekla, zaščitena geografska označba, zajamčena tradicionalna posebnost) za leto 2010 (Ul. RS št. 90/10). Rok: od naslednjega dneva po objavi pa do objave zaprtja JR na spletnih straneh. Informacije: ARSKTRP, tel. št.: 01/580 77 92, e-naslov: aktrp@gov.si. III. javni razpis za ukrep 125 - Izboljšanje in razvoj infrastrukture, povezane z razvojem in prilagoditvijo kmetijstva, podukrep št. 2 - Izgradnja velikih namakalnih sistemov in tehnološke posodobitve namakalnih sistemov (Ul. RS št. 62/10). Rok: od naslednjega dneva po objavi pa do objave zaprtja JR na spletnih straneh. Informacije: aktrp@gov.si, tel. št.: 01/580 77 92. Javni razpis za ukrep 311 - Diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti za leto 2010 (Ul. RS št. 45/10). Rok: od naslednjega dneva po objavi pa do objave zaprtja JR na spletnih straneh. Informacije: aktrp@gov.si, tel. št.: 01/580 77 92. Javni razpis za ukrep 321 - Osnovne storitve za gospodarstvo in podeželsko prebivalstvo za leto 2010 (Ul. RS št. 45/10). Rok: od naslednjega dneva po objavi pa do objave zaprtja JR na spletnih straneh. Informacije: aktrp@gov.si, tel. št.: 01/580 77 92. Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje Javni razpis »Usposabljanje absolventov na delovnem mestu in subvencija za zaposlitev diplomantov/absolvent aktiviraj in zaposli se II!« (Ul. RS, št. 22/10). Roki: 31. 12. 2010, 29.1. 2011, 31. 3. 2011. Informacije: Valentina.ZadravecPredovnik@ ess.gov.si. Javni razpis za program »zaposli.me/spodbujanje zaposlovanja težje zaposljivih brezposelnih oseb« (Ul. RS, št. 22/10). Roki: 31. 12. 2010 in 28. L, 25. 2. 2011. Informacije: Martina.Stanonik@ess.gov.si. Ministrstvo za gospodarstvo Javni razpis za spodbujanje uvajanja in implementacije znaka za okolje EU za turistične namestitve - EU marjetice (Ul. RS, št. 50/10). Razpis bo odprt do porabe sredstev. Prvo odpiranje prispelih vlog bo 25. 1. 2011. Informacije: irena. milinkovic@gov.si. Javna agencija RS za podjetništvo in tuje investicije Javni razpis za spodbujanje tujih neposrednih investicij v letih 2010 in 2011 (Ul. RS, št. 48/10). Rok: 9. 9. 2011. Informacije: matej.skocir@japti.si. Ostale informacije: Center vseživljenjskega učenja Savinjska - CVŽU Savinjska ik Naložba v vašo prihodnost Operacijo delno financira Evro’ska unija Evropski socialni sklad SAVINJSKA Dejavnost CVŽU Savinjska sofinancirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za šolstvo in šport. Izvaja se v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja«. Na Razvojni agenciji Savinja deluje v okviru projekta Center vseživljenjskega učenja Savinjska v partnerstvu z UPI - Ljudsko univerzo Žalec Točka vseživljenjskega učenja (TVŽU). V okviru CVŽU Savinjska so prebivalcem brezplačno na voljo tudi naslednje dejavnosti: ČIPS Namenjen vsem, ki iščejo odgovore na vprašanja, ki se navezujejo na izbiro poklica in iskanje zaposlitve (mladi, brezposelni, presežni delavci itd.). Osebno in telefonsko informiranje: nahajamo se v prostorih UPI - Ljudske univerze Žalec, Ul. Ivanke Uranjek 6, Žalec. Telefon: 03/713 35 65, e-naslov: cips@upi.si. Uradne ure: ponedeljek in torek od 12. do 14. ure, sreda od 8. do 12. ure, četrtek od 8. do 15. ure in petek od 8. do 12. ure. Svetovalno središče Žalec Brezplačno svetujemo in pomagamo vsem odraslim, ki imajo kakršnakoli vprašanja s področja izobraževanja in zaposlovanja. Ponujamo vse informacije o možnostih izobraževanja za poklic, strokovno izpopolnjevanje ali za prosti čas, pomagamo pri učenju ali pri iskanju zaposlitve ... Na voljo smo osebno v prostorih UPI - Ljudske univerze Žalec, Ulica Ivanke Uranjek 6, Žalec, po svetovalnem telefonu na številki 03/713 35 65, po elektronski pošti na naslovu isio@upi.si. Svetovalno središče Žalec od leta 2008 dalje deluje v okviru Centra vseživljenjskega učenja Savinjska (CVŽU Savinjska), ki ga sofinancirata Evropska unija - Evropski socialni sklad ter Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije. Več informacij o centru dobite na spletni strani http://www.cvzu-savinjska.si. RAZVOJNA AGENCIJA SAVINJA, vstopna točka VEM Navedene dejavnosti so sofinancirane s strani Javne agencije RS za podjetništvo in tuje investicije in Ministrstva za gospodarstvo V okviru izvajanja celovitih podpornih storitev vam RA Savinja, vstopna točka VEM, nudi naslednje brezplačne storitve: ■ Osnovno svetovanje, ki je povezano z zagonom, poslovanjem in razvojem podjetij, razvojem poslovnih idej, uporabo različnih podpornih inštrumentov, varstvom intelektualne lastnine, uporabo različnih podpornih inštrumentov in usmerjanjo k državnim vzpodbudam, ki so na voljo za spodbujanje razvoja podjetništva, in s tem povezano izvedbo postopkov registracij gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov. ■ Osnovno svetovanje, ki je povezano s poslovanjem in z razvojem podjetij, varstvom intelektualne lastnine, uporabo različnih podpornih inštrumentov in usmerjanjem k državnim vzpodbudam, ki so na voljo za spodbujanje razvoja podjetništva. • Izvedbo postopkov statusnih sprememb ali izbrisa gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov. Za mlade, potencialne podjetnike, delujoča podjetja in ostale zainteresirane organiziramo in izvajamo različne informativno-promocijske in izobraževalne dejavnosti. Razvojna agencija Savinja sodeluje kot partner znotraj EU-projekta »SURF Nature«, ki se financira v okviru programa Interreg IV C in si prizadeva izboljšati možnosti financiranja projektov s področja ohranjanja narave in biotske pestrosti v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR). V projekt, ki traja med januarjem 2010 in decembrom 2012 in katerega skupna vrednost je 1.584.766 EUR, se je vključilo 14 partnerjev iz 10 držav EU. Projekt vodi Agencija za okolje iz Avstrije, upravlja pa WWF iz Nemčije. Poleg osnovnega cilja, izboljšati financiranje projektov s področja ohranjanja narave in biotske raznovrstnosti s pomočjo sredstev ESRR, se bo v sklopu projekta razvila podporna mreža strokovnjakov, izvedene bodo analize dobrih praks znotraj sodelujočih držav partneric, pripravljene in izvedene bodo številne delavnice, poskrbljeno bo za usposabljanje na obravnavanem področju. 26. novembra 2010 smo se udeležili mednarodne konference in delavnice na Dunaju na temo biodiverzitete in trajnostnega razvoja. Imaš idej o/projekt? Vabimo vse, ki imate projektne ideje, razvojno-investicijske načrte, zamisli, ki bodo prispevali k razvoju regije, odpiranju novih delovnih mest, dvigu kakovosti okolja, izenačevanju življenjskih, socialnih in drugih pogojev, da nam le-te zaupate in vgradili jih bomo v skupne razvojne dokumente naše doline in savinjske regije. Skladnost vaših projektov/idej z razvojnimi načrti lokalnega in širšega okolja je navadno pogoj za njihovo realizacijo, v dogovoru z vami pa vam bomo svetovali pri iskanju finančnih virov v okviru evropskih in domačih razpisov. Dodatne informacije na Razvojni agenciji Savinja, Ulica heroja Staneta 3,3310 Žalec, tel: 03/713 68 60, faks: 03/713 68 70, e-naslov: ra.savinja@ra-savinja.si, spletna stran: http://www.ra-savinja.si. CVŽU REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT Dvajset let in dvajset tisoč vrat daje, op. ur.). »Z izidom smo zadovoljni, predvsem glede na slabe razmere na trgu, plačilno nedisciplino, mnoge prisilne poravnave, slabo kupno moč ...« V podjetju ocenjujejo, da bo leto 2011 še težje od letošnjega. »Recesija je preizkus, ali se zna podjetje boriti ali ne. S pozitivnim pristopom in z izzivom se da marsikaj,« je ob tem povedal Primož Oset in poudaril, da je prvi pogoj za uspeh zelo dober partner, v njihovem primeru nemški Hörmann, s katerim že 20 let uspešno sodelujejo. »Strokovnost, kakovost, fleksibilnost, konkurenčnost, dober servis in vzdrževanje, hitri dobavni roki, marketinške dejavnosti privabljajo kupce. Zadovoljni kupci se vračajo in dober glas ponesejo do drugih,« je dejal Primož Oset in dodal, da je v njihovem kolektivu pomembno tudi to, da delujejo timsko, kar pomeni, da so za uspeh pomembni prav vsi sodelavci in oddelki. In zavedajo se, da je posel končan šele takrat, ko je plačan. Vse to je poudaril tudi v pozdravnem nagovoru na slovesnosti 15. decembra, ko se je v imenu podjetja zahvalil za sodelovanje vsem poslovnim partnerjem in namenil spodbudne besede sodelavcem. Direktor in lastnik podjatja Matjaž Goršek pa je podaril donacijo šestčlanski socialo ogroženi družini. Donacijo v vrednosti 1.000 evrov je prevzel predstavnik Centra za socialno delo Žalec Marko Verdev. Prireditev je povezovala Lidija Koceli. L. K. Novem ustvarjalno z osnovnošolci Konec novembra so v žalskem podjetju Novem Car Interior Design pripravili sprejem in ogled proizvodnje za žalske osnovnošolce in njihove likovne mentorje ter tako končali letošnji projekt ustvarjalnega sodelovanja s I. OŠ Žalec. V okviru projekta so osnovnošolci ustvarili likovna dela z motivi avtomobilov, ki so polepšala grafično prenovljene prostore Novemove upravne stavbe, Novem pa je z materialom in s pripomočki za tehnični pouk in likovno vzgojo podprl tehnično in likovno ustvarjanje v izobraževalni ustanovi v okolju, kjer posluje tudi samo. Podjetje Novem Car Interior Design z Ložnice pri Žalcu, ki proizvaja lesene dekorativne letvice za višje cenovne razrede avtomobilov različnih blagovnih znamk, kot so Audi, BMW, Mercedes idr., si že vrsto let prizadeva tudi za tvorno in odgovorno sodelovanje z okoljem. Del te zgodbe je tudi sodelovanje z okoliškimi šolami, denimo s I. OŠ Žalec, ki so jo povabili k sodelovanju ob prenavljanju svojih poslovnih prostorov. Učenci izbirnih predmetov likovno snovanje 1 in 2 so pod mentorstvom likovne pedagoginje Neli Šuler Žalske osnovnošolce je skupaj z mentoricami pozdravil in po Novemovi proizvodnji popeljal vodja proizvodnje Matjaž Zagoričnik in praktikantke Andreje Vidmajer ustvarili vrsto zanimivih likovnih del različnih tehnik in velikosti z motivi avtomobilov, ki bodo od zdaj krasila stene Novemove upravne stavbe na Ložnici pri Žalcu. V zameno jim je podjetje že pred časom podarilo nekaj tehničnih pripomočkov in materiala za potrebe tehničnega pouka in 20 slikarskih stojal za potrebe likovne vzgoje na šoli ter s tem omogočilo kakovostnejše delo pri predmetih likovnega in tehničnega ustvarjanja. Skupina osnovnošolcev pod vodstvom mentorice Neli Šuler in ostalih mentoric je razstavo svojih del v upravni stavbi podjetja pospremila z obiskom podjetja. Sprejel jih je direktor podjetja Matjaž Omladič, ki je med drugim povedal: »Lepotni prenovi naših prostorov, ki smo jih tudi na novo označili, smo s takšnim sodelovanjem dodali nekaj mladostne svežine in ustvarjalnosti, ki jo včasih toga obzidja proizvodnje potrebujejo, da omogočijo prijeten ambient tudi za naše zaposlene. Sicer pa je takšno ustvarjalno sodelovanje le del naše strategije, s katero želimo našo usmerjenost k izboljšavam in inovacijam ter ustvarjalnemu vzdušju med zaposlenimi prenesti tudi v sodelovanje z okoljem, v katerem delujemo, in od koder naši zaposleni tudi prihajajo.« T. T. Donacijo v vrednosti 1.000 evrov za šestčlansko družino je predstavniku Centra za socialno delo predal Matjaž Goršek V podjetju Matjaž iz Petrovč so sredi decembra obeležili dvajsetletnico poslovanja. V Domu II. slovenskega tabora Žalec so 15. decembra pripravili sprejem za poslovne partnerje, svoje monterje in sodelavce. Dogodek je praznično razgibala dinamična plesna predstava Kje je diamant v izvedbi ljubljanske Kazine. Na prireditvi so podelili tudi 1.000 evrov socialno ogroženi šestčlanski družini z območja Spodnje Savinjske doline. Podjetje je ustanovil Matjaž Goršek leta 1990, potem ko je leto in pol delal v Nemčiji kot mizar in se ukvarjal s prodajo vrat. V Nemčiji se je prvič srečal tudi z blagovno znamko vrat Hörmann. Prva vrata je iz Nemčije pripeljal z izposojeno prikolico za soseda v Petrovčah. Prvo leto je prodal 50 vrat, drugo leto že 100. Seveda se je na začetku sam ukvarjal s prodajo, z logistiko, montažo... Že drugo leto je k sodelovanju povabil prvega sodelavca, kmalu za montažo še pet. Danes je v podjetju zaposlenih 41 ljudi, v dvajsetih letih pa so prodali 20.000 različnih, notranjih in ognjevarnih krilnih vrat, garažnih in industrijskih vrat s sistemom nakladalne tehnike. Večino, 95 % vrat, prodajo v Sloveniji, ostalo predvsem v Srbiji, Črni gori in na Kosovu. Leta 2004 so kupili nekdanje podjetje Zarja Kovinoopre-ma v Petrovčah in investirali v obstoječe prostore ter uredili poslovni in skladiščni del. Podjetje ima danes okrog 2.200 m2 pokritih skladiščnih površin in okrog 900 m2 poslovnih prostorov. Ponašajo se tudi s certifikatom kakovosti ISO 9001:2000. Kot je povedal direktor komerciale v podjetju Matjaž Primož Oset, tudi v letošnjem letu pričakujejo, da bodo imeli podobne prihodke od prodaje, okrog 10 milijonov evrov, kot lani (lani so imeli dobrih 9, 5 milijonov prihodkov od pro- Uspešno skozi krizo Mag. Franc Pesjak in Bogdan Kronovšek V podjetju Termo-tehnika iz Orle vasi v Občini Braslovče, največjem proizvajalcu toplotnih črpalk v Sloveniji in tudi kakovostnih ogrevalnih toplotnih črpalk in hladilnih sistemov, so lahko z letošnjim poslovanjem zadovoljni, saj so se ustrezno prilagodili spremenjenim tržnim razmeram in po prvih ocenah ponovno dosegli rekorden promet izpred dveh let (okrog 5,5 milijona evrov). Po dvajsetih letih poslovanja in 20.000 vgrajenih toplotnih črpalkah v Sloveniji, ki so jih razvili z lastnim znanjem, imajo ob koncu leta več razlogov za zadovoljstvo, sta povedala direktor podjetja Bogdan Kronovšek in pomočnik direktorja mag. Franc Pesjak. Podjetje je leta 1990 ustanovil Rudi Kronovšek, danes prokurist v podjetju, ki je najprej delal sam, potem s tremi sodelavci. Začeli so z razvojem in proizvodnjo toplotnih črpalk za segrevanje sanitarne vode. V devetdesetih letih, ko so se začeli osveščati in urejati svoje kleti vinarji, pa tudi z razvojem in izdelavo hladilnih sistemov za vinske kleti. Kasneje se je začel povečevati delež sanitarnih toplotnih črpalk. O njihovih prednostih so ljudje vedeli bolj malo in jim zato na začetku niso zaupali. V Termo-tehniki so vedenje in osveščanje o pomenu, zanesljivosti in varčnosti teh črpalk širili skozi mnoga izobraževanja za občane, končne uporabnike. Trend prodaje se je od preloma tisočletja zelo povečeval. Pred sedmimi leti, ko je začela naraščati cena kurilnega olja, pa je začelo naraščati tudi povpraševanje po ogrevalnih toplotih črpalkah. V začetku pred dvema desetletjema so izdelali 100, potem 200 toplotnih črpalk, letos bodo sanitarnih toplotnih črpalk okrog 3200, ogrevalnih pa 350. V podjetju je redno zaposlenih 30 delavcev, v sezoni (za ogrevalne toplotne črpalke od konca poletnih dopustov do novega leta, za sanitarne od maja do septembra), tudi 35 delavcev. Večino (90 %) prodajo končnim uporabnikom, 10 % industrijskim, res pa gre pri slednjih za večje sisteme, ki se razvijejo posebej, po naročilu in posebnih projektih, medtem ko imajo za končne kupce 95 % ponudbe že serijske. V vrednostni strukturi pomenijo končni kupci 80 % in industrijski z zahtevnejšimi in kompleksnejšimi sistemi 20 %. Večino prodajo v Sloveniji, vendar pa imajo v Avstriji pomembnega poslovnega partnerja Austria Email iz Knittelfelda, ki je peti največji evropski proizvajalec grelnikov v Evropi in je letos denimo prodal kar 500 njihovih sanitarnih toplotnih črpalk. Termo-tehnika pa od njih kupuje grelnike, ki jih avstrijski partner izdela po načrtih Ter-mo-tehnike, na katere vgrajuje svoje sanitarne črpalke. Čeprav je danes konkurenca pri ponudbi različnih toplotih črpalk, sanitarnih in za ogre-vaje, zelo huda, ponudnikov je med 40 in 50, ki ponujajo tudi veliko nizkocenovnih in manj kakovostnih izdelkov, pa se zaradi kakovosti svojih črpalk, ki jo zaznavajo tudi uporabniki, z njo uspešno kosajo. Gre namreč večinoma za uvoznike, ki ponujajo, poleg dobrih, tudi cenejše črpalke, ki pa niso prilagojene našim klimatskim pogojem, hkrati pa ne zagotavljajo stalnega servisa in ustrezne odzivnosti. »Toplotna črpalka je kompleksen in zapleten sistem, ki potrebuje podporo in hiter servis. Si predstavljate, da vam pozimi odpove gretje, serviser pa lahko pride šele čez 14 dni, ali da se poleti ustavi hladilni sistem in se v enem tednu lahko že pokvari vino? Mi imamo lastno ekipo serviserjev za vso Slovenijo 24 ur na dan in ker imamo lastno proizvodnjo, so tudi vsi rezervni deli stalno na zalogi. Zato ne požarno izgovorov, da pridemo čez tri tedne, ko bo prispel rezervni del s Kitajske ali kaj podobnega,« pove Bogdan Kronovšek in doda, da vsako leto poskrbijo za izobraževanje monterjev, serviserjev in trgovcev, ki prodajajo njihove toplotne črpalke, in spremljanje novosti, ki jih je vsako leto veliko. V Termo-tehniki so bili med pobudniki, da je republiški ekosklad toplotne črpalke sprejel kot enakovreden alternativi vir energije, tako kot so bile že prej sončna in druge energije, in da nakupe sanitarnih toplotnih črpalk zdaj sofinancira v višini 250 evrov (ogrevalne toplotne črpalke oz. sisteme pa z 2.000 evri). Ker gre za prihranek v primerjavi s klasičnimi načini ogrevanja (tudi do 70 %), ki se z izboljšavami še veča, je to tudi sistem, ki ima v teh ekološko vse bolj osveščenih časih prihodnost ne le zaradi ekološkosti, pač pa tudi zaradi veliko nižjih stroškov ogrevanja. To je tudi razlog, da se je Termo-tehnika kljub zmanjševanju investicij v gradbeništvu v času krize dobro znašla. Kupci se namreč veliko odločajo tudi za obnavljanje sistemov in uporabo varčnejšega sistema toplotnih črpalk. Sicer pa je največja prednost Termo-tehnike, da veliko vlagajo v razvoj, kar navsezadnje prepoznajo tudi kupci, pove FtJ-bfro RS biro d.o.o., PE Ul. Heroja Staneta 9, 3310 Žalec T: 03 713 30 30 F: 03 713 30 38 E: info®>rs-blro.sl Bliža se čas zaključnih računov. Ne veste kako optimizirati davčno osnovo? Predvsem pa... ali želite hitro in uspešno računovodstvo? RS Biro je rešitev za vas ! poslovnim. f.ta/ttnayfun v /ioM/n latu. 20 J 7 Žalimo zdtavja, btača in ptaclv&am vallko poslovnih uipaAov. rftvala, kex nam. zaupata! H v Abfjn 1 k m v~ ;sl Ob obisku avstrijskih poslovnih partnerjev: (prvi z leve) mag. Franc Pesjak, (prvi in drugi z desne) Bogdan in Rudi Kronovšek mag. Franc Pesjak. Letos so investirali v ureditev novega, računalniško vodenega laboratorija za testiranje toplotnih črpalk, pri čemer so komoro za testiraje sanitarnih toplotnih črpalk razvili sami. Gre za simuliranje pogojev po EAN-standardu in testiranje delovanja črpalk v ekstremnih pogojih. Testirajo po eno sanitarno toploto črpalko iz vsake serije in prav vsako ogrevalno toplotno črpalko, ki jo izdelajo. Imajo močno ekipo desetih inženirjev strojne, elektro in računalniške stroke ter drugih strokovnjakov, ki pravzaprav nenehno skrbijo za izboljšave obstoječih izdelkov in za razvoj novih, zato kupci vedno dobijo tisto najnovejše, najbolj izpopolnjeno, tudi najvarčnej-še tisti trenutek, ko kupijo. Termo-tehnika je članica združenja 30 največjih evropskih proizvajalcev toplotih črpalk BWP, kar pomeni z izmenjavo izkušenj, znanja o izdelkih in trgih dodaten bonus. Nekoliko so razočarani, ker slovenske država v zadnjih letih ni spodbudila razvoja njihovega segmenta z nobenimi razpisi, v preteklosti pa so bili razpisi napisani predvsem na kožo posameznih preferiranih ponudnikov. Zato niso do zdaj dobili niti evra nepovratnih sredstev in so vlagali le lasten denar. Med referenčnimi industrijskimi objekti iz zadnjega obdobja so gotovo ponosni na številne vrtce, šole, domove za starejše, pa sisteme v podjetju Silco, Zagožen, v Termah Rimske toplice, Kostak Krško, ki je bil razglašen za najbolj energetsko varčen objekt leta, Ambient Hotelu Domžale, v poslovni stavbi Primorja Ajdovščina in na mnnoge druge. In kako je s cilji v prihodnje? V naslednjem letu bi radi začeli z gradnjo novih kapacitet, predvsem proizvodnih in skladiščnih, in sicer ob izvozu z avtoceste Šentrupert, kjer se pri- pravlja nova industrijska cona. Njihove kapacitete v Orli vasi namreč pokajo po šivih. Prav tako bi se radi še širili na trge sosednjih držav, do tja, kamor še lahko ponudijo kakovosten servis. V vsakem primeru pa je cilj za naslednje leto nadaljni razvoj in izboljšave obstoječih sistemov in toplotnih črpalk. Največje zmožnosti imajo zagotovo v segmentu industrijskih kupcev. Sicer pa bodo prihodnje leto še posebej promovirali njihovo supervarčno eko sanitarno toplotno črpalko avtorja Bogdana Kronovška, s katero so se ravno ob koncu tega leta na lestvici časopisa Finance za okolju najprijaznejši izdelek uvrstili med prve tri. Lucija Kolar, foto: T. T. Računalniško voden laboratorij za testiranje toplotnih črpalk Praznovali dva jubileja Direktor Jože Petre Dan odprtih vrat podjetja Petre, d. o. o., je zaznamoval 20-letno uspešno poslovanje na področju svetovanja, prodaje in izposoje prireditvenih komponent, ter 30-letničo ustanovitve podjetja Petre, d. o. o. Na dnevu odprtih vrat so želeli svojo ponudbo približati kupcem. Kupci namreč dostikrat ne poznajo celotnega programa in izdelkov ter rešitev, ki jih ponujajo. Ob izobraževalno informativnem delu so obiskovalcem predstavili svojo dejavnost tako, da so jih gostili v tem, kar ponujajo, to je prireditve- nem ogrevanem šotoru s catering opremo in dekoracijo. Začetek podjetja sega v čas izpred 30 let, ko je Jože Petre odprl ključavničarsko delavnico. Splet okoliščin in nenehno iskanje novih izzivov sta ga zanesla v gostinsko dejavnost, kar ga je spodbudilo, da je po desetih letih samostojne poslovne poti kupil prvi prireditveni šotor. Tisti trenutek je postal nov mejnik v uspešnem poslovanju podjetja Petre, d. o. o. V tem obdobju je podjetje nenehno širilo svoje poslovanje in nabor izdelkov ter tako veliko prispevalo v lokalni skupnosti preko zaposlovanja kadrov, sodelovanja in poslovanja s podizvajalci, dobavitelji ter nenazadnje s kupci. Značilnost podjetja je tudi trdnost kolektiva, saj mu je več kot polovica zaposlenih zvesta že 10 in več let, kar po drugi strani zagotavlja visoko strokovnost in izvedbo projektov na ključ. Prav zato je podjetje Petre, d. o. o., v preteklosti izpeljalo številne pro- jekte, kot so smučarski poleti v Planici, tenis turnir BMW ter druge športne prireditve, poroke in različne družabne dogodke. Z dnevom odprtih vrat so bili zelo zadovoljni, saj jih je obiskalo več kot sto poslovnih partnerjev, ki so ob idiličnem zimskem vzdušju zares uživali. T. T., L. K. V podjetju Petre je stalno zaposlenih 20 ljudi. Ocenjujejo, da bodo v letu 2010 prihodki od prodaje podobni kot v letu 2009. Takrat so beležili dobra 2 milijona prihodkov od prodaje in doživeli skoraj 16-odstotni padec glede na leto 2008. V tem času so se prilagodili kupcem in spremenjeni tržni situaciji, ki jo je diktirala gospodarska in finančna kriza. To jih nenehno sili v prilagajanje in nižanje cen. V podjetju Petre pa pravijo, da sta jim kljub temu zadovoljstvo kupcev in kakovost storitev še vedno na prvem mestu. Pester adventni sejem Izdelovali adventne venčke Na prvem so nastopili učenci OŠ Griže, nato pa so sledili nastopi Mešanega pevskega zbora Šmartno ob Paki, PhD Big Bang Banda (Nataša Kramer - vokal, Teodor Petrič - bas kitara, Robert Repnik - saksofon, Said Bešlagič - kitara in Samo Kralj. - klavir), citrarskega dueta Neli in Karmen Kos Zidar in slovenskega citrarskega kvarteta (Anita Veršec, Peter Napret, Irena Zdolšek Ponudba adventnih venčkov je bila zelo pestra jn 'p0maž Plahutnik) nastO- Zavod za kulturo, šport delje pa smo lahko prisluh- pil pa je tudi pevec in kitarist in turizem Žalec je v Dvor- nili tudi koncertom. Rok Šoster. T. Tavčar cu Novo Celje tudi letos pripravil tradicionalni adventni sejem. Letos je 28 različnih ustvarjalcev ponujalo svoje izdelke na adventnem sejmu vse štiri adventne nedelje. Bogate adventne dekoracije in izdelki, razne božične in novoletne voščilnice, vizitke, nakit, slike, keramika, sveče, domače pecivo, čaji, kruh, med, siri in druge božične dobrote so na sejem privabili veliko število kupcev. Ob koncu vsake ne- Med nastopom citrarskega dueta Neli in Karmen Kos Zida Kmečka tržnica s sejmom nepogrešljiva Gotovlje in tudi predsednik KS Gotovlje Henrik Krajnc in med drugim povedal, da bodo ponudbo na prihodnjih sejmih obogatili s strokovnimi nasveti z različnih področij. Podelili so tudi priznanja in zahvale članom društva in prodajalcem. Posebno priznanje in pohvalo za delo so prejeli: Janez Vipotnik, avtor in vodja projekta Kmečka tržnica s sejmom pod lipami, za petletno delo, Lidija Florjančič in Marija Cokan, članici društva, ki pet let skrbita za nemoten potek tržnice, Renata Vrhovski, ki s sestro Marino vseh pet let bogati ponudbo na tržnici z domačimi mesnimi izdelki, pecivom in sadjem. Za udeležbo na vseh dosedanjih sejmih so priznanje prejeli tudi prizadevni ponudniki iz drugih slovenskih krajev. To so ljudje, ki zagotavljajo pestro in kakovostno oskrbo tržnice: suhorobarja Andrej Pucelj iz Sodražice in Ludvik Pajnič iz Ribnice, Marjan Novak, trsničar in vinar iz Juršinec, Aleš Udrih, čebelar in pridelovalec izdelkov iz medu in voska iz Šempetra, in Stanislav Šterbak, zelenjadar iz Miklavža na Dravskem polju. Jubilejni sejem je s pesmijo popestril Ženski pevski zbor Gotovlje, z igranjem na harmoniko pa Matevž Antloga. Sejem je obiskal tudi sv. Miklavž s parklji in obdaril najprej otroke, nato pa tudi starejše. Naslednji sejem bo 8. januarja, strokovni temi pa bosta zdravljenje »mačka« z domačimi zdravili in koline. T. Tavčar Sv. Miklavž na sejmu v Gotovljah Za prizadevne člane Turistično olepševalnega društva LIPA Gotovlje je pet let uspešnih organizacij kmečkih tržnic in sejmov pod lipami v središču Gotovelj. Tržnice, ki jih organizirajo vsako prvo soboto v mesecu, so poseben izziv. Nekaj tisoč zadovoljnih kupcev se je v tem času oskrbelo z izdelki domače in umetne obrti, domačo hrano živalskega in rastlinskega izvora, raznovrstnimi pijačami, zdravilnimi zelišči in čaji, gozdnimi sadeži, sezon- skim sadjem in zelenjavo iz domačih vrtov, orodjem in opremo za gospodinjstvo in vrtnarjenje, pa tudi s tekstilom in pleteninami. V tem času se je na sejmu zvrstilo več kot tisoč ponudnikov, ki zatrjujejo, da je sejem živ in velika priložnost za ponudbo kakovostnih izdelkov, ki jih na domačijah po Sloveniji ne manjka. Vse to je razlog za zadovoljstvo organizatorjev. Na krajši slovesnosti ob petletnici je zbranim spregovoril predsednik TD Lipa (Doživite skrivnost (Božične zgodbe skupaj s skrivnostjo podzemne jame! turistično društvo Šempeter in P| Z%$1t ŽaCec vaßita na tradicionakno ulp: p™e<^tev .ir vas// za. ùrAasrasia x/7/y/as/yr. J £/V/'///r /'as//, vr.ir/r ■ /)rž/sv/s?///r/zs/sAs’, ~> .i/rr/w /// //.*///J//r. ir/'v /r/r. > DAFt --jZAM FASADERSTVO | SLIKOPLESKARSTVO X ♦ ^^^^^^^^^^wwwMikopleskcirstvo.eu Otroci navdušili na koncertu 80 učencev starejšim polepšalo dan Med nastopom najmlajših iz vrtca Na dan kulture so v športni dvorani Osnovne šole Polzela pripravili tradicionalni dobrodelni koncert, na katerem so nastopili najprej malčki iz vrtca z glasbeno pravljico, nato pa mladinski pevski zbor in gledališko-plesna skupina osnovne šole z muzikalom Kdo je napravil Vidku srajčico. Obe izvedbi istoimenske pravljice sta bili izvirni in enkratni v svoji sporočilnosti, saj so jo poustvarjali različno stari otroci. Številni obiskovalci v napolnjeni dvorani so neizmerno uživali. Nato pa jih je navdušil tudi nastop osrednjega gosta - pevca in skladatelja Andrej Šifrer. Koncert je odprla ravnateljica šole Valerija Pukl, ki je prireditev tudi vodila. Priredi- tev so spremljale božično-no-voletne stojnice, na katerih se vsako leto predstavijo otroci in njihovi mentorji. Letos so popestrili praznični utrip mladi kemiki, ki so s predstavitvijo poskusov pričarali bližajoči praznični utrip, gledalce pa je zabavala Orffova instrumentalna skupina s Podružnične osnovne šole Andraž. Med gosti je bila tudi predstojnica Zavoda RS za šolstvo, OE Celje, mag. Sonja Zajc. S prostovoljnimi prispevki obiskovalcev so zbrali 1.090 evrov, donatorji s Coppella, plesni nastopi. Baletna Sola Stevens Plesni nastop Plesne šole Superstar po predstavi > Prava princeska, kulturni zavod Kult, Ljubljana Poslikava obraza in igre s pravljičnimi bitji po predstavi 30. dec. > Snežinka in Rožica, lutkovna predstava, Festival Velenje Nastop čarodeja po predstavi 31. decembra med 11.00 in 12.30 > SILVESTROVANJE za najmlajše Informacije: TIC Žalec, 710 04 34 28. dec. 29. dec. DECEMBRSKE USTVARJALNICE V EKOMUZEJU HMELJARSTVA IN PIVOVARSTVA SLOVENIJE VSAK DAN od 27. do 31. decembra od 9. do 11. ure 27. dec. > Poslikava stekleničk s prazničnimi motivi 28. dec. > Izdelava prazničnih motivov iz gline 29. dec. > Izdelava makete prazničnega Žalca 30. dec. > Izdelava simbolov za srečo 31. dec. > Skočimo v novo leto! Prispevek za material 1 EUR MLADI december 2010 Med najboljšimi Braslovčani Mir je največja vrednota Zmagovalke regijskega tekmovanja (od leve proti desni: Minca Marovt, Tajda Glamočak, Anja Strojanšek, Špela Kovač, mentorica Irena Kumer) S slovesnosti ob podelitvi nagrad in pohval V treh slovenskih regijah je potekalo 22. regijsko tekmovanje Mladina in gore, in sicer na OŠ Sveta Trojica, OŠ Šenčur in OŠ Deskle. 67 ekip iz vse Slo- venije se je pomerilo v pisnem preizkusu, kjer so reševali zanke in uganke iz planinstva in splošne razgledanosti. Med najboljšimi na OŠ Sveta Troji- ca so bile mlade planinke OŠ Braslovče, ki so pod mentorstvom Irene Kumer zasedle 1. mesto, med vsemi tekmovalci v Sloveniji pa odlično 2. mesto. Januarja jih čaka državno tekmovanje v Gorici pri Slivnici. Tekmovanja se bo udeležilo le 25 najboljših ekip. Uspešne planinke z braslovške osnovne šole so tudi članice MO PD Dobrovlje Braslovče. Januarja jih torej čaka težka naloga, saj je njihov cilj uvrstitev v finale, to je med šest najboljših v Sloveniji. Na državno tekmovanje se je uspelo uvrstiti tudi mladim planincem OŠ Vransko pod mentorstvom Zlatke Bukovec in planincem OŠ Griže pod mentorstvo Martine Petelinek. T. T. Mednarodna zveza Lions klubov je razpisala 23. mednarodni natečaj Plakat miru, Lions klub Žalec pa je k sodelovanju povabil tudi učence I. OŠ Žalec. Kot je povedala Neli Šuler, likovna pedagoginja na žalski šoli, so izziv radi sprejeli in ustvarili 70 likovnih izdelkov, narisanih z oljnimi pasteli. Ti namreč omogočajo močne barve, s katerimi so učenci prikazali svojo izpoved vizije miru. Izdelke, ki so razstavljeni v avli I. OŠ Žalec, sta si ogledala Neli Šuler in slikar Dare Zavšek ter izbrala tri plakate, avtoric Maruše Kujan, Anje Fotivec in Zarje Medved. Dekleta se bodo na slovenskem nivoju Lionistične zveze Dis-trik 129 borila za sodelovanje na svetovnem izboru februarja 201 lv ZDA. Na krajši slovesnosti sta predstavnika Lions kluba Ža- lec Brane But in Samo Premik najboljšim trem izročila pakete oljnih pastelov in reprodukcije njihovih slik, vsem sodelujočim pa pohvale za sodelovanje. T. Tavčar Na naravoslovnem taboru v Mariji Reki »Grižalčani« z baklami na Brnico Petošolci v Mariji Reki S petošolci OŠ Prebold se že vrsto let udeležujemo naravoslovnega tabora v Mariji Reki, kjer izvajamo delavnice v sklopu učnega načrta za 5. razred, raziskujemo okolico in se veliko gibamo na svežem zraku. Za prijetno vzdušje in izvrstno hrano poskrbita prijazna oskrbnika planinskega doma Ivanka in Stane Pišek. Na taboru tako ne manjka spoznavanja novih, predvsem pa zanimivih vsebin s področja naravoslovja in ustvarjalnosti,.ne manjka dobre volje, družabnosti in prijetnega ter sproščenega vzdušja. Učenci se vsako leto domov vračajo z lepimi vtisi ter bogatimi doživetji, kar vsekakor pozitivno vpliva na otrokov telesni in duševni razvoj. Marjeta Kačič, Antonija Ocvirk, Nives Kunej, učiteljice, OŠ Prebold Na OŠ Griže že tradicionalno poteka projekt ZA ZDRAVO DELAM Z GLAVO, s katerim želimo uzavestiti pomen zdravega življenja, prehranjevanja in predvsem gibanja za boljšo kakovost življenja vseh: učencev, njihovih staršev in tudi zaposlenih na šoli. Pomemben cilj nam predstavlja tudi druženje samo, zato želimo na raznolikih dejavnostih izven šole izboljšati medsebojne odnose in sodelovanje med učenci, učitelji in starši. Zavedamo se, da ima dejavno sodelovanje staršev in šole pri različnih neformalnih oblikah sodelovanja pozitivne učinke. Pri otrocih se kažejo v boljših učnih navadah in učnem uspehu, pozi- tivnem odnosu do šole ter večji motivaciji za šolsko delo. Zmanjšajo se tudi disciplinske težave. Šola postane prijaznejša in ker si zaposleni na OŠ Griže želimo prav takšno šolo, torej šolo, prijazno učencem in staršem, smo toliko bolj zadovoljni in ponosni, da se je prve letošnje akcije, pohoda z baklami in piknika na Brnici, udeležilo kar 147 učencev, staršev, učiteljev in drugih zaposlenih. V petek, 5. 11. 2010, smo se dobili pri POŠ Liboje in nato s prižganimi baklami krenili proti Brnici. Na vrhu smo po starih, že skoraj pozabljenih navadah pekli hrenovke, jabolka, krompir v žerjavici in kostanj, okrepčali pa smo se tudi s sladkim sokom in z domačim moštom. Zadovoljni smo se spuščali v dolino in hkrati kovali nove načrte za prihodnja druženja. Prepričani smo, da bomo kmalu spet skupaj in v takšnem številu preživeli podoben, zdravemu načinu življenja in sodelovanja prijazen dan. Vodjinja projekta Saša Silovšek, OŠ Griže Jama Škadavnica Naravoslovni tabor v Mariji Reki V krasnem jesenskem jutru sem se odpravila v Marijo Reko. V igri, veselju in ustvarjanju raznih izdelkov se nam je dan kaj kmalu prijetno zaključil. Zvečer smo imeli pižama zabavo. Zame je bil to imeniten dogodek, ki ga še dolgo ne bom pozabila. Naslednje jutro smo se z gozdarjem odpravili v gozd. Popoldne smo s sošolkami raziskovale okolico in se skrivale v gozdu. S prihodom staršev seje končal naš naravoslovni tabor. Z lepimi vtisi sem se odpeljala domov. Tina Drolc, 5. b V Mariji Reki sem preživela zelo zabavne urice. Imeli smo delavnice in se sprehodili z gozdarjem po bližnjem gozdu. Hodili smo na krajše sprehode, igrali družabne igre in seveda dolgo bedeli. Neli Ogradi, 5. a V naravoslovnem taboru smo počeli marsikaj zanimivega. Imeli smo zanimive delavnice, žgali smo na les, risali na furnirne deščice, imeli smo krajše pohode, najbolj pa je bil zabaven večerni žur. Bedeli smo dolgo v noč. Bilo mi je zelo všeč, saj sem bil dva dni v družbi svojih sošolcev, ki so obenem moji prijatelji. Urh Gorič, 5. a V taboru mi je bilo zelo všeč, ker so bile delavnice zelo poučne in zanimive. Izdelali smo vetrokaz, ve-tromer, naredili padala, ki smo jih nato spuščali z balkona. Hrana je bila okusna, saj gospa Ivanka zelo dobro kuha. Zvečer smo imeli »pižama party«. Bilo je zelo zabavno, takih prijetnih dni si še želim. Sandra Smajilovič, 5. a Vsi OŠ Prebold Obisk ob 50-letnici bralne značke Želite izvedeti, kaj se dogaja s klobukom gospoda Konstantina? Ali vas slučajno zanima skrivnost mlečne čokolade? Veste, kakšne so pesmi iz pralnega stroja in kakšen je mimosvet? Vse to in še več je zapisano v knjigah mladinskega pisatelja Petra Svetine, ki je v sredo, 3. novembra, v okviru praznova- X Peter Svetina je bil kar hud tip, malce je bil sicer odbit, vendar ga nisi bil sit, niti ko je moral it. \ Ko je govoril, je bil zelo zabaven, ni se pretvarjal, bil je naraven, pokazal je svojo osebnost, in tudi svojo posebnost. Napisal je strašno carske knjige, ki so bile kvalitete prve lige, povzročal ni nobenih težav, vse je bilo lepo in prav. Ena izmed njegovih knjig je Lila mesto, ko je vse pobarval v lila, tudi cesto, vse hribe in doline in kotline, vse, tudi najmanjše line. Moj vtis o njem je, da je unikaten in oh in sploh enkraten, da ima rad svoj poklic in je rdečih lic. Da je izjemno zanimiva oseba, ki te nikoli grdo ne pogleda, da je ves čas dobre volje in da ima rad okolje. \ Ina Poteko, 8. a nja 50. obletnice bralne značke obiskal učence OŠ Polzela. Srečanje sta pripravili OŠ Polzela (gospa Alja Bratuša) in Občinska knjižnica Polzela (gospa Renata Novak). Na začetku smo si ogledali domiselno predstavo naših pe-tošolk, ki so odigrale zgodbo iz knjige Klobuk gospoda Konstantina, in se ob nekaterih prizorih vsi, vključno z učiteljicami, do srca nasmejali. Njihova mentorica je bila gospa Majda Pur. Predstavi je sledil intervju s pisateljem. Devetošolca Lara Helbel in Matija Terglav, ki sta ga vodila, sta stežka ostala resna, saj so se verjetno obema po glavi podile norčave domislice, le da se Matija ni mogel zadržati in jih je mnoge tudi uresničil. Za učence od 1. do 5. razreda je pogovor s pisateljem vodila šestošolka Maša Krajnc, intervju pa je z njim opravila osmošolka Polona Turnšek, ki je gospoda Svetino doživela takole: »Ko je g. Svetina odprl svoja usta, smo najverjetneje VSI spremenili mnenje o njemu. Odgovarjal je ponosno in zanimivo s pridihom humorja. Povedal nam je nekaj o svoji mladosti, družini in vsakodnevnih navadah. Z njim sem tudi sama imela intervju, v katerem sem ugotovila, daje kar zanimiva oseba. No, lažem ... ZELO ZANIMIVA OSEBA je!« Vse učence je na pogovor pripravljala gospa Mojca Cestnik. Pisatelj je na učence naredil zares dober vtis, zato ni nič nenavadno, da sta osmošolki Ina Poteko in Tea Turnšek samo dogajanje tudi upesnili. Kaj se ve, mogoče pa sta ravno oni bo doči pesnici, ki bosta čez nekaj let obiskovali osnovnošolske učence. Tea Es z mentorico Karmen Zupanc, OŠ Polzela X Prišel je na pogoVOR, dobili smo odgoVOR. Razlagal je o življeNJU in nič kaj o trpljeNJU. Rad piše za otroKE, za male lepe roKE, ki brale bodo knjiGE in jedle bodo fiGE. Legenda je veliKA, zato ga folk rad sliKA. Besede ima v žePU in mačka ima ga v rePU. Ko piše, ima tišiNO, takrat vse je fiNO. Vse se zlije na papIR, ampak samo, ko ni nemIR. Pisatelj res obvlaDA, v zgodbi ta zavlaDA. Če si slabe volJE, verjemi, da bo bolJE. NJEGOVO KNJIGO VZEMI IN V BRANJE SE ZAŽENI! \ Tea Turnšek, 8. b X Starejše planince POŠ Tabor sta vodnici Darja in Martina v ponedeljek, 15. 11. 2010 , vodili na pohod. Kombi nas je odpeljal do konca naselja Vransko. Od tam smo pešačili. Ko smo hodili mimo graščine Podgrad, smo se ustavili in se fotografirali. Pot smo nadaljevali po asfaltirani cesti in nato po gozdni poti do cerkve sv. Jeronim v Taboru, od koder je prelep razgled na Vransko, vse do avtoceste ter hribovja nasproti. Pri cerkvi smo se odpočili. Nato smo se povzpeli do jame Škadavnica. Ogledali smo si notranjost kraške jame in zapeli pesem, saj je jama zelo aku- Na pomoč V sredo, 17.11.2010, so učence na POŠ Tabor obiskali gasilci PGD Ojstriška vas - Tabor. Alojz Ribič, Grega Serdoner, Peter Jezernik in Blaž Ribič so nam predstavili cisterne in kombi s cevmi za gašenje. Najprej smo si ogledali črpalko s tankimi, srednjimi in debelimi cevmi. V kombiju imajo tudi motor, ki črpa vodo. Nato smo si ogledali tovornjak z veliko cisterno. Ali ste vedeli, da imajo gasilci v cisterni okoli 50.000 1 vode? V tovornjaku smo videli čelade, cevi, dihalne aparate, sekire in venti- stična. O jami nas je veliko zanimalo. Na klopci smo pojedli sendviče in popili napitek. Med vračanje smo veliko klepetali, se smejali... in tekali po travniku. Srečali smo tudi psa. Bil nam je všeč. Na žalost nas je na sredi poti pričakal šolski kombi. Peljal nas je do kmetije v Pondorju. Pot smo peš nadaljevali do šole. Na igrišču smo počakali starše, medtem nam je učiteljica vpisala pohod v planinske dnevnike. LEPO JE PLANINARITI! Planinke - mlade literatke: Rijana Đuranović, Eva Aubreht, Viktorija Pucelj, 4. c, OŠ Vransko - Tabor lator, s katerim odpihnejo dim, da lažje vidijo, ko gasijo. Lahko smo poskusili gasiti s cevmi in škropili vse naokrog. Bilo je zelo zabavno. Naučili so nas, da moramo v primeru požara poklicati na tel. štev. 112 in povedati svoje ime, kje gori ... Gasilci so nas pogostili s čokoladami in sokom. Mmm! Predavanje gasilcev je bilo zelo poučno in zabavno. Lahko se zanesete na naše gasilce! Mlada literatka Nina Kreča, 6. c, OŠ Vransko - Tabor Arheolog, ki proučuje stoletnike Zlato za kulinaričnega artista Blaž Podpečan Že dolgo je znano, da se življenjska doba ljudi podaljšuje in po napovedih strokovnjakov bo takšen trend še naprej. O starostnikih, še posebej o stoletnikih sedanjega časa, pa poglobljeno razmišlja in raziskuje Blaž Podpečan, Savinjčan, doma iz Pariželj, ki vse od študijskih let živi v Ljubljani. Pred dnevi je na povabilo Društva za kakovostno starost Zimzelen iz Žalca pripravil zanimivo predavanje o stoletnikih, o katerih skupaj z Inštitutom Antona Trstenjaka pripravlja tudi izdajo knjige. Blaž Podpečan je leta 2003 diplomiral iz arheologije na Univerzi v Ljubljani. Tema diplomske naloge je bila raziskava novoveških nagrobnikov, pri čemer je želel predstaviti nagrobnik kot rezultat sočasne družbene miselnosti in osebnega čustvovanja. Ugotovitve v diplomski nalogi je zasnoval na podlagi raziskav pokopališč v Spodnji Savinjski dolini. Diplomsko delo je bilo nagrajeno z univerzitetno Prešernovo nagrado in je leta 2006 izšlo kot znanstvena monografija z naslovom Nagrobnik, podoba živih. Zdaj pripravlja doktorsko disertacijo o novoveškem nagrobniku kot o viru podatkov, pri čemer bi želel predstaviti in ovrednotiti vrste podatkov, ki jih sporoča nagrobnik. Od študijskih let dalje sodeluje pri arheoloških raziskavah, med drugim pri izkopavanjih na Mariborski cesti v Celju ter pri izkopavanju prazgodovinske naselbine na območju nekdanje tovarne Tribuna v Ljubljani, kjer so odkrili, da je bila naselbina urbanizirana in ulično zasnovana že v prazgodovini. »Že med študijskim časom sem se ljubiteljsko ukvarjal z zbiranjem ljudskega izročila v Spodnji Savinjski dolini. Pri tem sem obiskoval stare ljudi in jih spraševal o starih časih, nekdanjih ljudskih običajih in verovanjih. Leta 2008 sem izdal knjigo ljudskih pripovedk v narečju z naslovom Tèdi ni blo tek ko döns. Knjiga je izšla v zbirki Glasovi, ki jo ureja dr. Marija Stanonik z Inštituta za slovensko narodopisje pri ZRC SAZU. Pri tej zbirki je doslej izšlo nad 35 knjig s pripovedkami z območja celotne Slovenije. Knjiga je bila predstavljena tudi v knjižnicah v Žalcu, na Polzeli in v Preboldu. Trenutno se ljubiteljsko ukvarjam z raziskovanjem etnološke, antropološke in zgodovinske podobe slovenskega ozemlja v zadnjih stotih letih, kot je razvidno iz pripovedovanja ljudi, ki so doživeli te čase. Stari ljudje so neizčrpen vir podatkov o preteklosti, ki ga vse premalo cenimo, saj se največkrat ne zavedamo, kaj za vedno izgine v pozabo, ko umre star človek. Pri svojem raziskovalnem delu obiskujem zelo stare ljudi z območja celotne Slovenije, ki živijo doma ali v domovih za stare ljudi. Pri tem sodelujem z Inštitutom Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje v Ljubljani, ki je najbolj kompetentna znanstvena ustanova za gero-notološko raziskovanje v teoriji in praksi. Inštitut izdaja Ob 50-letnici vajeniške šole V žalskem hotelu so se po petdesetih letih srečali maturanti vajeniške šole za razne stroke. Šola je imela sedež v stari osnovni šoli Žalec, zdaj ljudski univerzi. Pod vodstvom ravnatelja, zdaj že pokojnega Mirka Goriška, so obiskovali šolo bodoči mizarji, kovinarji, keramiki in krojači. Leta 1960 je šolo uspešno končalo 49 vajencev. Srečanja se jih je udeležilo devetnajst. Ti so v veselem razpoloženju obujali spomine na lepe šolske dni, saj se po tolikšnem času ohranijo zares samo najlepši spomini. Spet so bili mladi in razigrani, tako kot nekoč polni načrtov in smelih idej. T. T. Blaž Habjan je za svojo umetnino na svetovnem tekmovanju prejel zlato medaljo strokovno revijo Kakovostna starost, pri kateri sodelujem kot avtor člankov. Za zadnjo številko, ki je v tisku, sem pripravil članek o pomenu preučevanja najstarejših ljudi v Sloveniji ob primeru prve in edine slovenske supersto-letnice (osebe, ki je dočakala vsaj 110 let). V članku sem med drugim predstavil intervju, ki sem ga opravil s super-stoletnico Katarino Marinič nekaj mesecev pred njenim 110. rojstnim dnevom.« Število stoletnikov v Sloveniji narašča. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je 1. januarja 2008 živelo v Sloveniji 160 ljudi, starih 100 in več let, natanko leto dni kasneje že 170, letos 1. januarja pa kar 196. V dobri polovici leta, do 1. julija 2010, pa se je njihovo število povzpelo na 209. Med njimi je bilo 176 žensk in 33 moških. Edina slovenska supersto-letnica vseh časov, Katarina Marinič (1899-2010), pa je žal letos septembra umrla, stara 111 let. Bila je uvrščena na seznam verificiranih super-stoletnikov s celega sveta, ki ga pripravlja raziskovalna institucija Gerontology Research Group (GRG) s sedežem v Los Angelesu. Ob smrti je bila med približno osemdesetimi uradno potrjenimi najstarejšimi živečimi ljudmi na svetu. »Seveda se v medijih dnevno pojavljajo tudi primeri ljudi s celega sveta, ki trdijo, da so dočakali izjemno visoko starost, vendar tega ne morejo dokazati z avtentičnimi dokumenti. Zato sodijo bolj kot med resne primere med »mite o dolgoživosti«, kamor sodijo primeri »stoletnikov«, ki so znani iz mitološkega in religioznega izročila (npr. biblični Metuzalem, ki naj bi dočakal 969 let),« poudarja Blaž Podpečan. Ker predstavlja dolgoživost velik izziv za sodobno družbo, so zelo stari ljudje pomemben znanstveni potencial pri raziskavah dejavnikov zdravega staranja. V prihodnosti bi Blaž rad opravil znanstveno raziskavo teh dejavnikov, obenem pa predstavil življenjske zgodbe najstarejših ljudi v Sloveniji. D. Naraglav V Elizabet klubu Jerneja Podpečana v Žalcu bo do 25. decembra odprta zanimiva razstava umetnin Blaža Habjana, kulinaričnega artista, doma iz Celja, ki je za svoja umetnine prejel številne medalje najžlahtnejšega sijaja tako na domačih kot tudi na mednarodnih kuharskih in slaščičarskih tekmovanjih, zadnjo in hkrati prvo zlato medaljo za Slovenijo, pa na svetovnem kulinaričnem prvenstvu v Luksemburgu za kulinarično mojstrovino Dekle na sončničnem polju. Prvo priznanje je Blaž prejel že kot dijak leta 2001 na sejmu kulinarike v Ljubljani. Čez tri leta je sledila diploma na študijskem mednarodnem tekmovanju v Kopenhagnu na Danskem, kjer je osvojil 4. mesto v pripravi sladic, največji uspeh pa je dosegel na pravkar končanem svetovnem kulinaričnem tekmovanju v Luksemburgu, kjer je prejel zlato medaljo. Prvih pet let se je na tekmovanjih preizkušal s pripravo raznih jedi in sladic, zadnjih pet let pa se je povsem posvetil kulinarični artistiki. Zanjo je značilno, da bolj kot na brbončice vpliva na oči in čute za estetiko. Kot artist se je najprej posvečal lepšanju in oblikovanju jedi iz sadja in zelenjave, sledilo pa mu je oblikovanje testa. Kot pravi, je tudi oblikovanje masla zelo hvaležno in skoraj brez omejitev. Lani je na 84. slanikovi pojedini v Grand hotelu Union v Ljubljani in na mednarodnem tekmovanju v Celovcu za želvo prejel zlato pri- X Narodno-zabavni ansambel Šestica, ki ga sestavljajo članica in člani iz raznih krajev Sa-vinjsko-Šaleške in Mislinjske doline, je ob svoji šestletnici delovanja izdal prvo zgoščenko z naslovom Uživajmo zdaj. Kot zmagovalci poslušalcev na Radiu Slovenija za Najlepšo vižo v mesecu oktobru so 4. decembra nastopili na finalni prireditvi na Bledu in s skladbo Sreča je kot sonce osvojili srca občinstva in radijskih poslušalcev ter skupno 5. mesto med 12 finalisti. Za Ansamblom Šestica je znanje, maslena koalo pa mu je na državnem tekmovanju v Mariboru prislužila srebro. V kulinarični artistiki so uporabne tudi testenine, pa različno zrnje in seveda testeninski riž, s katerim se je Blaž družil več kot pol leta. Toliko časa je namreč nastajala njegova slika Dekle na sončničnem polju, ki jo sestavlja okrog 250 tisoč ročno prilepljenih zrn te jušne zakuhe na trdo podlago. Ravno s tem delom se je predstavil na svetovnem kulinaričnem prvenstvu v Luksemburgu in prejel prvo zlato medaljo za Slovenijo kot kulinarični artist. O tem, kako je nagrajena umetnina nastajala, je Blaž povedal: »Čeprav sem z izbrano tematiko hotel ponazoriti, da je Slovenija tudi kmetijska država, so med sončnicami temnopolta dekleta,« pojasnjuje Blaž z zadrego, kako belemu zrnju teste-ninskega riža dodati vsaj kanček kontrastne barvitosti. »No, odtenki od bele do čokoladno rjave barve so seveda posledica šest let uspešnega delovanja in nastopanja na raznih tekmovanjih. Bili so finalisti Štever-janskega festivala, zmagovalci Marije Reke in Graške gore in osvajali srca poslušalcev na mnogih drugih prireditvah. Nazadnje so ob svojem jubileju v Škalah, kjer je tudi sedež njihovega ansambla, pripravili prijeten koncert s promocijo svoje zgoščenke, na kateri je 12 skladb z naslovno Uživajmo zdaj. Na koncertu, ki ga je vodila Andreja Petrovi, so zaigrali vse skladbe z zgoščenke in še nekaj drugih, program pa so obogatili tudi njihovi gostje: ! Ansambel Igor in zlati zvoki, & svetovni prvak na diatonični s harmoniki Nejc Pačnik, vokal-f? na skupina družine Breznik in različno intenzivnega praženja zrn na domačem štedilniku, saj na trgovinskih policah ne boste našli različno obarvanega teste-ninskega riža ... « Njegove umetnine so shranjene pri njegovem očetu, kjer Blaž največ dela, želi pa si, da bi nekateri njegovi izdelki našli prostor v drugih domovih. Že nekaj časa ima v mislih tudi humanitarno dražbo, na kateri bi prodal večkrat nagrajeno, 12 kvadratnih metrov veliko sliko Otroci sveta. Izkupiček bi namenih Unicefu. Kulinarična artistika, vsaj takšna, kot se je loteva Blaž, je za ljudi z veliko potrpljenja. »Na tekmovanjih me pogosto sprašujejo, koliko časa je vloženega v posamezno sliko ali drugo delo. Seveda so odgovori različni, a ko gre za delo z zrnjem, ki ga je treba ročno lepiti, se čas ne meri v dnevih ali tednih, temveč v mesecih.« Blaž pravi, da mu je to v užitek in veselje, vseeno pa je intenzivno delovanje v kulinarični artistiki po svoje kar drag konjiček. Tone Tavčar Miro Klinc v vlogi Klobaseko-vega Pepija. Ansambel poleg Roka Sitarja (klavirska in diatonična harmonika, klaviature in vokal) in njegovega brata Urbana (kitara, citre, vokal) sestavljajo Martina Skurnšek (vokal, saksofon), Izidor Glasenčnik (klarinet, saksofon, diatonična harmonika, vokal), Gašper Breznik (trobenta, bobni, vokal) in Uroš Lečnik (bariton, bas kitara, kontrabas, pozavna, vokal). Ansambel nastopa na različnih prireditvah in poleg širokega glasbenega programa domače in zabavne glasbe izvaja tudi pester animacijski program. Načrtov za prihodnost jim ne manjka, posnetih pa imajo tudi že nekaj novih skladb. D. N. ilici čzCizaljztli ji cu J V centru Žalca vam restavracija in picerija Elizabet Club dnevno skrbno pripravlja "7 VTSt malic. Edina krušna peć V Žalcu pa poleg pic ponuja še ostale jedi, kot so: puran po mehiško, hobotnica iz krušne peči, soljen T-bon steak, ... \ ikend kosila zadovoljijo vsako, še tako zahtevno gurmansko željo, mesno kosilo, ribje kosilo in vege kosilo z juho, solato in VSak dan SVCZO domačo sladico. Vabljeni v klub gurmanskih užitkov! Vsem želimo piHjeten zaključek ^ iztekajočega se leta in srečno 2011! Informacije: 041 735 281 , jernej.podpecan@gmail.com šf cu. 2 Šestica ob jubileju z zgoščenko Bogati spomini na rojstva tisočih otrok Marija Sajovic V preteklem stoletju je ob pomoči babic večina porodov potekala na domu porodnice, porod v bolnišnici pa je bil bolj izjema. Danes žene rojevajo v porodnišnicah, in to pod nadzorom zdravstvenega osebja in visoke medicinske tehnologije. Vse bolj pa se tudi v današnjem času izražajo želje po rojevanju doma, v domačem okolju, med svojimi najdražjimi. Morda bodo babice, ki so imele nekoč prvo mesto pri rojevanju otrok, znova pridobile na veljavi in spoštovanju. V prazničih dneh, ko večji del sveta praznuje še eno rojstvo, smo se o tem pogovarjali z upokojeno babico Marijo Sajovic, ki je 30 let svojega življenja posvetila rojstvom. Definicija svetovne zdravstvene organizacije iz leta 1992 določa, da je babica oseba, ki je uspešno zaključila predpisane študijske obveznosti ter si s tem pridobila kvalifikacijo in dovoljenje za opravljanje del in nalog na področju babištva. To obsega nego ženske med normalno nosečnostjo, porodom in poporodnim obdobjem ter babiško nego novorojenčka in dojenčka. Danes je babica predvsem sodelavka porodničarja, pred desetletji in tudi še danes, kadar gre za porod na domu, pa je v eni osebi babica in porodničarka. Ena od takšnih babic je bila tudi Marija Sajovic iz Žalca, ki je pred kratkim dopolnila 90 let svojega življenja. Med praznovanjem njenega jubileja obujanja spomina na prehojeno življenjsko pot ni manjkalo. Prav posebno in nepozabno je bilo praznovanje v krogu skupine starejših za samopomoč Zimzelen, ki jo vodita Irena Potočnik in Andreja Steiner. Slednji sta skupaj s članicami skupine jubilantki pripravili zanimiv program. Praznovanje je z nastopom obogatila tudi nečakinja Irena Sanda, ki je njeno življenje strnila v rimah napisan sestavek. Babica in porodničarka Marija Sajovic se je rodila v Studenicah pri Poljčanah, potem pa se je s starši in starejšo sestro še kot dojenček preselila v Zabukovico, kjer je oče dobil delo v rudniku. »Ves čas smo živeli v Zabukovici, osnovno šolo pa sem obiskovala v Grižah. Potem sem delala po raznih krajih, ko pa sem bila stara 22 let, sem šla v šolo za babice v Gradec. Moje prvo službeno mesto je bilo v Žalcu. Delala sem na terenu kot babica - porodničarka, pozneje tudi kot patronažna sestra. V tej službi sem bila polnih 30 let.« Marija se je leta 1948 poročila in si ustvarila družino. Njeno družinsko srečo pa je obogatila hčerka Majda. »Ko sem bila babica, je bilo moje glavno prevozno sredstvo kolo. Kadar ni šlo niti s tem, sem morala pešačiti. Moj teren je bil precej obsežen. Najprej sem imela na skrbi Žalec, Gotovlje, Ložnico in Vrbje, kasneje, ko so bili porodi doma že redkejši, se je delokrog razširil še na Griže, Liboje, Galicijo, Ponikvo, Šempeter ... Lahko bi rekla, da kar na celotno območje sedanje žalske občine. Prvih petnajst let službe sem imela veliko porodov, povprečno 70 do 80 na leto. Ko so porodnice večinoma rojevale v bolnici, porodov doma skorajda ni bilo več oziroma le še eden ali dva na mesec. Vesela in ponosna sem, da sem na svet pomagala približno tisočim otrokom. Večina porodov je bila povsem normalnih in je potekala brez težav, bilo pa je tudi nekaj težkih, kjer ni bilo prijetno in se jih nerada spominjam. V uteho mi je, da so vse porodnice preživele. V vsej moji delovni dobi nobena porodnica ni umrla, žal pa se je tudi zgodilo, da novorojenček ni preživel oziroma se je rodil že mrtev. Sicer pa je bila umrljivost novorojenčkov pri nas med najnižjimi v Sloveniji,« poudari Marija. »V posebno veselje pa mi je, ko prejmem kakšno voščilo za novo leto ali ob drugih priložnostih od oseb, ki sem jim pomagala priti na svet. Marsikdaj me je že kdo ogovoril in mi povedal, da sem bila zraven pri njegovem rojstvu. Tudi pred dnevi sem dobila voščilo ob moji 90-letnici od ene gospe. Zapisala je, da sem ji pomagala na svet pred 57 leti. Te voščilnice sem bila zelo vesela in sem jo precej ganjena kar trikrat prebrala. Vesela in ponosna sem na svoje poslanstvo in najbrž bi znova izbrala ta poklic, če bi bila še enkrat mlada, čeprav bi bila zdaj predvsem patronažna sestra in bi obiskovala mame in novorojenčke na domu.« Živo Miklavževo darilo pod Gozdnikom Veliko je lepih pa tudi manj lepih dogodkov, ki so povezani z Marijinim delom. Pravzaprav jih je toliko, da bi lahko napisala zajetno knjigo. Te se najbrž ne bo lotila, je pa za to priložnost obudila spomin na zadnje leto svojega službovanja. »Bilo je ravno na Miklavžev večer. Snežilo je, kot bi sipal moko iz vreče. Snega je bilo že pol metra. Ves dan sem bila na terenu. Ko sem prišla okrog petih domov, me je čakalo sporočilo, da moram pod Gozdnik k porodnici, ki bo že šestič rodila. Ker je takšen porod po navadi hiter, seje mudi- lo. Takoj sem si oprtala torbo, vzela baterijo in se odpravila iz Žalca peš proti Gozdniku. Ni mi bilo lahko pri srcu, saj ponoči nisem rada hodila po gozdu in neobljudenih krajih. Do domačije, kjer je živela porodnica, bi morala hoditi kar kakšne tri ure, a na srečo mi je kmalu potem, ko sem v Žalcu prečkala železniško progo, ustavil avtomobil, v katerem je bil obrtnik Franc Kekec, ki me je dobro poznal. Bil je tako prijazen, da me je peljal, do kamor je šlo z avtomobilom, potem pa sem se še kakšno uro mučila do domačije. Ni bilo gazi, sneg se je usipal z dreves, hoja po celem snegu je bila naporna. Ob vsem tem me je skrbelo, kako je s porodnico. Oddahnila sem si, ko sem videla, da sem prišla še pravočasno. Na hitro sem si pripravila vse potrebno za porod. Pet otrok me je z zanimanjem opazovalo, kaj počem, potem pa so morali oditi spat. Kmalu zatem je njihova mati rodila. Vsi smo si oddahnili, saj je porod minil brez težav, na svet pa je prišel lušten otročiček, če se prav spominjam, je bil fantek. Že tako številčna družina je dobila živo Miklavževo darilo in se povečala še za enega člana. Po porodu je bilo potrebno ostati pri porodnici še najmanj dve uri. Med tem časom sem vse v miru pospravila in se pripravila na odhod. Ura je bila dve ponoči, ko sem zapustila srečno družino. Srečni oče se je ponudil, da mi pomaga priti v dolino, vendar tega nisem hotela, saj ne bi bilo dobro, če bi pustil ženo z dojenčkom in petimi otroki kar samo. Tudi pot nazaj ni bila lahka. Približno ob pol petih zjutraj sem prišla v svoje stanovanje. Zelo utrujena sem padla v posteljo, saj sem bila na nogah že skoraj 22 ur.« Srečna v službi in srečna v tretjem življenjskem obdobju Marija pravi, da je imela srečo v življenju, da je lahko opravljala to službo. Meni, da je bila to služba, ki ji je bila pisana na kožo. Rada se spominja tistih let, čeprav je bilo Marija z novorojenčkom, desetim otrokom družine Jančič iz Žalca, ki mu je bil boter predsednik Jugoslavije Josip Broz Tito kdaj tudi težko in bi najraje pustila vse skupaj. Že ob naslednjem rojstvu pa svojega poklica ne bi zamenjala za nič drugega. Slabe trenutke je zbrisala iz spomina, ohranila pa tiste najlepše. »Kadar ne morem spati ali se dolgočasim, se marsikdaj prepustim spominom na službo in ponovno podoživljam rojstva številnih otrok, ki sem jim pomagala na svet. Tako mi ni nikoli dolgčas. Dolgčas pa mi tudi ni zato, ker imam vedno več dela. Leta so naredila svoje in pri vsakem opravilu sem bolj počasna. Dan si krajšam tudi z gospodinjskimi deli in delom na vrtu, kar mi je v veliko veselje, hkrati pa tudi dobra rekreacija za moje telo, kar je boljše kot vsaka fizioterapija. Zelo rada berem, pletem, gledam kakšno dobro oddajo na televiziji. Že 20 let sodelujem v skupini Zimzelen, kjer dajemo velik poudarek medgeneracijskemu sodelovanju. Večkrat se odpravimo v vrtec in šolo. Otrokom v vrtcu pripovedujemo razne pravljice, zanimive zgodbe, pokažemo jim razne igrice iz naše mladosti, skupaj gremo luščit fižol, ličkat koruzo in spoznavat druga opravila na kmetijo v Gotovljah ... Od stikov z otroki iz vrtca mi je v prijetnem spominu ostal dan, ko sem kot nekdanja babica otrokom demonstrirala nego dojenčka. Ob tem sem se počutila zelo prijetno, čeprav je minilo že četrt stoletja, kar sem to nazadnje počela. Naenkrat sem se počutila spet mlado, še prijetneje pa je bilo potem opazovati otroke, s kakšno vnemo so se lotili kopanja svojih punčk, negovanja in oblačenja. S skupino Zimzelen se odpravimo tudi na izlete, se udeležimo predavanj in drugih prijetnih dogodkov, ki nam zapolnjujejo jesen življenja in bogatijo našo starost.« Ob koncu pogovora nam je še zaupala, da ji je v veliko veselje, kadar jo obiščejo njeni najdražji, ki živijo v Ljubljani in Ameriki. V Ljubljani živijo hčerka, vnukinja in tudi že sedemmesečna pravnukinja, v Ameriki v Bostonu pa druga vnukinja in petletna pravnukinja, njena mama pa je znanstvenica mikrobiologinja, zaposlena na bostonski univerzi. D. Naraglav Življenje z zemljo in naravo Justina Zagožen je ena izmed žena, ki so vse življenje povezane z delom na kmetiji in z naravo. Morda je prav zaradi tega danes mladostna, čilega duha, izjemnega spomina in zelo komunikativna in prijetna devetdesetletnica. Ob njenem jubileju smo jo obiskali, ji izkazali pozornost in z njo tudi nazdravili. Za veliko kuhinjsko mizo, obloženo z dobrotami snahe Jožice, se nas je zbrala pisana druščina, od predstavnic KO RK Prebold, Župnijske Karitas Prebold na čelu z župnikom Damjanom Ratajcem, domačih do predsednika Vaškega sveta Matke Janeza Grenka. Z zanimanjem smo prisluhnili vnukinji Klavdiji, ki nam je prebrala povzetek o jubilant-kinem življenju. Justina se je rodila leta 1920 v Matkah v kmečko-delavski družini kot šesti otrok. Pri dveh letih ji je umrla mama. Osnovno šolo je obiskovala v Preboldu, s šolanjem pa je nadaljevala na trgovski šoli. Kot trgovka je ta poklic opravljala v Podlogu pri Šempetru v trgovini Fišer. Leta 1939 se je zaposlila v delavskem podpornem društvu v Preboldu, ki je imelo gostilno. Kmalu po začetku druge svetovne vojne so jo poslali v Berlin za gospodinjsko pomočnico. Dve leti zatem se je vrnila domov in se poročila s Petrom Zagože- Justina s sorodniki nom. Njuno družinsko srečo je najprej obogatil sin Peter, za njim sin Jože in nazadnje hči Marica, ki pa je po hudi bolezni leta 2003 umrla. Devet let prej ji je umrl tudi mož. Jesen življenja je preživljala na domačiji skupaj s sinom Jožetom in njegovo družino, zdaj pa že kar nekaj let živi v hčerini hiši fi^VČetrtek, 20. 1. 2011, ob 20. uri ^ Dom II. slov.tabora Žalec ANSAMBEL DONAČKA in ANSAMBEL TONETA RUSA JSL .4. Gosta večera VI CITA in JOŽE GALIC pod domačijo. Še vedno ima veselje do vrta in rož, rada pokramlja s sosedi in z znanci ter drugimi sorodniki, ki jo imajo zelo radi. Z njimi je v nedeljo,12. decembra, praznovala in razrezala veliko torto v obliki številke devetdeset in tako zaokrožila svoj jubilej. D. Naraglav i " * rr* «v Koncert za narodno-zabavni abonma in izven. VSTOPNICE PO 12 EUR V TIC-u ŽALEC ZKŠT ŽALEC.Aškerčeva 9 a. www.zkst-zalec.si Orožja nismo oddali Listina Jožetu Hribarju in društvu Srečno S podelitve v Slovenskem etnografskem muzeju Z odprtja spominske plošče Zveza veteranov vojne za Slovenijo je ob 20-letnici zgodovinskega dogodka, ob neoddaji orožja TO, policije in sekretariatov za ljudsko obrambo Jugoslovanski ljudski armadi, 16 slovenskim občinam podelila spominske plošče. Te bodo na pročeljih občinskih stavb spominjale na to hrabro dejanje. V Sloveniji so prvo spominsko ploščo odkrili v Žalcu, in to konec prejšnjega meseca, kar je sovpadalo s časom izpred 20 let. Pred občinsko zgradbo je temu slovesnemu trenutku ob odkritju spominske plošče prisostvovalo poleg veteranov vojne za Slovenijo in veteranov policijskega veteranskega združenja Sever ter članov ZB za vrednote NOB več drugih občanov in gostov. Zvezo veteranov vojne za Slovenijo in njenega predsednika je zastopal član predsedstva Zdenko Terpin, slovesnosti pa so se kot gostje udeležili tudi župan Občine Vransko Franc Sušnik in predstavniki nekaterih drugih občin. Odkritju plošče so prisostvovali tudi poslanec državnega zbora Lojze Posedel, zaposleni na občini in svetniki Občinskega sveta Občine Žalec. Prireditev je vodila Anka Krčmar, ki je skupaj s harmonikarjem Alfonzom Lesjakom poskrbela za kulturni program. O dogodkih izpred 20 let je zbranim spregovoril takratni komandant TO Žalec in sedanji predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo Spodnje Savinjske doline Adi Vidmajer. O hrabrosti takratnih ljudi in pomenu neoddaje orožja pa je zbranim spregovoril tudi župan Občine Žalec Janko Kos. Predsednik veteranov Adi Vidmajer in župan Janko Kos pa sta v nadaljevanju skupaj s predsednikom žalskega odbora veteranskega združenja Sever Radom Gašparičem odkrila spominsko ploščo. D. Naragiav Slovensko etnološko društvo je na god sv. Martina podelilo Murkovo nagrado dr. Jožetu Krobarju in Etnološkemu društvu Srečno iz Griž. Gre za priznanje, ki ga prejmejo dobitniki za delo in rezultate na etnološkem področju, hkrati pa so tudi spomin na Matijo Murka, slovenskega literarnega zgodovinarja, etnologa, slavista in urednika, ki je umrl leta 1952 v starosti 91 let. Slovesna podelitev je potekala v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani. Predlog za podelitev griškemu društvu in dr. Jožetu Hribarju z obširno utemeljitvijo sta pripravila dr. Slavko Kle-menšek in prof. Milan Natek. Na slovesnosti je zbrane nagovorila Damjana Pečnik, generalna direktorica Direktorata za kulturno dediščino pri Ministrstvu za kulturo RS. Slavnostna govornica je bila Marija Kozar Mukič, prejemnica Murkove nagrade leta 2009. Murkova odličja pa sta dobitnikom podelila predsednica Slovenskega etnološkega društva Helena Rožman in predsednik Komisije za Murkova odličja dr. Janez Bogataj. Slovesnosti so se v svečanih rudarskih uniformah, poleg predse- dnika Etnološkega društva Srečno dr. Jožeta Hribarja, udeležili tudi člani društva Ivan Grobelnik - Januš, Emil Malovšek in Matjaž Cerovac. Na prireditvi sta bila tudi predlagatelja -starosta slovenskih etnologov dr. Slavko Kremenšek in prof. Milan Natek. Slednji je po podelitvi dejal: »S svojim dragocenim delom, ki je večkrat prezrto, spodbujate in kar se da tudi oživljate prenekate-ra dragocena izročila rudarjev in rudarstva, ki je bilo skoraj 170 let pomembna gospodarska veja in je v sestavi z nekmetijskimi usmeritvami preoblikovalo podobo savinjske pokrajine in tudi socialno sestavo prebivalstva. Naj bo Murkova listina spodbuda za zagnano delo, ki s svojimi dragocenimi dosežki bogati občo kulturno zavest celotnega prebivalstva. Želim vam še veliko uspehov pri odkrivanju in spoznavanju ter vrednotenju življenja savinjskih rudarjev.« V Enološkem društvu Srečno so ponosni in veseli, da so opazili njihovo delo tudi na nivoju države in da so prejeli tako prestižno listino Etnološkega društva Slovenije. Kot pravi Jože Hribar, bodo tudi v prihodnje z vso zavzetostjo delali v tej smeri, predvsem pa skušali v svoje vrste pritegniti čim več mladih. D. N. Sveti Barbari v čast Sveto Barbaro, ki goduje 4. decembra, častijo kot zavetnico rudarji, vojaki, minerji, ranjenci, skratka mnogi, ki se pogosto soočajo z nesrečami in smrtjo. Tudi na Ponikvi pri Žalcu že kar nekaj let oživljajo tradicijo, za kar imajo veliko razlogov. V tem kraju namreč živi veliko rudarjev, dejavnih in upokojenih, ki si in so si svoj kruh služili v velenjskem premogovniku. V svečanih uniformah so se v spremstvu rudarske godbe iz Velenja podali v župnijsko cerkev sv. Pankracija, prižgali sveče in prisluhnili maši, ki sta jo darovala domači župnik Tone Krašovec in Janko Krašovec, med mašo pa jih je nagovoril Ivan Jelen, tudi upokojeni rudar, ki je poudaril trdno zaupanje rudarjev v Barbarino varstvo. Povedal je tudi, daje Ponikva prav po zaslugi rudarjev takšna, kot je. Praznovanje so zaključili s pravo rudarsko malico v Slomškovem domu, vsem pa se je v imenu Krajevne skupnosti Ponikva zahvalil njen predsednik Srečko Lednik, prav tako rudar. T. T. Svečani sprevod v cerkev sv. Pankracija Izkaznice ZWS novim članom Območno združenje Zveze veteranov vojne za Slovenijo Spodnje Savinjske doline je v prostorih Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva Slovenije v Žalcu pripravilo Vesel Božič In zdravo ter srečno 2011 vam želi <=>' •v** fites SSR m Alen SREBOĆAN s.p, GSM: 041 331 560 PARKETARSTV0 polijinji vsili vrst podov, obnovi obslojoiih pirlcihv TESNJENJE OKEN IN VRAT mnjivi poihdovinipt okovji, nastavitve odpiranj ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU kompletne prenove stanovanj in poslovnih prostorov še enega od slovesnih sprejemov novih članov v spodnjesavinjsko veteransko organizacijo, v katero je včlanjenih že več kot 650 članov. Članske izkaznice so tokrat podelili 32 nekdanjim udeležencem vojne za Slovenijo. Upravičencev do tega statusa je na področju Spodnje Savinjske doline okrog 2000, kar pomeni, da je trenutno v to veteransko organizacijo vključena le dobra tretjina. Predsedstvo ZVVS poziva vse nekdanje udeležence vojne za Slovenijo, naj si na upravni enoti uredijo ta status in se včlanijo v veteransko organizacijo. Na slovesnosti v hmeljarskem muzeju je novim članom veteranskega združenja spregovoril predsednik OO ZVVS Adi Vidmajer. Zaželel jim je prijetno počutje in uspešno delov organizaciji. Seznanil jih je z delom njihove organizacije, dejavnostmi, ki jih izvajajo, in s pravicami, ki jih imajo kot veterani po 50. letu starosti. Izrazil pa je tudi obžalovanje, da mnogi ne znajo ali nočejo verodostojno razumeti tistega časa, ki je bil pomemben za današnjo samostojnost in neodvisnost Slovenije. Prihodnje leto naj bi ob 20-letnici vojne za Slovenijo izdali brošuro. V zvezi s tem vabijo vse pripadnike takratne TO Žalec k sodelovanju pri nastajanju publikacije. V nadaljevanju sta skupaj s podpredsednikom veteranske organizacije Milanom Vogrincem podelila značke novim članom. Lokalni vodnik po muzeju Emil Pižorn, tudi član ZVVS, pa je udeležence popeljal na ogled muzejske zbirke. Z druženjem so nato nadaljevali v promo-cijsko-gostinski sobi muzeja, kjer ni manjkalo pogovorov o aktualnih dogodkih in tudi obujanja spominov na čas izpred 20 let. D. Naragiav STROŽER, KLEPARSTVO IN MONTAŽA, D.O.O. KASAZE 69/E, 3301 PETROVCE TEL.: 03/714 01 00, FAKS: 03/714 01 01, CSM: 041 690 023, 041 608 312. SANACIJA STREH, ŽLEBOV TER TESARSKA DELA. POKRIVANJE CREATONA, ESALA, EKOKRITIN TER VSEH VRST JEKLENIH KRITIN. Z vami že 28 let S škofom praznovali god sv. Barbare Barbaro počastili s filmom Društvo upokojencev Andraž nad Polzelo je letos že sedmič proslavilo god svete Barbare, zavetnice rudarjev. 4. decembra so se zbrali pred cerkvijo, kjer je celjski škof, ordinarij dr. Stanko Lipovšek, v spremstvu domačega župnika Janeza Furmana najprej blagoslovil kip sv. Barbare, rudniške svetilke in prapor, nato pa so odšli ob spremstvu velenjskih godbenikov v župnijsko cerkev, kjer so prisluhnili sveti maši, ki jo je daroval celjski škof dr. Stanko Lipovšek in v pridigi poudaril pomen sv. Barbare, zavetnice rudarjev, ki jo rudarji častijo že mnogo let. Sledilo je družabno srečanje v dvorani domačega kulturnega doma, kjer sta zbrane nagovorila predsednik DU Andraž nad Polzelo Jože Krk in v imenu Občine Polzela svetnik Jože Kužnik. T. T. Rudarji s škofom dr. Stankom Lipovškom V dvorani Doma Svobode Griže je v soboto, 4. decembra, potekala prireditev v počastitev sv. Barbare - zavetnice rudarjev. V osrednjem delu praznovanja so si najprej ogledali dokumentarno-igrani film Dan ob šahtu, avtorja Roberta Gabra iz Videoprodukci-je Gaber. Film je pred natanko letom dni doživel premiero v Domu II. slovenskega tabora Žalec. Prireditev so začeli godbeniki Godbe Zabukovica, nato pa je zbrane pozdravila voditeljica prireditve Danica Veligošek. V nadaljevanju je zbranim spregovoril predsednik Etnološkega društva Srečno Jože Hribar, ki je nekaj besed namenil delovanju njihovega društva in poudaril ohranjanje tradicije rudarstva v libojsko-za-bukovški kadunji. Kot pomemben dosežek njihovega prizadevanja je izpostavil film Dan ob šahtu, ki prikazuje sprejem novincev v rudarsko bratovščino nekoč in danes v Zabukovici in Libojah. Gre za tako imenovani skok čez rudniški jašek, ki ga je pozneje zaradi vedno večje odprtine jaška zamenjal skok čez usnjeno kožo. V filmu igrajo nekdanji rudarji in člani Etnološkega društva Srečno, ki skrbno varujejo ter ohranjajo rudarsko in kulturno dediščino. Jože Hribar je postregel tudi z razlago, zakaj rudarji praznujejo god svete Barbare, ki so jo pokončali pogani oziroma njen oče. Po legendi je umrla 4. decembra leta 306 v rodni Nikomediji v provinci Bitiniji v Mali Aziji. Stara je bila le 38 let, zato imajo rudarji na svojih svečanih uniformah prišitih 38 zlatih gumbov. Pred ogledom filma je dvorano napolnila glasba tria Ubrane strune, po ogledu pa so nadaljevali z druženjem ob knapovski večerji, kar pomeni, daje bila na razpolago pro-ja - črna kava, knapovska omleta -carski praženec in jabolčnik. D. N. 22. december ob 19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec Sodelujejo: Zbor Antona Schwaba, Hiša kulture Celje, Otroški pevski zbor GS F. K. Koželiski Velenje, Orkester Hiše kulture Celje, zasedba Tuned Fish pod vodstvom Alenke Goršič Ernst in Manje Gošnik Vovk Vstopnice: TIC Žalec, tel. 710 04 34 ZKŠT Žalec, Aškerčeva 9a, www.zkst-zalec.si Nagradna križanka Rešitev križanke, objavljene v novembrski številki Utripa: VINKO-COCE-BOŽIČNI-KONCERT-VRANSKO-CANTEMUS-POPSESLISH. Izžrebani nagrajenci: 1. Maša Ropret, Latkova vas 157, Prebold; 2. Suzana Cvetkovska, Galicija 69 b, Žalec; 3. Zvonka Menčak, Kapla 54, Tabor. Nagrajenci prejmete vstopnice za koncert po pošti. Pokrovitelj križanke, ki jo objavljamo v tej številki, je MESARSTVO ČAS, Čas Ervin, s. p., Savinjska cesta 77, Žalec. Vrednost nagrad je 20,86 €, 12,52 € in 8,35 €. Rešitve križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah v uredništvu Utripa, Aškerčeva 9 a, Žalec, do 10. januarja 2011._ Znanje za učinkovito kmetovanje Doma dobi evro drugo vrednost V začetku tega meseca je v Portorožu potekal dvodnevni tradicionalni posvet kmetijske svetovalne službe, na katerem so pripravili tudi okroglo mizo o kmetijski svetovalni službi in njenih nalogah v prihodnosti. Vodja Sektorja za kmetijstvo in gozdarstvo pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) mag. Miran Naglič, tudi vodja okrogle mize, je uvodoma povedal, da javna kmetijska svetovalna služba zelo dobro opravlja svoje delo in da je pomemben generator razvoja slovenskega kmetijstva in podeželja. Vodja službe za nadzor javnih služb pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Marta Hrustel Majcen se je strinjala, da ministrstvo potrebuje kmetijsko svetovalno službo, ki predstavlja zelo zanesljiv vir podatkov. Posebno pohvalo je namenila terenskim svetovalcem. Kot je povedala, ministrstvo ne načrtuje bistvenih novosti v reorganizaciji kmetijske svetovalne službe. Večji del novosti se bo nanašal na vsebinski del, saj želijo spremljati, kaj se dogaja na kmetijskem gospodarstvu, in na podlagi tega oceniti, kakšen napredek je mogoč na posameznem gospodarstvu. Predsednik Društva kmetijskih svetovalcev Alojz Štuhec je med drugim poudaril, da ob vsakoletnih novostih in spremembah ni enostavno prenašati znanja in novosti na uporabnika (kmeta). Opozoril je, da kmetje potrebujejo hitre rešitve, zato je nujno, da imajo vse te novosti pravne podlage. Kot je povedal, kmetijski svetovalec danes ni le tehnolog, temveč mora dobro poznati tudi ekonomsko in Farma VETERINARSKA AMBULANTA FARMA, d. o. o., Podlog v Savinjski dolini 55, 3311 Šempeter v Savinjski dolini Telefon, faks: 03/700 15 75 Dežurna služba: 051 646 202 Ambulantni čas: pon.-pet.: 7.00- 10.00 17.00- 18.00 sobota: 7.00- 9.00 nedelja in prazniki: 8.00- 9.00 Vesele božične praznike in zdravo, uspešno ter plodno leto 2011 vam želi kolektiv podjetja FARMA, d. o. o. pravno področje. Spregovoril je tudi o neustreznem financiranju javne kmetijske svetovalne službe. Svetovalna služba je namreč samo v 70 odstotkih financirana iz državnega proračuna, preostali del pa si mora zagotoviti s tržnimi dejavnostmi. V zvezi s financiranjem javne kmetijske svetovalne službe je direktor KGZS Igor Hrovatič povedal, da se nikakor ne more strinjati z odločitvijo, da se sredstva za delovanje te službe zmanjšujejo. O nujnosti nadgrajevanja zna-pja in usposabljanja je zbranim spregovoril dekan Fakultete za kmetijstvo in biotehniške vede v Mariboru prof. dr. Jernej Turk. Pohvalil je zelo dobro sodelovanje med zbornico in fakulteto. Kot je povedal, je treba nujno vzpostaviti sistem sodelovanja med univerzami, fakultetami, raziskovalnimi ustanovami in KGZS, ki bo znanje prenašala do svetovalcev in ti naprej do končnega uporabnika oziroma kmeta. Udeleženci okrogle mize so pozvali vsa pristojna ministrstva, da pri pripravi nove zakonodaje, ki kakorkoli vpliva na ekonomsko-socialni položaj kmetov, vgradijo rešitve, ki bodo prispevale k ohranjanju kmetijstva. Mladim je potrebno za povečanje interesa za prevzem kmetij omogočiti pridobivanje stabilnega dohodka iz kmetijske dejavnosti ter zagotoviti primerljivo socialno varnost za vse člane družine. Prav tako so pozvali vlado k pripravi in izvedi ukrepov za ureditev cenovnih nesorazmerij v prodajni verigi kmetijskih pridelkov in ukrepov za zagotovitev enakovredne pogajalske moči vseh vključenih deležnikov znotraj prodajne verige. Ponudnike kmetijskih pridelkov je treba za zagotovitev večje pogajalske moči vzpodbujati k povezovanju in skupnemu nastopu na trgu Ob koncu posveta so opozorili, da morajo kmetje za uspešen razvoj slovenskega kmetijstva in povečanja stopnje samooskrbe ter dvig ekonomske uspešnosti kmetij posodobiti tehnološke postopke, s katerimi bodo znižali stroške in povečali učinkovitost gospodarjenja. Kmetje morajo biti pripravljeni za sprejemanje in uvajanje novih specialnih znanj ter podjetnih idej ter pravočasno dopustiti spremembe na kmetijah. Za izvajanje uspešnega trženja kmetijskih pridelkov morajo dejavneje pristopiti k povezovanju in skupnem nastopu na trgu. Zaradi poslabšanja ekonomsko-socialnega položaja slovenskih kmetij v zadnjem obdobju so pozvali vlado k imenovanju medresorske delovne skupine, ki bo natančno preučila razmere v kmetijstvu in oblikovala zavezujoče izvedbene naloge za posamezna ministrstva in pristojne javne službe. K. R. Cenjenim strankam se zahvaljujemo za zaupanje in voščimo LONČAREK lepe božične praznike Savinjska cesta, Žalec, ter uspešno leto 2011. tel.: 03/710 32 10 mk Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD CELJE Izpostava Žalec, Mestni trg 7, Žalec Vesele božične praznike ter srečno in uspešno leto 2011 Vam želimo kmetijski svetovalci. INŠTITUT ZA HMELJARSTVO IN PIVOVARSTVO SLOVENIJE CESTA ŽALSKEGA TABORA 2 3310 ŽALEC VSEM PRIDELOVALCEM HMELJA IN POSLOVNIM PARTNERJEM ŽELIMO VESEL BOŽIČ, V NOVEM LETU PA ZDRAVJA, SREČE IN VELIKO POSLOVNIH USPEHOV. Namesto posameznih čestitk smo denar namenili v humanitarne namene. Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije Andrej Podpečan Pred časom so v slovenski javnosti izjemno odmevale besede Andreja Podpečana iz Galicije, ki je na enem od srečanj kmetov v Ljubljani povedal, da ga že dolgo mika, da bi šel po Ljubljani polivat gnojnico, da bi meščani videli, »kako diši druga stran zrezka«. Andreja Podpečana v Savinjski dolini seveda zelo dobro poznamo. Na kmetiji Podpečan v Galiciji dnevno namolzejo 600-800 litrov mleka, kar letno pomeni 250 tisoč litrov. Od tega ga 80 odstotkov predelajo doma, predvsem v sirarni. V hlevu je 40-45 krav, skupno 80 glav goveje živine, obdelujejo pa 33 hektarjev zemlje. Seveda poznamo Podpečanove tudi po izvrstnih sirih in drugih mlečnih dobrotah, vemo pa tudi, da so na kmetiji uredili sodoben objekt, v katerem so poleg sirarne nahajajo še sobe, wellness in še bi se kaj našlo. Kljub vsemu je Podpečan, član Upravnega odbora Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, med tistimi kmeti, ki vse glasneje opozarjajo, da bo dodatna obremenitev (obdavčitev subvencij in vodenje knjig) pripomogla k še večjemu opuščanju kmetovanja in k propadu malih kmetij. »O tem najbolj nazorno govori podatek, da mora kmet prodati dva litra mleka ali pet kilogramov pšenice, če hoče v Ljubljani lulati. Razmerja so se podrla. Vem, da je primerjava ekstremna, ampak nekaj pa vseeno pove. Če hočemo, da bi pri mleku vsaj malo ostalo za naložbe, bi morala biti odkupna cena 32, 33 centov; vrti pa se med 25 in 27 centov za liter. Stro- ški so, kakršni so, nove obdavčitve pa bodo samo še pobirale. Na finančnem ministrstvu naj bi bili pošteni in rekli: Kmete bomo obdavčili, porabniki pa računajte, da se bo hrana podražila. Drugače ne more biti, ker kmetje nimamo več rezerve,« je o položaju kmetov povedal Podpečan. Drugi problem je vodenje knjig: »Za kmetijo, kot je naša, bi vodenje knjig pomenilo 250-300 evrov dodatnih stroškov na mesec, za manjšo kmetijo, ki bo presegla mejo, pa manj kot 100 evrov ne bo dovolj. Bojim se, da se bo manjši kmetiji, kjer imajo otroke v šoli, splačalo odpovedati subvencijam, saj bodo preko socialnih transferjev dobili več denarja. Ampak na to nihče ne pomisli.« Ob vseh očitkih, uperjenih proti državi, seveda tudi v Savinjski dolini slišimo namigovanje o nepovratnih sredstvih, ki so jih dobili Podpečanovi: »Sem eden redkih kmetov, ki po pravici povem. Za naložbo imamo za milijon štirideset tisoč evrov računov, do tega smo dobili 316 tisoč evrov nepovratnih sredstev, večino iz Evrope. Za ta denar je bilo treba v Ljubljano spraviti 21,5 kilograma papirja, kar se tiče živcev, pa je bil to najtežje zasluženi denar. No, če ga ne bi dobili, bi ostali samo pri sirarni, tako pa smo zgradili še apartmaje in weiness. Največ smo bili zadolženi za 750 tisoč, zdaj smo za nekaj več kot 300 tisoč evrov. Vsem tistim, ki so nevoščljivi, lahko povem, da imam še zdaj ponoči po več kep v želodcu,« odgovarja Podpečan, del rešitve za kmečke tegobe pa vidi v neposredni prodaji s kmetij. »Ko na našo kmetijo prihajajo obiskovalci, se kar čudim, kakšno zanimanje je med njimi za suhomesnate in druge domače izdelke, povprašujejo po starinah ... Če ima kdo prostor in ga primerno opremi, kaj nareže in ponudi domačo pijačo, bi vsak evro dobil drugo vrednost. Mislim, da je, vsaj če hočeš skočiti iz povprečja, še veliko tega prostora. Ampak seveda je potem potrebno drugače delati in razmišljati.« T. T. AKTUALNI RAZPISI NASLOV RAZPISA: III. javni razpis za ukrep 125 - Izboljšanje in razvoj infrastrukture, povezane z razvojem in prilagoditvijo kmetijstva, podukrep št. 1 Komasacije in agromelioracije za leto 2010 1. IZDAJATELJ Ministrstvo za'kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano 2. DATUM OBJAVE: 19. 11. 2010 3. PREDMET RAZPISA: a) Komasacije, ki se izvajajo v skladu s predpisi, ki urejajo kmetijska zemljišča, ter v komasacijsko območje v skladu z občinskimi prostorskimi akti ni vključenih več kot 30 odstotkov nekmetijskih zemljišč. b) Agromelioracije, ki se izvajajo na podlagi predpisa, ki ureja kmetijska zemljišča. Podpirajo se samo tiste agromelioracije, ki se izvajajo na komasacijskih območjih in se z njimi dosega cilj celovitega urejanja kmetijskega prostora. Predmet podpore so investicije v ureditev poljskih poti, odstranitev kamnitih osamelcev, spreminjanje konfiguracije zemljišč, izboljšanje dostopa do kmetijskih zemljišč in krčenje grmičevja, razen agromelioracijskih del, ki so se ali se izvajajo na komasacijskih območjih in so bila sofinancirana iz drugega ukrepa PRP 2007-2013 ali iz proračuna lokalne skupnosti. c) Na komasacijskem območju je predmet podpore v okviru tega javnega razpisa v posamezni vlogi komasacija ali agromelioracija. d) Nepovratna sredstva bodo prispevala k splošnemu izboljšanju konkurenčnosti kmetijskega sektorja oziroma k izboljšanju posestne strukture kmetijskih zemljišč in k izboljšanju ureditve funkcionalne infrastrukture. Naj višja stopnja pomoči znaša do 100 odstotkov upravičenih stroškov, od tega znaša delež Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja 75 odstotkov, delež Republike Slovenije pa 25 odstotkov. 4. RAZPISANA SREDSTVA: do 5.000.000 EUR 5. VLAGATELJI ZAHTEVKOV: Vlagatelji zahtevkov za dodelitev nepovratnih sredstev so občine, v katerih se izvaja večinski del komasacije oziroma agromelioracije. Končni koristniki učinka dodeljenih nepovratnih sredstev so lastniki komasiranih zemljišč. 6. ROK ODDAJE VLOG: do objave zaprtja javnega razpisa na spletnih straneh Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja. NASLOV RAZPISA: Javni razpis za ukrep 142 - Podpora za ustanavljanje in delovanje skupin proizvajalcev za leto 2010 1. IZDAJATELJ: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano 2. DATUM OBJAVE: 12. 11. 2010 3. PREDMET RAZPISA: sredstva so namenjena za ustanavljanje in delovanje skupin, proizvajalcev na področju ekološke pridelave in predelave ter proizvodnje zaščitenih kmetijskih pridelkov in živil (zaščitena označba porekla, zaščitena geografska označba, zajamčena tradicionalna posebnost). Podprejo se skupine proizvajalcev prvih pet let po datumu priznanja skupine proizvajalcev. Najvišja stopnja pomoči znaša do 5 odstotkov obsega lastne tržne proizvodnje skupine, od tega znaša delež Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja 75 odstotkov, delež Republike Slovenije pa 25 odstotkov. 4. RAZPISANA SREDSTVA: do 800.000 EUR 5. VLAGATELJI ZAHTEVKOV: Vlagatelji zahtevkov so skladno z odstavkom 56. člena Uredbe PRP skupine proizvajalcev, ki so pravne osebe in jih prizna MKGP po Pravilniku o priznanju skupin proizvajalcev iz shem kakovosti in ki združujejo ekološke kmetijske proizvajalce določenega ekološkega kmetijskega proizvoda zaradi skupnega nastopa tega kmetijskega proizvoda na trgu. 5. ROK ODDAJE VLOG: do objave zaprtja javnega razpisa na spletnih straneh Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja. NASLOV RAZPISA: III. javni razpis za ukrep 125 - Izboljšanje in razvoj infrastrukture, povezane z razvojem in prilagoditvijo kmetijstva, podukrep št. 2 Izgradnja velikih namakalnih sistemov in tehnološke posodobitve namakalnih sistemov 1. IZDAJATELJ: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano 2. DATUM OBJAVE: 30. 7. 2010 3. PREDMET RAZPISA: Skladno s 1. in 2. točko tretjega odstavka 37. člena Uredbe PRP je predmet podpore izgradnja velikih namakalnih sistemov ter tehnološke posodobitve namakalnih sistemov brez terciarnega omrežja in izgradnja velikih namakalnih sistemov, vključno z izgradnjo vodnih zbiralnikov, skladno s predpisom, ki ureja kmetijska zemljišča, graditev objektov in urejanje prostora. V skladu z javnim razpisom se kot tehnološke posodobitve namakalnih sistemov smatrajo posodobitve obstoječega namakalnega sistema vključno z vodnim virom z obvezno hkratno uvedbo tehnologije za zmanjšano porabo vode in električne energije. V manjše tehnološke posodobitve namakalnih sistemov se uvrščajo posodobitve, za katere ni potrebno pridobiti gradbenega dovoljenja in znaša vrednost upravičenih stroškov do 500.000 EUR. 4. RAZPISANA SREDSTVA: do 10.000.000 EUR 5. VLAGATELJI ZAHTEVKOV: Vlagatelji zahtevkov so skladno z 39. členom Uredbe PRP pravne osebe, ki jih lastniki zemljišč obstoječega namakalnega sistema pooblastijo za vodenje naložbe. Upravičenci oziroma končni uporabniki učinka dodeljenih nepovratnih sredstev so lastniki ali večletni zakupfiiki zemljišč, ki bodo uporabljali namakalni sistem. 6. ROK ODDAJE VLOG: do objave zaprtja javnega razpisa na spletnih straneh Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja. Pripravila: Tilka Potočnik ClUtAAfl/ ■»’ V'J '< V/.1' /0« 'jA i ^ /1 r.f_ Ognjemeti šele od 26. decembra Kljub številnim opozorilom zadnjih nekaj let glede uporabe pirotehničnih pripomočkov v naših soseskah in na javnih mestih že pravzaprav ves december poslušamo poke petard in bliske različnih ognjemetnih izdelkov, zato ne bo odveč opozorilo, da je uporaba petard prepovedana, ognjemeti pa lahko osvetljujejo naše nebo šele od 26. decembra do 2. januarja, pa še to pod omejenimi pogoji. Sprememba zakonodaje je že leta 2008 povsem prepovedala nakup, posest in uporabo pirotehnič- nih izdelkov kategorij 2 in 3, katerih glavni učinek je pok (predvsem so to petarde najrazličnejših oblik in moči). Za ognjemetne izdelke kategorije 1, katerih glavni učinek je pok, pa velja, da je njihova prodaja dovoljena, vendar le od 19. do 31. decembra, medtem ko je njiho- POTAI N ib proizvodnja, uvoz-izvoz in trgovina, d.o.o. Latkova vas 83A, 3312 Prebold, tel.: 03/703 83 50 faks: 03/570 21 26, gsm: 041 633 069 e-mail: info@bl-utrip.si F0 sneerm GEODETSKE MERITVE PARCELACIJE, UREDITVE MEJ, OBNOVE MEJ, VRIS OBJEKTOV, ^ ETAŽNI NAČRTI, ZAKOUČBE OBJEKTOV, POSNETKI ZA LOKACIJE, 7 KATASTER KOM. NAPRAV, MERITVE ZA PR0JEKTIV0, INŽENIRSKA GEODEZIJA, G PS MERITVE, NEPREMIČNINE N ✓ J Pr I Šlandrov trg 20, Žalec,Ì6I 03/71 20 200 www.geoinzeniring.si OB PREDLOŽITVI TEGA OGLASA VAIÜI V MESECU NOVEMBRU IN DECEMBRU 2010 NUDIMO 10% POPUST NA NAŠE STORITVE. •A- PRAZNJENJE GREZNIC JANEZ DOLINAR, s. p., Zabukovica 109, 3302 Griže Tet.: 031 786 975 03/712 12 80 zkst. utrip@siol.net va uporaba dovoljena od 26. decembra do 2. januarja. Nikakor pa se ne smejo uporabljati v strnjenih stanovanjskih naseljih, zgradbah in vseh zaprtih prostorih, v bližini bolnišnic, v prevoznih sredstvih za potniški promet in na površinah, na katerih potekajo javni shodi in javne prireditve. V stanovanjskih zgradbah in drugih zaprtih prostorih je dovoljeno uporabljati le ognjemetne izdelke kategorije 1, ki so proizvedeni, namenjeni in označeni za tako uporabo. Uporaba pirotehničnih izdelkov v nasprotju s temi omejitvami pomeni prekršek, za katerega je predvidena globa od 400 do 1200 evrov, policisti pa izdelek zasežejo, tudi če ni storilčeva last. Na policiji posebej opozarjajo, da uporaba pirotehničnih izdelkov moti nekatere ljudi, še posebej starejše in bolnike. Zato priporočajo, da se tudi v dovoljenem terminu pirotehnični izdelki uporabljajo tako, da bo uporaba varna in čim manj moteča za okolico. Pri tem ne smemo pozabiti na živali, saj mnoge preživljajo hud stres, še posebej ob objestni uporabi in dejstvu, da se nimajo kam umakniti. L. K. Kaj vam prinaša DAVEK NA NEPREMIČNINE? So vneseni podatki napačni, pomanjkljivi, ali se z njimi preprosto ne strinjate? Nudimo vam svetovanje na področju evidentiranja nepremičnin, geodetske storitve, projektiranje in posredovanje z nepremičninami. 03/710 38 10 www.geoprojekt.si GEOPROJEKT d.o.o. ^geodetske storitve, projektiranje, inženiring, nepremičnine Gegfrojekt Šlandrov trg 11, 3310 Žalec (med gostiščem Marjola in poslovno . stavbo Vender) He----------------------- Kupon za BREZPLAČNO popravo podatkov za potrebe davka kupon je veljaven do 25. januar 2011 KO G UM SERVIS IZPUŠNIH SISTEMOV HRUŠOVAR SREČKO, s.p. Rimska c. 71 - 3311 ŠEMPETER ffi 03 / 5701 - 582, GSM: 031 / 822 - 476 3303 Šentrupert 7 tel.: 03/5726-017 fax: 03/5726-355 limo L in srečno novo leto 2011. ^V&ems našim/ sJ/umAam/ Uv &adeIciAM^em/ želunos psiLj/eLne/ (lozlčne/ [zuvzmAes Uv szvečnos nmup telo/ 2011 : *■ Zahvaljujemo se i za dosedanje zaupanje in se priporočamo tudi v prihajajočem letu. %^m****************************^* GARNI ŠPORT HOTEL Graičlnska ulica 9. 3312 Prebold, Slovenija Telefon: +386(0)3 703 40 60 Tolofav ■ +386(0)3 703 40 64 Hip 0juntfcportH>t«t coo* mtog^gwnM^iorthotol tom ŠPORT HOTEL ■ ENO IN DVOPOSTELJNE SOBE ■ VELIK LUKSUZNI APARTMA ■ KAVARNA ■ KONFERENČNA DVORANA ■ VIELNESS. jacuzzi. masaže, savno ■ ŠPORTNI TURIZEM ■ VEČNAMENSKI PROSTORI ► konference, srečanja, sestanki I zabave, poroke, praznovanja I športna rekreacija in priprave Vsem našim gostom in poslovnim partnerjem želimo SREČNO IN ZDRAVO 2011! Decra W'UP « *»««« SPLOS/VO KLEPARSTVO /IV KROVSTVO OüsBSBS KRK Uroš, s.p. cr*®on^ Zabukovica 162, 3302 Griže GSM: 031/307-780 uros.krk@triera.net NAJEM DVIŽNE KOŠARE do višine 16 m # VSEM DOSEDANJIM IN BODOČIM STRANKAM SE ZAHVALJUJEM ZA IZKAZANO ZAUPANJE IN ŽELIM MIREN BOŽIČ TER SREČNO NOVO LETO. J/, ■ % 55 splošno steklarstvo KUGLER Jože, s.p. Savinjska cesta 21, 3310 ŽALEC Tel.: 03 710 37 50, faks: 03 710 37 51, mobi: 041 519 775 VSEM STRANKAM ŽELIMO LEPE BOŽIČNE PRAZNIKE, V NOVEM LETU 201 I PA VELIKO ZDRAVJA IN OSEBNEGA ZADOVOLJSTVA Kolektiv Steklarstva Kugler ÄW, »ose»n s.p. Ulica Florjana Pohlina 5, 3310 Žalec tei: 03/571 70 00, 710 22 00 mob.: 031 608 349, faks: 03/710 22 01 e-mail: matjaz.dosedla@siol.net Varno in srečno vožnjo ter iepe in prijetne božično-novoletne praznike! Srečno 2011! Izposojamo ženske in moške poročne, maturantske, birmanske, obhajilne, krstne in druge obleke za svečane priložnosti. TEL: 03 571 56 81 G5M: 041 698 324 delovni čas: pon-pet 15.00-18.00 sob 08.00-12.00 Pika • izposoja oblačil Šlandrov trg 27 NOVO V ŽALCU "---------------------3310 žal6C POPRAVLJALNICA OBLAČIL PIKA NUDIMO VAM POPRAVILO VAŠIH OBLAČIL : KRAJŠANJE. OŽANJ€. MENJAVA ZADRG.,. PO ZELO UGODNIH CENAH NA VOLJO SMO VAM OD 1.120«: PON - PET: 9.00-1200 IN IS,00-18.00 SOB: 8.00-12.00 _________ Jaz sem že osvojil vrh, na katerega vi še plezate, zato ne žalujte, moji dragi, jaz sem svoje delo dokončal. ZAHVALA Ob boleči izgubi svojega dragega sina RAJKA MAZEJA iz Šprajčeve 2, Žalec (31. 12. 1953-27. 11.2010) se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste mi bili v uporo. Hvala za darovano cvetje in sveče ter hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Hvala prav vsem. Neutolažljivi: mama Rozalija, Aljoša z družino in ostalo sorodstvo mo Kamnoseštvo Marjan Amon iz Šmartna v Rožni dolini vam nudi 15 % popust na plačilo z gotovino. MOŽNOST PLAČILA NA 3 OBROKE. Naročila na GSM: 041 611 087 Kamnoseštvo Marjan Amon s.p., Slatina v Rožni dolini 9 A, Šmartno v Rožni dolini MALI OGLASI AKCIJA!!! Prašiči lastne reje (od 100 do 150 kg) po 1,5 €/ kg. Lahko jih tudi dostavimo. Info.: 041 561 893 PGD DREŠINJA VAS išče HIŠNIKA. Začetek dela 1. 2. 2011, vse ostalo po dogovoru. Info.: 041 783 283 KRAŠKI OVČARJI, mladički z rodovnikom. Info.: 031 879 451 UGODNO PRODAM SLIKE SVETOVNO ZNANEGA SLIKARJA JOŽETA HORVATA - JAKIJA. Info.: 041 474 615 PODIRANJE IN OBŽAGANJE VEČJIH DREVES na težje dostopnih mestih in tudi v strnjenih naseljih - odvoz. Info: 031 786 975. ODDAM UDOBNE IN LEPO OPREMLJENE VEČPO-STELJNE SOBE na ugodni lokaciji na Polzeli. Info: 041 645 555. TURISTIČNO INFORMACIJSKI CENTER Šlandrov trg 25, 3310 Žalec Tel.: 03 710 04 34 E-pošta: zkst.tic@siol.net Utrip Savinjske doline izdaja Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Naslov uredništva: Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec (v Domu II. slovenskega tabora); telefon: 03/712 12 80, faks: 03/712 12 76, elektronski naslov: zkst.utrip@siol.net. Odgovorna urednica: Lucija Kolar; uredništvo: Darko Naraglav, Ksenija Rozman, Tone Tavčar; tajnica uredništva: Karmen Vodovnik; lektorica: Nina Markovič Korent; oblikovanje in prelom: Multiprojekt, d. o. o., Maribor; tisk: SET, d. o. o., Ljubljana-Polje. Naklada: 13.400 izvodov, cena časopisa je 1,46 EUR. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo. Poslovni čas uredništva je od ponedeljka do četrtka od 8. do 11. ure in od 13. do 15. ure, ob petkih pa od 8. do 11. ure. Informacije in rezervacije tudi na tel. št.: 712 12 80, faks: 712 12 76, zkst.utrip@siol.net, www.zkst-zalec.si/utrip. POGREBNE STORITVE ROPOTAR Ivan, s. p. Starovaška 12, 3311 Šempeter Tel.: 03/700 14 85, GSM: 041 613 269, 041 748 904 in PE CVETLIČARNA FLORA IN DARILNI BUTIK Rimska c. 77, Šempeter, tel.: 03 700 16 93 IZDELAVA ŽALNIH IN SVEČANIH ARANŽMAJEV PRODAJA REZANEGA CVETJA IN LONČNIC DARILNI PROGRAM ZA VSE PRILOŽNOSTI VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČ in OSKRBA GROBOV M Na voljo smo vam ob katerikoli uri Te bolezen je objela, še poslednjo moč ti vzela. Zdaj med nami več te ni, a v naših srcih boš vse dni. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice, tašče ... ANICE PUŠNIK iz Zagrada 79, Celje (21. 7. 1928-2.12. 2010) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, da ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, izrazili ustna in pisna sožalja ter darovali sveče in cvetje. Hvala Kvartetu Žarek, gospodu Slavku Podboju za besede slovesa, gospodu župniku za opravljen obred in trobentaču Kristjanu za odigrano žalostinko. Hvaležni smo vsem, ki ste ji tako ali drugače poklonili delček spomina in jo skupaj z nami v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot. Neizmerno jo bomo pogrešali. Hčerki Inka in Beba z družinama Krona žalosti so spomini na srečne čase. (A. Tennyson) ZAHVALA V mirnem nedeljskem dopoldnevu se je od nas poslovila naša draga mama in orna DRAGICA VRENKO (25.8. 1932-14. 11.2010) Hvala vsem, ki ste ji poklonili svoj dragoceni čas, ko je bivala v domu na Polzeli. Hvala za iskrene in tolažljive besede ter namenske darove, ko nas je zapustila. Hvala za molitve pri slovesu, pri poslovilni maši, hvala za odpete žalostinke. Hvala tudi za vsakršno izkazano pomoč v težkih dneh, ki se je v naša srca še posebej zapisala. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Marjan, Alenka, Jure, Sandi in Ivan z družino Zahvale za januarsko številko Utripa sprejemamo do 14. januarja 2011 oziroma do zapolnitve strani v uredništvu, Aškerčeva 9 a, Žalec (Dom II. slovenskega tabora Žalec). Tel.: 03/712 12 80. POGREBNA SLUŽBA BRITOVŠEK Matjaž Britovšek, s.p. - pogrebne storitve - čiščenje in dezinfekcija prostorov Vsi, ki radi jih imamo, nikoli ne umrejo, le v nas se preselijo in skupaj z nami naprej živijo. ZAHVALA 10. oktobra nas je v 53. letu starosti prezgodaj zapustil ANTON ZVONE LESER iz Migojnic Iskreno se zahvaljujemo gospodu župniku Jožetu Planincu za opravljen cerkveni obred, Viliju Ograjenšku, pogrebni službi Ropotar, pevskemu zboru Savinjski zvon, gospe Ljubi Lešer, družinam Hudovernik, Krajnc, Verdev, Leskovšek in Delčnak. Zahvaljujemo se za podarjeno cvetje, sveče in za sv. maše. Vsem in vsakemu posebej, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Štefka z družino V SPOMIN Letos mineva 30 in 20 let, odkar sta nas zapustila starša JOŽE TEREZIJA GLUŠIČ GLUŠIČ (1. 4. 1906-10. 10. 1980) (8. 10. 1905-21. 7. 1990) iz Arje vasi Hvala vsem, ki se ju spominjate in postojite ob njunem grobu. Vsi njuni Le tega si se bal, da bi ti korak zastal. Zdaj pošle so moči, bolezen ti dovolila ni ob prihodu domov vstati, mogel si le v globokem snu zaspati. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, ata, tasta, brata in strica SLAVKA GLUŠIČA iz Arje vasi (12. 6. 1939-3. 12. 2010) iskrena hvala sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovane svete maše, sveče in cvetje. Vsem in vsakemu posebej hvala, da ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala pogrebni službi Morana, gospodu župniku patru Vančiju za lepo opravljen obred, pevcem, trobentaču za odigrano melodijo Polje, kdo bo tebe ljubil, gospodu Steblovniku iz JKP Žalec in gospodu Pungartniku za ganljive besede slovesa. Zahvaljujemo se tudi zdravstvenemu osebju Bolnišnice Topolšica, dr. Strouhalu in dežurnemu osebju ZD Žalec za pomoč v bolju z neozdravljivo boleznijo. Vsi njegovi Pongrac 60, 3302 Griže PE GRIŽE, Griže 50a, 3302 Griže GSM: 070/826-323 040/721-827 ® 03/712 12 80 El zkst.utrip@siol.net Deseto leto na tvojem grobu sveče že gorijo, v žalostnih očeh pa solze se iskrijo. Bolečina v prsih je skeleča, saj v grob odšla je tudi sreča. V SPOMIN Tiha bolečina spremlja spomin na 12. december, odkar si odšel od nas, ljubi sin DAVOR MARTIN CVIKL iz Žalca Hvala vsem, ki mu prižigate sveče na njegovem preranem grobu. Žalujoči: njegovi domači Ni res, da je odšla -nikoli ne bo! Ujeta v naša srca z najlepšimi spomini, bo vsak naš korak spremljala v tišini... ZAHVALA Ob boleči izgubi preljube mame, babice in prababice MARIJE BREZNIKAR iz Marije Reke (19. 9. 1923-17. 11.2010) se zahvaljujemo vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku in jo boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Ob odhodu našega VILIJA VYBIHALA (1927-2010) Dobro dene, da človek ob težkih trenutkih ni sam. Hvala vsem vam, ki ste z nami sočustvovali, hvala vam za podarjeno cvetje in sveče in hvala vam za nežne melodije in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno pa smo hvaležni zdravnikom in medicinskim sestram na Polzeli in v Bolnišnici Topolšica za pomoč in predvsem topel človeški odnos. Družini Vybihal in Cvikl Neskončno truden od iskanja, od bojev si miru želim. Miru od potovanja, miru od glasbe, ki vonj pozvanja, da ob tem zamaknjeno zaspim ... ZAHVALA MILAN (Milko) KODRIČ roj. Bezovje 25, Šentjur Pernovo 20 b, Žalec (10. 7. 1950-6. 11.2010) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč in podporo, za izražena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče in denarno pomoč. Hvala vsem društvom v krajevni skupnosti, Premogovniku Velenje in HTZ Velenje. Še posebej bi se radi zahvalili govornikoma, gospodu Dragu Kolarju in gospe Ireni Sedej, CCS za čudovite besede slovesa. Hvala vsem avtodomarjem in vsakemu posebej, ki ste ga imeli radi, z nami sočustvovali in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Zlatka, sin Peter, Melita z družino, mama Tilka, brat Dušan in sestra Zlatka z družinama POGREBNA SLUŽBA in CUETLIČARNA MORANA Aleksander Steblovnik s. p. Parižlje 11/c, Braslovče Šlandrov trg 42, Žalec Tel.: 03/700 06 40 Tel : 03/571 73 00 Mbt.: 041/672 115 in 041/536 408 www.pogreb-morana.si Glej, zemlja sije vzela, kar je njeno, a kar ni njeno, nam ne more vzeti, in tisto, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. (S. Makarovič) ZAHVALA V 59. letu nas je za vedno zapustil dragi FRANCI BEZOVŠEK iz Žalca Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavkam in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala dr. Vlatkoviču in kolektivu patronažne službe Žalec, še posebej sestri Idi in sestri Poloni. Hvala tudi nevrološkemu oddelku Splošne bolnišnice Celje, onkološkemu oddelku Kliničnega centra Ljubljana in Bolnišnici Topolšica. Hvala gospodu župniku Jožetu Rupniku za opravljen obred, pevskemu zboru in trobentaču. Posebna zahvala pogrebni službi RAJ in gospodu govorniku Dušanu Banku za lepe besede ob slovesu. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Pogrešamo te. Vsi, ki smo te imeli radi Tako težko je zdaj dojeti, da te več ne moremo objeti. Pustil si lepe nam spomine, teh nam nihče ne more vzeti. ZAHVALA Za vedno nas je zapustil naš predragi LUDVIK FRIŠKOVEC iz Zabukovice 25 b (1. 10. 1935-18.10. 2010) Hvala vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih izkazovali pomoč in sočutje, še posebno vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki ste nam namenili izraze sožalja, darovali cvetje, sveče, za svete maše in ga skupaj z nami pospremili na zadnji poti do groba. Hvala osebju Bolnišnice Topolšica za nego v času bolezni. Iskreno smo hvaležni gospodu župniku Planincu za opravljen obred, godbi za odigrane žalostinke, pevcema Dua Serafin za odpete pesmi, pogrebni službi Ropotar za opravljeno storitev in gospe Ivanki Ropotar za besede slovesa. Žalujoči: žena Nada, hčerki Martina z Damjanom in Zlatka z družino ter ostalo sorodstvo Zahvale za januarsko številko Utripa sprejemamo do 14. januarja 2011 oziroma do zapolnitve strani v uredništvu, Aškerčeva 9 a, Žalec (Dom II. slovenskega tabora Žalec). Tel.: 03/712 12 80. Čas mineva in vendar je edini, ki ostane. V SPOMIN MARTI in FRANCU GOLAVŠKU iz Šempetra v Savinjski dolini Spomin je edini raj, iz katerega nas ne more nihče izgnati. Neizmerno vaju pogrešamo. Iskrena hvala vsem, ki se ju spominjate in postojite ob njunem grobu. Hčerke Zdenka, Marta in Kristina z družinama Solze, žalost, bolečina te vrnila ni, a ostala je praznina, ki tako hudo, hudo boli. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi ljube mame, babice, prababice, tete in tašče JULIJANE POLAK, roj. GRIL iz Griž 62 (20. 6.1920-7.11.2010) se iskreno zahvaljujemo sostanovalcem, sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče ter izraženo pisno in ustno sožalje. Hvala govorniku gospodu Rajku, pevcem Idila za odpete žalostinke, trobentaču gospodu Viliju za odigrano Tišino, praporščakom, pogrebni službi Britovšek, cvetličarnama Damjane Smiljan in Floristika. Posebna zahvala zdravnikom ZD Žalec, osebnemu zdravniku dr. Vlatkoviču, patronažnim sestram, zlasti gospe Jasni, nečakinji Ivici za pomoč, osebju Bolnišnice Topolšica za njene zadnje ure življenja, DU Zabukovica-Griže, Krajevni skupnosti Griže, organizaciji RK in JKP Žalec za organizacijo pogreba. Hvala vsem, ki ste jo v času bolezni obiskovali, imeli radi in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Zelo jo bomo pogrešali. Žalujoči: hčerki Rozika in Ida, zet Ivo, vnuki Vanja, Marjetka z Dušanom, Vojko, pravnuka Maja in David ter ostalo sorodstvo Naročnik: Jevnikar d. o. o. Dobro obiskan smučarski sejem Razstava jaslic Savinjske doline Smučarski klub Gozdnik Žalec je zadnji novembrski vikend v telovadnici UPI -Ljudske univerze Žalec pri- pravil sejem rabljene smučarske opreme. Sejern je bil dobro obiskan, opremo, predvsem otroško, pa je zamenjalo veliko lastnikov, tako da je bil organizator z obiskom in sklenjenimi kupčijami zadovoljen. T. Tavčar Utrinek iz bukvarne S sklenjenimi kupčijami so bili zadovoljni Zanimiv adventni venček Smo v adventnem času, na katerega spominjajo adventni venčki tako rekoč po vseh domovih, cerkvah, sredi vasi in še kje. Tudi na Ponikvi pri Žalcu so letos izdelali poseben adventni venček in ga postavili na stoja- lo ob farni cerkvi in domu Antona Martina Slomška. Idejo za postavitev adventnega venčka so podal' v upravnem odboru Turističnega društva Ponikva. Blagoslov je na 1. adventno nedeljo opravil mašni pomočnik in upokojeni duhovnik Ja- Za peto sodelovanje so dobili priznanje trije izdelovalci jaslic Člani PGD Drešinja vas, vaščani Drešinje vasi in člani Turističnega društva Petrovče so v dvorani gasilskega doma v Drešinji vasi pripravili razstavo jaslic Savinjske doline, ki je bila na ogled tri dni. Številne obiskovalce je ob odprtju razstave prejšnjo nedeljo nagovoril Jože Stepišnik, ki ima pri tem največ zaslug. Povedal je, da je na letošnji razstavi sodelovalo 35 razstavljavcev jaslic od blizu in daleč. Tako kot so različni kraji, od koder prihajajo razstavljavci, tako so bile različne njihove jaslice. Jaslice so bile zelo raznolike in narejene iz različnih materialov. Za peto sodelovanje na razstavi sta predsednica TD Petrovče Marjeta Grobler in Jože Stepišnik Zinki Krajnc iz Raven na Koroškem, Alenu Kovačiču iz Petrovč in Andreji Rak Ribič iz Tabora podelila priznanje. Blagoslov je opravil petrovski župnik, pater Ivan Arzenšek, prireditev pa so zaokrožili vokalna skupina Candela iz Petrovč s pesmijo, Aljaž Stepišnik s kitaro in Zala Švab z recitacijo. T. Tavčar Mandala Srca v Centru Svetlobe V Hiši Acman - Centru Svetlobe v Grižah je v petek potekala zanimiva multimedijska predstava Mandala Srca s plesnim filmom Escape From Reality in z odprtjem razstave slik Špele Cvetko Penič Ta veseli dan kulture ponudil bukvarno Prav na dan, ko kultura veselo praznuje po vsej Slovenji, so v Medobčinski splošni knjižnici Žalec obiskovalcem pripravili bogato bukvarno. Vse dokler bodo na voljo, bodo lahko iz- birali med knjigami, ki so jih knjižničarji skladno s pravili odpisali iz zaloge ali pa so jih podarili posamezniki. Mnogi se razveselijo knjig s starejšim datumom izdaje, če- prav so delno poškodovane. Knjižnica bi z veseljem hranila več izvodov gradiva in bi poškodovanega v celoti obnovila, a je to zaradi prostorske stiske in varčevalnih ukrepov nemogoče. T. T. nez Krašovec. Adventni venec je najlepši v večernih in nočnih urah, še posebej, če ga krasita sneg in ivje. Nedvomno pa bo izstopal v vsem svojem sijaju na božični večer, pred polnočnico, ko bodo gorele vse štiri luči. D. N. Adventni venček bo zagotovo najlepši na božični večer Sneg je in snega ni Narava je res nepredvidljiva. Letos nam je že zelo zgodaj postregla z veliko snega. Toda dokaj visoke temperature so skoraj čez noč izbrisale snežno odejo in potem pa jo nižje temperature minulih dni spet obilno vrnile. Ali se bo trend spet ponovil in bo božič zelen? Kaj nas še čaka, ne ve nihče, vsi pa na tihem upamo, da napovedi vremenoslovcev tokrat ne bodo zdržale. Zagotovo je v prazničnih dneh lepše, če pokrajino prekriva sneg. Manj navdušeni so nad tem darilom narave v podjetjih, ki skrbijo za čiščenje snega in varnost cest, pa tudi na občinah, ki morajo za vzdrževanje svojih občinskih cest odšteti kar precej denarja. Najbolj pa se veselijo otroci, ki uživajo v snežnih vragolijah. D. N., T. T. Na poti v vsakem vremenu