LETNIK XXI ŠTEVILKA 8-9 AVGUST-SEPTEMBER 1982
V ■
smučina
ELAA/
GLASILO DEL. SKUPNOSTI ELAN TOVARNE ŠPORTNEGA ORODJA BEGUNJE NA GORENJSKEM
Polletne bilance TOZD, DSSS in DO
še v ravnovesju 2. stran
Svetovno prvenstvo v dviganju uteži v Ljubljani bo opremil Elan
Od 16. do 2(i. septembra bo v Ljubljani 36. svetovno in 41. evropsko prvenstvo v dviganju uteži ali skrajšano SPEDU 82. To največje tekmovanje dvigalcev iz celega sveta je Svetovna organizacija dvigalcev zaupala Ljubljani na kongresu v Solunu leta 1979, ker so se ljubljanski športni delavci do sedaj že večkrat izkazali, kot odlični organizatorji sličnih prireditev, Slovenija in Jugoslavija pa kot dežela, ki zna gostoljubno sprejeti vsakega udeleženca, ne oziraje iz katerega dela sveta pride. Obeta se prav rekordna udeležba z nad 500 tekmovalci in prav toliko novinarji iz več kot 50 držav sveta.
Tekmovalci so razporejeni v 10 kategorij, s telesno težo
do 52 kg, kateri sledijo: do 56, 60, 67,5, 75, 82,5, 90, 100, 110 in nud 110 kg. Dviga se dvakrat, vsakokrat v drugi tehniki (v sunku in potegu), vsak tekmovalec pa lahko trikrat ponovi dvig iste teže. Rezultati in rekordi se vodijo za vsako vrsto dviga posebej in tudi skupen seštevek obeh načinov dviganja. Najboljši tekmovalci prihajajo 'iz Sovjetske zveze, Bolgarije in ostalih vzhodnoevropskih držav. Rekordne teže, ki jih tekmovalci uspejo dvigniti, so za navadne »smrtnike« prav neverjetne. Tako npr. zadnji rekordni dvig sovjetskega tekmovalca Vardanja-na, ki je težak vsega 85 kg znaša v potegu 190 kg in sun-
(Nadaljevanje na 2. strani)
SP in EP v dviganju uteži
Tom Levarstat — Norveška s skakalnimi smučmi PC 200 Elan
ELAN
EKSKLUZIVNI DOBAVITEU OPREME
Po skoraj enoletnem prepričevanju in dokazovanju članom svetovne skakalne srenje, predvsem pa gospodi v FIS, so končno člani komisije za opremo pri FIS v juniju sprejeli sklep, da se lahko v naslednji sezoni uporabljajo na vseh mednarodnih tekmovanjih v smučarskih skokih smuči z dvojnim lokom krivine — to je naše PC 200.
Meritve aerodinamičnih lastnosti v vetrovnem kanalu so potrdile teoretične predpostavke, kot tudi izkušnje skakalcev glede večje varnosti, ki jo omogočajo PC 200. Poleg rezultatov meritev, ki smo jih posredovali članom komisije pri FIS, so
pri vplivu na pozitivno odločitev veliko pomenila stališča in izkušnje, ki so jih posredovali trenerji ob priliki finala v svetovnem pokalu v Planici. Čeprav smo že v Planici opozarjali na nujnost čimprejšnje dokončne odločitve, ki je pogojevala proizvodnjo, nas je predsednik komisije šele v začetku julija obvestil o sklepu te komisije. Tako bomo kljub že prej začetimi pripravami na proizvodnjo le težko zadovoljili vse, ki bodo želeli dobiti oz. kupiti naše nove smuči.
Nova oblika konice skakalnih smuči je zaščitena v vseh državah, kjer se lahko pojavijo potencialni proizvajalci.	Finžgar	Primož
Elanove uteži 7,a dviganje na tekmovanjih
(Nadaljevanje s 1. strani)
ku celih 228 kg, ali rekord skupaj 455 kg in sicer v potegu 197,5 kg in v sunku
257,5	kg. Iles neverjetni rezultati. Pri vsem tem pa pravijo, da s tem še niso dosežene meje človeške zmogljivosti!
Kot je znano, zadeva to svetovno prvenstvo še prav
osebej Elan oz. ožje TOZD p. orodja. Na tem svetovnem prvenstvu se bo tekmovalo na Elanovih ročkah.
Jasno je, da izvedba in kvaliteta ročk, ki je sposobna zadovoljiti zahteve takih korenjakov, kot je bilo povedano malo prej, ni nastala čez noč, ampak je bilo potrebno leta dolgo vlagati veliko truda, naporov in denarja
v razvoj materialov, konstrukcijskih rešitev in tehnoloških postopkov. Pri tem so nam zelo veliko pomagali zunanji sodelavci. Če naštejem samo nekatere, ne morem mimo tov. Janka Grošlja iz vrst dvigalske zveze v Ljubljani, strokovnjakov v Železarni Jesenice in Protektor-ju in našega dolgoletnega kooperanta tov. Dobovška. Posebej je potrebno omeniti, da smo v novembru leta 1980 izvedli obširna testiranja ročke na Zavodu za raziskavo materiala v Ljubljani in da sta tov. Kozamernik, ki v IE že vsa ta leta dela na razvoju ročk in tov. Gostiša z rezultati teh testiranj aktivno sodelovala na posvetu svetovnih proizvajalcev ročk v Budimpešti, ki ga je organizirala IWF (svetovna organizacija za dviganje ročk), kjer so naše izkušnje koristno prispevale pri oblikovanju predpisov, kakšne naj vrhunske ročke bodo. Potrditev naše kvalitete je tudi atest Mednarodne organizacije za dviganje uteži, ki ga ima samo še pet (5) drugih proizvajalcev na svetu.
Vsa ta prizadevanja so imela za cilj dvoje:
—	nuditi domačim športnikom in prirediteljem tek-
movanj orodje vrhunske kakovosti in drugič
—	razviti izdelek, ki bo tako po kvaliteti in ceni konkurenčen na svetovnem trgu.
Seveda si je prostor na svetovnem trgu kljub prej navedenem potrebno še izboriti. Zato smo se že pred leti odločili, da moramo mednarodna tekmovanja, ki se organizirajo v domovini izkoristiti za našo afirmacijo in v ta namen tudi investirati potrebna sredstva v reklamo. Do sedaj so z našimi ročkami tekmovali na Donavskem pokalu v Ljubljani, Sredozemskih igrah v Splitu in Evropskem prvenstvu v Beogradu, Svetovno prvenstvo, ki je pred nami pa bo najvišji rang tekmovanja, kjer se bo tekmovalo na naših ročkah.
Z zadovoljstvom lahko navedem, da so prvi rezultati teh angažiranj že vidni in tudi realizirani s konkretnimi naročili oz. dobavami (Alžir, Egipt). Pričakujemo pa, da bo končni rezultat še boljši.
Naj zaključim z željo, da bi tekmovalci z našimi ročkami dosegli čim boljše rezultate in postavili čim več svetovnih rekordov.
Pintar Lojze
Polletne bilance TOZD, DSSS in DO še v ravnovesju
(Nadaljevanje s 1. strani)
Smo sredi septembra, tik pred zaključkom 3/4 letja, pa v tem prispevku govorimo še o polletnih rezultatih gospodarjenja. Tako je v Elanu vsako leto zaradi kolektivnega dopusta, ki vedno traja od druge polovice julija do prve polovice avgusta.
Tako smo se tudi letos šele po dopustu lotili obravnav na delovnih skupinah in delavskih svetih in to temeljito in ugotovili sledeče:
I.	Pogoji gospodarjenja:
Gospodarjenje v prvem polletju letošnjega leta je pogojevala in nanj vplivala krizna situacija v našem narodnem gospodarstvu, ki ima poseben poudarek na izredno težki situaciji na področju zunanjetrgovinske dejavnosti. Elan je prav na tem področju še posebej občutljiv in odločitev, da nam od 100,— $ ostane za lastne potrebe samo 30,— $, je več kakor zaskrbljujoča. Potrebna so nam konvertibilna devizna sredstva:
— za odplačilo obveznosti do tujine
— za nabavo reprodukcijskega materiala in ne nepomemben odliv
— za vložke v tekmovalno dej avnost.
Razpoložljivi del nam za vse to ne bo zadostoval. Poiskati bomo morali dodatne možnosti, da proizvodnja ne bo obstala.
Zunanjetrgovinske in devizne težave pa imajo svoj vzrok in začetek v preveliki vsesplošni porabi. Tu se moramo tudi Elanovci vprašati, ali smo vedno trošili racionalno in gospodarno.
Mnogokaj bi se dalo prihraniti pri nabavi opreme, materiala itd. Nezadržna rast cen in inflacije, sta naslednji dve prvini, ki sta nas spremljali v gospodarjenju prvega polletja. Predvsem storitve vseh vrst, energija in goriva izkazujejo visoke indeksne rasti. Ne smemo mimo ugotovitve, da je od 1. marca dalje zelo drag denar in vedno bolj bo vprašljivo ali je gospodarno investirati
v vse oblike naložb s tujimi sredstvi.
Tudi skupna, predvsem pa splošna poraba, navzlic napovedim, da se mora utesniti, beleži bahavo rast.
Ob vseh teh in drugih težavah, pa nas mora najbolj skrbeti naša lastna malomarnost do dela. Izgleda, da še nismo dojeli resnosti stanja v katerem smo, sicer ne
Priprava vodij delovnih skupin
bi bilo toliko izmeta v vseh fazah poslovanja, toliko nezainteresiranosti za dobro delo.
II.	Financiranje osnovnih in obratnih sredstev
Če smo napisali, da je cena najetega denarja izredno visoka, potem nas morajo zaloge vseh vrst skrbeti in na vseh nivojih doseči, da
se čimvečkrat obrnejo. Zaloge surovin, gotovih izdelkov in trgovskega blaga prav gotovo povzročajo, da imamo ob koncu letošnjega polletja nekoliko višje stanje obveznosti do dobavitelja v tujini.
Vse obveznosti, ki jih je Elan v preteklosti prevzel iz naslova kreditov doma in na tujem so v roku zapadlosti poravnane. Tudi druge obveznosti tekoče izvršujemo.
V	zamudi smo samo s plačili dobaviteljem v tujini.
Od investacijskih naložb naj izpostavimo predvsem dve:
— v juniju smo dokončno odkupili in prevzeli kot lastni podjetji firmi Elan Mo-nark v ZDA in Kanadi;
— v juniju so vse pristojne službe v republiki in regiji pozitivno ocenile naložbo v 'PLASTIKO 82, tako smo sedaj pred pričetkom izvajanja del.
Ena in druga naložba kakor že opravljene naložbe v tujini in doma zahtevajo odgovorne akcije, da nam bodo vložki čimprej prinašali dohodek.
III.	Rezultati gospodarjenja
V	preje opisanih pogojih smo dosegli naslednje rezultate gospodarjenja, ki jih kljub vsemu lahko ocenimo za ugodne.
Preden pridemo k opisovanju rezultatov po temeljnih organizacijah moramo ugotoviti dvoje:
1. da so vse temeljne organizacije iz doseženega dohodka uspele pokriti ves vkalkulirani dohodek ter vso prodajno in upravno režijo. Delno pa je v zalogi ostala obratna režija, vendar brez osebnih dohodkov in vkalku-liranega dohodka;
2. višji zneski minimalne amortizacije, zaradi spremenjenih predpisov Elanu ne prizadeva težav, ker vidimo politiko, štiriletno politiko reprodukcijskega obrata vseh strojev in opreme, objekti pa imajo 10 % odpisno stopnjo.
Temeljne organizacije so poslovale takole:
— Elan kot celota brez firm v tujini, je dosegel 85 % načrtovanega celotnega prihodka in 37,5 % več kakor lani. Pri tem je bilo za 3,500.000 $ naših proizvodov, kar je 2,7 % več kakor lani in je letni načrt dosežen s
36,7	%. V istem času smo izvozili za 2,126.000 $ kar je 15 % manj kakor leto poprej. Letni načrt je dosežen s 35 %, pokrivanje uvoza z izvozom pa dosežemo 4,65 %, kar je 4,4 % boljše, kakor pa smo načrtovali in za 57,1 % boljše pokrivanje kakor lansko leto.
Porabljena sredstva tvorijo v celotnem prihodku 60,1 % in so za 33 % višja kakor lani. Dohodek je udeležen v celotnem prihodku z
39.9 % in je za 44,9 % višji kakor lani, letni načrt pa je presežen za 8,3 %.
Od doseženega dohodka smo za čisti dohodek namenili 41,4'Hi, sledijo obresti s
14.9 %, delovna skupnost s
14,8	%, pospešene amortizacije 9,5 % in skupna poraba 5,3% ter splošna poraba 1,6%.
Čisti dohodek je za 28,6 Vi višji kakor lani, letni načrt pa je dosežen z 92 %. Največji del čistega dohodka 76,2 % smo namenili za osebne dohodke, ki so višji za 21,8 Vi od lani, letni načrt pa je presežen za 1,8 Vi. Sledi poslovni sklad z 12,9 Vi, skupna poraba 10,7 Vi in rezervni sklad
5.4 %.
— Temeljna organizacija smuči zaradi sezonskega značaja prodaje odstopa od načrta in ga je dosegla pri celotnem prihodku s 53 Vi in
1.5 Vi več kakor lani. 47,8% celotnega prihodka je ustvarjenega na tujih trgih. Dohodek je v primerjavi s preteklim letom višji za 28 Vn, čisti dohodek za 34 Vi, letni načrt pa presežen za
1	%.
79,2	Vi čistega dohodka je bilo porabljenega za osebne dohodke ali 23 Vi več kakor lani in 18% več kakor smo planirali.
V obratnih sredstvih so se najbolj povečale terjatve iz izvršene prodaje, sledijo pa zaloge.
— Temeljna organizacija športna orodja ima za 19% višji celotni prihodek kakor lani in je presegla letni načrt za 6%. V celotnem prihodku so porabljena sredstva udeležena s 66,9 Vi, dohodek pa 33,1 Vii. Dohodek je za 24 Vn višji kakor lani, in smo ga 40,7 Vi namenili za čisti dohodek, kar je 15 Vi manj kakor lani. V čistem dohodku so osebni dohodki udeleženi s 84,7 %, kar je 13 % več kakor lani in 8 % manj kakor smo načrtovali.
V obratnih sredstvih imajo opazno rast zaloge.
— Temeljna organizacija plastika je dosegla 58 % več celotnega prihodka kakor lani, letni načrt pa presegla z 32 %. Na tuje tržišče je bilo plasiranega 16,8 % celotnega prihodka.
V celotnem prihodku so porabljena sredstva udeležena s 75,9%, ostanek 24,1% pa je dohodek, ki je za 59 % višji kot lani in 2,8% manjši kakor smo načrtovali. Za čisti dohodek je bilo iz dohodka izločeno 4,7 %, kar je 44 Vi več kakor lani in 18 Vi manj kakor smo načrtovali.
Iz čistega dohodka smo
74,8	% namenili za osebne dohodke, kar je 30 Vi več kakor leto poprej in 11 % manj kakor smo načrtovali.
Pri obratnih sredstvih so se močno dvignile terjatve do kupcev, zaradi izvoza, v strukturi obratnih sredstev pa zavzemajo prvo mesto, sledijo jim zaloge.
— Temeljna organizacija trgovina beleži porast celotnega prihodka najvišje zaradi izredno povečanega prometa na debelo in tudi zato, ker se prodaja temeljnih organizacij proizvodnje odvija preko nje. Tudi dohodek je izredno porastel in je načrt presežen za 28 Vi. Od doseženega dohodka je 33,7 % namenjeno za čisti dohodek, ki je za 93 % višji kakor lani. Od čistega dohodka je 63,3 % namenjeno za osebne dohodke, kar je 55 % več kakor lani ob 52 Vi povečanju zaposlenih.
— Temeljna organizacija inštitut je dosegla za 32 % višji celotni prihodek kakor lani in za 6 Vi nižjega kakor smo načrtovali. Iz doseženega dohodka, ki je 32 Vi višji kakor lani, je namenila za čisti dohodek 62 %, kar je 37 Vi več kakor lani in 12 Vi manj kakor smo načrtovali. Za osebne dohodke je namenila 70,5 % ali 9 Vi več kakor lani in 8 Vi manj kakor smo načrtovali.
— Temeljna organizacija vzdrževanje je načrtovani celotni prihodek presegla za 20 Vi. V celotnem prihodku so porabljena sredstva udeležena z 48,8 Vi, dohodek pa z
51,2	Vi. Iz dohodka, ki je 61 % višji kakor lani, je za čisti dohodek namenila 56 % več kakor lani, od tega 59,3 Vi za osebne dohodke ali 15% več kakor lani in 3 Vi manj kakor je načrtovala, ob 5 Vi povečanju zaposlenih.
— Delovna skupnost je za potrebe temeljnih organizacij realizirala za 54 Vn višji celotni prihodek kakor lani
predvsem na račun višjih cen storitev in viš]e amortizacije. Od ustvarjenega čistega dohodka je za osebne dohodke namenila 91,4 Vi, kar je 17 % več kakor lani in
2	Vi manj kakor je bilo načrtovano, in s tem se je število zaposlenih povečalo za 5 %.
IV. Spoštovanje družbenih dogovorov
Vse Elanove temeljne organizacije in delovna skupnost skupnih služb v letu 1982 spoštujejo dogovorjena merila:
— pri omejitvi rasti nekaterih materialnih storitev
— pri porabi sredstev skupne porabe
— in delitvi dohodka za osebne dohodke.
V. Zaključek
Ob polletnem obračunu poslovanja naredimo dva zaključka:
1. Kljub izrednim, naravnost nenavadnim pogojem, smo dosegli zadovoljiv uspeh.
2. Vemo v kako težkem položaju je gospodarstvo sveta in še posebej jugoslovansko in zato tudi gospodarstvo Elana, pa vendar še vse prepogosto delamo neodgovorno.
Zato ob teh zaključkih tudi dva sklepa:
1. Povečali bomo skrb nad trošenjem vseh vrst sredstev, vsak na svojem delovnem mestu. Zaradi visoke cene finančnega kapitala bomo posebno skrb posvetili zalogam.
2. Bolj kakor pomanjkanje deviz in repromateriala ter bojazen, da bomo ostali brez dela, je skrb vzbujajoča apatičnost, nezainteresiranost in zaslepljena in privzgojena miselnost, da bo že kako. Ne, ne bo, če ne bo odgovornega dela.
Zato je naš drugi sklep: odgovorno delo!
Pavel Koder
Priprava na razpravo
PRIKAZ USPEŠNOSTI POSLOVANJA TOZD, DSSS in DO v I. POLLETJU
v
TOZI); SMUČI
Slrnki iir:i celotnega
(
'47,8
10,1
19,6
St rn ki ii r;i dohodka
5,2
0,7
14,7
14,5
11,3
dohodka
TOZI): TIIGOVINA
Struktura celotnega Struktura dohodka
prihodka %
43,2
aAaAAAA/
AAAAAAAA A A A A A A A i AAAAAAAA A AAAAAAAA/ \AAAAA AAA AAAAAAAA/ \AAAAAAA A A	A	A	A	A	A	A	*	<
i	ti	A	A	A	A	A A A
AAAAAAAA^ , A A £	9
A	A	A	t
,	A	A	A	A	A
AAAAAAAA/ \AAAAAAAA A	A	A	A	A	A	A	A	Z
^AAAAAAAA AAAAAAAA
A A A A A
A A A A A
A A A A A A
' 2,7
5,9
21,5
8,5
TOZD: ŠPORTNA ORODJA
Struktura celotnega Struktura dohodka prihodka r;
61,2
19,8
13,7
TOZD: PLASTIKA Struktura celotnega prihodka t/<-
:: 5,9 ~ 2,6
15,9
12,0
16,0
40,7
Struktura dohodka
Struktura čistega dohodka p/c
84,7
:	■' 5,8
—-	3.3-	'	'	■
Tein
Struktura čistega dohodka %
TOZD: INŠTITUT Struktura celotnega prihodka r'<
96,1
Struktura dohodka
■0,5-
10,0
62,0
TOZD: VZDRŽEVANJE
Struktura celotnega Struktura dohodka
prihodka c/r
16,8
5,2
1,9:
21,7
12,8
44,7
90,1
. 5,5 ' i2,3= I I 11,8
10,7
,12,7,
4,9
52,1
Struktura čistega dohodka rc
63,3
25,0
7,4
Struktura čistega dohodka r'r
70,5
:•	4.9	:
20,6
4,0
Struktura čistega dohodka r'r
59,3
4,r.
31,8
m i '4.8 umi
TOZD: DSSS Struktura celotnega
Struktura dohodka
prihodka %
10,6
88,4
Struktura čistega dohodka c/r
14,9
10,2
'15,4
91,4
49,9
8,6
1)0 ELAN Struktura celotnega prihodka %
Struktura dohodka
Struktura čistega dohodka %
5,3
23,8
14,8
12,5
15,3
14,9
19,1
:9,5
11,4
A A A A A A A A A A A A O	'
41,4
76,2
-12,9-
~5X
Elanova jadralna letala uspešna v letošnji tekmovalni sezoni
Ob republiških in državnem prvenstvu se je jugoslovanskim jadralcem letos prvič po letu 1976 ponudila priložnost sodelovanja na mednarodnih tekmah — na Evropskem- prvenstvu v klubskem razredu (Hammel-burg, ZRN) in na Evropskem prvenstvu FAI razredov (Ri-eti Italija).
Če na domačih tekmovanjih v zadnjih letih lahko zaznamo večje število udeležencev in širitev kakovostnega vrha pa so mednarodna tekmovanja pokazala, da smo po daljšem premoru izgubili stik s svetovno elito v tem športu.
saj so jo uspešno opravili le štirje tekmovalci (Šimenc, Čerin, Stariha, Berčič) in tako je premočno zmagal član ALC Šimenc Ivo pred lanskim državnim prvakom Igorjem Kolaričem (AK Ptuj).
Rezultati: 1. Šimenc ALC 4891, 2. Kolarič AK Ptuj 4434, 3. Čerin ALC 4423, 4. Stariha 4349, 5. Berčič oba AK Ljubljana 4272, 6. Pfeifer AK M. Sobota 4208, 7. Berginc AK Celje 4193, 8. Thaler ALC 4041, 9. Lukman LC Maribor 4007, 10. Kikelj AK Ljubljana 3907, 15. Brodnik ALC 3451.
LEGENDA:
domači trg
LEGENDA:	LEGENDA:
prispevki -------------osebni
SIS davki
in prispevki
Eno naših letal na letališču v Hammelburgu
m.
DO
DSSS
=3 prodaja
 J na debelo
i i i i i i
prodaja na drobno
rA“A"A“Al ostalo
u A A A A
amortizacija
obresti
ostalo
čisti dohodek
dohodki
skupna
poraba
poslovni
sklad
rezervni
sklad
Na XX. jubilejnem prvenstvu Slovenije v jadralnem letenju (Ptuj, 25.5. do
6.	1982) je razen reprezentantov Hojnika, Staroviča in Štruklja sodelovalo 36 najboljših slovenskih jadralcev, od tega 11 z našimi DG-ji, ki so na koncu zasedli prvih 6 mest. Prvenstvo je v tekmovalnem kot tudi organizacijskem smislu zelo lepo uspelo, pa čeprav ostaja na njem senca s smrtno nesrečo novomeškega jadralca Srečka Kotnika s Štandard Cirru-som na prvi dan tekmovanja ter popolnoma uničeno vlečno letalo Piper Super Cup ob odhodu s tekmovanja, ki pa se je za pilota izteklo izredno srečno.
V	sorazmeroma ugodnem vremenu je bilo opravljenih 5 veljavnih tekmovalnih disciplin dolžin od 110 do 312 km, v treh od njiju pa so najhitrejši dosegali povprečne hitrosti celo preko 90 km/u, kar pri nas ni pogosto primer.
Zadnji dan tekmovalna disciplina ni bila priznana,
2.	Evropsko prvenstvo v klubskem razredu (Hammel-burg, ZRN - 5.-20.6.82) pomeni prav gotovo doslej največjo tekmovalno uveljavitev letal naše proizvodnje, pa čeprav je res, da se klubski razred na mednarodnih tekmovanjih ne odlikuje po posebni množičnosti in najbolj vrhunski zasedbi pilotov. Pa vendarle med 28 letalci iz 7 držav jih je kar 9 letelo z DG-100, na koncu pa so poleg prvih treh mest zasedli tudi 5. in 6. mesto. Vsi so bili člani naše reprezentance, ki jim na domačem terenu nihče od gostov ni mogel prav do živega.
Naši reprezentanti, ki smo jim v klubsko verzijo (s stabilnim podvozjem, brez vodnega balasta) letala predelali na Fortuni, Francetu Štruklju, ki se je prvenstva udeležil na stroške ALC-ja pa tudi dodatno pomagali, so se držali bolje kot bežno kažejo končni rezultati 11., 19. in22. mesta.
(Nadaljevanje na 6. strani)
Obdelava lesa za smuči
Zah. Nemec Miiller — evropski prvak v klubskem razredu z našim DG-100 Elan
(Nadaljevanje s 5. strani)
V	šestih tekmovalnih disciplinah s povprečno dolžino okoli 200 km so dosegli tudi zelo dobre dnevne uvrstitve (Rojnik 2. in 7.), Štrukelj 4. in 5., Starovič 5. in 6.), pa vendar jim zaostanka, ki so si ga nabrali ob »slabih« dnevih ni uspelo izravnati. V petnajstih dneh je bilo tekmovalnih dni zaradi neprimernega vremena le premalo (6), discipline pa prekratke, da bi štele polno število 1000 točk (kar je sicer po pravilnikih naših domačih tekmovanj običajno).
Rezultati: 1. Miiller ZRN (DG-100) 3712, Taupitz ZRN (DG-100)	3696,	3. Woll-
schlager ZRN (DG-100) 3678, 4. Triebel ZRN (Mistral) 3558, 5. Stoi ZRN (DG100) 3425,	6.	Kiffmeyer	ZRN
(DG-100) 3408, 7. Dedera CSR (VSO 10) 3326, 8. Bru-necky ČSR (VSO-IO) 3183, 9. Okson Švedska (Mistral) 3134, 10. Bertoncini Italija (ASW 19) 3056, 11. Rojnik YU (DG-100) 3043, 19. Štrukelj YU (DG-100) 2812, 22. Starovič YU (DG-100) 2607.
Na 27. državnem prvenstvu (Subotica 3, —17.7.82) je sodelovalo 43 tekmovalcev (od tega kot gostje 4 madžarski letalci), od tega 11 z našimi DG-ji, ki so na koncu zasedli 4 prva mesta. V sedmih veljavnih tekmovalnih dneh
so bile tri discipline v trikotniku 300 km, najkrajša disciplina pa je bil prelet 160 km. Žal bo prenekateremu udeležencu prvenstva bolj ostalo v spominu po slabi organizaciji (zaradi malomarnosti sodniške komisije je bil med drugim razveljavljen en tekmovalni dan), številnih pritožbah in diskusijah kot pa po zanimivih in kvalitetnih bojih. Z dobrim letenjem si je presenetljivo priboril naslov prvaka Vladimir Pfeifer (AK Murska Sobota), ki ga pred prvenstvom gotovo nihče ni prišteval med favorite, najbolj nesrečen pa je lahko izvrstni Janez Stariha, ki mu je zmaga ušla le zaradi slabega fotografskega posnetka ene od okretnih točk. Tako kot lani Lešča-nom tudi letos ni šlo brez napake, s čimer so zapravili možnosti za najvišje uvrstitve.
Kot negativno zanimivost prvenstva naj omenim še grobo napako v izdelavi enega od novih Standard Ciru-sov proizvodnje FAJ iz Vršca, ki se je za madžarskega letalca sicer končala srečno, pa ima za posledico prepoved letenja za vsa letala tega tipa pri nas, dokler ne bodo pregledana.
Ob izven letaliških pristankov sta bili poškodovani še 2 jadralni letali.
/leHMHrpaA- Aaopuoaan nnomaA*.
*t>OTO A. /‘HSUHurna
Jc, y, t-jut
&
(Vrš; =
ABMA
’. 9. VlliTW!
'fu Go sv a v / ya~   S Lov emu a
Rezultati: 1. Pfeifer AK M. Sobota 5899, 2. Frenc AK Zrenjanin 5818, 3. Berčič 5717, 4. Stariha oba AK Ljubljana 5655, 5. Starovič AK Celje 5650, 6. Gatolin 5643, 7. Filko oba AK Novi Sad 5502, 8. Lilija 5415, 9. Pe-perko oba AK Celje 5359, 10. Štrukelj 5258, 11. Šimenc 5247, 13. Thaler 5185, 26. Čerin vsi ALC 3651.
Evropskega prvenstva FAi razredov (Reiti Habija,
1.	do 15. 8. 82) so se v standardnem razredu udeležili prvi štirje po rang listi kandidatov za izbor državne reprezentance: Celjana Starovič in Rojnik ter Novosadčana Gatolin in Filko. Starovič je letel z DG-jem, drugi trije pa z Standard Cirusi.
Po skopih novicah, ki so nam dostopne je najboljšo dnevno uvrstitev z devetim mestom dosegel Filko, sicer pa so se s prevelikim zaostankom v hitrosti in po pre-
hudih napakah uvrščali od
20.	mesta navzdol. Starovič je tekmovanje končal predčasno, saj je šesti dan pri izven letališkem pristanku na neprimernem terenu povsem razbil letalo.
Rezultati: — odprti razred: 1. Holighaus ZRN (ni-mbus III.), 2. Gartenboink ZRN (nimbus III.), 3. Baum-gartl ZRN (ASW 22);
Tekmovalni 15 m razred:
1.	Musters Niz. (ventus), 2. Schubert Aust. (ventus), 3. Pare Niz. (ventus);
Standardni razred: 1. Brig-liador H (LS-4) 6574, 2. Na-vas Fr (pegas) 6206, 3. Glockl ZRN (LS-4) 5992, ... 20. Filko, 25. Gatolin, 26. Ronjik, 31. Starovič (vsi Jug).
Med dobrimi uvrstitvami naših letal na inozemskih državnih prvenstvih naj omenim še drugo mesto v Švici in tretje na Nizozemskem.	v	.
Tone Čerin
Štipendije
za usmerjeno izobraževanje
Letošnji štipendisti
25.	avgusta je bilo v Elanu podpisovanje pogodb s štipendisti. Navzoči so bili tudi njihovi starši.
V	uvodu jim je bil predstavljen Elan, pravilnik o izobraževanju kot pravilnik
o	štipendiranju ter vsebina pogodbe, ki so jo na kraju tudi podpisali.
Kadrovsko štipendijo za I. letnik srednjih šol usmerjenega izobraževanja prejmejo:
TOZD Smuči:
1. Salkič Sead — obdelovalec lesa
2. Piškur Zoran — obdelovalec lesa
3. Bojič Zdravko — obdelovalec lesa
4. Ivanež Pavel — lesar
TOZD Športna orodja:
1. Erjavec Borut — strojni mehanik
2. Legat Niko — strojni mehanik
TOZD Plastika:
1. Poljičak Robert — lesar širokega profila (mizar)
TOZD Vzdrževanje:
1. Zupan Roman — strojni mehanik
2. Mohorič Samo — strojni mehanik
3. Urevc Janez — strojni mehanik
DS Skupne službe:
1.	Resman Alenka — ekonomski tehnik (štipendija dodeljena na podlagi 64. čl. Pravilnika o izobraževanju, strokovnem usposabljanju in štipendiranju)
Nedodeljene so ostale štipendije za sledeče poklice:
3	štipendije za poklic lesar (24 mes.)
3	štipendije za poklic mizar
1 štipendija za poklic pleskar
1 štipendija za poklic sedlar
2 štipendiji za poklic rez-kalec
2	štipendiji za poklic strugar
Interesenti naj pošljejo vloge na obrazcu DZS 8,40 kadrovski službi DO Elan.
75^/va SLAN M SP£.EJ/ž7-r GoS7VV
HndeKC npednpunmusi c»n3u u adpec omnpaeumcAH
Posvet s štipendisti
Aneks k Temeljem srednjeročnega plana DO Elan 1981—85
Dne 5. decembra 1980 smo na referendumu sprejeli temelje plana TOZD v DO Elan za obdobje 1981 — 1985.
Ocene o gospodarjenju v letu 1981 in napovedi razvojnih možnosti za leto 1982 so v Jugoslaviji pokazale, da so plačilne in deviznobilančne možnosti postale odločilni okvir razvoja. Plačilno bilančne možnosti so pomembno zožene zaradi povečanja obveznosti za odplačilo anuitet in nujnosti zmanjšanja deficita plačilne bilance. Na podlagi navedenega in pa-zmanjšanje domače akumulacije zaradi počasnejše stopnje gospodarske rasti občutno zmanjšuje možnosti vseh oblik porabe, predvsem investicije.
Vse navedeno, kakor tudi resolucija o politiki izvajanja družbenega plana SR
Slovenije v letu 1982 nalaga obveznost za pripravo in sprejem sprememb in dopolnitev plana pri vseh nosilcih planiranja. Pri tem ne gre za določanje novih usmeritev, temveč predvsem za prilagajanje plana poostrenim materialnim pogojem razvoja. Temeljne organizacije združenega dela v delovni organizaciji Elan so bile dolžne ponovno preveriti osnovne usmeritve, še posebej pa:
— obseg izvoza in uvoza ter devizni učinek, s posebnim poudarkom na konvertibilna področja z namenom pospeševanja izvoza in zaviranjem uvoza;
— investicijske namere, s posebnim poudarkom na izvoz in realnost finančne konstrukcije z upoštevanjem družbenih kriterijev;
— ugotovitev učinka sprememb uveljavitve zakonov o revalorizaciji in amortizacijskih stopenj za osnovna sredstva ter vplive na delitev dohodka;
— preveriti tudi realne možnosti pridobivanja kadrov, energije, reprodukcijskih materialov, surovin, finančnih sredstev, prostora in plasmajev za enostavno in razširjeno reprodukcijo;
Na podlagi analiz uresničevanja srednjeročnega plana 1981—85 v letu 1981 in prognoz za leto 1982 ter upoštevanja spredaj navedenih materialnih pogojev na-daljnega razvoja, so se predlagale v globalu naslednje-dopolnitve in spremembe-vsebine srednjeročnih planskih dokumentov:
1. TOZD Smuči je v letu 1982 dodatno odkupila dve Trgovski firmi MONARK v ZDA in Kanadi v skupni vrednosti 40 Mio din
2. TOZD Plastika je z letom 1982 uvedla nov proizvod in to kabine za vozila VW, ki so v celoti namenjene tujemu trgu preko TAS Sarajevo.
Spremenijo se tudi ekonomske kategorije za obdobje 1981 — 1985 prikazane v poprečnih letnih stopnjah rasti v % (85/80)
Element	Skupaj	TSM	TŠO	TPL	TTR	TIE	TVZ	DSSS
5. Izvoz skupaj
6. Uvoz skupaj
staro	6,8	3,9	6,9	7,1	20,1	7,8	5,7	4,3
novo	7,8	2,2	6,7	16,3	18,9	9,9	7,2	7,1
staro	1,8	0,0	2,6	3,1	4,0	4,8	4,9	1,3
novo	3,9	0,0	2,6	13,2	17,6	3,9	4,2	2,9
staro	3,7	3,5	6,0	6,6	8,6	—	—	—
novo	6,4	1,0	10,0	53,7	—	—	—	—
staro	3,6	3,2	-15,6	-6,5	1,7	31,9	98,1	27,2
novo	-3,2	-6,1	14,2	-14,2	12,8	—	13,4	—
staro	32,0	19,8	34,1	55,4	25,9	18,3	59,7	40,0
novo	29,3	11,5	14,3	60,8	39,0	14,4	84,5	40,5
»CADY« VW Golf
Korigirane absolutne vrednosti po cenah leta 1980 znašajo v obdobju 1981 do 1985 v tisoč din v posebni prilogi po posameznih TOZD in DSSS v DO Elan.
Iz navedenega torej sledi:
— da je v skupnem dohodek padel od 6,4 na 6,1 % poprečne letne stopnje, predvsem zaradi upoštevanja spremenjene amortizacije po minimalnih stopnjah in poostrenih pogojev gospodarjenja oziroma, da je v skupnem družbeni proizvod porastel od 6,8 na 7,8 %;
— da so investicije v-osnovna sredstva po projektih ostale nespremenjene s to spremembo, da so bili izvršeni časovni premiki glede na začetek in zaključek nekaterih naložb, kar je potegnilo za sabo zmanjšanje razmerja investicij v osnovna sredstva od 32,0 na 29,3 % glede na družbeni proizvod;
EZ.A/V
— da je celotni izvoz porastel od 3,7. na 6,4%; predvsem zaradi povečanja neposrednega izvoza v TPL;
— da je celotni uvoz surovin in materiala, rezervnih delov in opreme padel od 3,6 na — 3,2% in pomeni da bo uvoz celo manjši od startne osnove, kar je do neke meje razumljivo glede na poostrene uvozne pogoje;
— da se zaposlenost v skupnem (na področju SFRJ) poveča od 1,8 na
3,9	%, oziroma na sedežu podjetja — v Begunjah na
2,8	%. Največje povečanje zaposlenih je predvideno v TOZD Trgovina in to v enotah v sestavi pretežno v drugih SR, kakor tudi v TOZD Plastika glede na novo naložbo.
Vse ostale določbe v TEMELJIH PLANA TOZD v DO Elan so nespremenjene od razvojnih usmeritev do poslovne politike posameznih TOZD.
Na kraju ne bo odveč, če rečemo, da je Samoupravni sporazum o temeljih plana DO Elan prilagojen novim poostrenim materialnim in družbenoekonomskim pogojem razvoja in skladno s tem planskim dokumentom.
A. W.
Motor
, ....
jr emu
Tovarna avtomobilov TAS Sarajevo je podelila posebno priznanje Elanu za uspešno sodelovanje pri osvajanju avtomobilske karoserije »Cady« avtomobila.
Pri realizaciji razvoja so sodelovali VW, TAS, institut Elan in TOZI) Plastika
Ropot pri delu postaja vse večji problem
V	.zadnjih letih se vedno bolj opaža, da delavci vedno več iščejo zdravniško pomoč zaradi posledic prevelikega ropota. Po jugoslovanskih predpisih je dovoljen ropot v delovnih prostorih 90 dbA, v kolikor pa ta ropot presega to mejo, je potrebno s tehničnimi in drugimi ukrepi ta ropot zmanjšati na dovoljeno mejo. Osnovni problem pri tehničnem reševanju problematike ropota je v tem, da se konkretno v lesni industriji da zelo težko zmanjšati ropot npr. na strojih in napravah, kjer ropot nastane predvsem pri obdelavi. V zadnjem času proizvajalci strojev in naprav že iščejo tehnične rešitve, kako zmanjšati ropot že na samem stroju oz. napravi. Tudi pri nas v Elanu smo že pristopili k reševanju pri nekaterih strojih, konkretno pri stroju za vodno brušenje s sušilnikom.
Glede na problematiko tehnične rešitve pred ropotom se v praksi večino poslužujemo zadnje rešitve, to je uporabo osebnih zaščitnih sredstev (zaščitna vata, zaščitni vložki ali zaščitni na-glušniki). Tu pa seveda nastane problem, kako zagotoviti, da bodo delavci v prekomernem ropotu dosledno uporabljali ustrezna zaščitna sredstva. Večina zaposlenih smatra, da jih osebna zaščitna sredstva proti ropotu ovirajo, da ne slišijo stroja, da se ne morejo zgovarjati, estetski izgled itd. Seveda pa pri teh izgovorih nobeden realno ne razmišlja, da stalno delo v ropotu nad dovoljeno mejo zagotovo vodi v zdravstvene okvare živčnega sistema in v končni fazi popolno oglušelost.
Služba varstva pri delu je v začetku letošnjega leta napravila na podlagi ugotovljenih meritev seznam delov-
nih mest in oddelkov naše delovne organizacije, kjer ropot presega dovoljeno mejo. Odgovornim vodjem so bili dostavljeni podatki o meritvah z opozorilom, da je potrebno zagotoviti stalno uporabo zaščitnih sredstev. V mesecu avgustu letošnjega leta je bila ponovno opravljena kontrola, predvsem glede uporabe zaščitnih sredstev na ogroženih delovnih mestih. Ugotovitve so bile porazne, večina delavcev je delala brez ustrezne zaščite. Osnovna ugotovitev je, da je uporaba osebnih zaščitnih sredstev proti ropotu prepuščena osebnemu interesu delavca, da bi zaščito uporabljal.
Zdravstvena služba vedno bolj opozarja na nevarne vplive ropota na sluh in na celotni organizem. Kot je znano, jakost ropota preko 60 db, še bolj pa preko 80 db, močno draži del samostojnega živčnega sistema. Slednji upravlja mišičje prebavnih organov (npr. želodca, črevesja), mišičje dihal, srca in ožilja ter delovanje važnih presnovnih organov (jetra, ledvice). Delovanje samostojnega živčnega sistema ni odvisno od naše volje in deluje neprekinjeno. Posledice draženja dela samostojnega živčnega sistema zaradi ropota se zato odražajo na številnih organih: poraste krvni pritisk, zmanjšuje se pretok krvi predvsem na periferiji, spremeni se dihanje, prebava ter celotna presnova v telesu. Delovanje žlez z notranjim izločanjem je spremenjeno, lahko poraste vrednost krvnega sladkorja. Vse to spremljajo znaki s strani centralnega živčnega sistema, ki se odražajo v utrujenosti, razdražljivosti, nespečnosti, zmanjšani učinkovitosti pri delu, zmanjšani sposobnosti za koncentracijo (več poškod pri delu) itd.
Poleg tega ropot poškoduje tudi sluh, ker se žilice notranjega ušesa ob ropotu zožijo. Posledica tega je zmanj-
šan pretok krvi, ki niso hranilne snovi za celice notranjega ušesa. Končni rezultat je odmiranje celic, najprej v končnih delih polža, nato pa tudi v drugih delih. V začetku opazujemo zaradi slabše prekrvavitve t.i. slušno utrje-nost, ki pa lahko traja tudi dlje časa, kot izpostavljenost ropotu. Kasneje se razvije poklicna naglušnost, ko celice v končnih delih polža, dokončno odmro. Še kasneje pa začno odmirati tudi ostale celice, sledi popolna gluhost.
V	kolikor potegnemo zaključek iz celotne problematike ropota v naši delovni organizaciji, je poleg tehničnih rešitev na ogroženih delovnih mestih, osnovni problem kako zagotoviti, da bodo delavci na delovnih mestih v ropotu uporabljali ustrezna zaščitna sredstva. Do sedaj smo predvsem uporabljali metode preprečevanja in opozarjanja, da bi se zaščitna sredstva uporabljala, vendar so rezultati znani, vsi-ukrepi niso dali zaželjenih-rezultatov.
Pravilnik o splošnih ukrepih in normativih za varstvo pri delu pred ropotom v delovnih prostorih točno določa, da je treba pri ropotu nad dovoljeno mejo obvezno uporabljati zaščitna sredstva, zato bomo morali na podlagi ugotovljene problematike z drugimi ostrejšimi ukrepi zagotoviti, predvsem v interesu zdravja zaposlenih, da se bodo zaščitna sredstva proti ropotu dosledno uporabljala.
GM, ZB
Zakaj ostali ne uporabljamo zaščitnih sredstev?
Izpiti iz varstva pri delu
Zaščitna sredstva pri delu
Iz naše občine
Proslavili smo 5. avgust, praznik občine Radovljica
28 knjižnih nagrad občinske
V	mesecu maju in juniju letošnjega leta so vsi zaposleni v naši delovni organizaciji zopet opravljali izpite iz varstva pri delu, medtem ko je vodstveni in vodilni kader izpite že opravil pred novim letom.
Izpite sta delala 902 delavca, od katerih jih 32 ni bilo uspešnih, saj niso imeli 75% pravilnih odgovorov. Na podlagi ugotovljenih podatkov je to 96,4 % pozitivnih odgovorov.
Zaposleni, ki niso opravili izpita iz varstva pri delu so iz:
— TOZD SMUČI 19 delavcev
— TOZD Šport, orodja
4	delavci
— TOZD Plastika
3 delavci
— TOZD Vzdrževanje
4 delavci
— DS Skupne službe
2	delavca
Na splošno se lahko ugotavlja, da je večina zaposlenih izpite vzela dosti resno, tisti pa, ki jim niso bili kos, pa bodo morali na popravni izpit. Glavni vzrok za neuspešnost je bila premajhna resnost in nepripravljenost.
Ugotovilo se je tudi, da so nekateri izpitna vprašanja prepisovali od sodelavcev, ker pa so bila vprašanja različna, je bil tudi rezultat neuspešen.
Komisija je pri pregledu testnih pol tudi ugotovila, da je večina zaposlenih delala podobne napake, to se pravi, da so bili v večini primerov ena in ista vprašanja nepravilno rešena.
Najbolj karakteristični primeri nepravilnih odgovorov:
— prva odgovorna oseba za izvajanje varstva pri delu je prvi neposredni vodja,
— varovalke ne sme premeščati (krpati) nihče, ne pa elektrikar, kot so to mnogi napisali,
— telefonska številka 93 je telefon za prijavo požara in ne telefon Postaje milice in reševalne postaje,
— električni stroji, naprave in instalacije, ki so pod napetostjo električnega toka, gasimo z aparati, ki se nahajajo v Elanu, na CO? ali prah,
— najbolj znani vzroki poklicnih obolenj v lesni industriji, so obolenja zaradi organskih topi-1, raznih lepil in prahu, ne pa zaradi silikoze, ki je obolenje pljuč zaradi
delovanja kremenčevega prahu (silicijev dioksid), katero opažamo pri livarjih, kamnosekih in rudarjih,
— jedke tekočine (kisline, lugi) so nevarne predvsem zaradi opeklin, če pridejo v dotik s kožo ali jih celo zaužijemo, niso pa vnetljive. Zaščitni predpasnik iz jadro-vine ni zaščita delavca pred jedko tekočino!
— medtem, ko je večina organskih topil lažja od zraka, so hlapi lepila araldit težji od zraka.
Na splošno se lahko ugotavlja, da je bilo veliko več nepravilnih odgovorov pri vprašanjih iz splošnega dela testov kot iz vprašanj, ki se nanašajo na delovno mesto.
Delavci, ki iz različnih vzrokov niso opravili izpitov iz varstva pri delu (dopusti, bolezen) in tudi tisti, ki se iz neopravičenih vzrokov niso udeležili izpitov, jih bodo opravljali v mesecu oktobru letošnjega leta. Po Zakonu o varstvu pri delu (Uradni list št. 32/77, člen 15) nihče ne sme delati na delovnem mestu v organizaciji združenega dela, če nima opravljenega izpita pri delu.
Izpiti iz varstva pri delu so samo del ukrepov za zmanjševanje nesreč pri delu. Osnovna naloga na področju varstva pri delu je predvsem v tem, da zagotovimo takšne delovne pogoje in tako zavarovane stroje pri delu. Po podatkih s katerimi razpolagamo v naši republiki, je 70 % vseh nesreč »osebnega« faktorja, to se pravi pomanjkljivega znanja in poznavanja nevarnosti pri delu ter tudi kršenja osnovnih načel varnega dela. Prav iz teh vzrokov ima izobraževanje iz varstva pri delu svoj pomen, zato je tudi zakonodajalec v predpisih o varstvu pri delu določil in zahteval, da se mora izobraževanje iz varstva pri delu tudi dosledno izvajati.
Z. B.
Petega avgusta slavijo v občini Radovljica občinski praznik v spomin na ta dan leta 1941, ko je bil po sklepu Vojno revolucionarnega komiteja KPS za Gorenjsko ustanovljen v osrčju Jelovice proslavljeni Cankarjev bataljon. To je bila ena prvih večjih partizanskih enot na Gorenjskem in v Sloveniji, ki so jo sestavljali borci domačini. Bataljon se je odlikoval v številnih bojih, zlasti pa v legendarni Dražgoški bitki na prelomu 1941 na 1942 leto.
Delovni ljudje in občani proslavljajo svoj praznik s številnimi kulturnimi športnimi in drugimi prireditvami, ki so se pričele že v začetku tedna.
Osrednja proslava praznika je bila 4. avgusta na slavnostni seji skupščine občine Radovljica, ki so se je udeležile tudi delegacije pobratenih in prijateljskih občin Brus in Svilajnac iz Srbije, Buje iz Hrvaške, Pale pri Sarajevu ter gorenjskih občin. Na slavnosti so bili tudi prvoborci, dosedanji 'občinski nagrajenci, predstavniki družbenopolitičnih in delovnih organizacij, JLA in šol.
Na proslavi so podelili pet občinskih priznanj s plaketo zaslužnim občanom, tri občinska priznanja delovnim organizacijam in društvom,
skupščine učencem iz osnovnih šol v občini, ki so vseh osem let pokazali odlični uspeh. Ob tej priliki je predsednik občinskega odbora ZZB NOV Radovljica podelil tudi 15 posebnih priznanj Medobčinskega sveta ZZI3 NOV za Gorenjsko zaslužnim borcem in aktivistom ter štiri takšna priznanja, ki so jih prejeli Lokalna radijska postaja Triglav Jesenice, Gozdno gospodrstvo Bled, Osnovna šola dr. Janez Mencinger Bohinjska Bistrica in Moški zbor Stane Žagar iz Krope. Delegacija občinske skupščine je položila venec k grobišču padlih borcev v Radovljici, vse delegacije pobratenih in prijateljskih občin pa so se že dopoldne poklonile spominu žrtvam nacističnega okupatorja v Begunjah in v dolini Drage.
MANJŠE
KNJIŽNE ZALOGE
Po podatkih matične knjižnice A. T. Linhart v Radovljici so za vse knjižnice v občini v prvem polletju 1982 letos nabavili le 1.009 novih knjig, lani v tem času pa so kupili 1.359 knjižnih novosti. Izpad nakupa kar za 20 % v primerjavi z lanskim je posledica podražitev knjig pa tudi pomanjkanja denarja.
AAAAA
▼ ▼▼▼▼
OTVORITEV PLANINSKE KOCE NA VOJAH
Planinsko društvo Srednja vas v Bohinju je v počastitev 22. julija dneva vstaje slovenskega naroda pripravilo na prazničen dan dopoldne svečano otvoritev nove planinske koče na Vojah. Ob tej priložnosti so člani domačega KUD Triglav pripravili priložnostni kulturni program.
/'S/'-■ j;
SLO in OS
POTREBNO JE ČUVATI	NARODNO
LASTNINO, PROTI KATERI SE VČASIH POSTOPA MALOMARNO IN CELO ZLOČINSKO. VI KOMUNISTI MORATE BITI ČUVAJI NARODNE LASTNINE. TREBA JE VEDETI, DA SO ŠE VEDNO NAM	NENAKLO-
NJENI, PA CELO
NEPRIJATELJSKI ELEMENTI, KI RAZ-VLAČIJO NARODNO LASTNINO.
TITO
RAZMERE V EVROPI IN SREDOZEMLJU
Večina evropskih držav je vključena v vojaške pakte oziroma bloke.
Zaradi take razdelitve Evrope na dve vojaški strani, katerih politični interesi si nasprotujejo in ko imata obe strani na razpolago zelo močne oborožene sile, se mir ohranja iz strahu pred posledicami vojne. To pomeni, da mir v Evropi ne temelji na medsebojnem zaupanju med državami.
Varen je samo tisti mir, ki je rezultat sodelovanja in zaupanja med narodi. Vendar takšno sodelovanje in polno zaupanje ni mogoče med deželami, ki so v nasprotujočih si vojaških blokih. Zato si napredne sile prizadevajo, da bi presegle vojaške bloke, da bi zaustavile tekmo v oboroževanju in zmanjšale vojaške sile v Evropi ter vzpostavile sistem evropske varnosti, kar je življenjskega pomena za vse države stare celine.
Mir v Evropi je v veliki meri odvisen od razmer v Sredozemlju in na Bližnjem vzhodu. Sredozemlje z Bližnjim vzhodom je danes najobčutljivejše področje na svetu. V njem se spopadajo interesi velikih sil in njihovih vojaškopolitičnih organizacij. Osnova tega boja je v
pomenu, ki ga ima to področje v ekonomskem, političnem in vojaškem pogledu.
To področje je zelo bogato s surovinami, posebno z nafto (na Bližnjem vzhodu se nahaja okoli 60 % celotnih zalog nafte na svetu). Čez sredozemsko morje vodi iz Atlantskega v Indijski ocean skozi Sueški prekop pomembna pomorska pot, ki zemljepisno povezuje tri celine: Evropo, Afriko in Azijo. Na obale Sredozemskega morja meji več novih držav, ki so se osvobodile izpod kolonialnega suženjstva in se zdaj ekonomsko, politično in vojaško svobodno razvijajo. Tako kolonialne sile ne morejo več izkoriščati njihovih naravnih bogastev niti človeškega dela.
Zaradi tolikšnega pomena Sredozemlja hočejo nekatere sile ustvariti ekonomsko, vojaško in politično dominacijo na tem področju. Za tem še posebno težijo Združene države Amerike, ki so v Sredozemsko morje že zdavnaj pripeljale svoje pomorske in druge sile in ki so pomagale pri agresiji na arabske dežele.
Vztrajanje Združenih držav Amerike in njenih zaveznikov, da si pridobijo odločilni vpliv na razvoj dogodkov v Sredozemlju, ne samo ogroža na novo osvobojene dežele tega področja, ampak vznemirja tudi drugo veliko silo, Sovjetsko zvezo, ki ne more ostati ravnodušna do krepitve pozicij Združenih držav Amerike in njenih zaveznikov na tako pomembnem področju, to je prav v bližini njenih meja. Ker je stopila na stran arabskih držav, je SZ pripeljala v Sredozemsko morje močne pomorske sile.
Tako je prišlo do konfrontacije (nasprotstva) interesov velikih sil in do velike
koncentracije vojaške moči v Sredozemlju.
Kako zelo je to področje občutljivo, nam najbolje kaže dolgotrajna kriza na Bližnjem vzhodu. Od 1967. leta, ko je Izrael že tretjič napadel nekatere arabske države (Egipt, Sirijo in Jordan), vojna ne poneha. Dokler se kriza ne konča, pa obstaja možnost, da se vojna razširi tudi na druge dežele. Takšen razvoj dogodkov bi lahko razširil vojni spor tudi na Evropo, zlasti pa na njen južni del, kjer je Jugoslavija.
ODNOSI SOCIALISTIČNE FEDERATIVNE REPUBLIKE JUGOSLAVIJE S SOSEDNJIMI DRŽAVAMI
Za vojaškopolitični položaj vsake države, tako tudi naše, imajo poseben pomen njeni odnosi s sosednjimi državami. Če bi bili naši odnosi s sosednjimi državami odvisni samo od nas, bi bili vedno dobri in zaupljivi; s socialističnimi državami še prav posebno odkritosrčni, iskreno zaupni, prijateljski in trdni.
V	odnosih do sosednjih držav je SFRJ zmerom vodila politiko sodelovanja in dajala s tem zgled drugim. Vendar odnosi niso odvisni samo od nas, temveč tudi od druge strani.
Razvoj dobrih sosedskih odnosov otežujejo nekatere vplivne politične sile v teh državah.
Ostanki reakcionarnih neofašističnih sil (Neofašistične sile nadaljujejo ideologijo fašizma, ki sta jo zasnovala Hitler in Mussolini) v Italiji in Avstriji ovirajo s svojo dejavnostjo vzpostavitev in vzdrževanje trajno dobrih odnosov z njimi. Neofašistične sile v Italiji si hočejo še vedno prisvojiti tiste dele
Jugoslavije, ki so bili po prvi svetovni vojni nepravično dodeljeni Italiji.
V	Avstriji ne spoštujejo pravic Slovencev in Hrvatov, ki tam žive, čeprav jim jih priznava mirovna pogodba.
Težave v odnosih z Bolgarijo izhajajo predvsem iz tega, ker bolgarsko vodstvo ne priznava obstoja makedonskega naroda. Makedonce, ki živijo v Bolgariji, so proglasili za Bolgare.
Vse dokler bodo v sosednjih državah zanikali in omejevali narodnostne pravice Slovencev in Hrvatov (v Avstriji) in Makedoncev (v Bolgariji), naši odnosi s temi državami ne morejo biti normalni. Isto velja tudi za naše odnose z Italijo: dokler bodo tam delovale neofašistične sile, ki segajo po jugoslovanskem ozemlju, se naši odnosi s to državo ne morejo odvijati brez težav.
Za stanje odnosov sosednjih držav do Jugoslavije je zelo pomembno, da ne prezremo dejstva, da večje število le-teh pripada dvema nasprotujočima si vojaškima blokoma. Pripadnost vojaškemu bloku pomeni za državo članico obveznost, da sledi splošni politiki svojega bloka.
Čeprav je v njihovem interesu, da imajo z Jugoslavijo kar najboljše odnose, moramo seveda računati na možnost, da se politika nekaterih držav do Jugoslavije vodi tudi pod vplivom splošne blokovske politike. Zaradi tega vpliva je povsem mogoče, da se katera od njih tako obnaša do Jugoslavije, kakor si le ta ne bi želela niti drznila storiti.
Naši odnosi s sosedi so v glavnem dokaj dobri, razen teh težav, o katerih smo govorili. Vendar moramo, dokler obstajajo vojaški bloki in dokler v nekaterih sosednjih državah obstajajo sile z osvajalnimi pretenzijami in negativnim odnosom do SFRJ, ki se izražajo na prikrit ali drugačen način, istočasno s prizadevanji za stalno izboljševanje odnosov z njimi računati tudi z viri omenjenih težav in možnostjo negativnih obratov v naših odnosih z njimi.
V.	Z.
POLITIČNI ZEMLJEVID SREDOZEMLJA
ZSSR,
Ob 100-letnici GD Begunje
GASILSKO DRUŠTVO BEGUNJE
PRIZNANJE
OB 100 LETNICI OBSTOJA DRUŠTVA
PREJME
DO ELAN Begunje,TOZD Smuči Tftjnik	Po^eljnjlT	Pr*£fsednik
c  >
Begunj« dne, 15. 8.1982
Slavnostno praznovanje stoletnice obstoja in uspešnega dela gasilskega društva v Begunjah je za nami.
V dneh od 1. do 15. avgusta je članstvo gasilskega društva Begunje in drugi krajani, pod pokroviteljstvom tovarne športnega orodja ELAN priredilo za občinstvo pester program.
V sredo 11. avgusta je bil ob 20 uri v Krpinu kulturni večer v katerem so nastopali: Godba iz Lesc, folklorna skupina iz Ribnega, pevski zbor Begunjščica, Ansambel Vilija Kolmana, ter ansambel Gorenjci iz Radovljice.
Obisk na tem kulturnem večeru je bil zadovoljiv, s tem obiskom občanov je bilo dokazano, da je vredno ob večjih slovesnostih prirediti take kulturne programe.
V četrtek 12. avgusta ob
18.	uri je bila izvedena občinska gasilska reševalna vaja na upravno stavbo Elana. Vaja je potekala po taktičnih nalogah. Posebnost vaje je bila v tem, da je bila predstavljena poraba vode brez vodnih virov, namreč vsa voda je bila na kraj vaje pripeljana v cisternah (26.000 litrov).
V	vaji so sodelovali:
IGD Elan — reševanje z reševalno drčo ter notranjim reševanjem ponesrečenih oseb in premoženja.
GD Begunje: Izvedba notranjega napada in obramba.
GD Radovljica: Postavitev mehanične priključne lestve ter izvedba dveh zunanjih napadov na strehi stavbe.
IGD Veriga: Izvedba dveh napadov po lestvi GD Radovljica na strehi stavbe.
GD Bled: Postavitev reševalne vskočne blazine ter izvedba reševanja s skoki na blazino.
KŽK - Poljče: Dovoz vode s cisterno CREINA 10.000 litrov.
GD Boh. Bist.: Dovoz vode za avtocisterno 5.500 litrov.
PČ Železarna: Avtomehanična lestev — izvedba reševanja s strehe stavbe z reševalno košaro.
IGD Sava: Uporaba zračne pene preko vodnega topa na cisterni.
Po končani vaji je bila v družbenih prostorih KS Begunje otvoritev razstave, katere namen je bil prikaz razvoja gasilskega društva v Begunjah.
V petek, ob 20. uri je ansambel Lojzeta Slaka s pevci »Fantje iz Praprotna« izvajal koncert svojih melodij in pesmi. Koncert je popestril tudi njihov humorist Marjan Roblek.
Obisk na koncertu je bil ravno tako zadovoljiv.
V soboto dopoldne smo gasilci iz Begunj sprejeli gasilce iz sosednje države Italije »Cembro« s katerimi je tekmovalna enota v letu 1977 navezala prijateljske stike po zaključenem CTIF tekmovanju v Trentu — Italija.
Ob 17. uri smo se zbrali za svečan sprejem gostov iz Italije pred gasilskim domom v Begunjah. Svečanost je popestrila godba iz Lesc. Po končanem slavnostnem sprejemu je bilo dviganje zastave na prireditvenem prostoru. Tekmovalna enota je v svečanih tekmovalnih uniformah ponesla Slovensko zastavo od gasilskega doma do prireditvenega prostora, kjer je bilo opravljeno svečano dviganje zastave ob igranju državne himne. Nato je predsednik gasilskega društva Begunje objavil, da se s tem uradno prične praznovanje stoletnice GD Begunje.
Ob 18. uri je bila v RCOU v Poljčah slavnostna seja
upravnega in nadzornega odbora GD Begunje. Na seji je bilo blizu 100 članov gasilskega društva Begunje, domačih ter tujih gostov. Po kratkem uvodnem kulturnem programu, so bili poneseni venci na grobišča in spomenike talcev iz NOB.
Na tej seji je društvo prejelo več priznanj in plaket, med njimi tudi plaketo republiškega sekretariata za narodno obrambo. Ob tej svečanosti je društvo podeli-
lo	64 priznanj organizacijam, društvom in posameznikom, za sodelovanje in pomoč pri organiziranju in delovanju na polju gasilstva v Begunjah.
Po končani slavnostni seji so se navzoči udeležili sprejema pri predsedniku skupščine občine Radovljica, katerega je vsled odsotnosti zastopal podpredsednik Janko Stušek.
Zadnji dan praznovanja je bil v nedeljo 15. avgusta, kateri se je pričel zelo zgodaj, kajti godba iz Lesc je z budnico pričela ob 5. uri. Godba je igrala koračnice po vseh vaseh našega požarnega okoliša.
(Nadaljevanje na 12. strani)
Na slavnostni seji ob 100-letnici obstoja GD Begunje je v imenu pokrovitelja proslave spregovoril gen. dir. tov. Dolfe Vojsk
Predsednik IGD Elan izroča predsedniku GD Begunje dari lo ob 100-letnici društva
mrnum
Ob proslavi 100-letnice GD Begunje, je bila organizirana va
ja v reševanju, na kateri so sodelovala društva gorenjske re gije z vso moderno tehnologijo
(Nadaljevanje z 11. strani)
Vreme ki je cel teden drža-
lo	z nami, je tudi to jutro obetalo.
Godba železarjev iz Jesenic je ob gostišču Jožovec pričela ob 9. uri promenadni koncert, tako da je bilo vzdušje ta dan v Begunjah nadvse slovesno.
Člani gasilskega društva Begunje so se ob določenem času postrojih, pred gasilskim domom v prisotnosti godbe iz Lesc, in sprejeli gasilce iz sosednjih društev in občin.
Postrojavanje ešalonov in vozil, katera so sodelovala v gasilski paradi, je bilo na parkirnem prostoru tovarne Elan.
Jedro slovestnosti ob stoletnici je bilo na prireditvenem prostoru v Begunjah, kjer je bila slavnostna tribuna. Na tej slovestnosti so prisostvovali gostje, godba iz Lesc in Jesenic, narodne noše, gasilci, gasilci iz Italije in Avstrije ter občani. Ob tej priliki je društvo prejelo državno odlikovanje »Zasluge za narod s srebrnimi žarki« katerega je predsedstvo Jugoslavije, preko podpredsednika skupščine občine Radovljica, podelilo na predlog družbenopolitičnih organizacij KS Begunje in SO Radovljica. Poleg tega odlikovanja je društvo prejelo republiško gasilsko odlikovanje za posebne zasluge, tekmovalna enota pa je prejela gasilsko zvezdo druge stopnje. Trinajst članov je prejelo republiška gasilska odlikovanja, dvanajst članov priznanje občinske gasilske zveze prve in druge stopnje.
Slovesno je bil izročen od SIS za varstvo pred požarom občine Radovljica svojemu namenu gasilski kombinirani avtomobil TAM 125 T, kateremu sta botrovala Mo-horč Franc st. in Anica Vuga.
Gasilci iz Izole so za zaključek slovesnosti pred slavnostno tribuno izvedli vajo s prostostoječo štiridel-
no stikalno lestvijo (izdelava lestve v Elanu). Isto lestev so leta 1978 postavili na vrhu Triglava, tako da so povišali ta vrh za 12 metrov.
Temu je sledila gasilska parada, v kateri so sodelova-
li	konjeniki v narodnih nošah kot nosilci zastav, narodne noše, godba iz Lesc in Jesenic, nosilci pramen, ter ešaloni gasilcev.
V	paradi je bilo preko 750 gasilcev, 75 praporov, 102 narodni noši, 16 konj ter 24 gasilskih avtomobilov vseh tipov.
Gostje so se iz slavnostne tribune preselili na tribuno za mimohod enot, katera je bila locirana pred Bolnico Begunje.
Parada se je odvijala od prireditvenega prostora v Begunjah do prireditvenega prostora v Krpinu.
Po zaključeni paradi se je nadaljeval program v Krpinu in sicer nastop folklornih skupin in promenadni koncert godb na pihala iz Lesc in Jesenic. Nato pa je poskočne viže zaigral ansambel Gorenjci iz Radovljice s pevko Sonjo Gaberšček.
Za jedačo in pijačo so poskrbeli člani gasilskega društva in drugi krajani. V pomoč pa so nam priskočili tudi gasilci tovarne Elan, za kar jim gre izredna zahvala.
Ob uspešnem zaključku praznovanja stoletnice gasilskega društva Begunje pa še vedno ne moremo biti zadovoljni, kajti predvidevali smo da bo ob tej slovestnosti izvedena svečana otvoritev novega gasilskega doma.
Dom se gradi in upamo da bo ta izročen svojemu namenu že v tem letu.
Legat Niko
Novi ELAN-ovi tekmovalci — alpinci iz Avstrije
Od leve na desno: Herbert VVachter, Platzer Jakob, Lechbau-
mer Herbert, Morgenstern Alois, Janko Zvvitter
Nova ELAN-ova tekmovalca — tekača Šveda — Anders Larsson in Lars Goran
Obisk VVallnerjevih staršev iz Švedske
Wallner je svetovni mladinski prvak v alpskih disciplinah, ki vozi ELAN-ove smuči
OB DNEVU GRANIČARJEV
V šahu ELAN deveti in deseti
Šahovska sekcija ELAN je bil organizator tretjega turnirja v počastitev dneva graničarjev, ki je bil v nedeljo,
22.	VIII. 1982 v športno rekreacijskem centru v Krpi-nu. Vreme nam je bilo naklonjeno. Turnirja se je udeleži-
lo	enajst članskih in dve ženski ekipi iz vse Slovenije.
Zmagovalec ženskega turnirja je bila ekipa Moste —■
Komenda, pred ekipo Kranja.
Pri moških ekipah pa ekipa ŠD — Jesenice, ki je zbrala 31,5 točk, pred ekipo Tomo Zupan Kranj 28 točk, tretje mesto pa je osvojilo ŠD Novo mesto s 25 točkami.
Elanovi ekipi sta osvojili deveto in deseto mesto in sta zbrali 13,5 in 12,5 točk.
V	Elanovi prvi ekipi sta največ točk zbrala Vrečko Maks na prvi deski (5,5 točke) in llesman Franc na četrti (4 točke), Jerala Vinko in Dragan pa nekoliko manj.
Prva ženska ekipa in prve tri ekipe so prejele praktične nagrade.
Tone Benedičič
Elan šesti v šahu
Turnir je bil v nedeljo,
1.	VIII. 1982 v kampu Šobec.
Šahovsko društvo Murka Lesce je bil organizator
9.	Mednarodnega šahovskega turnirja v počastitev ob-
činskega praznika. Organizacija turnirja je bila še kar dobra, le sodniki so imeli s posamezniki težave, predvsem zaradi mednarodnih pravil.
Sodelovalo je 46 štiričlanskih moških in 3 ženske ekipe. Elanova moška ekipa je nastopila oslabljena in je osvojila 6. mesto v četrti skupini. Največ točk je osvojil Franc Resman 6, Benedičič 5,5, Resman Andrej pa nekoliko manj.
V	upanju, da se vidimo na
10.	mednarodnem turnirju »Šobec« 1983, smo se poslovi-
li	od znancev in prijateljev šaha.
Tone Benedičič
Odbojkarji športnega društva »BOE« iz Trsta na obisku
Razpis
za 1. Najboljšo fotografijo z dopusta članek z dopusta
— še traja
Obisk tov. Štefana Nemca, medobč. sekretarja ZKS za Gorenjsko in tov. Branka Čopa, sekretarja komiteja občinske konference ZK iz Radovljice
Uspelo republiško plavalno prvenstvo
V	organizaciji Plavalnega kluba Radovljica je bilo v soboto 17. in v nedeljo 18. julija na radovljiškem letnem kopališču moštveno in posamično republiško prvenstvo v plavanju za starejše pionirje in pionirke za leto 1982. Kljub slabemu vremenu so domačini izredno dobro iz-
vedli to tekmovanje na katerem je sodelovalo 96 nastopajočih iz 14 slovenskih klubov. Moštveno so bili najuspešnejši klubi Ljubljane in Olimpije ter Rudarja. Mladi plavalci Radovljice so moštveno dosegli 9. mesto, najuspešnejši domačin pa je bil Aleš Rebec.
"ELAN"
Tovarn
6A275 BEGUNJE NA GORENJSKEM
2. VI!.
ITft
INŠTITUT ZA VARSTVO PRI DELU IN VARSTVO OKOUA MARIBOR
Tovarna športnega orodja	p'°*
62101 MARIBOR
ULICA STRAVHOVIH 2 TELEFON: (062) 39-551
nas znak: Ing■HJ/KK-1982
VA8 ZNAK: ...........
MARIBOR, 3P,	•..1.2.8?.
Zahvaljujemo se vam, da ste nam omogočili ogled vaših obratov ob priliki naše strokovne ekskurzije dne 18.6.1982.
Posebno se zahvaljujemo tov. Knafel Slavku in tov. Zajc Bojanu, katera sta vodila strokovni ogled in podala informacije o delu In razvoju vaše delovne organizacije.
Vašemu kolektivu želimo še nadalje veliko delovnih uspehov.
Lepo vas pozdravljamo!
»Poletna smučina« — Foto Kolman Franci
14 SMUČINA
Predsednlj/jt >pOOS /VD Jože Holer, ing.
D i rektor In5ti tu ta
Radovan Stonič, Ing.
Iz proizvodnje
Kadri — kadri — kadri — kadri
V mesecih maj, junij, julij in avgust so bili sprejeti v delovno razmerje naslednji delavci:
1. Žepič Anton, KV mizar, za dela in naloge mizar III v TOZD Vzdrževanje
2. Salkič Ibrahim, NK delavec, bo opravljal dela priučenega strojnega delavca I v TOZD Smuči
3. Špik Alojz, KV ključavničar, za dela in naloge ključavničarja III v TOZD Vzdrževanje
4. Vidic Marjetka, ekonomist, sprejeta kot pripravnik v gospodarskem sektorju
5. Zupančič Franc, delovodja lesne smeri, za dela delovodja II v TOZD Smuči
6. Gabršček Ciril, KV orodjar, za dela in naloge orodjar III v TOZD Vzdrževanje
7. Ambrožič Branko, KV pečar, bo opravljal dela izdelovalca laminata I v TOZD Plastika — proizvodnja jadr. letal
8. Lipovec Miloš, PK delavec, vrnil iz JLA, opravlja
dela pomožnega mizarja v TOZD Športna orodja
9. Banek Jasna, receptor, sprejeta za določen čas v TOZD Trgovina — Zagreb za dela in naloge administratorja evidentičarja
10. Vandero Željko, končana gimnazija, sprejet za določen čas za dela in naloge prodajalca II v TOZD Trgovina — Zagreb
11. Mustač Mladen, avio-prometni tehnik, sprejet za določen čas za dela in naloge prodajalca II v TOZD Trgovina — Zagreb
12. Šubic Franc, KV str. ključavničar, za dela in naloge ključavničarja III v TOZD Vzdrževanje
13. Repe Zdenka, ekonomski tehnik, sprejeta kot pripravnik za določen čas za dela in naloge administrator evidentičar v TOZD Trgovina
14. Cvenkelj Maja, ekonomski tehnik, sprejeta kot pripravnik za dela in naloge v gospodarskem sektorju
15. Rozman Vili, PK pleskar, za dela in naloge sestav-ljalca čolnov v TOZD Plastika
16. Frelih Milan, KV avtomehanik, za dela in naloge priučenega str. delavca I v TOZD Smuči
17. Marjanovič Marija, KV prodajalka, za dela in naloge prodajalec II v TOZD Trgovina — Beograd
18. Šmit Miran, končana gimnazija, sprejet za določen čas za dela in naloge priučenega ročnega delavca I v TOZD Smuči
19. Marolt Anton, KV avtomehanik, sprejet za dela in naloge priučenega ročnega delavca I v TOZD Smuči
20. Hanžič Edvard, KV str. mehanik, za dela in naloge ključavničarja III v TOZD Vzdrževanje
21. Vučič Marija, KV prodajalka, sprejeta za določen čas za dela in naloge priučenega ročnega delavca III v TOZD Smuči
22. Vojvodič Mira, NK delavka, sprejeta za določen čas za dela priučenega ročnega delavca III v TOZD Smuči_
23. Žaja Mira, KV prodajalka, sprejeta za določen čas za dela priučenega str. delavca II v TOZD Smuči
24. Čorič Zinajda, NK delavka, sprejeta za določen čas za dela priučenega ročnega delavca III v TOZD Smuči
25. Čebavs Marko, KV mizar, sprejet za določen čas za dela sestavljalca čolnov in kabin, v TOZD Plastika
26. Lazarevič Sava, PK delavka, sprejeta za določen čas za dela priučenega ročnega delavca III v TOZD Smuči
27. Jalen Marjan, NK delavec, sprejet za določen čas za dela pomožnega skladiščnega delavca v TOZD Smuči
28. Mujezinovič Nihada, ekonomski tehnik, sprejeta za določen čas za dela in naloge priučenega str. delavca
ll	v TOZD Smuči
29. Ramič Vesna, NK delavka, sprejeta za določen čas za dela priučenega ročnega delavca III v TOZD Smuči
30. Sljepčevič Savo, žerja-vovodja, sprejet za določen čas za dela in naloge sestavljalca čolnov — kabin v TOZD Plastika
V	istih mesecih so prenehali delati v naši delovni organizaciji:
1. Špik Alojz, ki je opravljal dela ključavničarja III v TOZD Vzdrževanje, prenehal z delom v poskusnem delu
2. Schmitt Marija, operater na luknjaču v gospodarskem sektorju, prenehala sporazumno
3. Svetina Franc, gostinski tehnik, ki je opravljal dela izdelovalca laminata I, sporazumno prenehanje del. razmerja
4. Valant Janez, KV mizar, mizar I v TOZD Športna orodja, sporazumno prenehanje del. razmerja
5. Mustač Mladen, prodajalec zavij alec v TOZD Trgovina — Zagreb, poteklo delo za določen čas
6. Mihelič Milan, izdelovalec obojev in zabojev v TOZD Smuči, bil invalidsko upokojen
7. Mandžo Fadila, opravljala dela priučenega ročnega delavca III v TOZD Smuči, samovoljno zapustila delo
8. Božič Slavko, opravljal dela priučenega ročnega delavca I v TOZD Smuči, sporazumno prenehanje del. razmerja
9. Polanec Alojz, opravljal dela strojnega delavca I v TOZD Smuči, sporazumno prenehanje delovnega razmerja
10. Šmit Joža, opravljal dela ključavničarja III v TOZD Vzdrževanje, prenehanje dela zaradi negativne ocene poskusnega dela
11. Klinar Valentin, administrator evidentičar v TOZD Trgovina, odhod v JLA
12. Justin Anton, elektrikar III v TOZD Vzdrževanje, odhod v JLA in potek dela za določen čas
13. Lebar Igor, opravljal dela priučenega str. delavca
I	v TOZD Smuči, odhod v JLA
14. Krušlin Željko, končana gimnazija, prodajalec za-vijalec v TOZD Trgovina, potek dela za določen čas
15. Babič Miro, opravljal dela priučenega ročnega delavca I v TOZD Smuči, odhod v JLA
16. Novak Dragutin, ključavničar III v TOZD Vzdrževanje, sporazmno prenehanje del. razmerja
17. Vodnjov Pavel, električar III v TOZD Vzdrževanje, sporazumno prenehanje delovnega razmerja
18. Jagodic Franc, lesni tehnik, ki je opravljal dela mizarja I v TOZD Športna orodja, sporazumno prenehanje del. razmerja
19. Hrovat Vida, knjigovodja mat. in izdel. v gospodarskem sektorju, upokojitev
V času od 1. 6. do 30. 8. 1982 smo sprejeli na počitniško delo 15 učencev in dijakov.
V istem času pa je opravljalo obvezno počitniško prakso v naši delovni organizaciji 16 naših štipendistov in 9 dijakov in študentov, ki niso naši štipendisti.
Rezkanje stranskega profila smuči
Popravilo stroja za obdelavo smuči
Z AHVALA
Tvornici ELkH-B«9Unj«
2 a OmO^vcdni poftjet .
I Z VID A Č I
*0-TR*UA^
š
mm
BECU*UE«.3«8Z.
PIK KOMUNIZMA 7495
-f
r
Ks bML \r ELflSj' &EG-0^( 76. SLo )/č=-N( 7/1
%
U&OS>LrtVt H
Foto; B- Maltarič
Prva jugoslovanska ženska alpinistična odprava v Pamir-opremljena z našimi smučarskimi palicami
KRANJSKI PLANINSKI DOM
LEDINAH (1560 m.)
> I V ** ^ * G " ^
G
% 1
i
§^l' ^ •" '
V o AolF£
c-v.	fcl/4Aj
&y?r
UREDNIŠKI ODBOR: Dolhar Brane. Brejc Nuša, Knafelj Slavko, Kolman Barbara, Kos Marjan. Stare Anton, Urbanc •Janez, Vrhunc Anton, odgovorni urednik Knafelj Slavko. Naša smučina šteje med proizvode 7. tč. I. odst. 36. člena Zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu, za katera se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. (Mnenje republiškega sekretariata za prosveto in kulturo SR Slovenije, št. 421-7-72).
UPOKOJIL SE JE:
Palhartinger Miro — 31. VIII. 1982
AFORIZMI
Naše ceste so kot zakon. Do cilja se pride le čez luknje.
V vodi do vratu, tudi na suhem ni plavalca.
Zdravemu razumu je najboljše varovati trajnost.
Lačni imajo najmanj odprtih vprašanj.
Standard je idealna možnost, da postanemo vitki.j ^
Milanu Miheliču v slovo
Zadnji dan kolektivnega dopusta smo se na brezjanskem pokopališču poslednjič poslovili od našega delavca 50 letnega Milana Miheliča, ki je 30 let dela posvetil Elanu, vseskozi kot prikrojeva-lec lesa, nekaj časa tudi kot skupinovodja.
Dragi Milan!
Ob tem težkem slovesu se spominjamo tvojih žuljev, ki si jih vložil v Elanu. Bil si vzor drugim delavcem. Na
ZAHVALE
Ob težki izgubi dragega moža
MILANA
MIHELIČA
se lepo zahvaljujemo za izrečena sožalja, posebej pa za pomoč Elanu, sosedom in govornikom.
Žalujoča žena Ivanka, sin Milan in mama
Ob težki izgubi drage mame
MEŠIČEK
MARIJE
se zahvaljujem vsem za izrečena sožalja, sodelavcem polizdelka pa še za denarno pomoč namesto venca na grob.
Žalujoča hči Žen Fani
Ob težki izgubi dragega očeta
KAVČIČ
LEOPOLDA
se vsem zahvaljujem za izrečena sožalja, posebno pa sodelavcem končne za denarno pomoč namesto venca na grob.
Žalujoča hči Janjatovič Majda z družino
takih koreninah je zrasel Elan do današnjih razsežnosti. Zahvaljujemo se ti za tvoj delež, ki si ga doprinesel kolektivu. Tvoje ime bo z velikimi črkami zapisano v kroniki podjetja.
Kot človek si bil mirnega značaja, delaven, potrpežljiv in tovariški. V potu svojega obraza si sebi in tvoji družini zgradil lep dom, ki pa si ga žal le kratek čas užival. Zapustil si ga ljubljeni ženi in sedemletnemu sinu.
Težko je slovo od svojcev in od nas sodelavcev, znancev in prijateljev.
Dragi Milan!
Telesno slovo je le medel odraz duševne ločitve. Ta je mnogo težja, kajti ostal boš svetel lik in vzgled v naših srcih.
Počivaj v miru v bližini svojega in rojstnega doma!
S svojci pa globoko sočustvujemo!
Sodelavci
Ob težki izgubi očeta
ERŽEN VINKA
se vsem lepo zahvaljujem za izrečena sožalja, posebej pa sodelavcem iz kovinske in gasilcem za denarno pomoč namesto venca na grob.
Žalujoči sin Franc z družino
Ob boleči izgubi drage mame
IVANE
ROZMAN
se iskreno zahvaljujem DO ELAN TOZD VZDRŽEVANJE — komunala za denar namesto venca in za izrečena sožalja
Sin Peter Rozman z družino