frOÄTHTSA rAVSALlBASA.


UREDNIŠTVO IN UPRAVA: LJUBLJANA, KONGRESNI TRG ŠT. 3/1. — TELEFON INTERURB 174.
ŠTEV. 26.
L J U B L J A N A, ONE 14. .1I I.1.1 A 1921.
LETO III.
„UNIO”
Zajamčen uspeh!
Najstarejša tovarna muholovcev „UNIO-Werke“, Deutsch-Wagram pri Dunaju. Generalno zastopstvo in skladišče za Jugoslavijo
Anton Haas
Maribor, Gregorčičeva ulica 10.
„FERENIT“
tovarna asbestnega škriljavca
Adolf Kramer & sinovi
Mitra, Slovaška, Češkosl. rpl.
„FERENIT“ - škriljavec je najboljše in najtrpežnejše strešno pokrivalo.^Vzorci in oferte rade-volje na razpolago. Dobava za tu- in inozemstvo. Besedna varstvena znamka „FERENIT“.
Tovarna mizarskih izdelkov
Ferd. Potočnik, Maribor.
Tovarna in pisarna: Vinarska ul. 29-31. Brzojavni naslov: Potočnik, Maribor. Tel. 89.
Izdelovanje kompletnih oken in vrat ter lesenih rolojev. Naprava stopnjišč, lesenih stropov in ostale opreme iz vseh lesenih vrst. Specijalist za portale, opremo pisarn in trgovin. Izdelovanje oprave vseh vrst. Dobava in polaganje parketov, hrastovih in bukovih tal ter tal za parnike iz mecesnovega in smrekovega lesa. — Za vsa naročila se izgotavljajo risbe in skice.
Bakreni kotli
domači izdelek i. s. za kuhanje žganja, krme za prašiče in za perilo, brizgalnice za vinograde na prodaj. — Naslov v upravi lista.
I
vSdr„Äiu miHipsa
za vso kraljevino SHS. TVORNICE: Stanz, Kindberg, Semmering, Scottwien, Puchberg, Ausee-wiese etc. nudi po najnižji ceni iz svojih zalog: Ljubljana, Osijek, Novi Sad, Zemun — KOSTA NOVAKOVIČ, LJUBLJANA, Židovska ulica 1.
I
Vsebina 26. številke:
Ameriški in angleški industrijski trgovski katalogi. — Zastoj v tržaški luki. — Kotor. — Livarne in valjarne kovnega železa v Zenici. — Kriza v industriji špirita. — Tujski promet v Švici 1. 1920. -1- Naša odškodnina. — Kongres jugoslov. trgovskih visokošolcev v Ljubljani. — III. mednarodni velesejm v Pragi. (Dalje.) — Modaliteta državnega posojila.
Ameriški in angleški industrijski trgovski katalogi.
American and English Industrial and Trade Catalogues.
^Pod gornjim naslovom bomo ipr.inašali v vsaki številki primerne izvlečke iz katalogov, katere nam dopošljejo ameriške in angleške tvrdke in sicer v prvi vrsti v Izdelkih, M so na najvišji stojpnji tehnične izvedbe in katerih uvedba bi se v naši državi izplačala.
Vsi interesenti dobe v naši upravi točneijša pojasnila. Preskrbi se jim tudi brezplačno, proti povrnitvi poštnih stroškov, vso tozadevno angle-' ško korespondenco.
V Yorkshire (Anglija) Izdelujejo jedilno crodje iz shefficldsikega jekla imenovanega »Apis«, ki ima svojstvo, da pri rezanju jedil t. j. mesa, sadja, rib itd. ne začrni in ne kvari jedilom okusa.
Držaji tega orodja so večjidel iz ponarejene ali pristne slonove kosti ali pa so izdelani iz enega samega jeklenega kosa. Tovrstno jedilno orodje je prikladno posebno za restavracije in hotele, ker je snaženje veliko lažje in hitrejše.
Ista tovarna izdeluje tudi porriklane, posrebrene. patinirane i. dr. orodje. Na željo se dobi ■orodje -v specialnih zavojih ali kasetah. Raz ven kaset izdeluje se tudi specialno pohištvo za shrambo celotnih jedilnih oprem v različnih oprem od nainavadnejše do naj finejše izvedbe, po želji nabočrilika.
Nadaljnji izdelki iste tvornice so žepni noži, škarje in britve vseh vrst in kakovosti, 'izdelanih i.z sheffieldskega jekla, trpežno in lepo oblikovani.
Omeniti moramo predvsem patentne varnostne britve, ki onemogočujejo vsako .poškodbo kože. dalje britve z dvema ostrinama ter posebnim patentiranim držajem, tako,'da sc omogoča vsako poljubno menjanje klin.
Ista tovarna izdeluje vse pripadajoče potrebščine, kakor jermena za brušenje itd.

WALSALL — ENGLAND.
IZDELUJE DELAVSKE VRHNJE OBLEKE, SRAJCE, PREDPASNIKEITD. SAMO NA DEBELO.
Agentura M, Vrhovec Komisija
BEOGRAD, Zeleni Venac 11.
Prevzema robo v komisijo. — Zastopstva večjih
tvrdk in vsakovrstna posredovanja.
Preuzima robu u komisiju. — Zastupstva većih firma te svakojaka posredovanja.
Trgovci,
ki hočejo inserirati v
loiičlianslii!mi6l.iMi.liali>nlaiiii]!
(Subotica v madžarskem jeziku)
naj vpošljejo svoja naročila na
„Aloma Company“
d. z o. z., LJUBLJANA.
Ne kupujte za drage novce
umetne ude (proteze), pomožna orodja, pasove proti kili, rokavice, ortopedične čevlje in pripomočke novodobne kirurgije
pri tujih neprijateljskih podjetjih
ako vse te predmete v brezhibni izpeljavi"
po konkurenčnih cenah lahko nakupite v tovarni dobroznanega
.Ortopedičnega društva voj. Invalidov* Praga, Vyšehrad. tr.-Emanzy, Češko.
Posebni oddelek za izdelavo navad, čevljev.
Fllijalka: HRADEC KRÄLOVE-TftlDA N ÄRODNIHO VOJSKA.
Zahtevajte v lastnem interesu naš prospekti
TELEFON BH 3-27
MU UREDSKI UllJEŠIlJ
Blagajne i kasete, sigurne proti vatri I provali Pišate strojeve razniti sustava uz jamstvo dobavlja
HOHER I DRUG, ZÄ6RE8, HIER BR. 21
Oni trgovci in tovarnarji u Jugoslaviji, ki žele eks-portirati svoje proizvode v Argentini j o, naj sporeče svoje naslove pod
Ohm TprOBHH H TBOpHH-Hap« y Jyroc^aBHjH, Koja jKe^e BKcnopTHpaTH cbo-je npoHSBOfle y APFEH-THHHJV, HCKa jase cbo-je nacaoBe noa
„F. K. CALLE PANNERO“
na upravo lista. j na ynpaey AHCTa.
Novootvorena komisiona radnja
M. Miljkovič i Vlad. Jovanovič
BEOGRAD (Sava), Karadjordja 71.
Vrši sve komisione poslove, daje informacije o robi, kupuje i prodaja za svoj i tudji račun sve vrste Zemljinih proizvoda za izvoz. Prima na smeštaj u svojim magacinima i prodaje u komisiji svakuvrsnu uvoznu robu. Traži i daje oferte svakovrsne robe.
'O
Domača tiidka. Solidne tene.
Ljubljana
Prešernova ulica 9. Najnovejii kroji. Točna postrežba.
Velika izbira izgo- ;| tovljene Ü
obleke :
vseh vrst za go- ■ spode, dame in : otroke. Zaloga vsa- j kovrstnega : blaga : za molke obleke, ; površnike in suk- i nje, dalje :
vata
za krojače v kosih ■ in na metre. £
10.000 pip za sodef
iz češpljevega lesa, izdelane brez vloženih j zamaškov, se kupi.
Ponudbe pod „10.000“ na upravo lista.
lajiMlIi amiUuiiill inat! itnj
UNDERWOOD
dobije se odmah kod
THE REX CO., Ljubljana
Gradišče štev. 10 Gradišče štev. 10.
Hod vedlb ■arodtab* popast.
Tovarna bi dala glavno zastopstvo za Jugoslavijo zmožni tvrdki, katere delovanje bi podpirala z dobro reklamo na svoj račun.
Podjetnim jugoslovanskim veletrgovcem se nudi lepa prilika za napredek in uspešno konkurenco.
Od U. O. F. C. Društvo iz Anglije smo prejeli kataloge vsebujoče opise s stikarAi vseh izdelkov iz njegovih 35 tojvarn, ki izdelujejo vse, kar današnja električna industrija premore.
Postavlja n. pr. popolne električne centrale, turbo-pihala, ipremogokopne in rudokdpne stroje, naprave za , čiščenje plinov, premikalne naprave .»Vltton Kramer«, prenosljivo električno orodje, stroje za vrtanje, dvigalne magnete, inženirske priprave, električne ventilatorje, električno razsvetljavo. posamezne dele in steklo :ža električno razsvetljavo, električne žarnice znamke Osram Robert Sdhn Are. karbonen, električne vode, žične priprave, merilne instrumente za električne instalacije, potrebne porcelanske priprave, telefonski in telegrafični materijal, zvonce in signalne aparate, električne baterije, priprave za električno kuho in kurjavo, zdravniške aparate, trans-forrrsatonje, razne pritikaMkie, tranisiforners rej-klamne in oglaševalne priprave, brezžične postaje itd.
Priporočamo vsakomur, posebno pa tovarnam, veletrgovcem, ki imajo na razpolago vodno siHoi, oz. delajo z električno silo. da stopijo z gornjim podjetjem v stik zavoljo event. proračunov in nabave.	.
Najpriporočljiveje bi bilo, da hi to storila kaka tvrdka, ki bi prevzela glavno zalogo za celo državo. Ker. je namen gornjih držav stopati z mami v trgovske stike, je pričakovati najku-lantnejših pogojev.
Ko v c rat rj je eno n äj večjih industrijskih mest v Angliji, ki slovi po najrazličnejših kovinskih izdelkih, posebno takozvanega malega orodja, ki je potrebno pri obrti.
Katalog obsegajoč 220 strani vsebuje v slikah nebroj specialnih predmetov iz novo iznaj-dene kovine »Eternite«. katere svojstvo je skoro nedosegljiva trpe-žnost orodja, •pozornost vzbujajo razne priprave za rezanje kovin, vrtenje, vliva nje peči, stružnic, vijaki, klešče itd., prirejeno za vse glavne in stranske panoge raiznih tovrstnih obrti, nadalje še ročni vozovi, priprave za merjenje sil in htrosti obratov, stroj za cepljenje "usnjat orodja za popravo avtomobilov, motociklov in biciklov, ki merijo sekunde v več delov itd.	Š
Več sto slik orodja kaže napredek sedanjega časa v mehaniki in bistroumnosti človeškega uma, ki mu narekuje, kako naj' si delo z izpopolnjenim orodjem olajša ter pospeši produkcijo. Posledica je uspeh, denar in vpliv v dotični stroki.
Veletrgovine z železnino bi ne napravile samo dobro kupčijo, ampak bi pripomogle tudi k uvedbi teh modernih pripomočkov v našo industrijo in obrt.
ADVERTISEMENTS
FOR ALL JUGOSLAVIC NEWSPAPERS MANAGES PROMTLY THE ADVERTiSiNG OFFICE
,ALOMA COMPANY-, LJUBLJANA, JUGOSLAVIJA
wÄükW iOA-iir' 'điii w a VÄ-ir X' w
Zastoj v tržaški luki.
Trgovina je zadnje čase v tržaški luki popolnoma izumrla in po skladiščih leži blago, katerega vrednost se ceni na milijarde lir. kar je najboljši dokaz za rapidno propadanje tržašKc trgovine. V tem kritičnem trenutku pričakuje Trst pomoči od trgovskega dogovora, ki se skie-na med nami in Italijo, kjer želi Italija zopet doseči čim večje politične koristi; toda vedno Jasneje sc izraža zahteva, da sc proglasi Trst za svobodno luko. in da sam za sebe nezavisnu od Italije sklepa trgovinske dogovore s svojimi sosedi. Trst polagoma uvideva. da se ne more živeti brez zaledja kraljevine SHS. Naposled mora pač vsakdo uvideti in priti do 'prepričania, da nam Trst ni v toliki meri potreben kakor ml Trstu.
V čehoslovaški (Košiče)
je ceno na prodaj velika množina hrastovih
vinskih sodov
ogrskega tipa, vsebine 150—300 1. Sodi so razloženi in numerirani tako, da pride na 1 vagon približno 300 kosov. Izvoznica oskrbljena. Ponudbe pod „V. D. vinski sodi“ na upravo lista.
Trgovina čevljev (cipela)
in čevljarskih potrebščin na drobno in debelo.
Matija Trebar, Ljubljana, Sv. Petra c. 6
Telefon št. 539.
Lastilo Ia JlamTiMo !■
cipele
prodaja na veliko i malo. Kemička tvornica
Frant Trefny
Rožmital Češko Oddelčni 18 f.
3a mmejie
npoaaja na Beamco h Majio. KeMHVKa TprOBima
OpaHT TPEOHH
PoacHHTaji, HecKa Ofleaeae 18 4>.
General, zastopstvo in skladišče za SHS:
FRANC MARINI, MARIBOR GOSPOSKA ULICA 27.
Trpežne trakove za čevlje, (Eisen-garn), in stremena (Schuhstrupfen) nudi točno po najnižjih cenah FR. DOSTAL, veleizdelovalnica trakov za čevlje in stremen. TROPAVA. Čehoslovenska.
Trgovci! POZOR! Trafikanti!
Cigaretni papir, stročnice vseh vrst, pis. papir, kremo, ličilo, vazelina, riževe ribarice, konjske ščetke, nogavice, rokavice, sviterje, šale, žabce, sukanec, bombaž vseh znamk, vezalke, sesalke, plavilo, ter vse galanterijsko blago, kupite najceneje in po konkurenčnih cenah pri tvrdki
Štora d z z-
Št. Vid nad Ljubljano
tovarna za gardine, bonfams, posteljna pregrinjala, zavese za kavarne in hotele iz tula, ripsa, entamina, kongresa, platna i. t. d.
Trgovina z urami in zlatnino F. ČUDEN, Ljubljana, Prešernova ul. 1.
HairpTe
sa ruiaKare h peicžiaMHe Kapre sa npenopyKy, naMeibene sa pasry-paH>e npnroaoM I. Be;iecajMa y /by6^>aHH npnöaBH:
AJIOMA UOMITAHV
Jby6^>aHa, KonrpecHH xpr 3.
Lesene žeblje za čevljarje
(drvene cavlje za postolare)
izradj u j e Tvornica drvenih čavlja,
Ivan SeooiB ml., Tacen pod imamo goro pri Ljobliaoi.
limilllillllllllllllllllllllllHIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIlIllllllHIllllllllllllllll,,,,,,,M
ONE OF THE LARGEST
IN CZECHO - SLOVAKIA FOR SALE
PRIČE 4,700.000 CZECHOSL. CROWN S
FOR INFORMATIONS WRITE:
ALOMA [0MPAHY, LJDBLJAIiA, JUGOSLAVIJA
JYrOCJIABEHCKH EKCnOPTEPH, ko)«
HHcepnpaTH y oepjmucKHM crpynHHM HOBHHaMa
„O CT - EKCnOPT“
h to y saceÖHHM 6pojesHMa:
10. ayrycxa aaceÖHH 6poj aa Heiwamcy »Oct-Mece«,
25. jyaa cneimjaaHO H3ÄaH,e sa «saoHÖy y Phth,
10. cenreMÖpa saceOnn 6poj sa cajaM y Peea^y, | HBKa öesoflBdaHHO Tpaace npopa^yne koä sacryn- ^ HHiuTBa: A/ioms KoMnauH, JhyÖJhaaa, KourpecHH rpr 6poj 3.	\
Tvornice konserv, kondens. mleka in pločevinaste embalaže
ki se zanimajo za nakup pločevine in v to stroko spadajočih strojev, naj javijo svoje naslove pod: „W. E. H. Brabaut“ na upravo lista
SAMPLE-FAIR5
i	IN LJUBLJANA	!
j	JUGOSLAVIA	J
!	AUGUST 13 — 24	!
1 .	1....9...2..1	i
FOR INFORMATIONS WRITE: ALOMA COMPANY, LJUBLJANA, JUGOSLAVIA
Svetovni list
»Prager Presse’
izhaja dnev. 2 krat v nakladi
80.000 izvodov
ter se razpošilja v vse dele sveta. — Prijave za naročnino in oglase sprejema
Aloma Company družba z o. z.
Ljubljana, Kongresni trg 3.
Tako je s Trstom, a kaj čaka Reko. na vsak način enalki če ne silaMi časi. Da Reka brez nas ne more živeti, to so uvideli že njeni prefenuen ti Italijani in vsled tega so tudi pristali na samostojnost Reke. samo. ako so ji v resnici želeli dobro, toda ta samostojnost ne bi smela biti ie navidezna ampak stvarna, pa bi si Reka že &v-daj zasigurala eksistenco potem pametnega ti.v dogovora z našo kraljevino. Da Trst in Ruka ne moreta živeti brez nas. a mi brez njih lahko, nam jasno kažejo zadnja tri leta, ko se nam ovna trgovski promet s tema lukama. Tudi v naši u-Savini je nastal nekak zastoj, toda nikakor ram Trsta in Reke. temveč radi splošnega trg. ;-u-stoja v celem prometu, Ti dve luki. to moramo priznati, so nam bile potrebne radi trgovine . lesom in lesnimi izdelki. Kajti les ne more imet velik in drag transport. Trst je bil prikladen za izvoz lesnih izdelkov iz Slovenije, a Reka Hrvatske.
S projektiranim železniškim omrežjem, ki mora dati krajšo in ugodnejšo zvezo Slovenite •z ostalimi deli naše kraljevine, postane za nas Trst popolnoma brezpomembna luka, a z izgraditvijo sušaške luke izgubi vsako vrednost za nas tudi Reka. Vse to morajo merodajni krogi uvideti, ako nočejo, da Trst in Reka kot luke popolnoma ne izumro. Ako tudi Italija ne želi. da na račun Venecije popolnoma izumretai ti.luki, tedaj bi pač Reki marala priznati ono nezavisnost. da bi mogla brez ozira na Italijo sklepati trg. dogovore' na čisto ekonomski bazi in at ustvariti potrebne predpogoje za življenje. Merodajni krogi kraljevine Italije so pač ^ morali priti že do prepričanja, da teče razvoj naše kraljevine v zadnjem času v političnem in ekonomskem pogledu verno tudi brez Trsta in Reke u: da obe ti luki odtrgani od svojega zaledja sistematično propadajo.
V tržaški trgovsko - obrtni zbornici se ;« nedavno tega konstatiralo, da le namišljeni sporazum o Barošu in Reki najpogubnejši konkurent Trsta m samo -dobro preračunana kampanja italijanske žurnalistike, katera s takimi manevri nikakor ne koristi razvoju ital. trgovine in industrije.
Z malo pametnejšo politiko bi mogla Italija ohraniti ti dve luki, ako že ne na oni višini, na kateri so preje bile. na vsaj pni življenju, a naši lesni industriji bi nudila cenejši in hitrejši izvoz od česar bi sama imela večje koristi nego od ponižne želje, da ekonomsko podjarmi našo kraljevino kar pa s-e ji itak ne bo posrečilo: Za primer naj ji služi bivša Avstrija, ki kljub vsemu prizadevanju ni mogla ekonomsko zasužnjiti br-bijo. če tudi ta ni imela lastnega dohoda na morje.
pozor i Ljubljanski vel. vzorčni semenj
Ljubljana. 13.—24. avgustar1921.
Kotor.
Znanj italijanski general Bengivemra je napisal v tržaškem listu »Piccolo deli a Sera« znamenit članek rod naslovom »Kotor« o tem našem prirodnem pomorskem pristanišču in bodoči zvezi naše bogate zemlje z morjem. Tu prinašamo izvleček tega članka.
»Minulo ie že leto dni. odkar se razpravlja o prometni (železniški) zvezi Beograda s Koturom; zvezi, katera, bi vodila preko drinske uo-linc in Nrkšiča v Čmigori ea do morja v bdko Kotorsko. Italijanska žurnalistika je takrat nasprotovala takim balkanskim zvezam, potegovala Pa se ie za projektirano zvezo Beogra ...-z morjem. Seda: se zopet razpravlja o prvem projektu, o katerem prihajajo vesti iz Beogra-.,., a katere javljajo, da kraljevina SHS namera v.-, v boki Kotorski zgraditi prvovrstno trgovsko pristanišče. Kotor ie zelo sposoben zato in rij, -go zaliv je po svojih dimenzijah primeren za sprejem naj večjega brodovja. Zelo je sicer ga mogoče napadati z morja in zraka, toda z gorskih višin, ki ga obkrožujejo. se napadi lahko odbijajo. Tako nudi boka Kotorska brodcviu naj-sigurnejšo zaščito ne samo za časa miru ampak tudi za časa vojne. Kotor je važno pomorsko mesto, a Beograd ju važna postojanka za rečno plovbo. V Beograd sc stekajo vode iz Bavarske
Mlinsko kamenje
najbolje za meljavu
svakovrsnog žita, razašilje uz garanciju
NIKOLA BENAC
industrija mlinskog kamenja
PLEHAN (DERVENTA).
Jugoslavenski eksporteri, koji žele inse-rirati u berlinskim stručnim novinama
„O S T - E X P O R T“
i to u zasebnim brojevima
10. augusta zasebni broj za njemačku „Ostmesse“,
25. jula specijalno izdanje za izložbu u Rigi,
10. septembra zasebni broj za sajam u Revalu, neka bezodvlačno traže proračun od zastupništva Aloma Company, Ljubljana, Kongresni trg 3.
Jedilno orodje
CIN/I;
iz srebrnobele jako trpežne kovine v vseh oblikah in vrstah, dalje garniture za svetiljke in svinčene plombe izdeluje
„Cinal" tvornica jedilnega orodja, Celje.
Takojšnja in točna izvršitev. Lastna galvanizacija. Kupuje baker, medenino, aluminij, cin in svinec. Zahtevajte cenike in proračun.
Prvovrstno parketno čistilo
„BLISK”
je po svoji kvaliteti neprekosljivo.
Glava zaloga:
A. SMOLE, LJUBLJANA <
Krsnikova ulica št. 5.
- i
Priložnostni nakup!
i 21 kg «riKilia kalao
ä K 57'— kg na prodaj.
Vzorce daje: „Aloma Company“,
d. z o. z., trg. odd., Ljubljana, Kongresni trg št. 3. — Telefon intr. 174.
1000 K
onemu, ki preskrbi 38-letnemu gozdarju (Ceh) v kratkem trajno mesto gozdarja na Hrvaškem ali v Slavoniji. Dotičnik je poročen, ima državne izpite in 20-letno prakso v vseh gozdarskih, lovskih in ekonomijskih obratih. Ugodni pogoji glede obiskovanja šole pogoj. Dolgoletna, dobra spričevala in priporočila na razpolago. Cenj. ponudbe pod „Upravitelj na Kranjskem IO“ na upravo lista.
Pozor konzumna društva in zadruge!
8000 parov delavskih hlač, trpežnih ä Kč. 43'— franko kolodvor Praga transitno, na prodaj. Reflektira se samo na resne kupce. Ponudbe se prosi na
ALOMA COMPANY
trg. odd., Ljubljana, Kongresni trg štev. 3.
(Donava), iz Hrvatske (Sava), a iz Madžarskega se ravnotako stekajo vse reke srednega in visokega Podonavja (Tisa itd.). Rečna plovba je za različno blago najprikladnejša; dalje Kotor najbližja točka m Jadranu prestoilici kraljevine SHS. Zračna črta med tema krajama je manjša nego ona med med Dunajem in Trstom. Pešte in Reke. Iz tega sledi, da postane Kotor, če se bo med Beogradom in Kotorom ustvarila taka brza in uspešna zveza, prirodni transportni center za blago, ki se dovaža v Beograd in iz njega izvaža, a Beograd bi imel dobro prometno zvezo z drugimi kraji potom rečne zveze. Moderna tehnika bo z lahkoto premagala razne terenske težkoče. po katerih bi vodila projektirana železniška zveza. Tudi ne bo primanjkovalo vodni'i sil za elektrifikacijo te proge. Z zmernimi tarifami in z dobrim političnim in ekonomskim dogovorom bo država SHS mogla osredotočiti _ svoj vodni promet na dveh točkah in sicer rečni^ v Beogradu in pomorski V Kotoru. Zgraditev železniške zveze Beograd - Kotor znači ekonomsko nezavisnost in jamstvo proti vsaki škodi z-a slučaj vojne. Razen tega trgovskega načrta. p.> katerem bi se v Kotoru imelo ustanoviti prvovrstno pristanišče, moramo imeti pred očmi tudi drugi načrt, ki predvideva, da se Šibenik usposobi za pomorsko pristanišče kraljevine SHS. Šibenik je strategično zelo važna pozicija, ki je zelo sposobna za napad in obrambo vsled tega, ker je Šibenik man1 oddaljen od Kotora, nego Kotor .od Bmndizija. odkoder hi Italilami v slučaju vojne operirali proti boki Kotorski. .Šibenik tvori lahko bazo za male in gibljive ladje.
»Mislili smo, da imamo monopol za trgovino na Jadranu, ako imamo Trst in Reka. toda že sedaj uvidevamo, da nam vsem preti nevarnost vsled zveze Kotora z Beogradom. Menili smo, da imamo v oblasti važno strategično točko-, če posedujemo Polo. toda preti nam nevarnost os Šibenika. Iz tega razv.idimo. kako -pametno in logično so nastopali Jugoslovani; s svojo preudarnostjo so dosegli ono. kar jim ije odrekal londonski pakt in to — posest Kotora in Šibenika. Treba bo misliti na sredstva .in odpor proti temu.« Tako italijanski general B. Mi smo lahko zadovoljni, da nam je narava podarila taki ugodne postojanke in prirodne luke, kot je ravno boka Kotorska, vsled -katere nas vsi sosedi m posebno Italijani močno zavidajo. Navedli smo ta članek vsled tega. ker se nam zdi aktualen in ker hočemo opozoriti i merodajne faktorje, da se zanimajo i nadalje za važen projekt ter a izkoristijo bogastvo, ki ga nam je podarila priroda sama.
sprejme absolviranega petošolca, zmož-nega slovenščine, nemščine perfektno, hrvaščine, angleščine nekoliko v govoru in pisavi, veščega strojepisja in vseh pisarniških poslov, v primerno, trajno službo ev. tudi samo proti popolni oskrbi. Gre tudi na deželo. Cenj. dopisi pod „Pre-memba mesta“ na upravo lista.
Livarne in valjarne kovnega železa v Zenici.
V mestu Zenici, ki šteje -približno 8000 or c btvailcev. je bila 1. 1892. ustanovljena livarna, ki je bila 1 1899. preosn-ovana v akcijsko družbo /•
3,600.000	kronami osnovnega kapitala. Ta družba -ie v tujih rekah, toda naša država ima pri nji .okoli 40 % akcij.
Tovarna obsega tri moderne martiniove peči sistema Schönwälder, -izmed katerih ima vsaka 15 ton kapacitete, in tri peči za varenje. Poleg tega ima še valjarno starejšega sistema za železo -in jeklo v drogovih in za jeklene šine. Valjarna ima parne stroje z 1000 konjskimi silami.
Potrebne sirovine dobiva tovarna iz sledečih krajev: 1. premog -iz zeniškega premogok > pa, ki leži prav blizu same topilnice. 2. sirovo železo uvažajo iz Vareša in na iz inozemstva (27—36 vagonov letno). 3. staro železo dobiva iz dežele. 4. valjarje, s katerimi valjajo železo, je dobivala tovarna ,i-z inozemstva,. ^
Do vojne, ko so bile cene za železo še moke. je uporabljala topilnica malo starega železa (do 500 vagonov letno), tem bolj pa je uporabljala novo sirovo železo iz Vareša.
Celokupni letni, izdelki topilnice in valjarne so znašali 1. 1909. 2.304. 1. 191-2. celo 3.387 vagonov, Od teh izdelkov je bilo prodanih v Bosni
in Hercegovini 21.2%. ostalo .pa v drugih -deželah. Ti izdelki so bili sledeče vrste: 1. železa, v I dragih 1. 1909. 1.905. 1. 1912. 2.834 vagonov. 2. ži- j ce 1. 1909. 125, 1. 1911. pa ,151 vagonov; tračnic za rudokope je bilo izdelanih 1. 1909. 273. 1. 1912. pa 400 vagonov. To železo je jako dobre kvalitete. Ker potrebujemo mi letpo 4000—5000 vagonov železnih izdelkov, bi mogla ta tvornica pokriti vso našo potrebo. To bi se pa samo tedaj zgodilo, če bi -delale obe peči. Seveda bi morala postati kvaliteta vareškega sirovega železa predvojna. ko bi začele obe peči -stalno delati; v nasprotnem slučaju se mora namreč z delom večkrat prekiniti, kar -pa je zapet vzrok temu, aa ne proizvajajo peči prvovrstnih železnih izdelkov. Cene železa zavistjo pred vsem od cene oglja, a ta cena od cene drv in dovoza. Ker p.a spadajo visoke -peči pod vodstvo m-inistrstviai za šume in rude in ker ima ono- v -svojih rokah tudi lesno destilacijo v Testiču. lahko ono, samo omogoči sirovemu železu v Varešu enako ceno kot je v ostali Evropi s tem, da .poceni -oglje. To pa se mora napraviti, ker ne -moremo dobiti c enega koksa doma niti iz tujine,
Ker je država na tem .podjetju zelo intere-sirana, ie potrebno, da osigura domačemu -kapitalu vse ali vsaj 60 % akcij. To bi bilo pred vsem treba napraviti vsled tega. ker leži Zenica v sredini naiše države in kot taka bi morala postati temelj za našo železno industrijo-, ki jo potrebujemo za državno obrambo.
Takoj po nacijonaliziranju hi bilo potrebno zamenjati valjarno tako. da bi lahko proizvajala tračnice za normalne in ozkotirne proge in da bi služila obenem kot -predvaljarn-a za železo v drogevih in slično. Tako bi v naši državi -proizvajali tudi te predmete. Končno bi bilo nujno potrebno zgraditi še novo valjarno za debelo in tenko pločevino, nadalje tovarno za žeblje, kovačnico za železniški -in vojni materi,M kot tudi tvornico za ozkotirne vagone. Poleg tega bi sc morala posvetiti tovarna tudi izdelavi drobnarij iz -kovnega železa in jekla. Premog bi se za vs» to dobil v Zenici, vodne šile pa iz Lašve In Bosne.
Interes državne obrambe na zunaj zahteva, da se takci otvori strokovna šola. kjer naj se Izuče delavci za profesijoniste za v*e go-renje tovarne. Poleg tega mora nastaviti tovarna večjo množino dobrih rudarskih in strojnih inženjer-jev ter kemikov.
Ce bi kdo hotel vprašati, zakaj se -mora vse to napraviti ravno v Zenici in ne v Ljubiji ali ■kje drugje, nnt moramo odgovoriti: prvič, da n-i treba imeti državi vseh svojih temeljev za vojno na enem mestu; drugič, da v Zenici že obstojijo vsi predpogoji, da se vse gorenje -tovarne zgrade. in tretjič, da -je treba imeti -pred -očmi -potrebo za železo v Srbiji, Črni gori in Bosni, ki lažje dobivajo vse to iz Zenice kakor ,pa iz Ljubije. Poleg tega se nahaja v bližini Zenice veliko premogovno polije, ki obsega 91)0 milijonov m2 ploščine in 20 metrov debeline. Tega pa nima vsaka dežela in to na vsakem -kraju. Poleg -tega je treba vedeti, da lahko dobivajo tovarne v Zenici 20-30.000 konjskih sil iz vode in pa letno 20 do , 30.000 vagonov rude iz Vareša.
nn	Našim generalnim zastupcem	HO
D		D
	proĆeskoslovenskou republiku	
	jest p. Viktor Dostäl v Fraze,	
aa	Marianskä 16. — Tel. 228/VIII.	aa
Kriza v industriji špirita.
Že v zadnjem tedenskem poročilu smo pripomniti v soboto v Članku »O položaju -na vinskem trgu«, da je nastala na trgu špirita kriza, ker -so cene špiritu padle, da pa niso .padle istočasno tudi cene siircvinam. vsled česar je današnja cena špiritu talko nizka, da komaj pokriva iprodukciiške stroške. Vsled tega so ,prišli nekateri naši industrijalci na misel, da bi to stanje j popravili; to mislijo doseči z ustanovitvijo cen-1 trale za -prcdaijo špirita. Posebno s-o v slabem 1 položaju cini industrijalci, ki so vzeli v zakup polj siko - gospodarske žganja me in ki so računali. da -ostane cena špirita tako- visoka kot je bila prejšnje leto in so napravili zato ne povoljne dogovore ;z lastniki žganjaren misleč, dä bedo visoke cene -pod nesi c visoke na-jemniine. Tako se
plača za ž-ganjanno v Slavoniji milijon kron letne najemn-me, doči-m je bila lastniku druge žga-njarne -ponuđena letna najemnina 2 in pol milil, kron, Ti najemniki so sedaj v zelo težavnem -položaju. -zato je sigurno napisal članek v »J-uta;-njem listu« pod naslovom »Poljske - gospodarske žgalnjiaime«. v -katerem se -zahteva ustanovitev centrale za predajo špirita, kak najemnik ati nekdo, ki stoji pod njegovim vplivom. Namen take centrale bi bil. da obdrži v -tuzemstvu visoke cene -špiritu, da v slučaju -potrebe -zahteva .zvišanje carine na špirit, v inozemstvo ca da prodaja špirit po svetovnih cenah in da tako pokrije -izgubo v inozemstvu na račun tuzemske -trgovine. Ta namen bi se dosegel, če bi bilo mogoče spraviti v centralo -vsa podjetja, ki producira, jo špirit, -predvsem še največ j-a, ki so najine-rudajnejša. Zdi se -ca, da ravno -večja podjetja nočejo stopiti v centralo, ker so si uredila svoje ■poslovanje tako. da delalo za čim večjo produkcijo; režijske stroške zmanjšujejo tako, da izkoriščajo čim racijonalnejše odpadke, da predela vajo surovi špirit, da izd-elujeio -dražje Produkte kot n. pr. kvas. eter. eterična olja in esencije. Na kratko: velika -podjetja so uredila s vaj posel ipo situaciji na svetovnem trgu, d-očim tega niso mogla storiti manjša. Žganj,ame imajo svoje dobre in svoje slabe strani. Glavna njihova slaba stran je, da -proizvajaj,o alkohol, ki zastruplja široke mase. Temu bi se dalo -odpomioči edinole na ta način, -da bi se prepovedalo toč enge žganih ■nijaič, kar ca ie pri nas zaenkrat še brez izgleda. Njihova ddbra stran pa je. da pr-edelavaj« poljske surovine v industrijske .predmete, s čemer napravijo produkt večje vrednosti, ki bi ga mi marati -sicer uvažati iz inozemstva. Nadalje zna-čijo one velik dobitek za državne fimyice. Račo na-jce z današnjim stanjem ne moremo imeti ničesar p reti temu. ako Se praive žganjarne. 'zlasti še zadružne, združujejo z namenom, da more njihova centrala, ki ima beljši .pregled na svetovnem trgu. svoje produkte dražje prodajati kot bi to mogle posamezne žganjarne same. kojih lastnik nima pregleda o položaju na svetovnem trgu. Ne sme pa biti naloga take centrale, da rešuje posamezne zakupnike žganjaren. ki so prišli v -denarne težkoče. Taka centrala more biti samo fakultativna, t. j. nikogar se ne sme prisiliti, da v n to stopi, če tega sam noče. Namen vsake žganjarne ca mora biti tudi ta, da čim racijcnalnei-e uporablja druge produkte, -ki j.h dobiva pri žganju špirita (posebno džubra). Da se to doseže, je bil že za časa madjarske vlade odrejen gotov kontingent za žganjarne. ki s-o smele -predelati samo ta kontingent. Džib.ra. ki so jo .debi-vali v žgairtjami, se je vračala lastniku z,a u-jegovo živinsko gospodarstvo. To stanje ie ie često skušalo izigrati; talko s-o žganjarne gubile svoj prvotni značaj in so postajale vse bolj industrijska -podjetja, ker so proizvajale špirit veliko nad svojim kontingentom. To posebno velja za žganjarne v katerih so delali najemnik--To stanje pa ni zdravo in mi mi::-tirno, da se mera vrniti žgan jamam njih poljedelski značaj.
Tujski promet v Švici 1.1920.
Čeprav s-o se pokazala v Švici v pretekle-u letu že nekatera znamenja obnovitve tujskem prometa, je bilo '•!. 1920. vendar še popolnoma Y ■tem oziru pod vplivom vojne. Splošna draginj* živil, nizko stanje valute v večjem delu evropskih držav zlasti še v naših sosednih državah i« pa težave pri 'potovanju so zadržavali internac:-jionalni tujski promet, ki edini oživi naša meric Razven domače klijentele so prišli k nam K državljani držav z močno valuto kot Amerikanci; Holandci in Angleži na -kuro ali na počitek. Tu J) kuga na gobcih in parkljih, ki ie imela- v dok-'-1 okrajih za posledico zaprtje dotičnih okrajev. W ovirala razvoj tujskega premeta.
Zimska s e zija 1919./20. je obljubljala oživitev frekvence, ker so dospele v začetku m-n;cčc prijave: toda vsled neugodnega vremena !c obisk kmalu ponehal in rezultat je bil raz v rimali h izjem prav slab. .Marsikateri hotel ni megel pokriti niti lastnih režijskih stroškov.
Tudi 'pomladanski promet se ni mogel pre* razviti. Samo v Laganu in L-ccarni je bil začete, dober, a -je kmalu obisk ponehali.
Vsled novih olajšalnih naredb za' do potovati, j e in prebivanje v naši državi, ki so obstojaj v glavnem v tem, da so se ukinili potni in ko.-
Industrijalci in trgovci,
na jesenskem praškem velesejmu
naj nemudoma sporoče svoje naslove na Aloma Company, odd. Velesejmi, Ljubljana, Kongresni trg 3.
Naša odškodnina.
trdi rti predpisi, in sled boljših vlakovnih zvez se je zdelo, da se bo promet v letni seziji dokaj izboljšal. Posebno dobro se je razvil promet v Lusernu tako. da je spominjal celo na predVajne čase.. Slabo vreme poleti in jeseni pa je prekrižalo račune; večji del mest za tujce, zlasti še visokoležeča zdravilišča so Imela zelo majhen obisk in le kratko sczijo. Izjema je bila le Wallis in pa Zermatt, kjer sc je tujski promet nekoliko živahnejše razvil. Tudi' naše prometne ustanov v, ki so navezane rta jak iirtemacijonalni promet, so ostale razočarane, čeprav se je zvišal promet na 50 procentov pred vojne dobe.
Število in narodnost potnikov v zdravilišča in na počitniško bivanje nam kaže sledeča statistika, ki jo je sestavila za dclbo od 1. avgusta
1919.	- 30. aprila 1920. švicarska mejna kontrola. Izmed 70.159 tujcev jih1 je prišlo iz Nemčije 20.282, iz Avstrije 18.806. iz Francije in kolon j i 9082, iz Anglije in kolonij 8796. iz Holandske 3572, Italije 1580, Belgije 1357, Čehosiovaškc 1321, iz Združenih držav 947. Rusije 568, Grčije 554, O genske 447. Španske 408. iz Poljske 370, Rumunije 351, Južne Amerike 339, Danske 339. Srbije 253, švedske 252, Portugalske 156, Turčije 128, 'L uk s enb uršk o 95, Norveške 76, Finske 68, Japonske 52, Armenije 29, Kine 24, Bolgarije 23, Perzije 17, centralne Amerike 15. iz Albanije 1. Abesinije 1; 2.1 jih je bilo brez državljanstva. Pri Nemčiji je 12.049, pri Avstriji 16.673. p n Čehoslcvašiki 1060 x>tnck pod 15 leti obseženih v gorenjih številih, ki so prišli največ kot »počitniški otroci« v skupnih transportih, ravzemši Nemčije. Avstrije in Čehosiovaškc so imele Francija z 9082, Anglija z 8796, Holandska z 3372. Italija z 1580 in Belgija z 1357 potniki naj večjo število popotnikov. Ta statistika velja samo do 30. aprila 1920.. po katerem času se ni delalo več statistike po namenu, zakaj so potniki dopotovali. V začetku letošnjega leta so jo začeli sestavljati.
Po poročilih prometnih društev se je zvišala v zadnji letni in zimski sezoni 1920./21. frekvenca Holandcev in Angležev, do čim je število domačih gostov proti 1. 1919. preje padlo; to je pred vsem manija izseljevanja naše ra prebivalstva. Tudi Amerikancev je prišlo večje število kot preje, čeprav prihaja iz novih dežel manj ljudi kot se je prvotno mislilo: posebno Švica ima v tem oziru malo ,profita. Zimska sezija
1920.	/,21. se je začela pod dobrimi izgledi; zlasti je bilo veliko prijav iz Anglije in Holandske. Vsled nepovoljnega snega pa jih mnogo ni p niš'o
Iz naslednje statistike tujcev, ki so prebivali v hotelih in penzionih v glavnih centrih Švice v letu 1920. se more razvide« podoba o nnrodmösti
tujcev. .	Bern	Genf	Luzern	Zürich
Švica	90.694	63.463	51.085	141.112
Nemčiiia	8 588	3 569	4.409	25.997
'FlranciOa	5 Iti?	19.591	1.877	61524
ii talija	2.127	31047	1.033	53 th
Britanira	3.105	5.356	4J59	4.632
Nordij. drž.	1.249	1.490	1.052	2.032
i Jelgiija	4369	1.343	6.936	2.1-;.'
Holandska		2.41,1		2.573
Sipan, fn Port.	i .096	2.181	392	! .875
\1. S. A.	2.264	5.7i53	4.111	4.512
druge države	1,1.691	10.084	3.255	21.C73
iskupaj	ia0j29O	1‘181.368	78.909	2417.905
Beogradski »Trgovinski Glasnik« je prinesel pred kratkim razgovor S. Obradpviča z g. minist ram Kastom Kumanidijem o odškodnini, ki pripade naši državi. Glede te odškodnine je izjavil g. minister v glavnem sledeče«
Naša država dobi odškodnino iz onih 6 in pol odstotkov, ki so namenjeni manjšim državam. Teda od Romunije in Grške smo mi toliko na boljšem, da je vsota :za nas že odrejena, do-čim Romunija in Grška še ne vesta, koliko bosta dobili. Vsled tega se bo vršila v kratkem v Pa-r rizu konferenca, ki bo za vsako izmed gorenjih držav določila natančno vsoto odškodnine, ki jo dobi. Ker je — kakor smo že omenili — vsota za nas ,že določena.: nam ne bo treba prisostvovati tej konferenci.
Vsota, ki pripade naši državi, je bila določena s posebno pogodbo 1. 1920. To pogodbo' so podoisali za našo državo pok. Krsta Stojalncvc in D raško vi č. v imenu francoske vlade Lun Libon. za angleško vlado pa lord Brandburi. Nas del •odškodnine je v tej pogodbi natančno določen sorazmerno z vsoto, ki jo dobita Anglija in Francija skupaj. Znano je. da ie bilo določeno za ti dve državi 80 % nemške 'Odškodnine. M; ne dobimo 6 % celokuphe odškodnine — kot se ie 'prvotno pisalo — amoak 6 % odškodnine, ki io dobita Anglija in Francija. Ker pa je • bil na konferenci y Spa-ii angleško - francoski del odškodnine reduciran od 80% na 74 % v korist Italije, ie bila naša vlada primorana, da tudi ona , zmanjša rrcrorcijonalno po tei reduciii naš procent od 6 na 5 in pol.
Toda s tem ni še bila končana zgodovina, našega procenta. Francoska vlada je namreč zaprosila našo vlado, da reducira odškodnino na 5 %. Naša vlada je poslala v Pariz noto. kjer pravi, da je pripravljena ta ipredlcg sprejeti varno pod tem cogoiem da se razlika 0.5 % odbije od dolgov, ki jih dolgujemo Angliji in Francih', in da dobimo glede reparacij iste privilegije kot jih je dobila Italija v Soa-jl. Na to noto "a še do danes nismo dobili nikakega .odgovora. Vsled tega je bil poslan g. minister Kumanudi v Pariz, da končno utrdi tozadevni stara zaim z angleškim in francoskim delegatom,.
Po dosedaj došlih poročilih je potek razgovora za nas ugoden.
Kongres jugosl. trgovskih visokošolcev v Ljubljani.
Velko število naših trgovskih viseč lokev študira še vedno v .inozemstvu, ker je bila zagrebška trgovska visoka šola u: tanovljcroi šele lami. Tajko študira veliko teh visokošolcev v Franciji. Švici. Belgiji in Italiji; največ jih je "a na Diinaiu m »Hochschule für Welthandel«. Ti vi-sokcšolci so ustanovili mnogo društev, izmed katerih je dunajsko najjačje tako po številu svojih članov kot tudi z ozirom na, delovanje. To dunajsko društvo .trnegoča svojim članom, da prisostvujejo prirejenim predavanjem, kjer poglabljajo svoje strokovno 'znanje; poleg tega ima vsak član na razpelago bogato knjižnico in precejšnje število časopisov.
JuTcslovcn&ki trgovec m industrijalce mo e: rešiti še mungo važnih vprašani ki /a čakajo v bodočnosti. Delokrog dela ie velik in vsakdo se lahko na njem udejstvuje.' Tuja konkurenca je že danes zelo velika: povečala se bo o a še. ko sc razmere urede. Naše strokovno znanje mora bi« ravno tako obsežno, kot ga imajo naši ken-
Tvornice konzerva, kondenziranog mljeka i limene embalaže,
koje se zanimaju za kupnju lima te u tu struku spadajućih strojeva, neka blagoizvole javiti svoje naslove pod: „W. E. H. Brabant“ na upravu lista.
kurent je. če jih hočemo iztisniti iz naše trgovi .c in če hočemo postati v njej tako samostojni, dr zaposlimo pri produkciji svoje delavne sile in lastni kapital. Ravno osnovanje visoke šole ra trgovino in obrt v Zagrebu in veliko število lijenili slušateljev nam podajata dokaz, da se je na vse to že preje računailo.
Imajoč vse to pred očmi si ie stavilo danajsko društvo jugoalov. trgovskih visokošolcev z,i nalogo ustanoviti centra),no organizacijo v vi obstoječih društev trg. akademikov — tako domačih kot tudi onih v tujini. Sedež društva naj bi bil v Zagrebu. Namen društva pa bi bil, da Olajša članom, ki so izvršili. svoj študij, pot k praktičnemu poklicu. Ta organizacija namerava os..4 s svojimi bivšimi člani še nadalje v vezi in s.-vkoristovati z' njihovimi izkustvi. Da j c vre t, silne važnosti, nam ni treba še posebej omenjati.
V ta namen bo sklican za čas ljubljanskega velesejma v dneh 16. -18. avgusta I. kongres ju-■gostov. trgovinskih visokošolcev. Natančnejši program kongresa bo pravočasno objavljen. Vse iniomiacije glede kongresa daje do 5. iuFja Društo jugoslov. trg. visokošolcev. Wien XIX., Hartgüsse 11, po 5. juliju pa: Komite za 1. kongres trg. visokošolcev (Janko Popovič, stud. rer. c,am.. Bleiweisova cesta 32).
1 rgovski visokošdci. ki so si s vestni svoic naloge, bodo napravili vse. da bo rezultat kongresa čim popolnejši ne samo za njih same ampak tudi za ves jugcslov. trgovski svet, na katerega se obračajo s prošnjo, da jih v vseh oz-; rili in tudi gmotno podpre.
III. mednarodni velesejm v Pragi
od 1.—8. septembra 1921.
izdelovanje usnja. V 260 tovarnah izdeluje
10.000	delavcev v. tednu 150.000 surovih kož a-izvoz, ir. obsega imenovana obrt več kot 2/s nekdanjih avstro-ogerskih kožnih izdelkov. Znamenit; je izdelovanje podplatov, gonilnih jermcrlv ■in prvovrstnih tehničnih kožnih predmetov.
Čevljarska obrt obsega 80% nekdanje avstro - 'Ogerske izdelave in je osredotočena na vzhodnem ' Češkem in na srednjem Moravske a.
V.	250 tovarnah izdela 40.000 delavcev vsako let > 41 ml«}, p,arov obutve vsake vrste, navadno, prvovrstne in za šport. 70% cele izdelave se izvaža v inozemstvo.
Češka irhasta cbrtnija obsega 70% nekdanje avstro - ogerske zdelave in izgotavlja posebno kože za rokavice. •
Rokavičarska obrt, ena izmed najvažnejših, •ima svoje središče v Pragi V gorah se izdeluje
1.250.000	parov usnjenih rokavic na leto. od katerih greio */» na Nemško in Angleško.
Izdelovanje tkan'n zastopa 80% izdelki.v nekdanje Avstro - ogerske. Obrtnija bombaža s tremi irr pol milijoni vreten in 125.000 tkalnih strojev in 170.000 valcev za tiskanje vzorcev se osredotočajo na severnem in vzhodnem Češkem ter na severnem Moravskem. Volna se izdelan v Brnu. iglavi. Krnovu (iägerndorf). Ubere: (Reichenberg), kakor tudi na Slovaškem, m šteje skoro p-ci, milijona vreten in več kot 40.000 tkalnih strojev. Pralnice lana iz okolice Tratneva (Trau'tcnau) so svete,vnoznane, ravno tako predilnice, ki izdelujejo poleg navadnega tudi fino da-mialstovo blago. Zelo znamenita je izdelava jut-
TBOPHHUE KOH3EPBA, KOHflEHSHPAHOF MJIEKA H JIHMEHE EMEAJIADKE,
Koje ce saHHiwajy sa Kyimjy anma Te y Ty crpyKy cnaaaj’yhnx crpojesa, nena ß.iaroysBOjie jauuTH CBoje nacaoBe noa: »W. E, X. BPABAHT« na ynpaso anera.
te in svile. Iz-mcd posebih obrtnij : ucnbno izdelovanje pletenin, preprog, čipk in vezcnija. V nekaterih mestih Slovaške izdelujejo doma krasne čipke.
Z izdelovanjem tkanin je ozko zvezana konfekcija. posebno na srednjem Moravskem. Z.a izvoz izdelujejo tavamo posebno fino perilo z., dame in gospode Konfekcije pa izdelujejo največ navadne in delavske obleke. Tkanin se '» gotavlja velko več. kakor jih je v češkoslovaški republiki .potreba, zaradi česar sc jih izvaža velika množina.
Izdelujejo se tudi klobuki, slamniki in fest. Čez polovico se jih izvaža.
Izdelovanje kovin. Železarska, obrt s 3d -visokimi pečmi in letno izdelavo 1,700.000 ton surovega železa ima svoja središča posebno na srednjem' Češkem, na severovzhod, koncu Moravske in na sred. Slovaškem. Surovo železo vzduluje 'O ieklarcn in 15 zlivaren. Velika večina se izdela v takozvanih Mar tinskih pečcih. iz surovega železa se dalje izdelujejo v mnogoštevilnih tovarnah lopate, cevi, vijaki, pile itd. Na ■'osebni višini ztoii izdelovanje mehanične k-ca-štrukciie s svojimi središči v Pragi. Brnu. Plznu, Mor. Ostravi in Bratislavi. Tu se izgotavljajo najnaiznoivrstnejiši stroji, posebno zn tovarne sladkorja. piva in liha. Ravno tako znamenita jc tudi izdelava lokomotiv in vagonov. Na najboljšem glasu so dalje naši osebni in tovorni avtomobil:, kakor tudi motorni plugi »Praga« in »Excclslor«, ki so posebno sposobni zc preoranje v sled vojske opustošenih pokrajin. Naši poljedelski stroji so znani ro celem svetu in se izvažajo kljub ameriški konkurenci Povsod. Znamenita ie elektrotehnična obrt in izdelovanje drobnega železnega blaga, katero sc izvaža v veTki množini. Omeniti je treba izdelovanje emajl'ran ega blaga, '»d katerega se nahaja 80% nekdanje Avstro-Ogr-
v češkoslovaški republiki, in izvaža štiri petnic vseh izdelkov.
Končno opozorimo šc na izdelovanje gumbov, katero izvaža 9/ni v inozemstvo. V 94 tovarnah se izgotovi letno 400 vagonov bisernastih. roženih, galilitovih gumbov, dalje gumbov iz : iiznih kovin in surovin.
Češkoslovaška republika ima izmed vseh srednje-evropeiskih držav najlepše urejene notranje in gospodarske razmere, kar se tud:' iz kurzov tujih menjav dobre razvidi. Aktivna trgovinska biainca je presenetila celi svet. in z naglimi koraki hiti mlada republika k razvoju na ■ .'/SlPodarskem polju. Praški sejem obsega najraz- j novrstnejše industrije, kar ie iz sledečega štetja ! razvidno:
v letu 1920 v letu 1921 j število razstaviteljev	1.930	2.543
število obiskovalcev	80.000	127.000	j
Svetovna stagnacija, katero smo občutili tudi v češkoslovaški republiki je imela, kar se tr- | povine tiče. tudi na Praški sejem neugoden vpliv. Na drugi strani pa je bil tnoralični uspeli tako velik, da je prvič ž njim potreba Praških seknov,
> katerih so se tudi nakupovalci zelo hvalevredno izrazili, zagotovljena in drugič «podan jasen dokaz, da ie Praga po mnenju tujcev središče srednjeevropske trgovine in ima vsled toga veliko pribodniost.
Prostor. ,na katerem sc sejem vrši, leži zelo ugodno v naiožj; bližini romantične Prage na koncu električne poulične železnice. Tramvajski vozovi k sejmišču so za čas veletrgov. posebno pomnoženi.
Iz razstavnih palač so najslavnejše, obrtna palača, katera znaša 12.000 m2 razstavne plošče, potem palača za stroje z 4000 m2, zlatarski Pavillon ih devet drugih stavb, katere znašajo skupaj 30.000 m2 pokrite plošče. Namerava se postaviti šv več dališih paviljonov, kateri naj" s časom iz.:remene Prago takorekoč v trgovsko na obeh bregovih Moldave ležeče mesto — z drugim! besedami v nekako trgovinsko Meko srednje Evrope.
Razstavljalni izdelki so v sledeče oddelke razdeljeni.
I. Stavbna industrija.
il. Železarska obrt in kovine.
III.	Elektrotehnika.
IV.	Lesna industrija.
V.	Tkanine.
VI.	Konfekcija.
VII.	Galanterija
Vili. Usnje.
IX.	Steklo in porcelan.
X.	Umetnost.
XI.	Kemija.
XII.	Prehrana.
XIII.	Godala.
XIV.	Igrače.
XV.	Sport.
XVI.	Grafika.
XVII.	Dragulji in zlatnine.
XVIII. Mešana skupina.	(Dalje prih.)
Modaliteta državnega posojila.
Dolgo časa smo- čakali, predtto smo se odločili za večje notranje državno posojilo. Prej smo še zaman sondirali tla v inozemstvu, ali bi mogli dobiti tam v s vrbo zboljšanja naše valute in nabave raznega materiiaila (lokomotive, vagoni. troji) pod primernimi pogoji posojilo. Ker to ni šlo. smo se odločili za notranje posojilo 50U milijonov dinarjev.
Finančna uprava ie stopila v stik s sindikatom denarnih zavodov in ta Je garantiral čelo pesejik/. Naivečjo vsoto so prevzele hrvaške, potem srbske in slovenske banke. Te so obvezane, ponuditi zasebnikom nakup vseh prevzetih zadolžnic. Le one zadolžnice, ki bi se na: ta način ne mogle razpečati. ostanejo dotičnim denarnim skupinam.
Splošni pogoji državnega posojila so jako ugodni: Zadolžnice se bodo izdajale »al pari« in se obrestovale po 7%. Nominale je 100 dinarjev. Posojilna doba znaša 50 let. Zadolžnice se merek) lombardirati. t. j. ob njih zastavi sc dobi pri Narodni banki in nienih podružnicah posojilo do 80% nominalne vrednosti preiti 6% obrestim, vendar najdelj za 4 leta. Za tako posojilo jamči posojilojemalec samo, z zastavljenimi državnimi zadolžnicami, ne pa tudi z ostalim
svojim premoženjem. Ako bi tedai padel njihov tečai pod 80%, bi se mogel posojilojemalec znebiti zadevnega dolga s tem. da bi prepustil zastavljene zadolžnice v last Narodni banki. Sice. na pogoji glede posojila med finančno upravo in sindikatom bank šc niso konečno določeni.
Vočigled ugodnim emisijskim pogojem }c pričakovati, da se imejitelji državnih zadolžnic ne bodo posluževali naznačenega lombardiranja. ker. bi bila sicer Narodna banka prisiljena, k natisku novih bankovcev, da more efektuira;: "posojila. Državno posojilo pa se ie vendar vzelo, da se že enkrat iteha zadolževanje državne uprave pri Narodni banki in s tem natiskavanie no-vih novčanic po tei. Ako se bo to še dalje ponavljalo bodisi za kritje proračunskih primanjkljajev, bodisi za izredne, investicijske izdatke, potem sr naša valuta še ne bo pričela dvigati. Ugodni vtis, ki ga je napravilo na inozemstvo prevzetje celega posojila po sindikatu denarnih zavodov, moramo še povečati s tem, da bo skupna podpisana vsota veliko presegala znesek 2 milijard kron in da sc bodo zasebniki le v izrednih slučajih posluževali omenjenega lombardiranja. Pokažimo inozemstvu, da vsai mi sami zaupamo v iinanc -jelmo moč države in njeno gospodarsko bodočnost.
Trgovska in obrtniška zbornica v Krakovu
javlja, da ima ena izmed večjih tvor,nie v Živcu "na razpolago večje količine stročnic, cigaretnega papirja, parafin: ranega nepremočljivega papirja za vporaibo v industriji čokolade in izdelav,'mn drugih žjvlienskih potrebščin. Tvornica ie pripravljena vsak čas poslati interesentom vzorce svojih izdelkov.
avamiška oprema avni in čajni servis
biljard, mize itd. na prodaj.
Seznam inventarja in naslov v upravi lista.
PRODA SE
dvonadstr. trg. hiša z vrtom na glavnem trgu št. 37 v Škofji Loki. Kupec dobi stanovanje in trgovski lokal. Pismene ponudbe naj se pošljejo na lastnika hiše.
Export! Export!
Tekstilna industrija firme
Jos. J. Hak
Horka n Stare Paky, Češko,
izdeluje in pošilja samo trgovcem: platno, prte, prtiče, damast, brisače, kuhinjske brisalke, ze-firje, kaneva, tančice, ažurno blago, robce.
Vseh vrst ribiških mrež iz konoplje, in bom-baževine, kakor tudi platno, konopnjene in žične vrvi dobavlja v najboljši strokovni izdelavi
Mechanische Netzfabrik
G. m. b. H. — vorm. Schroeder & Moegelin

Landsberg a. W., Angerstr. 14-16, Deutschland. ^
Ustanovljeno leta 1874.	Ceniki se pošiljajo gratis in
Čitajte „Jugoslovansko Borzo“!
% Firme, ki bi dobavljale iz Nemčije,		
	oziroma bi prevzele zastopstvo za Jugoslavijo za počinjeno kuhinjsko posodo, tehtnice, mlinčke za kavo, meso itd., pomizje, konve (kangle) za mleko, posrebrnjeno luksuzno posodo, ognjišča itd., naj vpo-šljejo svoje ponudbe pod „W.A.Haas“ na upravo lista.	
PISALNI STROJI
„MINERVA“
z dvobarvnim trakom in vsemi mo-
dernimi pripravami, zelo solidno izdelani s triletnim s IZ v 4 A A A ::: jamstvom nudi
aKč.4000
V. Dostal :: Praga II.
::	Mariänskä ulica 16.	::
Brz.: „Epidaurus“.
Tel. 228 VIII.
Štev. 26
Proda se takoj
mlinzakredo
pripraven za industrijo za gips ali kredo. Ponudbe pod „Sistem Schlagwerk“ na Aloma Comp. Ljubljana.
in druge priprave za oranje
dobavlja po znižanih cenah
i ostalu spremu za oranje
dobavlja uz smanjene cjene'
Karel Hadaš, Branice (Morave)
Čehoslovenska Rpb.
Za Hrvatsku, Slavoniju, Medjumurje, Banat i Bačku se preporučamo za nabavu svih potrebština za
pisaće strojeve, naročito bojadisane vrpce
za sve sustave i u svakoj boji, dalje karton-papir i voštani papir itd. kao što i pisaće stroje Underwood Samoprodaja
Zagreb, Mesnička ul. 1, Underwood.
ŽELEZNIŠKE PRAGE
hrastove, bukove in borove raznih tipov z izvoznim dovoljenjem It U 1» I M.
Ponudbe samo resnih producentov z bančno g a-r a n c i j o — ha adreso
V. Dostal, Praga II., Marianska ulica 16.
Telegram: „F.pidaurus“.
Tanka
svinjska iieva
po K 2" meter
iz lastne čistilnice, p. Maribor prodaja
Priporoča se tvrdka
JOSIP PEIELI,
Ljubljana, Sv. Petra nasip 7.
Tovarniška zaloga šivalnih strojev, za rod-’ binsko in obrtno rabo, na veliko in malo, posamezni deli za vse sisteme, olje igle in deli koles.
V Jugoslavijo pošilja
biče, jermena za šivanje in usnj. trakove za čevlje
F. Lutiomir Bilek, IMylovice u Mistku, Morava-(SL.
Izdelovanje bičev in jermen.
Važno za Hzie in zähe!
10.000 parov moških luksusnih boks čevljev a 125 Kč. 9.000 „ ženskih „	„	„ ä 120 „
10.000 „ deških	„ ällO „
3.500 „ otroških	„ a 48 „
franko kolodvor Praha, transitr.o na prodaj. Reflektira se samo na resne kupce. Ponudbe se prosi na
ALOMA COMPANY
trg. odd., Ljubljana, Kongresni trg št. 3.
1 kočija, dvo-vprežna s prsno opremo, 1 mesarski voz s streho, čez 100 kom. telečjih in govejih lahkih solenih kož ceno na prodaj.
Naslov v upravi lista pod „Mesar“.
N S	K A BORZA	Stran	7.
/		\
0	Pohištvo, preproge, posteljna oprema	F|
2	najceneje pri	
1 ^ to	Karel Wesiak, Maribor	li
Z	Aleksandrova cesta 19.	p
X		z
■ ■
Sipa lomalila
30—35 HP na prodaj v opekarni
Šarc in drug
Radomlje, Slovenija.
■ mm:	.mm	■
Novost! Novost!
Izdelovanje zračnih motorjev
za prenos premoga in drugih predmetov po žlebovih.
Sistem „Ostrava“ pat. ing. V. Petak, siezska Ostrava — ČSR.
na ograji .Ijučljatie-ga velikega semnja'
izvršuje tudi po umetniški predlogi
črkoslikar
Filip Pristou
Ljubljana, bolel p. Maliču.
Jugoslovanski eksporterji, ki žele inserirati v berlinskem strokov, časopisu
„O S T - E X P O R T“
in sicer v posebnih številkah
10. avgusta posebna številka za nemško „Ostmesse“,
25. julija specijal. izdaja za razstavo v Rigi,
10. septembra posebna številka za semenj v Revalu
naj nemudoma zahtevajo proračune pri zastopništvu
ALOMA COMPANY, LJUBLJANA. Kongresni trg 3.
mn imn*
V
terpentlnovo čistilo za čevlje razpošilja glavna zaloga
M.Trebar
Liiibfljana
Sir. Petra c. 6. Telel. 539.
100.000 metrov
„Hydrofilgaza“
vel. 5/5, 40/42. 80/82 cm 1 m po . . Kč 2'80
se takoj proda.
Ponudbe pod „V. D. gaz“ na upravo lista.
« Xhap o cjmjiras a »
Be;i. 5/5, 40/42, 80/82 hm. 1 m no .	.	. Kh 2'80
lipova ce OAMax,
IloHyae no^ »B. JX, ras« na ynpasy SHCTa.
Toaletna zrcala brušena
in nebrušena, v niklastih in lesenih okvirjih v vseh izdelavah (namizne, ročne, žepne, tridelne) nudi
Zrcadläma Lažne železnice ::: Čehoslov.
FURNIR
žagan, iz vseh vrst trdega lesa, od 1 mm debeline naprej, :::
ima v zalogi
tovarnafurnirja,žaga, in trgovina z lesom Podrečje p. Domžale.
Nakupuje trdi suhi les v plohih in hlodih.
RUSKE KNJIGE
note in razglednice izdeluje in razpošilja
KRŠKO — SLOVENIJA.
Katalogi brezplačno!	Katalogi brezplačno!
Osnutke
za plakate in reklamne priporočilne karte, namjenjene za razdajanje o priliki 1. velesejma v Ljubljani oskrbi:
Aloma Company, Ljubljana, Kongresni trg št. 3.
Orion-Maršner
akc. spol
Praga - Kral. Vinohrady
Československo
nudi za eksport: čokolado, oriental, bonbone, fine deserte itd. Zahtevajte ponudbe.
nylja sa eKcnopx: hoko-nany, opneH-raji. öonöoHe, 4>HHe aecepre h x. a. Tpaacnxe nonyae.
NAROČILA
za izdelavo plakatov za „Ljubljanski velesejm“ sprejema Aloma Company Ljubljana Kongresni trg 3.
y/Zaboje za slive

Strogo reelno!	Strogo reelno!
2 uri dnevno lahko žrtvujete Vašega prostega časa in tisočake lahko zaslužile!
Predlogi in delavni materijal proti vpošiljatvi Mk. 5.— (lahko v znamkah).
Wilhelm Lutz, ehern. Fabrik, Nürnberg Rotenburgerstrasse 151, DeatseMand.
okvirčke za opeko, lesene jer-menice iz trdega lesa izdeluje in dobavlja po najnižjih cenah tovarna zabojev in jermenic
Lesna industrija Feliks Stare
Radomlje, Slovenija.
Najfinejše ultramarinovo v krogljicah in prahu :::
plavilo
SAMO ENGROS NUDI lastna izdelovalnica
F. Turin, Celje S
1 parni stroj, stabilni, 15 HP. — 1 bencinov motor, 10 do 12 HP. -1 Krempelsatz, 85 cm širok, sestoječ iz: 1 Reiss-krempel, 1 Pelzkrem-pel, 1 Vorspinnkrem-pel, 1 rezervni Vor-? spinnkrempel, 2 Kur-bel-Webestiihle, 1 Reisswolf, 1 Lumpenreisswolf (Schoddy-reisser), 1 Schermaschine, 1 Spülmaschine, 1 Zylinderwalke, proda firma
Bogdan König
mehanična tkalnica in tovarna za kocasto obuvalo
v Husfopeči nad Bačvo, Morava.
Cenik kocastega obuvala I pošljem na zahtevo zastonj.
Išče se
družabnik
za premogovnik v Štir-jancih pri Ormožu. 19 prostosledov, premog 4800 kalorij. Ponudbe pod „I. F. 357“ na
upravo lista
I
Prodam popolnoma nov
z vrtilnim tokom za 6
konjskih sil 220 voltov. Naslov pod „P. T.“ na upravo lista.
Automobile, kolesa, motocikle
ter vso opremo nudi iz skladišča
GARAŽA §h GORE1C DELAVNICA
Ljubljana, Gosposvetska 14, Vegova 8.
ALOMA COMPANY
preje: Anončna ekspedicija Al. Matelič
Ljubljana, Kongresni trg 3. Telefon 174.
(Pri vprašanjih zadostuje poleg navedena številka.)
Na prodaj:
47. Mala grajščina na Gorenjskem z 9 orali zemljišča.
48.	Enonadstropna hiša tik pred vojno zidana, s štirimi stanovanji na periferiji Ljubljane,
49.	Hiša v Ljubljani (Trnovo) s prostori za obrt.
50.	Hiša v Spodnji ^iški z 9 stanovanji, hlevom i. t. d.
55.	Hiša v Ljubljani s trgovskimi prostori.
56.	500 parov m ozkih, ženskih in otroških čevljev radi opustitve trgovine ceno na prodaj.
58.	Dve lokomobili 6 HP na bencin ena popolnoma nova, druga nekoliko rabljena, najboljše in najmodernejše konstrukcije, uporabljive za obrt ali kmetijstvo, s priklopljeno cirkularno žago, na pro- | daj.
59.	Enonadstropna v obliki vile zi dana hiša z vrtom, pritiklinami, stavbnimi parcelami in trgovino v bližini kolodvora v manjšem mestu Slovenije, se proda. Kupec dobi tudi stanovanje, obstoječe iz 4 sob in pritiklin.
60.	Hiša na Dolenjskem, s prostori za mesarsko in gostilniško obrt, zamenjam za malo hišo v Ljubljani radi potrebe stanovanja za šoloobvezne otroke
61.	Dve manjše hiše z delavnico v Ljubljani.
62.	Enonadstropna hiša v mestu na Sp. Štajerskem, lepa lega, 3 stanovanja s pritiklinami, stanovanjem za hišnika, klet, podstrešje, lep vrt, voda v hiši.
63.	Objekt, primeren za preureditev v kako večje industrijsko podjetje ob železniški progi na Gorenjskem.
64.	Poslopje primerno za napravo tovarne v Ljubljani.
65.	Prostor 3025 m2 s stavbiščem vred tik železniške proge na Dolenjskem, jako pripravno za zidanje kake tovarne ali kaj podobnega.
66.	Prostor, precej velik, primeren za kako industrijsko podjetje na periferiji Ljubljane.
67.	V Bosni premogokop, 20 vagonov dnevne produkcije, ne daleč od želez, proge, z žično vzpenjačo.
68.	V Bosni kamenolom in tovarna za pridobivanje gipsa (Gipswerk).
70.	Premokop na Hrvaškem za
K 1,000.000-—.
72.	Hiša v Št. liju, najlepša lega, pod najugodnejšimi pogoji.
73.	Tovarniško poslopje, pripravno za vsako obrt v prometnem kraju Kranjske pod pogojem, da se lastnik udeleži kot kompanjon.
74.	Nova zlata damska ura z verižico za Din. 1300"—.
75.	Poslopje s stavbeno parcelo v Ljubljani blizu juž. kolodvora pripravno za tovarno, skladišče ali večjo delavnico na prodaj, ali da se lastnika sprejme kot družabnika, ozir. se odda tudi v najem.
Kupi se:
51.	Srednje veliko posestvo v okolici Ljubljane.
52.	Hiša v Ljubljani, ki bi se dala preurediti za kavarniško obrt.
53.	Vila, kjer bi se dobilo stanovanje.
54.	Hiša kjerkoli v Ljubljani, samo da se dobi stanovanje.
69.	Trgovska hiša ali manjša vila, kamor bi se dala prenesti trgovina. Kraj naj bi bil v kakem mestu ob železnici ali pa tudi kako letovišče. Ponudbe s ceno.
71.	Posestvo v bližini Ljubljane do K 400.000-—.
tVF PSk	sprejme absolviranega
a»petošolca, zmožnega slovenščine, nemščine perfektno, hrvaščine, angleščine nekoliko v govoru in pisavi, veščega strojepisja in vseh pisarniških poslov, v primerno trajno službo ev. tudi samo proti popolni oskrbi. Gre tudi na deželo. Cenj. dopisi pod „Prememba mesta“ na upravo lista.
OBRTNA BANKA
LJUBLJANA, KONGRESNI TRG 4 ::: TELEFON 508
Preskrbuje nakup n prodalo vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut. — Vnovčuje kupone in izžrebane vrednostne papirje. — Preskrbuje nakazila in inkasso na vsa tu- m inozemska bančna tržišča. — Dale predujme (posojila) na vrednostne papirje. — Eskomptuje in vnovčuje menice. — Sprejema denarne vloge na tekoči račun ali pa na čekovni promet. — Hrani in oskrbuje vrednostne papirie, reviduie številke. Dovoljuje vsakovrstne kredite. Finansiranje obrtnih podjetij.
SPREJEMA
anonce za vse jugoslovanske in inozemske liste.
I

I
i Atoma Company \
li d. z o. z. — Preje Anončna ekspedicija Al. Matelič. |
OSKRBUJE
reklamo vseh vrst,
plakatiranje i. t. d.
Telegram: ALOMA. Ljubljana, KongreSlil trg 3. Telef. interurb. 174.
POSREDUJE
pri prodaji in nakupu realitet.
ARANŽIRA g P
™ vsakovrstne koncertne B — prireditve.
R E V Z E M A
nakup in prodajo blaga ter zastopstva prvih inoz. firm.
I
IZDELUJE
načrte za umetniške plakate, ovojnino in drugo.