Oglasi po tarifu tudi oglasni oddelek HJutra,( v Ljubljani, Leto II. (IX.), štev. 221 Maribor, petek 28. septembra 1928 99f M izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. zav. » Ljubljani št. 11.409 Velja mesečno, prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Telefon: Uredn. 440 Uprava 455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it. 13 Oglasi po tarifu Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulic« it. <4 Vlada prati otvoritvi krize RADIKALNI POSLANSKI KLUB NAJ VO POZICIJO BEOGRAD, 28. septembra. Za jutri dopoldne je sklicana seja poslanskega kluba radikalne stranke, za katero vlada v vseh političnih krogih veliko zanimanje, ker se domneva, da bo odločilne važnosti za nadaljni razvoj situacije. Dočim nagiašajo pristaši glavnega odbora stranke, da bo poslanski klub vzel sklepe širšega glavnega odbora samo na znanje, pa poudarjajo Vukičevičevi pristaši, da ne bodo šli mirno preko natolcevanj glavnega odbora. Zatrjuje se celo. da poslanski klub ne bo priznal izvolitve Ace Stanojeviča za predsednika stranke, čeprav je to malo verjetno. OKREPI OMAJANO V STRANKI. VlJKIČEViČE- Dr. Korošec in Vukičevič sta imela davi dolgotrajno posvetovanje in sta razpravljalo o vprašanju, ali naj vlada vsled stališča širšega glavnega odbora radikalne stranke izvaja konsekvence ali ne. Vukičevič je izrazil mnenje, da bi bilo treba pozvati vse poslanske klube vladnih strank, da zavzamejo svoje stališče. Šele. če bi ti klubi odrekli vladi podporo, bi bila izzvana vladna kriza. V radikalnem in demokratskem klubu pa dosedaj še ni takega razpoloženja in zato prevladuje v vladi mišljenje, da je treba z vso intenzivnostjo pripravljati ma-terijal za narodno skupščino. FsiEstovsko vohunsko gnezdo w Švici »TMIJA SPLOH NE ODGOVARJA N4 PROTESTNE NOTE ŠVICARSKE VLA DE PROTI FAŠISTIČNI ŠPIJONAŽI V ŠVICI. Federacija balkanskih držav nemogoča NOVA POTA GRŠKE ZUNANJE POLITIKE. _ VENIZELOS NE VERUJE V MOŽNOST FEDERACIJE BALKANSKIH DRŽAV. — VPRAŠANJE PRIJATELJSKE POGODBE Z GRŠKO. manjšine, je Ve. BERN, 28. septembra. Včeraj popoldne je švicarski parlament razpravljal o interpelaciji dede aretacjie bivšega tis-Irnvnfipjpfefa italijanskega zunanjega ministrstva Rossija, ki je užival gostoljublje Švice in so ga italijanski vohuni izvabili na italijansko mejo, kjer je bil potem are tiran. V zvezi s to aretacijo je bila namreč odkrita tudi velika fašistovska vohunska organizacija v Švici. Interpelan-ti so zahtevali zadoščenje za kršitev su-verenitete Švice in garancije, da bo vlada storila vse, da prepreči nadaljni obstoj nedovoljene organizacije italijanskih vohunov. Socijalisti zahtevajo celo odstop zveznega predsednika Motte. V cdsrovoru na interpelacijo je presed-n!k Motta naglašal, da je švicarska vlada takoj, ko so prišle oblasti na sled italijanskim mahinacijam, nastopila odločno in poslala italijanski vladi protestno noto, na katero pa še do danes ni dobila odgovora. Švica je doslej vsako pii-tožbo tujih držav lojalno preiskala in vedno storila vse, da ohrani dobre od-nošaje napram drugim državam. Zato upravičeno pričakuje, da bo na enak način postopala tudi italijanska vlada. Parlament naj radi tega počaka do končne rešitve te afere in šele nato zavzame svoje stališče. Sicer pa bo švicarska vlada na vsak način vedno in z vsemi sredstvi ščitila interese Švice. PARIZ, 28. septembra. Grški ministrski predsednik Venizelos je po pose tu francoskega zunanjega ministra Brianda, ki mu je razložil značaj italijansko-grške prijateljske pogodbe, sprejel novinarje in jim dal zanimive izjave o raznih važnih balkanskih vprašanjih. Na vprašanje, ali je tudi on za balkanski Locarno in kako si ga zamišlja, je Venizelos odgovoril: »Jaz sem pristaš balkanskega Locarna in bi tudi želel, da se ustvari, toda le za slučaj, ako bi ta balkanski Locarno predstavljal samo prijateljsko pogodbo med posameznimi državami, ne pa morda zavezniško pogodbo enih proti drugim. Za časa balkanske vojne sem bil pristaš balkanske federacije, toda po obeh balkanskih vojnah in posebno po svetovni vojni pa ne verujem več, da bi se mogla ta ideja še uresničiti. To je politika bodočnosti in zato je bolje, da prepustimo novim generacijam, da one rešijo to nalogo.« Na vprašanje, kakšni so odnošaji Grške napram Turčiji, je Venizelos odvrnil: »S Turčijo želimo živeti v prijateljstvu. Naš zgodovinski proces s Turčijo je dovršen. Bili smo v Mali Aziji, vendar nočemo tam ničesar več iskati. To sem o priliki zadnje volilne borbe povedal tudi grškim beguncem iz Male Azije.« Na pripombo novinarjev, da ima tudi Jugoslavija prijateljsko pogodbo z Italijo, ki pa kljub temu nadaljuje z razna- rodovanjem slovanske nizelos izjavil: »Res je, vi imate prijateljsko pogodbo z Italijo, toda vaši odnošaji napram Italiji so bili vedno težki, ker je pogodba ostala samo pri mrtvih besedah. Jugo-slovansko-italijanski odnošaji niso oili nikdar posebno solidni.« O smernicah svoje zunanje politike pa se je izrazil Venizelos sledeče: »Slično pogodbo, kakor z Italijo, smo pripravljeni skleniti tudi z ostalimi sosednimi državami in celo z Bolgarsko. Z Italijo smo sklenili najprej prijateljsko pogodbo zato, ker je ona naša sosedna sredozemska velevlast. Prišel sem v Pariz, da raztolmačim smisel te pogodbe, da je ne bi napačno razumeli. V nedsljo odpotujem v isto svrlio še v London, v sredo pa odidem v Beograd. Za sklenitev prijateljske in arbitražne pogodbe med Jugoslavijo in Grško obstoja'o žaHbog precejšnje težkoče. Upam pa, da bodo v Beogradu ustvarjene glavne linije tega sporazuma. Ako se zedinimo na teh linijah, potem je pričakovati, da bo prijateljska pogodba med Grško in T slavijo podpisana tekom enega meseca. V zavezniški pogodbi iz 1. 1913 s Srbijo smo tedanji Srbiji obljubili trgovinski izhod na Solun. Pripravljeni smo držati to obljubo; toda največje ovire «-0 ravno v tolmačenju te obljube. Tudi Bolgarski smo pripravljeni dati izhod na Solun, ne pa na Dedeagač, ker je ta luka za Bolgarsko brez interesa. Treba bi jo biio namreč šele zgraditi in preurediti, kar pa je draga stvar. ..Zeppelinov/* 5rečnjeeurop5ki polet FRIEDRICHSHAFEN, 28. septembra Davi ob 7. je »Zeppelin« startal k tako-zvanemu srednjeevropskemu poletu, zrakoplovu je tudi predsednik nemškega dižavnega zbora, Loebe. Za časa starta je bilo precej neugodno vreme ter je pi ha! mO'!en veter. Začelo je tudi deževati. Ob 8. zjutraj je zrakoplov krožii nad Miinchenom, nakar je krenil preko Ro* senheima proti Solnogradu in Dunaju. Uboj v Polani. Iz okolice nižje Maribora je zopet kandidat za porotno razpravo. Zopet divjaški uboj! V sredo popoldne je bil v Polani, občina Ranče posestnik Franc Šoba iz Slivnice kakor kak blazni amok-tekač. Ob štirih je z nožem zabodel v lice 23 letnega dninarja Antona Zigarta iz Reke na Pohorju ter ga težje ranil. Par ur pozneje si je pa izbral drugo žrtev in sicer 28 letnega dninarja Jožefa Žnidariča iz Spodnjih Hoč. Na glavi mu je prizadel smrtno rano z nožem. Žni-darko se je takoj zgrudil. Zvečer so ga vsega oblitega s krvjo'pripeljali v Maribor v bolnišnico, kjer je proti jutru u-mrl v nezavesti. V bolnišnici je tudi prva žrtev ubijalca ranjeni Anton Žigart. Poskušen beg. Policija razkriva večjo sleparsko afero, ki ima več akterjev. Eden od teh je včeraj, ko je bil priveden iz policijskega zapora in je v prvem nadstropju policij- komisarijata med drugimi aretiranci čakal na zaslišanje, poskusil svojo srečo z begom. Izmuznil se je iz sobe na hodnik in ni ga bilo več. Takoj so telefonirali na vse strani. Mož je prišel do Pesnice in tam je še povpraševal, če je na kolodvoru kak orožnik Ko so mu pove-da’i, da je, se je zopet vrnil. Ponoči so ga prijeli v mestu in z njim vred še nekega drugega iskanega ptička. — Zaprta ulica. Grajska ulica je radi gradbe nove kavarne za vozila vseh vrst in seveda tudi za kolesarje zaprta. Včeraj je malo manjkalo, da se ni ponesrečil neki Kolesar, ki je hotel po vsej sili ravno skozi to ulico. Stražniki so dobili nalog, da prijavljajo kolesarje, ki silijo ravno v zaprte ulice. — Koncert vojaške godbe se bo vršil v nedeljo 30. septembra od 10.30—12. na Trgu Svobode povodom popoldanske sokolske tombole. Vstopnine ni. Istotam se dobivajo tombolske tablice. — Podružnica SPD Mežiea-Černa obvešča vse planince in prijatelje planin Pece, da bo zatvoritev njene koče na Peci« dne 30. septembra. Ob priliki za-tvoritve bo trgatev s prosto zabavo, katere dobiček gre za kočo. Opozarjamo zamudnike Pece, da ne pozabijo na ta dan, ter nas obiščejo. Poznejšim obiskovalcem bo ključ od koče na razpolago v Mežici, Žerjavu in Černi. Imena shrani-teliev ključev objavimo oozneie. Pogled na pozoriSie katastrofe v Melllll VSE RAZDEJANO DALEČ NAOKROG. — ŠTEVILO ŽRTEV ŠE VEDNO NT DOGNANO. - TEŽKOCE REŠEVALNE AKCIJE. MELILLA, 28. septembra. Škoda, ki jo je povzročila eksplozija v trdnjavi Cabrerizas, je naravnost ogromna. Poslopje, kjer je bilo skladišče muni cije, je popolnoma izginilo. Močno so poškodovana tudi ostala poslopja, ki spadajo k utrdbi. Preiskava je ugotovila, da je bilo v skladišču 20.000 ton razstrelilnih snovi. Reševalna akcija je zelo težavna, ker ni dovolj prevoznih sredstev, da bi odstranili ruševine. ki pokrivajo okolico. Ker je poškodovana tudi električna centrala, je reševalna akcija ponoči nemogoča. Število smrtnih žrtev še vedno ni ugo tovljeno. Vlada je nakazala za prvo pomoč rodbinam ponesrečencev 25 tisoč peset. Šele sedaj se vidi, kako strašen je bil učinek eksplozije. Čeprav je bilo municijsko skladišče oddaljeno skoro dva in pol kilometra od mesta,, je bil zračni pritisk tako močan, da ni ostala v Melilli niti ena šipa cela. Pritisk je bil tako silen, da je iztrgal skoro vrata in porušil v mestu vse dimnike. V neposredni okolici skladišča pa ni ostal niti kamen na kamnu. Najhujše je prizadeto predmestje ob pristanišču, kjer prebiva okrog 2000 ljudi. Tu so porušene vse hiše. Prebivalce, rekrutirajo večinoma iz delav- skih krogov, je presenetila eksplozija v spanju in so bili vsi zasuti pod razvalinami. Po čudnem naključju pa je ravno tu najmanj žrtev. Izpod razvalin so potegnili namreč 3 mrtve, vsi ostali pa so bili še pri življenju. Grozen učinek je imela eksplozija v barakah, ki so bile razmeščene v okolici municijskega skladišča in v katerih so bili nastanjeni vojaški oddelki domačinov. Del teh barak je kamenje popolnoma zasulo in šele po 36urnem napornem delu so mogli rešiti zasute vojake. Pri reševalnih delih pa je bilo 15 vojakov ubitih in več ranjenih. V strahu pred nadaljnimi eksplozijami so vojaki večinoma pobegnili, ostali pa se nočejo vrniti več niti v barake niti v trdnjavo. Na zahtevo meščanstva so morale vojaške oblasti odstraniti iz trdnjave tudi ostala municijska skla dišča, kjer je shranjenih še 30.000 kg najnevarnejših razstrelilnih sredstev. O vojakih, ki so bili za časa nesreče pri skladišču na straži ali v neposredni bližini, ni nobenega sledu. Skoro gotovo jih je eksplozija popolnoma raz trgala. Po najnovejših vesteh je bilo pri eksploziji ubitih najmanj 100, ranjenih pa 263 osehr Poštnina plačana v gotovlnt Cena 1 Din Naš izseljeniški problem ALI VRŠE NAŠE DRŽAVNE IN SAMOUPRAVNE OBLASTI V IZSELJENIŠKEM VPRAŠANJU SVOJO DOLŽNOST? Mariborski in dnevni drobiž okoro neopažena je šla minole dni mimo nas vest, da je češkoslovaška vlada sklicala od 16. do 23. tm. v Bratislavo anketo, ki se je pečala z izseljeniškim problemom zlasti Slovaške, odkoder se še ve&io izseljuje velik del naroaa. Anketa se je bavila predvsem z mnogimi vprašanji, kako bi se potom povečanja kmetijske produkcije in industrije dalo omejiti izseljevanje. Ker pa so si udeleženci ankete bili svestni, da popolnoma ustaviti izseljevanja ne bo nikdar mogoče, so se bavili zlasti tudi s tem vprašanjem, kako bi se izseljence čim najbolj zaščitilo, zlasti pa tudi vse nove izseljence obvarovalo pred milijonskimi Škodami, ki jih utrpe radi neinformiranosti o položaju v posameznih državah, kamor se izseljujejo. Videti je torej, da češkoslovaška država posveča izseljeniškemu problemu veliko pozornost, ker dobro ve, da je od tega odvisna usoda sto-in stotisočev njenih državljanov v tujini, katerih nešteti se bodo prejalislej zopet vrnili v svojo domovino. In mi? Kako se skrbi v naši državi za usodo milijonov naših sonarodnjakov v tujini? Evo najprej nekoliko bilartce in statistike, ki naj pokaže, kako ogromnega gospodarskega pomena je za nas izseljeniško vprašanje: Po uradni statistiki generalnega izseljeniškega komisarijata v Zagrebu je vi. 1927 prišlo v našo državo skupno 16,647.752 dolarjev ali 932 milijonov^, t$-rej skoro blizu milijarda dinarjev iz$&£ Ijeniškega denarja, iz države pa je šlo v istem času potom izseljeniškega premeta 2,123.677 dolarjev, tako da znaša »čisti dobiček« za nas krog 714 milijonov dinarjev. To je gotovo važna pomoč, ki jo dajejo izseljenci svoji domovini ali,k$-kor oni pravijo, svojemu »staremu kraju«, in ki igra v naši plačilni bilanci gotovo veliko vlo^o. Na ta način priteka letno krog 70 milijonov zlatih dinarjev v našo državo. Največji del (11 in pol milijona dolarjev) je prišel lani iz Amerike. Iz prejšnjih statistik je tudi znano, da je n. pr. v letu 1926 pettisoč naših izseljencev za prevoz v Kanado plačalo milijon dolarjev (5.000 X 200 dolarjev), torej krog 60 milijonov dinarjev. Kon-statirano je, da bi se s to svoto dalo v južni Srbiji ali drugje v državi naseliti dvakrat toliko ljudi. Iz teh kratkih podatkov sledi, da je dolžnost naše državne uprave in nas vseh na eni strani ta, da bi se končno pristopilo sistematičnemu delu za nasfir Ijevanje ljudstva v onih delih države,' kjer je za to še nepregledna možnost, in da na drugi strani našim izseljencem v tujini posvečamo vso pozornost. Imamo ministrstvo za socialno politiko, ki bi se naj bavilo s tem problemom. Tam se žal tie posveča vprašanju potrebna pažnja. V Zagrebu imamo izseljeniški komisarijat, ki pa tudi še ni tako organiziran, da bi mogel sistematično obvladati ves ogromni materija!, dasi mu ne gre odrekati dobre volje in zaslug. To da vse to je le kakor kapljica v morje ogromnega kompleksa izseljeniškega problema. Naši izseljenci sami doma in v tujini sp začutili že davno potrebo, da posežejo vmes in da si ustvarijo podlago za sistematično akcijo v svrho ureditve izseljeniške službe. Ustanovili so si v Zagrebu »Savez organizacija izseljenika«, ki ima nalogo, da predvsem ljudi točno informira o položaju v posameznih tujih državah, fia jim daje navodila glede izseljevanja, da jih ščiti pred izkoriščanjem brezvestnih agentov in špekulantov, da vzdržuje zveze z izseljenci v tujini, da daje nasvete in navodila povratnikom itd. Savez izdaja tudi svoje glasilo »Novi iseljenik«, ki prinaša vseskozi aktualne in zanimive članke, navodila in podobno. Oblastni odbori v Zagrebu, Splitu, BihačS in še nekateri so takoj uvideli važnost te akcije ter so jo podprli z znatnimi finančnimi sredstvi. Tako je zagrebški oblastni odbor — še svoj čas na predlog pokojnega Radiča — na svoje stroške za vse občine v svojem področju naročil *ori navedeni časopis. Naš dana-šnji reakcijonarni režim pa je šel tako daleč, da je y zadnjem državnem prora- čunu črtal postavko »izseljeniška služb.a v inozemstvu«. Dokaz, kako globoko ne-pojmovanje perečih socialnih in gospodarskih vprašanj vlada v krogih današnjih režimskih strank. V tujini, zlasti v Ameriki, so se naši izseljenci ustanovili nebroj organizacij, slovenskih, hrvatskih in srbskih. Baš letos slavi 20-letnico obstojo ena izmed teh organizacij, »Slovenska svobodomiselna podporna zveza« v Chicagu. Koncem minolega leta je štela zveza 208 odsekov s 6998 odraslimi člani in 3227 člani podmladka. Imovina organizacije je znašala lani 452.530 dolarjev za zavarovanje starejših in 26.224 dolarjev za zavarovanje mlajših članov. Računa o izseljencih voditi bi morale zlasti lokalne državne in samoupravne oblasti. Toda niti pri velikih županih niti pri oblastnih odborih v naši Sloveniji ne dobite danes podatkov. Dasi imajo svoje referente za tozadevna vprašanja, ne moreš danes n. pr. pri velikem županstvu v Mariboru zvedeti, koliko je iz mariborske oblasti izseljencev sploh, koliko jih je v posameznih tujih državah, koliko se jih je iz oblastev izselilo lani, koliko dosedaj letos itd. Oblastni odbor mariborske oblasti je sicer v zadnjem zasedanju oblastne skup ščine predložil nekak osnutek uredbe o ustanovitvi skupnega izseljeniškega urada za mariborsko in ljubljansko oblast. Takšno naredbo je menda že ljubljanska oblastna skupščina sprejela. Izkazalo pa se je, da je uredba na naglo roko i.kfpucana, znamenje, kako neresno jem-fijjeo gospodje taka pereča in važna vprašanja. Razprava o osnutku je bila odložena. Po tej uredbi bi obe slovenski oblasti ustanovili skupen izseljeniški u-rad s sedežem v Ljubljani, ki bi imel plamen, dajati pojasnila izseljencem in povratnikom, voditi seznam izseljencev ^iz.obeh oblasti in vzdrževati z njimi kulturne in gospodarske stike, zbirati poljske o gospodarskih in delavskih razmerah v vseh krajih oblastne emigracije, izdajati potom časopisov in letakov o tem poročila in interesentom informacije, prirejati poučna predavanja o izseljevanju, pospeševati kolonizacijo v južnih krajih države, ustanoviti izseljeniški dom v Ljubljani itd. Lep program, žal s priukusom, da bi naj tudi ta organizacija služila, kakor vse, kar delata slovenska oblastna od-bo'i, propagandi za SLS. Zdi se, da so gospodje začutili, da bi to vendarle ne Šla tako gladko, zato se jim z uredbo naenkrat ni več mudilo. In vendar bodo morale naše samouprave vprašanje naše emigracije z vso resnostjo vzeti v roke, seveda brez kakšnih zakulisnih strankarskih tendenc. Javna zahvala S Podpisana se tem potom prav iskreno zahvaljujem velecenjenemu gosp. Dr. J. Benčanu, specialistu za ženske bolezni in primariju ginekološkega oddelka splošne bolnice v Mariboru, za spretno izvršitev izredno težke in prav dobro mu uspele operacije ter za vso izredno požrtvovalnost, trud in skrb, katero mi je izkazal tekom mojega bivanja na njegovem oddelku. — Marija Gajšek, vdova šolskega ravnatelja. 1827 Odsekani prst. 281etni Doroteji Koren, kuharici v restavraciji »Janje« v Zagrebu, rodoin Slovenki, se je pripetil včeraj sledeči dogodek. Ko je ona rezala zelenjavo v kuhinji, je njena tovarišica, služkinja Milka Savič, brisala z neko zamazano cunjo zid, tako da je prah padel v juho, ki je bila na mizi, kjer je ona pripravljala zelenjavo. To je Korenovo tako razkačilo, da je zamahnila z nožem proti roki Savičeve in ji pri tem celo odsekala prst. — Ranjenki so sicer v bolnici takoj obvezali prst, obenem pa ji tudi sporočili, da Ji bo najbrže odpadel. Proti kuharici, ki ne seka samo zrezke ampak tudi prste služkinj, pa je uvedeno sodno postopanje, Oblastni odbor mariborski je na svoji poslednji seji sklenil preložiti okrajno cesto v Rogaški Slatini izven zdravilišča samega. — Razen nove stavbe za stanovanja gostov bodo v Dobrni razširili tudi kopališče in podvojili število kabin. — Dovoljen ie bil kredit 25.000 Din za gradnjo ceste Središče—Stara gora. — Dne 1. oktobra se na novo razvrstijo posamezni oddelki o-blastnega osrednjega urada v Vrazovi ulici. V povečano in prenovljeno zgradbo na dvorišču oblastne palače se vselijo gradbeni, zdravstveni in kmetijski oddelek. — Nove zgradbe in Preureditve. Sinoči so bila na seji mestnega sveta izdana sledeča gradbena dovoljenja: Gu-zel, preureditev hiše na Aleksandrovi c. poleg hotela »Meran«. Lužar, vila na Jo-štovem posestvu; stavbenik 2ivic, razšir jenje pisarniških prostorov v Vrbanovi ulici; Prašelj, preureditev hiše Koroška cesta št. 63 in Šerec preureditev gostilni-niških prostorov. — Vidi se, da z bliža-njem zime prenehava gradbena delavnost. — Nepotrebne nesreče v lovskem času. Ponovno se čujejo pritožbe od strani lovcev in lovskih zakupnikov rad nerazumljivim obnašanjem kmečkega prebivalstva, osobito v zgodnji lovski sezoni, ko stoji še na polju koruza, fižol, ajda in krompir. Lovci sicer hodijo redoma le ob nedeljah na lov in le izjemoma ob delavnikih in bi vsakdo sklepal, da kmet ob nedeljah počiva, kar pa nikakor ne odgovarja dejstvu, saj je vendar seljak v pozni jeseni vsled preobilice dela na polju . primoran,- da porabi vsako uro, ki mu jo dovoljuje vreme, in tudi v nedeljo popoldne, da opravi čim prej in čim več more opraviti. Ni pa tudi zameriti lovcu, da se poda izjemoma tudi med tednom v lovišče, saj mu v kratki lovni dobi dež in slabo vreme sploh marsikatero nedeljo ne dovoli, da izvršuje lov, ki ga stane v mnogih slučajih težke tisočake na leto. Iz tega razloga torej nikakih očitkov ne proti enemu, ne proti drugemu, pač skromno prošnjo do kmeta, posebno na ženske, naj se pri približevanju lovca ne poskrijejo v koruzo, pač pa se nasprotno pokažejo in oglase, da se ne zgodi nesreča, ki je do skrajnosti neprijetna eni in drugi stranki. — Oddelek finančne kontrole Maribor I. in sreska uprava finančne kontrole Maribor sta se ž današnjim dnem preselila iz dosedanjih prostorov na Slomškovem trgu v državno hišo v Krekovi ulici 8 pritličje. Poslovanje v novih prostorih se prične V soboto. — Pozabljeni. Pišejo nam: Letos poteče 10 let, odkar smo osvobodili Maribor in se ujedi-nili v državo Srbov, Hrvatov in Slovencev. Kakor se govori, se bodo pri tej priliki L decembra izvršila številna odlikovanja zaslužnih mož, menda v prvi vrsti gotovih duhovnikov, čast komur čast, priznanje vsakomur, kdor je bil Š pravem času na pravem mestu. Nehote pa se pri tej priliki spominjam posebno izredne požrtvovalnosti poštnih in brzojavnih uslužbencev, posebno onih na kolodvorski pošti pod vodstvom g. Novaka. Ko so tedaj uslužbenci nemške narodnosti zapustili svoja službena mesta in stopili v stavko, so se vsi Slovenci, čeprav so bili službe prosti ali morda celo bolni, takoj prostovoljno priglasili za službo. Vsak uslužbenec je tedaj gotovo delal vsaj za tri moči, ne meneč se za grožnje naših narodnih nasprotnikov. Le njihovi skrajni požrtvovalnosti se je zahvaliti, da se je vršil tedaj poštni promet redno in brezhibno. Takratna narodna vlada v Ljubljani je obljubila, da bodo za to posebej nagrajeni, ostalo pa je seveda samo pri besedah. Čim so se razmere nekoliko izboljšale, so ostali ti tihi delavci pozabljeni. Naj bi se jih spomnili vsaj sedaj ob desetletnici uje-dinjehja. — Samouprava, uradno glasilo ljubljanske in mariborske oblasti, prinaša v dvojni številki za avgust in september nove predpise o posesti in nošenju orožja, važne določbe finančnega zakona za leto 1928-29 za občine in druge samoupravne ediniceter razna vprašanja in odgovore, — Neuaren gast iz Trsta Včeraj so stražniki v neki predmestni gostilni prijeli sumljivega moža, ki se je izkazal za Tržačana Antona Freno, rojenega 1. 1876. Mož je izpovedal, da je že sredi avgusta brez dokumentov blizu Reke prekoračil državno mejo in da se je doslej potikal po Hrvaškem. Čemu in kedaj je prišel v Maribor, še ni dognano. Freno je težka in važna številka zlo-činsekga sveta v Trstu. Pred dobrimi dvajsetimi leti je bil obsojen na smrt, ker je zavratno umoril policijskega stražnika. Smrtna kazen je bila spremenjena v dosmrtno ječo, pozneje je bil pa pomi-loščen na 18 let in je večino te kazni odslužil v mariborski kaznilnici. Njegova žrtev je bil stražnik Negode, močan in dober človek, ki je ravno vsled svoje spretnosti in vestnosti dobil .lužbo v najnevarnejših rajonih starega mesta. Neke noči je bilo več težkih zločinskih tipov v neki ozki ulici in stražnik Negode jih je hotel zajeti na ta način, da bi s svojim tovarišem ulico od obeh krajev zaprl. Ko je tovariš od svoje strani prišel v ulico, so se zločinci že razgubili, ob nasprotnem vogalu ulice je pa ležal stražnik Negode v veliki mlaki krvi — mrtev. Orjaški mož je bil od zadaj zaboden s — pilo. Kot morilca so izsledili tedaj še mladega, a že zelo nevarnega Antona Freno. Umorjeni stražnik je bil zelo priljubljen in bi bili ljudje morilca linčali, če bi ga bili dobili. Po dolgih letih se je Freno iz kaznilnice vrnil zopet v temno zločinsko življenje in gotovo je še marsikaj »skuhal« v Trstu, predno jo je ubral preko naše meje. Pri njem so našli sedaj italijansko pismo, polno psovk na tržaške oblasti Moža so dali seveda pod ključ, ker je skrajno nevaren. — Prenos kosti srbskih vojakov, umi lit) na Češkem. Zemske ostanke srbskih vojakov, ki so v svetovni vojni umrli v bolnici v Moravski Budovi, bodo 5. oktobra v navzočnosti zastopnika češkoslovaškega vojnega ministrst. izkopali in na stroške češkoslovaške vlade prepeljali v njihovo domovino. — Ljudska univerza. Tečaji za kitaro. S 1. oktobrom se isti spet otvorijo. Imajo namen, pospeševati gojitev domače glasbe v najširših krogih in udeleženci se seznanijo z uporabo kitare kot spremljajoč, pa tudi kot samostojen instrument. Pouk se vrši ali posamič ali pa v majhnih skupinah (2—3). Udeleženci lanskih tečajev, ki hočejo pouk nadaljevati, naj se zglase v nedeljo, 30. tm. od 10.-—11«* novi udeleženci pa od 11_____12. pri podpi- sanem (Krekova ulica 14, II nadst.). —' Druzovič. — Velika vinska trgatev. Pevski odsek osrednjega društva nižjih poštnih in brzojavnih uslužbencev v Mariboru priredi v nedeljo dne 7. oktobra v restavraciji »Dravograd«, Smetanova ulica št. 54 veliko vinsko trgatev. — Spored: Petje, godba, vinska trgatev, Ples in druge šaljive igre. Vstopnina prosta. — Spominska proslava prebitja solunske fronte. Dne 8. oktobra bo svečano blagodarje-nje na malem vojaškem vežbališču pri magdalenskem parku, katerega se udeleže vojska, vsi državni uradi, šolska mladina, društva itd. Pričakujemo, da se tudi prebivalstvo mesta Maribora udele-» ži v častnem številu te izredne sveča* nosti. Istočasno javljamo, da se bo vr« šila dne 7. oktobra ob 20. uri v veliki dvorani Uniona kratka svečana akademija, potem elitni ples. — 1826 Krčevina. Pevsko društvo »Luna« priredi v soboto 29. t. m. ob 7. zvečer v gostilni Wombek (Taferiia) trgatveno veselico s petjem, z godbo, s plesom in s konfetij. Vstopnina 4 Din. Vabi odbor. — 1812 Orjuna Maribor poziva svoje članstvo, da se v čimveČ-jem številu udeleži proslave proboja solunske fronte dne 6., 7. in 8. oktobra. Natančnejše informacije radi proste vožnje itd. vsak dan v tajništvu od 17.—19. ure. —- Odbor, 1824 Požar v DUNAJ — CHICAGO — MADRID. — Panike, ki nepričakovano izbruhnejo mpd množico, ki se je zbrala radi zabave, so najstrašnejše. Najrazsodnejši, najpogumnejši in najmirnejši ljudje izgubijo tedaj tudi sami glavo, ali si pa ne morejo pomagati v blaznem vrtincu. Grozna katastrofa v madridskem gledališču, ima dva v vsakem oziru zelo podobna primera. Prvi je požar v Ringtheatru na Dunaju S. decembra 1881. Malo pred sedmo uro zvečer je postala sijajna in razkošna zgradba torišče grozne nesreče gigantskega obsega. Luči so naenkrat ugasnile, siknili so plameni in tam, kjer je velika množica čakala na senzacijo opernega večera, je imela smrt strašno žetev. Stiristopefdeset človeških žrtev je zahtevala ta katastrofa. Mesto je prevzela globoka žalost. Besede tedanjega policijskega prezidenta »Vse je rešeno« so v strašni svoji ironiji postale pregovor. Listi so dolgo prinašali strašne podrob nosti te nesreče. Hodniki gledališčnega poslopja so bili v popolni temi‘in kolone ljudi so se valile in vile preko mrtvih, ranjenih, obžganih, pomandranih in one-sveščenih. Obupanci so skakali raz ga-Jeri in daleč so orili najstrašnejši kriki groze in bolečin. Dne 31. decembra 1903 ja pa v Chicagu zgorelo gledališče Iroquois. Ta strašna nesreča je ugonobila nad 600 ljudi večinoma žensk in otrok. Ta nesrečni večer je bila v gledališču neka matineja in ogenj je izbruhnil pri drugem dejanju pantomime »Blaubart«. Na klic »ogenj« je nastala strašna panika, ki je v pravem pomenu besede zaprla izhode ter spre- Silen plen u mlekarni O napadih in vlomih v mlekarne in podobna podjetja se čuje vrlo redko, zlasti v naših krajh. Kaj drugega je seveda z velemlekarnami v Ameriki. Tam gre njihov promet in poslovanje v milijonske vrednosti. To vedo prav dobro tu di razne organizirane bande, ki se živijo izključno s plenjenjem dobro založenih blagajn. Te dni so si privoščili new-yorški razbojniki tako slaščico. Dva oborožena tipa sta vdrla v urad mlekarske firme ter v prisotnotsi 200 nameščencev odnesla 15.000 dolarjev, nakar sta brez sledu izginila. Zanimivo je bilo najbolj to, da vse najmodernejše priprave proti vlomilcem niso nič pomagala, tako prefrigano šta vlomilca izvršila svoj posel. V blagajniškem prostoru je nameščen avtomat, ki sam od sebe prične streljati križem kražem po dvorani, če stopi v njo nepoklicani. To pot ni bilo nobenega streljanja... Vlomilca sta namreč oblekla uniformo tvrdkinih nameščencev, ki dnevno vozita v oklopnem avtu denar v banko in iz nje. Do tresorja sta zato prišla prav lahko, pred blagajno pa sta s svojo prakso sterorizirala celo vrsto uradnikov. Rusija zopet gladuje Nekaterim pokrajinam sovjetske Rusije ponovno grozi -silno pomanjkanje hrane. Področje Kavkaza, kubansko ozemlje in vzhodna Ukrajina sta najbolj prizadeta. Vse prognoze o izborni letini so se izjalovile. Največ škode je napravilo zlasti v Ukrajini ogromno deževje poslednjih tednov. Vlada bo morala z uvozom velikih količin žita preprečiti glad, ki preti težko prizadetim po krajinam. V guberniji Krč je baje že 300.000 kolonistov brez kruha. Samo za gladujočo deco ukrajinsko je že dovolila vlada milijon rubljev. Kakor na deželi se pozna pomanjkanje kruha še bolj seveda v mestih, kjer stoje po cele kolone prebivalstva pred živilskimi trgovinami. mohamedansko žensK/o se je silno dvignilo tekom desetih let. Padcu sultanstva in uspehom turških republikancev je sledilo po vsem islamskem svetu silno emancipiranje ženstva. .Takorekoč Preko noči je nastala prava revolucija v socijalnem položaju muslimanske žene. Poprej so že bili redki primeri, da se je kaka muslimanska žena posvetila znanosti, bilo je nekaj dobrih ^zdravnic in pisateljic, nihče pa ni sma- VARNA IN NEVARNA GLEDALIŠČA. menila gledališče v strašno peč. Iz galerij se jih je od več sto rešilo le par. Nesrečni ljudje so ali zgoreli, ali so bili pa zadušeni in pomandrani. Tu so bili kupi mrličev, ram zopet mrliči v večjih pokoncu stoječih gručah. To niso bile po samezne žive baklje, temveč snopiči takih bakelj. Bolnice so se prenapolnile z ranjenci, pogrebni zavodi pa niso mogli zmagati svojega dela. Iroquois-gledališče je bilo jako moder no. V dvajsetih minutah je gorelo na vseh koncih in krajih. Listi so po katastrofi napadali oblasti, da so premalo gle dale, če je stavba na zunaj in znotraj dovolj varna. Gledališče še ni dolgo obratovalo, ko se je dogodila nesreča. Varnost gledališč? — Poleg teh straš nih in velikih nesreč je bilo še precej manjših gledaliških požarov in izkazalo se je, da se v južnih romanskih gledališčih češče dogajajo nesreče kot pa v severnih. Na jugu se gradijo gledališča s preozkimi in prezavitimi hodniki, med vrstami sedežev se daje premalo prostora, preveč je raznih okraskov in končno se v gledališčih tudi kadi. Kadi se tudi v angleških gledališčih, a tam je drugače uvedeno yse, kar zamore služiti varnosti in preprečiti nesreče. Uporaba lesa in sukna je omejena na minimum, vse je masivno in prostorno. Med sedeži je toliko prostora, da si človek nevarne gneče ne more predstavljati, hodniki so široki in ravni, izhodi so tudi veljki in mnogoštevilni in tako se v takih gledališčih ni bati velike panike in ovir rešilne akcije ob nepričakovanih nesrečah. tral za možno« da bi muslimanske žene postale tudi gledališke in filmske igralke. Tisočero verskih in družabnih predsodkov je bilo proti temu. Gledališče v islamskih krajih so bila zasedena s tujimi močmi, marsikje so pa tudi moški igrali ženske uloge. Danes je tudi v gledališki in filmski umetnosti odlično zastopana muslimanska žena. V kratkem obišče evropska mesta, med njimi tudi Dunaj slavna egipčanska gledališka igral ka Senab Sidki.-Domači igralci nastopajo na egipčanskih odrih šele par let ter imajo velik uspeh in veliko bodočnost. Puščaua Kalahari zibelka čloueštua Geologi, ki izvršujejo sedaj v puščavi Kalahari v Afriki razna raziskovanja, so soglasno prišli do prepričanja, da v puščavi Kalahari niso od postanka človeštva nastale niti najmanjše geologične izpremembe. Nekateri izmed njih so baje našli celo zadostne dokaze, da zibelka človeštva ni Azija, temveč Afrika. Oni opozarjajo zlasti na to, da je morala biti puščava Kalahari nekdaj zelo rodovitna pokrajina z jako ugodnim podnebjem, ki je nudila razvoju človeštva najboljše pogoje. Ekspedicija celo upa, da bo prihodnjo jesen gotovo izsledila kako starodavno domače prebivalstvo, ki mora biti še bolj priprosto, kakor do danes poznani najbolj primitivni narodi in da mora predstavljati najnižjo stopnjo človeškega rodu. Lastnega sina pouozil V Drohobiču v Galiciji se je dogodil tragičen slučaj. Lastnik premogovnika Olčik je manevriral pred svojo hišo z novim avtomobilom. Pred hišo sta stala njegova žena in sinko. Nenadoma se je avto tako nesrečno preokrenil, da se je zaletel v otroka in ga povozil do smrti. Nesrečnega očeta je dogodek tako pretresel, da je dobil močen živčni napad in so ga morali prepeljati v bolnico. Cuetje, ki ne ouene V laboratoriju naravoslovnega muzeja v Solnogradu se je posrečilo prof. Tratzu odkriti postopanje, s katerim se more cvetje, liste, travo in vsako rastlino ohraniti v popolni svežosti, ne da bi se pri tem izpremenila oblika ali barva cvetja. Gre za neke vrste balzamiranja, kar bo vsekakor velike važnosti za cvetličarstvo. t.. ti » . »c ,juiiMv# Ob$ir»*t¥« : bMftda 30 p. iajmanjti uioaek Din Mali Ž—dop>—«■■)« In Oft«. •I lrg*wfc»g« aB reteanmaga inaiaja: maka baaada 60 p. MjAMMj« INMk Din to-— Oddelek Telovadnica v Telovadni dnevi Ure Vaditelj Člani Krekova ul. Pondeljek, petek 20—22 Dekleva Janko Člani starejši Koroščeva ul. Sreda, petek 18-30-2H0 Hvalenc Joško Članice Krekova ul. Torek, četrtek 18-30—20 Nabergoj Stana Članice starejše Zrinjskega trg Totek, petek 19—20 Lavrenčič Ivan Moški naraščaj od 14—16 leta Krekova ul. Sreda, sobota 18'30—20 Lapajne Stanko Moški naraščaj od 16—18 leta • Pondaljek, petek 18‘31—20 Mačus Franjo Moški naraščaj obrtni s» Torek, četrtek 20-22 Venutl Vladimir Ženski naraščaj od 14—16 leta • ■ * 17-18-30 Dekleva Janko Ženski naraščaj od 16—18 leta • Pondeljek, pelek 17—18 30 Mačus Franjo Moška deca m Sreda, sobota 17-18*30 Arnuš Otmar Moška deca v Magdaleni Ruška cesta Torek petek 16—17 Kaučič Franc Zenska deca Krekova ul. Sobota 15-17 Pipan Mira Najmanjša moška in ženska deca • Sreda, sobota 14—35 Ziher Nada —t-- - i— *• *“• »v** »iuhui.« hi iciuvnua sc vrsi pri vaaueijm oaaeurov od vsaki telovadni url. Urnik za žensko cfeco v Magdalenskem predmestju izide v prihodnjih dneh Naznanilo! Naznanjam tem potom cenj. odjemalcem, da sem radi popravljanja Koroške ceste svojo tržnico prestavil na novi Glavni *■» na vogalu Gosposke ulice. Z velespoštovanjem »828 L. In V. Piri, mesarija. mm KooaorciJ »Jutra« v Ljubljani: oredstavnik izdajatelja in urednik Pran Brozov1! Stan k o i) f t e I a v Mariboru. 5bib° Kavarna Park sprejme abonente na dobro domačo hrano. 1825 Vse vrste moških In ženskih modnih nogavic od 5 Din naprej, samo pri J. Trpinu, Glavni trg, Maribor. Triko svilo 140 cm široko za obleke in perilo š Din 95 dobite pri J. Trpinu, Glavni trg 17. Maribor. XIII Sobo-in črkoslikanje izvršuje po ceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič. Grajska ul. 2. 1348 Volneni delen dobite od 16 Din naprej samo pri J. Trpinu, Maribor, Glavni trg 17. Odda se lepa solnčna soba s posebnim vhodom v bližini parka, mlademu solidnemu gospodu ali dijaku višjih razredov. Naslov pove uprava lista. 1829 Električne inštalacije popravila, svetilke, likalnike, motorje, aparate, elektro blago po konkurenčni ceni pri Ilič & Tichy, Maribor, Slovenska ulica 16. XX. Ui SOLSKE KNJIGE ZA VSE SREDNJE, MEŠČANSKE IN OSNOVNE ŠOLE TER SOL. POTREBŠČINE DOBITE V KNJIGARNI TISKOVNE ZADRUGE MARIBOR, ALEKSANDROVA C. 13 v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., oredstavnik