DOMŽALE, 13. FEBRUARJA 1998 • ŠT. 2» LETNIK 37
GLASILO  OBČIN   DOMŽALE,   LUKOVICA   IN MORAVČE
Ljudje z nizko zavestjo so ozkogledi in zagledani v svoj površni Jaz, s tem pa tudi egoistični. Njihova usmerjenost k nepomembnim postranskim zadevam ali zunanjemu blišću postaja ob koncu tisočletja groteskna. Spominja na stare zemljevide, ko so avtorji zaradi pomanjkanja
vsebinskih podatkov o poteku obal naročali risanem, da so praznine napolnili s pisanim okrasjem.
MITJA PERUŠ: Vsenavzotnost zavesti /■
DARILO PREBIVALCEM OBČINE DOMŽALE
Obnovljen Kulturni dom Franca Bernika
6. FEBRUAR 1998 - zgodovinski dan za domžalsko kulturno življenje: blagoslovitev in odprtje obnovljenega Kulturnega doma Franca Bernika Domžale in osrednja občinska slovesnost ob 8. februarju - SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU, Simfonični orkester Domžale Kamnik, Komorni zbor Domžale ter solisti prvič v Sloveniji izvedli Havdnovo Misso in angustlis.
Življenje naroda je živa kultura. Vse dejavnosti so pO trebne, a živa kultura je neobhodno potrebna, kultura je naSa duša. DuSa pa je kot taka živa, da more oživljati in ohraniti pri življenju telo. Kultura je živa, kadar je vri ko! le predmet našemi poznavanja, morda še našega olx udo v.inj, i m duhovnega užifKa; kadai je tudi ustvarjalna; lb je: dokler je zmožna odkrivati nove resnice, izražali lepoto v novih umetninah. I IstvarjalnOSt je v novi rasti kulture, v
Slavnostni govornik in častni občan prof. Milan Flerin
vedno novem naporu in iskanju najboljšega ozdiva novim izzivom življenja, so bile uvodne besede napovedo valke osrednje občinske prireditve ob slovenskem kulturnem prazniku ge. Drage Anžin |en?tina. Slovesnost pa je hkrati pomenila tudi odprtje obnovljenega kulturnega doma.
Blagoslovitev obnovljenega doma
Novi dom je pred mm i/it o obiskovali ev v avli blago slovil dr. Franc Rode, slovenski metropolit in ljubljanski nadškof, ki si je skupaj / Županjo (veto Zalokar ( )iažem tudi |x>drobneje oglodal kulturni dom, ki vsem ljubiteljem kulture daje možnost, da / vsakodnevniirl lepotnim in spoznavnim doživljanjem nahranimo duha, da bo /ivel in rasel.
STRANI 7
Priznanja so prejeli:
g. Peter Primožič
nekdanji predsednik Skufiščine občine Domžale, je bil prvi predsednik Gradbenega odbora za obnovu Kulturnega doma Domžale in je najbolj zaslužen za odločitev, da se obnovi celotna zgradba kulturnega doma in ne le osrednja dvorana. Brez tedanje odločitve o obnovi, katere največji zagovornik je bil prav g. Peter Primožič, bi bila obnova < elotnega oljjekta precej okrnjena.
g. Matjaž Karlovšek
/e ves čas oltnove Kulturnega doma ostajal neomajen optimist, ki tudi v najtežjem obckjbju gradnje, ko se ni točno vedelo, kako in odkod finančna sredstva, ni nikoli obupal. Z neomajno voljo in vztrajnostjo je vedno znova razlagal in zagovarjal potrebo po celoviti obnovi doma, za katero je izdelal tudi glavni projekt.
g. Ervin Anton Schvvarzbartl
nekdanji predsednik Skupščine občine Domžale, je bil predsednik Gradbenega odbora za obnovo Kulturnega doma Domžale v času, ko je bila podpisana glavna gradbena pogpdba. Njegova zasluga je tudi, da je tedanja Skupščina občine Domžale prvič za obnovo doma dodelila večji del sredstev in s tem omjgočila izvajanje celovite sanacije in obnove doma.
ga. Cveta Zalokar Oražem
|e predsednica Gradbenega odbora, ki je obnovo floma vodil do njegovega zaključka. Zaradi njenih osebnih prizadevanj, ki so jih stalno podpirali tudi (lani gradbenega odbora in Občinski svet, je bil sprejet dogovor o višji kvaliteti obnove doma. Na njeno pobudo se je v občini pravočasno pričelo razmišljati o vsebini in dejavnostih v domu. Prireditve v okviru Kulturnega meseca so najlepše darilo obnovljenemu Kulturnemu domu.
g. Anton Savnik,
ravnatelj Glasbene šok' Domžale, je edini med dobitniki priznanj, ki je bil član vseh gradbenih odliorov. Vsesko/i je prizadevno spremljal in se aktivno vključeval v obnovo Kulturnega doma, v katerem je našla svoje obrx>vljene prostore tudi Glaslx'na šola Dontžale. Glasliena šola Domžale je bila investitor obnove, vsi pa si želimo, da bi bila dober gospodar, saj bo skrbela za vzdrževanje in upravljanje s celotnim ot)jektom.
g. Andrej Girandon
Je obnovo Kulturnega doma spremljal kot nadzorni organ. Zanj lahko rečemo, da pa je bil mnogo več kot le to. Skrbno je sfxemljal obnavljanje, vseskozi iskal z izvajalci najboljše možnosti in obenem večkrat s svojo strokovnostjo pomagal članom gradbenega odlx>ra najti najboljše rešitve.
35. SEJA OBČINSKEGA SVETA
Obravnava proračuna občine Domžale za leto 1998
Prvo sredo v mesecu februarju so se člani Občinskega sveta sestali na svoji prvi seji v letu 1998. Dnevni red seje je bil po tematiki predlaganih točk za obravnavo zelo različen, saj so člani Občinskega sveta obravnavali tako zadeve s področja financiranja občine, družbenih dejavnosti, komunalnih dejavnosti, aktivnosti na
področju urejanja prostora in sprememb meja ožjih delov občine.
Sofinanciranje gradnje prizidka k Domu upokojencev Domžale
Ministrstvo za delo, družino in sik i alhe zadeve je sredi mesci a januarja
1998 po/v.ilo < >Ik ine, naj ili i Iti. febru
arja i'i'ta oddajo vloge /a uvrstitev
predlaganih investicij v domove za starejše osebe v |irioriletni vrstni red investicij v javne zavode do leta 2(K)S. Vloge morajo |x>leg oslale |x>lrebnc doku mentacije vsebovali tudi sklep (>Ik in skega sveta o odločitvi za sofmarx iranje, deležu Iim.uk kanja in časovni dinamiki sofinam iranja. I >om /a starejše občane v Domžalah ima trenutno kapa« iteto 170 postelj, samo v letu 1997 pa je bilo oddanih 441 prošenj za sprejem, od te-
Prebivalci Občine Lukovica, s širokim kmetijskim zaledjem, pa ob tem, ko vedno bolj čutijo pripadnost novi občini, želijo oživiti tuduipravno in kulturno središče doline Črnega Grabna, Prizadevajo si, da sev kraju rtoveol * < ne organizirajo upravne, pravne, javne in druge službe, ki so pogoj za uspešno funkcioniranje olx"ine, kot npr.: matična služba, policija, notariat, socialne službe, javni zavodi pomembnih dejavnosti za kraj ter javne gospodarske in servisne službe. Vse te dejavnosti bi nedvomno S( idile v središče |x idežolja,
saj in bile tako bolj približane prebival stvu ter bi se lahto upravljate bolj u< in
kovito in ekonomu noje. I Judje pa bi jih čutili in sprejemali kot svoje.
STRAN 19
ga s strani olx aix iv I "vse skupne obi ine I tomžaie 54. Zaradi velikih potreb po domskem varstvu je Dom v letu 1997 pričel s postopkom za Izgradnjo prizidka s kapu iteto '•(> jKistelj, ki naj bi bile vik inom.i namenjene nepokretnim sta rejšim občanom. V prizidku naj bi Zgradili se prostOl za dnevno varstvo in razdelilno kuhinjo za zunanje uporabnike sti ii iii v. Idejna študija za razširitev doma predvideva širitev doma na severni strani obstoječega objekta, oi enjena vredni ist predlagane investfc ije pa znaša 135,776.521,00 SIT. Odboi za družbene dejavnosti in ' tdboi za finance, ki sta predhodno obravnavala gradivo, sta I k >< l| >i I, i predlog, da se pristopi k sofinan
ciranju projekta, ludi v razpravi so Člani Občinskega sveta podpdi predlog in so glasno sklenili, da soglašajo s predvideno izgradnjo prizidka k I tomu upoko jeni ev i torrtžatei < >lx"ina Domžale bo predvldend i/gradnjo prizidka sofinam i rala v višini 34% investicije, sredstva pa bo zagotovila v proračunih Občine I tomžaie za leto I999 in leto 2000. V letu I998 bo občina I tomžaie sofinam ira la izdelavo investicijske in projektne <k > kumerttai i|e.
Ustanovljen Javni zavod
Kulturni dom Franca
Bernika Domžale
V drugi obravnavi so člani Oličinskega sveta sprejeli predlog ( tefloka o ustanovitvi lavnega zavoda Kulturni dom Tram a Bet nika l tomžaie Prvotno predlagano ime zavoda se je na osnovi sprejetega amand maja, ki ga je vložil g. Vinku (ikisl.n, do
polnilo še z imenom Franca Bernika, ki je bil pobudnik graditve obnovljenega Kulturnega doma. Člani Občinskega sveta so sprejeli še amandmaje g. Francija Orbca in g, Antona Peršaka, ki so se nanašali na vodenje zavrx)a in njegovo dejavnost, lavni zavod bo deloval v prostorih novega
Kulturnega doma, njegove glavne dejavnosti pa bodo priprava in izvedba gledaliških, opernih ali plesnih prireditev, koncertov in drugih odrskih prireditev, izvajanje in pospeševanje umetniške dejavnosti...
STRAN 2
Projekt CRPOV v Lukovici
Projekt - park v centru Lukovice iz smeri od hiše Luke Cerarja proti zahodu.
Urednikovo pismo
Priznajte, dragi bralci, da niste še tako zgodaj pričakovali februarske številke Slamnika. Ne pozabite, da bomo v prvi polovici leta namreč izhajali na začetku meseca. Naslednja številka izide 12. marca! Spoštovani dopisniki, oddajte svoje prispevke do 2. marca, drugače bodo morali počakati do nove številke Slamnika.
Verjemite mi, da si po vsakem izidu našega časopisa zelo želim vašega odziva. Rad bi se z vami pogovarjal o vsakem objavljenem (ali neobjavljenem) članku ali člančiču. Močno me zanima vaše mnenje. Predvsem si želim dobrohotnih, ck>bronamernih kritičnih pripomb, kajti le tako lahko »postanemo« še boljši! Dobro bi tudi bilo, če bi mi (ali uredništvu) predlagali teme ali ljudi, o katerih bi vi želeli, da bi pisali v pritxxlnjih številkah Slamnika.
Nekateri bralci so naravnost »duhoviti«! Najjjrej preštejejo fotografije, na katerih se bolj ali manj srečna smehlja »naša« oziroma »vaša« županja. Če je teh njenih slik in sličic preveč, ni prav, če jih je premalo pa tudi ni čisto v redu. Urednik Slamnika bi včasih nx>ral biti modri Salomon. Na svojo srečo ali na nesrečo sem samo tak kot vi, sestavljen samo iz »mesa in krvi«. Brez zamere, prosim! Mimogrede bi vam rad nekaj prišepnil, dragi bralci: novejša zgodovina Občinskega poročevalca in Slamnika mi je kar dobro poznana. Tudi »časopisne« usode prejšnjih urednikov mi niso preveč tuje,
K sreči je Slamnik zelo dober časopis. Prepričan sem, da ga radi prebirajo v vseh treh občinah. Slišim, da ga tudi v mengeški občini pogrešajo in še terejo. No, pošiljamo ga tudi med Slovence po Sloveniji in po svetu. (Pišite mi kaj!) Morda tudi zato, ker zame ni najbolj pomembna barva bral-čeve »politične kože«, ampak njegova dobra dejanja do bližnjega in sku-pnosti.
BOGDAN OSOLIN - odgovorni urednik Slamnika
2FEBRUAR SVEČAN
/lamnik
Domžale
35. SEJA OBČINSKEGA SVETA
Prva obravnava proračuna Občine Domžale za leto 1998
Nadaljevanje s prve strani
Odloki o ustanovitvi osnovnih šol usklajeni z zakonodajo
Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja od ustanoviteljev šol zahteva, da uskladi odloke o ustanovitvi javnih vzgojnoizobraževalnih zavodov z zakoni. S sprejetim načinom delitve premoženja bivše občine Domžale v mesecu decembru 1997 so bili izpolnjeni pogoji, da se odloki sprejmejo in člani Občinskega sveta so brez razprave sprejeli Odloke o ustanovitvi javnih vzgojno-izobra-ževalnih zavodov Osnovne šole Dob, Domžale, Venclja Perka, Pre-serje pri Radomljah, Rodica, Trzin. Odloki med drugim določajo tudi šolske okoliše posameznih zavodov. Ob prvi obravnavi sprejetih odlokov je bil podan tudi predlog preimenovanja Osnovne šole Venclja Perka, kateremu predlogu pa občinska uprava kot predlagatelj odlokov ni sledila, saj se s preimenovanjem niso strinjali Krajevna skupnost Venclja Perka, Svet šole, kot tudi Svet staršev Osnovne šole Venclja Perka.
Akti, ki jih je občinski svet občine Domžale sprejel na svoji 35. seji 4. februarja 1998
1. Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Kulturni dom Franca Fiernika Domžale.
2. Odloki o ustanovitvi javnih vzgojnoizobraževalnih zavodov Osnovna šola Dob, Trzin, Vencelj Perko, Domžale, Rodica, Preserje pri Radomljah
3. Odlok o zazidalnem načrtu območja V-5 Papirnica Koli-čevo
4. Sklep o sprejemu proračuna Občine Domžale in Odloka o proračunu Občine Domžale za leto 1998 v prvi obravnavi
5. Odlok o spremembi območja naselij Radomlje in Hudo ter priključitvi njihovih delov h Krajevni skupnosti Rova v prvi obravnavi
6. Odlok o imenovanju ulic v Krajevni skupnosti Rova v prvi obravnavi
7 Sklep o sofinanciranju gradnje prizidka k Domu upokojencev Domžale
8. Sklep o okvirnem delovnem programu Občinskega sveta Občine Domžale za prvo polletje 1998
9. Sklep o seznanitvi s finančnim načrtom Stanovanjskega sklada Občine Domžale za leto 1998
10. Sklep o začetku postopka za spremembo Statuta Občine Domžale
11. Sklep o kompenzaciji dolga Induplati Holding, d. o. o. zaradi neplačevanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča
Odlok o zazidalnem načrtu območja V5 Papirnica Količevo
Člani Občinskega sveta so sprejeli tudi Odlok o zazidalnem načrtu območja V5 Papirnica Količevo. Odlok urejuje območje okrog podjetja Sarrio in obsega 23.38 ha površin in je plansko namenjen pretežno industrijski proizvodnji, izjema sta le severni in skrajni vzhodni del območja ob Koliški cesti, kjer je možna obrtno storitvena dejavnost ter gradnja stanovanjskih hiš. Osrednji del, namenjen industrijski proizvodnji, je večinoma pozidan, znotraj območja je le malo prostih površin za izgradnjo novih objektov, saj dejavnost zahteva veliko prostih zunanjih površin za skladiščenje surovin. Odlok temelji na zgraditvi objektov za potrebe industrijske proizvodnje znotraj območja papirnice, ureditvi parkirnih površin za tovorna vozila na vzhodnem delu območja, ureditvi zelenega pasu na jugu in severu območja industrijske proizvodnje, ki skupaj s predvideno protihrupno ograjo izboljšuje bivalne pogoje v neposredni bližini industrije in obenem predstavlja ločnico med različnima namembnostnima prostora, ohranjanju zelenih površin na zahodnem delu ob reki in zasnovi obrtno storitvenega in stanovanjskega dela na severu območja.
Prva obravnava proračuna Občine Domžale za leto 1998
V prvi obravnavi so člani Občinskega sveta obravnavali predlog proračuna za leto 1998 in Odlok o proračunu Občine Domžale za leto 1998. Predhodno so predlog obravnavali tudi posamezni odbori Občinskega sveta ter seveda Odbor za finance, ki so menili, da je proračun primeren za nadaljnjo obravnavo. V gradivu je ga. županja pripravila tudi proračunski memorandum za leto 1998 in projekcijo proračunske politike za leto 1998. Predlagane proračunske prioritete v letu 1998 so sofinanciranje rekonstrukcije ceste M-10 od Črnuč do Trzina in sanacija vodovoda in kanalizacije v Trzinu, zagotovitev sredstev za delitveno bilanco, dokončanje Vrtcev Količevo in Radomlje, sofinanciranje gradnje OŠ Dragomelj, nadaljevanje kanalizacije in vodovodnega omrežja, sofinanciranje prenove Hale KC, nadaljevanje razširitve pokopališča Domžale, priprave za razširitev pokopališč v Dobu in Šentpavlu, sredstva za pripravo razvojne strategije občine Domžale, sredstva za iskanje nove deponije komunalnih odpadkov, gradnja nove avtobusne postaje, nakup in gradnja stanovanj ter ureditev vodnega režima na obeh Mlinščicah. V razpravi so člani Občinskega sveta podali svoje predloge in pripombe na predlagane postavke proračuna, na koncu pa sprejeli sklep, da je proračun primeren za nadaljnjo obravnavo, javna razprava o proračunu pa traja do
06.03.1998.
V nadaljevanju so se člani Občinskega sveta seznanili s finančnim načrtom Stanovanjskega sklada Občine Domžale za leto 1998, odločitev o izdaji soglasja k njegovemu sprejemu pa so prestavili na sejo, ko se bo v drugi obravnavi sprejemal proračun občine. Prihodki sklada so planirani v višini 176.000.000,00 SIT.
Predlog spremembe območja naselij Radomlje in Hudo ter priključitvi njihovih delov h KS Rova
Krajevna skupnost Rova je že v decembru 19% na Občino Domžale naslovila prošnjo, da se uredi meja med KS Radomlje in KS Rova v delu naselja Hudo, kjer nekaj hiš zaradi nelogične meje med naseljem spada v KS Radomlje, čeprav so funkcionalno in življenjsko bolj povezane z naseljem oz. KS Rova. O predlogih sta razpravljala tudi oba sveta KS Radomlje in Rova in oba podprla pobudo krajanov navedenih območij, da se priključi KS oz. naselju Rova. Gre za območje okoli servisa Peugeot-Rodex in ob cesti proti Kolovcu (severno od Plastenke). Sklep o sprejemu Odloka o spremembi območja naselij Radomlje in Hudo ter priključitvi njihovih delov h KS Rova v prvi obravnavi so člani Občinskega sveta sprejeli soglasno, prav tako sklep o sprejemu Odloka o imenovanju
ulic v Krajevni skupnosti Rova v prvi obravnavi, saj so menili, da sta primerna za nadaljnjo obravnavo.
Začetek postopka za spremembo statuta občine
Z ustrezno dvotretjinsko večino vseh članov Občinskega sveta so člani Občinskega sveta sprejeli sklep, da se v skladu z novelo Zakona o lokalni samoupravi, ki ga je Državni zbor sprejel oktobra 1997 pristopi k spremembi Statuta Občine Domžale. Zakon prinaša številne spremembe na področju urejanja statusa in delovanja krajevnih skupnosti in Nadzornega odbora občine, nekatere spremembe pa zadevajo tudi organizacijo občinske uprave oz. možnosti njenega organiziranja. Statuti morajo biti usklajeni do 15. maja 1998, za pripravo pa je zadolžena Statutarno-pravna komisija.
Sklep o kompenzaciji dolga Induplati Holding d. o. o.
O problematiki neplačevanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča je Občinski svet razpravljal že novembra 1996 in ob tem sprejel sklepe, ki naj bi omogočili izterjavo obveznosti. Največji dolžnik je podjetje Induplati Holding d. d., katerega dolg je ob koncu leta 1997 znašal 28.8 mio SIT. Podjetje je v težki finančni situaciji, o kateri je bil s strani vodstva podjetja seznanjen tudi kolegij predsednika Občinskega sveta. Kot delno možno poplačilo dolgov se je pokazalo z nakupom montažnega šotora tipa Samson, katerega konstrukcija je aluminijasta, pokritje je iz plastificiranega
platna, šotor pa je velik 20 x 32 m. Šotor naj bi bil postavljen ob večnamenski ploščadi v športnem parku v Domžalah, potrebno pa bo še urediti primerno talno podlago, razsvetljavo in ogrevanje. Šotor bo omogočil izvajanje trenažnih procesov športnih panog, kot so nogomet, kotalkanje, atletika, kondicij-ske priprave smučarjev, trenažni proces programa mladinskih skupin, učni proces športne vzgoje Srednje šole Domžale, športno rekreativne dejavnosti in prireditve. Po daljši razpravi, ki se je nanašala predvsem na primernost šotora za tovrstne dejavnosti in o načinu poplačila ostalega dolga, so člani Občinskega sveta sprejeli sklep, da soglašajo z dogovorom o kompenzaciji dolga za neplačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča s podjetjem Induplati Holding d. o. o., za nakup šotora tipa Samson. Občina Domžale bo tako odkupila šotor s plaščem (dodatnim izolacijskim in novim zgornjim), katerega vrednost ne sme presegati 10 mio SIT. Šotor se bo prenesel s posebno pogodbo v upravljanje kotalkarske-mu klubu Pirueta Domžale in nogometnemu klubu Domžale, kluba pa bosta zadolžena za redno in investicijsko vzdrževanje, prav tako pa morata iz lastnih sredstev zagotoviti vsa potrebna dodatna sredstva za postavitev šotora. Občinska uprava pa je zadolžena, da najkasneje v mesecu aprilu 1998 pripravi celovito poročilo o stanju odprtih terjatev Občine Domžale do zavezancev vseh vrst občinskih dajatev po stanju 31.12.1997 s predlogom ukrepov za izterjavo.
LOVRO LONČAR
Pred 35. sejo Občinskega sveta se je sestal kolegij predsednika Občinskega sveta, ki je med drugim sprejel sklep o imenovanju projektnih skupin za pripravo strategije razvoja občine Domžale, katerega program sprejemanja je Občinski svet sprejel na seji decembra 1997. Poleg vodilne projektne skupine, ki jo sestavljajo predsednik Občinskega sveta g. dr. Miha Brejc, županja ga. Cveta Zalokar Oražem in tajnik občinske uprave g. mag. Milan Pirman, so bile imenovane še projektne skupine za finance in gospodarstvo, za družbene dejavnosti, za gospodarske javne službe, za prostor in varstvo okolja ter za splošne zadeve. Člani projektnih skupin so se prvič sestali prvi teden v februarju, kjer so se seznanili z načinom projektnega dela priprave strategije. Vodje svetniških skupin so se na kolegiju seznanili tudi s predlogi sprememb Zakona o lokalni samoupravi in Zakona o financiranju občin, ki je s strani Vlade Republike Slovenije posredovan v postopek sprejemanja Državnemu zboru. Člani kolegija so se dogovorili, da bodo na skupni seji kolegija oblikovali stališča do predlogov sprememb zakonov.
Na podlagi Zakona o financiranju občin (Ur. list RS, štev. 80/ 94, 45/97) in 18. člena Statuta Občine Domžale (Ur. vestnik Občine Domžale, štev. 10/95 in 21/95) je Občinski svet Občine Domžale na svoji 35. seji dne 04. 02. 1998 sprejel
SKLEP
0 SPREJEMU PRORAČUNA OBČINE DOMŽALE ZA
LETO 1998 IN ODLOKA O
PRORAČUNU OBČINE DOMŽALE ZA LETO 1998 V PRVI OBRAVNAVI
1. Predlog proračuna Občine Domžale za leto 1998 s predlogom Odloka o proračunu Občine Domžale za leto 1998 je primeren za nadaljnjo obravnavo.
2. Javna razprava o proračunu traja do 06. marca 1998. Porabnike proračuna se o javni razpravi obvesti v glasilu Slamnik. Predlogi in pripombe iz javne razprave se zbirajo na Oddelku za finance in gospodarstvo Občine Domžale. Predlog Odloka f) proračunu Občine
1 Jomžale za leto I998 je na vpo gled na oglasni deski Občine Domžale. Za organiziranje in vodenje javne razprave je odgovoren Oddelek za finance in gospodarstvo.
PREDSEDNIK OBČINSKEGA SVETA
dr. Miha BREJC, I. r.
Zadnja točka
Ponovno izpostavljam problem, ki sem ga že večkrat predstavil. Gre za Savsko cesto v Domžalah, kjer je prometna situacija kritična oz. obupna. Občinsko upravo sprašujem, kaj je v teh treh letih v zvezi s to problematiko storila, oz. ali ima kakšne konkretne ukrepe, ki bi zadevo premaknili naprej. Gospod Simon Mavsar je že večkrat obljubil sestanke s pristojnimi državnimi organi, celo datumi so bili že določeni, vendar se v zvezi s tem ni premaknilo nič. Pred kratkim je bila podpisana pogodba za gradnjo ceste M 10, s čimer se bo del prometa spet preusmeril na Savsko cesto. Občinska uprava naj pove, ali so sploh možnosti za izboljšanje situacije. Tisti, ki živimo ob Savski cesti, se ne moremo več: varno vključiti v promet, problem je tudi v času deževja, ko so otroci ob poti na Savski cesti popolnoma premočeni. V primeru neizboljšanja situacije se kaj lahko zgodi, da pride celo do protestne zapore ceste.
VPRAŠANJE POSREDOVAL: Vinko OKRŠLAR (SKD)
POSREDOVANO NA SEJI: nadaljevanje 33. seje Občinskega sveta dne 10. 12. 1997
PRIPRAVLJALEC ODGOVORA: Županja
VSEBINA ODGOVORA:
Na Savski cesti dosedaj res nismo dosegli nič. Predlagam, da se vsi skupaj (občinska uprava in vodstvo krajevne skupnosti) do konca januarja dogovorimo o možnih ukrepih. Res pa je, da bo naslednjih tri do pet Tet prometna situacija na Savski obupna.
Odgovor podal ustno na seji podžupan Simon Mavsar.
Domžale
/lamnik
RAZGOVOR Z ŽUPANJO CVETO ZALOKAR ORAŽEM
V Občini Domžale v letu 199? predvsem pa v letu 1998
Ga. županja, pred vami je zadnje leto mandata, ki ste ga začeli v letu 1995. Kako bi ocenili delov letu 1997 in kateri so bili ključni in najpomembnejši dogodki za občino Domžale v lanskem letu?
Med tri najpomembnejše dogodke, ki so se v naši občini zgodili v preteklem letu, bi uvrstila podpis pogodbe o pričetku rekonstrukcije ceste M-10 od Črnuč do Depale vasi, sprejem sprememb dolgoročnega prostorskega plana in podpis pogodbe o delitvi premoženja bivše občine Domžale. Vsem trem je skupno, da smo za njihovo udejanjenje skupaj s sodelavci vložili ogromno energije in naporov, so pa velikega pomena za naš nadaljnji razvoj. Poleg omenjenih dogodkov se je dogajalo veliko, grarlilo in načrtovalo, lahko smo ponosni in veseli, saj smo dokončali zahtevno in linam no ol is( '/i h 11 >l)i k )v<) Kulturni -ga < f< > ma v Domžalah, gradili nov vrtec na Količevom, obnovili park pri ob-čiijskkst'avbi, zgradili prvo javno i .mv.k-o Igrišče, postavili temelje za delo službe pomoči na domu, pričeli z obnovo Hale KC, dokončali razširitev Karitasovega vrtca Dominik Savio. Veliko se je gradilo v vseh krajevnih skupnostih na področju komunalne in cestne dejavnosti.
Ob koncu leta ste župani vseh štirih občin, naslednic prejšnje občine Domžale, podpisali pogodbo o razdelitvi premoženja. Kakšen je pomen sprejete delitvene bilance?
Sprejeta delitvena bilanca in urejene razmere na področju lastnine, ustanoviteljskih in upravljalskih odosov dajejo temelje za ureditev nekaterih vitalnih področij, na primer komunalne dejavnosti, saj je sedaj mogoča reorganizacija podjetja in podpis nove dryžbene pogodbe ter sprejem ustanovitvenih aklov javnih zavodov, ki so ostali skupni. Lahko bomo začeli tucJi samostojno gospodariti z zemljišči, kar zaradi številnih blokad v zadnjih treh letih ni bilo mogoče. V letošnjem letu bomo posebno pozornost namenili tudi delovanju in bodočemu razvoju Centralne čistilne naprave, katere lastniki smo skupaj z občinama Kamnik in Mengeš. / delitvijo premoženja v nobeni od občin nismo popolnoma zadovoljni, toda to je pravzaprav pričakovana reakt ija. Bistveno je, da je do dogovora prišlo, in to je pomembna dediščina, saj bo omogočila normalno delovanje v prihodnosti.
V proračunskem memorandumu za leto 1998 ste zapisali, da je prometna problematika ena najbolj perečih v občini. Kakšne ukrepe in investicije na tem področju planirate v letu 1998?
Prometna problematika je med najbolj perečimi v naši občini, /ara di obnove magistralke in začetka gradnje avtoceste pa bo v prihodnjih letih še večja. Prav zaradi tega se moralno na tO lemeljito pripravili
in poiskati tudi kratkoročne rešitve za omilitev stanja ter poskrbeti za čim večjo varnosl vseh udeležencev v prometu. V lanskem letu smo že (»Stavili semafor na magistralki ob vstopu v Obrtno cono Trzin, Spomladi bomo postavili semafor-sko napravo tudi na nevarnem križišču proti Mengšu na Rodici. Izde-
lana je tudi prometna študija - za celotno občino, glede na nove prometne tokove po izgradnji avtoceste - ki jo bomo v kratkem predstavili svetnikom in javnosti. Na njeni osnovi se pripravljajo tudi najnujnejši ukrepi, zlasli v icntru mesta, kjer pogoslo naslajajo največji zastoji, ki naj bi se realizirali že letos poleti. Potrebno je omejiti tovorni tranzitni promet skozi center mesta ter druge kraje in s tem preprečiti divjanje po naših ulicah in cestah. Prav v tem trenutku ob grožnji z zaporami potekajo pogajanja z Direkcijo za državne ceste o popolni omejitvi tranzitnega tovornega prometa skozi center mesta in nekatere druge kraje v občine (Ihan, Vir, Dob, Dragomelj). Naše stališče je jasno in neomajno, pri tem bomo šli do konca in upam, da nas boste pri tem podprli tudi občani Domžal. Želim si tudi, da bi čim bolje sodelovali s Policijsko poslajo Domžale in da nam bodo pri naših akcijah pomagali. Pohvalila pa bi rada imli aktivno vlogo občinske komisije za
varnosl v i estflem prometu, ki |o
vodi g. Arh, in je aktivna zlasti na področju preventive in dela z mladimi. Znano nam je ludi veliko p< ► manjkanje parkirnih površin, zato bomo ob vseh večjih novogradnjah zahtevali ustrezno število parkirnih mest in spodbujali gradnjo teh pod zemljo.
V zadnjih letih je bilo sprejeto veliko prostorsko ureditvenih in zazidalnih načrtov, lansko jesen pa tudi temeljni dokument -spremembe dolgoročnih planskih dokumentov. Katere prostorsko ureditvene dokumente naj bi sprejeli v zadnjem letu vašega mandata?
Kljub intenzivnemu delu na tem področju nam je ostalo še veliko prostorsko neurejenih območij: v načrtu imamo sprejem zazidalnih načrtov za območje Papirnice Količevo, ureditveni načrt za gradnjo osnovne šole Dragomelj, zazidalne načrte za center Domžal - ureditev Kolodvorske ulice in celotnega centra ob Ljubljanski, nujna sta sprejema ureditvenih načrtov za Stob in (arše ()-4). Začeli pa bomo tudi priprave za ureditev nabrežin Kamniške Bistrice, na katerih naj bi uredi li kolesarsko stezo in sprehajalno pot od Domžal do Homca in naprej do Kamnika.
V lanskem letu je bilo za sprejem v vrtce odklonjenih več kot 500 otrok, zaradi spremenjenih zakonskih okvirov pa naj bi se vrtci tudi močno podražili. Kakšna bo vaša politika na tem področju?
Najprej glede investicij in novih prostorov. V februarju bo odprt nov vrte« na Količevem, gradijo tudi tri-oddelčni vrtec v Radomljah, ki naj bi bil končan do kont a leta, ()l»čina je Karitasu oddala v najem tudi prostore opuščene šole na Rovah, ki naj bi (0 obnovili in kjer naj bi uredili vrtec. V okviru gradnje nove
šole v Dragomlju naj bi zgradili tu di vrtec s tremi oddelki. Investicijske prioritete za naslednja leta so lorej določene in z njimi bomo po svojih močeh omilili stiski >. ()l> lem želim tudi povedali, da nam drŽava in Ministrstvo za šolstvo pri tem doslej še nista pomagala niti z enim samim tolarjem, kljub temu da smo
jih večkrat podrobno seznanili s situacijo in težavami.
V lanskem letu so se zaradi spremenjene zakonodaje bistveno s| >re-menile razmere v delovanju vrtcev. Zakonodajo je spremenila država (po moji oceni so novi standardi in normativi zastavljeni previsoko), račun za to pa bo izstavljen staršem in občinam. Občina že trenutno za sofinanciranje predšolske vzgoje namenja četrtino sredstev zagotovljene porabe, starši pa tudi ne bocb zmogli vse višjih slroškov za plačilo vrtcev. Zato se mi zdi politika na tem področju od države premalo domišljena in ne upošteva vseh vidikov, zlasti ne tistega, kako bogati sploh smo in kaj si lahko privoščimo.
Katere bodo torej glavne naloge, s katerimi se boste ukvarjali v letu 1998?
Naj jih naštejem:
- sprejem razvojne strategije občine Domžale
- sofinanciranje in spremljanje re-kgtrjšjfUjl^LiJje cesteJvVIC) v Trzinu, s sanacijo vodovoda in'Mnali/ai i je v Trzinu
- priprava potrebne dokumentacije za izgradnjo prizidka k Domu |x>čitka v Domžalah z 52 novimi ležišči
- dokončanje vrle a v Radomljah
- priprava gradnje nove osnovne šole v Dragomlju, gradnje telovadnice pri OŠ Domžale in priprava dokumentacije za prizidek k OŠ Preserje pri Radomljah
- oddaja koncesije za plinifik.it i-
jo
- postopek sprememb dolgoročnega prostorskega plana
- začetek gradnje kanalizacije v Krtini, Dragomlju, na Rovah in Ihanu
- nadaljevanje razširitve pokopališča v Trzinu (planski dokumenti)
- iskanje nove deponije komunalnih odpadkov, nadaljevanje uvaja nja ločenega zbiranja odpadkov in sanacija deponije v Dobu
- ureditev vodnega režima na obeh Mlinščicah in sanacijski ukrepi na Kamniški Bistrici, Kači
- prenova Hale KC
- nadaljevanje izgradnje vodovo dnega omrežja od Kolovca do Pre-serij
- nakup in gradnja novih soi i,il nih in neprofitnih stanovanj ter kre-ditiranje gradnje in nakupa obča-nov
- ugodni krediti za obrtnike in podjetnike
-vzpostavitev in dograditev celovitega geo inloiniai ijškega sistema s| irejem programa porabe sredstev zaradi prekvalifikacije kmetijskih zemljišč ob gradnji AC.
Še bi lahko naštevala, saj so in omenjene le pomembnejše nal< igi i, Veliko je še drugih nalog (javna dela, tekoče investicije s področja k< >-munale, cest, javne razsvetljave), vsekakor pa nas čaka veliko, naporno in zahtevno delo. Upam, da bomo z Občinskim svetom, njegovim predsednikom ter drugimi organi (odbori in komisije) in tudi državo dobro sodelovali tudi v prihodnja Predvsem je pomembno, da čimprej sprejmemo proračun za leto 1998, saj le to omogoča realizacijo večine zgoraj naštetih nalog.
VERA VOISKA Foto: VILI MAJHENIČ
PREDSEDNIK OBČINSKEGA SVETA DOMŽALE DR. MIHA BREJC
Dela je res veliko, a ga rad opravljam
Veliko znanih političnih ljudi živi v naši občini. Znanih, a kljub temu premalo (po)znanih. Delno jih poznamo zgolj po politični plati, tisto človeško plat ponavadi kar mimogrede zanemarimo. Mnogim pri tem delamo krivico. Ena takšnih oseb, ki jo je vredno malo bolje spoznati, je gotovo dr. Miha Brejc. Poleg tega, da ga poznamo kot predsednika Občinskega sveta Občine Domžale ter podpredsednika Socialdemokratske stranke Slovenije (SDS), vemo o njem bolj malo. Veste, da je dr. Miha Brejc med drugim tudi dekan Visoke upravne šole v Ljubljani? Da se rad ukvarja s športom in da je pravi ljubitelj narave? Verjetno ste ob teh vprašanjih odkimali, zato preberite ta intervju.
Že v uvodu sem omenil, da ste dekan na Visoki upravni šoli v Ljubljani. Če pa se ne motim, ste tudi univerzitetni profesor.
Ti dve stvari sta povezani. Dekan je lahko samo eden izmed zaposlenih univerzitetnih profesorjev. Kot univerzitetni profesor sem zadolžen za pod-
Ljudje me v času mojih uradnih ur na sedežu občine pogosto in radi obiskujejo in mi zaupajo. Kakšne neverjetne krivice se jim dogajajo. Če je le v moji moči, ljudem pomagam, včasih pa sem brez moči - na primer, ko gre za denacionalizacijo.
ročje organizacijskih predmetov, kar zahteva veliko študija in raziskovanja, kol dekan pa opravljam »direktorske« posle. Slednje je še posebej naporno v zadnjem času, saj imamo veliko dela z gradnjo nove stavbe, oblikujemo nov študijski program itd. Raziskovalno delo je tesno povezano s pedagoškim delom. Trenutno vodim en mednarodni projekt in v enem sodelujem, v pripravljalni fazi pa je še nekaj projektov. Dela je res veliko, a ga rarl opravljam.
Kljub temu pa zelo uspešno opravljate tudi izredno odgovorno funkcijo predsednika Občinskega sveta Občine Domžale, ki mu predsedujete že od volitev leta 1994. Kako ocenjujete delo tega občinskega organa?
To funkcijo, če temu tako rečeva, opravljam seveda neprofesionalno (torej nisem zaposlen na občini), a se močno trudim, da se to ne bi preveč poznalo pri delu. Na začetku je bilo nekaj težav, sedaj pa večinoma brez večjih problemov.dosegamo soglasja o pomembnejših odločitvah, ki zadevajo ljudi v naši občini. Delo Občinskega sveta poteka v skladu s poslovnikom, opažam pa, da gradiva, ki jih obravnavajo občinski svetniki (predvsem tista, ki zadevajo okolje in prostor), dostikrat od predlagateljev (to je občinska uprava, ki jo vodi županja) niso niti v jezikovnem niti v strokovnem pogledu ustrezno pripravljena. Sedaj so gradiva sicer boljša kot na začetku, vendar še vedno ni takšnega izboljšanja, da bi bil z gradivi zadovoljen.
Kako pa občina dejansko deluje kot institucija, vedo povedati najbolj občani sami. Vendar ne preko javnomnenj-skih anket, o katerih nikdar nisem imel kakšnega posebno dobrega mnenja, temveč' preko osebnih stikov in pogo-
Po temeljiti analizi slovenskega političnega prostora smo ugotovili, da lahko Domžale glede na politično obarvanost volivcev primerjamo z obalo ali revirji, torej področji, kjer je starore-žimska komunistična miselnost še vedno precej zakoreninjena v ljudeh. Kljub temu je bil že narejen velik korak naprej v raz-mišljanju pri volivcih._
vorov z občani. Ljudje me med mojimi uradnimi urami na sedežu občine pogosto in radi obiskujejo in mi zaupajo. Kakšne neverjetne krivice se jim dogajajo, če je le v moji mt>či, ljuriem pomagam, včasih pa sem brez moči - na primer, kadar gre za denacionalizacijo.
Kako pa sodelujete z županjo, glede na to, da ona izhaja iz stranke, ki se trdno oklepa kontinuitete prejšnjega režima?
Ideološko sva z županjo na nasprotnih bregovih, vendar pa se vseskozi trudim, da bi bila v ospredju vitalna vprašanja občank in občanov, ne pa tipične politične teme. Zame je pomembno, ali se stanje na področjih, za katere smo v občinskme svetu pristojni, izboljšuje ali ne. Dolgo časa je trajalo, da smo končno začeli razmišljati o strategiji razvoja občine. Občinska uprava je do letos s proračunom vzdrževala neko stanje, zato pa ni bilo denarja za razvojne naložbe. Če daš vsakemu malo, si s tem ne pomaga veliko, za pomembne stvari pa ni zadosti. Tako stopicamo na mestu, morda celo zaostajamo. Menimo tudi, da se preveč denarja neracionalno potroši, tudi za osebno promocijo, ni mi všeč politični turizem itd. Toda o tem naj odločajo volivci.
Upam, da bo županja malo razmislila o tem, midva pa se iz občinske politike preseliva na državno. Tudi tu igrate pomembno vlogo.
Sem podpredsednik Socialdemokratske stranke (SDS) in v okviru stranke tudi predsednik Sveta za analizo in strategijo. Po temeljiti analizi slovenskega političnega prostora smo ugotovili, da lahko Domžale glede na politično obarvanost volivcev primerjamo z obalo ali revirji, torej področji, kjer je
Ocenjujemo, da se bo najmanj 1/5 volilnega telesa na volitvah odločila za Socialdemokratske kandidate. In to tudi zaradi našega stalnega opozarjanja na nepravilnosti, ki se dogajajo v naši državi in občini. Smo namreč stranka, ki ima načelno in odločno držo.
starorežimska komunistična miselnost še vedno precej zakoreninjena v ljudeh. Kljub temu je bil že narejen velik korak naprej v razmišljanju pri volivcih. Ocenjujemo, da se bo najmanj 1/5 volilnega telesa na volitvah odločila za Socialdemokratske kandidate. In to tudi zaradi našega stalnega opozarjanja na nepravilnosti, ki se dogajajo v naši državi in občini. Smo namreč stranka, ki ima načelno in odločno držo. Če mi ne bi opozarjali na nepravilnosti, potem očitno ne bi tega storil nihče drug in vsa stvar bi šla neopaženo mimo Iju-
Če se zamislite nad tem, da v Sloveniji nastaja sloj izredno bogatih ljudi (5-10% jih je), ki so iz dneva v dan bogatejši, na drugi strani pa se veča sloj revnih prebivalcev (okrog 30% populacije), ki se bori iz dneva v dan za svoje preživetje (to pomeni 500.000 do 600.000 ljudi), potem morate priti do ugotovitve, da je v naši državi nekaj hudo narobe. Vidite, to je rezultat Drnovškove zgodbe o uspehu. Ste opazili, da LDS danes o tej zgodbi nič več ne govori?
di, ki pa bi se potem čutili opeharjene, žejne prepeljane čez vodo. Če se zamislite nad tem, da v Sloveniji nastaja sloj izredno bogatih ljudi (5-10% jih je), ki so iz dneva v dan bogatejši, na drugi strani pa se veča sloj revnih prebivalcev (okrog 30'/,, populacije), ki se bori iz dneva v dan za svoje preživetje (to (X)meni 900000 do 600000 ljudi), potem morate priti do ugotovitve, da je v naši državi nekaj hudo narobe. Vidite, to je rezultat Drnovškove zgodbe o uspehu Ste opazili, da I.DS danes o tej /godbi nič več ne govori?
Mediji so v naši državi prav poseben problem. Smo edina država v tranziciji, ki nimamo Opozicijskega dnevnega časopisa. Pa vendar je eno osnovnih demokratičnih načel tudi objektivno obveščanje bralcev.
Pa vendar zaradi tega socialdemokratsko stranko mediji v Sloveniji skorajda načrtno poizkušajo očrniti, dostikrat imam občutek, da se namesto nad Drnovška spravijo kar nad vašega predsednika, janeža Janšo.
Vaša ugotovitev je kar točna. Mediji so v naši državi prav poseben problem. Smo edina država v tranziciji, ki nimamo opozicijskega dnevnega časopisa. Pa vendar je eno osnovnih demokratičnih načel tudi objektivno obveščanje bralcev. Opozicijski dnevni časopis je potreben zaradi tega, da se določen dogodek opiše tudi z druge plati, bralci pa bi morali potem sami presoditi, katero je tisto mnenje, ki je objektivno povzelo nek dogodek. Tu pa moram omeniti tudi (neprofesionalnost večine novinarjev, ki še vedno ne ločijo med pori x i lom o nekem dogodku in komentarjem - večinoma v vsakem prispevku pomešajo malo tega in malo onega, rezultat pa je tu -neobjektivno poročilo o nekem dogodku, ki mu dodajo še svoj, v večini primerov politično obarvani komentar. In zato glede na politično obarvanost pozicijskih medijev ljudje preprosto ne morejo biti objektivno informirani.
Povrniva se še malo v lokalne vode. Letos bodo potekale lokalne volitve. Ne mislim vas spraševati, ali boste kandidirali za kakšno funkcijo, zanima me samo, ali je bilo v vašem dosedanjem mandatu predsednika Občinskega sveta Občine Domžale kaj takšnega, kar ste želeli narediti, pa vam ni uspelo?
Res obstaja takšen primer. Želel sem, da bi se trasa za avtocesto premaknila na področje za Krumperkom ali pa da bi potekala vsaj po obronkih hribov, a mi ni uspelo. Če samo pomislim, da je šlo ogromno denarja davkoplačevalcev za to, da se zemlja med Domžalami in Krtino izboljša in spre-
Ideološko sva z županjo na nasprotnih bregovih, vendar pa se vseskozi trudim, da bi bila v ospredju vitalna življenjska vprašanja občank in občanov, ne pa tipične politične teme.
meni v zemljo I. kategorije (torej za polja), sedaj pa naj bi po teh najboljših poljih potekala avtocesta... Res škoda, da ta moj predlog ni našel večinske podpore v Občinskem svetu Občine Domžale.
Za konec pa nam zaupajte, kaj počne dr. Miha Brejc, kadar ni v vlogi dekana, univerzitetnega profesorja, predsednika Občinskega sveta Občine Domžale in vseh drugih funkcij, o katerih je tekla beseda tudi v tem intervjuju?
Glede na moje številne zadolžitve lahko pridete do sklepa, da imam bolj malo prostega časa. A tisto, kar ga imam, dobro izkoristim, izredno rad sem doma, a sem na žalost bolj malo. Sem ljubitelj narave, že od malih nog in še vedno sem po duši tabornik. Rad se ukvarjam s športom, v mladih letih sem bil tudi smučarski učitelj. Zato
Menimo tudi, da se preveč denarja neracionalno potroši, tudi za osebno promocijo, ni mi všeč politični turizem itd. Toda o tem naj odločajo voliv« i.
sem združil ljubezen do narave in športa in v prostem času rad igram golf - skupaj z ženo in prijatelji. Izredno rad tudi urejam vrt okoli hiše, nedeljo pa preživim v krogu družine. Radi smo skupaj, veliko se pogovarjamo in dobro se razumemo.
Tekst in foto: JANEZ STIBRIČ
/lamnik
Domžale
Socialdemokrati v naši občini smo vseskozi dejavni
januarja smo imeli člani Socialdemokratske stranke na Močil-niku v Dobu svojo letno konferenco, na kateri smo analizirali naSe delo v preteklem letu in začrtali poglavitne smernice za delo v naprej.
Za Socialdemokratsko mladino Domžale, njen predsednik je Frane Mazovec, so bile poleg izvajanja sklepov, sprejetih na kongresu Socialdemokratske mladine, zelo pomembne volitve v Studentski parlament, skupaj z drugimi odbori v Sloveniji so organizirali seminarje o veščinah javnega govorjenja in nastopanja, za vedrejšo plat pa so poskrbeli v okviru vsakoletnega socialdemokratskega poletnega tabora v Lepeni, in sicer s petdnevnim taborom mladih. Poleg drugega so si ogledali vojaški muzej v Kobaridu, se z dr. Tonetom jegličem (»vzpeli
SDS
SocialDemokrati Slovenije
na Km ter raftali v reki Soči. Tudi v le-toSnjem letu bodo nadaljevali z organiziranjem in udeležbo na različnih okroglih mizah. Tako so si že izbrali določene teme, Se posebej pa jih zanima vključevanje Slovenije v evropsko zvezo.
Odbor za gospodarske javne službe, vodi ga Karol Narobe, smo domžalski Socialdemokrati ustanovili sredi julija preteklega leta. Člani odbo-ra so sprejemali izvajanje nekaterih javnih del. Med drugim so opozorili
na predrago obnovo domžalskega pokopališča, postavitev semaforja v Trzinu, svoje predloge pa so posredovali tudi v zvezi s spremembo odloka o gradnji zasebnih in javnih objektov. Kljub temu da so županji in občinski upravi preko socialdemokratske svetniške skupine zastavili vrsto vpraSanj, pa do danes nanje niso prejeli odgovorov, na primer sprememba lokai ij-skega načrta na avtocesti Ljubljana-Trojane, most v Studi, ko so krajani in svet krajevne skupnosti spremembo potrdili že marca lani.
Zelo dejaven pa je bil tudi odbor za družbene dejavnosti. Njegova predsednica Majda Pučnik-Rudl je organizirala delo odbora tako, da pred vsako sejo Občinskega sveta člani odbora obravnavajo gradivo, njihove pripombe in predloge pa potem svetniki Socialdemokratske stranke posre-dujejo na seji Občinskega sveta. Tako so pri Odloku o ustanovitvi &ntra za mlade posebej poudarili svetovalno vlogo centra na področju drog ter posredovali zahtevo, da se v Odloku o organiziranju pomoči na domu [x>ve-ča obseg ur za pomoč na domu. Zaradi pretirano dolgih čakalnih dob v zobozdravstvu so podali zahtevo, da Zdravstveni dom Domžale zagotovi enak zdravstveni standard, kot ga imajo občani Ljubljana" ter naj se ob-
činska uprava resno loti razvoja zobozdravstvenega varstva v naši občini. Stalno so opozarjali na problem predšolskega varstva, občinska uprava se je temu vprašanju posvetila šele potem, ko je bilo zaradi pomanjkanja kapacitet treba odkloniti 500 otrok, tako so člani odbora lahko res zadovoljni, saj bodo predvsem zaradi njihovega prizadevanja v letošnjem septembru odprli kar tri nove oddelke v Krajevni skupnosti Radomlje. Odbor za družbene dejavnosti SDS je izdal tudi zgibanko o možnostih predšolskega varstva in o dejavnostih za predšolske otroke v občini, prav tako je tudi odločno zavrnil predlog občinske uprave o povišanju cen v vrtcih za 30% s 1. 1. 1997 Socialdemokrati smo tudi uspeli s predlogom za povečanje cenzusa za upravičence do občinske socialne pomoči ter predlagali, da se Lekarna Domžale izloči iz javnega zavoda Lekarne Kamnik, hkrati pa naj po-skrbe za lekarniške storitve tudi zunaj mesta Domžale.
Razveseljivo je tudi, da se je v preteklem letu bistveno povečalo število članov naše stranke ter smo ustanovili dva nova krajevna odbora, in sicer KO Dragomelj-Pšata in KO Jarše Rodica. D. B.
Domžalski delegati na 2. kongresu LDS
IMS
Drugega kongresa Liberalne demokracije Slovenije, ki je bil 24. in 25. januarja 1998 v Mariboru, se je udeiežilo preko 300 delegatov iz cele države. Domžalski občinski odbor LDS so na kongresu zastopali trije delegati - Jože Lenič, mag. Milan Pir-man in Martin Grošelj.
Spremembe statuta LDS in
sprejem devetih kongresnih
izjav in resolucij
Pok>g sprememb statuta stranke je bilo na kongresu sprejetih tudi več resolucij in kongresnih izjav '"ed ni'm' ,udi »lz-lava o razmejitvi med komunističnim režimom in dernokratičTK) republiko Slove-
nijo«. V zvezi s predvidenimi spremembami zakonov in predpisov o lokalni sa-nxxipravi je kongres sprejel sklep, s katerim nalaga Svetu stranke LDS, da še |xed dokončnim sprejetjem sprememb omenjenih zatonov in predpisov skliče posebno programsko konferenco na to temo, kjer bodo lahko sodelovali predstavniki vseh občinskih in mestnih <xjlx> rov LDS.
Volitve v organe stranke -za naslednji štiriletni mandat
V drugem delu kongresa so bile izvedene volitve v organe stranke - za naslednji štiriletni mandat. Za predsednika
stranke je bil ponovno izvoljen dr. janež. Drnovšek, za generalnega sekretarja stranke pa Gregor Golobic. Zi podpred-sednika stranke pa sta bila izmeri |X'tih kandidatk in kandidatov izvoljena mag. Tone Rop (minister za deb, družino in socialo) in Igor Bavčar (miniser za evropske zadeve). Kongres je izvoli tudi nov Svet stranke, ki je sestavljen iz predstavnikov lokalnih odborov stranke ter poslancev in ministrov, ki so člani LDS.
Jože Lenič imenovan v Svet
stranke LDS
Domžalski poslanec LDS v Državnem /boni RS, Jože Lenič, je bil v skladu s statutarnimi določili imenovan v Svet
stranke LDS - ki je najvišji organ odločanja v Liberalni demokraciji Slovenije med kongresoma. Z njegovim imenovanjem lxj imel tako tudi domžalski občinski odbor LDS svojega predstavnika in s tem možnost soodločanja v tem pomembnem organu Liberalne demokracije Slovenije.
Vse sprejete kongresne sklene, resolu-< ije in izjave pa si lahko ogledate tudi na internetu: http//www.lds.si
Občinski odbor LDS Domžale
Domžalski odbčinski odbor LDS so na 2. kongresu LDS v Mariboru zastopali Martin Grošelj, Jože Lenič in mag. Milan Pirman.
Kongres je za predsednika LDS ponovno izvolil dr. Janeza Drnovška (na sliki v pogovoru z dr. Slavojem Žižkom - strankarskim ideologom)
Odsevi...
Strašno, kaj se dogaja na naših cestah. Prejšnji mesec je v prometnih nesrečah umrlo 31 ljudi, hudo ranjenih s trajnimi posledicami pa je bilo še veliko več, da o uničeni pločevini in velikanski materialni škodi sploh ne govorimo. Človeka zmrazi ob misli, koliko družin je zaradi človeške brezbrižnosti, zlasti pa neodgovornega ravnanja, zavito v črnino, koliko otrok ostane brez staršev, koliko staršev brez otrok... Pred dnevi nas je še posebej pretresla nesreča v Naklem pri Kranju, v kateri je ugasnilo šest življenj. Nekje sem prebrala, da je bilo na istem odseku ceste doslej že več kot deset prometnih nesreč s tragičnim koncem.
Da je na naših cestah nekaj hudo narobe, so nas že nekajkrat opozorili tudi evropski strokovnjaki in nam povedali, da bi se moralo število prometnih nesreč krepko /manjšati, število mrtvih na naših cestah pa da ne bi smelo biti večje kol 150, če bi hoteli biti primerljivi z Fvropo. Na naših cestah pa vsako leto umre nekaj sto ljudi!
Kje so vzroki? Nekateri za vse krivijo slabe ceste, drugi neodgovorne voznike, ki brezglavo divjajo ali vozijo na smrt utrujeni ali celo vinjeni, s|X't drugi pa pravijo, rla velik del krivck' nosi tudi parlament, odkar nikakor ne zmore spraviti sko/i zakona o varnosti cestnega prometa.
Res je, da so ceste pri nas zelo slabe, res pa je tudi, da se slanje močno izboljšuje, kar nismo več v Jugoslaviji. Vseeno pa se mi zdi nerazumljivo, zakaj odgovorni nič ne storijo, kljub temu rla se na enem samem odseku teste zgodi toliko nesreč kot pri Naklem. Če kakšen odsek znova in znova terja krvni davek, verjetno ni dovolj le statistično spremljati nesreče, ampak hi mo rali tudi kaj ukreniti. Na primer, Uporabiti vso možno signali/.it i jo, rekonstru irati ta odsek ali, če drugega ne, vsaj namestili uslre/ne pur;,idr med t est nima pasovoma. Zelo veliko pa bi prav golovo pomagala ludi |xilicijska patrulja, ki bi neprestani) nadzirala najbolj nevarne odseke cestnega omrežja.
Kol sem rekla pa nekateri trdijo, rla je za morijo na slovanskih i estah v veliki meri kriv prav državni zbor, saj nikakor ne sprejme /akon.i o varnosti cestnega prometa. Da /akona, ta je, mimogrede, že dolgo časa v pnstop-ku, državni /lx>r ne sprejme, je dejstvo, kakor je tudi dejstvo, da stanje, kakršno pač je, nekomu verjetno ustreza. Vsi namreč vemo, če se koalicija odlcK'i, lahko s svojim glasovalnim strojem v državnem zlx>ru i/glasuje prav vse, kar htx*e. Skratka, potrebna je politična volja, vendar, kot vse kaže, te ni. Takoj se zastavlja vprašanje: zakaj ne? Mar zato, ker nekaterim, na primer eldeesovskim poslane cm, strožji zakon ne hi ustrezal? Mnogi med njimi hi verjetno /aradi svoje ne/mernosti pri alkoholu in drugih razvadah kmalu ostali brez vozniškega dovoljenja ali c elo pristali v zaporu (vsi se namreč še spominjamo cestnih |X'ri|X'tij nekaterih elcleesovskih poslancev), Prepričana sem, da to kljub vsemu ni glavni vzrok, ampak gre verjetno že s|X't za brezbrižnost in neodgovornost vlade in vodstva parlamenta. Vemo, da je pred parlamentom veliko zakonov, ki jih lxi la moral obravnavati in sprejeti, vendar pa bi vseeno pričakovali, če že ne zaradi državniške modrosti, pa vsaj zaradi človečnosti, pospešitev postopka pri sprejemanju lega zakona. Po novem zakonu naj bi namreč |x>licija imela veliko večja |xx>blastila za kaznovanje neodgovornih voznikov, lahko bi promet nadzirala v neozna čenih vozilih, gre tudi za sistem kazenskih tcx'k, ki lx)do vsakomur, ki lx> dosegel določeno število točk, dale mislili vsaj lakral, ko bo moral |x>novno na vozniški izpit, skratka, podobno kol v Evropi naj hi bile strožje tudi vse kazni za kršitelje t estnopromelnih predpisov. Kol ste opazili, sem zapisala, naj hi tako bilo, vse pa je odvisno od tega, kako se bodo odltx'ili |x>slanc i. Lahko se celo zgodi, da lxxk> sprejeli še en ohlapen zakon, ki ne lx> imel nobenega bistvenega učinka.
Morda lx> keb rekel, da zagovarjam represijo, vendar ne gre za to. Vedno več je tragedij, povzročenih prav zaradi človeške necxlgovornosti in neumnosti na naSih cestah. Zato ne vidim izhoda drugje kot v strožjem zakonu in strožjem nadzoru na cestah.
Ker sem že nekajkrat omenila neodgovornost kot vzrok za nesreče, naj v misel vzamem tudi tista dva vojaška obveščevalca, ki so ju hrvaški |x>lic i-sli ujeli in jima naložili plačilo mandatne kazni pri sodniku /a prekrške ter zaplenili elragexeno, menda kar milijon mark vredno vohunsko opremo. Lih-ko bi rekli, da gre tudi v tem primeru za neke vrste nesrečo, katere v/rok, vsaj prepričana sem, verjetno ni Turnškova nesposobnost niti dejavnost drugih obveščevalnih služb, ampak gre po vsej verjetnosti ponovno /a neprofesionalnost in neodgovornost. Sicer se res čisto nič ne spoznam na vojaške zadeve, vendar se mi zdi neverjetno, kako lahko dva obveščevalci, če ju sploh lahko tako imenujemo, ravnala tako, kot sla tadva. V časopisu sem namreč prebrala, da nista upoštevala niti osnovnih pravil gibanja |x> terenu niti pravil obveznega javljanja.,. Zakaj t.iko? (»govor je verjetno v tem smislu: tako kol se neodgovorno in neprofesionalno obnašajo prem-kateri naši funkcionarji, tako se tudi njihovi podrejeni, in na koncu tudi vojaki. Tokrat ni bilo človeških žrtev, vendar ni še minilo tblgo od nesreč na vojaških |x>-ligonih, ko so ugasnila mlada življenja.
Kljub vsemu pa se mi le zdi, da se ljudem počasi odpirajo oči in spozna-vajo, kam vodi Drnovškov,) politika. Nekateri pa bodo še naprej tavali v lemi, prižigali sveče v parlamentu in zahtevali več luči...
DADA BREIC
OBČNI ZBOR DRUŠTVA IZGNANCEV DOMŽALE
Kdaj bodo v celoti popravili krivice?
Konec januarja so se v dvorani Delavskega doma na Viru na Občnem zboru zbrali člani Društva izgnancev Domžale. Blizu 300 udeležencev je najprej prisluhnilo poročilu g. ložefa Kvedra, ki je predstavil uresničevanje programa društva v letu 1997 Posebej je poudaril prizadevanja društva, da bi nekdanji izgnanci in interniranci po petih desetletjih končno prišli do moralne in materialne odškodnine za prestano trpljenje v pregnanstvu. Vsem članom se je zahvalil za sodelovanje, občinam za sofinanciranje dejavnosti društva, vse pa povabil, da se tudi v letu 1998 v čimvečjem številu udeležujejo dejavnosti, ki so navedene v soglasno sprejetem programu za leto 1998. Soglasno je bilo sprejeto tudi finančno poročilo, člane društva izgnancev pa že sedaj vabijo, da se društvu pridružijo zlasti pri naslednjih točkah programa:
• obisk Višarij in Zgornje savske doline (junij)
• obisk osrednje prireditve ob Dnevu izgnancev v Kamniku (6. junij 1998)
• tradicionalno srečanje izgnancev vMostecu(12. junij 1998)
• obisk krajev izgnanstva v Posav-ju (Brestanica, Podčetrtek, Brežice)
• tradicionalno novoletno srečanje izgnancev.
Stalni sodelavec društva g. Franc Gradišek pa je obljubil, da bo glede na zanimanje tudi letos organiziran izlet v kraje pregnanstva v Nemčijo.
Osrednja naloga Društva izgnancev Domžale pa bodo tudi v letu 1998 ostala pomoč članom pri uveljavljanju njihovih zahtev v okviru Zakona o žrtvah vojne, za katerega je pripravljenih precej dopolnil, s katerimi je zbrane seznanil g. Albin Praž-nikar, član medresorske komisije Vlade RS ter član sosveta ministra Toneta Ropa: doživljenjska renta iz Zakona o žrtvah vojnega nasilja se naj ne bi upoštevala za ugotavljanje premoženjskega cenzusa oz. zneska skupnih dohexJkov, ki je podpisan kot pogoj za pridobitev teh pravic; spremenil« pri odmeri pokojnin, pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki se uveljavljajo na podlagi |X)kojninske dol», priznane po tem zakonu, gredo od prvega dne naslednjega meseca po vloženem zahtevku in predlog, da se žrtvam vojnega nasilja prizna povečanje pokojnine za vsako leto na dopolnjeno pokojnin-
sko dobo za 2%, vendar največ za 5%. G. Pražnikar je podal tudi informacijo o pripravljenem zakonu o skladu za poplačilo vojne odškodnine, ki je pripravljen za drugo obravnavo v Državnem zboru RS, in je bila obljubljena za leto 1997 vendar je poslanci niso uvrstili na dnevni red. Zakon določa povračilo vojne škode zaradi fizičnega in psihičnega trpljenja in odškodnino za izgubo staršev v izgnanstvu ali v koncentracijskih taboriščih, ne govori pa o povračilu za materialno odškodnino (požgane domačije ipd.), za kar bo potrebno pripraviti in sprejeti poseben zakon. Na njegov predlog so člani društva soglasno sprejeli naslednji
PROTEST
Člani krajevne organizacije Društva izgnancev Domžale, zbrani na obenem zboru 29. januarja 1998, protestiramo proti zavlačevanju priprave in sprejema ter uresničevanja tako Zakona o žrtvah vojnega nasilja kot Zakona 0 skladu za poplačilo vojne odškodnine. Zahtevamo, da Državni zbor, Vlada RS ter pristojna ministrstva takoj pristopijo k pripravi in sprejetju omenjenih zakonov,
hkrati pa zagotovijo pospešeno reševanje zahtevkov po Zakonu o žrtvah vojnega nasilja na drugi stopnji, kjer upravičenci na revizije zahtevkov čakajo več kot leto dni.
G. Pražnikar pa tudi g. Anton Naro-
glav sla podrobtK'je predstavila prizadevanja Društva izgnancev Slovenije in vse prisotne povabila na slalne informativne konference za potrebe slovenskih izgnancev 1941 1945, ki so redna oblika /a seznanjanje 5irse slovenske javnosti o prizadevanjih za ureditev odškodnin za prestano trpljenje slovenskih izgnane ev.
Po daljši razpravi, v kateri so številni izgnanci opozarjali na počasnost in tudi nedoslednost pri uresničevanju sprejete zakonodaje na področju pravic žrtev vojnega nasilja, je bil sprejet dogovor, da bo Društvo izgnancev Domžale pripravilo poseben seznam,
upravičencev, starih nad 7.5 let, in hudo bolnih članov ter ga posredovalo pristojnemu resorju Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, ki lx> zagoti ivilo hitrejše reševanje teh vlog.
Občni zbor je lepo uspel, za večino žrtev vojneg.i nasilja pa vprašanje: KDAj BOI)() (II(MTO POPRAVILI KRIVICI? Se vedno ostaj a neodgovoi jeno. Do kdaj še?
Društvo izgnancev Domžale vabi vse svoje člane, da se tudi v prihodnje vključujejo v akt ije, hkrati pa se KS Toma Brejca Vir zahvaljuje za odstop dvorane.
V. V.
Domžale
/lamnik
Zupanjin »proračun
ali kako se sme potrošiti denar davkoplačevalcev
«
ZADEVA: poraba postavk št. III. 2.3.5, 111.2.3.10 ter
II. 4.2.7 v letu 1997
V skladu s 4. (lenom ()e Iloka 0 spremembi (lelloka n pOrai UDU ( >bčine I lomžale za leto 19% ler predlogom poralie |xistavk, ki snu ga Vaši komisiji posredovala 15. 2. 1997, Vas obveščam, da so bila iz navedenih postavk v letu 1997 nakazana naslednja sredstva:
III. 2.3.5 SODELOVANJE ŽUPANJE Z DRUGIMI OBČINAMI, PROSLAVE, POKROVITELJSTVA
a) Sofinanciranje jubilejnih prireditev društev in skupin občine Domžale
50 let SSK Ihan 80.000,00 r>() let Društva upokojencev Domžale ,0.000,00 150 let Pošle- Kailomlje 150.000,00 10 let Likovne šole Vere Trstenjak lovičič 40.000,00 K) let Komorni zbor Domžale (nagrada za uspešen nastop v Mariboru) 100.000,(X) 75 let GD Ihan /..000,00 40 let Okteta bratov Pirnat 200.000,00
b) Sofinanciranje večjih prireditev, katerih organizator je društvo ali organizacija iz Občine Domžale na mednarodnem, državnem ali medobčinskem nivoju
KK Pirueta - mednarodna prireditev PIRUETA 97 100.000,00 Konjeniški klub Krumperk - tekma za Pokal Slovenije 100.000,00 BŠK Budničar Količevo - Mednarodni balinarski turnir 20.000,00
c) Sofinanciranje gostovanj skupin iz tujine pri naših društvih
d) Nakup spominskih in drugih daril oh pomembnih jubilejih (knjige, slike, slamniki...)
g. Tomaž l labe, glasbenik ob 50-letnici 15.150,00 ga. Marija Spendl, ravnateljica OŠ Preserje pri Radomljah
ob upokojitvi 20.390,00 novoletno si (-c anje duhovnikov (lesene table
/ narodnimi molivi) 176. 471,00
Zgoščenka sopranistke Ane- Pusar lerič 158.824,1 KI
druga drol)na darila (slamniki, avt. tablice), cvetje 35.776,00
e) Sofinanciranj*, prireditev, katerih pokrovitelj je Občina Domžale
smučarska FIS tekma za pokal Domžal (SK I lomžale) 80.000,00
osrednja pustna prireditev v Občini Domžale (KD Vir) 70.000,00 prireditev ob Materinskem dnevu v I )omu upokojencev Domžale
(i )PM Domžale) 40.710,00 tradicionalno srečanje ob Svetovi«-m dnevu invalidov
(i Irušlvo invalidov I tomžaie) 178.678,00
Regijsko ti tal u iv, i nje mladih tehnikov (()Š Roje) f i M X 10,00
DIA festival Radomlje 98 (FKK Mavrica Radomlje) 80.000,00
Kulturno društvo Miran |arc gostovanje Opere 45.000,00
Društvo upokojencev Vir sofinane. razstave io.ooo,oo
INCE Mengeš - sopokroviteljstvo nad prireditvijo .30.000,00
Karale klub I tomžaie sopokrovilcljslvo nad tekmovanjem ',0.000,00
f) Sofinanciranje medobčinskih prireditev
Spominska svečanost na < (kleni (ZZB NOB)
PO nagelj na Limbarsko goro (SK Moravče) Spominska svec anosl oh I )ncvu upora Spominska svečanost ob požigu Zlatega polja
60.000,00 20.000,00 lr,0.000,00 20.000,00
g) Plačilo gostinskih storitev ob obiskih gostov v Občini Domžale
sprejem za vodstva KS, za ga. Ano Pusai jc-rir, operno primadono sprejem za duhovnike
sprejem za športnike, odprtje prenovljenega (iasilskega doma Domžale,
odprtje razstave ob 1. obletnici Centra za mlade Domžale
sprejem za goste državnega prvenstva v krosu
sprejem za goste Kotalkarsko drsalnega kluba Domžale (Slamnik 97)
sprejem za člane l'( ,1) I )ol>,
sprejem za vodstvo in tekmovalce AK Domžale,
sprejem za predstavnike Ministrstva za kmetijstvo
sprejem za ekipo GD Dob - zlata medalja na olimpiadi
obisk obrtnega sejma v Olju
obisk ministra mag. toneta Ropa
-,n-i anje /upam>v
sprejem štipendistov
skupaj 458.760,00
h) Plačilo članarin v organizacijah, katerih član je Občina Domžale
Stalna konferenca lokalnih skupnosti (članarina) 148.000,00
i) prevzem sponzorstva
Mladinska sekcija GD Sv. Irojk.i žeje organizacija »karaok« 25.000,00 TSK Ihan - sofinane. priprave tekaških prog in izvedbe rekreativnega maratona Domžale 11. M ©0,00
TVD Partizan Domžale - prireditev ob 8. man u SO.000,00 I )rušlvo katoliških izobražencev Frane: Bernik Domžale 8000000 (iA|A - Društvo za uravnotežen razvoj solinam . projekta ob 8. marcu 55.(XX),00 Klub slepih in slabovidnih - Sponzorstvo nakupa kombija za potrebe sekcije radioamaterjev 50.000,00 Balinarski klub Ihan - sofinane. tekmovanja {0.000,00 Gasilsko društvo Studa - prevzem sponzorstva nad gas. vo/ilom 80.000,00
športno društvo S( )K( >i prevzem sponzorstva
nad kolesarji (dresi) 82.000,00 j) razno
Zvez,] lahoinikov Slovenije - Rod skalnih lahoiov I tomžaie
Sofinane /umivanja 50.000,00
Društvo l JP - pomoč narkomanom 60.( H l( 1,1»i
sofinane projekta iiisi i evropska aki ija 15.600,00
Marinka I nI/ Kum   projekt Dl misiIIIKAC l|A i >R< >< ,1 ',0.000,00
im, pomoč športnikom iz < ločine l tomžaie, ki so v letu 1997
dosegli lepe uspehe I ',000,00
plačilo transparenta za silvestrovanje na prostem 96 79,800,00
solinam . tečaja /a jamarje v organi/. I Irušlva za raziskovanje jam
Simon Robič Domžale 40.0()o,oo sofinam. dejavnosti Planinskega društva imi'v katerega so vključeni tudi planinci iz Občine Domžale 50000,00
sofinanci prireditve ob obletnic i shoda Ljudske fronte (KS Ihan) 150000/00
obisk otrok v kolonijah na Debelem Rrtiču in na Krku 25.550,(X)
KS Radomlje - sofinane. razstave ob 100-letnici pošte 70.000,00
Dnevnik - sofinanciranje posebne priloge 6 Občini Domžale 7040O,(X)
2.111.2.3.10 INFORMIRANJE JAVNOSTI
a) sofinanciranje obveščanja o delu Občine Domžale
CATV IMPULZ Domžale-Kamnik	150.(XH),(X)
RADIO Kranj	47 776,00
Radio Glas Ljubljane	14.370,00
Gorenjski glas Kranj	31.500,00
RTV Ljubljana	16.800,00
Radio Tržič	36.750,00
b) plačane objave oglasov in obvestil	
Radio HIT	267199,00
(IIP Domžale	105.500,00
c) razno	
sofin. geogr. inform. sistema	5.400,00
interni i	241.886,50
plačilo fotografij za |x>trebe medijev	34.230,00
Dnevnik - sofinanciranje priloge	34.600,00
3. II. 4.2.7 PROMOCIJA OBČINE	
Sofinanciranje večjih prireditev, pomembnih za promocijo občine:
tradicionalno prvomajsko kresovanje (BŠK Budničar Vir) 50.000,(X) tradicionalni 12. KROS DNEVNIKA in državno prvenstvo v krosu za
osnovne in srednje šole (AK Domžale) 80.000,(X)
CJOLF turnir Domžale 97 (Golf klub Domžale) 50.000,00
mednarodna tekma v agilitiju - Kinološko društvo Domžale 80.(XX),(X)
mednarodna kotalkarska prireditev SLAMNIK 97 (KDK Domžale) 106.T13,00
tekma za Pokal Slovenije (Konjeniški klub Krum|x-rk) 50.(XX),(X)
mednarodni teniški turnir SLOVENIAN OPEN 659.200,00
Teniški center SPIN Domžale - prireditve ob 10-letniri 50.000,00
tradicionalne zimske športne igre delavcem upravnih organov 2(X).0(X),(X)
sofinane. državnega prvenstva v namiznem tenisu (NTK Mengeš) 30.(XX),fX)
udeležba ŽNK larše na turnirju v malem nogometu v tujini 50.000,00
iidelc-Zlia l'< ,1) I >ol> na gasilski olimpiadi na 1 lanskem ■ooonu.no
sotinanc. prc>|ekta Z. VEČ ZNANJA V PKOMET ZAŠ Domžale) 50.000,(X) sofinane. 1. mednarodnega turnirja v spomin A. Hribarja
(NK Domžale) 80.000,00
KOŠ-KOŠ 97 - mednarodna košarkarska prireditev 2(X).(XX),(X) sofinanciranje mednarodnega mladinskega teniškega turnirja
SLOVENIAN JUNIOR (Teniški klub Domžale) 20O.(XX),(X)
konjeniško tekmovanje (Rhexlodendron c enter) 50.000,00
košarkarski turnir KK Domžale (pokali) 57895,20
Sodelovanje domžalskih športnikov na pomembnih mednarodnih tekmovanjih
Hokejska zveza Slovenije - Matija Kralj, Prelog, Breznikova 7 - udeležba
na svetovnem hokejskem prvenstvu v Kanadi 30.000,(X)
Miha Rihtar, smučarski skakalec - član ekirx> Slovenije, ki je osvojila
zlato medaljo na svet. prvenstvu v smučarskih skokih 50.(XX),(X)
Radio klub Domžale - org. in uek'ležba na mednarodnem
tekmovanju 30,(XX),(X)
sofinan. pionirske ekipe KK Domžale na mednarodnem turnirju
v Italiji 80.(XX),(X)
Silvo Karo, alpinist, član Planinskega društva Domžale 80/XX),00
lanez jeglič, alpinist, član Planinskega društva Domžale 2(X).(XX),00
sofinam. udeležbe članov AK Dom/aie na MEPA r>o.ooo,oo
sofinane. udeležbe članov KDK Domžale na evropskem
prvenstvu (kadeti) 50.000,00
solinam . udeležbe članov Kadiokluha I )emižale na mednar.
tekmovanju 70.000,00
sofinane. udeležbe članov KDK Domžale na evropskem prvenstvu
(mladinci) 50.000,00
Sodelovanje na humanitarnih prireditvah in sofinanciranje humanitarnih društev
dobrodelna akcija ZIDAK DOBRE VOLJE ,0,000,00
dobrodelna akcija NOVO UPANIE 50.000,00
dobrodelni kom eri I irušlva VIIA 25.000,00
dobrodelno srečanje GIBANJI FOKOLAROV Marijino delo 10.1100,00
SKALA BUS - sofinane. projekta BUS VESELJA 300.000,00
fondacija MLADI VITEZ- dobrodelni koncert 50000,00
Škofijska KARITAS - sofin. tabora slepih m slabovidnih ',0.000,00
Župnijska KARITAS i tomžaie- dobrodelni koncert 100.000,00
Sofinanciranje različnih študijskih potovanj in udeležbe dijakov in študentov iz Občine Domžale na različnih mednarodnih taborih
Mateja Starbek in Jurij Kališnik - 2. dobrodelni kom erl evrop.
medicinskega zbora Berlin 97 80.00,00
ZSKSS Skavti Domžale - organi/ac ija 111 udeležba
na državnem srečanju 8000000
Sofinanciranje sodelovanja udeležencev iz Občine Domžale na mednarodnih rekreacijskih prireditvah
Frenk Kavka (maraton Aljaska) 50.000,00
organizacija sprejemov oh pomembnejših promocijskih dogodkih
sofinane. sprejema ob grobeljskih koncertih 180.(XX),tX)
Razno
solinam iranjeTVoddaje LAHKIH NOG NAOKROG 99 75000
sofinane. prireditve NIKOLI VEČ VOJNE (ŠD Konfin Sv. Trojica) 30000,00
sofinane. dveh koncertov Pe-vske skupine Sirene 70.0(X),(X)
sofinane. 25-letnice OŠ Rodica 70000,00 sofinam . srei anja /ena tujih diplomatov v Sloveniji
v Domžalah (knjige) 8400000
sofinan, udeležbe skupim - narodnih nos III Ihan v Avstriji 4000000
sofinane iranje pesniške zbirke M. Grujič 2().(XX),(X)
sofinanciranje teniškega turnirja Police open 5000000
Županja
Cveta ZALOKAR ORAŽEM
V Klubu upokojencev Domžale (Ljubljanska 34) je vedno prijetno, zato pridite, pričakujejo vas vsak dan (razen ob četrtkih) od 16. do 20. ure. Dobrodošli!
KLUB UPOKOJENCEV DOMŽALE
Za prijetno jesen življenja
Starejši občani si tudi v naši občini s številnimi dejavnostmi lepšajo jesen življenja. Srečamo jih v pevskih zborih, v kulturnih, športnih in drugih društvih, največ pa seveda v Društvu upokojencev Domžale, v okviru katerega so kot posebno obliko dela že pred leti ustanovili Klub upokojencev Domžale.
Klub upokojencev Domžale, ki ga vodi g. Alojz Muhar, si že vrsto let prizadeva, da bi k različnim dejavnostim v svojih prostorih v Domžalah, na Ljubljanski 34, privabil kar največ starejših občanov, ki želijo del prostega časa preživeti skupaj. Klub je odprt vsak dan od 16. do 20. ure (razen ob četrtkih), vse obiskovalce pa čaka prijetna družba njegovih sovrstnikov, ki v klubu lahko gledajo televizijo, si pogledajo filme na virieorek(>rder-ju, največ pa jih srečamo ob mizah, kjer si čas krajšajo z različnimi družabnimi in športnimi dejavnostmi. Med temi je najbolj popularen šah, v katerem so pripravili tudi več turnirjev, z nakupom novih šahovskih garnitur pa bodo omogočili, da se bo v ta krožek vključilo še več šahistov.
Ker z obiskom kluba niso najbolj zadovoljni, poskušajo z anketo med obiskovalci ugotoviti, kateri delovni čas kluba bi bil najprimernejši, upokojence pa so tudi vprašali, katere dejavnosti bi bile zanje najprimernejše. Na osnovi ankete bodo svoje dejavnosti popestrili in poskušali uresničiti želje članov kluba. Pri tem imajo pa kar precejšnjo težavo, saj za vodenje posameznih dejavnosti potrebuje-
jo strokovne sodelavce - animator-je, zato vse, ki imajo čas in veselje za vodenje posamezne dejavnosti vabijo, da se oglasijo v klubu, da bi se dogovorili o skupnem sodelovanju. Radi bi oblikovali skupine s podobnimi zanimanji, saj bi tako lahko še laže uresničevali smisel kluba - prijetno druženje starejših ljudi, ki si z obiskom kluba lepšajo starost.
Ker je zdravje ena izmed najpomembnejših stvari v življenju starejših ljudi, bodo v sodelovanju z Zdravstvenim domom Domžale poskušali organizirati zdravstvena predavanja. Na sestanku članov vodstva so razmišljali tudi o drugih dejavnostih, ki bi jih lahko organizirali. Nekateri člani so predlagali balinanje, kolesarstvo, zeb primerni pa bi bili tudi krajši »peš« izleti v okolico.
Veseli so vseh, ki izkoristijo njihove skupne prostore. To so štiri pevske skupine: dva zbora Društva upokojencev Domžale, Oktet bratov Pirnat in Stobljanski oktet, v njihovih prostorih pa se v okiru Centra za socialno delo Domžale vsak teden srečujejo tudi skupine starostnikov za samopomoč, ki imajo zelo bogat program dejavnosti.
C. Alojz Muhar, predsednik Kluba upokojencev Domžale, skupaj s svojimi sodelavci vabi vse, ki bi želeli del svojega prostega časa preživeti v prostorih kluba, da jih obiščejo, še posebej oVjbrcidošli pa ste vsi, ki ste pripravljeni pomagati pri vodenju posameznih dejavnosti. Dobrodošli!
Tekst in foto: V. V.
FRANCE CERAR
Epigrami
Jasnost
Dada situacijo obvlada, loči, kaj je nada in kaj vlada, ki lastninsko in duhovno vlada, da razcvet vsestransko le - upada.
Cigareta
Cigareta res Se ne pozna manire, saj prižiga se povsod, ker ni ovire, nekadilec pa ostane - brez izbire.
Brojan hvali, kaj vse
je bilo v Domžalah ustvarjeno
Lepše bi bilo, če mestna srenja se v »samoprispevku" hi zbudila,
da še kaj iz svojega hi - žepa naredila.
/lamnik
Domžale
Škrjančan Štefan Urban ija
Vas Škrjančevo je pred zadnjo vojno imela trinajst hišnih Številk. »Ta lepa« številka 7 je bila pri Varančku. Naš sogovornik Štefan, ki bo drugo leto praznoval že 60-letnico škrjančevanja, pa živi v hiši sina Janeza in snahe Marije. To sta zgradila na vrtu poleg stare Varančkove. V spodnjem delu hiše ima prijetno in prijazno stanovanjce.
Pozdravljeni, Varančkov ata. Lani ste bili stari 84 let in ste tako letos zaorali že v 85-letnico. Da bi jo v krogu svojih zadovoljno in zdravo preživeli tudi letos in še naprej! Verjetno pa po stari slovenski navadi več daste na godove; in vaš je na častnem mestu, takoj za božičem - na Štefan dan. Za najin pogovor prosim, da najprej poveste, odkod ste doma in iz kakšne družine izhajate.
Doma sem v Gorici, v tedaj majhni vasici tik pred Moravčami. Moj oče je bil zidar. Delal je v okoliških krajih in tudi doma je za veliko družino sezidal novo hišo. Rojenih je bilo trinajst otrok, trije pa so žal umrli. Živeli smo izredno skromno. Ker je ata po ves dan delal, je vse drugo na skrbi imela mama.
Ljudje, ki so doma iz velikih družin, imajo za otroška leta večinoma zanimive spomine.
|az sem bil najmlajši. Otroci smo bili velikokrat lačni in smo mamo skoraj na kolenih prosili za kruh, predvsem med prvo svetovno vojno. Kruha je velikokrat primanjkova-
lo, najbolj pa pred novino. In prvi kruh vsako leto je bil ječmenov, ki je bil zelo oster. Imeli pa smo teto, ki je zaradi slabih zob jedla samo sredico. Posušene skorje smo otroci hodili iskat; seveda sem imel prednost jaz, ker sem bil »ta mal«. Pomakal sem jih v »kofe« (belo kavo) in jih z užitkom jedel.
Ste v šolo radi hodili in kaj ste otroci počenjali popoldne?
V šolo sem rad hodil - šest let, potem pa še dve leti v ponavljalno, in ta je bila samo ob četrtkih. Imeli smo nekaj zemlje, po dve kravi in dva prašiča. Zato se je vedno našlo kakšno delo, saj smo tedaj na njivah in travnikih delali še vse na roke. Veliko je bilo okopavanja in pletja. Vsako leto pa je bilo najbolj naporno pletje ječmenovega strnišča. Starejši bratje so se šli po šoli učit obrti ali za hlapce, sestre za dekle, potem pa so se z leti poročile. Pred zadnjim letom ponavljalne sem med počitnicami atu vsak dan nosil kosilo, in to v sedem kilometrov oddaljeni Mošenik; v eno smer sem hodil poldrugo uro. Naslednje leto nam je ata umrl; jaz pa sem šel v Pri-krnico služit za hlapca. Za vprežno živino smo imeli vole.
Iz dečka v fanta je bila kar trda pot?
Ko sem bil star enajst let, sem šel za eno leto delat na radomeljsko opekarno. Težko sezonsko delo, po deset ur na dan, in to za zelo skromno plačo. Tja sem se vozil s kolesom. Danes ljudje ne vedo, kakšne so bile takrat ceste. Vsako pomlad
so bile posute z gramozom in dokler jih v železo kovana kolesa težkih voz niso zravnala in zgladila, se ni bilo s kolesom nič kaj prida voziti. Potem sem dve leti po Morav-škem raznašal kruh in pecivo. En dan sem koš oprtal za smer proti Vrhpoljam, drugi dan pa proti Javor-šici, Sv. križu in Veliki vasi. Prvi obhod je trajal pet ur, drugi pa sedem. V tej moravski pekarni pa sem se vsaj zjutraj najedel dobrega kruha.
In kako dolgo ste se držali domačega moravškega sveta?
Po dveh letih krošnjarjenja s kruhom sem šel v župnišče v Dol služit za hlapca. Poleg vsakovrstnih kmečkih del in opravil, imeli so tudi kmetijo, sem velikokrat s kočijo vozil župnika, ko je šel previdevat, ali pa po drugih opravkih. Pozimi, ko zunaj ni bilo veliko dela, predvsem pa ob večerih smo z župnikom in sestro igrali tarok. Ti dve leti imam v prijetnem spominu.
Kako je fantovsko življenje teklo naprej?
ja, takole. V letu 1934 in 1935 sem bil za hlapca pri Vriču v Radomljah. Tu sem se tudi večkrat srečal s Kla-dnikovo Kati, ko je hodila v trgovino k Modru. Ko se je bližala vojaščina, sem bil eno leto spet doma. Kako smo takrat štedili in gledali na vsak dinar, pove tudi tole. Ker po »štelengi« (naboru) z naborniki ni-
sem šel popivat, mi je mama za »plačilo« ocvrla »šmoren« iz jajc. Drugače sem bil pa rad v fantovski druščini; več let sem tudi pel v cerkvenem moškem zboru v Moravčah.
Kakšni so spomini na vojaščino?
Pri vojakih sem bil v Nišu, in to v kolesarskem bataljonu. V primerjavi s pehoto smo jo kolesarji kar dobro odnesli. Medtem ko so oni po vse dneve trenirali in marširali, smo se mi največ vozili s kolesi. Kako nečloveški so bili takrat odnosi v vojski, pa dokazuje tudi to, da mi je še zadnji večer oficir primazal močno klofuto.
In spet doma..
Ko sem se vrnil od vojakov, sem doma »fural« les, največ v Polje pri Ljubljani. Doma sem izdelal dve ci-zi. Eno imam še za spominek. V letu 1938 sem se zaposlil pri Induplati v )aršah. Tam sem delal na velikem tkalskem stroju, in to samo ponoči, ker je bilo tedaj nočno delo za ženske prepovedano. Stanoval pa sem pri bratu v Radomljah.
Kdaj se vam je začelo življenje v dvoje?
Povedal sem že, da sva se s Kati spoznala v letu 1934, ko sem služil pri Vriču. 25. junija 1939 je bila poroka v radomeljski cerkvi, poročil pa naju je tedanji župnik lože Hostnik. Potem naju je svak Pavle odpeljal v Jarše, da sva se z vlakom odpeljala na poročno potovanje na Brezje. Zvečer pa smo imeli pri Kladniku ohcet.
Kako sta postala Škrjančana?
Kati je še kot dekle več let hodila streč stari Varančkovi mami, ki je leta 1934 umrla. Njena hči Micka je bila v Ameriki in se ni nameravala vrniti; zato je hišo zapisala nama.
Življenje je teklo naprej. Zadnja leta pred vojno se je pojavila draginja. Kako je šlo?
Žena Kati je do drugega otroka se hodila delat, tudi v Induplati. Jaz
sem kupil kravo, redili pa smo še po dva prašiča; oba sva veliko delala. Po različnih zaposlitvah sem leta 1947 prišel v podjetje Alko v Domžalah, po desetih letih pa sem presedlal v Ljubljano, kjer sem delal do upokojitve. Izdelovali smo 15 vrst žganih pijač.
Nekdanji sodelavci vas hvalijo, da ste bili vesten in priden delavec, obenem pa pravi mojster za žgane pijače. Vaš domači odlični pelinkovec sem nekajkrat tudi sam poskusil. Ta pijača je bila nekaj izrednega. Je vaš rer cept za tak pelinkovec kakšna skrivnost?
Sploh ne. |az sem ga doma delal iz 60-odstotnega domačega žganja, tovarna pa ga izdeluje iz alkohola.
Dosegli ste polno pokojnino.
Pri odhodu v pokoj so mi najprej rekli, da imam premalo delovnih let. )az pa sem jim malo za šalo, malo zares rekel: »Veste, če bi mi pošteno in po človeško šteli delovna leta, in to že od dvanajstega leta naprej, ko sem bil za pastirja, bi imel delovnih let še preveč. No, potem sem s pričami uveljavil leta, ko sem bil hlapec.
Z ženo sta morala pridno delati in skromno živeti, da sta otrokom omogočila srednjo šolo in celo študij.
Pridni so bili in dobro so se učili in danes so vsi pri svojem kruhu. Hvala bogu. Ko so odraščali, sva jih navajala tudi na vsakršno delo. Precej so pomagali pri delu na polju.
Leta 1976 je bilo za vašo družino tragično.
ja, hucto je bilo. Tik pred našo hišo se je zgorlila huda prometna nesreča, ob tem pa je moja žena izgubila življenje. Kadar na to pomislim, me stisne pri srcu.
Danes ste z otroki gotovo zadovoljni in ponosni nanje.
Res je. Najstarejša, Olga, dolgoletna kuharica, je še v pokoju. Jože
narja, se spominja mojster Božo, ki pravi, da so bili dobri plačniki lastniki konj na Krumperku, pa tudi nekdanji I Jrbanr je \/odno pripravil
pravcato gostijo, ko sta z očetom prišla poračunat.
»S kovaštvom se danes lahko ukvarja vsak, saj imajo danes številni na razpolago vso opremo, ki je potrebna. Imajo varilne aparate, vrtal-ke, brusilke in še marsikaj,« pravi g. Božo. Po vojni tega ni bilo. Orodje je bilo le v kovačnici, tudi potrebe so bile drugačne. Kovač je vse naredil doma: različne podkve in žeblje. Danes pa vse dobiš v trgovini, zato kovačev skoraj ni več.
Podkve za zmagovalce
Ko se je moj sogovornik upokojil, je s kovanjem nadaljeval, saj so ga za to prosili člani Konjeniškega kluba Krumperk. To delo je bilo najbolj zanimivo, saj so konji z njegovimi podkvami tudi zmagovali. Najbolje se spominja odličnega jahača Matjaža Čika, državnega prvaka, pa tudi drugih jahačev in njihovih konj, ki so zahtevali jirav posebne podkve in z njimi dosegali tudi odlične uspehe. Na Krumj)erk je do pred nekaj leti odhajal vsak dan, ko mu je bolezen to preprečila za dalj časa. Iz tega časa, katerega se vedno rad spominja, je tudi diploma za opravljeno rlelo, ki mu jo je podelil tedanji predsednik Konjeniškega kluba Kmmperk dr. Franc: Habe. Nato je ostal doma, kjer dela tudi sedaj nikoli ne zmanjka. Tudi kakšnega konj.i še podkuje!
Kovač z dušo in telesom - tudi danes
Obrtnikov je veliko, a takih, ki so bili »glavni« včasih, danes skoraj ni več. Skujiaj se spominjamo kovačev in kolarjev, ki so jih kmečka gospodinjstva nujno potrebovala, danes pa vse dobiš v trgovini. Kovačija pri Bedenščevih p,i ostaja taka, kol je bila in g, Božo jo velikokral obišče, malo pobrska po njoj in spomini na številne konje, ki jih je bilo treba podkovati, oživijo. Od vseh kovaških opravil je bilo pod kovanje konj njegovo najljubše opravilo in, kot
pravi gospa Cilka, je zanj kovaški
poklic pomenil (pomeni) vse, ga nI bilo dela, ki ga ne bi zmogel. Vse do danes ostaja goreč kovač, ki je vselej vse dobro opravil do konca. Vse povezano s kovaštvom ima rad in zato mu ni bilo težko prinesti podkev, da sem obnovila komaj ptidoli Ijeno znanje o »grifih« in »štolah«. Družina
V zakonu so se Božotu in Cilki
je doktor knjižničarstva in univerzi-tetni profesor.
Z vsemi sovaščani ste lahko ponosni tudi na sina Franceta, ki je župnik v Dovjem. Slovenci mu pravimo sodobni Aljaž ali pa drugi triglavski župnik.
Res je, tSrez našega Franceta najbrž še ne bi bilo kapelice na Kredarici in ne novega križa na Škrlatici. S srcem in dušo mašuje in poučuje verouk, ves navdušen pa rad hodi v hribe, seveda največ na Triglav. Skupaj spravlja Aljaževo zapuščino in muzej - in še in še. Četrti, Marjan, je profesor računalništva in poučuje na gimnaziji v Ljubljani.
Domačini pa smo veseli, da imamo vašega Janeza, ki je elek-trikar v Heliosu in njegovo ženo Marijo. V vaši hiši se je spet poživila radomeljska prosveta. Pri vas je bilo nekakšno začetno zbirno središče. In tako je bilo leta 1994 ustanovljeno Kulturno društvo MLIN Radomlje.
To je bilo pa tako. Začelo se je z miklavževanji, najprej z občasnimi, leta 1992 j>a z rednimi, v kulturnem domu. Danes društvo pridno deluje, začetni predsednik pa je bil naš janež. Redno se vrstijo tudi kulturni večeri, ki jih organizira sin jože.
Se tole bom povedal. V naši garaži so lani za novo mašo Škrjančan-ke z Radomljankami napletle 500 metrov vencev; pomagale pa so jim še Hujanke, tam so napletle še 400 metrov.
In zadnje vprašanje. Ata, ali kaj veliko berete?
Seveda, Družino, Salezijanski vestnik, Misijonska obzorja, vmes pa še kakšno lepo knjigo.
Veliko dobrega in ludi hudega ste že doživeli. Lepo in prijetno je bilo z vami pokramljati, saj ste pri svojih letih izredno vedrega duha in nasmejanega obraz,).
Hvala za pogovor
FRANCE CERAR
Limoni rodili trije otroci: sin Božo, ki je dokončal komercialno šolo in je danes obratovodja v Merkurjevi bia-
^ovnici; hći Metku, ki šiva v Univ-ci-
zale, ler sin Bojan, glavni skladiščnik v Ljubljanskih mlekarnah. Ob kovačiji je družina delala tudi na manjši kmetiji, kjer je bilo vedno dovolj dola. Tudi danes ga ne manjka. Vsi Otroc i so velikokrat doma s svojimi družinami in Limonijeva se veselila obiskov šestih vnukov in dveh prav-nukov. Gasilec
G. Božo pa je tudi gasilec, in to že vsi' od leta 1948 in bo lako letos praznoval že zlato obletnico. Sodeloval je v različnih tekmovalnih ekipah, nazadnje kot veteran, vrsto let pa je tudi član nadzornega odbora. S|jominja se še, kako so z ročnimi brizgalnami leta 1936 gasili njihov kozolec, živi pa so tudi s[x>mini na goreče gospodarsko poslopje pri Rapovc, ko so v hudem mrazu vodo napeljali iz Rače, nato pa še vso noč »vahtali« pogorišče.
»Brez skrbi, da bi... bil še enkrat kovač...«
Nikjer ni lako lepo kol v Dobu, pravi, le večjo dvorano za mladino bi lahko imeli. Ko smo pri mladini, z ženo Cilko se spominjata (>rvih srečanj in časov, ko sta hodila v kino, zamudila nista skoraj nobene »igre«, ki jih ledaj ni bilo malo. Danes pa je televizija in imaš svet doma, pravi g. Božo, ki si najraje pogleda poročila, za zdravje poskrbi, da obišče toplice, še vedno kmetuje, in če se le da, skoči v delavnico. In sva spet pri kovaštvu. »Bi postali še en-kr.it kovač/« ga v|)r,)šam. »Brez skrbi, da bi,« se mi smeji in je srečen. Med veselimi sjiomini obudimo lu di »šranganja«, saj je kovačnica na poti v cerkev in če je bila poroka na poti, so lastniki konj na hitro prepre-gli, potem pa zaračunali in smo j)i-li, se spominja podkovski mojster Božo Limoni in jiravi, da je bilo »luštno« in da lisla pesmica, če si kovač, nikoli nisi bogat, drži, si pa srečen in to največ velja.
Če doslej niste verjeli, da podkve prinašajo sret b, boste morda verjeli
odslej: mojsler Bo/o I imoni, ki ga boste morda srečali ludi na prihod njih rokovnjačih, ko DO moral rado vi'dumi gledali em vedno znova kazati, kako se v resnic i podkuje k inja, ali izdela »klanfa«, lo zanesljivo ve. Naj vam in vaši ženi Cilki tudi v prihodnje vse vase podkve prinesejo veliko sreče iti zdravja, nn ijstet'Bi >/i »I VERA VOISKA
DOBER DAN, G. BOŽO LIMONI
En kovač konja kuje...
Del obrtne tradicije, po kateri je Občina Domžale znana širom po svetu, je našel svoje mesto tudi v Dobu, ki je znan tudi po tem, da je bila najstarejša zadruga obrtnikov v letu 1870 ustanovljena v Dobu. Svoj sedež je imela pri Bedenščevih v Dobu; ti so se včasih ponašali tudi s tem, da so na njihovi hiši sredi Doba, od koder je bilo in je še do cerkve le streljaj, včasih visele najmanj štiri table in opozarjale, da so v hiši trije obrtniki ter sedež obrtnega združenja.
Kovačija s tradicijo
Najbrž zelo veliko ljudi ve, kje je v Dobu pri Bedenšč. Malce starejši pa najbrž se pomnijo, da je bila pri domačiji, kjer so se sprva pisali Vidmar, kovačija že od nekdaj, lernej Vidmar je bil daleč naokoli znani kovač, hiša pa je po poroki hčerke lerice z Janezom Vidmarjem z Že-lodnika dobila novo obrt: krojaštvo, ki pa že prej ni bilo neznano Be-denščevim, saj je bila mojškra lerne-jeva sestra Ivanka. To je le eden izmed spominov gospoda Božota Li-monija, prijaznega sedemdesetletnika, ki je bil in ostal kovač do danes. V pravkar minulem letu je praznoval sedemdesetletnico, saj se je očetu Antonu, krojaču, in mami Jerici rodil 7 11. 1927 V hiši je bilo vedno živahno, saj so imeli veliko obiskovalcev: nekateri so iskali žnidarja Antona, drugi mojškro Ivanko, spet tretji so se ustavljali v kovačnici |er-neja Vidmarja, kjer so vsevečkrat srečevali tudi zvedavega fantiča Božota, ki mu je |x>časi kovaštvo prešlo v kri. Ob njem sta rasla brata Viljem in Tone ter sestre Ida, Mira, Anica in Milica, ki so kljub revščini, ki je tudi pri Bedenšč ni manjkalo, odšli študirat. Božo, ki se spominja, da je že pri dvanajstih »kosil« kot velik, je vedno raje brkljal po kovačiji in domači so govorili »ta bo za dom«.
Podkovski in kovaški mojster Božo
Pri štirinajstih letih se je moj sogovornik podobno kot številni tedanji mladeniči odšel učit v obrtno šolo za kovača, ki je bil tedaj nepogrešljiv obrtnik v vsaki vasi. Prakso je
opravljal kar v domači kovačiji in ko bi lahko opravljal zaključni izpit, je moral v vojsko. Kar dobra tri leta je Bedenščeva kovačija samevala, saj je bil bodoči kovač v KNOj, v glavnem v Postojni. Takoj ob prihodu domov je šel v podkovsko šolo in po pol leta 14. decembra 1948 opravil izpit ter postal najmlajši PODKOVSKI MOISTER daleč naokoli. »Na izpitu sem izdelal kompletno orodje, ki ga potrebuje mojster: kladivo, klešče, žlebičar, nož za rezanje kopita, podkev in za zaključek sem moral konja tudi podkovati,« se spominja. Le mesec kasneje je opravil tudi mojstrski izpit iz kovaške obrti. Uspešno je popravil voz in postal še KOVAŠKI MOJSTER. Tablo na hiši, ki je opozarjala na kovaštvo Jerneja Vidmarja, je zamenjala nova. SPLOŠNO KOVAŠTVO LIMONI BOŽO, saj je 29. marca 1949 že pridobil obrtno dovoljenje in postal obrtnik. Delo v domači kovačiji Mojster Božo je nato vse do leta 1961 delal doma, nato še dve leti za potrebe tedanjega Agrokombinata. Potem je kovačija zaprla vrata, ni bilo vajencev, ni bilo dela in mojster Božo je odšel v Papirnico Količevo in tam ostal do upokojitve. Njegov prvi vajenec je bil danes sam odličen mojster janko Avman, nato še dva, ki pa žal nista vdržala, »saj je bilo njima in tudi vsem drugim mladim bližje avtoličarstvo, avtomeha-ništvo in podobno«, je kar malce hud moj sogovornik, ki je v prvih letih svojega adela največkrat izdeloval vozove, »cize« in »šajtrge«, vo-zičke-preke, »gumiradelne«, ki so zamenjali težke vozove, nato pa so prišli traktorji in za kovače je zmanjkalo dela.
Mojster Božo je bil najbolj znan [Kidkovski mojster, saj je koval konje od blizu in daleč, fslajveč dela je bilo pozimi, se spominja, ko so kmetje z vseh koncev nekdanje občine Domžale in včasih tudi od dlje pripeljali konje in jih privezali na dvorišče. Sami so se največkrat odšli |X)gret v bližnjo »Milajznovo« gostilno, mojster Božo pa je koval, pozimi podkve tudi »špičil«, da konjem na ledu ni drselo. Delal je od
petih zjutraj do večera in še dlje, dokler ni bilo podkovano vse, kar je prišlo do mojstra v posameznem dnevu. Nič drugače ni bilo ob sobotah, le nedelje so bile namenjene počitku. Včasih je bilo mraz, da so se klešče oprijemale rok, saj je bila kovačija sprva majhna in je vse delo potekalo zunaj, dokler je Beden-ščevi niso razširili... potem pa je »zmanjkalo« konjev, je najin pogovor o kovačnici zaključila gospa Cilka, žena mojega sogovornika. Konji pa kot konji: vsak malo drugačen, eden bolj, drugi manj muhast, mojster pa je podkoval vse po vrsti. Za vse štiri podkve je potreboval dobri dve uri časa, pa dobrega »držalca«, ki je konja miril in pomagal mojstru. Ta je moral hkrati »goniti« meh z nogami, dokler g. Božo ni kupil stroja, ki je žaril železo.
Včasih kovač, spoštovan mojster, danes pa...
Včasih je bil kovač pravi vaški mojster, kovaštvo pa glavno, prirnci-
na in zelo spoštovana obrt v vasi, saj je bilo treba konje podkovati, po-praviti kmečko orodje in voze in še marsikaj. Podkovanje pa prava umetnost: kopito je mojster najprej obrezal, vročo podkev pomeril na kopito, cla se je bolje prijela, nato pa s podkovskimi žeblji pritrdil, cJa je bil konj spel dobro obut. Če boste kdaj slišali za »grife«, potem morate vedeti, da je to sprednji zob podkve, »stole« pa so zadnji zobci in še to me pouči mojster Božo, da so danes podkve tudi gumijaste, da se bolj oprimejo asfalta. Železne bi drsele, gladke (jodkve pa so bolj imenitne. Podkev je zdržala vsaj tri mesece in potem je gospodar sjjet pripeljal konja, da mu je mojster »naš-vasal« glife, povečal stole in nato podkev pritrdil nazaj na kopito, račun pa v poseben zvezek. Ob novem letu je bil račun. Mojster se je oglašal po domačijah in poračunava!. Največkrat je nabral precej manj od polovice zasluženega de-
Domžale
/lamnik
DARILO SLOVENSKEMU KULTURNEMU PRAZNIKU IN PREBIVALCEM OBČINE DOMŽALE
Obnovljen Kulturni dom Franca Bernika
(Nadaljevanje s prve strani)
Županja Cveta Zalokar Oražem -od začetka do zaključka obnove
Županja Cveta Zalokar Oražem, ki je bila tudi predsednica zadnjega Gradbenega odbora, je po pozdravu vseh prisotnih, predvsem pa domžalski},.! rojaka dr. Franca Rodeta, predstavila obdobje obnove doma. Obnova ie bila veliko in finančno zahtevno delo, saj je celovito obnovljen domžalski secesijski biser, ki ga je leta 1910 zgradilo katoliško izobraževalno društvo, pobudbnik gradnje pa ustanovitelj in prvi župnik cbmžalske fare, kronist, zgodovinar, duhovni pisatelj, organizator kulturnega življenja, pevovodja in režiser Franc Bernik, po katerem se dom tudi imenuje.
Ideja o obnovi doma, ki je bita nekaj časa predvsem želja, sega v sredo osemdesetih let. Tedaj so nekateri razmišljali o tem, da bi stavbo porušili, s čimer bi naši kulturni in zgodovinski dediščini naredili nenadomestljivo škodo, Objekt pa je propadal, zaradi dotrajanosti objekta se je iz njega izselila Glasbena šola Domžale, Biro Karlovšek pa je v letu 1991 izdelal osnovni projekt obnove, katere je nekaj časa izvajalo Gradbeno podjetje Bežigrad. Leta 1994 je takratna skupščina občine sprejela odločitev o zagotavljanju sredstev za celovito obnovo doma, dela pa zaupala gradtiene-mu podjeju Graditelj iz Kamnika, ki je z deli pričelo 9. novembra 1994. V letu 1995 je bila sprejeta pogumna odločitev, da se dom obnovi kvalitet-neie, kot je bilo planirano in naročen je bil nov projekt notranje opreme in razsvetlitve objekta, za kar je projekte izdelala arhitektka Mojca Ačkun-Andrič. Ob podjetju Graditelj so pri obnovi doma kot pomembnejši izvajalci sodelovali še: Robit iz Trzina (fasada), Univerzum iz Kamnika (notranja oprema) ter obrtnik Andrej Počivavšek (elektroinstalae ije in razsvetljava). Njim in številnim drugim se je županja za kvalitetno opravljeno delo zahvalila, obenem pa izrazila tudi veselje, ker so občinski svetniki odbora zaupali in več let zapored obnovi, ki je bila največja investicija v sedanjem mandatu (skupaj več kot 400 mio SIT), iz proračuna namenjali visoka sredstva. Ob občini so manjši del sredstev prispevale krajevne skupnosti mesta Domžal, del sredstev za opremo Glasbene šole Ministrstvo za šolstvo.
Bernikov dom, Tomčeva dvorana, Ahčinova kiparska razstava
Omenila je, da je bila v novembru 1996 slovesno odprta obnovljena glasbena šola, leto dni kasneje poročna dvorana s prvo poroko, o. februar
>1
g. Anion Savnik
m
Novi dom je pred množico obiskovalcev blagoslovil dr. Franc Rode, metropolit in ljubljanski nadškof
pa pomeni odprtje vrat velike dvorane, ki nosi ime po profesorju Matiji Tomcu, pomembnem in priznanem posvetnem in cerkvenem skladatelju, ki je kot dolgoletni župnik v Domžalah preživel polna štiri ustvarjalno najbolj plodna desetletja. Doprsna kipa prof. Tomca in Franca Bernika, delo akademskega kiparja Bonja Čeha, krasita preddverje velike dvorane, prostori doma in glasbene šole pa so poslali tudi dom kiparskih del domžalskega rojaka Franceta Ahčina, ki jih je ta podaril rojstni občini. Z odprtjem razstave se mu občina najprimerneje zahvaljuje za dragoceno darilo in izpolnjuje obvezo, ki jo je dala njemu in sorodnikom. Ob koncu je ga. Cveta Zalokar Oražem, Županja in predsednica Gradbenega odbora, dejala:
»V tem trenutku se zavedamo, da nas pomembnejši del dela že čaka. Dom bo naš pravi dom šele takrat, ko bo napolnjen z bogato vsebino, z množico prireditev, predstav in koncertov za vse generacije, gostovanj priznanih slovenskih umetnikov, pa tudi lastne ustvarjalne moči, ki jo iz pričujejo številna društva naše občine. Pri tem bo nujno, da bo znatni del sredstev, potrebnih za njegovo delovanje in prireditve, ki se bocb v njem odvijale, pris|ievala občina. I )ejavnost doma brez njene znanje podpore ne bo mogoča, tipam, da me boste pri
tem svetniki občinskega sveta podpdi
in znali presoditi velikanski pomen, ki ga ima obnovljeni kulturni dom na bogatenje kulturnega življenja občank in olx anov celotni' občino I )omžale.
Pričakujemo pa tudi, da bodo delovanje domar podprle številna podjetja, obrtniki in finančniki iz našega okolja. Ljudi, ki so pripravljeni delati, ustvarjalno sodelovati in dati svoj delež k razvoju in rasti hrama kulture in ustvarjalnosti, ne manjka. Tako kot jih tudi nr manjkalo med celotnim desetletnim trajanjem obnove.« Častni občan prof. Stane Habe -moje dolgoletne sanje so se uresničile
Za obnovo pa so še posebej zaslužni: g. Peter Primožič, g. Matjaž Kar lovšek, g. Ervin Anton Schvvarzbartl, ga. Cveta Zalokar Oražem, g. Anton Savnik ter g. Andrej (.irandon. Prisotnim nagrajencem je priznanja podelila županja, njej pa ga je izročil starosta glasbenih pedagogov, dolgoletni ravnatelj glasbene Sole, prizadevni kulturni delavec ter častni občan prof. Stane Habe, ki je vidno ganjen dejal, da so se njegove dolgoletne sanje uresničile in se še enkrat posebej zahvalil županji kot zadnji predsednici gradbenega odbora in po njegovem mnenju tisti, ki je največ prispevala k temu, da je obnovljeni dom prav ob kulturnem prazniku sprejel obiskovalce.
Častni občan prof. Milan Flerin -»Da bi nam srca vnel za čast dežele...«
Po Balletti a 4 za godala, skladatelja janeža Krstnika Dolarja v izvedbi Simfoničnega orkestra Domžale Kamnik je zbrane nagovoril prof. Milan Flerin, častni občan Občine Domžale, ki je najprej spregovoril o |x>menu slovenskega kulturnega praznika, ki hkrati pomeni tudi priložnost za vsakoletni obračun dela, bilanco napo-
rov in uspehov na področju kulture, področju, ki od vse najbolj intimno posega v duhovno življenje vsakega izmed nas in narodovo občestvo kot celoto. Pri tem je posebej pohvalil tako tiste, ki sprejemajo nagrade, kot vse tiste, ki so z drobnim ljubiteljskim amaterskim delom prispevali k temu, da so vse dejavnosti, ki jih z eno besedo lahko imenujemo naš kulturni utrip, živele, se širile, pridobivale na kvaliteti in se uspešno predstavljale kot kulturni ambasadorji doma in v svetu.
Poudaril je, da je bil Prešeren vseskozi, in je tudi danes naš slovenski simbol in to simbol vsega plemenitega in naprednega v naših dejavnostih in kulturnega v naših medsebojnih in tudi mednacionalnih cxlnosih. Simbol zato, ker je v vsej nasi zgodovinski preteklosti osebnost, ki je dosegla najvišjo stopnjo družbenega priznanja, kar zadeva sposobnost pesniškega izražanja in mojstrskega obvladovanja in oblikovanja slovenskega jezika, predvsem pa zato, ker nam je s samo njemu lastno, vsakomur razumljivo preprosto pesniško govorico razkril naše spoštovanje in ponosa vredno preteklost v dejanjih, na katere smo ponosni in nadaljeval: »Kot mislec in globok poznavalec svojega naroda je že pred več kot 150 leti, v času prebujanja nacionalne zavesti in ideološke diferenciacije med Slovenci zapisal misel, ki ni danes nič manj aktualna in opominjajoča, kot je bila takrat. Namreč:
Da bi nam srca vnel za čast dežele, med nami potolažil razprtije in spet zedinil rod slovenščne cele. Misel, ki je vredna, da bi bila zapi-
■ ti
vi
g. Matjaž Karlovšek
g. Peter Primožič
Simfonični orkester I)omžale Kamnik in Komorni zbor Domžale s solisti so prvič v Sloveniji izvedli Haydnovo »Misso in angustiis«
sana v srcu in zavesti vsakega izmed
nas.
Slavnostni govornik se je sprehodil skozi zgodovino in posebej opozoril na položaj slovenskega jezika v pretekli zgodovini in poskuse, da bi ga razvrednotili in se vrnil k Prešernu, katerega pesmi bi morali predvsem mladini bolj približati. Pa ne le z analizo vsebine in učenjem njegovih pesmi, saj so plemenite misli, osvojene v mladosti, bogastvo odraslih, kažipot v stiski in zakladnica moralnih vrednot s polno avtoriteto.
Lepotica, ki ji takrat (pa tudi danes) ni para v Sloveniji
Spomnil se je domžalske kulturne zgodovine, časov pred več kot 85 leti, ko so takratni Domžalčani doma bili ogorčen boj za svojo nacionalno identiteto s tujim kapitabm in tujimi priseljenci, ki so se čutili toliko močne, da so si ustanovili celo svojo lastno šolo, in nadaljeval: »In v poskusu, da dokažejo svojo dominacijo v Domžalah, so organizirali v začetku tega stoletja leta 1905 veliko kulturniško manifestacijo nemškega Turnve-reina. Udeležence, ki so se pripeljali z vlakom iz Ljubljane, so Domžalčani in okoličani množično pričakali na železniški postaji, z njimi fizično obračunali in jim prireditev preprečili, udeležence pa razgnali.
Ta dogodek, ki je imel velik odmev v vsej Sloveniji, je v Domžalah okrepil občutek ogroženosti, tako nacionalne kot kulturne, in spbšni sklep je
bil, da se morajo Domžale tej nevarnosti upreti, tudi tako da dobijo svoj kulturni hram, središče celotnega na-rodnobudrteljskega delovanja. In tako je bila rojena misel o gradnji tega kulturnega doma. Ker pa so bili Domžalčani takrat že politično razdeljeni v konservativce in liberalce, je skoro istočasno stekla akcija za gradnjo kar dveh takih domov, društvenega in so-kolskega. Z izjemnimi napori takrat maloštevilnih domačinov in ob p> moči domžalskih izseljencev sta bila oba prekrasna in velika objekta kmalu dograjena in leta 1919 izročena svojemu namenu. Vsaka od obeh otvoritev je bila mogočna manifestacija vsesbvenskega pomena, ki je utrdila slovenski značaj kraja.
Kot odgovor na nacionalno ogroženost in poskus nemškega ekspanzionizma je torej nastala ta lepotca, ki ji takrat skoraj ni bib para v Sloveniji, naš domžalski kulturni dom.
Veseli smo, da je po dolgih letih in pestri zgodovini danes spet zasijala v vsej svoji nekdanji lepoti. Zaželimo ii dolgega življenja in še veliko uspešnih kulturnih bilanc ob Prešernovih praznikih. Vsem vam pa ob našem kulturnem prazniku iskreno čestitamo.« Havden: Missa in angustiis
Nato pa so obiskovalci prisluhnili Simfoničnemu orkestru Domžale-Ka-mnik, ki ga je pripravil dirigent Aleksander Spasič, in Domžalskemu komornemu zboru pod vodstvom Karla Leskovca, ter solistom Mateji Arnež (sopran), Mirjam Kalin (alt), Marjanu Trčku (tenor) ter Zoranu Potočanu (bas) v Havdnovi Missi in angustiis. Odlični domači glasbeni skupini, prva edini neprofesbnalni simfonični orkester z večdesetletno tradicijo, drugi pevski zbor, eden najboljših v Sloveniji, oba pa Domžalčanom v čast in ponos, ter solisti, med njimi sopranist-Ka in basist tudi Domžalčana, ter njihova odlična izvedba Havdnove maše, spbšno znane kot Nelsonova maša, z dirigentom Aleksandrom Spasi-čem, so bili najlepše darib kulturnemu prazniku in novemu domu, v katerem se začenja prvi izmed mnogih kulturnih mesecev.
Ob koncu iskrena hvala vsem, ki so prispevali, da bo 6. februar 1998 ostal neizbrisno zapisan v kroniki kulturnih dogajanj Občine Domžale, na kvalitetni kulturni večer pa še zlasti hvala izvajalcem ter začasnemu programskemu odboru in njegovemu predse dniku g. Milanu Mariniču.
r>jbrodoSli torej vsi v obnovljenem Kulturnem domu Franc Bernik Domžale!
FOTO: ROK MA|HENIČ VERA VOISKA
g. Andrej Girandon
ga.Cveta
Oražem
°-30_ '.hinn: L^^J I IN
Kulturni dom
Domžale
petek, 13. februar četrtek, eb 19.3P 26. VALENTINOV večer februar
S PROMOCIJO ALBUMA »GORIM« KATARINE HABE -KATRINE Z GOSTI
Na promociji svojega debitant-stskega albuma bo Katarina Habe - Katrina predstavila šest skladb z albuma »Gorim«, pet z originalno spremljavo in eno skladbo ob spremljavi celjskega plesnega orkestra Žabe. Kot gostji se bosta predstavili tudi uveljavljeni slovenski pevki Damjana Golavšek m Marta Zore s svojimi uspešnicami. Z evergrinskimi skladbami bo program popestril tercet Katrinas, sodelovala pa bo še plesna skupina Vivere
Vstopnina: 1.500,00 SIT
petek, 20. februar ob 19.30
IGRAMO MLADI VIOLONCELISTI ZDENKE KRISTL MARINK
Zdenka Kristl Marinič poučuje že vrsto let mlade violončeliste na glasbenih šolah v Kranju, Radovljici in Škofji Loki ter v »svoji« zasebrli glasbeni šoli Parnas Domžale. Njeni violončelisti so v zadnjih treh letih prejeli kar 23 mednarodnih priznanj, nagrad in diplom ter imeli prek 200 različnih nastopov, konec leta pa so kot prva tovrstna skupina v Sloveniji izdali svojo CD ploščo Igramo se, ki jo je založilo m izdalo podjetje Parnas, d.o. o. V okviru tega podjetja je lani izšla zbirka Igramo se za dve violončeli in klavir s priredbami slovenskih narodnih v priredbah Egija Ga-šperšiča, ki ji bo letos sledila zbirka za tri violončela. Na koncertu se bodo predstavili kot skupina in kot uspešni posamezniki, na sporedu pa bodo slovenske narodne ter druge njihove uspešnice ob klavirski spremljavi.
Vstopnina: 1.000,00 SIT
Jimmie Chinn:
TAKSNI I DRL}-GACNI
Prešernovo gledališče Kran\ komedija | režija: Zvone Sedlba-uer
igrajo: Jožef • r^ ROPOSA, Mat- r"H jaž VIŠNAR, Dar- |"H ja REICHMAN, f, Bernarda OMAN, Štefani-ja DROLC, Tine F"» OMAN,   Pavel >U RAKOVEC. H tak _J šni in drugačni, -"^ so pa tudi takšni, ki imajo to srečo, da so takšni in drugačni,«
so modre besede, ki jim Jimmie Chinn položi v usta enega izmed glavnih akterjev te komedije z me-lodramskirn priokusom.
Glavna junakinja je pravzaprav vsa družina z odločno materjo na čelu, ki jo poleg še vedno samskega sinka Boba tarejo-skrbi s hčerama Loro in Noro. Saj ne, da bi bilo z njima kaj narobe. Kje pa! Za njuna moža gre. Z zeti je pač vedno križ. In kakorkoli obrnemo, nikdar niso takšni, kakršne bi privoščili svojim hčeram. Tako kot zetje prav dobro vedo, da so tašče ponavadi neusmiljeni zmaji, ki jim čisto nič ni prav. Če se jim dobrikaš, menijo, da imaš kaj za bregom, ko pa ne reščeš nič, ogorčeno razglasijo, da jih ignoriraš.
(povzeto iz g led. lista PG. I, sez. 1997/98) Vstopnina: 1.500,00 SIT.
8FEBRUAR SVEČAN
/lamnik
Domžale
RAZSTAVA MAJDE LUŽAR
Barva je telo moje slike, moje hiše
V Likovnem razstavišču Domžale je bila v februarju odprta razstava M. Lužar (Preserje, Igriška 15, 1235 Radomlje, tel. 727 651), roj. leta 1963 v Ljubljani. Slikarstvo je študirala na akademijah za likovno umetnost v Sarajevu in Ljubljani, kjer je leta 1987 diplomirala pri prof. Janezu Borniku. Slikarsko specialko je opravila pri prof. Metki Krašovec. je članica Društva slovenskih likovnih umetnikov in ima od leta 1988 status samostojne kulturne ustvarjalke. Doslej je sodelovala na osmih skupinskih razstavah, samostojno je razstavljala šestkrat.
Na otvoritvi razstave sta nastopila Milena Morača, prvakinja ljubljanske Opere, in dramski igralec Jurij; Souček.
In kaj pravi M. Lužar o svojem slikar-
stvu: »Barva je telo moje slike, moje hiše. Z barvo se dotikam lastne eksistence ženske. V trenutku zavedanja izvira moči, nemoči, izrisujem [xxk)be prostora vsakdana, stkane v izrazno moč: barve.« Sedanjo razstavo v Likovnem razstavišču je poimenovala INSPIRA, ki zanjo pomeni iskanje in utelešenje trenutka večnosti zavedanja. Inspira je vznik spiralnih barvnih teles v svojem izdihu.
M. Lužar pa je tudi pesnica:
Boginje se rojevajo
v plašč vijole odete
vera v izgubljeni čas trenutka
presahn/ena je moč izrojena
stkana v lupinah poželenja.
V. V.
DARKO KNAVS - EDINI MODELNI MIZAR V DOMŽALSKI OBČINI
Preciznost in strokovnost
Darko Knavs izvira s Kočevskega, z ženo živita v Domžalah, model-nomizarsko delavnico pa ima v Dragomlju. Izdeluje modele za livarstvo za vse litine in zlitine: siva litina, jeklo litina, aluminij in barvne kovine; dalje modele za plastiko, poliestre, vlivanje betona, keramike, modele za vzorce in razne makete... Je tudi mojster v le-sostruearstvu in unikatnih izdelkov, organizator vlivanja in dobave vlit-kov. Moj sogovornik in prijatelj uokvirja tudi slike in nudi tudi druge mizarske usluge. To bi bilo v grobem.
Darko Knavs je človek odprte in vesele narave in tudi v tem, torej ne »samo« po strokovnosti, privlačen za stranke. Sicer pa naj o sebi spregovori sam.
Darko, kdaj si se odločil za modelnega mizarja in kdo te je navdušil za ta poklic?
veselje do lesa sem občutil že v otroštvu.
Do tega poklica pa me je pripeljalo naključje na sprejemnih izpitih za uk v Litostroju.
Tvoje delo je gotovo tudi umetniške narave. Ali lahko poveš kaj o tem?
Karoserija avtomobila
Tako kot je ta poklic, če lahko tako rečem, izjemno strokovni, saj zajema osnovo metalurgije in strojništva, kajti brez modela ni odlitka, tako je tudi umetniški, če uporabimo vse svoje notranje fantazije. Ko pravim »fantazije«, mislim v pozitivnem smislu.
Ali nam lahko zaupaš svoja glavna dela, na katera si najbolj ponosen oz. naštej nekaj svojih glavnih modelov.
Delam modele za turbine, črpalke, rotorje, vo-dilnike, kakor tudi reduktorje, ventile iz plastike -beton, tudi modele za karoserijo osebnega vozila »VOYAGE« in DOS...
Ali si imel kdaj ambicijo, da bi naučil svoje redke obrti še koga drugega?
Tudi o tem razmišljam, toda trenutno so preveč kruti časi za stroj ništvo in livarstvo.
Gotovo vsaj približno veš, koliko modelnih mizarjev je v Sloveniji?
Ta poklic vidno izumira, mislim pa, da nas je v Sloveniji še približno deset. Deset let je tudi rk>-ba mojega obrtniškega staža.
Darko, lepo se ti zahvaljujem za razgovor in ti želim še mnogo delovnih uspehov.
IVAN KEPIC
FIZIOTERAPIJA ZRNEC
Dragomelj 44 a, tel.: 376-004
ponuja bogate fizio-terapevtske in sprostit-vene programe.
V OŠ Domžale, Bistriška c. 19 so se februarja 1998 začele terapevtske vaje za hrbtenico, in sicer vsako sredo od 17.30 do 18.30.
Prostih je še nekaj mest. Prijazno vabljeni!
PGD HOMEC IN PGD ODRANCI
Svečano podpisana listina o sodelovanju
86. občni zbor Prostovoljnega gasilskega društva Homec, ki ga je po zvoku fanfar pričel predsednik g. Anton Pavlic, je bil še posebej slovesen. Člani PGD Homec, ki bodo prihodnje leto praznovali 70-letnico obstoja, so medse povabili vodstvo PGD Odranci in slovesno podpisali listino o sodelovanju med obema društvoma. Svečanosti so prisostvovali tudi g. Ivan Markoja, župan občine Odranci s sodelavci, podžupan občine Domžale, g. Simon Mavsar, ter g. Marijan Slatnar, predsednik Občinske gasilske zveze Domžale, velika dvorana v gasilskem domu Homec pa je bila veliko premajhna za številne gasilce, ki so se udeležili občnega zbora.
Po enominutnem molku, s katerim so gasilci počastili spomin na člane, ki so umrli v letu 1997, smo prisluhnili obsežnim poročilom predsednika, poveljnika, blagajnika in tajnika društva, ki bi bili po mnenju g. Marjana Slatnarja, ta je občni zbor pozdravil v imenu OGZ Domžale, marsikomu za vzor. Leto 1997 je bilo za PGD Homec, ki šteje 162 članov, med njimi tretjino mladih, uspešno, saj so opravili vse naloge, povezane s spremenjeno organiziranostjo, obenem pa so njih« ive ekipe usfX5šno nastopile na vrsti tekmovanj, osvajale odlična mesta, društvo pa je dobro organiziralo tudi vsakoletno veselico. Posebno skrb so namenili usposabljanju svojega članstva, uspešno pa so posredovali tudi ob požarih in drugih priložnostih (poplave), že v lanskem letu pa pričeli uresničevati tudi program, katerega končni cilj je, da v letu 1999 ob 70-let-nici kupijo novo vozilo. Ne pozabljajo pa tudi starejših gasilcev, saj so |xj-sebej zanje pripravili izlet na Primorsko. Pohvalni so tudi uspešno sodelovanje z vsemi društvi, krajevno skupnostjo in župnikom Alojzom Golobom, ki jim je iskreno pohvalo tudi vrnil. Oglasili so se tudi predsedniki sosednjih društev Radomlje, Rova, |arše-Rodica, lip Radomlje in Smarca ter zaželeli homškim gasilcem veliko uspehov tudi v prihodnje. Ker leti isnji i leto pomeni tudi zaključek mandala, so člani PGD Homec, na občnem zboru jih je bilo 120, z javnim glasova-
Stisk rok predsednika PGD Homec Antona Pavlica in Martina Horvata, predsednika PGD Odranci za uspešno skupno pot.
neta Medveščka.
Pozdrav iz Prekmurja iz Občine Odranci, ki spada s 1700 prebivalci med najmanjše občine v Sloveniji, je občnemu zboru izrekel Ivan Markoja, odranski župan, ki si je za predstavitev sposodil kar besede znamenitega rojaka pisatelja Miška Kranjca: tukaj živijo dobri ljudje, ki vse dobro želijo tudi vsem članom, zbranim na občnem zboru. S priložnostnim darilom
njem soglasno izvolili tudi novo vod stvo, ki ga bo tudi v bodoče vodil g. Anton Pavlic, poveljnik pa bo Igor Sare, za predsednika OGZ pa so predlagali g. Marjana Slatnarja.
Podeljena so bila tudi različna priznanja, izmed katerih naj omenim le g. ložeta Rodeta, ki je prejel priznanje za 50-letno zvestobo PGD Homec, gasilci pa so se s posebnim priznanjem spomnili tudi svojega kurirja I i-
in pozdravom v imenu občine I tom žale pa se je oglasil podžupan Simon Mavsar, ki je obema društvoma /a/o I«'I u.pesno delo, hkrati pa poudaril pomembnOSl sodelovanja in i/menja ve izkušenj občin na posameznih področjih. l< podpisu listine je obema društvoma čestital tudi g. Marjan Slal nar, predsednik OGZ, ki je poudaril, da je listina prvi tovrstni dokument medseJ ojne želje in potrebe po sodelovanju katerega od društev v občini, ki bo zanesljivo obrodilo sadove prijateljstva in strokovne pomoči.
Sledil je najbolj svečan dogodek, ko sta novoizvoljeni predsednik PGD Homec, g. Anton Pavlic: in predsednik PGD Odranci Martin Horvat s svojima podpisoma na listino o pobrate; nju in sodelovanju obeh društev napravila prvi korak na poti skupnega dela. Na kratko sta predstavila prva srečanja, iz katerih je zrasla pobuda PGD Odranci, ki je bilo ustanovljeno v letu 1923, da se navežejo tesnejši sli ki med društvoma, ki so pomembni tako po strokovni kot po družabni plati. Oba predsednika sta poudarila, da bodo začetni prijateljski stiki prerasli v tesno sodelovanje, iz katerega bosta obe društvi črpali pobude in nova znanja za še uspešnejše delo. Med številnimi gosti, ki so obema društvoma zaželeli veliko uspehov in iskreriega prijateljevanja na skupni poti, je bil tudi homski župnik g. Alojz. Golob. Dejal je, da se veseli podpisa listine o sodelovanju, saj govori 0 medsebojni pomoči v prihodnje, ki bo požlahtnil.i ustvarjalnosl ler poplo-menitila in pomehčala srca vseh, ki pomagajo bližnjim, ko potrebujejo
pomot .
Obema društvoma ob podpisu li stine o sodelovanju iskrene čestitke in veliko uspehov na skupni potil
V. V.
Podžupan Občine Domžale, Simon Mavsar, je županu Občine Odranci, Ivanu Markoju, v spomin na srečanje na Homcu izročil priložnostni darili.
AKADEMSKI SLIKAR DANIJEL LOVRO FUGGER (10)
S prijatelji bom Domžalam dal nekaj dobrega
/a, vedno so bile za mojim priimkom napisane tudi moje rodne Domžale. Pa naj je to bilo v Nemčiji, Švici, Italiji ali Franciji.
Povsod in vedno, kjer sem razstavljal, sodeloval, delal in živel, sem nosil v sebi Domžale, govoril o njih (posebno o mini biseru Kamniških planin), kjerkoli sem že bil v Evropi.
Enako so doživljali tudi drugi Slovenci po svetu, pa naj so bili delavci, znanstveniki aH i imetniki. Ko smo si pridobili zaupanje in tudi dokazali, da smo sposobni, delavni in da smo zreli doseči najvišja pri znanja, se je tujjna sklonila k nam in nas sprejela. Nihče ni tujim državljanom poklonil državljanstva .ili lagodnega življenja. Dokazati so morali t udi znanje jezika tiste države, v kateri so živeli.
Naj še to povem, kako me je doletela čast, da sem v Franciji postal tajnik Shvensko-francoskega rudarskega društva, ki je imelo velik pevski zbor.
In to polna tri leta. Redno sem si dopisoval tudi z Izšeljeniško matico v Ljubljani.
No, in ta pevski zbor je redno pel pri pogrebih rudarjev, ki so povečini nesrečno zboleli za silikozo, to se pravi, da jim je prah premoga in kamenja pri izkopavanju polnil pljuča, da so preprosto okamenela. Veliko se jih je pa ponesrečilo v rovih rudnika.
Redno vsak teden smo pokopali dva rudarja s to mučno bolezni jo. Sinit ni delila razlik med Slovenci in Francozi.
Velikokrat sem šel k rudniku in pričakal rudarje pred šahlom, ko so se pripeljali tzgobokjh rovov i i-Sto < mi. N.i njihovem telesu, obrazu in rokah se je mešal in pacal znoj s temnim prahom premoga in iz dneva v dan bolj globoko lezel v njihovo h jo ii l iskal snidenja zokameneikn prahom v pljučih.
Kako težko mi je bilo od začetka, ko je pri od prtem grobu nad krsto rudarja pel moški zbor tega društva in je med žalostinko rudar, ki je pel med tenorji, nekajkrat /Jasno zakašljal in lovil sapo. Vsi pev-
ci smo za nek. i j Ireni ilkov s petjem prekinili.
Ko je pevec nehal kašljali, smo z žalostinko nada Ijevali.
Pri srcu me je stisnilo. Nastali je tesnoba med pogrebi, kol da te vsi vemo, komu bomo najbrž peli naslednjič.
Taka pretresljiva doživetja so me napolnila s lako močnimi likovnimi razmišljanji, da sem začel slikati opus trpljenja med rudarjem, premogom in kamnom.
I,i slikarski opus sem po dveh lotih dela v Franciji tudi razstavil.
Želel sem postavili likovni spomenik prvim slovenskim izseljencem rudarjem, ki so šli s trebuhom za kruhom v Francijo in v dnine države Že v letih 191(1 in naprej.
Redki so se vrnili. Vsi drugi počivajo na pokopališčih tujine. Le njihove vdove v črnini in otrod so jih objokovali.
V Franciji me je tudi doletela novica, da je naš rojak operni pevec Anton Subelj, doma / Rodice pri Jaršah, v Clevelandu v Ameriki iznenada umrl.
Bil je duša večine slovenskih pevskih zborov v Ameriki. Vodil jih je preko štirideset let.
Želel sem nekaj storili v nji gov spomin. Dal sem pobudo /a knjigo o njegovem življenju univerzitetnemu profesorju dr. fdi Gobcu v Ameriki, ki je po rodu Slovenec. Napisal je ves tekst od njegovega rojstva na Rodici pri Domžalah do smrti.
S šestimi leti je s svojo materjo že pel na kom v Grobijah. Iz ljubljanske Opere je šel v Ameriko in postal pevska legenda kot solistični pevec in kot di rigent slovenskih /borov.
Kol slikar sem knjigo bogato opremil s slikami v barvah in risbami i/Slovenije.
Na naslovno stran knjige sem naslikal portret Aniona Št ti rlj, i, ki st-di z, i klavirji rt in drži prste na li/) kah.
Knjiga je bila tiskana v znani švk arski tiskarni v Baslu.
Knjiga je bila samo v angleškem jeziku /a Ame riko.
Tako se počasi poslavljam z nadaljevan ji od Fran-i iji; Zaključen je bil pomemben čas mojega življenja, /.i/niši'al sem po dolgih letih tujo zemljo, njihovo kulturo in ljudi.
Po svoje /mučen, a poln energij, življenja, idej in pri/ akovanj sem se pripravljal na vrnitev v Domžale.
Cisto razumljivo, da sem po toliko letih bil nekoliko drugačen od takrat, ko sem sel v tujino.
Seveda, najboljšem spo/nalpoložaj na kulturnih področjih, predvsem na slikarskem.
Navadil sem se na geslo: Kdor je boljši, I a dobi.
In nI Važno, od kod človek prihaja. Odločala je kakovost in sposobnost.
VI rani iji in sploh n, i /ahodu so bili ■ g. ili ■riji ■ vi-t ji del privatne.
Privatni lastnik je skrbel za kakovost in pestrost umetnikov.
Beseda klan, ali združba samo nekih ljudi, ki le sno zapirajo drugim vstop, mi je bila v tujini še čisto tuja.
Zakaj? Ker sem mirno slikal po svojih idejah in vsa dobra dela sem brez težav, truda ali prezira galerist ov lahko vedno razstavil v galerijah in se potegD val tudi /a najvijsa pii/nanja in nagrade,
lo sem sam tudi do/ivel in dosegel.
Pričakoval sem, da bom to svojo slikarsko pot lah ko mirno nadaljeval tudi v domovini.
Sicer sem vedel, da so bile galerije pri nas le državna last, Prit akoval sem pa, da to ne bo vplivalo
na mojo nadaljnjo in normalno umetniško pot. loda moje predstave o tem se niso uresnk ile.
(se nadaljuje)
Domžale
/lamnik
KLJUB ZIMSKEMU ČASU
Rekonstruirane ceste
in pločniki, gradnja kanalizacije
Letošnja zima je le delno zavrla gradbene posege na naših komunalnih objektih. Suho mrzlo vreme brez snega omogoča, da gradbena podjetja nadaljujejo z investicijami v naših krajevnih skupnostih. Zanje je bil denar zagotovljen že v lanskoletnem proračunu. Če bo vreme še naprej tako »nezimsko«, lahko pričakujemo, da bodo še pred uradno »gradbeno« sezono na vrsti tudi druge investicije.
Komaj obnovljeni Domžalski mestni park v centru mesta so Se pred uradnim odprtjem obiskali vandali in uničili del luči. Zakaj?
V Domžalah se radi pohvalimo s tem, da smo mesto na deželi. Žal pa zlasti okolico mesta nekateri kljub stalnim opozorilom in delu komunalnega nadzornika izkoriščajo za odlagališča. Le zakaj je neznani storilec (ali več) dve avtomobilski školjki pripeljal prav v okolico Brda pri Ihanu.
V. V.
V arhivu in zapiskih komunalnega nadzornika se je spet znašlo kai nekaj gra diva, ob katerem se človek vpraša ZAKAJ IAI<()č lastniki jeklenih konjk km, med katerimi sta se tokrat znašla dva nekdanja d* ota, te potem, ko /im od služijo, pustijo »kol svinja drek« in se ne menijo /a to, da odpadki niso le neprimerni za okolje, temveč tudi nevarni.
Tale rdeči fičo je tako kar nekaj časa, dokler ni bil uradno odpeljan, »strašil« ob cesti Radomlje Volčji Potok.
Njegovega modrega kolega pa je neznani voznik pustil kar sredi Domžal, saj smo ga lahko občudovali na parkirišču ob Karantanski cesti.
V Depali vasi nadaljujejo gradnjo kanalizacijskega omrežja. Tokratna faza obsega 300 m omrežja in vse pripadajoče hišne priključke, (slika levo)
Asfaltno preobleko dobivata tudi hodnik in kolesarska steza ob Bukovčevi ulici na Viru. Dolžina obeh je 500 metrov, ob gradnji bo delno sanirana tudi cesta, urejeno pa tudi odvodnjavanje. Dela v vrednosti 7800.000,00 SIT izvaja SCT Ljubljana, (slika desno spodaj)
Tekst: V. Vojska Foto: P. Tonkli
Najprej sva se s Primožem Tonklijem, z Oddelka za javne komunalne službe Občine Domžale ustavila ob cesti Brezje-Gorju-ša, kjer v dolžini 250 metrov poteka rekonstrukcija, ki bo omogočila prometno bolj varno in tudi lepšo povezavo teh dveh krajev, s tem pa tudi dveh krajevnih skupnosti -Krtine in Doba. Vrednost del je 5.350,000,00 SIT, izbrani izvajalec GRA-PIX pa je že opravil vsa zemeljska dela. (slika levo zgoraj)
Gradbeni stroji so za-brneli tudi ob magistralni cesti M-10, kjer eden izmed izvajalcev največje komunalne naložbe v naši občini Cestno podjetje Ljubljana že izvaja pripravljalna dela na trasi bodoče štiripasovni-ce. Investitor je Družba za državne ceste.
KOŠARKARSKI KLUB DOMŽALE
TUDI LETOS ORGANIZIRA TRADICIONALNO
PVSTOVANIE
V DVORANI KOMUNALNEGA CENTRA, KI BO V SOBOTO, 21. 2., Z ZAČETKOM OB 20. URI.
OBETAMO SI LAHKO IZVRSTNO ZABAVO, SAJ BO IGRAL
ANSAMBEL
PTUJSKIH PET
SEVEDA PA BOMO TUDI LETOS IZBIRALI NAJLEPŠE MASKE,
DA O JEDAČI IN PIJAČI TER BOGATEM SREČOLOVU SPLOH NE GOVORIMO.
INFORMACIJE IN REZERVACIJE KART:
TEL: 721-015 (PISARNA KLUBA V DVORANI KOMUNALNEGA CENTRA).
hlE ZAMUDITE hlOUE ZABAVE!
JAVNA DELA
Za bolj urejena spominska obeležja
V skladu s programom vzdrževanja spominskih obeležij v občini Domžale so v novembru in decembru 1997 potekala vzdrževalna dela na območju spominskega obeležja Oklo in njegove okolice. Pri delih so v okviru javnih del sodelovali trije delavci, prevoz in nadzor pa je opravilo Komunalno stanovanjsko podjetje Domžale.
Kompleks zgodovinskega spomenika na Oklem je bil močno zaraščen, zato je Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju glede tega in tudi drugih spomenikov in pomnikov predlagal, da najprej okolico očistijo, kasneje pa bo pripravljen bolj natančen pregled |x>trebnih opravil.
V okviru javnih del je bila očiščena širša okolica spomenika ter (»tanki nekdanje Kramarjeve domačije in silosov, ki predtem sploh niso bili vidni.
S programom javnih del na tem področju bomo v skladu s programom vzdrževanja spominskih obeležij nadaljevali v spomladanskih meseci h tudi na drugih lokacijah.
V. V.
Mehanika, kleparstvo, ličarstvo, prodaja avtomobilov in rezervnih delov
servis Pižem Rado s.p.. Mala Loka 15, 1230 Domžale tel.: 061/ 16 12 164, faks: 061/ 373 151
Salon Domžale, Ljubljanska c. 111 tel.: 061/714 812
In FEBRUAR U SVEČAN
Kamnik
Domžale
POTOPIS (5. del)
Kalifornija in zlati ameriški zahod
Zadnjič sem vam predstavil nekaj podatkov o Velikem kanjonu (Grand Canyon) v severozahodnem delu ameriške zvezne države Arizone. Danes pa si lahko preberete nekaj o znamenitostih še dveh znanih in čudovitih ameriških narodnih parkih, ki sem ju obiskal na svojem potovanju po tem delu Amerike - to sta Bryce kanjon in Zion National Park. Pojdimo najprej v
Brvce Canvon
Leži v ameriški zvezni državi Utah. Ime je dobil po živinorejcu Brveceu Ebenzerju, ki je leta 1875 skupaj s svojo ženo Marv Brvce iskal nove pašnike po južnem delu države Utah.
Po naključju sta naletala na
vhod v ta kanjon. Tu sta našla veliko možnosti za pašo živine, kar sta, kot živinorejca, seveda izkoristila. Navdušena pa sta bila tudi nad raznolikostjo tega kanjona, prevzela ju je živo rdeče - oranžna barva skal. Zaradi ugodne paše sta ga imela kar za svoje pašno območje. Ker pa se je glas o dobri paši hitro širil, uradnega imena za ta del države pa še ni bilo, so vsi pričeli govoriti, da je to Brvcov kanjon, in pri tem imenu je ostalo še dandanes.
Z geološkega vidika gledano je skalovje Brvce kanjona precej mlajše kot tisto v Grand kanjonu. Pred 50 do 60 milijoni let se je po odlaganju usedlin in naplavin, dviganju tal kot posledica tektonike ter erozije tal, pričela zgodba o tem kanjonu. Zaradi stoletja in stoletja izmenjajočih se sil, ki so delovale
V PRODAJNEM CENTRU
BREZA DOMŽALE V TRGOVINI MAGROMA
STEKLO
DOBITE
POSAMEZNE
DELE
ČEŠKEGA
PORCELANA
V ČEBULNEM
VZORCU,
TUDI
LONČKE,
SKODELICE
IN VRČE.
BREZNIKOVA 15, DOMŽALE Tel./Faks: 716-423 Odprto: od 10. do 19. ure V soboto: od 9. do 13. ure
na te skale, zaradi usedlin peska, ki so jih nanašale reke, ter mineralov, ki so bili v pesku, je nastalo kemično delovanje, kjer so svoje opravili železovi oksidi ter kalcijev karbonat (po domače povedano - soda) in ustvarjene so bile možnosti za obarvanje teh skal v čudovito živo rdečo oranžno barvo s pasovi bele barve. Zaradi delovanja peska, vode, snega, ledu ter zimskih nizkih temperatur in poletne hude vročine (krčenje in raztezanje kamnin) so se ustvarili enkratni kamniti kipi. Marsikje se zdi, kot da so to kapniki, le da niso v jami, temveč na prostem, pod milim nebom. Pogled na njih deluje izredno sproščujoče in pomirjujoče (znano je, da oranžna barva pomirja). Zaradi tega nikoli ne manjka turistov, ki si prihajajo ogledat to enkratno in čudovito igro narave. Nenavadno obarvane skale še posebno lepo zažarijo ob sončnem vzhodu in zahodu. Človek bi si tu kar zgradil vikend, če bi bilo to v tem narodnem parku dovoljeno.
Seveda so tu živeli ljudje še pred prihodom Ebenzerja Brycea. Znanstveniki so odkrili, da so tod okoli leta 1500 našega štetja živeli Indijanci iz plemen Anasazi, Mormon in Paiute. Zaradi težke in skoraj nedostopne konfiguracije terena so se obdržali precej dolgo ter zapustili številne sledi.
Starejši potomci indijanskega plemena Pauite vedo povedati, da so temu kanjonu rekli Anka-ku-wass-a-wits, kar naj bi v tem indijanskem jeziku pomenilo rdeče obarvani obrazi. Ime se nanaša seveda na živo rdečo oranžno barvo skal, na katerih se da zaradi delovanja naravnih sil z malo fantazije pričarati tudi stilirizirane obraze ljudi.
Turisti so na to območje pričeli prihajati leta 1918, ko so odprli prve turistične objekte. 1920. leta je turistom dostop do tega območja olajšala železna cesta. Od leta 1923 do 1931 so na najrazličnejših ustanovah, upravah ter na državnih in zveznih organih odločali o tem, da je Brvce Canvon federalnega pomena in so ga razglasili za narodni
Granitna stena v narodnem parku Zion
park. Ta dokument je leta 19.31 podpisal tedanji ameriški predsednik Hoover. Leta 1956 pa je Brvce Canvon National Park prešel pod Upravo in administracijo naslednjega parka. Tudi tega sem si ogledal. To je
Narodni park Zion
Tudi ta je svojevrsten geološki fenomen. Leži na jugozahodnem delu ameriške zvezne države Utah. Pri njegovem nastanku so imeli pomembno vlogo vulkanski izbruhi, potresi, kipeča lava, a tudi delovanju vode, vetra in ognja. Zgodba o nastanku se prične nekako pred 240 milijoni let. Zaradi vulkanskega delovanja so skale ne samo drugačne barve, temveč tudi oblike, kot v Grand Canvonu ali Brvce Canyonu. To so namreč velikanske skale, pretežno granitnega izvora, ki so predvsem rjave barve. Seveda imajo tudi tu skale malo rdečkaste barve, vendar so pravo na-
	NO	#,
	LEFT	
	TURN	
Znak na avtocesti na poti preko puščave do igralniške meke - Las Vegasa
sprotje tistih v Brvce kanjonu. Pred približno 190 milijoni let se je klima na Koloradski planoti (Golorado Plateau) izredno spremenila. Takrat so verjetno nastala, s pomočjo vetra in peska, majhna jezera v skalah, po katerih se je pretakala voda in oblikovala kanjone, a povsem
drugačne od tistih v Grand kanjonu. Pred 13 milijoni let se je zaradi tektonskih sil, ki so bile v primerjavi z drugimi, tu izredno počasne, del teh jezer in skal dvignil. Zaradi relativne počasnosti tektonike se skale niso prelomile ali zdrobile in so ostale še vedno izredno visoke. Voda je bila prisiljena poiskati nove poti iz tega kanjona, nastajali so novi kanjončki in kanjoni. Na tem področju je zaradi visoke nadmorske višine in izhlapevanja vode vedno ciovolj oblakov, tu skoraj nikoli ni povsem jasnega vremena. Tudi jaz sem v tem parku preživel svoj edini deževni dan na poti po Ameriki.
Ime je Zion park verjetno tkibil 0 odlomku iz Biblije, ki jo je na svoji poti pri odkrivanju tega parka 1863. leta prebiral mladi mormonski raziskovalec Issac Behunin. Pred njim je leta 1858 na to pot odšel tudi misijonar Nephi Johnson, a so se njegovi zapiski izgubili. Ljudje pa so tod živeli že precej prej. 500 let pred našim štetjem naj bi bili tu živeli ljudje iz plemena Basketma-kers - bili so predhodniki plemena Anasazi, ki so kasneje prevladali na tem področju. Arheologi so našli tudi izkopanine, ki pričajo, da so tod živeli Indijanci iz plemen Fre-mont, Pauti, Parrusi in seveda Mormoni. V novejši zgodovini je poznan mormonski raziskovalec (oseph Black, ki je sistematično raziskal področje sedanjega narodnega parka Zion ter zgradil prvo kolibo v tem parku, kasneje pa je že omenjeni Issac Behunin na mestu, kjer je sedaj sprejemni« tega narodnega parka, zgradil veliko kočo ter se pričel ukvarjati s kmetijstvom.
V letih od 1800 do 1900 so Zion park obiskovali številni pesniki, pisatelji, slikarji in fotografi ter tu ustvarjali svoje umetnine. Leta 1919 je to področje bilo uradno razglašeno za Narodni park Zion. 192.3. leta je bila zgrajena dokaj udobna cesta in s tem je bilo omogočeno trumam turistov ogled tega parka. Še vedno ga vsako leto obišče več milijonov ljudi in se čudi mojstrovinam narave. Svojevrsten je tudi živalski svet, saj tU živijo sloviti gorski levi, gorski mufloni, zlati orli, gorske lisice, mali rdeči sokoli, detli in še bi lahko našteval. Ker pa je vsake lepe stvari vedno prehitro konec, je minil tudi čas mojega obiska teh treh naravnih fenomenov. Napotil sem se naprej preko gorskih prelazov zopet do puščavskega dela zahodne Amerike. Pred menoj so se v puhtečem asfaltu že videli obrisi mesta Las Vegas in zapel sem si znano pesem še bolj znanega ameriškega kraja rock'n'rolla Elvisa Pre-sleya - VIVA LAS VEGAS.
(se nadaljuje)
JANEZ STIBRIC
KRONIKA 113« KRONIKA 1 13 • KRONIKA 113« KRONIKA 113« KRONIKA 113 • KRONIKA
Pred nami je pust in njegove norčije, a dostikrat imam občutek, da za nekatere pust traja kar celo leto. Nikoli jim ne uspe v celoti odvreči maske in vedno se poskušajo dokazovati - tako na cesti, kot tudi ob šankih in na žalost kasneje s precej preveč alkohola v glavi tudi doma. Še kratko opozorilo. Trgovine, menjalnice denarja, banke in poštni uradi bodo verjetno tudi letos v pustnih dneh tarče (tokrat »uradno«) maskiranih roparjev, zato bodite v teh dneh še posebej previdni. Bolje preventiva kot... Kaj pa nam tokrat prinaša izvleček iz policijskih beležnic?
Nečedni posli z avtomobili in motorji
Parkirišče na Miklošičevi 15 v Domžalah se je očitno priljubilo avtomobilskim tatovom. Tam so namreč v kratkem časovnem obdobju ordinirali dvakrat in obakrat uspešno. Prvo noč je neznano kam izginil osebni avto renault 5 siv z registrsko številko L| 22-64S, dve noči kasneje pa še osebni avto renault clio modre barve, registrska številka je bila Lj 47-20T. Ker policisti po naših podatkih še niso našli tatov obeh avtomobilov, naj vsi, ki so omenjena avtomobila videli ali vedo karkoli o tem kaznivem dejanju, to sporočijo na policijsko postajo.
Vse več je vlomov v osebne avtomobile, ki postanejo mamljivejši, če njihovi lastniki poskrbijo za dober razgled na dragocene stvari, ki jih imajo v notranjosti svojih jeklenih konjičkov. Dostikrat potem neznano kam izginejo ročne torbice, aktovke, pa tudi avtoradii. Brez svojega avtoradia znamke pioneer je ostala H. M., av-toradio so ji ukradli v kletnih garažah SPB-ja v Domžalah. Nekaj podobnega se je primerilo tudi K. K., sicer lastnici golfa. Njen avtoradio znamke Kenvvood je dobil novega lastnika, za nameček pa so ji tatovi uničili tudi ključavnico na vratih avtomobila.
V Mengšu, točneje na Slovenski cesti, so neznanci ukradli motorno kolo znamke honda CBR 900 RRV Pri tem je potrebno poudariti, da je honda izginila iz od-
klenjenih garažnih prostorov. To je bila očitno samo voda na mlin k lažji kraji tega motorja, vrednega 1,5 milijona tolarjev.
Vlomi in tatvine
V pred - in poprazničnih novoletnih dneh je prišlo do prave poplave vlomov. Tako je bilo v Domžalah vlomljeno v stanovanje ob Savski cesti, vlomilec je lastnika olajšal za dobre pol milijona tolarjev. Izginilo je nekaj zlatnine, več litrov dražjih alkoholnih pijač, potni listi in denar.
Dogodek je zanimiv tudi zaradi tega, ker se je vlom dogodil sredi belega dne, v dopoldanskem času.
V Mengšu je nepovabljen vlomilec obiskal stanovanje v Levčevi ulici ter jo popihal s 120 tisoč tolarji. Omenjeni denar je bil v denarnici, na polici v predsobi. Lastnik stanovanja, D. M., lahko le upa, da bork) policisti našli vlomilca s plenom.
Vlomljeno je bilo tudi v samopostrežno trgovino v Radomljah. Tam pogrešajo cigarete, kar za dobrih 800 tisoč tolarjev si jih je nabral neznani vlomilec. Bog ve, če je že kdaj kje prebral, da kajenje cigaret močno škoduje zdravju.
Več odnosa do zdravega življenja, čeprav povsem napačno, pa je pokazal vlomilec, ki je v kletnih garažah v domžalskem SPB-ju vlomil v skladišče podjetja Fal Sport. Iz skladišča si je nabral za dobre 3,5 milijona tolarjev športne opreme oziroma artiklov. Policisti še poizvedujejo za tem športnim vlomilcem.
Povsem drugačne namene, ponovno nepoštene, pa je pokazal vlomilec, ki je vlomil v prostore podetja Pučko - cementni izdelki na Prevojah. Odnesel je namreč več kot tono suhe barve v vrečkah, ki jo v podjetju sicer uporabljajo za obarvanje cementnih izdelkov. Za vlomilcem, ki je ukradel dobrih 400 tisoč tolarjev vredne barve, policisti še poizvedujejo.
Pa še en primer kraje, ki pa se je srečno končala. Pri kraji bunde v blagovnici Vele v Domžalah, vredne 5.3 tisoč tolarjev, so zalotili 29-letnega E. M. iz Ljubljane, je že star znanec policistov, zato niso bili preveč presene-
čeni, ko so pri njem ob pregledu našli še nekaj artiklov, katerih izvor je bil, milo rečeno, sumljiv. Ljubljančan E. M. se bo moral zaradi tatvin zagovarjati pred sodnikom za prekrške.
Alkohol in pretepi
Precej vinjen je na Koblarjevi ulici v Mengšu obležal M. j. iz Mengša. Pri padcu si je tako poškodoval nos, da je pričel krvaveti. To je opazilo nekaj občanov in obvestilo policiste. Ti so prihiteli na kraj dogodka ter o tem obvestili njegovo ženo. Zaradi kršitve javnega reda in miru pa bo M. J. vseeno moral stopiti pred sodnika za prekrške.
Ko so polic isti v neposredni bližini diskotekte Life legitimirali ljudi, jih je pričel motiti pijani K. R. iz Kamnika. Čeprav so ga vljudno opozorili, naj jih ne moti, jih je K. R. pričel žaliti in zmerjati. Ker tudi nadaljnja opozorila policistov niso zalegla, so alkoholiziranega K. R. odpeljali na policijsko postajo in ga pustili v prostorih za streznitev. Zaradi kaznivega dejanja pa bo moral svoje početje K. R. pojasniti tudi sodniku za prekrške.
Tudi klasična idila - družinsko kosilo, alkohol lahko sprevrže v kaznivo dejanje. Č.)., njegova žena Č. M. in njegova tašča K. j. so južinali. Tašča in zet sta se meri kosilom sprla, pri čemer je zet pričel fizično obračunavati s K. j. Ko so vsi upali, da se je zadeva kljub neljubemu dogodku umirila, pa se je samo preselila v domače okolje. Doma se je namreč prijani Č.). znesel nad svojo ženo. Zaradi fizičnega obračunavanja so morali posredovati policisti. Ker niso našli skupnega jezika, so policisti s seboj na policijsko postajo odpeljali pijanega Č. j. ter ga odvedli v prostore za streznitev. Svoje pa bo o tem dogodku rekel tudi sodnik za prekrške, kajti Č.). se bo moral kmalu oglasiti pri njemu.
Tudi v Blagovici so morali policisti posredovati zaradi pretepanja. V eni izmed stanovanjskih hiš je namreč R. |. preizkušal moč svojih mišic na ženi in sinu. Ker pa R. J. niti v prisotnosti policistov ni hotel nehati, so ga policisti odpeljali s selx>j, preostanek zgodbe pa je povsem identičen zaključku prejšnjih dveh.
Uničen drog električne napreljave, požar na Viru in tudi tokrat smrtne žrtve na cesti
Na dvojnem ovinku pri odcepu za prašičjo farmo v Ihanu se je ponovno zgodila nesreča. Skorajda ne mine teden, da se ne bi na tem ovinku kaj zgodilo. Tokrat jo je zaradi prevelike hitrosti skupil 22-letni Š. A., saj ga je zaneslo v ovinku. Njegovo potovanje je prekinil drog za električno napeljavo. Na srečo je nastala samo materialna škoda, ta pa znaša dobrih 200 tisoč tolarjev.
Policisti in gasilci so prejeli obvestilo, da je zagorelo na Viru v stanovanjski hiši na Dvoržakovi ulici. Gasilci so požar pogasili, polk isti pa so začeli iskati vzroke za požar. Kmalu so ugotovili, da se je to zgodilo zaradi kratkega stika na električnem razdelilcu v spalnici. Požar je povzročil materialno škodo v višini najmanj 200 tisoč tolarjev.
Na odlagališču odpadkov v Dobu pa se ie pripetil tragičen dogodek. Polic isti so po prejemu obvestila o nesreči prihiteli na kraj dogodka. Našli so dva tovornjaka in pod enim zagledali moško truplo. Kasneje se je izkazalo, da gre za 65-letnega Z. E iz Kamnika. Pri re konstrukciji dogodka so ugotovili, da je Z. E na deponijo odlagališča odpadkov pripeljal odpadke, šel iz svojega vozil.i do nadzornega delavca ter se čez čas vrnil. V istem trenutku pa je na deponijo pripeljal tudi R. M., ki je počasi zapeljal vzvratno mimo Z. E-jevega tovornjaka. Po se nepojasnjenem spletu okoliščin je pri tem zadel voznika in Z. E jp padel na tla. R. M. je na to z zadnjimi kolesi tovornjaka zapeljal točno preko glave voznika Z. E, ki je bil na mestu mrtev,
Zadnji dogodek pa ni nastal na območju, ki ga pokrivajo polk isti Policijske postaje Domžale, vendar je odmeval tudi na naših tleh. Pri Naklem so namreč v hudem trčenju ugasnila življenja dveh mladih športnikov - smučarskih skakalcev SSK Servis Debevc Mengeš icr treh odraslih oseb, vsi preživeli udeležen« i te pro metne nesreče pa so bili hudo poškodovani. Tragično so umrli Maloj Cerar, Samo Cerar, Blaž Tflepan, Jana Slokan, Franc Premk in Lojze Fortuna. Njihovih življenj na žalost ne moremo več obudili, storimo pa vse, da bo takšnih tragičnih dogodkov na naših cestah čim-manj. JANEZ STIBR1Č
Domžale
/lamnik
FEBRUAR -t 1 SVEČAN    I I
ISKRENE ČESTITKE MILKI IN ANDREJU VIDEMŠEK
Zlatoporočenca iz Doba
24. januarja 1998 je bila sobota kot pred SO leti, ko sta se mladoporočenca Milka in Andrej Videmško-va, po domače Cajhnova iz Doba, poročila in tista sobota je obema ostala v trajnem spominu. 24. januarja 1948 ju je namreč njun nečak l.inko Grošelj s svečano okrašenim prekom odpeljal najprej v Domžale, kjer sta odločitev, da svoji življenjski poti združita v eno, izrekla na občini, v nedeljo pa svojo zaobljubo ponovila v župnijski cerkvi v Dobu, kjer je bila še cerkvena poroka. Kot priči sta se podpisala Janko Grošelj, st. in Miha Novak. Prave ohceti ni bilo, pač pa se mama Milka spominja, da sta bila na oklicih v dobski cerkvi oklic ana kot 13. par, pozabila pa ni tudi prijetne »poročne« večerje in vseh dni, ki so ji sledili na manjši kmetiji sredi Doba. Ta je bila konec januarja vsa lepa in praznična, na zlato poroko pa je opozarjal mlaj v pozdrav zlatoporočen-cema in številni obiski, ki so želeli zakoncema Videmšek stisniti roko in jima zaželeti vse dobro tudi v prihodnje.
Življenjska pot mame Milke, roj. Sla par, se je pričela 25. maja 1926 na večji kmetiji v Podgpri pri Zlatem polju, kjer se je pri 1'olratovih rodilo 11 otrok. Življenje v hribovitem območju sedanje ()lx ine I Ukovica /a številno družino ni bilo lahko, še posebej so to občutili sla rejši otroci V številnih družinah, med katerimi je bila tudi gospa Milka. Prav veliko lepega ni bilo, pripoveduje, veliko garanja, tudi revščine, vse skupaj pa je še poslabšal začetek vojne, katere večino so Slaparjevi preživeli v izgnanstvu na Bavarskem, kamor so jih izselili 2. avgusta 1942, ko so bile požgane zlalo poljske vasi. Kljub slabi hrani in trpljenju so morali otroci v lagerjih delali, vesele
ga otroštva in prijetne mladosti za Mil
ko ni bilo, veselje oh prihodu domov pa sta skalili poZgana domačija in revščina. Ob pomoči sorodnice, ki je imela v Do
bu znano gostilno, je ga Milka, tedaj 20-letno dekle, navajeno vsega dela, selu m domačim skušala pomagali / delom v gostilni.
Mladosi zlatoporočeni a Andreja Vi-<Jem3k.i, ki se je rodil z/ (unija iois ...
Dobu, je zaznamoval odhod <« eta Se
pred sinovim rojstvom na fronto v Rusijo, od koder se ni nikoli vrnil. Mali je na manjši kmetiji ostati z Andrejem in dve leti starejšo sestro Mirni in skušala kmetovali in preživeti svoja dva otroka, od katerih je sin Andrej že zelo zgodaj |X)kazal ljubezen do konj. Rad je »fural«; pa naj je bil to prevoz na poroko, k birmi ali h krstu ali pa pomoč pri kmečkih opravilih na manjših kmetijah, kjer konj ni bilo, Ko je (ajhnov Andrejček zajrre gel za slovesnosti, za kaj »boljšega vozit«, je prek okrasil in vpregel enega ali rlva konja in hi...
Mladi par, ki se je spoznal ob prihodu zlatoporočenke Milke v Dob, je po |X>roki kmetoval na manjši kmetiji, kjer dela ni nikoli zmanjkalo, treba je bilo okopavati, pospravljati pridelke, sejati in sadili, se spominja gospa Milka in mi zaupa svojo veliko ljubezen: zelo rada je kuhala in pekla različno pecivo in po tem je bila poznana ludi zunaj Doba. Ni ji bik) ležko peci ponoči za ohceti in druge slovesnosti bližnjih in daljnih sorodnikov, saj podnevi ob štirih otroc ih za tO ni bilo časa. Njeno najljubše |>ec ivo so še danes janeževi upognjene i.
S pridnostjo sta Gijhnova zaokroževala kmetijo in bila srečna, ker so si vsi njuni štirje otroc i ustvarili svoje družine, hkrati pa ostali njuno največje veselje. C ospodar Andrej |e VI asih vedno rad zapregel prek in velikokrat, zlasti ob ne deljah in praznikih, družino odpeljal do ženine rojstne domačije v Podgori, kjer je Stara mama s svojimi kolački razveseljevala vnuke, pa tudi zete, ki so bili |x>-selx'j dobrodošli. Gospa Milka še danes ne ve, Zakaj so bili na roke izdelani in v domači kmečki peči pečeni kolac ki ta ko priljubljeni med velikimi in malimi, da jih ne bi zamenjali »za ne vem kakšno čokolado ali bombone« in se jih vsi Se danes radi spominjajo. Poleg spominov na ol liske v Zlatem polju, na prijetne izlete s prekom in konji, pa so še pri-
jetnejši sedanji dnevi /latcipcircičencev, ki jima jih lepša 12 vnukov in vnukinj in že pet pravnukinj in pravnukov: »( .a ni dne, da naju ne bi kdo od otrok ali vnukov obiskal,« povesta in se veselila njihovih obiskov.
Svojo jesen življenja Milka in Andrej
Videmšek preživljata v prijetni hiši v Dobu skupaj s sinom Andrejem, snaho
Cv^tkO in Si ir it nI vnukinjami. Šo vudno rada bereta, nikoli ne zamudita poročil
in sploh rada pogledata televizijo, pa obiskov in prijetnega kramljanja sta ve dno vesela. Kljub starosti tudi še k.ij ponaredita, največ Okoli hiše. Enkrat v letu rada obiščeta toplice in zato sta se resnično razveselila darila otrok - večdnevnega letovanja v Izoli, predvsem pa njihove skrbi, da hi bila njuna zlata poroka dogodek, ki bo za starša nepozaben. In je tudi bil, saj SO ju že v petek pred zlato obletnico razveselili z nar© dnimi pesmimi pevci Šentviškega zvona, v soboto sta svojo obljubo o skupnem življenju v dobrem in slabem ponovila v dobski cerkvi. Se zlasti veselo
Zlatoporočenca Milka in Andrej Videmšek
pa je bilo na pravi ohceti v Majčevem dvoru, kjer ni manjkal nihče rxf številnih sorodnikov, pa tudi ne prava pesem o njuni življenjski poti, v kateri so bik- opisane prav vse pomembnejše postaje njunega, dela in skrbi polnega življenja.
»Pri teh letih še kar gre in morava biti zadovoljna,« mi odgovarja zlatoporo-čenka Milka, ko jo vprašujem po njunem zdravju.
Življenje se je po zlati poroki zakoncema Milki in Andreju vrnikj v stare ko-lesnice. Pa vendar je malce drugačno, saj ne bosta nikoli pozabila, kako lepo praznovanje zlate poroke so jima pripravili domači in prav ti spomini jima brxto k-pšali njuno življenjske; pot, na kateri si želita predvsem zdravja in še nekaj let življenja skupaj. To je tudi naša velika želja ob iskrenih čestitkah, ki jima jih pošiljamo ob njuni zlati poroki!
VERA VOJSKA
Več strokovnosti v urejanju okolja
Sprehodila sva se po vašem življenju, potipala v ozadje vašega strokovnega izobraževanja, dela in udejstvovanja na raznih področjih in ni težko sklepati, da ste mnogostransko razgledan človek z izrednim spominom in strokovnjak v svojem poklicu.
Veseli me, da ste se hoteli o tem informirati ter s leni morda odgovorili mnogim, ki so tO želeli, a si niso upali pristopit i tako blizu. Včasih je dobro pogovarjali se s kom tudi o takšnih rečeh, saj sic er človek ne pride do potrebe, da bi pobrskal po SVOJem življenju tja ck) otroških let. Ko sem prebral vaše pisanje o meni v Slamniku, se mi je /delo, da podožfvljam življenje kot v romanu, čepravVm vam povedal le delček doživetij, ki bi jih bilo za celo knjigo.
S prefinjenim občutkom za spoštovanje pozitivnih elementov predpisa zahtevate strokovni pristop k vsaki nalogi, ste neizprosni in kruti tudi do samega sebe, saj aktivno še vedno delate v lastnem podjetju (MIDOM d. o. o.)
Sem pac človek, ki ne more živeti brezdelno in v petizion boni šel, ko Umi čutil pOtrebO. Danes mislim,
da moram delati do zadnjega diha. Morda delam rte-uslugo tistim, ki jim ni všeč podaljšanje delovne ck >l le? Da na to moj primer ne vpliva, je gotovo.
Kljub temu ste vedno dobre volje, šaljivi in nasmejani.
Kako bi ne bil srečen, ko pa lahko delam, saj sem hotel ustanoviti svoj projektivni biro že leta 1974, kar mi je bilo dovoljeno in uspelo sele 1992 l Wbre »olje
sem vedno, sa| imam srečo, <la sem zeliav. Mislim, cia sem zdrav zato, ker sem srečen, pa tudi zato, ker mi gre vse po sreči, četudi sem se trek) lx)ril, da gre po sreči in zale i sem zdrav. Se rn< trda sliši čudno, vendar znati zivvci Je sivar lastne ?ivljcnpkr- filozofije, ki jo Ima bhko
vsakdo, fiesele v to poglobi. Svojih let dejanskb ne ču-
tim in živim, kot se počutim. Sicer se malokrat pogledam v ogledalo, vendar že nekaj deset let ne vidim nobene spremembe. Pod streho pa tudi nisem našel nobene »slike« s svojim obrazom!
Uživate v delu z ljudmi, ste mi dejali in kako danes v času, ko se mnogi odpovedujejo marsičemu, lahko pomagate? Ali se še mnogo ljudi ukvarja z mislijo ustvariti svoj dom?
Imam določene izkušnje, ki jih praktično ni mogoče pridobiti drugače kot s poznavanjem dela skozi mnoga leta. Mnogi, ki so bili stari mački, se po vstopu v pokoj umaknejo v pozabo in tako ne morejo več komu koristiti. Dober nasvet je mogoče dati le na podlagi izkušenj, leh mi ne manjka in tudi ne ljudi, ki jih potrebujejo.
Čuti se vedno večji razkorak med revnimi in bogatimi in potreba za lastni dom se meri z denarnimi možnostmi, teh pa je vedno manj. Tudi zemljišč je vedno manj na voljo.
Budno spremljate dogodke v okolju in življenje v mestu? Večkrat pišete o prometu pa tudi o drugih zadevah, ki vas pritegnejo kot čutečega človeka do soljudi - občanov, ki si ne znajo sami pomagati.
Tudi spremljanje vsakodnevnih dogodkov je potrel>-no, da se strokovni nivo vzdržuje in danes je to toliko lx>lj pomembno. Zanima me vse in o vsem človek ne more razmišljati in nekaj napisati.
Naj omenim nekaj zadev, ki bi jih moral obdelati, a še nimam časa;
1. Nerazumljiv odnos nekaterih delavcev urgentne službe v Domžalah ck) pacientov, vendar nikogar ni«) še postavili na cesto pri dejstvu, da je prek 14 odstotkov delovnih ljudi brez službe. Zakaj ne upoštevajo dejstva, da so prav na urgenei najlx)lj nebogljeni pacienti potrebni vse kaj drugega, kot nesramnega odnosa ce-
lo do odklanjanja pomoči.
2. Zakaj je podkupovanje v zdravstvu tako donosen posel za nič narejenega ali le popravljanje datumov v čakalni vrsti?
3. Nedavna smrtna nesreča na Ap mnogo komentirana, vendar ima le en odgovor: preprečiti, da pride lo-kac ijski načrt nove začasne Apostaje na občinski svet. Saj bo s tem takšnih pasti mnogo več, ker ne upošteva zakonodaje za zmanjšanje nevarnosti in kvarnih vplivov na okolje. Več stroke je potrebno pri reševanju teh problemov. Če vemo, da samo arhitekt ni pravi strokovnjak za prometna vprašanja, potem je zahteva o umiku nestrokovne rešitve povsem utemeljena.
4. Pravi strokovnjak z izkušnjami na pravem mestu je zasedba vodilnega jx>ložaja na oddelku za urbanizem na občini, ker je bilo pri tem projektu dokazano, da nalogam ni kos. Saj ni bil zmožen ugotoviti vrsto kršitev zakonov ali bolje neupoštevanje določenih členov v več zakonih, ki bi preprečili razgrnitev takšne slabe rešitve, ampak jo celo priporoča svetu v sprejem.
5. Kako se pripraviti na letošnjo turistično sezono, že v vsem se zamuja pa smo že na pragu pomladi?
6. Kaj storiti, da se bo zmanjšala vrsta čakajočih na delo, kako ustvariti možnosti za večje zapostavanje?
7 Mesto naj bi živelo 24 ur na dan vseh sedem dni na teden in 365 dni na leto. Kako je to mogoče storiti, trajno delati glede tega in kaj še?
Saj bi še našteval, četudi je tematika močno različna, vendar sodi v urejeno okolje, v sodobno družlx).
Novinarstvo me je namreč vedno zelo privlačilo kot relaksacija za strogo tehnično delo, ki ga cJelam v svojem podjetju.
Imam še nekaj vprašanj, ki jih lxxn zastavil v naslednjem intervjuju, za to jjot pa lepa hvala za taznuvor.
IVAN KEPIC
Iz preteklosti radomeljske Pošte
V Nastranovi hiši je poslovala radomeljska pošta takoj po ustanovitvi
1. maja 1897 je bila v Radomljah odprta pošta. Tako so Radomlje postale četrti kraj v naši občini, ki je dobil svojo pošto:
3. 3. 1871 je bila odprta pošta na Viru.
14. 7. 1880 je bila virska pošta predstavljena v Domžalah.
21. 3. 1889 je bila odprta pošta v Dobu.
1. 5. 1897 je bila odprta pošta Radomlje.
1. 10. 1899 je bila kot zadnja v naši občini odprta še pošta v Trzinu.
Ustanovitev pošte v Radomljah
v Času, ko ie bila v Radomljah ustanov
Ijcna pošla, je Kranjska spadala v podi c k je poStne clirekc ije v Irslu (l'osl unci Tele-
graphen i llrei tion fur Mest, Kustenland unci Krain), vse avstrijske poŠte pa so bite
podrejene Irgovskemu ministrstvu (I lan clelsminisloriuin) na I >iin.ijii. lo ministrstvo
je tudi odločalo o ustanavljanju novih pi >si.
t Istanovitev nove posle si > morale predla
gati takratne krajevne občine. Leta 18% s > krajevne < >l Kine Radomlje,
Rova, Homec in Volčji potok zaprosile trgovsko ministrstvo na I )iinaju, da hi se od
prla pošia tudi v Radomljah, Ker je bila
i.....mja ugodno rešena, je bil v »Naredi ie
nikii« lega ministrstva (Post-und lelegra
plien■ Verordnungshl.ill lin d.is Veiw,illllli);s
gebiei k. k. I landelsministeriums Poštni in
telegrafski naredbenik /a upravno podroc' ie trgovskega ministrstva) 28. 10. IB96objav
Ijen i,izpis za mesto postnega odpravnika /.i posio v ustanavljanju v Radomljah:
RAZPIS
mesta postnega odpravnika na pošti v ustanavljanju v Radomljah, okrajno glavarstvo Kamnik, proti službeni pogodbi in položitvi kavcije v višini 200
goldinarjev/ plača i no goldinarjev,
pavšal z.i prostore, v katerih ho pošta poslovala, 40 goldinarjev in pavšal 120 goldinarjev /a vzdrževanje peške pošte do železniške postaje Jarše - Mengeš in nazaj dvakrat dnevno. Prošnje je Ireb.i
dostaviti v roku treh tednov poštni in telegrafski direkciji v Trstu.
V času, ko je bila odprta radomeljska
poŠta, so se vse avsllijske pošle imenova
le »postni urad« (Postamt), upravniki vet jih posi so imeli naziv »postni mojster« (rodnieisiei), manjših post pa »postni od
pravnik« irnslexpedienl). Ker je pošta v Ka-
doml|,ih spadala med manjše pošte, se je
radomeljski pošlar uradno imenoval »pOŠI m odpravnik«. Uradni nazivi poitnih upravnikov so se tekom rasa spreminjali, sam pa v tem svojem sestavku Uporabljam
/a postne upravnike naziv »poštar«, ne glede na lo, kako se je pošlni upravnik v doli« enem i asu uradno imenoval.
Iz razpisa za poštarja v Radomljah vidi ino, da je moral kandidat za poštarja po ložiti sorazmerni i zelo visoko kavi i« > (200 gi ildinarjev), ki |ebiia višja od enoletne place (150 goldinarjev) pošlarja. Kavi ijo je po
Sta vložila v svojo hranilnic o in se je obrestovala kol hranilne vloge, iz vplačane kav-i ije je I" I" ikrfvala event. škodo, ki bi jo posta utrpela po poštarjev! krivdi, Poštarju je bila kavi Ija vrnjena sele takrat, ko se je prekinilo pi irodlieno razmerje med poštarjem in pošlo.
Postna direkc ija v Irstu je v 6. številki svojei;a »Naredbenika« 18. 3. I897nl>|.ivr la, da je I rilo mesti 11 ostarja na poŠti v usia-
navljanju v Radomljah podeljeno Mariji Sedmak, poštaric i v lelšanali:
'>l'( >l )l I III V Meslo pošli lega odpravnika na posii v ustanavljanju v Radomljah d ikrajm i glavarstvi i Kamnik) bi i podeljeno poštni in telegrafski odpravnic i Mariji Sed mak v lelšanali.«
čisnik »Slovenec« je 20. 4. 1897 med dnevnimi novicami objavil prispevek »Nov pošlni urad v Radomljah pri Kamniku ■
»Dne 1. majnika I. 1H')7 odpre se v Radomljah, v kamniškem okraju, nov poštni urad, ki se bode pečal s pisemsko in važno pošto ter obenem služboval kot nabiralnica poštno-hranilnične-ga urada. Zvezo ima s poštnim omrežjem po vlakih ljubljansko-kamniške proge, ii
I. maja 1897 je bila pošla v Radomljah res odprla.
Revija »Domoljub« je 0 odprtju radomeljske poŠte poročala te (>. 5.1897 Uradno f>a je bilo potrjeno odprtje pošte v Ra-
domljah v »Naredbeniku« postne direkc ije v Trstu dne 2. maja 1847 v katerem je bila objavljena naredba P D. Z. 16.797 ex. 1897:
»Otvoritev poštnega urada v Radomljah. 1. maja tekočega leta je pričel poslovati v Radomljah, politični okraj Kamnik, nov poštni urad, ki se ho pečal s pisemsko in blagovno poštno s tužbo, hkrati pa lx> tudi nabiralnica pošt-nega hranilniškega urada in ho v poštno omrežje vključen z vlakom Ljuhlja-na-Kamnik (P. D. Z. 16.797 e*. 1897)«.
Trgovsko ministrstvo na Dunaju je v svojem »Naredl>eniku« št. 48 z dne t. 6. I897 doloe ilo za poŠto Radomlje mi ddru gim tudi način povezave z vlakom I juhlj.r na Kamnik in ili islavni okoliš. Kake >i |e iz le naredbe štev. H. MINIST. Z. 21. 121 trgovskega ministrstva - izdane 21. 5. 1897 razvidno   jebNa posla Radomlje povezana z
vlakom l jubljana Kamnik s tako imenova no »peško poŠto«, kal pomeni, Ha je pisma in pakete odnašal iz pošte Radomlje ck) že lezniške postaje larše-Mengeš rx>sel)en sel, ki je ludi prinašal prispele postne pošiljke iz železniške postaje Jarše Mengeš na pO slo v Rade unijah Prenašali u |xišlnill pošiljk je moral plačevati poslal sam in je zalo prejemal v Času, ko je lula pošta kadom
Marija Potokar, roj. Sedmak, prva radomeljska poštarica
Ije odprla, poselx'n pavšal v znesku 120 goldinarjev. Predpostavimo lahko, da je vsaj v začetku poštar sam odnašal poštne pošiljke na Železniško postajo larše-Mengeš oz. jih s le postaje prinašal, saj je s tem zaslužil le malo manj kot le eno plačo, ki je znašala 150 goldinarjev.
S to naredbo štev. H. MINIST. Z. 21121 je bil radomeljski pošti določen tudi dostavni okoliš; a je zajemal vse kraje v krajevnih občinah Radomlje, Rova, Homec in Volčji |X)tok. Kraji so tudi |X)imensko navedeni:
Dolenje, Homec, Hudo, Kolovec, Ger-lachstein (graščina Kolovec), lasen, Nožce (Nožice), Preserje, Radomlje, Rau (Rova), Rottenbue hel (graščina Črnelo), Rudnik, Zagoritz (ZagOnCa), Škrjanče (Skrjančevo), Wolfsl>ae h (Volčji potok), VVolfsbuc bel (gra-
sim,i Vol« ji potok), tk e.
Takoj po otvoritvi je imela pošta svoje prostore v Nastranovi gostilni, to je v hiši, ki danes nosi hišno številko Prešernova cesta 19
Prva radomeljska pošlarica Marija Sedmak je morala najemnino za prostore, v katerih je potta poslovala, sama plačevati in je zato od poštne uprave prejemala pav šalni znesek 40 goldinarjev.
Ker se je Marija Sedmak, prva radomeljska |x)štarica, 13.11.1897 porttfila z domačinom Kinezom Potokarjem - Povžem, je |X)što preselila v svoj novi dom, v hišo svojega moža, ki danes nosi hišno številko Prešernova cesta.
Prva radomeljska pojtarica, Marii.i Sed mak, poročena Potokar, se je rodila v ()p-činah št. 252, očetu Jožefu, u|X)kojenemu železniškemu pazniku in materi Mariji, roj. Kobau, 14.12.1806. V Radomlje je prišla že kot IzpraCana poStrta in telegrafska odpravnica iz pošte jelšane. Starejši ljudje se je še dobro spominjajo kot »Povzeve mame«, saj je dočakala častitljivo starost 83 let. Umrla je v Radomljah 18. 4. 1950.
Poštarji na pošti v Radomljah
Do kdaj je bila poštarica v Radomljah MARIJA POTOKAR, roj. SEDMAK, ni sem uspel ugotoviti. Po mnenju gospe |e-lene jereb, vnukinje prve raek>meljske po Starice, je bila Marija Potokar poštarica še nekaj let po prvi svetovni vojni.
V »StaleZib osebja direkc ije PT v Ljubljani« sem našel naslednje podatke: 1. 8. 1925 je bil poštar v Radomljah Ivan Kopitar * 1. 7 1926 je bil poštar v Radomljah janež JamSek
1. 9. 1928 je bil poštar v Radomljah Janez jamšek
1. t. 1932 je bil poštar v Radomljah Amon AmbroZič
1. 1. 1934 je bil poštar v Radomljah Amon Ambrožič
1.1. 1936 je bil poštar v Radomljah Amon Ambrožič
IVAN KOPITAR je bil invalid cloliinvo Ijec iz 1. svetovne vojne in je postal poštar v Rackimljah na podlagi odločbe ministra pošte in telegrafa št. 38236 z dne 30. 6. 1925. Verjetno je kot poštar bolj slabo posloval in je bila odlcx*ba p njegovem imenovanju za poštarja v Radomljah 18. 8. 1925 razveljavljena (PT Vestnik 1925, str. 551 in 598).
JANEZ JAMŠEK je bil rojen v Dolah pri Moravčah. Pred prihodom v Radomlje je bil pismonoša v Moravčah. Za poštarja v Radomlje je moral priti 1.1.1926, ker si je za novo k"to dal natisniti čestitke, na katerih ie podpisan še pismonoša v Moravčah.
lane/ lamšek je ostal v Radomljah ck) začetka leta 1929 ko se je vrnil na pošto v Moravčah, kjer je zasedel izpraznjeno mesto poštarja. Umrl je mlad, decembra 1929, star še ne 27 let.
AMON AMBROŽIČ je bil poštar v Ra domljah od začetka leta 1929 pa do K). 2. 1938.
Amon AmbroZič je bil rojen 12. 12.1907 v Divači. Po I. svetovni vojni so se ArTibro-žiči (mati - vdova Viljemina s sinovoma Amonom in Francem) preselili v Slovenijo in kot se spominja g. Tone? Teran (Domžale, Cankarjeva ulica), so AmbroZiči v drugi |xilovic i dvajsetih let prišli v Domžale, kjer so živeli v njihovi hiši na Taborski ulic i št 14. Amona Arnbroziča se tako stari Domžalčani kakor tudi stari Radomljani še dobro spominjajo, saj je v Domžalah stano val, vsak dan pa se je s kolesom vozil v Radomlje, kjer je bil poštar 9 let. Bil je tudi dober nogometaš.
Leta 1938 je Amon AmbroZič zapustil radomeljsko pošto in se preselil v Ljubljano.
11. 2. 1938 je prišla za poštaric o v Radomlje PAVLA BLAŽEVIČ. Leta 1940 se je porex"ila z radomeljskim mizarskim mojstrom Lovrom Jermanom in zato se je Radomljani bolj spominjajo kot JLRMANČzVF I'AVI I
Od vseh predvojnih radomeljskih poštarjev vemo o Pavli lerman še največ, saj njena hčerka gospa Helena, por. Križanec, hrani njeno »odpravniško izkaznico«, v kateri lahko |xeberemo, da se je Pavla Blaže-vič rodila za starega leta dan 31.12. 1913 v Šoštanju. Končala je meščansko šolo, nato pa se odločila za poštarsko službo, Od 4. oktobra 1932 do 27 oktobra 1934 je »vežbala« na poštah Ptujska gora in Borovnica, nato pa 27 oktobra 1934 s prav dobrim uspehom opravila izpit za vodstvo pogodbenih pošt s telegrafom in telefonom. Tako si je Pavla Blaževič pridobila kvalifikac ijo za upravnika pogodbenih pošt, vendar je morala na svoji kvalifikaciji primerno delovno mesto čakati še dobra 3 leta, ko se je izpraznile; mesto poštarja v Radomljah.
Pavla Blaževič, po poroki z Lovrom jer manom 4. 5.1940, Pavla Jerman, je bila poštarica v Radomljah do aprila 1944, ko so partizani neke noči postne prostore v tedanjem gasilskem domu močno poškex1ovali in so Nemci radomeljsko pošto zato zaprli. Pavla Jerman je bila premeščena na pošto v Domžalah, kamor se je vsak dan vozila s kolesom.
2. septembra 1944 je pet »junaških raztrganem« pričakalo v grmovju nasproti današnje šole v Preserjah še ne 31 let staro Pavlo Jerman, ki se je s koksom peljala v službo na domžalsko pošto, in z rafalom iz brzostrelke umorilo mlado ženo in mater dveh otrok. ()zadje tega umora še dandanes ni razčiščeno, niti niso bila ugotovljena imena morilcev.
Hčerka Pavle Jerman, gospa Helena Križane, še danes hrani s streli iz brzostrelke I oškodovano kolo, na katerem se je |X'l|,ila njena mati v času, ko je bila umorjena.
(Nadaljevanje sledi)
JANEZ KRAMAR
10 FEBRUAR L SVEČAN
/lamnik
Domžale
LIKOVNO DRUŠTVO PETER LOBODA
jubilejnih 25 let
Ko se človek »rodi« drugič, ceni svoje življenje bolj kot tisti, ki ni okusil trpkosti svojega konca. Morda je prav zato po petindvajsetih letin tako zelo živo Likovno društvo Peter Loboda. Uradno je bilo ustanovljeno februarja 1973. leta.
Če govorimo v prispodobi, resnično lahko rečemo, da se je Dom-žalčanom rodila in uresničila Zelja po likovnem ustvarjanju in izobraževanju že leta 1959. Takratna Delavska univerza je objavila razpis za tiste, ki radi rišejo. Kar 34 likovni-kov-amaterjev je začelo redno enkrat tedensko obiskovati likovno šolo pod vodstvom akademskega slikarja gospoda Danijela Fuggerja. Po dveh letih je po odhodu njihovega umetniškega vodjo v tujino likovna ustvarjalnost zamrla. Organizirano ustvarjanje in izpopolnjevanje se je prekinilo do uradne ustanovitve društva čez 12 let. Morda so v društvu prav zaradi tega še sedaj tako zelo aktivni in delavni. Med njimi najdemo tudi ime, ki je vpisano na seznamu izpred štirih
desetletij. Ida Rebula je še vedno zelo ustvarjalna in sedaj tudi tajnica društva.
Začeli ste v svoji rani mladosti, vztrajate in dosegate uspehe. Gospa Rebulova, kje mislite je največji razlog, da današnja mladina ne najde poti v vaše vrste?
Zakaj se mladi ne odzivajo in ne zapolnijo svojega prostega časa z likovnim ustvarjanjem, je težko reči. Morda je preveč različnih interesnih dejavnosti, kjer hitreje kaj dosežejo in se uveljavijo. Do uspeha na likovnem področju je dolga pot. Vztrajnost je obvezna in mladim jo primanjkuje. Navadili so se hitrega tempa, v katerem živimo. Veliko mladih je začelo, vendar pa tudi po določenem času končalo svojo udejstvovanje. Tisti, ki smo vztrajali v Likovnem društvu R Loboda, smo že deset let gostje na Osnovni šoli Domžale. Ravnateljica ložica Po-lanc nas je prijazno sprejela pod šolsko streho.
Vsak ponedeljek ob 16.00 so nam odprta vrata za naše ustvarjanje. Ob 25. obletnici ustanovitve šo-
le in naši 25. obletnici, bomo s pravim veseljem v šolskih prostorih postavili našo razstavo.
Vsa ta leta se redno sestajate?
Bili smo odsotni le med našimi ustvarjanji na terenu. Najdaljša je bila kar štirinajstdnevna likovna kolonija v kraju Selišče (Videm ob
- tajnica društva Ida Rebula
Ščavnici). Na prijetni kmetiji smo domovali in se srečali z glasbeniki, ki so imeli tam glasbeno delavnico |X)d vodstvom prof. Tomaža Loren-za. Priredili so enkraten glasbeni večer, mi pa smo ga |X)<x>strili z razstavo naših del. Bilo je pravo doživetje.
Društvo ste poimenovali po prvem domžalskem kiparju profesorju Petru Lobodi. Mentor Danijel Fugger, kako ste doživljali njegovo osebnost?
Bil je nežen, čuteč, včasih morda svojeglav. Spominjam se ga kot človeka s »hubertusom« in klobukom. Včasih me je vzel s seboj v bližnjo točilnico. Budno je spremljal moje
- mentor društva: akademik D. Fugger
pitje. Da se ne bi pokvaril, mi je vselej naročil mleko. Ničesar drugega ni priporočal. Odsvetoval mi je tudi ženitev, saj se njegov zakon ni obnesel. Vsako jutro sva se skupaj vozila s kamničanom v Ljubljano na Akademijo likovne umetnosti. On je bil profesor, jaz še študent. Veliko sva se pogovarjala. Marsikateri njegov nasvet mi je v življenju prišel prav.
Po številnih razstavah in priznanjih likovnega društva sodeč, ste upoštevali umetnikov nasvet.
Razstav je bilo v teh letih res veliko. Prvo smo |x>stavili v preddverju hale KC v Domžalah že novembra 1973. Pri tako zagnanih članih to
- predsednik društva Jože Vajda
res ni bilo težko. Pripravljeni so bili vztrajno delati in se predstavljati. Poleg številnih nagrad in pohval nam je v največje veselje in |x>nos najvišje slovensko priznanje - Ažlx--lovo priznanje, ki smo si ga prislužili po desetih letih likovnega usmerjanja, prilagajanja in izpopolnjevanja,
Kako ste začeli ustvarjati g. Jože Vajda, predsednik društva?
Po srednji šoli sem pozabil na svojo kiparsko nagnjenje. Po mnogih letih me je k temu pritegnila moja hči. Želela je preveriti moja pripovedovanja o ustvarjanju v otroških letih. Ko sem po dolgih letih spet začutil glino pod prsti, tega občutka nisem mogel in hotel več izgubiti. Začelo se je oblikovanji', ki se ob številnih slikarjih v društvu, upam, ne bo nikoli več končalo.
Kaj trenutno ustvarjate?
Dokončal sem doprsni kip naravne velikosti Matere Terezije, ženske, ki je po mojem mnenju naredila največ za človeštvo. Njene poteze so kot nalašč, za umetniško upodabljanje, Izredno hvaležen lik obraza ima. Njene izrazite poteze dobrote, ki so bile opazne v vsakem trenutku njenega življenja, se dajo lepo posnemati.
Sicer pa se delovno pripravljamo na praznovanje našega 25. rojstnega dne Likovnega društva Petra Lobode. Petindvajset let, to je prava mladost. Veliko nas še čaka.
DARINKA GRUM
ZVEZA SVOBODNIH SINDIKATOV SLOVENIJE
Bojazen pred pokojninsko reformo
Nobenega dvoma ni več, da bo prišlo do reforme pokojninskega sistema, vprašanje je le kako in kakšne spremembe bo prinesla. V Svobodnih sindikatih Slovenije o teh problemih v zadnjem času veliko razpravljamo, saj nam ni vseeno, kako bo pokojninski sistem po novem dejansko urejen.
Zakaj sploh reforma
V Sloveniji smo do sedaj imeli in še imamo tako imenovani dokladni sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Sistem deluje po načelu obveznega plačevanja prispevkov. Iz teh prispevkov in iz pomoči državnega proračuna pa Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje izplačuje pokojnine.
Ker delež upokojencev narašča hitreje kot delež novih zavarovancev, je začelo primanjkovati denar-
ja za izplačevanje pokojnin. Pomembni razlogi za reformo pa so še: oviranje gospodarske rasti, nepravičnost in finančna nevzdržnost.
Kakšen je namen reforme
Novi sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja naj bi zagotavljal primerno življenjsko raven upokojencev in bi, predvsem z doslednejšo vezavo pričakovanih prejemkov iz pokojninskega zavarovanja na vplačane prispevke, omogočal:
- takšno zavarovanje, ki si ga lahko privoščimo,
- spodbujanje gospodarske rasti
in
- odpravo nepravičnosti, ki jih poraja dosedanji sistem.
Kaj prinaša predlog
Predlog prinaša uvedbo tako imenovanega - tristebrnega siste-
Spomin na žrtve okupatorja v Dražgošah še ni obledel!
Enkraten je bil pogled na strnjene kolone 11. 1. prihajajočih udeležencev pohoda v partizanske Dražgoše, ki so prihajali peš in z avtobusi počastiti spomin na junaški boj partizanov z mnogo močnejšim po številu in oborožitvi okupatorjem Slovenije in Evrope.
Kot, da že med borbo ni bilo dovolj gorja in trpljenja vaščanov Dražgoš, se je po končani borbi nad njimi okupator maščeval še s pobojem nedolžnih vaščanov in s požigom njihovih domov. Zato so tudi danes vse žrtve VREDNE trajnega spomina! K rekordni udeležbi na spominski svečanosti je prispevala prizadevnost vseh ki so kakorkoli prispevali k dobri organizaciji in urejenosti srečanja (na KO - ZB - Vir tov. KO-PLAN!) izredno lepo vreme ter umirjeni nagovor predsednika R Slovenije Milana Kučana, z vizijo pomiritve Slovencev na temelju
strpnosti in spoštovanja do sočloveka.
Z željo, da se nam te vizije uresničijo, smo si vsi resnično zaželeli, da se ob letu zopet snidemo v partizanskih Dražgošah!
IVAN BOLHAR
ma. Zavarovanci naj bi prispevke za starost zbirali na treh mestih.
Prvi steber bi ostal podoben sedanjemu, deloval bi kot obvezni dokladni sistem. Bela knjiga pa spreminja nekatera pravila njegovega delovanja - predvsem naj bi se povečala upokojitvena starost in zmanjšal obseg pravic, ki bi jih prineslo leto zavarovanja. V prvi steber naj bi delodajalci nakazovali 2/3 obvezne prispevne stopnje za zaposlenega.
Tudi drugi steber naj bi bil obvezen. Vanj pa bi delodajalci nakazovali V3 prispevne stopnje. S tem denarjem naj bi upravljali skladi. Vsak zavarovanec naj bi sam izbral, v katerem skladu bo varčeval. Skladi bi denar vlagali, da bi ustvarili čim večji dobiček.
Tretji steber bi v bistvu pomenil prostovoljno dodatno zavarovanje. Namenjen bi bil tistim, ki bi želeli dobivati večjo pokojnino in bi lahko za zavarovanje odvajali dodatna sredstva.
Kaj pomeni napovedana reforma za delodajalce in za zaposlene
Pri tehniki izplačevanja prispevkov in izplačevanja pokojnin ne bi prišlo do večjih sprememb. Delodajalci bi enako kot doslej nakazovali prispevke Agenciji za plačilni promet. Agencija pa naj bi potem ta sredstva delila: 273 v prvi steber in V3 v sklad, ki ga bo izbral zavarovanec. Bistvena razlika bi nastala, ko bi se zavarovanec upokojil. Takrat bi prejemal pokojnino, sestavljeno iz dveh delov. En del pokojnine bi dobival enako kot zdaj »od države«, drugi del pa od naložbenega sklada. Višina drugega dela bi bila odvisna izključno od vplačanih prispevkov posameznika in od uspešnosti poslovanja sklada.
Še nekaj pomembnejših novosti predloga reforme
Velika novost naj bi bilo tudi fleksibilno upokojevanje. To bi temeljilo na bonusih za tiste, ki se bi upokojil i po izpolnitvi potrebne starosti in malusih za tiste, ki ne bi dosegli potrebne starosti.
Bonus in malus bi za vsek mesec znšala po 0,3 odstotka. Če bi se kčlo upokojil 5 let prezgodaj, bi njegova pokojnina bila zmanjšana kar za 18%. Ta odbitek bi bil tudi trajen.
Novost naj bi bila tudi delna pokojnina. Ta rešitev naj bi že upokojenim zavarovancem omogočila, da bi bili poldelavci in polupokojenci. Takšnemu zavarovancu bi se pokojnina odmerila ob delni upokojitvi, potem ko bi dokončno prenehal
delati, pa še enkrat.
Na novo naj bi bilo določeno tudi izračunavanje pokojninske osnove. Ta je zdaj odvisna od plače v najugodnejših rJesetih letih zavarovanja. Nov način izračunavanja pokojninske osnove bi upošteval različne stopnje dohodnine.
Spremenjeno naj bi bilo tudi obdobje, ki je podlaga za izračun pokojninske osnove. Namesto desetih najugodnejših let naj bi upoštevali kar 25 let. Kasneje naj bi upoštevali celotno zavarovalno dobo, pokojnine naj bi bile skoraj povsem odvi-
sne od vplačanih prispevkov v pokojninsko blagajno.
Sindikati nasprotujemo nekaterim predlogom v reformi
Delavci in delavke - člani svobodnih sindikatov o predlogih reforme veliko razpravljamo, Se bolj kot to pa nas skrbi, kako lx> pokojninski sistem dejansko urejen. Uradna pojasnila ministra Ropa so prijazna in v glavnem pravijo, da vse skupaj le ne bo tako hudo. Vendar člani sindikatov in njihova vodstva ne pričakujemo nič dobrega. Zato nasprotuje^ mo nekaterim predlogom, ki bi bistveno poslabšali socialni položaj po upokojitvi. Tako nasprotujemo določitvi polne starosti za upokojitev na 65 let tako za moške kot za ženske, ker vodi na eni strani v višjo brezposelnost mladih ali na drugi strani v prisilno pristajanje izčrpanih
delavcev na bistveno nižje pokojnine zaradi upokojitve pred 65. letom.
V sindikatih ne moremo soglašali s predlogi reforme, dokler ne sprejmejo ukrepe
- za varnost in zdravje pri delu,
- za obvezno poklicno nezgodno zavarovanje za poškodbe |)ri delu, poklic ne bolezni ter bolezni v zvezi z delom s prispevno stopnjo, ki bo spodbujala varno in zdravo delovno razmerje.
Soglasja za reformo pa sindikati tudi ne bomo dali, dokler ne bo sklenjen poseben scx ialni sporazum med vlado, delodajalskimi organizacijami, sindikati in drugimi zainteresiranimi organizacijami o vseh elementih vsebine ter poteku reforme - tudi o ustreznih spremembah davčne politike, politike plač in aktivne politike zaposlovanja.
I. ARNUŠ
Predstavitev učinkov predloga Bele knjige pokojninske reforme
NI PRIKAZANO PREHODNO OBDOBJE!
PRAVICE DANES:		PRAVICE PO REFORMI:		
Medgf Miorac ijska pogodba = vzajemnost in solidarnost.		V 2. in 3. stebru ni vzajemnosti in solidarnostih		
Možnost predčasnega upokojevanja.		Fleksibilno upokojevanje med 58. in 65. letom		
UPOKOJITVENA STAROST		FLEKSIBILNA UPOKOJI IVINA STAROST		
	moški Ženske	■	moški	ženske
polna pok. doba	58 53	[X)lna (K>k. doba	med 58 in 65	med 58 in 65
nepolna pok. doba	63 58	nepolna pok.doba	med 63 in 65	med 58 in 65
V primeru predčasne upokojitve ZAČASNI odbitki do starosti 63 let moški oziroma 58 let ženske = 1% pokojnine /a vsako manjkajoče leto starosti.		Upokojitev pred POLNO STAROSTJO 65 let se kaznuje s trajnimi odbitki od pokojnine (0,3% za vsak predčasni mesec ali i,6% na leto ali 18% za 5 let!).		
Pri odmeri pokojninske osnove se upošteva 10 po plači najboljših zaporednih let pokojninske dobe.		Pri odmeri pokojninske osnove se upošteva ali 25 najboljših let ali (varianta!) plača v celotni pokojninski dobi (več je upoštevanih let, nižja je osnova).		
Vsako leto pokojninske dobe prinese 2% odmere pokojnine.		Vsako leto pokojninske dobe prinese 1,5% odmere.		
Za polno pokojnino (85% pokojninske osnove) je treba delati 40 let.		Za pokojnino v višini 85% pokojninske osno w je treba delati 50 lei (I. steber).		
Povprečna starostna pokojnina = 70% povprečne plače.		V I. stebru ob DAlJS;i (!) pokojninski dobi 20% nižje pokojnine.		
Pokojnine se vsak mesec usklajujejo glede na povprečno plačo (februarja tudi glede na rast cen).		Pokojnine se ne usklajujejo več- vsak mesec Usklajujejo se glede t i.i rast plač in cen (nižja rast pokojnin).		
Invalidi zaščiteni pred odpuščanjem.		Delodajalec: lahko invalida cHl|)usti /aradi poslovnih ali c elo osebnih razlogov. 1 )eloda-jalec mora plačati novi davek, če med zaposlenimi ni d(>volj invalidov.		
Brezposelni invalidi lahko prejemajo nadomestijo do upokojitve.		Nadomestila so tudi le začasna (brc'/poseli t i največ r> let).		
Domžale
/lamnik
FEBRUAR -f O SVEČAN    I *>
DOMŽALSKA KNJIŽNICA
Nove knjige
Januarja smo v domžalski Knjižnici vpisali 478 novih naslovov knjig, avdiokaset, videokaset in zgoščenk. Dobili smo tudi prve izvode revij za leto 1998, ki jih poleg dnevnega časopisja lahko prebirate v čitalnici naše knjižnice.
N.i splošnem področju smo vpisali Ekslibrise slovenskih knjižnic in knjižničarjev: katalog ekslibrisov, prejetih ob razpisu za izdelavo ekslibrisov za knjižnice, knjižničarje in bibliotekarje, ki sta ga organizirala Knjižnica Ivana Tavčarja Škof-ja Loka in Društvo Exlibris Sloveni-ae. Katalog bo zanimiv predvsem za lisic, ki jih zanimajo ekslibris tudi sicer. Vsi, ki prebirate horoskope in knjige o astrologiji, lx)ste verjetno prebrali tudi Prerokbe za leto 1998, ki jih je napisal novi slovenski prerokovalec: Rinal-do Muzga-Diricchardi. Psihologija je ponovno pridobila novo knjigo s področja pozitivnega mišljenja, samozavesti, osebnega razvoja, življenjskih usrx>-liov, pa tudi krščanskega življenja Trdi časi minejo, trdni ljudje ostanejo. I telo je napisal Robert 11. Sihullei, i/ dala pa ga je Mohorjeva družba. Filozofija in področje etike sta bogatejša za posebno izdajo Cerkvenih dokumentov Človeška spolnost - resnica in pomen: vzgojni napotki v družini, ki jih je pripravil Papeškl Svet za družino.
Pliil Bosmans je napisal novo delo Rože sreče moraš saditi sam, ki bo prišlo prav vsem tistim, ki iščejo smisel svojega življenja. Knjigo smo postavili na področje verstva. Politika je pridobila knjigo Strategija posrednega nastopanja: način uresničevanja agresivnih političnih ciljev brez odkrite uporabe oboroženega nasilja. Zoran Krunlč analizira politične konflikte in politične interese, politični vpliv in možnosti ter načine reševanja sporov.
Zlatko MurSet je napisal knjigo Izvozno gospodarstvo pod nadzorom: vloga Slovenske izvozne družbe pri pospeševanju slovenskega izvoza na podlagi zavarovalnin poslov in financiranja. Knjigi bo /mi
mala predvsem poslovneže ter sedanje in boi loče ekonomiste; najdete pa jo lahko na polici z ekonomskimi znanostmi. Tja smo postavili tudi knjigo Lotharja j. Seiwerta »Novi« 1x1 obvladovanja časa: čas pod kontrolo, cilji v ravnotežju, uspeh z metodo. Spremno besedo k slovenski izdaji Ol> vladovanje časa je bistvo vsake metodike dela in uspešnega samostojnega
vodenja je napisal Peter Baloh.
Na področju vzgoje in i/obra/ev.i nja smo vpisali več novih del, med njimi tudi Ustvarjalno pedagogiko za tretje tisočletje: sprostitvena vzgoja v pedagoški praksi avtorice Helene lii/jak. Knjigi je priložena avdiokaseta.
Etnologija je pridobila Bajke in povesti slovenskega ljudstva: z mitološkim uvodom. Knjigo je uredil Jakob Kelemina, govori pa o slovenskih ljudskih pripovedkah in slovenski mitologiji.
Dušan Kavka je napisal učbenik, ki ga bodo potrebovali predvsem sred nješolci, Matematika v srednji šoli: pregled temeljne učne snovi in nalog srednješolske matematike. Na
podrot ju medic ine smo vpisali knjigo
Trudi švarc-UrbanĆĆ in Mateje Videmšek S športom v zdravo nosečnost. Priročnik je Opremljen s fotografijami, zanimiv pa bo za vse tiste, ki verjamejo, da nosečnost ni bolezensko stanje.
Področje strojništva, raznih industrij in obrti smo januarja obogatili / novo knjigo Varstvo pred sevanjem in varnost virov sevanja. Priročnik govori o zaščiti pred ionizirajočim sevanjem, jedrski energiji in varnostnih ukrepih.
Ljubitelji domačih živali, še posebej papig, bodo lahko prebirali knjižico Mirana Tremlina Skobčevka: od A do Ž. Avtor v priročniku razloži vse o go jenju in lx>iezni skobčevk.
Področje gospodinjstva smo ponovno obogatili s kuharicami, med njimi Novo veliko knjigo o peki: dopolnjeni klasični in novi recepti sladic, ki jih je zbrala in uredila Regine Slio ner. Zanimiva je tudi knjiga Antona Robnika Kuharica: 530 receptov jedi, ki jih najpogosteje kuhamo v Sloveniji.
Področje vodenja in organizacije poslovanja podjetij je pridobilo novo
knjigo Stephena R,Coveya, RogerjaA. Merrilki in Reheice R. Merrill Najprej najbolj pomembno. Avtorji v knjigi predstavijo terminsko planiranje, načrtovanje in kvaliteto življenja, psihologijo uspeha; poslovno psihologijo, ma-nagement, delo, delovni in prosti čas. Marko Paternu je napisal priročnik
Strme kolesnice: vodnik po 105 zahtevnih gorskokolesarskih turah.
Vodnik je opremljen z zemljevidi, našli pa ga boste na polici s športom. Alpinizem smo opremili s knjigo Staneta BeiakaŠraufa Veliki dnevi. Besedi,i je izbral Bine Mlač.
Osnovne stopnje italijanskega in nemškega jezika smo v domžalski Knjižnici obogatili z novimi knjigami, ki so jim priložene tudi kasete.
Ljubitelji biografij lx>ste lahko prebirali kar nekaj novih knjig, na tem mestu naj izpostavimo le biografijo o švedski pisateljici za otroke in mladino Astrid Lindgren, ki jo je napisal Marjan Marinšek.
Zgodovina je pridobila nov Atlas sanjskih krajev: veliko potovanje v najbolj priljubljene kraje na svetu. Atlas bo zanimal vse, ki radi potujete in si ogledujete zanimivost tega sveta. Kot vedno smo vam tudi tokrat predstavili le prgišče novosti, ki smo jim našim obiskovalcem pripravili v domžalski Knjižnic i, zato vas vabimo, da nas obiščete na Ljubljanski 58, kjer si lahko izposodite knjige ali kasete, lahko pa tudi prebirale časopise in revije, ki jih imamo v čitalnici. Vedno znova ste vabljeni tudi na naše prireditve, ki jih za otroke in odrasle organiziramo v večnamenskem prostoru.
Vse, ki vas zanima, kaj se bo dogajalo v naši knjižnici v prihodnjih dneh, vabimo, da nas obiščite tudi na straneh intemeta na naslov: http://si-kdom.dom.sik.si. BZO
Knjižne novosti na mladinskem oddelku
Otroci v pravljični starosti se bodo razveselili novih, bogato ilustriranih slikanic-kartonk, ki so izšle v zbirki Zgodbe iz čarobnega gozda. Avtor je Jason Hook, ilustrirala pa jih je Lavvrie Taylor. Naslovi prikupnih zgodbic iz živalskega sveta so: Veverica Varja, Čuk Oton, jazbec |an in Lisica Li-za. Kartonke so izšle pri založbi Učila. Dve klasični, a večno lepi pravljici bratov Crimm Bremenski mestni godci ter Janko in Metka sta izšli tokrat z novimi ilustracijami Svjetlana (unakoviča. V zbirki Grimmove pravljice ju je izdala založba Mladinska knjiga, izšli sta v dveh različicah, in sicer kot slikanica z mehkimi listi in kot
kartonka za najmlajše. Pri domači klasiki sta izšli zgodbi o Butal-cih, tokrat v slikaniški izdaji. Bu-talci in razbojnik Cefizelj in Butalski grb sta naslova zgodb, ki ju je humorno ilustriral Uroš Horvat in tako-svet Butalcev približal tudi manjšim otrokom. Slikanici je izdala založba Karantanija.
()trokom na prehodu od slikanic do »pravih« knjig, to je otrokom od sedmega cio desetega leta pa je namenjena zbirka Knjižne stopničke. V tej novi zbirki, ki jo je izdala založba Turna, so izšle štiri knjige: Čarovnica v juhi avtorice Marie-Francine German / ilnstt.ic ijami Philippa C ierma-in; Velike-težave malega Marka izpod peresa Gillesa Gauthierja z ilustiaci-
\\^\J^^A PliODAJA
_V NAPREDKU
NAPREDEK od 16. do 28. februarja
TV GRUNDING 55-731, Teletekst, ekran 55 cm
GLASBENI STOLP SONY MHC-RX 30
57.990,00 SIT >
72 DELNI JEDILNI PRIBOR
srebrn, v posl. kovčku
VRTNE ŠKARJE
PLESKARSKI KOMPLET
vsebuje: vedro, valjček 210 mm, PVC mrežo, radiator čopič 40 mm, okrogli čopič št.4, čopič akril 40 x 15 mm
59.900,00 SIT 16.900,00 SIT
690,00 SIT 1.990,00 SIT
Vse to in še(l7)drugih izdelkov po akcijskih cenah boste dobili v naslednjih Napredkovih trgovinah:
Blagovnica Vele v Domžalah, 061/718-100 Trgovina Kovinar Domžale, 061/719-250 Trgovina Super N Domžale, 061/718-140 Trgovina Zarja Hi-fi center, 061/737-044 Trgovina Barve laki Domžale,_061 /718-145
O) _0
D N
<L 'o
~U O CL O
-o
D
E
e
'N
o
o
d
1_
_Q
ob cs o
"D O
'a >
c
U
jami Pierra-Andrea Deroma; Zofija počne neumnosti pisateljice Louise Leblanc in ilustratorke Marie-Louise Giy; O fantu, ki je želel postati junak pisca Svlvaina Trudele z ilustracijami Suzzanne Langlois. Knjižice prinašajo resnične življenjske zgodbe, na koncu pa so jim dodane didaktične vaje za učitelje, vzgojitelje in starše, s katerimi mladega bralca navajajo k razmisleku in branju. Taki starosti otrok je namenjena tudi knjiga pisatelja Mic-haela Endeje, ki ga mladi bralci že poznajo |x> številnih njegovih knjigah, ki so prevedene v slovenščino. Knjiga ima naslov O začarani skledi in žlici, zgodba je zabavna in |X)lna zmešnjav, izšla pa je pri Epti, Založbi najlepših slikanic.
Večjim otrokom, željnim pustolovščin, je prisluhnila založba Karantanija. Ameriška pisateljica Kate Douglas VViggin v knjigi Rebeka pripoveduje o deklici, ki mora zdoma v nov svet... Valerija Skrinjar Tvrzova nas s knjigo Na drugi strani mavrice popelje v svet znanstvene fantastike, kjer mladi junaki z drugega sveta opazujejo, kako ljudje uničujejo dom-Zemljo, zalo sespndujsjo o prihodnosti človeštva. Ameriški pisatelj Herman Melville nas v knjigi Mornar Billv Budd pošlje v svet mornarjev, glavna oseba je mladenič, ki skozi številne nevarnosti |xistane legenda med mornarji. Nemec jeremias Gottlx?lf pa nas s povestjo Črni pajek povede v čas velike in uničevalne kuge. Pri Prešernovi družbi je izšlo nadaljevanje knjige Dima Zupana Trnovska mafija, tokrat z naslovom Trnovska mafija drugič. V knjigi spremljamo skupino otrok, »mafijo« skozi številne napete dogodivščine. Knjigo je ilustriral Matjaž Schmidt.
Med poučnimi knjigami smo vpisali s področja etnologije delo Štrped, ki vsebuje zgodbe o Strpedu iz Mater-skega Podolja, Podgorskega Krasa in Ćićarije. Strpedi so polhi, zgodbice, ki imajo izvor že v predkrščanski dobi, je zbral Pavel Medvešček, ilustriiala jih je Inj'.rid Rausch, izdala pa založba Humar. Pobliže s| rožnat i naravo nam bo pomagala knjiga Barbare Bajd Moje prve zimske vejice, z njeno pomočjo se bodo otrcx:i lahko naučili prepoznavati drevesa in grmovnice. Izdala jo je založba DZS.
Področje glasbe je pridobilo glasbe no slikanico Franz Schubert. Dunajskega skladatelja in glasbenika spremljamo na njegovi življenjski poti od časa, ko je bil deček pevec in učenec Antonia Salierija in ko je opravljal delo šolskega pomočnika pri očetu, spoznamo schubertiade, njegova dela in Schuberta kot človeka. Slikanic i je priložena zgoščenka, izdala pa jo je založba DZS.
Področje družabnih iger je prido bilo novo knjigo svetovnega šahovskega prvaka Anatolija Karpova. Otroci lahko s pomočjo tega priročnika in prikupnih Disnevevih junakov osvojijo osnove šaha, pa tudi nekatere bolj zapletene šahovske skrivnosti. Delo je izšlo pri založbi Lgmont.
Ko boste obiskali mladinski oddelek knjižnice, vas vabimo, da rešite tudi novo knjižno uganko, ki je tokrat posvečena našemu največjemu pesniku Francetu Prešernu!
STANKA ZANOŠKAR
Bogastvo slovenskega jezika
Na željo nekaterih bralcev Slamnika se zopet oglašam s svojo ljubiteljsko slovenščino. Mogoče se komu zdi kaj napačno ali narobe, lahko se zgodi, da se ho oglasil kak kritik, ki našo materinščino dobro obvlada. Nič hudega, kar prosim, da me popravi ali dopolni.
Poznavalci svetovnih jezikov povedo, da je vsak jezik po svoje lep, zanimiv in bogat. Za tiste omalovaževalce, ki stalnu pri-fx>minjajo: »Le kaj bomo mi Slovenci, ki nas je samo slaba dva milijona in ali v svetu spkjh kaj pomenimo,« pa ti poznavalci pravijo, da za kakšne manjvrednostne komplekse ni nobenih osnov in da je slovenščina tisoč let star jezik in enakovreden vsem drugim svetovnim jezikom.
V julijski, septembrski in novembrski številki Slamnika /9% sem nanizal nekaj onomatopeljskih - posnemovalnih ali po-dobnogiasnih besed. Onomatopeja oziroma onomatofX)ija pomeni podobnoglasje ali enakoglasje. To je posnemanje naravnih glasov z besedami, na [jrimer, kukavica, mijavkanje, kvakati, čivkati, regati in podobne.
Živali svoje vrste se oglašajo po vsem svetu enako. Izgleda pa, da slovenščina s številnimi unomatofiejskimi izrazi sodi med najbolj bogate jezike.
Malo za šalo, malo zares. Če bi šel Slovenec na Kitajsko ali Japonsko in pri lem ne bi znal ndOenega svetovnega jezika, v gostilni bi pa rad naročil pečeno raco, bi se hitro znašel. Dvakrat bi rekel gaga in s fnstom na odprta usta. Če bi fjostrežnik z obrazom in rokami nakazal, da »gaga« nimajo, bi Slovenec zakokodakal in v gostilni bi ga postregli s [ječeno kokoško ali piško.
Kot je bilo zapisano v omenjeni julijski številki Slamnika, nemška beseda Krabe pomeni vrano, kraben pa krakati, kikiri-kati, kokodakati, hreščati in vreščati. Tudi beseda schreien pomeni dreti se, kričati, vpiti ali vreščati, schreien pa je \xedvsem kričanje. In tako sta za kikirikanje in kokodakanje nemški besedi HalintfescJvei oziroma I lubner^esdirei; pri nas pa sla petelin in kokoš enakovredna ter imata za oglašanje vsak svojo besedo. Naša vrana pa namesto da bi se dda, raje kar kraka: kra, kra, kra.
Z nemškim izrazom Ces Medtem ko »slovenski« ose naša sova skovika, lahko št pa daje od sebe le svoj Eule
(dretje, vpitje) pa še ni konca, nemški počenja Eselgesdirei; ka, kuka, uka in vika, nemška firei. Nemška beseda Katzen-ili vpit-
gesehrei dobesedno prevedena fx>meni mačje dret ji je, naš mucek pa kar zamijavka in mijavka.
Ne smem pa pretiravati; v več primerih onomato[x?je le najdemo skupni jezik. Obe sraki, nemška in slovenska, se dereta ali vpijeta in kričita'(Elstergeschrei).
Po(k>l>nih primerov je še več: likati - sisehen, blisk - Blitz, mrmrati - murmeln, murren, klopoter - Klappor, pisk - Efeii, grmenje - Donner, štrbunk - Plumps, šumenje - sausen, Rauschen, pik - Stkh, grditi - girren, gurren, šavsniti - srhappen in druge. Podobno enakoglasje lahko najden to tudi v besedalt drugih /< • zikov.
FRANCE CERAR
Podelitev certifikata ISO 9001 podjetju Termit Domžale
21. januarja 1998 so predstavniki Slovenskega inštituta za kakovost in meroslovje podelili podjetju TERMIT DOMŽALE certifikat kakovosti ISO 9001.
Podjetje je s tem po besedah direktorice gospe Veronike Banko dobilo še eno potrditev za uspešno poslovanje. Osnovno vodilo podjetja Termit je zagotoviti stalno kakovost poslova-, nja in svojih proizvodov ter vzpostaviti kompleten program kvalitetnih livarskih peskov in pomožnmih livarskih sredstev za livarne in jeklarne, ki ga v zadnjem času uspešno dopolnju-jejo tudi s peski za gradbeni in športni program. Pridobitev certifikata jim veliko (x;meni, predvsem za še uspešnejši prodor na tuje trge.
Podjetje Termit ima 37-letne izkušnje pri načrtovanju, proizvodnji in uporabi kremenovih peskov ter pomožnih livarskih sredstev. Po večkratnih reorganizacijskih spremembah ima dva obrata in upravo, kjer je skupno zaposlenih 186 delavcev.
V obratu llpos v Ihanu je letna proizvodnja 4.5(X) ton pomožnih livarskih sredstev, v obratu Peskokopi Moravče pa je proizvodna kapaciteta 186XXX) ton kremenovih peskov letno.
Podjetje Termit ocenjuje, da Ixj po-
slovanje preteklega leta zaključilo pozitivno z 2-3% dobičkom glede na letno realizacijo, ki znaša 13,8 milijona DEM in je v primerjavi s preteklim letom povečana za 15%. Podjetje velik del sredstev namenja za izobraževanje zaposlenih, saj je za to namenilo 25 tisoč DEM celotnega prihodka.
Zaradi narave dela podjetje velik del sredstev vlaga v rudne raziskave in tehnološki razvoj proizvodov. V lanskem letu so zaključili razvojno-raziskovalno nalogo pod nazivom EUREKA - OPTIFORM in tako postavili pilotno napravo za mehansko regeneracijo že uporabljenih oplaščenih peskov iz livarn. Z raziskovalno nalogo so bili doseženi rezultati, ki bodo zmanjševali onesnaževanje okolja.
Velik del sredstev se namenja oko-Ijevarstveni sanaciji že opuščenih pe-skokopov. Tudi v bodoče bo podjetje skrbelo za kvalitetne proizvode. Podeljen certifikat ISO 9001 je začetni korak, na katerem bo podjetje nadaljevalo svoj razvoj in uspešno posio vanje.
Podelitve so se udeležili predstavniki Ministrstva za gospodarstvo, Ministrstva za okolje in prostor, predstavniki (Jospodarske ZDOmiOB ter župana občin Moravč in Domžale.
14 FEBRUAR 4 SVEČAN
/lamnik
Domžale
PREDSTAVLJAMO VAM
Alojz Rogina, predsednik Sveta KS Homec-Nožice
smo zato namenili za gradnjo javne razsvetljave v NoZicah.
Kakšni so vaši načrti na komunalnem področju v letošnjem letu?
Omenil sem že gradnjo pločnika na VII. ulici do Osnovne šole Preserje. Pripravljeni so projekti za celotno traso, v letošnjem letu pa upamo, da bomo uspeli pripeljati pločnik do meje s KS Preserje, tako da bi bila celotna investicija zaključena prihodnje leto. č)b gradnji pločnika bo položena tudi nova asfaltna prevleka, položeni robniki na drugi strani cestišča in urejeno odvodnjavanje. Z ureditvijo pločnika bo šolarjem zagotovljena varnejša pot od Homca ck> šole v Preserjah.
Načrtujemo še gradnjo pločnika ob cesti Domzale-Kamnik v NoZicah, ureditev cest v NoZicah, gradnjo kanalizacije, ceste in javne razsvetljave na Vaški poti. V plan smo vključili tudi izdelavo projektne dokumentacije za cesto od mrliške vezice do pokopališča na Hom-škem hribu s parkirnimi prostori, realizacija pa bo prišla na vrsto v prihodnjih letih.
Tudi v vaši KS je zelo velik problem zagotavljanja predšolskega varstva?
Občina DomZale nas je v začetku lanskega leta obvestila, da želi zaradi potreb |X) predšolskem varstvu na območju naše in sosednjih KS začasno, za ck)bo treh let, urediti vrtec v bivši šoli na Homcu. Zaradi varnosti bi bilo potreb-no odstraniti lesene strope in vgraditi betonske plošče, morali bi tudi zamenjati okna, kar ni bilo predvideno, zato se s tako kratkoročno rešitvijo nismo strinjali. Predlagali smo, da bi prostore nekdanje šole celovito obnovili, v njej pridobil tudi prostore za kulturno dejavnost, hkrati pa bi uredili ludi njeno okolico. Kasneje se je Občina odločila za gradnjo vrtca v novem objektu v Radomljah, kjer bodo sprejemali tudi predšolske otroke iz naše KS.
Torej vprašanje prostora za kulturno društvo ostaja odprto?
Prav razmah kulturnih dejavnosti v zadnjih letih kaže potrebo po novi večnamenski dvorani in spremljaje x'ih prostorih. Zato si bo Svet KS Homec-Nožice tudi v bodoče prizadeval za c elostno ureditev območja šole na Homcu za potrebe predšolskega varstva, kulturnih, športnih in družbenih dejavnosti,
Ste z delovanjem društev v vaši KS zadovoljni?
Z njihovim delom smo res zadovoljni. Najdaljšo tradicijo v naši KS ima (ja-silsko društvo Homec, ki bo prihodnje leto praznovalo 70-letnico delovanja in s katerim ves čas zelo dobro sodelujemo. Njihovi člani so vedno pripravljeni priskočiti na pomcx":. V Ciasilskem domu smo našli tudi prostor za delo naše KS.
Člani Kulturnega društva Jože (iostič prizadevno pripravljajo kulturne prireditve, igre in izdajajo krajevno glasilo Vaščan. O zadovoljstvu krajanov nad njihovim delom priča zelo dobra obiska-nost njihovih prirerlitev. V okviru društva deluje dekliška pevska skupina Sirene, ki je pred kratkim izdala svojo prvo kaseto.
Pričakujemo, da bo zaživelo mrli Športno društvo, saj smo rešili zaplete pri prekvalifikaciji zemljišča za igrišče pri šoli na Homcu in urejamo gradbeno do-kumentac ijo. Načrti naj bi bili uresničeni prihodnje leto.
Omeniti moram tudi zelo ck>bro sodelovanje z župnijsko skupnostjo, skavti
Poročilo župnijske Karitas Domžale za leto 1997
G. Alojz Rogina že drugo mandatno obdobje opravlja funkcijo predsednika Sveta KS, po svojih izkušnjah pa spada med starejše predsednike svetov krajevnih skupnosti v naši občini. Dobro poznavanje problematike KS, mirnost in preudarnost so odlike, zaradi katerih je dobil zaupanje krajanov na prvih neposrednih volitvah. Izvoljen je bil v Svet KS, člani sveta pa so ga izvolili za predsednika.
Za leto 1997 v Krajevni skupnosti Homec-Nožice lahko rečejo, da so ga uspešno zaključili. V zadnjih jesenskih dneh je bila položena asfaltna prevleka in zaključena dela na največjem projektu v lanskem letu -gradnji ceste na Homški hrib do mrliške vežice. Ker je bila investicija dolgoletna želja krajanov, ki je vodstvo KS zaposlovala kar nekaj let, je bilo moje prvo vprašanje g. Alojzu Rogini povezano prav s to investicijo.
Začetek omenjene investicije sega v leto 1989, ko smo se krajani hiomca in Nožic odločili za samoprispevek za razširitev starega in izgradnjo novega dela pokopališča. Gradnja opornih zidov je potekala v letih 1990-95 v dveh fazah, pridobit pa smo okoli 140 novih mest.
Po zaključku te investicije smo želeli urediti tudi pristop na Homški hrib. V letošnjem letu je bil uresničen prvi del cestne povezave. Dobili smo novo cesto do mrliških vežic, za katero je bilo potrebno zgraditi dva oporna zidova ob
Župnijska Karitas Domžale (ŽKD) je v letu 1997 delovala na naslednjih področjih.
Pomoč socialno ogroženim in beguncem
Materialno pomoč smo nudili okrog 6S0 ljudem in jim razdelili 2.) 246 kg hrane i 10 687 kg hrane smo kupili sami, 12 246 kg (m smo dobili od škofijske Karitas Ljubljana). Pomagali smo predvsem z osnovno hrano, kot je: moka, sladkor, olje, riž, makaroni, krompir, marmelada in konzerve. Razdelili smo tudi drugo hrano, ki smo jo prejeli od škofijske Karitas Ljubljana - fižol, piškote, itd. tudi vso hrano, ki so jo občani Domžal darovali v trgovinah.
Hrano smo v pakete kompletirali sami. Denarno pomoč smo dajali posameznikom ob nesrečah ali v hudi stiski. Plačali snx> tudi za 325 992 SIT položnic za stanarino, elektriko in ostalo za prostore, kjer dela Karitas. Povpraševanje za plačilo položnic je vse večje.
- Obleko smo nudili vsem, ki so jo želeli prejeti. člblek smo imeli relativno veliko in si jih je vsak zainteresirani lahko izbiral po lastni želji, seveda v okviru tega, kar smo imeli. O oblekah nismo vodili evidence; primanjkovalo nam je obutve in spod-
njeaa perila.
Vrtec Sv. Dominik Savio Karitas Domžale
Vrtec deluie samostojno in pod enakimi finančnimi možnostmi kot drugi vrtci. Upa-mi, da bo to tudi v prihodnosti ostalo. Vrtec je polno zaseden. Povpraševanje za sprejem je sedai večje, kakor so možnosti sprejema. Z delovanjem tega vrtca nam je Domžalčanom, enim iznx?d redkih državljanov Slovenije dana možnost izbire vzgoje. To je velik prispevek k pravi plurdliz.iciji vzgoje otrok in demokraciji naše družbe. Ker je povpraševanje za sprejem večje od prostorskih možnosti, so dogradili vrtec. Sedaj so v vrtcu štiri skupine.
V najem za 99 let smo dobili nekdanjo osnovno šolo Roje, ki hi io naj preuredili v vrtec. Upajmo, da nam bo v prihodnjih letih to uspelo.
Mladinski informativni center LUKA (MIC LUKA)
MIC LLIKA ie odprt vsak petek, soboto in nedeljo zvečer od 19.-22. ure, vendar različne dejavnosti potekajo tudi že v popoldanskem času. Skupaj z animatorji smo pripravili večerne programe. Od oktobra 19% <k> maja 1997 nam je za kvalitetnejšo izved-lxi programa v MIC Luka pomagal absolvent ekonomije, ki je z delom pri naši Karitas služil civilno vojsko. Od maja naprej pa smo animatorji spet prostovoljci sami in je organizacija težja, ker je vse delo brezplačno. V mesecu decembru smo spet dojeli vojaka civilista, tudi za delo v MIC Luka. Organizirali smo delavnico za izdelavo čestitk za božič in novo leto.
MIC Luka je odprt za vse mlade. Ti se lahko v dejavnosti tudi aktivno vključijo.
Brezdomci
V prenočišču Imamo 4 postelje, ki so bile vse leto polno zasedene Za prehrano
vznožju hriba, položiti kanalizacijo, urediti odvodnjavanje, položiti robnike in asfaltirati cestišče. Uredili smo tudi del Gostičeve ceste ob vznožju hriba in okolico vodnjaka sredi vasi.
Investicija je bila zelo zahtevna, ugodne vremenske razmere v lanskem letu pa so prihranile marsikatero dcxlatno težavo. Dokončno podobo bo cesta dobila spomladi s postavitvijo svetilk javne razsvetljave in zazelenitvijo brežin. Potrebno pa je še povedati, da gre za objekte, ki niso namenjeni le krajanom naše KS, ampak tudi sosednje KS Preserje.
Ob tej pa ste v letu 1997 v KS imeli tudi druge investicije. Katere?
V Nožicah je bila urejena javna razsvetljava na Gostičevi, Partizanski, Se-škovi in Grašičevi ulici, svetilke so zasvetile tudi ob cesti Domžale-Kamnik v križišču z Gostičevo ulico.
Pred koncem leta so gradlx?niki začeli z gradnjo pločnika na VIL ulici na Homcu od mostu čez Mlinščico proti Osnovni šoli Preserje, to bodo nadaljevali spomladi.
Veseli smo, da so se krajani novega dela Homca odločili sami postaviti spominsko znamenje ob vhodu v naselje, pri ureditvi okolice je pomagala tudi naša KS.
V programu je bila tudi gradnja kanalizacije na odseku Gostičeve ceste? Zakaj ni bila realizirana?
Kljub prizadevanjem Sveta KS omenjene gradnje nismo uspeli realizirati, saj nekateri lastniki zemljišč niso dali soglasij. Predvidena sredstva v višini 2 mio SfT
brezdomcev v glavnem skrbi Center za socialno delo Domžale s pomočjo narcxNlnic za topli obrok v iavni kuhinji. Kruli za brezdomce nam še vedno brezplačno daje pekarna Kancilija. Stanarino in elektriko ter druge komunalne storitve plačuje ŽKD. Opremo in posteljnino smo dobili od dobrotnikov, perejo pa jo članice Kantas brezplačno.
Organizacija prireditev Dobrodelni koncert -v Hali komunalnega centra v Domžalah, v njem je nastopalo več ansamblov in pevcev ter pevskih skupin.
- Praznovanje materinskega dne, prireditev je bila 10. aprila v Osnovni šoli Venclja Perka. Sodelovali so učenci osnovnih šol, glasbene šole, župnijski otroški zbor, domžalski skavti in otroci vrtca Sv. Dominik Savio - Karitas Domžale.
- Srečanje in sv. maša za starejše ljudi s pogostitvijo v Domu upokojencev, dne 15. 8. 1997 Pridne gospodinje so prinesle slaščice in sadje. Za pijačo in kavo je poskrbela 2KD. Skupai s skavti in osebjem doma smo jih pogostili.
- Srečanje in sv. maša za starejše in bol-
Vloga zveze NATO že dolgo ni več omejena samo na vojaško posredovanje, ampak posega tudi na področje nuđenja pomoči ob velikih naravnih in drugih nesrečah.
NATO se za reševanje kriznih razmer in vzpostavljanje stabilnosti ob naravnih nesrečah prizadeva že od katastrofalnih |xjplav Severnega morja leta 1956, ko se je izkazalo, da je v takih primerih potrebna pomoč med članicami zveze.
Leta 1995 je Severnoatlantska zveza sodelovanje na področju varstva pred naravnimi nesrečami razširila tudi na države zunaj zveze NATO. Tovrstno sodelovanje je opredeljeno v projektu »Partnerstvo za mir«, kamor je vključena tudi Slovenija.
Dokument, ki opredeljuje omenjeno |Ximex*, se imenuje »Načela zveze NATO o sodelovanju pri nuđenju pomoči ob nesrečah v miru« in natančno predvideva ix>stopek sodelovanja pri nuđenju pomoči ob nesreči. Pri tem je potrebno po-udariti, da vsaka država, ki jo je prizadela nesreča, avtonomno vcxli zaščito in reševanje, NATO pa ji pri tem nudi |>omoč. Oblike [»moči so naslednje:
ne v farni cerkvi v Domžalah.
- Srečanja biblične skupine, vsak 2. in 4. torek, ob 20. uri v prostorih ŽKD. Srečanja vodi pater Marko Novak.
Sodelovali smo kot soorganizator-ji miklavževanja v Hali Komunalnega centra v Domžalah.
- Srečanje invalidov ob praznovanju novega leta v prostorih veroučnih učilnic. Hrano so prispevali restavracija Cregori ČJuick, slaščičarna Lenček in članice Karitas.
Poslovanje
Župnijska Karitas Domžale je poslovala s sredstvi, ki smo jih prejeli v letu 1997 iz dotacij dobrotnikov, denarja zbranega v nabiralniku v cerkvi, dohodka od dobrodelnega koncerta, dotacije iz proračuna Občine Domžale, sredstva za MIC, cbblje-ne na natečaju za delo z mladimi, dotacija za miklavževanje in drugo v skupnem znesku 3 746 554,00 SIT. Zbrana sredstva smo porabili za nakup hrane, plačilo stanarine, elektrike, ogrevanje, Kl I, plačilo položnic socialno ogroženim in beguncem, pomoč ob nesrečah, za obdaritev otrok in starejših v domu upokojencev - miklavže-
• prevozi na kopnem, morju in v zraku,
• oskrba z gorivi in hrano,
• obnavljanje industrije,
• vzpostavljanje telekomunikacij,
• zdravstveno varstvo prebivalcev,
• sodelovanje strokovnjakov in reševalcev.
Nuđenje [ximoči vodi »Višji odbor zveze NATO za civilno načrtovanje ukrepov za krizne razmere«. Velik |xi-men pri varstvu preci naravnimi nesrečami posveča zveza NATČ) preventivnim ukrepom. Zato pri partnericah spodbuja pripravo nacionalnih ocen ogroženosti in načrtov ukrepanja ob nesreči, ki mora določati tudi postopke usklajevanja pomoči. NATČ) s partnerji sklepa dvostranske dogovore, s katerimi vnaprej odpravlja probleme, ki bi ob nesreči ovirali nuđenje pomerfi (prevoz opreme čez državne meje, carine, plače in zavarovanja reševalcev...).
Vse članice »Partnerstva za mir« imajo pri nuđenju pomoči ob nesreči enak status kot članice zveze NATO
V okviru zveze NATA in »Partnerstva za mir« veliko pozornost posvečajo usklajenosti standardov opreme in no-
vanje, povrnitev stroškov vojaku civilistu, plačilo maš za mir itd., v skupnem znesku 3 673 98700 SIT.
Razdelili smo tudi 12 559 kg hrane, ki smo jo prejeli od Škofijske Karitas v Ljubljani.
č)b prireditvah so priskočile na pomoč tudi pridne gospodinje in drugi |xisamezni-ki, ki so darovali hrano, pecivo, sadje in sokove za pogostitev.
Vsa dela v zvezi z dejavnostjo župnijske Karitas Domžale smo opravljali člani ZKD, brezplačno.
Imamo tedenske sestanke ob torkih ob 20 oz. 19,30 uri, v prostorih na Ljubljanski S4. Vsaki 1 torek v nx?secu imamo duhovno obnovo - kratek nagovor po maši za mir, ki ga vcxli duhovnik domače ali sosednje župnije ali pa ga pripravimo sami.
Uradne ure so v torek in četrtek od 16.00 - 18.00. ure.
Pomagamo vsem ljudem v stiski ne glede na njihovo vero, prepričanje, narodnost ali raso.
Program za leto 1998 je podoben, kakor je bil v lanskem letu. Naša želja pa je, da bi lahko več pomagali starejšim osebam.
Pri župnijski Karitas Domžale vsaj občasno sodeluje okrog 20 članov. Ob večjih prireditvah nam redno pomagajo tudi domžalski skavti.
Vsem, ki nas podpirate, se iskreno zajv valjujemo za pomoč in upamo, da bomo tudi v letu 1998 deležni vaše podpore, S skrbnim delom in veliko mero ljubezni txi-mo skušali pomagati čim več ljudem, ki so pomoči potrebni in tako opravičiti zaupanje.
Tajnica župnijske Karitas Domžale dr. MARIJA BIZJAK SCHVVAR-ZBARTL
Mednarodni znak civilne zaščite (moder trikotnik v oranžnem kvadratu)
stopkov ukrepanja ob nesrečah oziroma interoperabilnosti, kot temu pravijo v Natu. Skupni cilji interoperabilnosti članic. »Partnerstva za mir« vključujejo: medicinske standarde1 pri zaščiti in reševanju, krvodajalstvo, medicinsko letalsko evakuacijo, oskrlx> z letalskim gorivom, oskrbo z vodo, ravnanje s tovorom, elektroagregate, zračne prevoze, operacije iskanja in reševanja, pripravljenost enot, označevanje in obveščanje o ob-mcx"jih z nevarnimi snovmi, letališke postopke in znanje uradnih jezikov zveze NATČ).
Usklajevalnim procesom na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami se tudi Slovenija ne bo mogla izogniti, še posebno, če želi postati članica zveze NATO.
Usklajevanje stanelarekiv z Natom seveda ne tx> preprosto, vsekakor pa lx> koristno, saj je Slovenija izpostavljena številnim naravnim nesrečam.
Peter Gubane
in Župnijsko Karilas.
Kako ste zadovoljni z delom Sveta KS? |e težko usklajevati interese in potrebe dveh naselij - Homec, Nožice, ki sta precej različni?
V Svet KS izvoljeni predstavniki Homca, Nožic in novega dela Homca dobro sodelujemo, pri leni pa skrbimo
za enakomeren razvoj vseh treh delov naše KS. Pred leti, ko so bile velike inve-stic ije v komunalno infrastrukturo na našem območju še pred nami, smo se srečevali z različnimi ;x>glecli na lo, katero področje bi bilo potrebno uredili pred drugimi. Danes, ko je večji del naselij že urejen, pa ti problemi niso več |x>selx'j prisotni. Tako v Nožicah kot v Homcu pa so še deli naselij, ki se v začetku osemdesetih let niso odlepili za pristop k skupnemu sovlaganju v komunalno infrastrukturo in jih reševanje leh problemov še Čaka. V letošnjem letu bo najprej prišla na vrslo ureditev Viške ;xiti, sledili pa bork) nekateri deli (kističeve ulice v Nožicah.
Kateri so po vašem mnenju največji problemi vašega območja?
Najbolj pereča je preskrba s pitno voćki, saj je voda v našem okolišu med najmanj kvalitetnimi v občini Domžale. Za rešitev tega problema je Komunalno podjetje Domžale že zgradilo nov vo-dohram na Homškem hribu. Potrebna je še povezava med črpališčem na Ko-lovcu in vodohramom, ki je vključena med načrtovane investicije občinskega proračuna za letošnje leto. Pričakujemo, da lx) voda iz zajetja na Kolovcu bistveno izlx>ljSala kvaliteto vode v našem vo-ckivoclnem omrežju.
V zimskem času imamo zaradi goste naseljenosti v naših naseljih še vedno /c lo onesnažen zrak, ker večina gos|xi-dinjstev ogreva stanovanja s trdimi gorivi. To bomo rešili s plinifikacijo celotnega območja.
Križišče Bolkove ceste s cesto Domžale-Kamnik v Homcu zaradi svoje nepreglednosti, gostote prometa in neupoštevanja omejitev hitrosti na tem odseku predstavlja nevarnost za vse udeležence v prometu. Ustrezna rešitev prometne ureditve na tem poclrcx"ju, ki je odvisna predvsem od materialnih sredstev, namenjenih prometni varnosti v naši občini, bi tudi povezala osrednji clel vasi Homec z območjem ob šoli.
So vzroki poplav, ki so prinašali
veliko nejevolje krajanom, odpravljeni ali je potrebno še kaj storiti?
Vzroki |x>plav še niso v celoti odpravljeni. V mesec u novembru smo ob naraslih vodah ponovno spremljat višino vode nad jezom v NoZicah, ki je dosegla vrh nasipa, kjer pa nasipa še ni, so že morali |xisreck)vati homški gasile i in utrjevali brezino. Za zaščito pred naraslimi vodami je |xitrebno zgraditi še 2(X) m nasipa. Ministrstvo za okolje in prostor ga je vključilo v plan za letošnje lelo, z njegovo reali/ae ijo pa ho storjeno vse, kar lahko storimo v okviru meje naše KS in občine Domžale. V primeru |x>plav velikih razsežnosti še ostaja nevarnost, rla bi voda, ki se razlije na bregovih Kamniške Bistrice v Šmarc i, torej v sosednji občini, pridrla ludi v Nožice. Za odstranitev te nevarnosti bi bilo |x>trebno obstoječi nasip podaljšati vse eki Duplice, vendar dogovora o tem še nismo dosegli.
Skupaj s sosednjo KS imate krajevno glasilo VAŠČAN, ki ga je potrebno zaradi pestrosti in aktualnosti pohvaliti. Mislite tudi vi tako?
Seveda. Zadovoljni smo, da so se člani KD jože (kistič sami lotili izdajanja glasila Vaščan, ki prinaša obvestila o do-gajanju na našem območju, nas kulturno in duhovno bogati in nam pomaga z nasveti. Povezuje nas s sosednjo KS Preserje, s katero tudi sicer dobro sodelujemo.
Kaj si v zvezi z delom in življenjem v KS Homec Nožice želite?
Ob načrtih za letošnje leto imamo pred očmi tudi nadaljnji razvoj naše KS. Homški hrib z romarsko cerkvijo Marijinega rojstva predstavlja s svojim položajem na Mengeškem polju posebno vrednost za naše kraje in širšo okolico. Zato si želimo urediti c elotno področje hriba, posebej se slabo vzdrževan predel |xxl hrilxnn ob Kamniški Bislric i. V sklopu |xivezovalne |x'š |xili med Domžalami in Kamnikom načrtujemo parkovno ureditev s površinami za rekreacijo.
Želim si, da hi s svojim delom | ripo mogli k večji povezanosti krajanov in cl.i bi bili z našim delom z,ick>voljni. Prav tako pa si želim, da bi tudi v bodoče enako USpeŠno sodelovali s pristojnimi na ( )Ik ini i tomžaie.
Hvala in veliko zdravja, g. Rogina!
VERA VOISKA
SOBOTA, 21. 2. 1998
- Športni park Vir ob 20h: pustovanjc z ansamblom MAMBO KINGS
NEDELJA, 22. 2.1998
- Športni park Vir ob K)10: rajanje za otroke s KLOVNOM ŽARETOM
- Tradicionalni karneval:
- Ob 14'' prićetek karnevala pri papirnici
- Sprevod po Bukovčcvi do spomenika in po Zoisovi v Športni park Vir, kjer bo predslavitev mask
- Veselica /. Viharniki in Zarctom po karnevalu
TOREK, 24. 2.1998
- Od I5h do I6h rajanje za otroke in odrasle v športnem parku
- Ob 161' prihod kisle s pustom
- Od I61' dO I8h Žalne svečanosti
- Ob IX1' sežig pusta na kresu
- Vseskozi vas zabavajo VIHARNIKI
Na vseh prireditvah se izbirajo in nagrajujejo najboljše maske.
Posebej bodo nagrajene večje skupinske maske.
Pustna sekcija STRIČEK, Vir
KUD Franc Bukovec - vir Pustna sekcija STRIČEK
Vabimo vse, ki želite sodelovati na naših pustnih prireditvah, da se nam pridružite (inf. 711-619, Peter Korošce in 713-912, Ičo Lavrič)
Vsi ostali pa se nam pridružite na veselem pustnem rajanju, ki sc bo pri nas pričelo že v sredo. IX. 2„ in potekalo tja do torka, 24. 2. 1998. Se posebej so vabljeni otroci na nedeljski dopoldanski ž.iv-žav ob 10.33 in velik tradicionalni karneval -povorka s pričetkom ob 14.03 pri Papirnici Količevo in zaključkom v Športnem parku Vir. v a m iitnii
1. MAREC, SVETOVNI DAN CIVILNE ZAŠČITE
Pomen Zveze »NATO« pri naravnih nesrečah
Domžale
/bmnik
ŠPORTNA ZVEZA DOMŽALE PODELILA
Priznanja za športne dosežke v letu 1997
Na osnovi predlogov posameznih Športnih druStev, ki se združujejo v Športni zvezi Domžale, in so bili usklajeni v okviru predsedstva zveze, je Športna zveza Domžale pripravila prijetno slovesnost, na kateri so najboljši domžalski športniki prejeli priznanja za dosežene uspehe v letu 1997 Priznanja sta skupaj z županjo Cveto Zalokar Oražem podelila Marjan Gorza ter g. Ranko Cukrov, tajnik Športne zveze Domžale. Slovesnost pa so z nastopom popestrile plesalke skupine Make up ter ansambel Hlebec kruha.
Čestitke jubilantom
Med podeljenimi 50 priznanji so za pomembne jubileje ter prizadevno delo na področju športa prejeli priznanja: Rod skalnih taborov Domžale ob 45-letnici, ga. Francka Trobec za prizadevno dolgoletno delo (nad 30 let) na področju rekreacije v okviru Športnega društva Partizan Mengeš, g. Alojz Dolenc za več kot tri desetletja dela v TAK Domžale ter g. Marjan Košir za več kot 30 let prizadevnega dela v atletiki ter prispevek k uspešnemu delu Atletskega kluba Domžale, priznanje za dolgoletno organizacijsko delo na področju balinanja pa je prejel g. Stane Žavbi, predsednik BŠD Budničar Količevo.
Na slovesnosti, ki se je pričela s spominom na umrle športnike in druge v prometni nesreči, je priznanje za dolgoletno delo na atletskem področju, kjer je bil v mladosti tudi uspešen športnik, prejel g. Marjan Košir, ki ga še vedno srečujemo kot sodnika in predanega športnega delavca v Atletskem klubu Domžale.
Priznanja športnikom v članskih kategorijah
Monika Kambič je priznanje prejela kot alpinistka leta 1997 za osvojeni naslov državnega prvaka v cestnem motociklizmu sta priznanji prejela Tomaž Božič in AMD Domžale - športna sekcija, za drugo mesto na državnem prvenstvu Konjeniški klub Krum-perk (ekipno - zapreke), tekačice Atletskega kluba Domžale - štafeta 4 x 100 m ženske, Štefan Dominko -dviganje uteži, tenisači Ajda Klevišar, Špela Kobetič in Andrej Kraševec (v dvojicah), bronasto medaljo na državnem prvenstvu pa je osvojil Marjan Malec v cestnem motociklizmu.
Prireditev je popestrila Plesna skupina Make up, ki jo vodi Mojca Furlan. Dekleta so presenetila z novo atraktivno podobo in novim projektom - predstavitvenim video spotom )AZ SEM NORA, ki si ga lahko ogledate na TV, prijetna pesem pa se že vzpenja na slovenskih glasbenih lestvicah.
Najboljši mladinci, kadeti in pionirji
Tenisač .Igor Ogrinc je priznanje prejel za osvojeni naslov državnega prvaka med dvojicami, dvigalec Boštjan Peterca je bil prvak v dviganju uteži, državna prvaka v pionirskih kategorijah pa sta postala atlet Domen jarc v*gorskih tekih ter Špela Burgar v namiznem tenisu med igralkami do 14 let. Janez Krumpar je drugo mesto osvojil v konjeništvu zapreke, Ana Naranča pa je enak uspeh dosegla v metu krogle; za tretja mesta na državnih prvenstvih pa so priznanja prejeli: mladinke Atletskega kluba Domžale v štafeti 4 x 400 metrov, tenisač David Jerič, tekač na 1500 m Tomaž Kušar, strelec Miha Grohar ter tenisača jaka Slavinec in Ana Svolj-šak.
Priznanja za mednarodne uspehe
Med športniki, ki so prejeli priznanja za dosežke za mednarodne uspehe, je devet kotalkarjev: Teja Rus, Nina Grilj, Blaž Ravnikar, Matej Drašček, Alenka Ivančič, Saša Slane, Dragana Vujovič, Matjaž Ivančič in Miha Arvaj, vsi so udeleženci evropskih prvenstev, enako sta se evropskega mladinskega prvenstva udeležila atleta Bojana Vojska in Boštjan Brnot, udeleženec svetovnega atletskega prvenstva pa je Gregor Breznik, ki je tekel s slovensko štafeto 4 x 100 m in prispeval k državnemu rekordu na tej progi.
Kategorizirani šprtniki
Športna zveza je podelila priznanja tudi kategoriziranim športnikom, in sicer: Igorju Jermanu in Albertu Zeniču (cestni motociklizem), Radu Trifunovi-CU (košarka), Silvu Karu (alpinizem), Boštjanu Lekanu (biatlon), Metodu Močniku (smučarski tek) ter Mateju Sironiču (tenis).
Posebna priznanja pa so bila namenjena strelcu Simonu Koviču ter smučarskima skakalcema olimpijce-ma Mihi Rihtarju in Primožu Peterki, ki pa sta že odpotovala v Nagano in se podelitve osebno nista mogla udeležiti.
Vsem prejemnikom priznanj iskrene čestitke!
V. V.
ZEMLJA ZA DIREKTNO PRESAJANJE OKRASNIH RASTLIN TER NARAVNO GNOJILO, PRIDELANO S POMOČJO DEŽEVNIKOV
Prideluje in pakira: Kmetija Homar Dupeljne 11 1225 Lukovica Tel.: ("061)735-311
Skupinska slika z enega od lanskih poletnih taborjenj ob Kolpi.
TABORNIKI PRAZNUJEJO 45-LETNICO
Z naravo k boljšemu človeku
6. decembra 1953. leta je bil ustanovljen Rod Skalnih taborov. To je pomemben mejnik za domžalske tabornike, ki pa upoštevajo tudi to, da letos v Domžalah praznujemo 70 letnico skavtizma, saj je bila leta 1928 ustanovljena samostojna četa Gamsovega stega. O prvih začetkih taborništva, razvoju in njihovih sedanjih dejavnostih sem se pogovarjala z Darkom Jenkom, starešino Rodu skalnih taborov Domžale.
Kako se je začelo?
Leta 1928 je bila v Domžalah ustanovljena samostojna četa Gamsovega stega, ki je bila 19.34. leta ukinjena, tedanji skavti pa so ustanovili samostojen steg, ki je imel že leta 19.34 prvi tabor v Krtini, kasneje tudi drugod.
Začetki rodu Skalnega tabora segajo v letu 1951, ko so se v okviru Združenja tabornikov Slovenije organizirale taborniške enote in družine. Med njimi je bila 6. decembra 1953 ustanov-Ijen.i ludi domžalska družina, katere pobudniki so bili predvojni skavti Milan Flerin, Franc Bolhar, Stane Kovač in drugi. Ob ustanovitvi je družina štela 30 članov. Število tabornikov je začelo naraščati predvsem po letu 1955. Tako je bilo leta 1963 že 300 članov, ki so bili uspešni tudi v republiškem merilu, saj so v tem obdobju uspešno nastopali na različnih državnih tekmovanjih. Pestra taborniška dejavnost, pa tudi spoznanja, da je življenje v naravi in z njo prijetno, sta privabljala vedno nove člane, tako da sedaj šteje Rod skalnih taborov več: kot 700 tabornikov.
Rod skalnih taborov ni bil edini v nekdanji Občini Domžale?
Naš Rod je bil pobudnik taborništva v Mengšu, Radomljah in Moravčah, saj so rodovi, ki uspešno delujejo v teh krajih, izšli iz našega.
Spreminjala pa se je tudi naša organiziranost. Iz družine je nastala četa, ki se je leta 1963 preimenovala v odred in dobila prapor, v letu 1994 pa smo postali rod.
Vaše dejavnosti so vseskozi povezane z naravo. Kako bi na kratko predstavili svoje delo?
Poleg rednih vsakotedenskih dejavnosti posameznih družin in vodov, različnih tekmovanj, delovnih akcij in raznih zborovanj te družabnih srečanj je bilo vedno najpomembnejše vsakoletno poletno taborjenje. Sprva smo taborili v Rovinju, nato na Menini Planini, spominjam se tabora ob Sori in številnih zletov taborniške organizac Ije Le ta 1961 smo se preselili v Bohinj in v prijetnem šotorišču ob jezeru ostali 37 let. Zaradi gneče in povečanega števila tabornikov, željnih prijetnih počitnic pod šotori, smo se v lanskem letu preselili ob Kolpo. Prvi vtisi so zelo lepi, vendar odločitev o bodočem centru poletnih taborov še ni dokončna.
V 45 letih se je spremenilo precej stvari?
Sprememb je bilo veliko, pa naj bodo oi ganizacijske, kadrovske, pa tudi materialne. Povem naj, da so naši ustanovitelji pričeli s tremi starimi šotori in kuhinjskim kotličkom - podmornico, mi pa imamo danes svoj kombi, 50 šotorov, šest kanujev, kompletno kuhinjsko opremo za tabor, garniture miz in klopi za jedilnico, precej opreme za športne aktivnosti (loki, Žoge, različne palic e in druga orodja), pripomočke za družabne igre in veliko strokovne literature. Vse to pa v ničemer ni spremenilo nas, tabornikov, saj tudi v prihodnje ostajamo zanesenjaki, ki nam veselje do življenja z naravo in vzgojo mladih pomenita največ.
Vsa imena vaših klubov, družin in skupin izvirajo iz narave. Lahko na kratko predstavite vašo organiziranost?
( »lični zbor je najvišji organ našega
rodu, ki je namenjen pregledu opravljenega dela, sprejemu programa pa tudi odločitvam o vodstvu naše organizacije. Imamo nadzorni odbor, rod vodi starešina, posamezni načelniki odgovarjajo za deb družin in klubov, pomembna pa je tudi Uprava rodu. Povem naj, da je bi b ob začetku letošnjega šolskega leta skupno vpisanih 710 tabornikov, ki se združujejo v 17 organizacijskih enotah, razdeljenih v 66 vodov. Tako imamo tri klube popotnic in popotnikov (PP Osman, Jež in Medved), Sest družin medvedkov in čebelic (MČ Mravljice, Pojoče travice, Veverice, Hrstki, Bobri in Razigrani backi), skupino murnov, tri klube grč (GR Močerad, Sos in VVEOR) ter štiri družine gozdovnic in gozdovnikov (GG Šumberške žolne, Zeleni gozdovi, Zelene trate in Polhki). Vse te oblike našega druženja vodijo prizadevni načelniki družin in klubov, vodnice in vodniki, ki se trudijo, da bi vsem tabornikom popestrili vse leto ne le čas, ki ga, preživljajo na vsakoletnem taborjenju.
Lahko na kratko predstavite delo v letu 1997
Poleg redne dejavnosti, ki obsega vsakotedenska srečanja tabornic in tabornikov, bi najprej pohvalil vse, ki delajo na področju propagande. Trudimo se, da čimveč objavljamo v taborniški reviji TABOR, izdali smo knjižico Izletnik 98 ter knjižico ob 45-letnici delovanja Rodu. Na kulturnozabavnem področju vsako leto organizirajo vse enote tradicionalne čajanke ob zaključku koledarskega leta, še posebej zabavna pa so srečanja ob tabornih ognjih, kjer so ob taborniških pesmih najbolj priljubljene karaoke, gledališče, večeri poezije ipd.
Posebej veliko skrb namenjamo strokovnemu izobraževanju in usposabljanju tabornikov, zato se redno udeležujejo različnih seminarjev, strokovnih srečanj in tečajev tako v okviru civilne zaščite, še posebej pa v okviru Zveze tabornikov Slovenije, kjer naši člani delap tudi v posameznih komisijah. Uspešni smo bili tudi v različnih tekmovanjih, zlasti mnogobojih. Organizirali smo 14 zletov, teh se je udeležilo več kot 1000 udeležencev, v petih izmenah je ob Kolpi taborilo več kot 300 tabornikov, 60 naših članov se je udeležilo zleta tabornikov Slovenije v Velenju. To je le površen pregled, za natančnejšo predstavo bi morali pre-
brati več deset natančnih poročil posameznih družin in klubov.
V programu imate veliko izletov?
Izleti so ena izmed zelo priljubljenih dejavnosti tabornikov, zato smo za vse pripravili tudi posebno knjižico IZLETNIK, v kateri Kažipot svetuje tabornikom, kateri izleti so zanje najprimernejši, in jim na kratko tudi predstavi posamezen izlet. Povem naj, da je izletnik celoletna rodova akcija in bo vsak udeleženec, ki se bo udeležil najmanj štirih izletov, dobil tudi poseben našitek. Načrtujemo, da bomo letos obiskali naravne znamenitosti, kot Rakov Škocjan, Mangartski Jezeri, Borov-ški Pekel, rudnik Mežico, Dobrčo, Trdinov vrh in druge.
Vaši načrti za v prihodnje?
Na občnem zboru smo sprejeli program, v katerem smo poleg redne dejavnosti največ pozornosti namenili: iskanju ustreznega taborniškega prostora za otroške izmene, slovesnemu podpisu listine o sodelovanju z makedonskimi taborniki, organizaciji osrednje slovesnosti ob 45-letnici, ki bo 18. aprila 1998, izvedbi zimovanja (prijavljenih je 60 tabornikov) ter poletnega taborjenja, ki se ga bo preoVidoma udeležilo več kot 300 tabornikov. Poudarek pa bomo tudi v prihodnje dali izobraževanju kadrov, predvsem vodnikom, za katere bo v okviru obljub-Ijanskega območja pripravljen vodniški tečaj.
Ob 45-obletnici ste podelili tudi priznanja?
Rodovna uprava se je odločila, da za prizadevno in požrtvovalno deb z vodi priznanja prejmejo: Ana Saksida, Irena Jeretina, Andrej Cej, Sašo Deisin-ger, Petra Rihtar, Saša Mav, Damjana Spruk, Primož Juhart, Boštjan Širnik, Marjeta Savnik, Tanja Cirkvenčič, Tina Popovič, Manca Kaliman, Mateja Ooe-pek, Borut Balantič, Irena Barič, Erika Zalokar; za dolgoletno prizadevno delo je priznanje prejel David Košenina, za izjemen prispevek k razvoju rodu pa Primož Jarc, Tomaž Gej, Miha Ško fic, Damjan Bastič, nekaj najprizadev-nejših tabornikov pa smo predlagali tudi za priznanja žTTS.
Vaša največja želja v letih do zlatega jubileja?
Pridobiti stalen taborniški prostor za poletna taborjenja in ustreznejše prostore za sestanke tabornikov, v katerih bi lahko hranili tudi arhiv ter tudi v prihodnje uresničevali naše vodib: Z NARAVO K BOLJŠEMU ČbOVEKU.
Hvala.
Pogovarjala se je VERA VOJSKA
Starešina Rodu skalnih taborov Darko Jenko (v sredini) skupa) z l.... Okornom načelnikom Zveze tabornikov Slovenije (desno) ter Damjanom Habetom, vodjem tečaja za tabornike.
SKUPAJ
NAPREDEK
DOMŽALE
V soboto 21. februarja ob 9.45 pred blagovnico Vele v Domžalah gostujejo
kurenti z Dravskega polja
m
izbor najlepših otroških mask, ki bodo tudi nagrajene.
V blagovnici Vele
in v vseh prehrambenih rgovinah bodo pripravljeni
Napredkovi krofi.
od 10. do 24. februarja
Pustna akciia
v Napredkovih trgovinah
in še 36 posebej označenih po akcijskih cenah
g.(SUPER CENA)
Marelic
SUPER CENA'
(SUPER CENA)
Bogj_
izbor pustnih mask iit vse I za A, pusta v blagovnici Vele
(SUPER CENA) 14
Domžale
/lamnik
Popolnoma slovenski hišnik (Evgen Car) in ravnateljica za vse čase (Maja Šugman).
JUBILEJNA 145. PONOVITEV
Štajerc iz Ljubljane v Domžalah
Komedija Toneta Partljiča Štajerc v Ljubljani v izvedbi Mestnega gledališča Ljubljana je bila še eno prijetno presenečenje, ki ga je ljubiteljem komedij pripravilo Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan in dokazalo, da se lahko tudi športna dvorana z dobrim ozvočenjem spremeni v gledališko dvorano. Prepolna hala Komunalnega centra v Domžalah je ob koncu 145. ponovitve predstave vse igralce nagradila z viharnim aplavzom, košara cvetja organizatorjev pa je bila majhna zahvala za res dobro predstavo.
odlični igrale i Ljubljanskega mestnega gledališe a: Ipžef Ropoša, Ma-ja Šugman, Maja Boh, Bernarda ()man, luclita Zidar, Vera Per, Marija lojk Irs.ii, Majda Grbac:, N.irlja Str.ijn.ir /adnik, Silvij Božič, ivgon Gir,
Moje ,i Partljk, lernej Kuntner, Ivan lezernik in Marija lakJk Klansek so |)od režiserskim vodstvom Borisa Kobala pripravili zelo gledljivo predstavo, ki jo je popestrilo igranje Štajerca na ..lujioneric«')«, ter živahno zapete narodne pesmi, med katere se je vtihotapila t ur Ji ena izmed partizanskih, in vrsta komičnih situacij, med katerimi ostaja nepozaben hišnik Evgen Gir s svojim »prepozno«, ki je bil deležen najbolj glasnega aplavza, Bernarda ()man z nekaterimi erotičnimi prizori, pa tudi glavni junak Štajerc, ki sega lxxlo v Ljubljani najbolj zapomnili zaradi semena in sadov, v Mariboru pa bo dobil dobro službo, ker na tem koncu dobiš položaj, če se le poskušaš v Ljubljani. Pa tudi naučili smo se marsikaj, od tega, da so v demokraciji vse šole vesele, saj ni slabšega kot je dolgočasna šola; odločni hišnik je namesto nas ugotovil, da v Sloveniji celo »fuzbal« ni etnično čist in zahteval. »Naredite mi slovenske sob spet slovenske«, čisto malo pa se nam je s svojo milo prošnjo, zakaj le demokracija ni mogla počakati na njeno upokojitev, zasmilila re-žJmska ravnateljica, ki pa kljub vsemu ostane ravnateljica za vse čase. Cisto za konec pa še kratko vprašanje: veste, kaj je za Štajerce v I juh Ijani najlepše? Ne veste lo je vendar avtobus proti Mariboru. I la, ha. ha...
Večer je bil listo, kar so želeli organizatorji: vesel in prijeten, za marsikoga pa tudi nepozaben!
V. Vojska
Verovat in verjeti
Pojem obeh besed je z učlovečenjem Jezusa Kristusa in razodetjem Božje enote izraz osebnostnega dejanja celotnega človeka in tiste njegove bivanjske opredelitve, ki jo mora slednji zavzeti do Boga, ki se razodeva. Pri tej opredelitvi pa ne smemo prezreti, da se Bog nujno razodeva preko človeka, ali bolje, preko osebe.
Oseba
GrškaT)esecla prosopon v dobesednem prevodu pomeni »pogled proti«. Pripona pros k, proti do« vključuje odnos nosi kol nekaj konstitutivnega, kol nekaj, kar stvar bistveno določa. Latinska beseda persona |)<i v dobesednem prevodu pomeni »doneti skozi«. Tudi tu pripona »per - po, prek, skozi« izraža odnos, tokral v smislu govorjenja.
Tako grška kol latinska beseda, ki označuje osebo v vsebi, združuje lislo plasti« nosi, ki jo je sistem človeške govorice izgubil s prestopom na ra« lonalno raven. Miloš je po svojem zadnjem izvoru stvaritev ljudske domišljije, katere začetki segajo v temno davnino. Ena izmed nalog mita je sporočati zgodovino. To nalogo pa mit izvršuje na prvih straneh SP
Oseba v krščanskem pogledu
Krščanstvo je s svojo opredelitvik > B< iga, k 'i osebnega, točno določenega Bitja, lo r.KJonalno in mitično raven preseglo. To pomeni, da li dve ravni krščanstvo naravnost posrka in ju postavi na višji njima neznan temelj.
V ospredju tega je tista bogopodobnost, ki jo ima Bog v mislih v trenutku človekovega stvarjenja. Tu je treba odmisliti vsaki 11 >i i| hilnost, ki je enota Boga; obvarcrvati pa se je treba tudi lisic skrajne nepopolnosti, ki je enota človeka. V trenutku, ko se enota Boga združi z enoto človeka, pride <lo tistega použivanja, ki da povsem novo razsežnost človeškemu življenju. To je razsežnost svobode.
Svoboda
V krščanstvu se svoboda javlja kot nujna struktura sveta, ki izključuje kozmično nujnost. Če se človek odloča tako, da priznava svojo odvisnost od Boga, potem v resnici potrjuje in utemeljuje svojo podarjeno svobodo.
Človekova svoboda dobiva svoj pravi smisel v trdnem razmerju ck) Boga. Stavek: »Bodite sveti, kakor sem jaz svet,« pomeni: »Bodite svobotlni, kakor sem jaz svoboden.« Pot do svetosti je vedno pot svobode. Pri tem iskanju razmerja cio Boga pa moramo biti izredno previdni.
Kdor brezpogojno pritrjuje Bogu, kakor Izraele i pod Sinajem, niti ne sluti ne, kako daleč ga bo ta pritrditev vodila; gotovo dlje, kakor pa more sam domnevati in pre-c eniti, gotovo k deležnosti pri neuspehu in zasmehovanju, pri križu in zapusčenosti od Boga. Pri tej brezpogojni pritrditvi pa nam cilj te pritrditve vedno ostane neznan. Konec te pritrditve vedno sega preko obzorji vidnega. In ko se popolnoma brezpogojno predamo oblikovati Božji volji, se nam, kakor Štefanu pred smrtjo, odprejo nebesa in vidi »Sina človekovega, stoječega na Božji desnici.« Takrat naš zemeljski pogled zagleda glorijo onstran našega obzorja, ki je vedno uvod v uro smrti.
Konec je neizbežen, vendar kakšen bo ta konec, je odvisno od nas. Vsak izmed nas je odgovoren za svoj konec.
Zavedati se moramo, da do Boga, kakršnega je razodeval jezus Kristus, ni neposredne poti. Tudi sam se nikoli ni neposredno razodeval. Pot, ki vodi do Boga Jezusa Kristusa , je večino posredna in vodi preko ti-ja. »Kar boste storili kateremu izmed mojih (...), boste storili meni. Kdor slavi mene, slavi tistega, ki me je poslal.« Ves dejavni razvoj se mora odvijati na ravni reku ije, ki jo oseba predstavlja.
Ljubezen, temeljni izraz svobode
V tej odvisnosti je paradoks krščanske svobode: najvišja svoboda je možna samo v ljulieči podaritvi ljubljenemu bitju in njegovi volji.
Zaljubljenost ni trenutek očaranja ali če hočete, trenutek fascinacije; ampak je neskončnost sprejemanja in potrjevanje odvisnosti. V zaljubljenosti ljubitelj sprejema ljubljenca z vsemi njegovimi vrlinami in slabostmi. Saj ima zaljubljenost, ki se konec koncev steka v ljubezen, opraviti z resnico o tej osebi.
Človek
Z odgovornim sprejetjem svobode pa se človek zave, da na svetu ni kot nekakšen katalizator. Tu je zato, da za seboj pusti sled, ki kaže v smeri Božjih obzorij.
Najgloblja človekova bilnost je njegova odprtost v smeri Božjih obzorij. Človek, ki se odpove svoji vprašujoči in nemirni naravi, ki je konec koncev usmerjena v neskončnost, se preda brezvoljnosti in tvega, da se odpove svoji bitnosti, da noće biti to, kar je, končno pa se odpove svoji človeškosti. Človek je torej vprašanje, na katere; more odgovoriti samo Bog, samo najtesnejša povezanost z Bogom. Slednjič pa človek spozna Boga šele takrat, kadar ima do njega čiste; oseben odnos, ta pa je večkrat pod/a vesten.
Med verovati in verjeti
Vera zahteva zase vse; od razuma, ki prosto odloča v vsakdanji stvareh, do najbolj osnovne mejrale, ki jo vcepimo otroku. Vendar vera ni intelekt, s katero se ukvarja razum, in tudi ni gob moraliziranje. Vera je preprost dialog med človekom in Bogom, ki prevzame vse njegovo bitje. Verovati pomeni: celostno se podrediti Bezgu, obenem pa ga sprejeti z vso ljubeznijo. »Brž, kej vera izgine, mora usahniti v človeku tudi sleherna živa sila za nadaljevanj«' življenja na tem svetu, in Se več, kar naenkrat mora prevladati načelo brezobzirnega egoizma. Če ni Boga, je vse dovoljeno, tudi zločin, ki v tem primeru sploh ni več zločin, marveč edino nerjgibno dejanje za ohranitev samega sebe« (D. Pirjevec).
Verjamem same; in predvsem samo osebi. Temu primerno pa je prilagojena tudi zgornja opredelitev vere. Vera torej zajema tri življenjske prvine: 1. izpovedovanje in poveličevanje Boga, 2. zaupanje v Boga in njegove obljube, predvsem zaupanje v Božjo zvestobo, i. pokorščina Božjim zapovedim in Božji volji.
Verjamem pomeni: zaupam tebi in tvojim obljubam, predvsem pa verjamem v tvojo zvestobo. To pa je tudi odgovor na ježev uvodnik v Sobotno prilogo Dela z dne 3. januarja 1998, ko pravi: »Cerkev ne more prevzeti vloge nacionalnega liderja in da je navsezadnje tudi prebivalstvo ne bi kot take priznavalo.« Gibanje v tej smeri bi prej ali slej privedlo do teokracije.
Od verjeti do državotvornosti
Cerkev, ki jo ima Jež v mislih, je zgol| institucija in služba. Služba, ki jo v cerkvi opravljajo apostoli in njihovi moški nasledniki, je zgolj funkcija, ki je znotraj vseobsegajoče ženske zvestobe. Samo taka Cerkev, ki deluje znotraj vseobsegajoče ženske zvestobe, lahko deluje državotvorno. Cerkev, ki ima pred seboj samo sebe, je na poti lastnega propada. Pot Cerkve je pot človeka.
ŠTEFAN ROZMAN
Prešernova vera
Profesor Mirko Mahnič, pisatelj, režiser in dolgoletni lektor v ljubljanski Drami, je I. 1989 izdal dragoceno knjižico z gornjim naslovom. Kulturni praznik je priložnost, da ponovno odpremo to drobno delo izpod peresa velikega slavista in ljubitelja slovenske besede, ki je obenem globoko veren človek.
Človeškost, domoljubje in krščansko prepričanje
Prof. Mahnič ugotavlja, da so nekateri povojni literarni zgodovinarji Prešerna hoteli navleči na marksistično kopito, ko so samovoljno trdili, da je »zavračal vsako religijo« (Boris Ziherl). Na podlagi življenji -pisnih podatkov in natančnega Študija pesmi prihaja do naslednjega sklepa: >-l'ic
Seren ni bil organiziran, praktičen ka tolic an, vendai gradivo, ki smo si ga ogledali, jasno kaže, da je bil zares veren, globoko, ne le povrhnje veren, da je bil «>dprt do Boga in ljudi in je / oznanjevanjem medsebojne ljubezni, spoštovanja in strpi« isti ler s svojim bojem za i loveki i vo prostost in dostojanstvo bolj koi kdo drug pri nas pn -I njdil m posvetil i lovekovo življenje, lega ne bi mo-gel naredili neveren < bvek. (...) Brez
njegove navzoi nosil v vsakem od nas je oslabljena naša človeškost, nase i !< molji 'l »je In tudi naše krst anski > prepričanje, Živimo tudi i/ Prešerna, imejmo ga radi!« (M. Mahnič, Prešernova vera, Knjižice št. 101, Ljubljana Ni'»,27).
Na kom U prof. Mahnič predlaga,
da In -,c slovi-n< i vsako leto s sveto m.iso zahvalili Bogu za Prešerna, ali
da bi uvedli vsakoletni obred n.i nje gov rojstni ali smrtni dan v Vrbi v cerkvi sv. Marka. Pisatelj prof. Alojz Rebula nekje pripoveduje, da imajo Slovi-ne i v Ameriki v nekem zavodu vsako leto sveto mašo za Prešernovo dušo; najbrž zato, ker so zaradi do-motožja bolj kot mi v domovini navezani nanj.
»Nejeveren, a vendar veren«
Sprehodimo se skozi omenjeno knjižico, ki v prvem delu govori o Veri v Prešernovem življenju.
Rodbina je bila izrazilo verna in v sorodstvu je bik) več duhovnikov (brat Jurij, dva strica in en stari stric po očetu ter trije materini strici). Mati Mina je v vasi skrlx-la za molitve' pri umirajočih. V gimnaziji sošolci Franceta niso šteli med posebno verne tovariše,
V njem so se zgodaj /budili verski dvomi in se je iz vere včasih malo ponori eval Mali je zi -lo želela, da bi poslal duhovnik. Sam ni kazal tega veselja in tudi stari strk ložef, duhov nik, ga je razumel: »če ne bo veselja imel v duhovnem stanu, mu bom pa j,i/ pomagal, da bo odšel na I kinaj.« ()ktobra 1821 je res odšel gor. ()cllo-čil se je za študij prava. Čez tri leta je pisal Staršem pismo, v katerem jim sporoča, da ne misli več na bogoslovje: »Meni |i- prav žal, da Vam upanje Vase spolniti ne morem...« Hoda vse kaze, da se mu je ta misel
oglašala tudi še kasneje.
Prešeren je globoko in dejavno verjel v resnico, dobroto in lepo
to. Glede vere ie ponavljal, da je »malove-i i-i i ali pa, da je »nejeveren,
a vendar veren«, se pravi v dvomih. Zanj vera niso šini poslednje reci lopo na pladnju«, temveč »iskanje resnica skozi blodnje in zmote, borba duha za Boga na žive in mrtve« (O. Župančič). Ali |x> Prešernovo: »v prsih nosit' al pekel al nebo«.
• I'.i iga je imel vedno pred očmi, v besedi in v vsem vedenju,« je izpovedala njegova sestra Lenka. Pociobno je zapisala njegova hči Ernestina Je--lovšek: »Moj oče je bil dober kristjan, mogoče- boljši kakor marsikdo drug. Bi je pesnik, katerega srce je od Boga. Greh je, je rekel, če varamo tiste, ki nam zaupajo. Bil je od Boga poklicani, dasi od nobenega Sko l,i posvečeni duhovnik, ki je- ljudi ue'il Imeti vero vase, upati v prihodnost in ljubiti... Moji materi (Ani lelovškovi) je rekel: Kadar boš zaslišala nav-ček, moli z otrokoma zame...« Njegova nečakinja Marija (iromova je povedala, da mu je morala, kadar je prišla iz cerkve, vse-k-j povedati pri digo: »()ni so le k enajsti maši hodili lakral ni bilo pridige.«
Prešeren je nadvse spoštoval d«)bre, posebne) podeželske dušne pastirje, zelo rad je imel svoje strk e duhovnike. Treba je poudarili prijateljstvo med njim in Antonom M. Slomškom, ki se je pridružil kaloli-škim romantikom in bil za »veselo |X)lx)žnost« in zoper »mrko meniško samotarstvo«. O Prešernu je dejal, da je »blagoslovljen in genialen |x>snik«. Ni pa maral oblastne, farizejske, tr-dosrčne in mračnjaške višje duhov ščine, ki si ga je drznila uvajali |x>li-c i|i, c oš da so njegove rxsmi »spački pokvarjene domišljije« in da so napad n.i vero, niavnosl in di/avno
ureditev. V resnici je bil oznanjeva-lec ljubezni, pravičnosti, prosve-tljenosti, prostosti in usmiljenja
ii-i bojevafec zoper laž, hinavščino, miselno in duhovno mračnjaštvo ter vsakršno tiranijo tako države kot tudi Cerkve.
Apostol človekoljubja
»BiLje apostol človekoljubja ne le po besedi, ampak tudi po dejanju«, je povedala Ernestina. Vemo pa, da dejanja in ne besede potrjujejo človeka, njegov nazor ali kakršnokoli vero. Za Prešerna pričajo dejanja. Ljubil je svojega bližnjega. Do vseh ljudi je bil dober, še posebej do revnih in otrok. »Za revne je bil prava cJuša, vse jim je razdal« (Trdina). Ernestina pripoveduje, kako je lačni vlačugi dal zadnjo desetico, potem pa rekel Ani: »To so uboge, izgubljene duše in lakota boli«. »Za reveže je imel vse-kdar več kakor zase«, je zapisal pre-šernoslovec dr. A. Slodnjak.
Bil je pravičen, kar so mu morali priznati tudi nasprotniki. Nikoli ni storil krivice, zato je tudi ni mogel prenašati. I/ njegovih ust nikoli ni prišla laž, je n,i| lisala I rnestina, dr. C ro bath pa, da »nikoli ni prelomil dane besede« in da se »na njegove besede lahko zanesete kakor na evangelij«. Bil je ponosen, neodvisen, obenem pa »cxf srca ponižen«, kot je povedala sestra Lenka. Nikoli ni nikogar žalil. Potrpežljivo je sprejemal trpljenje- in »Ana ga ni nikoli slišala, da bi tožil 0 svojih telesnih bolečinah« (Ernestina).
»Tako lahko je umrl«
O pesnikovih zadnjih dneh in njegovi smrti so se |X)javile- laži*' razlage, kakor eia bi ga bili silili, da je umrl po krščanski navadi. Prof. M. Mahnie ugotavlja: »Resnica, ki temelji na pesnikovi izpovedi in pripovedovanju prič pa je drugačna.« Nato navaja pri-
(Sevanja Lenke, ki je povedala, kako je
zadnje mesece leta 1848 trpel, vendar ni tožil v bolezni. V tem času ji jo re kel: »laz zadnje čase le sveto pismo berem, posebno iz starega testamenta; najlažje mi je v latinskem jeziku. In pa Tomaža Kempčana v nemškem jeziku berem.« Mišljeno je Kempčano-vo znano deb Hoja za Kristusom. Že-k'l je knjigo, ki bi govorila o pripravi na smrt in eJekan Dagarin mu je postre-gel z Voditeljem v večnost, ki jo je napisal Slomšek.
Po Kranju so govorili, da se ne bo pustil prevideti, to je prejeti zakramente spovedi, maziljenja in obhajila. Lenka pove: »Meni pa je sam rekel: Le nobeden naj te^a ne govori. Vse bom dejal v red in klical gospoda, ko bom vedel, da mi je huje. jaz nisem nikoli mislil, da bi se ne pustil previcJeti.« Sam je poslal po duhov nika, dekana Dagarina, ta ga je spo-vedal, kaplan pa ga je drugo jutro obhajal in mazilil. Gostilničarka |al-novka ga je v zadnjih dneh redno obiskovala. Imel je suhe, ožgane ustnice, jalnovka mu je rekla: »Malo vode, kajne, gos[x>d doktor?« On pa: »Ne, tudi Kristus na križu je bil žejen in ni pil vode.« Dr. lanez Bte ivveis je ol) pesnikovi smrti v Novu ah poročal, kako je bil potrpežljiv v svoji
bolezni in kako lepo z Bogom spravljen je umrl. »Zjutraj, malo pred smrtjo, je še svoji sestri rekel: Kmalu bo treba pred sodbo iti.«
Sestra Katra pa je povedala, da je bilo takole: »Tisto jutro februarja 1849 je ležal tako tiho, tako mirno. Meni se je sanjalo, da je neki menih stopil k doktorjevi postelji in ga že-gnal. Kakor sveti Frančišek Ksaverij z Rodin, kjer je bil France krščen, se mi je zdel. Zbudila sem se. Hitela sem pogledat in videla sem, da umira. Nismo k umirajočemu mogli-»klicati več ljudi. Tako hitro je bilo. In ob osmih je umrl. je kar zaspal. Tako lahko je umrl.«
Zapišimo za konec še Prešernove besede iz Krsta pri Savici, kjer duhovnik Bogomili oznanja krščanskega Boga, tistega, v katerega je v globini veroval tudi pesnik:
»Da ust vadi je ljudi vse za nebesa, kjer glor'ja njega sije brez oblaka, oko ni vid'lo, slišale ušesa veselja, ki izvoljene tam Caka, da sprostenim bo vseh tefav telesa se srečnim izpolnila volja vsaka, da bodo tamkaj božji sklepi mili te, ki se tukaj ljubijo, sklenili. «
BOGDAN DOLENC
Ženski forum vabi
11. srečanje ženskega foruma
bo v petek, 6. marca 1998 ob 19. uri
v Oranžeriji v Mengšu.
Ob bližnjem prazniku žensk
8. marcu bomo uživale ob šansonih Jerce Mrzel.
LILIJANA SMREKAR
Ženski forum Domžale
18
N
/bmnik
Moravče
RAVSKE DOLINE
E
M
01 C IN A   M O 11
POROČILO Z 38. SEJE OBČINSKEGA SVETA
Proračun...
A V Č li
Na dnevnem redu 38. seje OS je bilo 13 točk. Seja je prav zato potekala v dveh nadaljevanjih 28. januarja in 4. februarja 1998. V drugem delu so na dnevni red uvrstili Se eno točko dnevnega reda. Kar dve uri in pol so svetniki namenili obravnavi in sprejemu osnutka proračuna Občine Moravče za leto 1998. Približno toliko časa so namenili tudi obravnavi osnutka Odloka o začasni razglasitvi podružnične cerkve sv. Miklavža z vplivnim območjem za kulturni spomenik. V obravnavi so bili tudi Štirje osnutki odlokov o ustanovitvi javnih zavodov.
Osnutek proračuna dan v 30-dnevno javno obravnavo
Po predstavitvi osnutka proračuna s strani predlagatelja župana Matjaža K«xvarja se je pričela razprava. Svetniki so imeli nekaj pripomb na dohodkovni strani glede ničle pri načrtovanih dohodkih, to so kanalščina, upravne takse in taksa na igralne avtomate. Dohodkov iz teh naslovov pa ni tudi zato, ker svetniki niso sprejeli nekaterih potrebnih odlokov. Predvideni prihodki proračuna za leto 1998 znašajo 506.471.000,00 SrT. Enak znesek je razporejen na odbxikovni strani. Najbolj vneto so svetniki razpravljali o komunalno energetski dejavnosti, ki ji je namenjena več kot polovica proračunskih sredstev, to je 295.045.000,00 SIT. To pomeni, da je infrastruktura v naSi občini Se precej slabo razvita. Potreb in želja je precej več kot sredstev, zato bo potrebno v proračunih vsaj Se prihodnja tri leta intenzivno upoštevati cestno in vodo-oskrbno problematiko.
Del proračunskih sredstev pomeni sploSne stroSke proračuna, kot so sofinanciranje KS, političnih strank in društev. Vsekakor je to le Se osnutek, ki je bil posredovan v 30-dnevno javno obravnavo. Torej tudi vi lahko posredujete svoje pripombe.
Osnutek odloka o razglasitvi R C. sv. Miklavža dan v 30-dnevno razpravo
Okrog te točke dnevnega reda so svetniki dvignili največ prahu. Na vrhu sv. Miklavža je barokizirana gotska cerkev potrebna obnove, značilna veduta, ostanki protiturškega tabora in poznoantična naselbina okrog cerkve, ki se nadaljuje v verigi takšnih naselbin proti Gradišču in Vačam. Na seji so sodelovali predstavniki Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Kranja, ki so podrobno razložili pomen te kulturne dediščine in podali svoje strokovno mnenje v zvezi z začetimi posegi pri gradnji ceste do cerkve. Morda bi bilo dobro, če bi bil na sejo vabljen tudi župnik g. Primožič, ki bi lahko pojasnil svoje poglede na problem. Svetniki so v razpravi ZVNKP Kranj očitali predvsem neučinkovitost in dolgotrajnost pri obnovi takšnih spomenikov. Kot primer so navedli cerkev na Limbarski gori. Strokovnjaki za varstvo naravne in kulturne dediščine so obširneje predstavili svojo vlogo in dejavnost na tem področju in poudarili, da sami opravljajo le strokovno delo, denar za varstvo in obnovo kulturnih spomenikov pa zagotavlja republiški proračun za objekte, ki so kot taki določeni v občinskih odlokih. Predlog osnutka- so sprejeli v 30-dnevno javno razpravo.
lavno komunalno podjetje
Pri tej točki je sodeloval direktor Komunalno stanovanjskega podjetja Domžale, ki je razložil pomen sprejetja osnutka pogodbe za ustanovitev javnega komunalnega podjetja Domžale. Podjetje, ki je nastalo in delovalo v bivši občini Domžale, bi sedaj pokrivalo enako območje vseh štirih novonastalih občin. OS je soglašal z vse-
bino pogodte, podal pa je 7 zahtevkov za spremembo besedila.
Informirani...
Svetniki so sprejeli dve informaciji in sicer o podpisu pogodbe o razdružitvi premoženja bivše občine Domžale. Za zaprtimi vrati pa je bila svetnikom podana ustna informacija o izgradnji telefonskega omrežja.
Nova vrednost točke za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča in nova gradbena cena
V skladu z Odlokom o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Domžale, ki velja tudi za Občino Moravče, je potrebno vsako leto določiti izhodiščno vrednost točke. Po predlogi je vrednost točke poskočila z 0,150 SrT/nV na 0,130 SIT/m2.S predlogom nove gradbene cene se svetniki niso strinjali. V predlogu je bilo predlagano povišanje gradbene cene z 99.864,00 SIT na 11215730 SIT/ m-'. Svetniki so predlagali uskladitev z inflacijo, tako znaša gradbena cena za m' 109.018,00 Srr/m2.
Osnutki odlokov o ustanovitvi javnih zavodov
Na področju bivše občine delujejo štirje zavodi, ki svoje delo razširjajo tudi na območje občine Moravče. To so Glasbena šola Domžale, Knjižnica Domžale, Osnovna šola Roje in Zdravstveni dom Domžale. Svetniki so ugotovili primernost predlogov be-
sedil in jih posredovali v javno obravnavo.
Novi član časopisnega sveta Slamnika občine Moravče ni imenovan
Na predlog OO SDS za imenovanje novega člana časopisnega sveta so svetniki točko uvrstili na dnevni red. Po krajši razpra^iso sprejeli sklep, da se pred iztekom mandata sedanjemu časopisnemu svetu ne imenuje novega člana. Predstavnik stranke pa se tako kot vsak občan lahko sej časopisnega sveta udeležuje.
Razpis koncesije za izdelavo lokacijskih dokumentacij za območje občine Moravče
S podjetjem LD 2000 iz Domžal je bila sklenjena pogodba za izdelovanje lokacijske dokumentacije za območje občine. Pogodba [x>teče 15. 7 1998. To je priložnost, da se k sodelovanju povabi še več podjetij, saj bodo tako naročniki lokacijske dokumentacije sami ocenili in presodili, komu bodo naročili izdelavo dokumentacije. Svetniki so se strinjali, da se objavi razpis za podelitev koncesije pooblaščenim izvajalcem lokacijske dokumentacije na območju občine Moravče.
Svetniki so tudi podprli pobudo treh predlagateljev iz Šentjerneja, ki predlagajo spremembo republiškega Pravilnika o obrazcih prometnih dovoljenj in vozniškega dovoljenja ter o registrskih tablicah, tako da bi lahko novonastale občine uporabljale na registrskih tablicah grbe svojih ohčin.
Na predlog župana so občinski svetniki sprejeli tudi sklep o umiku tožbe, ki jo je javni pravobranilec v imenu KS Moravče leta 1994 vložil zaradi sporne ceste na Limbarski gori.
MAL
OBČINA SE PREDSTAVI
Organiziranost občinske uprave Občine Moravče
Na podlagi Zakona o lokalni samoupravi je najvažnejši občinski akt Statut Občine Moravče. Ta predvideva občinske organe, ki so: občinski svet, župan in nadzorni odbor. Ti opravljajo svojo funkcijo praviloma neprofesionalno in so izvoljeni za štiri leta.
Organiziranost same občinske uprave pa je določena v Odloku 0 organizaciji in delovnem področju občinske uprave. Mnogi naši občani še velikokrat pridejo na Občino z željo, da bi dobili novo osebno izkaznico, spremenili naslov, dobili matični list ali kaj drugega. Poiezijo se na nas, češ, na občini Domžale pa lahko vse to dobimo, pri nas pa ne. Saj ni za pričakovati, da bi vsakdo vedel, da so v prostorih Občine Domžale tudi državne službe, ki preko oddelkov Upravne enote Domžale urejajo naštete zadeve, poleg tega pa še vrsto drugih, med njimi tudi ves postopek v zvezi z registracijo motornih vozil, pri-javno-odjavno služix), izdajo osebnih izkaznic in potnih listin, gradbenih dovoljenj. Prav tako pristojne služlx> upravne enote izdajajo različna potrdila in exlloč-
Dekliški pevski zbor KD Tine Kos Moravče prireja tradicionalno
prireditev
»VESELO PO DOMAČE 98«
Prireditev bo 28. 2. 1998 ob 19. uri v Kulturnem domu v Moravčah.
V programu sodelujejo: Ansambel Nagelj izpod Kamniških planin, humorist Franc Pestotnik-Podokničar in Dekliški pevski zbor s svojim ansamblom.
Posebni gostje: folklorna skupina z Južne Tirolske.
Predprodaja vstopnic: Spina, M Market in Center Resnik.
Gospod nadškof blagoslovil fresko
V nedeljo, 1. februarja 1998, je ljubljanski nadškof in slovenski metropolit Franc Rode blagoslovil fresko Marijino vnebovzetje, ki krasi zunanjščino lurške kapele na cerkvi sv. Martina v Moravčah in ob tej priložnosti prvič obiskal našo dolino.
Pred deseto mašo so se verniki zbrali pred fresko, ki jo je predstavil avtor slikar Lojze Čemažar. Zgoraj v sredini so vrata nebeška, ki so simbol za prehod z enega sveta na drugega. Tam Kristus sprejema Marijo. Nebesa so dvignjena nad zemljo, vendar ne preveč, kajti Kristus je z njo vedno povezan. Marijo in Kristusa-pa obkroža množica rajnih, med njimi naša svetniška kandidata Baraga in Slomšek, lani umrla mati Terezija in Mala Terezika, ki je prav lani bila razglašena za cerkveno učiteljico. Spodaj je Marija ob oznanjenju in Marija pod križem. Deklica je na poti iz enega življenja v drugo, tako kot je bila Marija in je vsak človek. Ob siikarjevi razlagi je freska še bolj zaživela pred nami, cerkveni zbor je kljub mrazu in vetru, ki je šel do kosti, vztrajno prepeval. Po blagoslovu freske so z gospodom nadškofom somaševali še domači župnik Viktor Primožič,
vrhpoljski župnik gospod Vinko Čampa in direktor Kari-tasa gospod Stane Kerin. V pridigi je pohvalil delo vero učne šole, le obisk nedeljske sv. maše glede na število vernikov ni zadovoljiv. Nihče, ki je ločen od skupnosti, ne more živeti polnega krščanstva. Zato je naloga vseh vernih, da s svojim življenjem in zgledom prinašajo več razumevanja in ljubezni v naše? odnose.
Ob koncu sv. maše se je gospod nadškof zahvalil go-s|X)du Viktorju Primožiču, ki je v času svojega službovanja v Moravčah obnovil moravsko cerkev in si skupaj z mnogimi sodelavci in farani prizadeva tudi za obnovo podružničnih cerkva. Zahvalil se je tudi gospodu Čemažar-ju, saj slika iz svoje žive vere in življenjskega izkustva. Predstavnika župnijske skupnosti sta se zahvalila gospodu nadškofu za obisk in mu zaželela veliko trdne vere in zaupanja ob opravljanju odgovorne pastirske službe. Slovenska cerkev je vedno znova na udaru, zato potrebuje pogumnega in odločnega moža, moža molitve in dejanj.
MILKA NOVAK
Akademski slikar Lojze Čemažar predstavlja fresko, ki jo je na svojem p blagoslovil nadškof Franc Rode.
rvem uradnem obisku
Moravčah
be v zvezi s statusom kmetov, nakupom in prodajo zemljišč, delovnem času gostinskih lokalov in še vrsto drugih listin, za katere so pooblaščeni z zakonom.
Občinska uprava Občine Moravče ima naslednje organizac ijske enote, ki so opredeljene v odloku: urad župana, oddelek za dmžliene dejavnosti, oddelek za finance in računovodstvo, oddelek za komunalne zadeve, režijski obrat in kulturni dom.
Delovno področje občinske uprave obsega /lasli:
- izdajanje |X)samičnih upravnih aktov,
- pripravo delovnih osnutkov proračuna, zaključnega računa in drugih splošnih aktov in gradiv ler strokovnih pred-
logov za olxinski svet, njegova delovna telesa, nadzorni odbor in druge organe olx':ine,
- organiziranje in spremljanje dela občinskih javnih služb,
- realizacijo skle|X)v občinskega sveta in drugih organov olx"ine,
- priprav«) pogodb in drugih aktov, ki jih občina sklepa s ti/i< nimi in pravnimi osebami,
- izvajanje strokovnih in administrativnih nalog za neme >lenc > delo c ibčinske uprave in obi ine,
- izvajanje finančno-materialnega |x>-slovanja in knjigovodstva.
Občinski delavci so dolžni varovati tajnost podatkov, ki so v skladu z zakoni in podzakonskimi akti določeni kot osebna, državna in uradna tajnost.
Delavc i občinske uprave se trudimo (X) .najlx)ljših močeh, eia opravljamo svoje delo zakonito in strokovno ter v največji možni meri |x>magamo uresničevati pravice olx"anov. Kakšno delo p,i opravljamo na posameznih delovnih |X)drcx'jih, lx)ino opisali v naslednjih Številkah.
S. V.
V
Na prireditvi ob slovenskem kulturnem prazniku
Dvorana Kulturnega doma v Moravčah je bila v zadnjih dveh mesecih gostitelj kar lepega števila prireditev. Kot uvod v praznovanje slovenskega kulturnega praznika se je predstavil KI D I imbar s premier«) igre Gosposka kmetija. S predstavo so navdušili občinstvo ter dokazali, da s pridnostjo in vztrajnostjo postajajo priljubljena domača dramska skupina.
V petek, 6. februarja so se na osrednji prireditvi ob slovenskem kulturnem prazniku predstavili izvajalci različnih starosti. Harmonikarski sep-tet Glasbene šole Domžale je kot rek--ča nit povezoval prireditev. Slavnostni govornik predsednik Občinskega sveta Občine Moravče lože Razpot-nik se je v svojem govoru dotaknil kulturnih izvajalcev in objektov v Občini Moravče. Poudaril je, da je potrebno storiti Se mnogo za ohranitev kulturne dediščine, vse kulturne ustvarjalce in izvajalce pa je pohvalil, da s svojim nesebičnim delom us(x-šno sodelujejo na kulturnem rx)drex;ju.
Na prireditvi sta sodelovala tudi moški pevski zbor KD Tine Kos Moravče in komorni pevski zbor KID
Limbar ler se predstavila z lepimi slovenskimi pesmimi. Sedmošolci OŠ Moravče in recitator KŠD Peče so z govorjeno lx'sedo dopolnili prireditev. Sedmošolci so predstavili slovensko poezijo v angleškem jeziku in Prešernove junake iz Povodnega moža in Turjaške Rozamuncle. Prav slednji so zaigrali nenavaden prizor s Prešernovimi junaki v sodobnem svetu. Bili so zelo le|X) sprejeti pri gledalcih. Obiskovale i, bilo jih je kar lepo število, so s|x.'t doživeli en lep večer, ki jim lxi ostal Se dolgo v s|x>minu.
BOJANA DORIČ
POGOVOR S PESNICO NAŠIH LOGOV PAVLO ŠINKOVEC
Pišem za dušo
Gospo Pavlo sem spoznala pred dvema letoma. Ob posebni priložnosti je prebrala nekaj svojih pesmi. Zdele so se mi zanimive, drugačne, občutene in že tedaj sem si potiho obljubila, da jo bom obiskala in jo poprosila za pogovor. Glasno pa me je na to opomnil in pozval g. Lado Ocepek iz Tuštanja, češ naj za boga svetega v občinskem glasilu objavljamo tudi članke o posebnih ljudeh.
G. Lado ima vsekakor prav, kajti umetnosti, ki jih takšni posebni ljudje ustvarjajo, na žalost z obličja našega | >la neta prepogostokrat izginejo skupaj z njimi. Ker bo ta številka glasila izšla prav v tednu, ko Slovenci praznujemo svoj kulturni praznik, jo predstavljam tudi vsem bralcem Slamnika. Z ga. Pavlo sva se srečali 8. februarja na Vrhpolju, kjer je skupaj z zborom sodelovala na kulturni I iiiri ililvi.
• Povejte za bralce nekaj podatkov o sebi, družini...
Rodila sem se v vasi Hrib nad Ribča-mi. I'ri hiši se je reklo pri lazovskih. V lesni kmečki hiši smo živeli s staršema, ki sla odločno povila 11 otrok. Med njimi sem bila tudi jaz. I eta I958 sem seonn i žila in se preselila v Kresni« e. ( Ipravlja la sem poklic trgovke, sedaj sem že upokojenka. Tudi sama imam sina in hčerko.
• Kdaj ste napisali prvo pesem?
Prvo [x'sem sem napisala leta 1985 po materini smrti. lo je bil v mojem življenju dogodek, ki me |e zaznamoval in ganil ck) takšne mere, da sem ga morala izliti na papir. Pesem nosi naslov Ma mi v spomin.
• Ali so bile vaše pesmi že objavlje ne?
Da, bile so. Leta 1996 so objavo ek>-živele v zborniku, ki ga izdaja DU Ma-
ribor in nosi naslov Cvetovi; zbornik ljudskih piscev u|x>kojenc:ev Slovenije. Zelo rada pa svoje fxwni recitiram kar sama na različnih prireditvah.
• Koliko pesmi ste že napisali? Mislim, da jih je /«• nekaj čez I70.
• Kdaj začutite navdih in pesem napišete?
Mhm... lo je težko povedati. Vedno so |X) sredi veseli, Žalostni, posebni dogodki, ki me ganejo. In rx>tem kaj napi Sem.
• Ali so po vašem mnenju pesniki, pisatelji, umetniki posebni ljudje?
Ne, niso posebni. Zagotovo pa v sebi nosijo nekaj talenta. Sama sem že kot šolarka zelo rada recitirala [X"smi in nastopala v ilr.imski skupini.
• Ali se ukvarjate Se s kakšno umetnostjo?
Rada pojem. Sodeloval,i s«'in v ve< i zborih. C )d leta 1980 dalje nastopam z ŽPZ Kresnice. Nek aj pesmi sem poskusila tudi uglasbiti. Ce pa imam kaj več
časa, se rada usedem k izdelovanju rcx'-nih del, predvsem gobelini in pletenje mi nil(li|o najvei sprostitve.
/ gospo Pavlo je bik) prijetno kramljati in zagotovo bi še kakšno rekli, če je ne bi priganjali k nastopu. Pokazala mi je tudi nolesnik, v kalnega zapisuje pesmi. Izmed množice pesmi se je brez dolgega premišljevanja odločila in mi prebrala Domotožje. Za pokušino objavljam njen rokopis. ('«• p,i boste hote li spoznali njeno ob« uteno poezijo, jo boste morali povabiti in prisluhniti njc^ m so« ni Interpreta« (jI. mal
Moravče
/lamnik
KULTURNI DOM MORAVČE
Da (ne) bi crknu televizor
Ves teden je mineval v veselem pričakovanju koncerta Adija Smolarja. Mlado in staro je kupovalo vstopnice že v predprodaji in s tem nakazalo, da bo obisk na koncertu izjemen. Tako je tudi bilo, saj je dvorana pokala na vseh šivih in je predverje na svojevrsten način podaljševalo dvorano.
Publika se je spontano odzivala / brundanjem melodij,
spremljanjem ritma in na Adijevo pobudo kdaj pa kdaj odpela celo del besedila. Tistih nekaj neokusnih pripomb na začetku je pevec zlahka preglasil,kaj je bilo ozvočenje do-voljšne jakosti. Koncert, ki je v Živo trajal kar dve uri, je bil vsekakor uspešen. Lahko bi imeli pomislek glede vzgojno-sli besedil in pomenu vrednot, ki jih opevajo. Takšne pomisleke je kantavtor razblinil z lastnim napovedovanjem skladb in nazorno razlago kako in zakaj so besedila nastala. I )obio obiskan koncert bo vodji kulturnega doma gotovo kažipot za sestavo koledarja kulturnih prireditev. Še nekaj je ob vstopu v dvorano zbudilo pozornost, lo je In la stena na odru. Na dveh panojih je prikazovala kitare in note. Oblikovale in zamislile so si jo članice turisti« ne ga društva iz Moravč, ki si zaslužijo vso pohvalo. Ta pa naj jih spodbudi k novim zamislim in udejstvovanju.
Foto in besedilo MAL
PRIMOŽ PETERKA IN SMUČARSKI SKOKI
Prepoznati pravega
Zimska sezona svetovnega pokala v smučarskih skokih se je prevesila v zadnjo tretjino. Skakalci so opravili 1 9 tekem od 28. Vsa športna javnost pričakuje vrhunec sezone - olimpijske igre v Naganu na Japonskem. Otvoritev le-teh je bila v soboto, 7. 2. 1998 ob !3. uri po srednje evropskem času. Slovenko zastavo je s ponosom nosil Primož Peterka.
Smučarji skakalci «> od mojega zadnjega |x>ročanja nastopili na svetovnem prvenstvu v poletih v nemškem Obers-dorfu. V seštevku oix'h tekem je Primož Peterka osvojil iS. mesto. Pred njim so se od prvega ck) |X'tega mesta razvrstili: Fu-naki, I iannavvatd, rhorna, Stensud in ()t-tesen.
V soboto, 24. 1. 1998, se je uvrstil na 7. mesto in v nedeljo, 25. I 1998, na (>. mesto. V svetovnem |X)kalu se je tako približal 4. mestu in se utrdil na 5. S temi rezultati cbkazuje, cLi sodi v svetovni vrh skakalnega športa, a samemu vrhu se vztrajno »izmika«. Dokazuje tudi, da je I h i sn u š|X)rtnik, saj se od tekme do te-
kme hori za čimboljše rezultate. Tudi v njegovo psihično pripravljenost ne gre dvomiti, v rezultatih |w se kaže primanjkljaj lako suliega kot snežnega Ireninga. Da pa še vedno hodi vsaj dva koraka pred drugimi slovenskimi skakalci, je pt> kazalo državno prvenstvo v Plani« i 50. in 31.1., ko so opravili ekipno tekmo in tekmo na mali skakalnic i (K - 'K)). Prva tri ekipna mesta so osvojili SK Triglav prva postava, SK Ilirija, SK Tržič.
Z veseljem [X>rcXam, da je na tekmi naslopil tudi SK Termit Moravče, v katerem še vedno vztrajno trenirajo mladi lani je |x«t vodstvom janeža Prašnikarja. Na mali skakalnic i je zmagal Primož Peterka s skokoma K) 1,5 in 102 metra pred (92,5, 94,5 m) in Oosarjem (91,5 in 90,5)
ter Rihtarjem (95,5 in 89 m). Na 120 m skakalni« i je tekma <x)padla zaradi tragič■ ixe prometne nesreče, ki je terjala mlada življenja lxxkX:ih bolj ali manj uspešnih smučarjev skakak ev.
Med 54 slovenskimi športniki je na |a-ix>nsko odpotoval tudi Primož Peterka, ki je že opravil jxvi nastop. V Sa|xxu je bila tekma za svetovni pokal. Osvojil |e 1h. mesto. Blaž Vrhovnik se je uvrstil na 14, drugi naši (U. Franc, M. Rihtar, P Zorita) pa se po kvalifikac ijskem skoku niso uvrstili. S posebnim zanimanjem borno tudi zaradi mladeniča iz Prikrnice pne ,i kovali nastope naših skakakev na Ol, ki bodo predvidoma potekali II., 15. in I7. februarja 1998.
MAL
KID LIMBAR
Znova na premieri
V soboto, 31. 1. 1998 smo si lahko v Kulturnem domu v Moravčah ogledali premiero veseloigre Štefana Jerka GOSPOSKA KMETIJA, ki jo je izvedla dramska skupina KID Limbar.
V nedeljo, 1. 2. 19<)(S so ponovno uprizorili veseloigro. Odziv je bil sicer številčno manjši kol v soboto, ko je bi la, lahko rečemo, dvorana prenapolnjena.
Kljub lemu so bili gledale i dobro razpoloženi, polni pričakovanj in radovednosti. Po uvodni predstavitvi delovanja KID Limbar, je režiserka ga, Milka Novak podata kratko vsebino komedije in na podlagi njihovega gesla: Smeh je pol zdravja, zdravje pa ljudje najbolj cenimo! gledalce Vzpodbudila in se dodala iskric e radovednosti pričakovanj nečesa zabavne ga, smešnega.
Ker pa so za uprizoritev komedije potrebna tudi finančna sredstva, se je ga, Novak zahvalila tudi vsem, ki so izvedbo tudi finančno podprli.
V dve uri in pol trajajoči predstavi smo se lahko resnic"no nasmejali in obenem tudi lepo zabavali. Igrale i,
člani KID Limbar, so domačini, torej znanci, ki jih srečujemo na ulicah, v trgovin, ih in drugih javnih mestih, zato so njihove Igralske sposobnosti toliko bolj prišle ck; izraza.
Resnično je bilo v treh dneh gospo dar jenja mestne družine na kmetiji marsikaj videti in gledale i so kaj hilro ugotovili, < igava bo stava in s tem tudi kon« ni rezultat dela in truda mestne družine Rahovec,
Po kon« ,ini predstavi se je po dvorani razi«'glo glasno ploskanje navdušenih gledalcev. Lahko smo prepričani, da to pomeni za igralce veliko pohvalo in zadovoljstvo, hkrati pa tudi vzpodbudo za nadaljnje delo in ustvarjanje. GORJUP Foto: MILKA NOVAK
DRUŠTVO PODEŽELSKIH ŽENA
Sladke dobrote
V prednovoletnih dneh je Društvo podeželskih žena povabilo medse kuharja g. Mrzela.
Prijazni Bergantovi, domači v Gostilni »Frfrav« v Krašcah, ki jih prav gotovo Poznate po dobrih kolinah, 50 nam pi i j. i/i io odstopili prostor. Ni kar lako spraviti pod »streho« preko trideset deklet in žena, ki so prisluhnile besedi in ročnim spretnostim rm ijstra Mrzela, Kremne rezine, torte, tiramisu, roiade in najrazličnejši nadevi so bili lesni« no odlični.
V mesecu februarju, 25. in 26. vas vabimo na prikaz priprave potice in krofov. Zaradi možnosti ogleda večjega števila zainteresiranih sme? se odločili za dva dneva. Kraj izvedbe bi i javljen naknadno, lahko pa povprašate v KGZ Moravče. Lepo vabljeni. ROMANA CAPUDER
PLANINSKO DRUŠTVO MORAVČE
V novem letu novi pohodi
Staro leto se je dokončno poslovilo, odšlo v zgodovino. Tudi mi, planinci, smo podali obračun svojega dela v preteklem letu in pripravili načrt dela v 1998. letu. Občni zbor, ki je bil zelo dobro obiskan, je za nami. Z doseženimi rezultati smo zadovoljni! Številne čestitke in priznanja dosedanjemu Upravnemu odboru naj bodo vodilo novim upravnim organom za še boljše delo v bodoče in zahvala vsem, ki so zaorali ledino planinski dejavnosti v Moravski dolini!
Za tekoče leto smo pripravili načrt našega delovanja, načrt dela z mladimi in najmlajšimi, pa je |X)sebej pripravljen in lx> naknadno posredovan vsem, ki so zainteresirani za delo z mladimi.
Člani društva so v januarju že pre-
hodili del Moravske planinske poli, najmlajši pa so se podali na GEOSS, Slivno, Vače, Klenik.
Vodniki so pripravili članstvu predloženi načrt izletov. LJpamo, da vam bo všeč. Morebitne želje za nove pohode na še neobiskane vrhove nam posredujte! Če ne letos pa vam jih bomo naslednje leto radi izpolnili.
Pojdite z nami! Ne bo vam Zal!
PROGRAM IZLETOV! JANUAR
N 11. 1. KANDRŠE - LIMB. GORA L FEBRUAR
S 14. 2. jEVNICA - jANČE L S 21. 2. RAŠICA - GOBAVICA L
MAREC
N 8. 3. LISCA L
S 21. 3. BOHOR - STARE ŽAGE L APRIL
S 4. 4. V NEZNANC11 S 18. 4. URŠUA GORA L
MAJ
P 1.5. 3. POHODPOMPPZ
S 9. 5. PRLEŠKITRIGIAV L
S 16. 5. VELIKA PLANINA - DOL L
S 23. 5. GOLICA L
S 30. 5. ROKC JVNIAŠKI POHOD Z
JUNIJ
S 13. 6. RATITC )VEC L
Č 25. 6. KRVAVEC - VELIKI ZVOH L
JULIJ
N 12. 7. STOI I
S 25. 7. PRISOINIK Z
AVGUST
P S 7, 8. 8. KRN-KOMNA Z
S 8. 8. ODPRTJE ROKOVNJ. POTI I
21.-23.8. grossglcx:kner ZZ
S 29. 8. LIPANCA - DEBELA PEČ L SEPTEMBER
S 5. 9. NANOS - ABRAM L N 6. 9. POHOD VETERANOV 1 N 13.9. VRŠlC - IALOVECZ TROMEJA L S 19. 9. LOG. DOLINA - KAMN. S. Z S 26. 9. ROKOVNIAŠKA POT I. L N 27 9. POHOD VETERANOV L OKTOBER
S 3. 10. DONAČKA GORA L S 10. 10. ()D LrrijE DO ČATEŽA L S 17 K). V NEZNANO - PD IMP L N 18. K). POHOD VETERANOV I S 24. 10. POREZEN
NOVEMBER
S 7 11. ROKOVNIAŠKA PC JT II. I S 21.11. ZASAVSKA GORA L DECEMBER
S 12. 12. TU5TANJ - OCELJ L
L (lahka pot)
Z (zahtevna pot)
ZZ (zelo zahtevna pot)
VVO IN OŠ |URI| VEGA
Veseli december za najmlajše
(Nadaljevanje z zadnje številke)
PEKA PIŠKOTOV
8. in 9. 12. 97, foto Joži Rovansek
Če bi naše mamice vedele, kako smo mesili testo, izdelovali piškote, jih |x?-kli in no, malo ludi poizkušali, bi bili mi tudi doma v kuhinji »TA GLAVNI«, Fo-tografirala nas je Mašina mamica, ki je čisto »ta zaresna« slaščičarka in nam je pri peki malo svetovala. Nekaj piškoti >v je pečica (Ne mi!) nekoliko preveč zapekla. Te smo pobarvali in z njimi okrasili novoletno drevesce.
LUTKOVNA RPEDSTAVA 98
gledališča Zoom v kulturnem domu, 15.12. 97 Matej - 6 let
Vzgojna predstava 98 je prikazovala različne živali, ki so se znašle v težavah in jih je policaj medo vedno uspešno rešil. Otroci so se tako vživeli v igro, da so cvilili od razburjenja in ploskali od sreče, ko je policaj vse uredil. Vzgojnost so otroci prezrli. Vsi pa so si zapomnili številko 113, ki bi jo poklicali, če bi se znašli v težavah. Pred kulturnim domom so jih čakali čisto pravi policaji, policijski avtomobil, konja in pes.
USTVARJALNE DELAVNICE, 10.12. 97, foto Tanja Cerar, B. Mal
Okraski in voščilnice so kar frlele izpod spretnih rok mamic, očkov in otrok, ki so ustvarjali po vzorcih in navodilih vzgojiteljic. Z okraski so okrasili učilnice, hodnik, nekaj pa so jih odnesli s seboj. Izdelane voščilnice so izvabile marsikatero solzico ponosa iz oči babic, ki so jih prejele.
SREČANJE USTVARJALCEV ROČNIH DEL
Kaj še znamo?
Ustvarjalke ročnih del so se že drugič v tem letu sestale v prostorih Kulturnega doma. Na prvem srečanju v novem letu so se učile izdelovati izdelke iz vrvi - makrame. Branka je prinesla s seboj nekaj izdelkov in ustrezno literaturo. Odločile so se, da bodo izdelale obešenke za rože. Najprej so namerile vrvice in se razdelile v dve skupini. Obe skupini sta pod vodstvom Branke po težkih prvih začetkih pletenja in vozlanja uspešno izdelali obešenke.
Na drugem srečanju pa so se preizkusile v kvačkanju prtičkov. S seboj so prinesle prejo in drobno kvačko.
V prihodnjem mesecu bodo pletle nogavic e. Pridružite se jim.
BOJANA DORIČ
MIRO LUČKE
Vrh na sv. Miklavžu Obnavljati nad zemljo (cerkev) ali pod njo (antična utrdba)? To je sedaj vprašanje.
)bmite list na koledar ju! 31. december 1997 je že minil.
Telefonski c in etn pa se se ni oglasil
Se bo kmalu?
20
IH. OBOLU
1■
/lamnik
Lukovica
rovioA
SKLEPI 31. SEJE OBČINSKEGA SVETA
Občinski praznik
je 4. september
Na seji so svetniki v prvo obravnavo sprejeli Sklepe o sprejemu Odloka o ustanovitvi knjižnice Domžale, Sklep o sprejemu Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno izobraževalnega zavoda Glasbena šola Domžale, Sklep o sprejemu Odloka o spremembah in dopolnitvah ureditvenega načrta območja kamnoloma Lukovica, Sklep o sprejemu Odloka o ustanovitvi Zdravstvenega doma Domžale in Sklep o sprejemu odloka o ustanovitvi javnega vzgojno izobraževalnega zavoda osnovne šole Roje.
Sprejet je bil tudi odlok o ustanovitvi javnega vzgojno izobraževalnega zavoda OS lanka Kersnika Brdo.
Sprejeta je bila tudi pobuda o uvedbi grtw na registrskih tablicah za lastnike avtomobilov, ki imajo na območju Občine Lukovica stalno prebivališče oz. sedež podjetja. Občinski svet Občine Lukovica je zadolžil župana, da podrobno |X)sre-duje Državnemu zboru in predlaga sprejetje sklepa ob tretji obravnavi Zakona O varnosti v cestnem prometu.
Na podlagi sklepa se imenuje projektni svet za izvedbo projekta CRPOV za vas Lukovica z naseljem Brdo, v sestavi: Matej Kotnik, Tadej
Markič (predstavnik izvajalca), Marta Kos (kmetijska pospeševalna služba), Stana Stopar (Občinski svet občine), Brane Kosec, Ana Zaje, Meta Orehek in Vili Golob. Projektni svet nadzira in vodi izdelavo projektov in izvajanje programa CRPOV.
Sprejeta je bila informacija o aktivnostih ob izgradnji avtoceste in delih na M-10, v kateri Občinski svet ponovno predlaga DARS-u in projektantu, da v skladu s pisnimi zahtevami krajanov, KS in Občinskega sveta dopolni dokumentacijo za leve zavijalce. Pri tem je potrebno upoštevati bodoči razvoj krajev kot predvidevajo prostorski dokumenti občine.
Sprejeta je bila tudi sprememba < >z. dopolnitev Odloka o ustanovitvi režijskega obrata, v kateri so definirana delovna področja obrata in naloge gospodarjenja s stavbnimi zemljišči, te pa so: pridobivanje, prodaja, menjava in oddajanje zemljišč za gradnjo, graditev javne infrastrukture (opremljanje stavbnih zemljišč), ugotavljanje predkupne pravice, izdelava zemljiškoknjižnih predlogov, obračunavanje komunalnih prispevkov.
Svetniki so določili tudi vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemlijšča za le-
Svetniki so vendarle sprejeli Odlok o prazniku Občine Lukovica. Praznični dan za občino je 4. september, ki je rojstni dan pisatelja Janka Kersnika. Občinski praznik se bo obeleževal s slavnostno sejo, na kateri se bodo podeljevala občinska priznanja in nagrade.
to 1998, ki znaša 0,16 SIT/nr ter povprečno gradbeno ceno za leto 1998, ki je 111.000,00 SIT/m2. Na podlagi sklepov povzela
MONIKA D.
UREDILI BOMO OBČINSKO SREDIŠČE
Projekt CRPOV v Lukovici
S prostorsko razdelitvijo nekdanje občine Domžale na več novih občin, kar je postala tudi občina Lukovica, so se začeli pojavljati novi vsebinski koncepti razvoja občine. Pred tem je bilo to območje le obrobje, prostorsko in industrijsko mnogo močnejše in večje od občine Domžale.
Pomemben razlog za vsebinske spremembe dosedanjega načrtovanega razvoja pa je tudi koridor AC skozi celotno dolžino ozemlja občine.
Za vse te dejavnosti pa je potrebno ustvariti možnosti delovanja, za to so velike možnosti v mogočnih zgradbah, ki obkrožajo središče vasi Lukovica, ki ima zanimivo trško zasnovo in je gravitacijski center občine. Nekatere teh zgradb doslej niso funkcionalno izkoriščene, nekatere pa povsem samevajo. Prav tako tudi prostor znotraj naselja Lukovica ni ustrezno funkcionalno urejen za gibanje prebivalstva in prometa. Vse večji problem pa postaja mirujoči promet.
Za razreševanje navedene problematike je bil že v letu 1996 pri KS
Obvestilo!
Na podlagi obvestila Telekoma vas obveščamo, da bodo dela pri izgradnji krajevnega kabelskega omrežja Blagovica končana do 20. 3. 1998.
S tem dnem bo možnost priključitve vseh naročnikov, ki so se za telefonski priključek odločili oz. prijavili v letu /997.
Že vnaprej vas prosimo za opravičilo in zamudo, povzročeno do tedaj.
Urad župana Občine Lukovica
IZ KS KRAŠNJA
Rekonstrukcija ceste Krašnja-Konj
Na razširjenem sestanku krajanov KS Krašnja v začetku leta 1997 in na pobudo uporabnikov še vedno makadamske ceste iz vasi na tako imenovani hrib Konj in obljubo župana Anastazija Burja Živka Občine Lukovica, da nas pri delu podpre, smo se odločili za obnovitev in asfaltiranje te ceste. Uporabniki naj bi financirali utrditev cestišča, asfalt pa bi financirala Občina Lukovica. Izbrali smo gradbeni odbor, ki bi organiziral delo in zbiral finančna sredstva.
Načrte za rekonstrukcijo je izdelal inženiring ibt Ljubljana d. d., financirala pa jih je Občina Lukovica.
Uporabniki ceste smo takoj pričeli s posekom brežin in postopnim zbiranjem denarja za utrditev cestišča. Dogovor je bil, da vsaka družina prispeva po 10.000 SIT mesečno z začetkom v januarju 97
Poiskali smo izvajalca zemeljskih del. Od treh ponudb je bila ena negativna, od ostalih dveh pa smo izbrali CMO d. o. o. gospoda Štefana Polajžarja, ki je ix>kazal največ zanimanja za izvedbo del in bil pripravljen za isto ceno napraviti več. Moramo ugotoviti, da je svoje delo dobro opravil. Ker denarja od uporabnikov ceste ni bilo dovolj, na prošnje za finančno pomoč pa so se odzvali samo krašenski gasilci s prispevkom 100.000 SIT, smo sklenili,
da čimveč dela, posebno ročnega, opravimo sami. Tako smo sami uredili kompletno odvodnjevanje, ki obsega izdelavo jarkov, cevne propuste, polaganje in betoniranje cevi in jaškov s pokrovi, izdelavo asfaltne mulde, polaganje in zasipanje drenažnih cevi, polepšanje strojno izdelanih brežin in še dosti drugega ročnega dela. Pohvaliti je treba izvajalca zemeljskih del g. Polajžarja za pomoč pri izkopu in zasipanje propustov. Posebna pohvala pa velja gospodu Tomažu Cerarju iz Občine Lukovica, ki ni nudil samo strokovne nasvete, saj je bil naš nadzorni organ pri obnovi, ampak nam je pomagal pri nabavi cevi in cementa za propuste. Cena odvodnjeva-
nja je bila 2,160.000 SIT in smo tak« s svojim delom in občinsko pomočjo prihranili kar precej. Žal uporabniki, kateri imajo dovoz do svojih njiv ali gozdov smatrajo, da jim ni treba narediti nič ali pa da prispevajo nekaj finančnih sredstev in so že preveč naredili za to cesto. Tako je vse breme dela in organizacije ležalo na gradbenem odboru in na nekaj krajanih in to vedno istih. Tako je fizično delala le uporabnikov od tistih, ki so sposobni prijeti za orodje (npr. lopato). Imamo pa tudi take, neupravičene uporabnike, ki z veseljem uporabljajo lepo cesto, toda mislijo, da jim ni treba prispevati denarja kakor ostali uporabniki, za pomoč pri gradnji ceste pa bi najraje dobili plačilo. Tudi stara miselnost, da morajo »DRUGI« narediti vse, oni pa bi samo reklamirali in s prispevkom, ki so ga dali vsi, tudi tisti, ki so bili stalno z lopato na cesti, rešili vse svoje cblžnosti. Vsi problemi še niso rešeni toda imamo že lepo, dovolj široko, cesto do zadnje kmetije, saj so nekateri i/koristili prisotnosti strojev in z samofinancira-njem uredili tudi asfaltiranje do svojih dvorišč. Leto 1997 bo verjetno z deli zaključeno, spomladi pa bo pc> trebno kaj popraviti, kar bo uničila zima in pa poskrbeti za varnost in temu primerno signalizacijo. Še enkrat v imenu vseh uporabnikov te ceste, zahvala Občini Lukovica, osebno pa gospodu Tomažu Cerarju za vsestransko pomen" in podporo pri rekonstrukciji te ceste, ki je je bila res prepotrebna, čeprav nekateri ufx>rabniki smatrajo, da je tudi makadamska cesta za njih dobra. Ne vem kje ti ljudje živijo, verjetno precej za ostalimi, naprednimi ljudmi.
Za gradbeni odbor KS Krašnja JANEZ RIBNIKAR FOTO: CERAR
Lukovica imenovan Odbor za oživitev naselja Lukovica, ki je v letu 1997 že pripravil publikacijo »OŽIVITEV«, v kateri je nakazana idejna zasnova bodočega razvoja tega kraja. Finančna sredstva za izdajo publikacije so zagotovili sponzorji z območja občine.
Izhodišča za ureditev naselja Lukovica kot občinskega središča, pa so podana tudi v planskih dokumentih razvoja občine do leta 2000. V teh dokumentih je navedeno, da bo velik poudarek dan prenovi krajevnih in trških jedr, predvsem centralnemu območju Lukovice. Ta ima vodilno vlogo v občini, Lukovica kot upravno središče, da bo z izgradnjo AC in s tem razbremenitvijo magistralne ceste, dobila Lukovica možnosti za izoblikovanje občinskega središč a z vsemi pripadajočimi družbenimi, oskrbnimi in storitvenimi dejavnostmi.
Ker pa v planu KS Lukovica pa tudi v občinskem proračunu niso bila zagotovljena zadostna sredstva, da se idejne zasnove urejanja Luko vica, uresničijo v projekt ih /a izvedbo (pa čeprav je v planskih dokumentih občine Lukovica cio leta 2000, dan močan poudarek urejanju Lukovice, kot občinskega središča), je bilo potrebno iskati tudi druge vire financiranja.
Na pobudo odbora, ki je pripravil tudi potrebno ckikumentac ijo, se je Občina Lukovica prijavila na razpis RS - Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, za dodelitev nepovratnih sredstev iz naslova »intervencij za celostno urejanje podeželja in obnovo vasi - izdela va projektne dokumentacije«, in sicer za del KS Lukovica - vas Lukovica z naseljem Brdo. Vloga je bila pozitivno ocenjena in so bila sredstva v skladu s pogoji razpisa odobrena.
S pripravo projekta celotnega razvoja tega obmcx*ja občine, ki bo vključeval tudi idejno zasnovo že izdane publikacije »OŽIVITEV« ter izhcxiišča občinskega sveta, podana v Odloku o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin družbenega plana, bodo postavljeni temelji in podane razvojne možnosti tega dela občine. Ta pa bo s popolno zaživitvijo funkcij občine in ureditvijo prostora AC dobilo precej spremenjeno porJoi »o.
Z razvojnim projektom CRPOV (Celostnega razvoja podeželja in obnove vasi Lukovica) bomo občani, še posebno pa prebivalci naselja Lukovica, v sodelovanju s strokovnimi sodelavci oblikovali razvojne možnosti po posameznih segmentih, kot npr.:
A) Naselitveni prostor:
- urbanistična in arhitekturna analiza Lukovice z Brdom,
- nekdanja, sedanja in prihodnja (želena) namembnost posameznih
Oltarji sreče
V mrzel zimski dan je topel dih zavel. Si ti? Si prišel? Tako sem sama. Čakala nate sem in zdaj si tu ob meni.
V mojem srcu kot svetloba in kakor čudež mozaika sreče, ki popeljala naju bo, do oltarjev tvoje tihe sreče. Nanje položila bom vse kar imam -vse moje bisere ljubezni, da sreča tvoja ho sijala, dajala moč mi, ko bom zopet sama -sama kot drobna zvezda na večernem nebu.
MARIJA
stavb in javnih prostorov v naselju,
- izdelava ureditvenega načrta naselja in opredelitev projektov za arhitekt urno-urbanistično prenovo in oživitev naselja;
B) Življenjski prostor:
- naravne razmere obravnavanega območja kot možnost in ovira za prihodnji razvoj,
- človekovi posegi v naravno okolje in posledice,
- problemi, do katerih prihaja zaradi kvarnih vplivov na okolje,
- infrastrukturna opremljenost vasi in posledice, ki jih ima za življenjsko in bivanjsko okolje vaščanov,
- opredelitev problemov in določitev dela za prihodnjo ureditev naselja, da bi dosegli najboljše- sožitje z naravnim okoljem;
Q Družbeni prostor:
- krajevna skupnost in družbeni odnosi v njej včeraj danes in jutri,
- demografska podoba naselja,
D) Kulturni prostor:
- pomen kulture in kulturne dediščine za življenje v vasi,
- slabosti in prednosti sedanjega kulturnega življenja,
- cilji pri ohranitvi kulturno dedi ščine in njenem vključevanju v prihodnje življenje naselja,
E) Delovni prostor:
- dejavnostna struktura prebivalstva in gospodarske dejavnosti v naselju,
- analiza prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti za razvoj nekaterih dejavnosti:
- kmetijstvo,
- turizem,
- proizvodnja in storitvena dejavnost,
- druge dejavnosti,
- določitev ciljev gospodarskega razvoja naselja.
Izdelava razvojnega projekta CRPOV bo trajala približno leto. Delo bo potekalo v obliki razgovorov, predavanj, skupno iskanje zamisli za reševanje problemov, terenskih ogledov, po potrebi pa bodo za nekatere vsebine pripravljeni vprašalniki.
Da bo projekt CRPOV pripravljen čim bolj življenjsko in bo možna tudi njegova uresničitev, se moramo v pripravo vljučiti vsi občani in interesna društva (turistično olepševalno društvo, društvo podeželskih žena, kulturno društvo, društvo upokojencev, lovsko, konjeniško in čebelarsko društvo in drugi).
Tako bo končni izdelek - projekt v največji možni meri plod skupinskega dela in zamisli krajanov. Ustrezno ga bo izoblikovala strokovna organizacija.
Po uresničitvi projekta bomo krajani zaživeli v lepo urejeni in prija zni Lukovici, vsi občani občine pa bomo dobili primerno občinsko središče.
ODBOR ZA SANACIJO LUKOVICE
GORJACA GRAJA
Tokrat bi v tej rubriki rada pograjala naše krajevne skupnosti, ki ne skrbijo dovolj, da bi tudi drugi občani (ki ne poznajo dovolj naše »velike« občine) in obiskovalci, ki pridejo k nam v goste, vedeli, kje točno so.
fbrej: pred vasmi, ki še nimajo rumenih tabel / imenom, bi bilo te nujno potrebno |xistavi-ti. Tako marsikdo ne ve, da so pred (irarliščem Zgornje l'rapre če (če prideš iz Lukovice), če se kdo, rec imi i, pelje po magistra! ni c esti in bi rad prišel v Vrbo, se
bo /agolovo odpel|al proli Bla-govici, saj ne bo vedel, kje naj zavije? In še bi lahko navajala
podobi ie primere.
Zato, dragi vplivni možje (tudi žene) v KS, |x>skrbite, da bodo kraji, ki jih zastopate, prepo znavni tudi drugim, ne samo vam.
PS.:
Marsikdo, ki se fielje skozi Črni Graben, še vedno ne ve, kje Si' / >n< i n • n i ki mi ,i mi y, l ( >l >t'n u i Lukovica, za kar pa niso krive
krajevne skupnosti, ampak...
Lukovica
/lamnik
Kersnikovo leto in OŠ Janka Kersnika
Kersnikovo leto se nagiba h kontu in prav je, če se ustavimo ob tem, kaj se je dogajalo. Za začetek ugotovitev, da smo se na Slovenskem v Širšem družbenem (državnem) merilu vedli večidel tako, ka-koi da l>i bil pisatelj lanko Kersnik obskuren in lokalen pisatelj, o katerem ni vredno izgubljati besed, ker za slovensko književnost in kulturo tako nič ne pomeni. Če izvzamem slavistično zborovanje (strokovno srečanje na temo Janko Kersnik), se v okviru vseslovenskih ustanov ni zgodilo ničesar. Tudi javna občila (razen delno RTV Slovenija) niso I h ik, izala večjega navdušenja. Če v lukoviški olx*ini ne bi bilo toliko požrtvovalnih ljudi, bi lahko 100.obletnica smrti našega najpomembnejšega realista ostala zgolj zae lev. 1 strokovne javnosti. To zago tovo ni prav in žalostno bi bilo, če bi postalo stalna praksa. Pa vrnimo se k Lukovici! Pripravljalni odbor, ki ga ji' vodil podžupan Matej Kotnik, duša vsega dogajanja, si je že lani zadal obširen načrt za praznovanje Kersnikovega leta. Povezal ga je tudi z 80. obletnico smrti rojaka Frana Maslja Podlimbarskega, tako da je bil okvii se širši. Zvrstila se je množic a prireditev z različnih področij: literarnega, likovnega, gledališkega, pevskega, literarnozgockivinskega, razstavljalnega idr. Vse je bilo dobro obiskano, predvsem po zaslugi do in.k inov, ki jim Kersnik in Podjim-barski nekaj |Ximenila, medtem ko je bilo v širši javnosti (občila!) vse to (z osrednjo proslavo vred) deležno komaj takega odmeva, kakor ga imajo lokalne nogometne tekme. Žalostno, a resnično. Morda pa se bo zdaj našel kdo od družbenih (tudi kulturnih, šolskih, znanstvenih, ju-ridičnih in Se kakšnih) pomembne-/ev in bo s svojega piedestala dal vs,i| skromno priznanje za delo in trud, z.i stotine prostovoljnih ur, za entuziazem brez meja tistim, ki jim Kersnik veliko pomeni. Toliko o tem, zdaj pa o < (snovni sofl lanka Kersnika.
Šola na Kersnikovem Brdu, ki je središče šolskega okoliša lukoviške občim>, s ponosom nosi pisateljevo ime. Prijazna bližina posesti Kersnikovih in delno restavriranega brd-skega gradu že mnoga leta navdi-huje m eni e in uč itelje in jih opi > zarja, naj skrbno čuvajo dediščino znamenitega rojaka in naj se duhovno napajajo ob njegovem pripovednem in publicističnem delu. Šola, učenci in učitelji so to svojo nalogo dobro razumeli, tako v preteklosti kakor v sedanjosti. Moramo pa poudariti, da so vrh svoje tesne navezanosti na Kersnikovo izročilo dosegli prav ob letošnji obletnic i, in sicer z razstavo 0 lanku Kersniku.
Pobuda m organizac i|ska pripravljenost ravnateljice Stanislave Stopat sla privabili v si rokovi 10-pri-pravljalni krog Iti slovenistke * Danico juh.irt, |ano Kovic in Ireno (žreiiek, da so se ob ponn k i učencev in drugih učiteljev lotile ck-la in pripravile res enkratno razstavo, ki bo stalna v šolskih prostorih. Zbiranje in nato razvrščanje gradiva je bilo opravljeno natančno in strokovno korektno; pri tem so z velikim posluhom pripomogli k ix>|x)l nosli razstave tudi pisateljevi vnuki, predvsem Franc Kersnik-Tac in Iva Skusek. Sii er pa je bil v zbiranje gradiva v|x'l ves okoliš 111 zbiralci so pri vaščanih med drugim našli nekaj dragocenih dokumentov iz Kersnikove notarske praksi-. Skratka, razstava je postavljena, bila je odprta za javnost in želja organizatorjev, da bi jo obiskalo čim več osnovnih šol, že žanje prve vidove.
()biski so |h>gosii in mislim, da bo trud vseh na Osnovni šoli Janka Kersnika wij delno poplačan, nekaj zadoščenja pa bodo s tem dobili tudi lukoviški občani, ki naj bodo za Zgled, kako se spoštujejo vrednote slovenske literature in kulturne dediščine.
DR. GREGOR KOCIJAN (Šolski razgledi 22. 12. 1992 št.20)
Letni sestanek 00 SKD Lukovica
V petek, 21. 1.1998 je potekal letni sestanek OO SKD Lukovica, v prostorih gostišča Pire na Rovah. Pripravljalni odbor se je namreč odločil, da bo ta velik dogodek za vse člane stranke enkrat zunaj območja Občine Lukovica, da se sliši naš glas.
V sproščenem ozračju prisotnih c lanov, simpatizerjev in povabljenih članov, smo najprej poslušali vzpodbudne l>esede predsednika OO SKD Lukovica, g. Francija Avblja. Govoril je o uspešnem delu v prele -klc -m 1 il tdobju; c >ci ustanovitve občine pred tremi leti, je SKD vodilna stranka v občini in ima kaj pokazati.
Vsi- to je potrdil župan, tudi član stranke, Živko Anastazij Burja, ki je podrobneje opisal uspehe nove občine pa tudi probleme, ki jih ni malo. Poudaril je, da se spet vrača življenje v umirajoče hrilx>vske kraje; po vsem Črnem grabnu smo v občini asfaltirali okrog 30 km makadamskih cest, zgradili kompletno vodovodno omrežje v Zlatem Polju, na novo zgradili telefonsko in delno tudi kabelsko omrežje skozi vso občino. Nujno zlo je avtocesta, ki so nam jo vsilili, zanjo že poteka jo pripravljalna dela na nekaterih
lokacijah v občini. Avtocesto skušamo čimboije vnovčiti ie na ostalih področjih, kolikor se to da (magi-slralka). lz|X)stavil je tudi razvoj knl turnih, športnih in drugih dejavnosti pa tudi duhovnega življenja, kar je treba vsekakor upoštevati v delava nju občine.
Kot član stranke SKD in kot župan Občine I ukovic a je zelo ponosen na vse kar smo dosegli.
Nato smo pregledali naloge, ki nas čakajo v letošnjem letu in skupaj ugotovili, da so največji izziv vsekakor jesenske lokalne volitve.
Izmed povabljenih gostov je spregovorila tudi svetovalka v Poslanski skupini SKD v Parlamentu ga. mag. Margareta Atelšek, ki je pohvalila delo stranke in s tem uspešno delo Občine Lukovica, predvsem pa takšnega župana kot je g. Burja. Nakazala je tudi na pro bli-i ne, ki se pojavljajo v vrhu Stran ke, ki pa jih bomo z uspešnim sodelovanjem zagotovo rešili.
Po uradnem delu srečanja smo potem uživali ob dobrotah Pirčeve kuhinje, dobri kapljici in prijaznih gostincih ter se imeli prav »luštno« šc pozno v noč.
Kamilo
OB KULTURNEM PRAZNIKU.
Črni graben, ali moraš biti res samo črn?
Začel bi z zaključnim nagovorom g. župana Anastazija Zivka Burje: »Kultura ni samo kultura kulture, temveč je tudi kultura življenja in kultura bivanja. Odnesimo del te kulture v okolje, v katerem bivamo in poizkusimo doseči kulturo veselega in kvalitetnega sobivanja.«
Vprašanja, ki se nam odpirajo ob vsakem prazniku kulture mejijo na morbidnosl. Morbidnost?! Zakaj tako temne misli ob veselem prazniku? Preprosto. Dragi Slovenci obnašamo se kot na sedminah, na katerih zapi-jemo in zapojemo vse o pokojniku, drugače pa ne najdemo ne časa in ne volje, da bi se našli skupaj in naredili nekaj za naše medsebojne odnose. Zakaj take misli ob kulturnem prazniku? Zato, ker kultura ni samo praznik peščice izbrancev, ki se vsakokrat trudijo ali pa vsaj poizkušajo iztisniti 1/ selie nekaj kulturnega, medtem ko velika vei in. 1 pn-ostalih ne doseže niti te stopnje samozavedanja, da bi čutili pripadnost nekomu, v končni (azi lahko tudi državi, če imajo pač
probleme z navezovanji stikov in z druženji z živimi bitji. Priznam, da je stavek: »Nekoga moraš imeti rad...« zelo težak, še posebno če ti nasproti stojijo živa bitja, ki obvladajo to perfidno umetnost, ki ji pravimo sporazumevanje in ki se na žalost sestoji iz več delov, kakor samo elementa razumevanja, toda kljub temu. Slovenci, kaj naj si mislim ob dejstvu, da Slovenec moj, čast bodi izjemam, nimaš niti toliko nac ionalne zavesti, da bi obesil ob državnih praznikih, kar je v Sloveniji tudi praznik kulture, našo državno zastavo. Oprostite, saj menda že veste, da smo samostojni? Ali pa morda tudi ne?
Gospod Prešeren, ali mi lahko poveš kaj si mislil z naslednjimi besedami iz Sonetnega venca:
»Skeleče misli, da Slovenec mile ne ljubi matere, vanj upajoče, da tebe zame vneti ni mopoče, z bridkejst-jo so srce mi napolnile«
Pa bodi dosti o kolektivni frustraciji ittikaterih 111 veCiK'in nc-zanimal iju
drugih. V tem članku, bi rad povedal še kaj drugega kot to, da nekaterih konstantno ni na noben kulturni dogodek, tudi tega ne, da imajo nekatere stranke in posamezniki očitno vrednostno lestvico, katerih dogodkov se udeležijo, pri čemer je ta vrednostna lestvica odvisna ne toliko od samega dogodka kot od tega, katera pomembna živina, »hopla«, osebnost se bo pojavila na prizorišču in bi se bilo pomembno pokazati.
Ne, rad bi govoril o množic i tistih, ki se trudijo za vse nas in to vedno in povsod. O množici brezimnih obrazov, ki nas spremljajo na odrih in ob odrih, ter na množico tistih, ki tudi obrazov ne pokažejo, pa so še kako pomembni ob ustvarjanju in oblikovanju posameznih osebnosti in prireditev. Da, govorim o množici pevskih društev, dramskih skupin, recita-torjev, režiserjev, dirigentov, postav-Ijalcev scen, tonskih mojstrih, mojstrih luči, naših sodelavcev, ki nam ob koncu proslav postrežejo, da imamo vsaj enkrat občutek, da pa morda še ni vse zaman, lu naj omenim še vsa-
kokratne organizatorje posameznih prireditev, ki ob svojih sposobnostih tvegajo organizacijo kulturnih prireditev, ko bi svoj čas in denar dosti lažje predvsem pa vsaj delno tudi do bičkonosno lahko izkoristili v organizaciji najrazličnejših veselic, ki so vedno polne ljudi, ki kažejo pc/snerria-nje naših cx*etov kulture predvsem skozi pitje, ki ga začinijo s pesmijo, ki pa je na našo žalost vse preix>gosto v jeziku in melosu, ki ga ne razumem.
Še nekdo je, ki bi ga tu rad še posebej omenil. Oe za osebo ženske ga spola. Oe za našo, da dragi bralci, našo šolo. Šolo, ki vzgaja naše otroke in katere vodstvo vsakokrat ugodi najrazličnejšim željam in potrebam kraja, v katerem stoji. Nekaterim se to zdi samoumevno in nikoli ne izgubljajo besed ob šoli in množici tistih, ki naše otroke privedejo do stanj, v katerem se nam kot staršem lahko samo dobro gode. Ali je morda kaj bolj prisrčnega kot otrok, ki se trudi, da bi izrazil svoje znanje, ki ga je pridobil pred nami vsemi in to na odru. Ali se znamo zahvaliti tistim, ki so napravili našega otroka in nas same vsaj za nekaj trenutkov srečnejše. Če ne že najsrečnejše. Ponavadi ne.
V tem trenutku in tu bi se rad zahvalil vsem zgoraj naštetim in vsem, ki sem jih pozabil našteti, vsem, katerim smo se že zahvalili in vsem, katere smo spregledali. Vsem najlepša hvala za vaš doprinos k boljšemu jutri.
Dragi prebivati Črnega grabna. Ta zadnji delček pa je namenjem vam. Od vas bi se rad poslovil z znanim stavkom: »Turizem smo ljudje!«, ki nas že nekaj let opozarja, da je turizem več kot zgolj število postelj, ki jih premore neka regija. Spoštovani, tudi kultura je nekaj več, kot število gospodinjstev s televizijskim sprejemnikom in nekaj več kot ohlapro stiskanje rok ljudem, za katere si želimo, da bi nas spoštovali. Gospoda, naj vam povem, da je Črni graben s svojimi vršaci manj visok kot naše AL pe in s svojimi globačami manj globok kot naše lepe in divje alpske doline, zato ni narobe, če se od vas poslovim s stavkom:
»Nasvidenje, na sončni strani Črnega grabna!«
ANTON ŽUREJ predsednik
odbor.) z.i splošne zadeve-
NASA DRUŠTVA • NASA DRUŠTVA • NASA DRUŠTVA •
je res že eno leto?
Minilo je že leto dni odkar smo ustanovili naše kulturno društvo Agitator in veliko lepih pa tudi malo manj lepih reči smo v njem in z njim že doživeli. V petek 16.1. 1998 smo tako proslavljali prvo obletnico društva in pripravili koncert za mlade, kar je bil naš glavni cilj pri ustanavljanju društva.
Tako so bili gostje naši stari znanci Mvstic Shades in Ilegala, spoznali pa smo tudi mlado skupino iz Ljubljane z imenom Alar'm (to ni tiskarska napaka, tako se pač imenujejo). Poslušali ste tako lah-
ko pravi ročk punk pa tudi balad ni manjkala veliko rcxk navdušencev je tako pri-šb na svoj račun, tisti najbolj vzdržljivi so bili za svojo vztrajnost poplačani s prihodom vseh treh skupin na oder, kjer so odigrali še nekaj ročk klasik za konec. Koncert smo tako uspešno pripeljali do konca in počastili prvo obletnico društva in upamo, da ne tudi zadnjo.
Za nas pa ni predaha, saj se že pripravljamo na pustovanje, ki ga na pobudo otrok in v sodelovanju z zvezo prijateljev mladine organiziramo v soboto 21. 2. 1998 v Kulturnem domu Lukovica. Pro
Člani in simpatizerji stranke
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO LUKOVICA
Že 110 let z vami
Kot smo obljubili v prejšnji objavi, tokrat predstavljamo program aktivnosti, ki je vezan na praznovanje 110. obletnice društva. Odbor PGD Lukovica, ki je bil ustanovljen |x>sebej za to priložnost, je predlagal, da bi se morale aktivnosti odvijati preko celega leta. V tem smislu je sprejel naslednji program:
- končanje atiapt.it ije gasilskega doma
- sektorska vaja I.
- uradna otvorilev doma in dan odprtih vrat
- praznenje in čiščenje vodnjakov I.
- osrednja proslava z veselico
- tekmovanje mladih gasilcev z družabno prireditvijo
- pregled gasilskih aparatov (krajanov)
- sektorska vaja II.
- izdaja zbirnika PGD Lukovica
Ob tej priložnosti naj omenimo tudi to, da smo imeli 25. 1. 1998 OBČNI ZB( )R, na katerem smo po zelo uspešnem mandalu zamenjali vodilni kader društva in upamo, da bo pri svojem delu loliko uspešen kot prejšnji. Gleck' na ambiciozno zastavljen plan jim zaželimo srečo in veliko ebbre volje pri izpolnjevanju zahtevnih nalog.
PGD Lukovica
30. 4.1998 v aprlihj
15.5. -175.1998
v spomladanskih mesecih
20.6. 1998
v septembru v oktobru v oktobru v decembru
gram se bo pričel že ob 15. uri in bo trajal vse do jutra. Na svoj račun bodo tako prišli vsi, tako tisti najmlajši kot tisti malo starejši.
Predvideni program pu-stovanja: SOBOTA 21.2. 1998
15. Otvoritev puslovanja
16. Izbor najlepših mask in sprevod maškar
17 Karaoke in nastop glasbene skupine v živo
18. Ples za osnovnošolce    Z ročk koncerta
19. Ples za vse do vaše in naše onemoglosti
Vse do 19. ure je program prilagojen za naše najmlajše. Maškare bodo imele prost vstop, ostali pa bodo plačali »pustni davek« 200 sit. Najboljše maske čakajo lepe nagrade. Vabljeni! KULTURNO DRUŠTVO AGITATOR
Zahvaljujemo se vsem sponzorjem: (JP Trojane, Me ey-in, Karrnens, Pizzeria Ka-pra, ROJ, Furman varnost Mengeš, Gostilna Bevc, Frizerstvo Pogačar.
Društvo prijateljev mladine Lukovica je na novo ustanovljeno
Na pobudo ZDPM Domžale smo se 11. 11. 1997 sestali v prostorih Občine Lukovica in ponovno obnovili oz. ustanovili Društvo prijateljev mladine Lukovica. To društvo je bilo že ustanovljeno in dejavno od leta 1977 Po ustavnih in državnih spremembah pa je bilo društvo kar malo v pozabi; na sestanku smo sklenili, da ga ponovno oživimo v okviru vseh obstoječih dejavnosti.
Največ zaslug za organizacijsko delo ima OŠ janko Kersnik Brdo, ki ves čas izvaja vse programe, voditeljica je gospa Stanka Stopar, ki je s pometfjo šolskih pedagogov v veliko pomoč društvu.
Na prvi ustanovni seji je bil sprejet Statut društva in predlagano deb za leto 1998-1999:
- zimska šola v naravi;
- bralna značka;
- gledališke predstave;
- maškarada;
- letovanje otrok v koloniji;
- prvi šolski dan za prvošolce;
- spremljanje dela otroškega parlamenta;
- veseli december;
- delavnice za prosti čas (med letni-
mi počitnicami);
- zveze družin;
- preventivne akcije (proti narkomaniji...);
- telefon za pomoč otrokom;
- varstvo in zaščita določenih pravic staršev in otrok;
- zbiranje sredstev in promocija za debvanje društva;
- izdelava kriterijev za učence, ki jim MŠŠ sofinancira šolsko prehrano;
- izdelava kriterijev za letovanje otrok;
- spremljanje raznih športnih dejavnosti.
Izvoljen je bil ves delovni aparat DPM, potekajo tudi že aktivnosti v sodelovanju z Občino Lukovica.
Želimo si, da bi to društvo delovalo z elanom in entuziazmom. Prizadevali si bomo pridobiti čim več članov (občani, starši šoloobveznih otrok). Upamo na uspešno sodelovanje z drugimi društvi Občine Lukovita, z društvi iz Domžal, da lx;mo s skupnimi močmi uresničevali in izboljšali obširen program DPM Lukovica. Predsednica Društva prijateljev mladine Lukovica AMALIJA ŠKERLAK
/lamnik
Domžale
Županjino srečanje z vodstvom Območne organizacije ZSSS Domžale
»Čeprav sta se stik in povezanost gospodarstva z občino v zadnjem času zmanjšala, si občina kljub temu v okviru pristojnosti, ki so ji še ostale, prizadeva za pospeševanje in zagotovitev ugodnih možnosti gospodarskega razvoja. Tako občina sicer nima neposrednega vpliva na gospodarstvo, vendar skuša s številnimi vzvodi na področju komunalne, prometne in komunikacijske infrastrukture ter tudi z ugodnim kreditiranjem, ki je namenjeno zlasti podjetništvu in obrti, vplivati na njegovo pospeševanje,« je županja Cveta Zalokar Oražem v pogovoru z vodstvom Območne organizacije ZSSS Domžale na kratko predstavila, kako lahko občina Domžale vpliva na razvoj gospodarstva. Povedala je, da je razveseljivo, da se števi-
Spominska slovesnost na Oklem
nad Ihanom
bo pri spomeniku
v soboto, 28. februarja 1998,
ob 10. uri.
Vabimo vse občane, da v čimvečjem številu počastimo spomin na žrtve
narodnoosvobodilnega boja.
OBČINSKI ODBOR ZDRUŽENJA BORCEV IN UDELEŽENCEV NOB DOMŽALE
lo nezaposlenih v zadnjem letu ni povečalo, k čemur je svoj prispevek dala tudi občina z ustrezno podporo programu javnih del, ki naj bi se v letu 1998 še okrepil. Hkrati pa je poudarila pomembnost pravočasnega obveščanja o problematiki posameznega podjetja v občini ter izrazila željo, da se le-to zagotovi tudi v sodelovanju občine s sindikatom.
Ker je bilo to na županjino pobudo prvo srečanje s sindikalisti, je ga. justi Amuš, sekretarka OO ZSSS Domžale, na kratko predstavila organiziranost sindikata ter poudarila, da gospodarske in socialne razmere tudi na našem območju niso najboljše. Posledica takega stanja so odpuščanje zaposlenih zaradi reorganizacij in ukinjanja dejavnosti, slaba likvidnost posameznih podjetij, nespoštovanje pravic zaposlenih delavcev. V Območno organizacijo ZSSS Domžale se povezuje okoli 6900 članov, ki so organizirani v 45 sindikatov podjetij oziroma zavodov in so včlanjeni v 12 sindikatov dejavnosti. Vodstvo območne organizacije se z vodstvi posameznih sindikatov podjetij in zavodov prizadeva za uveljavitev pravic delavcev, ki izhajajo iz kolektivnih pogodb, pa tudi za razvijanje sindikalnih pravic. Veliko je bilo narejenega tudi pri strokovnem izpopolnjevanju ter rednem obveščanju članstva, pri čemer si želijo, da bi tudi glasilo SLAMNIK več prostora namenjalo tako področju gospodarstva kot sindikalnega delovanja. Vodstvo OO ZSSS največ skrbi namenja pravni pomoči članom, spremljanju plačne politike in konkretnemu delovanju, ki se kaže zlasti v uresničevanju temeljne naloge: strokovni pomoči sindikatom v podjetjih in zavodih in pravni ter socialni pomoči posameznim članom sindikata. Nič manj pomembno ni nuđenje materialne pomoči ter zagotavljanje drugih ugodnosti (letovanja, zavarovanja). Povedala je, da se je na področju pravne varnosti v letu 1997 bistveno povečalo število prosilcev za pravno pomoč, pri tem pa ne gre za to, da delodajalci ne poznajo zakonov, temveč sindikati opozarjajo zlasti na zavestne kršitve. »Ljudi je strah, ob prisotnosti vodilnih ne upajo opozarjati na probleme,« je poudarila gospa Amuš in izpostavila zavzetost sindikalnih zaupnikov in njihova prizadevanja za zagotavljanje pravnega položaja delavcev in reševanje njihovih problemov.
Ti so največkrat |xwezani z neiz|x> polnjevanjem kolektivnih pogodb z ne-izplačevanjem plač in regresov, nepravilnim prerazporejanjem delavcev ter pomankljivostmi varstva pri delu. Po-
sebej je sekretarka opozorila na precejšnje število nepodpisanih |X)godb o zaposlitvah, kar bi moralo biti sicer urejeno že v letu 1991, pa ponekod še ni. Nedoslednosti so tudi na področju obrtništva in podjetništva, kjer zlasti »novi« podjetniki ne upoštevajo zakonskih določil, zato bi morala biti večja skb namenjena delu inšpekcije za delo, ki bi jo bilo potrebno kadrovsko okrepiti. Pohvalila je prizadevanja občine, na katere uspešnost opozarjajo tudi drugi, in povedala, da je eden izmed pokazateljev uspešnost sindikalne organizacije, ki se vselej trudi, da bi probleme rešila z dogovarjanjem, tudi ta, da v letu 1997 v Domžalah ni bilo nobene stavke.
Predstavniki sindikatov posameznih dejavnosti Janez Breceljnik, predstavili |anez Mušič, Husein Vikič, Franc Ber-gant, Alojz Zupan, Vinko Kepec in Vlado Brnot so predstavili svoje poglede na dogajanja v podjetjih. Tako smo slišali podatke o uspešnih podjetjih, ki so že prebrodila krizo in več kot polovico svojih izdelkov izvažajo, pri tem pa ne pozabljajo tudi na delavce in korektno sodelujejo s sindikatom pri reševanju problemov (LIP Radomlje), na problem
Ga. Justi Arnuš, sekretarka Območne organizacije ZSSS Domžale, je predstavila organiziranost in dejavnost sindikata, člani vodstva pa so županji predstavili razmere v posameznih podjetjih.
prerazporejanja delavcev in odhajanja na »čakanja«, ki se bo morda uredil, ko bo podjetje (Mlinostroj) kljub hudi konkurenci našlo trg za svoje izdelke, pa o plačah, ki so vendar pod povprečjem slovenske tekstilne industrije in čakanju na rezultate prizadevanja novega vodstva, lastnikov in upnikov (Induplati), da bi zaposlenim zagotovili delo in hkrati poskrbeli tudi za številne delov ne invalide. Predstavnik sindikata kmetijske dejavnosti je opozoril na problematiko denacionalizacije (Agro-emona). Optimistični sta bili poročili sindikalistov iz Heliosa, Napredka, kjer
so zadeve zgledno urejene. Pravice delavcev so urejene po kolektivnih po godbah, urejeno je obveščanje delavcev, preko ustreznih organov je urejeno samoupravljanje delavcev, delavci imajo zagotovljeno ugodno letovanje v počitniških kapacitetah, idr. Od tu pa je tudi opozorilo na prehude obremenitve delodajalcev od države. Komunalno stanovanjsko podjetje Domžale ima sicer dovolj dela, sindikat tudi zgledno sodeluje z vodstvom, opozarjajo pa predvsem za probleme reorganizacije, starostne strukture delavcev ter I >r< ■/< >l > zirno konkurenco »sive« ekonomije.
Ob kon< u se je Županja predstavni kom sindikata zahvalila /.i i/< rpna po ročila o razmerah v podjetjih, v razpravi pa predvsem želela več pojasnil o socialnem položaju delavcev. Opozorila je na slab odziv nezaposlenih za vključevanje v javna dela, pa tudi na to, da si občina prizadeva z denarjem, ki ga ima na voljo, narediti čimveč. Predstavila je prvenstvena področja in izhodišča za pripravo proračuna z,i leto 1998. Med prioritetnimi nalogami je tudi razrešitev problematike predšolskega varstva.
V razpravi je bilo poudarjeno, da bi morali vsestransko okrepiti sodelovanje z Obmcx':no obrtno zbornic o Domžale, saj podatki kažejo, da so kršitve sindikalnih pravic številnejše zlasti pri »novih« podjetnikih oziroma obrtnikih, mei ejo pa slabo luč na vse to področje, zato bi bilo prav, da se razmere tudi ob pomoči zbornice uredijo. Več skrbi bi morali nameniti zaposlovanju delovnih invalidov, ki jih tudi v naši občini ni malo.
Ob zaključku vsebinsko /elo bogatega srečanja so se vsi prisotni strinjali, da so podobna srečanja primerna oblika /a obojestransko osveše enosl o dogajanjih v gospodarstvu ter prizadevanjih Območne organizacije ZSSS Domžale, ki bo (udi v prihodnje ostala zvesta tradiciji sindikatov, saj nastopajo v obrambo pravic dela ve ev in delavk v boju za njihov socialni, kulturni in ekonomski razvoj.
V. V.
Tiskovna konferenca
Tiskovna konferenca županje Cvete Zalokar Oražem je bila v januarju namenjena predstavitvi dokumenta o razdružitvi premoženja bivše Občine Domžale, zato so na njej sodelovali tudi župani drugih občin, problematiki omejitve tovornega prometa skozi mesto Domžale ter informaciji o ugodnem nakupu letnih kart v Arboretumu Volčji Potok.
Kulturni mesec
Na februarski tiskovni konferenci pa je županja s sodelavci (g. Lovro Lončar, tajnik Občinskega sveta, g. Milan Marinič, predsednik začasnega programskega sveta, g. Anton Savnik, ravnatelj Glasbene šole Domžale) predstavila dokončanje obnove Kulturnega doma Domžale, program njegovega slovesnega odprtja, ki je bila hkrati tudi osrednja oljčinska slovesnost ob Kulturnem prazniku, novinarje pa je še zlasti zanimal program, ki bo februarja v Kulturnem domu Domžale ter njegova prihodnost.
Po končani temi v zvezi s Kulturnim domom Domžale je novinarje Županja obvestila o predvidenem slovesnem odprtju novega vrtca Količevo, ki bo 25. februarja 1998.
Prizidek k domu upokojencev Domžale
Na kratko je bila novinarjem predstavljena tudi problematika zagotavljanja varstva za starejše občane, saj so čakalne dobe za sprejem v domove starejših občanov zelo dolge. Skupaj z Domom upokojencev Domžale se je občina zato odločila za gradnjo prizidka, v katerem bo 52 novih postelj, del sredstev pa naj bi prispevala tudi Občina Domžale.
Pustna rajanja
Naslednja točka je bila namenjena predstavnikom Pustne sekcije Striček z Vira in Zvezi prijateljev mladine Domžale, ki so predstavili letošnje pustne prireditve v naši občini, novinarjem pa je bila podana tudi informacija o podelitvi priznanj Športne zveze Domžale.
Zapora bo ali ne bo
Največ vprašanj je bilo [xwezanih s predvideno zaporo prometa na Savski cesti, ki jo je Občina Domžale napovedala v primeru, če v sodelovanju z Di-
rekc ijo za ceste ne bo omejen tovorni promet (razen tovornjakov za dostavo blaga v mesto) skozi Domžale. Županja je povedala, da skupnega dogovora z Direkcijo, ki naj bi po zahtevi občine postavila 22 prometnih znakov, še ni, saj so predstavniki Direkcije pripravili rešitev, po kateri bi postavili prometne znake, ki bi pomenili le delno rešitev, nikakor pa ne takšne, kot jo zahteva ()l>-čina. Predlagana rešitev namreč ne omejuje zavijanja tovornjakov z M-10 med Dobom in Avtoservisom in njihovo vožnjo skozi center, enako pa ni preprečena vožnja tovornim vozilom iz litijske smeri, ki se v Domžale pripeljejo po lokalni cesti Ihan-Domžale. S predlogom Direkcije nikakor niso zadovoljni tudi policisti, saj jim predlog onemogoča intervencije.
Po dogovoru med zainteresiranimi ima Direkcija še teden časa, da ponovno prouči predlog občine, ki ho »svoje« prometne znake postavila sama. Kolikor usklajene rešitve ne bo, napovedana zapora bo. V. V.
Redni gost tiskovnih konferenc je g. Janez Kuhar, dopisnik časopisa VEČER, kateremu tokrat dela družbo g. Anton Savnik, direktor Glasbene šole Domžale, ki je sodeloval pri predstavitvi Kulturnega doma Domžale.
Posmehovala se bova sinički, da ima veliko glavo!
Tako nekako bi lahko najkrajše opisali vsesplošni naval na spravo med ZEBRASTIMI (črno-belimi) in RDEČIMI.
Zgodovina je, pravijo, učiteljica življenja!!
Očitno je namreč, da pri tem izrazito hrupnem prizadevanju za spravo pozabljamo na določena zgodovinska dejstva. Na sedanji ravni razvoja družbeno-eko-nomskih odnosov, na kateri se nahaja slovenska družba, sprava med dvema sistemoma (oblikama) kolektivne zavesti, ki sta si popolnoma nasproti, v takšni uto-pistični obliki, kot jo predlagajo, NI MOGOČA!! Zakaj?
Vsem nam je znano, da se Slovenija nahaja na prehodu iz načina organiziranja družbenoekonomskih odnosov, ki smoga poimenovali IZKLJUČUJOČI BOLJŠEVISTIČNI KOLEKTIVIZEM, v ANARHOLIBERALNI INDIVIDUALIZEM. Slednji je v trdi ali mehkejši ena-čici prisoten in družbah t.i. DEMOKRATIČNEGA SVETA. To so določena konkretna zgodovinska dejstva, in tukaj nimamo ne kaj dodati, ne kaj odvzeti.
IZKLJUČUJOČI BOLJŠEVISTIČNI KOLEKTIVIZEM je (to je tudi jasno razvidno) v fazi prestrukturiranja, kjer na različne načine poskuša ohraniti vse tisto, kar je v starem sistemu bilo pozitivno, istočasno pa odpraviti napake, ki so stari sistem popačile in ga pripeljale do statusa »SLEPEGA ČREVESA ZGODOVINE« z nekaterimi močno refevdaliziranimi elementi sistema. Koliko uspešno bo to prilagajanje, in koliko časa bo trajalo, bo pokazala prihodnost.
Ena od glavnih »prednosti« sistema, v katerega brezglavo in na vse kriplje silimo, je ravno največja »pomanjkljivost« prejšnjega sistema. Prejšnji sistem namreč ni dovoljeval možnosti, da si skupine državljanov z različnimi političnimi interesi (STRANKE) s pomočjo svobodne KONKURENCE programov izlx>rijo oblast!!
Boj za oblast in potem uresničevanje programa zastavljenih ciljev je osnovni c ilj politično pluralistične družbe, na katero Slovenci zdaj tako goreče prisegamo! Kaj pa je bistvo
vsake konkurence (tekmovanja, borbe, boja...)? PREMAGATI TISTECiA DRUGEGA, RAZLIČNEGA!! Teme Ijni način življenja na vseh podrcx*jih v takšni družbi je nujno KONFLIKTI!
Ali bo ta konflikt bolj ali manj odkrit in surov - ameriška inačica t.i. REVOLVERASKE, KAVBOJSKE elemok racije, ki je le formalno z akrita s splošno frazeologijo o Č1X )VLŠKIF1 PRAVICAH in STRATEŠKIH INTERESIH, ali bo to popolnoma odkrito in brez kakršnekoli maske, kot to počnejo dežele t. i. DŽIHAD DEMOKRACIJE, ali pa bo to na tihi, mirni, zahrbtni in dolgoročno planiran in izredno kvaliteten način t. i. SAMURAJSKE DEMOKRACIJE, je za našo temo nepomembno.
Bf )RBA (KONFLIKT) ZA OSVOJITEV OBLASTI JE V VSEH TEH »DEMOKRACIJAH« TEMELJNI Olj IN NAČIN ŽIVLJENJA"
V zadnjem času je ta konflikt jasno viden tudi na planetarni ravni. ERGO: iz te kože nimamo kam, če pa se že želimo (z močnim korakom nazaj) vrniti v te, t.i. DEMOKRATIČNE druži*?, smo prisiljeni sprejeti temeljni princip življenja teh družb - KONFLIKT!!
V tako jasni, konkretni situaciji v slovenski družbi je torej ra/ prava o SPRAVI ZEBRASTIH (črno-lx'lil» in RDEČI! I enako utopična, kot so utopične enake plače in standard vseh Slovencev.
Znani ljudski pregovor v naslovu je potemtakem edini možni način naslavljanja ZEBRASTIH (ČRNO-BELIH), če se želijo dokopati do oblasti.
Rehabilitirati je treba lastne napake in zkx'insk,i dejstva tako, da jim na vsak način zagotovimo Z( iC )l X )VINSK() IK .1-TIMNOST! To pa ne gre drugače kot s sataniziranjem »RDEČIH« in njihovega sistema v celoti, brez ostanka, do meje pc> (x)lne kriminalizacije. Metoda sicer ni nova, in je v zgockivini bila večkrat uporabljena (beri: SINIČKA, KAKO VELIKO GLAVO IMAŠ!). Če je takšna satanizacija medijsko in politično |xxlprta, se pozornost celotnega »živalskega« sveta usmeri na tragično hilxi »prevelike« siničkine glave, vsa početja pa se sučejo okrog izbire metode, s katero bi to hibo odpravili. Neredko ubogi sinički to njeno »preveliko« glavo odtrgajo, kar je seveda najkrajši in najzanesljivejši način rešitve problema! Medtem pa nikomur niti na misel ne pride, da bi analiziral velikost in ostale lastnosti sovine glave. To pa je dejansko osnovni c ilj vsake satanizacije! G.' samo bežno analiziramo »sovino glavo« pred in za časa NOB, dobimo naslednjo sliko:
Državljan MENDL v DELU npr. ugotavlja, da je SLS (Slovenska ljudska stranka) 1941. leta naredila strateško napako, ko je ocenila, »da slovenski narod še ni zrel za odpor proti okupatorju, in je s tem inic iativo za narodni ocl|x>r prepustila tedaj še izrazito manjšinski KP Če bi se SLS odločila za organiziran odpor proti okupatorju, bi KP vsaj v Sloveniji ne mogla prevzeti vodstva v NOB!
Če ne bi bilo tistega »ČE«, bi na »tistem mestu« ne ČEPELI, temveč »PELI«. KP je torej bila NESRAMNA, da si je, čeprav izrazito manjšinska, DRZNILA prevzeti vodstvo v NOB!
Razen tega je KP zagrešila bogokletno dejanje s tem, da je pregnala germanske fašiste in domače izdajalce, ki so se lx)rili na njihovi strani proti lastnemu narodu ter (pomislite, kakšen kriminal je počela) vse to naredila ne na lep način,
temveč s silo. Celo oborožen boj je uporabila in poleni prišla na oblast??!!
V tej vojni proti FAŠISTIČNEMU OKUPATORJU IN DOMAČIM IZI )A|AI C J .M!!! (»NAREDITE Ml TO DEŽELO ZOPET NEMŠKO«) so narejene določene napake. PO trditvah ZEBRASTIH (črno-belih) celo zločinska dejanja. Potem pa se »nezadostna odločnost« na Avnojskih shodih glede prizadevanja za lastno vojsko ipd.
Vsa konkretna in dokazana DEJSTVA se smejo kritizirati, grajati in celo sodno preganjati. Kriminalizirali celoten sistem (KATEREGAKOLI!), [x>meni razglasiti vse državljane tega sistema za kriminale e!
Prav lo pa počno tisti, ki so SK )PII I V SI l J/BC ) 1 AŠISfč )V IN SE BC )RILI NEK )SRI I )\c) PRČ )TI LASTNEMU NARf )l >l /, zdaj pa zahtevajo za lo celo nagrado! Kako naj takšno ele janje razumemo drugače kot neusmiljeno borbo za oblast in nadaljevanje izdaje laslnega naroda, ki so jo ZEBRASTI (čr-no-beli) zagrešili leta 1941.
Vsi ZEBRASTI (črno-beli) kritiki prejšnjega sistema trdijo, da je največji greh tega sistema bil njegova komunistična vsebina, in, kol to zatrjuje državljan KEPIC v DNEVNIKU, da je edini smisel borbe ZEBRASTIH na strani fašistii nega okupatorja proti lastnemu narodu bil boj proti Kf )MUNIZMU!? Spomniti želimo na zgodovinsko dejstvo, ki ga e elo vini državljan Ml NI )l prizna, namreč, DA JE IZRAZIT?) MANJŠINSKA KP POVI I )l A SLOVENSKI NARf )D (K HII )ARJAM(): SK )VI NSKI NARf )l), NL Kf )Ml JNISII!) V NARf )l )Nf)()SVf )lif )l )ll NI Bf )J PRf )-TI FAŠISTIČNEMU ()KUPAK )RJU IN NARf )l )NIM IZDAJALCEM! O nekakšnem komunizmu ali kateremkoli drugem sistemu ni moglo biti niti govora. Slo je namreč za goli obstoj slovenskega naroda. Sestava OF je tx>znana vsakemu Slovencu, zato glede lega ne more biti dileme! SINIČKA, SINIČKA, KAKO VELIKO GLAVf) IMAŠ! Očitna je namreč: zamenjava tez oz. poskus, sliko v ogledalu prikazati kot original. S lak šno metodo ZEBRASTI za svoja početja zahtevajo celo nagra-do!? Irclijo, da je vse, kar je- bilo doseženo V prejšnjem sisle-mu, eno samo kriminalno dejanje, in da so oni tisti, katerim naj bi slovenski narod bil hvaležen, da so tedaj prestopili k fašističnemu okupatorju in se borili proti lastnemu narodu?!
Spomnimo se, da so sinički iz ljudskega reka njeno »preveliko« glavo odtrgali, sova pa je bila zadovoljna, ker na njeno glavo nihče več niti pomislil ni!
Vse do sedaj povedano nedvomno [x)trjuje tcx*nost ugotovitev O temeljnem odnosu (konfliktu) v sistemu, ki smo si ga Slovenc i izbrati. Prav lako je razvidna neusmiljena borba za oblast, in je fx>temtakem ponujena sprava dejansko le farsa, za katero se skrivajo ix>vsem konkretni ANIAGONISTIČ-Nl interesi. Spravo je na tej osnovi nemogoče, uresničiti!!
Posebna nevarnost za slovenski narod, na katero se sedaj ZEBRASTI sklicujejo, in s tem opravičujejo svojo ponudbo sprave, se je enkrat že zgodila (leta 1941). Dobro se spomnimo njihove izdaje. Sedanja (sovina) maska ne more zakriti njihovih pravih namenov! ZOPET SLUŽIIO GERMANSKIM (NE EVROPSKIM!) INTERESOM!!!
Kaj pa RDEČ?
Peščica rdečih (»izrazilo manjšinska KP«) si je leta 1941 »drznila« povesti slovenski narod v lx>j proti fašističnemu oku-palorju in narodnim i/dajale em s lemejjnim ciljem ohranil-ve slovenskega naroda v sklopu evropske protifašistične koalie ije. la pesi k a rdei ili je torej že tedaj poskusila listo, kar smo Slovenc i dosegli šele danes: biti z Evropo, in ne (kar je zelo
pomembno, in tudi danes zelo aktualno) / f il RMANI, za kar si del slovenske desnic e očitno zelo goreče prizadeva.
Dejstvo, da so RDI Čl od tedaj (1941) naredili takšne ali
drugačne napake, poi eli zloc inska dejanja, od časa elo časa tudi kaj pozitivnega, je pač očitno dejstvo. Tudi dejstvo, da je prejšnji sistem na način, na kakršnega je bil voden, po dobno kol vsi drugi sistemi v naravi, imel svoje I.IMIIS ()l f ,K( )WI I I (meje rasli), ki jih je v lega < a. pol slolelja I udi do
segel, jepai zgolj znanstveno potrjeno, dokazano in nedvo
mno ugotovljeno dejstvo, ki velja za vse sisteme v naravi.
Nihče tudi ne zanika, da je v prejšnjem sistemu med razvo
jem prihajalo elo manjše aH vc-c je (vendar USf )I)NL) REFEV-DAUZAOJE KLJUČNI! t ELEMENTOV V SIS 11 Ml)!!
Vse lo je /e pokazano in doka/ano v svetovnem (planetarnem) merilu navzlic prav steklim naporom primitivne de snice, da opljuje in izniči naš pretekli sistem v celoti. Na stro ka (znanost) mirno in hladne glave pokaže in dokaže vse dobre in slalx' strani (celo kriminalne, če takšni' obstajajo) prejš njega sistema, kajti vse dobre in slabe sirani sislenia, ki smo si ga Slovenc i sedaj izbrali, je stroka (/nanosi) /e preučila in spoznala ne' glede na še tako uspešne maske, za katerimi se skrivajo. Slovenci jih (predvsem DEIAVCI) na lastni ko/i /la sli zadnje I ase se kako občutimo!
Prav tako pa se zgodovinski spomin slovenskega naroda KRVAVO I )f )BRf) spominja vseh »dobrot«, ki jih jesbven ski narod v preteklosti bil deležen (s strani /I BKASIII I). Se danja njihova hrupna in primitivna agresivnost ter vsiljivi me
dijski propagandizem tega ne moreta spremenili. Zaradi vsega povedanega, sprava v slogu: po/abili in oprostili morda
da. i j. 11 i jim nagrado, ki jo na vsa usta zahtevajo, in se s tem odpovedati N( >li, jo razglasiti za kriminalno početje, (»meni dejansko KATASTROFO KOLEKTIVNI NARODOVI /AVI Sli II R NA STEZA) ODPIRANJI VKAI SODOBNI INAČICI FAŠIZMA, Kl JE OCTI Nf) NA l'f )l If )l )l), Kako pa rešiti temeljno dilemo razvoja slovenske družbe?
ANARI IOIIBLRAI NI INI )IVII )l JAI l/l M, ki nam ga ponuja
evropski (predvsem NI MŠKD kapital s e iljem kotoniza* Ije ter
ekonomskega in sploh vsakršnega drugega la/narodovanja -KOI 11/A ali izključuje x'i boljseviški kolektivizem, ki je kol Sistem naredil vse lislo, za kar je dejansko bil sposoben, in je v takšni zgodovinski obliki dosegel končne meje rasti -Kf )l ANITII/A??!!
Edina razumna rešitev je SIN 11/A NA VIŠJIM NIVOJU! široka (znanost) je taksno kreativno sintezo že pripravila. Al i II Bf )MODAIIMf >/NC )SU'!'
ROBERT BREZOVŠČEK
Domžale
/bmnik
TELEFONSKI ŠTEVILKI, KI SI JU VELJA ZAPOMNITI: 712-884 IN 716-194
Veterinarski dom Domžale
1. januarja 1998 je zanesljivo ena izmed pomembnejših prelomnic v organiziranosti veterinarske službe na našem območju. S tem datumom se je po daljšem času, v katerem je bil sedež veterinarske dejavnosti tako v Kamniku kot v Grosuplju, sedež vrnil v Domžale na Ulico talcev 10 (za Srednjo šolo Domžale - prostori nekdanjega dijaškega doma). Tako smo po 10 letih spet dobili veterinarsko službo s sedežem v Domžalah, v kateri vam po zagotovilih direktorja dr. vet. med. Damjana Gašperina, zagotavljajo kompletne storitve za vse velike in male domače živali.
Veterinarski dom Domžale
|e organiziran kot d. o. o. - zaseb na veterinarska organizacija z družbeniki. Pooblaščen je za opravljanje ve terinarskih storitev za območja občin Domžale, Lukovica, Mengeš in Moravče. Delo opravlja šest zaposlenih, med njimi so štirje doktorji veterine,
od teh tudi magister specialist, in dva veterinarska tehnika. Služba je organizirana glede na število uporabnikov
na posameznem območju in zagotavlja, da prav nihče od uporabnikov ne ostane brez potrebnih veterinarskih uslug. Opravljajo vse storitve s področja preventive, terapijo in veterinar-sko-sanitarni nadzor v prometu, pripravljeni pa so tudi na možnost prevzema koncesij, ki jih podeljuje država.
Veliko povedo številke
Veterinarski dom Domžale poleg nujnih spremljajočih delovnih prostorov obsega splošno in specialistično ambulanto za male živali, kjer je tudi sodobno opremljena operacijska soba, ki omogoča manjše pa tudi večje kirurške posege n.i bolnih malih živalih. Razmišljajo o rentgenu in aparatu za krvno diagnostiko. Na tem področju sedaj uspešno sodelujejo z Veterinarsko fakulteto in tudi z Zdravstvenim domom Domžale. Veterinarski dom Domžale je tudi računalniško
Če potrebujete veterinarske storitve, je pravi naslov: Veterinarski dom Domžale, d. o. o. Domžale, Cesta talcev 10,1230 Domžale. Telefon 712-884 in 716-194.
i k il )i< i opremljen, saj vodijo evidence živali, ki spadajo v njihov delokrog, obsegajo pa: blizu 4500 krav, 800 prašičev ter 2600 psov in mačk. Omenim naj tudi, da imajo zelo dobro oprem-
ljeno »lekarno« z veterinarskimi zdravili, ki jih predpisujejo svojim pacientom. Poleg cepljenj, osemenjevanj in drugih preventivnih dejavnosti, splošne in specialistične ambulante za
ZGODOVINSKI KROŽEK NA OSNOVNI ŠOLI RODICA
Rimljani - zanimivo projektno delo
Prav gotovo ste se že kdaj spraševali, kako so živeli naši predniki v različnih obdobjih zgodovine. Člane zgodovinskega krožka na osnovni šoli Rodica je najbolj pritegnilo obdobje Rimljanov, zato so ga sklenili temeljiteje proučiti. Kar dve leti je tekel projekt z naslovom Rimljani. Vodila in usmerjala ga je mentorica mladih zgodovinarjev, gospa Ida Fidler.
Razkrili so mnoge zanimivosti iz življenja Rimljanov in svojim sošolcem približali to obdobje, hkrati pa pokazali, kako je lahko pouk zgodovine tudi žaba ven in ustvarjalen.
Svoje ugotovitve so strnili v detel poglavij, ki govorijo o rimskih časih in so jih zapisali v brošuri ter pripravili razstavo izdelkov in plakatov, ki so pri proučevanju nastali.
Najprej so se posvetili rimskim cesarjem, kraljem in konzulom. Predstavili so življenjepise najpomembnejših in izdelali njihove portrete. Oblastniki so povi zani / denarjem in naslednja naloga je bila predstaviti rimski denar. Iz mavca in papirja so izdelali primerke različnih kovancev, presenetljivo |x>dobnih pravim, z zgodbami iz mitologije, vojaških pohockiv in r,x>dobami cesarjev.
Kako so živeli v starem Rimu, smo spoznali ob predstavitvi bivališč: gosposke, preproste, kmečke in predmestne hiše, ki so jih temeljito opisali, za gosposko hišo - ckimus imenovano, pa so naredili podrobno maketo.
Pri i/delavi nakita, narejenega po i imskih vzorcih, so zgodovinarjem pomagali sošolci in starši. Izdelki: ogrlice, sponke, uhani in prstani sicer niso zlati niti DTO nasti, so pa verni posnetki oblik, s kakršnimi so se kitile Rimljanke.
Hudo naporno je bilo obleči, še bolj naporno pa nositi rimska oblačila: togo, tuniko, štolo ali bogato okrasno oblačilo svntesis. Kar šest metrov tkanine je potrebno skrbno nabrati in speti ter vanj zaviti svoje telo. K obleki sodijo tudi obuvala, v rimskih časih najpogosteje sandale, oblikovane iz podplata in nekaj jermenov. Sosedje čevljarji in starši so odstopili material in dali napotke, kako sedela lotili.
Prav umetelne so bile rimske frizure. S (»močjo slik jih je pričarala na glave naših dolgolask spretna frizerka, mali enega učencev. Nekaj primerkov lasulj i/ volne pa se je posrečilo narediti ludi našim amale-rskini In/eikani.
Najprijetneje je bilo proučevati rimsko kuhinjo, saj so izdelke, od zeljne juhe do pečene šunke, na koncu smeli tudi pojesti. Zbrali so recepte za več vrst kruha in drugih jedi, oblikovali tri menije, od predjedi do pex>lx>dka. Postregli so v posodah, narejenih (xi rimskih vzorcih. Pri pripravi jedi so se izkazale tudi mame, posodo pa nam je pomagal izdelali Ioni ar.
Posebno vlogo so imele v Rimu začimbe in zdravilna zelišča. Prav u|x>rabo zdravilnih zelišč sla šaljivo s kratkim odigranim prizorom predstavila člana gledališkega krožka.
Ena od podskupin se je posvetila šolstvu: ugotavljali so, česa so se učili v rimskih šolah, kako je potekal pouk, kakšne pripon mike so uporabljali, kako dolgo je bilo šolsko leto in koliko let je šola trajala. Ugotovili so, da je bil učitelj strog, da si je pomagal s palico, da so bile šole na prostem in pod obokanimi Stopni-šči, da so namesto zvezkov uporabljali povoščene tablice in da sta med predmeti posebno mesto imela telesna vzgoja in govorništvo.
Rimska vojska, vojskovanje, vojaška oprema je zanimala predvsem fante. S pomočjo staršev so izdelali lepe primerke ščitov, sulice in meča. S(xrznali so taktiko in strategijo rimskih vojskovodij in njilx>ve naj|x)membnejše vojaške uspehe.
V poglavju v verstvih so se ustavili pri najpomembnejših umskih bogovih ter (X)sebno pozornost p«»svetili nastanku in [Kimenu krščanstva.
Projekt Rimljani so člani zgodovinskega krožka osnovne šole Rodica v predprazničnih dneh predstavili tudi v Ljubljani, v Šolskem epicentru.
Kadar sama slišim besedo Rimljan, najprej pomislim na ostanke njihovih imenitnih cest, ki so vodile tudi skozi naš kraj. Tudi učenci so dodobra spoznali Rimljane kot gradbene mojstre, ki jih še v današnji dobi silnih gradbenih strojev komaj dosegamo. Najzanimivejši eksponati tega poglavja so zagotovo miljniki, nekakšni kažipoti in smerokazi, ki so usmerjali popotnike in vojskovodje na njihovih poteh |» Evropi. V obsežnem zbiranju, obdelovanju gradiva, izdelovanju kopij različnih predmetov iz dobe, ki so jo želeli približati sedanji, je sodelovalo več kot 80 učencev, učiteljev, staršev in drugih, ki smo jih poprosili za pomoč. Vsi so rade volje pomagali in ob zaključku izrazili zadovoljstvo nad skupnim uspešnim delom.
Rezultati projekta so zabeleženi v posebni brošuri, na številnih plakatih in izdelkih, s katerimi so premostili tiscx'letji in nam izvirno in prijetno približali delček zgodovine.
A. R JARC
male živali izdajajo tudi zdravniška spričevala, ki so potrebna ob kupoprodajnih pogodbah za prevoz živali iz ene upravne enote v drugo ali ob odvozu živali v klavnico, ter opravljajo druge veterinarske storitve.
Delovni čas
Delovni čas na sedežu ambulante in sprejem pozivov na tel. štev. 712-884 in 716-194 je mogoč vsak delavnik od 7 do 11. ure, ob sobotah od 7 do 9. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 8. do 9. ure. V tem času obratuje tudi splošna in specialistična AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI, ki je ob delavnikih odprta tudi od 17 do 18. ure. Naročila za osemenjevanje plemenic na isti telefonski številki sprejemajo vsak delavnik in soboto od 7 do 9. ure, ob nedeljah od 8. do 9. ure, prosijo pa, da imate ob obisku veterinarja pripravljeno napisano ušesno številko plemenice. Poleg naročil za osemenjevanje govedi sprejemajo naročila za osemenjevanje svinj.
Stalna pripravljenost in dežurstvo
VeterindnJo dom DcjmZdle se trudi, da bi bile njihove storitve vedno dosegljive uporabnikom. Zato v sodelovanju s Centrom požarne varnosti He-lios Domžale, Količevo 2 a zagotavljajo stalno pripravljenost in dežurstvo. Če potrebujete storitve veterinarske
službe v času od 14. do 6. ure zjutraj lahko pokličete tel. štev. 713-848, kjer vam bodo povedali za dežurnega veterinarja ali sprejeli naročilo. Ob tem g. Gašperin posebej pohvali fante s Centra, saj z nesebičnim in prizadevnim delom veliko prispevajo k zadovoljstvu uporabnikov.
Celovita oskrba vaših malih živali
Kot je povedal dr. Bogdan Orehek, dipl. veterinar, ni dneva, ko njihove ambulante ne bi obiskal kateri od lastnikov malih živali. Sodobno opremljeni prostori omogočajo, da VETERINARSKI DOM DOMŽALE, d. o. o. nudi celovito veterinarsko oskrbo vsem živalim. Ob tem bi vse lastnike psov radi obvestili, da jim ni treba čakati rednega vsakoletnega preventivnega cepljenja proti steklini, temveč to na sedežu ambulante lahko opravijo vsak dan v času uradnih ur in se na tak način izognejo gneči pa tudi morebitnim težavam zaradi pomanjkanja časa v terminih, določenih za cepljenje proti steklini.
HUM©R
SIMULANT
Medicinska sestra vsa prestrašena pridrvi k dežurnemu zdravniku:
- Simulant iz sobe 27 je umrl.
- Sedaj pa res pretirava.
SPOMIN
- Kaj imaš v medaljonu, verjetno je kak drag spomin?
- Da, zeb drag, pramen moževih las.
- Ampak, saj je mož vendar še živ?
- To je res, ampak las pa nima več...
ZDRAVILO
- Simon se potoži prijatelju:
- Oozno me bolijo zobje.
- Mene so tudi zadnjič. Potem sva se z ženo poljubljala in vse bolečine so v trenutku minile.
- Neverjetno. Pa bi tvoja žena imela kaj časa tudi zame?
KRIMI ŠOLA
ViomilCevd otroka se igrata v svoji sobi, ko se začne na televiziji kriminalka. Mati ju pokliče:
- Otroka, takoj v dnevno sobo! Izobraževalni program.
Uredil: SIMON STIBRIČ
KAKO PRIDOBITI USTREZNA DOVOLJENJA IN SOGLASJA
Posegi v gozd in gozdni prostor
Že več kot tri leta je v veljavi nov Zakon o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93), ki je na področju gozdarstva uvedel kar nekaj novosti. Mnoge od njih javnosti niso več tuje in so že uspešno prešle v vsakdanje življenje, medtem ko nekatere še niso uspele docela izrinili pretekle prakse. Mišljeno, in v tem prispevku predstavljena, so predvsem zakonsko uveljavljena določila, ki zadevajo poseganje v gozd in gozdni prostor in ob tem pridobivanje ustreznih dovoljenj in soglasij. S tem v zvezi nemalokrat prihaja do različnih pojmovanj, napačnih razumevanj, kot posledica pa pogosto tudi neustreznih ravnanj.
Na to opozarjajo številni primeri. Npr. ni redko, ko investitor, pred posegom v go/d in gozdni ptostor OZ. pred načrtovano krčitvijo gozda - (zaradi načrtovane gradnje nekega objekta ali naprave, ureditve kmetijskega zemljišča ipd.), občinski upravni organ zaprosi za izdajo »krčitvenega dovoljenja« ali »sečnega dovoljenja«, upravni organ pa tako dovoljenje izda, kljub temu, da dovoljenji v lakih oblikah in s tema imenoma ne ob stajajo več. Nemalo je tudi primerov, ko invesliloi za lako di ivi pijenje /aproša /avod za gozdove Slovenije,
čeprav slednji ni pristojen za Izdajo tovrstnih dovoljenj. Pogosti so primeri, ko investitor zaprosi Zavod za gozdove Slovenije za soglasje in se že pred pridobitvijo potrebnih dovoljenj loti izvajanja posega (krčitve). In kot najlx)lj kritični, obenem pa tudi ne redki, so tisti, ki krčitev gozda opravi ji. kat »po (J mai e*, brez kakršnihkoli dovoljenj ali soglasij, nekaj od njih mogooeres zaradi nepoučenosti, večina pa V preprk anju, da koi lastniki s svojim gozdom lahko počnejo karkoli.
Se hi lahko naštevali, kar pa seveda ni smiselno, saj to ne vodi k rešitvi problema. Bolj tehten prispevek k njegovi vsaj delni rešitvi se zeli seznanitev (ali pa le osvežitev spomina) z nekaterimi osnovnimi zakonskimi clolcx'ili (iz veljavne gozdarske in prostorske zakonodaje) in postopki, ki zadevajo poseganje v gozd in gozdni prostor oz. priikihivanje ustreznih ekivoljenj in soglasij. Predvsem lx> verjetno v pomoč investitorjem, saj jim !x> olajšalo mučno zbiranje potrebnih ckikumne-tov, jim prihranilo marsikatero odvečno |xit, pa tudi ne-kaj časa.
V skladu z novim Zakonom o gozdovih je vodenje-in odločanje 0 upravnih stvareh, ki se nanašajo na po-se-ganje v gozd in gozdni prostor, naloga |x> javnem |x>-oblaslilu in izhaja iz dejavnosti javne gozdarske služ-lx\ ki jo opravlja /avod za gozdove Slovenije (v nadaljevanju ZGS).
1. Pose-gi v gozd, gozdni prostor so opredeljeni v 17 lixki 1. člena Zakona o gozdovih. To so:
• vsi posegi, clolcx'e-ni s predpisi o Urejanju prostora,
• krčilev gozdov, ki ima za posledico sprcmcmljo na-
membnosti zemljišča (npr. v kmetijsko ali stavbno zemljišče),
• izkoriščanje, ki ima za posledico spremembo gozda v pašnik porasel z gozdnim drevjem ali v oboro za rejo divjadi,
• priprava in gradnja vlak za spravilo lesa, kadar to ni določeno v gozdnogojitvenem načrtu.
2. Po določilih 21. člena Zakona o gozdovih je za posege v gozd in gozdni prostor potrebno pridobiti dovoljenje za poseg v prostor, v skladu s predpisi o urejanju prostora. To pomeni:
• za posege v gozd in gozdni prostor je potrebno lokacijsko dovoljenje v skladu s 50. členom Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (v nadaljevanju ZUNDPP), če gre za graditev objektov in naprav (tudi gozdnih cest), ali če gre za poseg v prostor, ki trajno spreminja njegovo namensko rabo, bivalne in delovne pogoje, ekološko ravnovesje v naravi, krajinske značilnosti Ipd.: izkoriščanje rudnin, vodnogospodarske ureditve, melioracije zemljišč, odkopavanje in nasipavanje zemljišč v oltsegu, ki vpliva na uporabo zemljišč, objektov ali naprav v soseščini, urejanje javnih zelenic in drevoredov, eKlstranite-v obstoječih objektov in naprav ipd.),
• za posege v gozd in gozdni prostor in |x>trebno lo-kac i|sko dovoljenje oz. zaekistujc odločba o dovolitvi priglašenih del, č e načrtovan poseg v prostex izpolnjuje pogoje iz 51. člena ZUNDPP (razna tekrx"a vzdrževalna dela, adaptacije, postavitev začasnih objektov in naprav ipd., ki ne zahtevajo večjih ureditvenih del in s katerimi se bistveno ne spreminja obstoječe lastnosti prostora),
• pred izvedbo |x>segov v gozd in gozdni proste«, je |X)le-g lokacijskega dovoljenja potrebno priekibiti ludi gradbeno dovoljenje,
• Izjemo, kjer gradbeno dovoljenje ni potrebno,
predstavljajo krčiive gozdov in izkoriščanje gozekiv, ki ima za |x>sledieo sprememlx> gozda v pašnik, porasel z gozdnim drevjem, kjer ne gre za gradnjo objektov ali naprav in zalo ni potrebna pridobitev gradlx-rvega dovoljenja: izvedi« posega je lu možna že na |xxllagi pridobljenega pravnome k" nega lokacijskega ekivoljenja, v skladu z 61. členom ZUNDPP
3. Za vse naštele primere je po določilih 21. čle»na Zakoni o §ozdovfi potrebno pridobiti soglasje k dovoljenju za |X)seg v gozd in gozdni prostor. Pristojni organ za izdajo soglasja je ZGS. Ob tem je- rx>trebno |x>-selx-j poudlrki, da se zakonska določila navezujejo na dva pojmt oz. dve prostorski kategoriji: gozd in gozdni prostor.
Gozd je v 2. členu Zakona o gozdovih opredeljen kol zemljšča, |xjrasle> z gozdnim drevjem v obliki se-slo-
ja ali drugim gozdnim rastjem, kot zemljišče v zaraščanju, ki je kot gozd doktfen v prostorskem delu gozdnogospodarskega načrta: sestavni del gozda je tudi gozdna infrastruktura, ki ni odmerjena v samostojno parcelo.
Gozdni prostor je v 3. členu istega zakona opre deljen kot obmcx:je, ki vključuje vsa zgoraj našteta gozdna zemljišča in tista negozdna zemljišča, ki so eko-k>ško in funke ionalno povezana z gozdom.
Iz navedenega smiselno izhaja, da obveznost predhodnega soglasja ZCjS velja za vse posege na gozdna zemljišča in za vse posege na tista negozdna zemljišča, ki sodijo v gozdni prostor V skladu z zakonskimi dolcxjili (21. člen) je soglasje ZGS potrebno tudi za vse tiste posege zunaj gozda, pri katerih je pričakovati kakršnekoli negativne vplive na gozd.
Kadar je pričakovati, da bodo vplivi posega razvrednotili ali poškodovali gozd, soglasja ni mogoče izdati.
ZGS izda soglasje le na podlagi (xjpolne vloge za soglasje (s priloženimi podatki o razpolagalni pravki na zemljišču, namenu, obsegu načrtovanega posega ipd.), ki jo v imenu investitorja vloži občinski upravni organ (oddelek za urejanje prostora pri pristojni upravni enoti). V skladu s 56. členom ZUNDPP mora biti soglasje izdano najkasneje v enem mesecu po prejemu zahtevka. Reševanje zahtevka oz. izdaja soglasja je možna le v okviru že sproženega postopka za izdajo dovoljenja.
4. V primerih, ko lokiic ijski postopek še ni sprožen oz. investitor še ne razpolaga s pejtrebnimi podatki 0 raz-[Kilagalni pravici na zemljišču, namenu, obsegu načrtovanega posega ipd., lahko ZGS na željo investitorja izda tudi predhodno strokovno mnenje e; načrtovar>em posegu v gozd in gozdni prostor. V zahtevku za izdajo mnenja pa morajo biti nave?deni vsaj najosnovnejši podatki 0 namenu in velikosti načrtovanega posega.
5. Po pridobitvi ustreznih dovoljenj (lokacijskega in gradbenega) ter seveda predhodnega soglasja Zavoda za gozdove Slovenije k načrtovane*mu posegu v gozdni prostor je mogoče pričeli z izvedbo posega, oz. s krčitvijo gozda ali s posekom posamičnega gozdnega drevja, seveda ob predhcxini označitvi drevja za posek. Označitev je upravljeni |x> pridobitvi odločite ■ odobritvi poseka izbranih dreves, ki joZavexl za §0 zikive Slovenije izda v skladu s (»goji iz soglasja ler na osnovi pridobljenega lokae ijskega in gradbenega dovoljenja.
Izvedba posega v gcjzd in gejzdni prostor brez pridobitve potrebnih dovoljenj (ali po prenehanju njihove pravnomočnosti, brez |>oelaljšdn|a) pomeni nedovoljen poseg v prostor; o nedovoljenem posegu v gozd in gozdni prostor so praviloma ohvešče-ne pri slojne inš[X-kc ijske službe, ki so exlgove>rne za ustrezen nad/oi nad izvajanjem zakonskih določb s področja poseganja v prostor (gozdarski inšpektorji) urbanistični in graellx-ni inšpektorji, inšpektorji za lovstvo in ribištvo idr., vsak v okviru svojih pex)blastil) in za ustrezno obliko ukre|ianja.
ANA VIDMAR, dipl. kraj. arh.
24
/lamnik
Domžale
IZ ZAKLADNICE PREGOVOROV
»O predpust, ti čas presneti...«
Tako je zapel že Prešeren in ugotavljal, koliko nadlog mu je povzročil predpustni in pustni čas - čas norčij in burk, ki ljudem v drugih dobah leta ne pristojijo. A tudi šale morajo imeti neko mejo; pmslaštvo in norčevanje iz reči, ki so drugim svete, je skregano z vsako duhovitostjo.
Pustni čas je primeren, da natrese-mo nekaj pregovorov o norcih in bedakih. Besedi nista ravno uglajeni in spoštljivi, zato si ju samo sposojamo. Tudi nekateri pregovori o tem so pošteno robati. Dragi braki, upam, da se boste ob njihovi prvinski duhovnosti iz srca nasmejali. Toda nanašajmo jih v prvi vrsti nase, ne na druge, pa bomo videli, kako resnični so. Kdo pa lahko reče, da je bil vedno pameten?
Neumnost enega je sreča za drugega, pravijo Angfeži, ki vidijo tudi v norosti nekaj dobrega. Prednosti te lastnosti so tudi naslednje:
Tudi norec kdaj pove kakšno pametno.
Tudi najpametnejši se lahko od norca česa nauči.
Biti v pravem trenutku nor je tudi umetnost.
Otroci in norci povedo resnico (ne lažejo).
Kar pametni mislijo, norci povedo.
Pametni se od norcev uči modrosti (ker se uči na njihovih napakah).
Kadar gredo bedaki na trg, se veselijo branjevci.
Če norci ne bi hodili na trg (na-kupovat), ljudje ne bi prodali slabega blaga.
Na norčevi bradi se učijo briti (ali: Brivec se uči svojega posla na norcih).
Živ osel je več vreden kot mrtev filozof.
Zato je treba biti s temi ljudmi prizanesljiv: Norcem in starim ne smeš vsega zameriti.
Naš Fran Milčinski je v svojih Bu-talcih ugotavljal, da je omenjena lastnost vesoljna in je nikoli ne zmanjka. Ljudski glas mu takole priteguje:
Norcev nikoli ne manjka (ali: ne izumrejoj.
Norci rastejo, ne da bi jih zalivali.
Noret ima veliko bratov.
Kralj norcev ima največ podlož-nikov.
Ceh norcev je najštevilnejši. Vsak praznik ima tudi svoje norce.
Vsi nosimo norca pod klobukom, le da ga znajo eni bolje skriti kakor drugi.
Nimajo vsi osli dolgih ušes.
Za vsako neumnost se najde nekdo, da jo napravi.
Neumnost je praviloma neozdravljiva, zato pravijo, da je bolje biti neumen kot lep; lepota namreč mine. Tudi pregovori ugotavljajo nekaj podobnega:
Poučevati norca je toliko, kakor zdraviti mrliča.
Pošlji bedaka na trg in vrnil se bo bedak.
Norost se ne postara.
Star norec se redko spametuje.
Izkušnja je draga šola, toda norci druge ne poznajo.
Takšna šola utegne biti kdaj tudi uspešna:
Izkušnja je učiteljica norcev.
Čas tudi norca spametuje.
Pametni se uči na napakah drugih, norec pa na lastnih.
Vsak je enkrat pameten, eden poprej, drugi potem.
Povprašajmo stoletno človeško izkušnjo, katera dejanja najbolj razodevajo omenjene ljudi:
Norec je tisti, ki meni, da so drugi ljudje neumni.
Norec je tisti, ki revno živi zato, da bi bogat umrl.
Medtem ko pametni razmišlja, norec govori (torej: brez premisleka).
Norec odgovarja, preden je slišal.
Norec zapelje voz v takšno blago, da ga trije pametni komaj iz-vlečejo.
Norec več vpraša, kakor more deset (ali: sedem) pametnih Ogovoriti. BOGDAN DOLENC
PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV
Praznovanje P«
županjino
V zadnji številki Slamnika je županja Cveta Zalokar-Oražem obsežno popisala in opisala decembrska praznovanja. Žal ji je že v uvodu ušlo, ko je omenjala gospo s Črnuč, češ: »sicer pa je ni nihče silil, da se veseli miklavževanja z nami.« To je podobno, kot če bi rekla: »kaj pa si ti iskala tukaj.« Prijazni ljudje tujce vabijo v svoje kraje. Take, ki pa tujce pojajo iz domačega kraja, pa so včasih ljudje poimenovali celo rasisti. Povrhu vsega se pa avtorica omenjenega prispevka sama jezi nad pretirano prodajo in uporabo petard in tako sama sebe demantira.
Če naj bi bilo vse to le postranskega pomena, pa ne moremo mimo tega, da gospa županja ne loči državnih praznikov. V vseh koledarjih in na dobskem spomeniku piše, da je
25. junij DAN DRŽAVNOSTI, dan samostojnosti ali osamosvojitve pa je
26. december. V njenem članku pa je zapisano: »niti ob junijskem dnevu osamosvojitve...
|ANEZ STIBRIČ
Palica ima dva konca
- odgovor na Gorjača graja - Občina Lukovica
V 11. številki Slamnika je bila na 10. strani objavljena slika pod napisom Gorjača graja.
Vsaka medalja, pa tudi slika, ima dve strani. Če bi to sliko obrnili, bi videli zadružno dvorišče. Le-tega so delavci Komunalnega stanovanjskega podjetja Domžale prekopali zaradi gradnje kanalizacije. Dostop do skladišča s plinom je bil onemogočen, plina pa je zmanjkalo.
Dostop oziroma zamenjava je-
klenk po drugi poti razen te ni bil mogoč. Na zelenici ni bilo povzročene škode.
Če kdo tepe s palico ali gorjačo, mora računati s tem, da bo nekega dne prišel nekdo, ki bo zagrabil za konec palice, s katerim je bil lepen, in udarce vrnil.
To sem storil jaz.
Namesto da bi delavce zadruge v Lukovici pohvalili, da so med gradnjo kanalizacije nemoteno oskrbovali kmete in druge vaščane z blagom, ki ga potrebujejo, so jih le-ti dobili z gorjačo.
Trdim, da je svet omejen, velik je toliko, kot je. Toda na njem je prostora ob pametnem dogovoru za vse vrste živali, ki žive in za vse ljudi.
Islo je z občinskim središčem v Lukovici.
S strpnostjo in pogovorom je do volj prostora za vse, ne pa da se držimo reka: kar je tvoje, je tudi moje, kar je pa moje, pa tebe nič ne briga.
V upanju, da bomo zadeve v bodoče strpneje reševali, vam želim vse lepo v novem letu 1998.
Direktor KZ Domžale: ANTON BREZOVAR
Izmišljena zgodba o Zajcu
Pred davnimi, davnimi časi se je za sedmimi gorami in petimi vodami nekemu srečnemu očetu in materi v zajčji družini, poleg številnih sester in bratov, skotil poseben zajec. Sprva je bil sicer še zajček, a je kmalu zrastel v postavnega zajca. Zaradi lažjega razumevanja, in ker se prva črka naše abecede prične s črko A, dajmo temu zajcu ime Zajec A. Obstajali so seveda tudi še Zajec B, pa Zajec C, tudi Zajec Č itd., a osredotočimo se na Zajca A.
Vsi v tej številni zajčji družini so hodili k maši, se udeleževali drugih cerkvenih obredov in so prejeli svete zakramente. Razen Zajca A. Resnici na ljubo je potrebno priznati, da je nekaj zakramentov le prejel, a jih je
kaj kmalu zamenjal za zaj< jo rdet'o partijsko knjižico. Zaradi komunističnih vrednot, v katere je sveto verjel, je zapostavil druge zajce, tako v družini kot ludi širše in se pričel hitro vzpenjati po zajčji politični lestvici, saj je bil komunizem v tej zajčji deželi v vzponu. f'stali zajci so kmalu opazili, da Zajec A dela ne ljubi preveč, da se gre rajši kulturnika in da od časa do časa rad kaj napiše za zajčji časopis. In so se pričeli norčevati iz njega ter so govorili, da ima dve levi roki, zaradi leve komunistične usmerjenosti pa tudi, da ima dve levi nogi - da ga torej vseskozi zanaša na levo. A Zajec A se ni dal. Postavljal je zajčje spomenike komunizmu, pel in recitiral zajčje komunistične pesmi, skratka, skrbel je za zajčje komunistično kulturno delo. Kljub spremembi polit« nega režima v deželi zajčji in kljub uvedbi demokracije je še kar naprej trmasto in vztrajno trdil svoje. Sicer je opazil, da je bil vseskozi v zmoti, da so se njegovi ideali podrli, toda zajčja Irma je nekaj neverjetnega. A majhna je dežela zajčja in Zajec A je naposled le ugotovil, da je bil celo svoje zajčje življenje v zmoti. Da je sedaj čas za spravo, odpuščanje, da obstajajo tudi drugače misleči, ki v prejšnjem režimu niso smeli povedati resnice o zajčjem komunizmu. Tudi Zajec A je pričel razmišljati drugače, sprejel je dejansko resnico o zajčjem komunizmu in njegovih strahotah, ki jih je povzročil v deželi zajč:ji. Pa vet idar se v javnosti zaradi ohranitve svoje ga imena Zajec A nikakor ni daj javno prepričati. Ne. Rajši je od časa do
< asa še napisal kakšno zajčjo, pojavljati se je pričel ludi pod drugimi ime ni (psevdonimi), predvsem v časopisu Zajčje Novice. Njegova usorla je bila iz dneva v dan bolj negotova, saj nikakor javno ni hotel posredovati rliugae ne rosnu e od liste, ki so mu jo vzgojili v komunistični zajčji šoli. Tako je sčasoma propadal, a še vedno je od časa do časa hvalil zajčje komunistične ideale. Sicer bolj sebi v uteho, a kaj mu mar za drugo. Glavno, da ima on bogato zajčjo penzijo in da se od časa do časa lahko pove-seli s kakšno kremšnito v zajčji sla-še ii ami, obvezno seveda v družbi nekaj preostalih somišljenikov, ki so bili prepričani v svete ideale komunizma in ki so verjeli, da je zajčji so< i alizem samo vmesna stopnja do zaj« jega komunizma. Kaj mar njim vrednote, kaj njim mar socialna stiska mladih družin, ki so jih povzročili listi zajčji komunisti, ki so se iz največjih nasprotnikov kapitalizma spreobrnili v največje managerje zajčjih tovarn in koncernov, pa tudi gostiln in dvorov. Glavno, da se imajo oni lepo, drugi pa naj se znajdejo, kol vedo in znajo. Zgodba o Zajcu A bi se sicer morala nadaljevati, a jo bom zaradi omenjenega prostora v časopisu moral predčasno zaključiti. Epilog zgodbe o Zajcu A pa naj si vsak raz laga po svoje, saj končno živimo v demokratični ureditvi.
R S.
JANEZ STIBRIČ
Vsaka podrobnost z /•. Andrejem Zajcem je zgolj naključna in
nenamerna.
JUS-SECURITY d.o.o.
=*AVT0Š0LA
=> VARNOSTNA SLUŽBA
=> TRGOVINA (alarmi in telefoni)
Ljubljanska c. 102, DOMŽALE
Delovni čas: od 8.-12. in 15.-18. ure Telefon:      719-890, 041/638-007
Vrtci -kako naprej?
Z uveljavljanjem nove šolske zakonodaje (Zakon o vrtcih in Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja) ter načina plačevanja vrtcev (Pravilnik o plačilih staršev za programe v vrtcih) so se na tem področju zgodile številne spremembe. Mnoge med njimi so globoko posegle v življenje in povzročajo velike probleme tako občinam kot tudi staršem.
Financiranje predšolske vzgoje
Ceno programov vrtcev določi občina - ustanoviteljica, vključuje pa vse stroške vzgoje, varstva in prehrane (razen investicij in vzdrževanja). Čeno programa pokrivajo delno starši (na podlagi lestvice, ki starše uvršča v razrede, upoštevajoč dohodek na družinskega člana in premoženje družine), razliko med plačilom staršev in ceno programa pa zagotovi proračun občine. Omenjena sredstva prejme občina v okviru zagotovljene porabe, merila in višino pa do loči Ministrstvo za šolstvo in šport. Občine smo omenjena merila za leto 1997 prejele šele sredi meseca novembra 1997 Dejstvo je, da v večjem številu le-ta ne zadoščajo za pokrivanje vseh stroškov in deleža, ki ga morajo v ceni programov zagotoviti občine. Zato so prisiljene sredstva prelivati iz drugih dejavnosti, saj je veliko vrtcev pred zaključkom leta bilo v izgubi. Vzrok za to je v spremembah zakonodaje, ki so delovanje vrtcev močno podražile. V občini Domžale za sofinanciranje vrtcev namenjeno približno četrtino sredstev, ki jih od države dobimo s t. i. zagotovljeno porabo.
Spremembe šolske zakonodaje so temeljito posegle v področje predšolske vzgoje. Tako so bili uveljavljeni novi normativi, ki so zmanjšali število otrok v skupinah v 1. starostnem obdobju na 12 in v drugem starostnem obdobju na 22. Poleg tega se je povečalo tudi število zaposlenih, saj je obvezna sočasna prisotnost vzgojitelja in njegovega pomočnika na vsaj 6 ur dnevno. Konkretno je to pomenilo v naši občini 12 novih delavcev oziroma 12% povečanje zaposlenih v vrtcih. Poleg tega so bile podane tudi zahteve po višji stopnji izobrazbe in uveljavljeno napredovanje. Vse to sicer res vpliva na višjo kvaliteto vzgojnega dela in programov ter standard delavcev in otrok, vendar pa bo bistveno vplivalo tudi na povečanje cene programa vrtcev. Izračuni kažejo, da bo nujno povečati cene (ob upoštevanju inflacije) v letu 1998 za 30-40%. Povečana cena bo bremenila ta-
ko proračune občin kot tudi krepko udarila po žepih starše.
Za |X3nazoritev nekaj ptxlatkov iz naše okine (ta je v slovenskem povprečju): trenutna ekonomska cena za otroka do treh let je 44.000 SIT, za otroka od tretjega leta dalje pa .33.000 SIT. Prispevek staršev je različen, glede na uvrstitev v plačilni razred, povprečno pa znaša 21.000 SIT oziroma 16.(XX1 SIT za enega otroka, kar predstavlja 48"/, cene programa. Pred uveljavitvijo Pravilnika o plačilih staršev (avg. 1996) je delež staršev znašal okoli 307.. cene programov.
Če želimo, da bodo vrtci poslovali pozitivno, bi v letu 1998 morali podražiti vrtce vsaj trikrat za 10%, skupaj za okoli 30%. Ocenjujemo, da bodo te podražitve drastično vplivale na družinske proračune in imele vrsto negativnih posledic:
- zaradi zmanjšanja števila otrok v skupinah se mnoge občine srečujejo z velikim številom odklonjenih otrok (konkretno je bilo v občini Domžale v letu 1997 odklonjenih preko 500 otrok, ki so ostali brez varstva),
- starši bodo množično izpisovali otroke iz vrtcev, saj ne bodo zmogli plačevanja visoke cene (za dva otroka povprečna družina okoli 40.000 SIT),
- Ministrstvo za šolstvo je z novimi normativi sledilo zgolj razreševanju presežnih delavcev v nekaterih okoljih, ki so že pred leti uveljavili nadstandarde, zanemarilo pa splošne stanje na tem področju,
- občine bodo morale sredstva za pokrivanje razlike do ekonomske cene v letu 1998 povečati za več kot 30°/,, kar bo povzročilo velike proračunske probleme. Že trenutno namenjajo predšolski vzgoji četrtino vseh sredstt;v, ki jih prejmejo v okviru zagotovljene porabe od države
- opozarjamo tudi na veliko število otrok, ki niso vključeni v javno predšolsko varstvo in jim to tudi ni omogočeno (pomanjkanje prostih mest), saj ti deležni sofinanciranja s strani države.
O omenjenih problemih sem v imenu občine Domžale obvestila tudi širšo javnost ter poslala tudi pismo vodilnim na Ministrstvu za šolstvo in šport.
V njem sem opozorila, da občine ocenjujemo, da enostavni niti starši, niti občine nismo dovolj bogati, da bi zmogli pokrivati stroške tako spremenjenih in izboljšanih normativov. Če ob tem upoštevamo še dejstvo o vse manjšem številu rojstev, smo prepričani, da bo imelo omenjeno dejstvo tudi v tem pogledu izrazito negativne posledice. Ponujata se dve rešitvi:
- ali spremeniti normative (zakonsko osnovo),
- ali pa naj država zagotovi dodatna sredstva občinam za predšolsko vzgojo, ki bodo omogočila z povečanim deležem občinskega sofinanciranja, da se ohrani sedanja raven plačil staršev in uveljavitev socialnih korektivov ter spodbuja odločitve za večje število otrok.
Ministrstvo za šolstvo se najbrž zaveda problematike. Zaradi tega je v merilih v letu 1997 mestnima občinama Ljubljana in Maribor (kjer so problemi finančno največji) namenili cJodatna sredstva (250 oziroma 270 mio SIT). S to rešitvijo pa se vse ostale občine ne strinjamo, saj so problemi enaki in podobni tudi v številnih drugih okoljih, ki pa so prisiljena, da si pomagajo sami kot vejo in znajo. Zahtevamo, da se problematika rešuje sistemsko in enakopravno za vsa okolja, ne pa zgolj z gašenjem nekaterih večjih požarov.
Pravilnik o plačilih staršev v programe vrtcev - zaradi nedorečenosti s 1.1. 1998 v veljavi nov, spremenjen Pravilnik
Od avgusta 1996 veljavni Pravilnik (ki danes ne velja več) je povzročil v praksi številne težave in probleme-. Občine, ki so ga dosledno upoštevale (med njimi je bila tudi občina Domžale), so bile s strani staršev deležne ogromnih kritik, nenazadnje pa je Ustavno sodišče izdalo sklep o razveljavitvi dela pravilnika. V lelu 1996 so morale kar dvakrat zbrati vse ustrezne podatke od staršev in izdati za vsakega, ki je uveljavljal razliko, upravno odločbo. V zadnjem času se v /ve zi z zbiranjem omenjenih podatkov postavlja tudi vprašanje varovanja osebnih podatkov. Za i/dajo odločb in izračun višine plačila smo bili prisiljeni zaposliti nove kadre, za kar nam država ni priznala dodatnih stroškov. Zaradi velikih razlik pri višini plačil staršev, zlasti tistih, ki razpolagajo s pre-moženjem (obrtniki, podjetniki... - li avtomatsko plačujejo med dO do 85%cene programa) smo bili soočeni z velikim številom pritožb, za razreševanje katerih je pristojen župan.
Pomanjkljivosti pravilnika SO bile:
- starši, ki so izkazovali premoženje, so plačevali najmanj 60% cene programa, kar je- neustrezno merilo za razvrstitev v različne skupine
- težave pri ugotavljanju socialnega stanja v družini
- občine imajo zelo različne cene programov v vrtcih, saj večina zaradi stare prakse ne vključuje vseh stroškov, cene so zato neprimerljive, osnove za plačilo staršev po Sloveniji pa neenake. Ministrstvo bi moralo preseči sedanje stanje in določiti enotno metodologijo za izračun cene programov
- starši morajo oddati vloge vsako leto do .31. 7 - do takrat pa večina ne prejme odločb o odmeri dohodnine1, ki so obvezna priloga vloge.
Bistvene spremembe Pravilnika o plačilih
staršev
Zaradi številnih pomanjkljivosti je bil pripravljen nov pravilnik. Bistvena novost, ki jo prinaša, je, da osnova ni več neto pač bruto dohodek na družinskega člana, primer Jano s povprečno bruto plačo v Republiki Slove:niji za preteklo oz. predpreteklo leto.
Po novem pravilniku starši, ki imajo premoženje (podjel niki, lastniki ali solastniki gospodarske družbe, obrtniki...) niso več avtomatsko uvrščeni v najmanj 6. plačilni razred. Seveda to ne pomeni, da se premoženje več ne upo števa, saj je še vedno navedeno tako v Pravilniku kot v Zakonu o vrtcih, kjer je: v 32. členu zapisano, da lokalna skupnost v izjemnih primerih poleg dohodka in premoženja upošteva tudi druga dejstva in okoliščine, ki vplivajo na socialni položaj družine. V takšnih primerih je odločitev prepuščena presoji upravnega organa, ki se pri tem poslužuje mnenja so< ialne službe ali davčnega organa.
Na osnovi novega pravilnika se pri upoštevanju dohodkov upoštevajo tudi nekateri prejemki, ki niso obdavčljivi (preživnine, pokojnim;, delo preko študentskega servisa). Preživnine se ne upoštevajo le v primeru, da vlagatelj vloge do kaže, da so bile izkoriščene vse pravne možnosti za izterjavo preživnine. Dohodki od kmetijske dejavnosti se preračunajo na podlagi katastrskega dohodka, valoriziranoga za preračun katastrskega dohodka in povečanega za obvezne prispevke za socialno varnost.
Obračunani obvezni prispevki za socialno varnost zavezanca se upoštevajo tudi pri i/računu dohodkov družine, katerih člani plačujejo davek i/ dejavnosti.
Nova lestvic a je ugodnejša za družine z nižjim povpiee nim dohodkom na družinskega (lana, saj so se mejni zneski za do ',. plae ilnega razreda nekoliko povečali, za zgornje plac ilne razrede pa nekoliko znižali.
Znižal se je ludi najvišji prispevek staršev - iz 85% na 80% cene programa, kar pomeni, da občina prispeva najmanj 20% cene programa vrtca.
Vloge se ne bodo več: oddajale pred pričetkom novega šolskega leta, pač pa do 15. novembra tekočega leta, če jih bodo starši želeli uveljaviti / novim letom. Določitev novega plačila bo veljala do konca koledarskega leta.
Za otroke, ki se vključujejo v vrtce- med šolskim letom, lx> potrebno oddali vloge najkasneje 15 dni pred vključitvijo.
V primeru, da starši zamudijo postavljeni rok, vlogo lahko oddajo kasneje, vendar znižano plačilo velja s prvim dnem naslednjega mesec a, po oddaji vloge.
Staršem, ki so /e oddali vloge za šolsko teto 1997/98, novih vlog ni potrebno oddajati, saj bo upravni organ po uradni dolžnosti preračunal vse, že oddane vloge, Nova do
ločitev pa bo veljala od i. i. do H, 12. 199«. v primeru, da bodo starši morali vlogo dopolniti, pa so v skladu z 9. < le rtom pravilnika dolžni to storili, sicer se šteje, da vloga ni bila oddana.
Investicije na področju predšolske vzgoje
Prostorska situacija na področju vrtcev je v Sloveniji zelo različna, saj imamo okoja, kjer so kapacitete prevelike, na drllgi strani pa občine, kjer jeogromno Slovilo otrok odkljo-nenih ali pa vrle ev sploh nimajo. V /ve/i / inveslie ijami velja pravilo, da sredstva zagotavljata država in občina, vsaka polovico. Vendar pa je- v zadnjih letih Ministrstvo za šolslvo za investicije v vrtce namenilo neverjetno skromna sredstva, v letu 1997 samo 8.5 milijonov tolarjev, kar ne zadošča niti za postavitev l (enega) samega štirioddeli nega vrte a. Za lolo I998 je za investicije skupaj planirano I60 mio SIT. Občina Domžale je na primer /araeli katastrofalnega pomanjkanja prostora v lelu I997 začela z gradnjo dveh vrl cev, S sirani Ministrstva za šolslvo pa razen moralne podpore še ni prejela niti enega tolarja.
Ocenjujemo, da bo moralo Ministrstvo za šolstvo izdelati natančno analizo prostorskih kapae ite-t na področju predšolske vzgoje in občinam, ki imajo največje pomanjkanje po magati s sofinanciranjem gradnje novih vrtcev. Prav tako je potrebno razrešiti tudi način sofinanciranja investicij v ob činah, ki ne prejemajo finančne izravnave in jim zaradi birokratskih ovir teb sredstev, tudi če SO odobrena, ne nakazujejo (Vrhnika/Domžale, Nova Gorica...).
Upam, da sem z člankom, ki je pred vami, dovolj natančno predstavila številne probleme in dileme- na področju predšolske vzgoje. Država na tem področju nima prave politike, predvsem pa ne zagotavlja zadostnih sredstev za standard, ki ga uveljavlja in uzakonja. Vprašanje pa je, ali lahko celotno breme pokrijemo le starši in ob< ine
CVETA ZALOKAR-ORAŽEM, županja
Pri pripravi članka je sodelovala tudi Kristina Slapar, pomočnica načelnice Oddelka za družbene dejavnosti občine Domžale
Domžale
/lamnik
februar <)r
SVEČAN   L J
PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV
Šahovske novice
Na svetovnem Šahovskem prvenstvu za mladince, ki je bilo od 8. 12. do 18. 12. 1997 v znanem francoskem filmskem mestu Cannes, na
Cannes
katerem je v treh fantovskih in dekliških starostnih skupinah sodelovalo več kot 500 mladih Sahistov iz celega sveta, je meril svoje Šahovsko znanje in moč 12 delni Aleksander Nadj, šahist OŠ Trzin in in ŠD Napredek Domžale. Po 11 krogih je zbral 6 točk (5+,2=4-) in zasedel zelo lepo 37 mesto na svetu. Če ga ne bi v zadnjem krogu Šahovska boginja Caissa pustila na cedilu, bi se lahko zavihtel Se bližje svetovnemu šahovskemu vrhu. Kljub temu je bil na svetovnem Šahovskem prvenstvu v Franciji Aleksander Nadj najboljši šahist mlade slovenske reprezentance.
Njegovi glavni denarni podporniki so bili OŠ Trzin, KS Trzin, ŠD Trzin, Občini Domžale in Športni zvezi Domžale.
A. Meylis, Turkmenistan A. Nadj, Slovenija
Svetovno šah. prvenstvo, 5. krog
1 d4 Sf6 2. Sf3 g6 3. h3 Lg7 4. Lf4 d6 5. e3
0-0 6. c4 c5 - 7 Ld3 |7 Sc i Db6 8. De2 Ld7=| 7. ... Sh5 8. Lh2 Sc6 - 9. Le2+ |9.§4K Sf6 10. Sc3=) 9. ...Db6 10. Db3 Dxb3 11. axb3 cxd4 12. Sxd4 Sxd4 13. exd4 Lxd4 14. Lxh5 gxh5 15. Sc3 Lf5 16. Td Kh8 17 0-0 Tg8
18. Kh1   Tg7  -  19. Tcdl   |19.Tfe1 Lfb+l -
19. ...e5=  |19. ... Ue     20. bxc3 Lc2+| -
20. Td2+ [20. Sb5 Le4 21. f3 Lc:2=| 20. ... Tag8 - 21. Tg1+ |21. f3 Ld7=l 21. ...Ld7 - 22. Sd5+ [22. Se4 Lc6 23. Sxd6f5+| 22. ...Lc6 -23. Lg3-+ |23. Tc2!?+J
e § b
23. ...Txg3   24. fxg3   Lxd5   -   25. TfK
(25. cxd5 Lxg1 26. Kxg1 Txg3 27 b4-+| 25. ...Le6 26. Td3 - Lxb2 [26... .Lxb2 27 Txd6 Txg.3-+j 0-1
Odgovor »ogorčeni« bralki
Ljubi Rebolj
Pričakoval sem, da se bodo nekateri prepotentni zagovorniki »narodnoosvobodilne borbe« oglasili na moj prispevek o odstranitvi spomenikov, ki nikakor ne sodijo v center Domžal in o postavitvi spomenika v čast osamosvojitvi Slovenije. Vendar pa od bralke, ki ima sama sebe za demokratično, strpno, neobremenjeno s politično preteklostjo itd., nisem pričakoval tako žolčnih, žaljivih, neutemeljenih in neresničnih »nakladanj«.
Sprijaznite se že vendar z resnico, da je bila narodnoosvobodilna vojna pn nas hkrati tudi državljanska, da je komunistična partija izkoristila »široke Iji n Iske množice«, na katere se ji! vsi • skozi potem sklicevala, ter Ijurk'm vsilila njilx)v (komunistični) način boja za oblast in ne nazadnje, kai je komunistu na partija, kot je vsem predobro znano, dodobra (ludi s privilegiji borcem in njihovim družinam itd.) izkoristila v povojnem času. Takoj |x> koncu druge svetovne vojne je tudi zverinsko pobila več deset tiserf ljudi, zavednih Slovencev, ki niso storili nič drugega, kot to, da so bili prti komunizmu. Pobijati po uradno končani vojni - to je velikanski zločin, ki se ga olepa še tako necivilizirana rlržava, pri nas pa so v čast tem dejanjem gradili spomenike itd. Tudi v |x>vojnem ('asu, v času železne zavese, je bilo zaradi komunistu nega vladanja štor jenih ogromno nepravilnosti, krivic itd., izhajajoi i/ režimskega enopartij skega sistema, ki so bile potem umetno prikrite. Kdor je samo zašepetal nekaj proti komuni/mu, je bil že najmanj v zaporu. Komunizem je pri nas vladal na način, ki se mu pravi slraho-vladje. Na iem je gradil tudi I litler s fašizmom, vemo pa, da je komunizem dejansko fašizem na malo drugačen način, i ašisti so pobijali prebivalce tujih držav, komunisti pa prebival-i e tujih dr2av in za nnmerek, da bo-
do Uiljši kol fašisti, ludi lasi ne, ( e zia ven dodam se stavek, ki ga je zapisal /nan\ slovenski pisatelj - Fašizem je to, kai so pexY'li komunisti, boste verjetno ugotovili, kam merim, saj se imate za pametno in razumevajOČO, kajne. In če se slučajno jaz ali kdo od mojih somišljenikov javno oglasi in opozori na nekatere stvari, ki bi mo rale biti urejene že pred časom, pa še niso, mi poleni očilato, da sejem sovraštvo in enoumje. Ko bi vi le vedeli, v kakšno smešno luč ste se postavili... Če se imate za politično neobremenjeno, bi morali potem zahtevati, da se ali spomeniki odstranijo ali pa da se poleg vsakega spomenika NOB postavi tudi spomenik v čast domobranskemu boju za Slovenijo brez komunizma (kar smo po 50 letih komunizma končno dočakali   torej ideja
domol irancev sploh ni bila tako slaba, a so bili zaradi nje nedolžni domu brani i in njihove družine zločinsko |x»biti - in to brez sodlx'). Na srečo sedaj lahko pišemo o teh zadevah brez strahu. A na žalost vseh zagovornikov preteklega režima kar brez posledic, razen e e oelstejoni kakšno njihovo za Ijivo pismo ali telefonski klii, kar pa samo pO Sebi govoii i > nizki ravni kultivirane isti in inteligentnosti li'h oseb.
Vas ni sram, ga. Ljuba Rdx>lj, ela se' javno deklarirate za |x>litično neobremenjeno, a si po drugi sirani lako javni i upati' zagovarjati zločine, povzročeni' nad lastnim narodom, zločine, ki nikoli ne zastarajo. Kot vidite, je še' kake) potreben zakon e> lustrae iji, kaj li ljudje, ki zagovarjajo in podpirajo po vseh mednarodnih konvene ijah najhujši zle^in, nikakor ne smejo biti v vodstvu kakšne' elržave, ki se ima za demokratično, In tudi spomenike je resnično potrebno odstraniti. Zakaj moramo v Domžalah imeti v i enim mesla kar dva spomenika, ki sta, milo rečeno, zgodovinsko neresnična, lažna (saj potvarjata zgoekivinei), a po drugi sirani nimamo nobenega spo menika, posvečenega osamosvojitvi Slovenije?
I'rii akujeni, I juha Rebolj, da boste sedaj na svet okoli nas gledali z malo drugačnimi ex mi ter ela lx>sle' podprli moj predlog o odstranitvi lažnih
Zgodovinskih spomenikov in postavitev spomenika v časi osamosvojitvi Slovenije. Saj se imate za politično ne-eibremenjeno, z zdrave) pametjo in z zdravim in spe>štljivim e>elne>se)m do svojega naroda, kajne.
JANEZ STIBRIČ
Odgovor Ivanu
Bolharju I. r.
Nekako v navadi je pričakovati od pisca, ki se s kom spusti v javno polemiko, da bo predmet te polemike z argumenti ovrgel ali pa podprl. Pri vas nisem zasledil ne enega ne drugega. Še celo več, lotili ste se neke povsem druge teme. Ker pa je tudi odgovorni urednik Slamnika to očitno spregledal in kljub očitni žaljivosti objavil vaš prispevek, naj mi bo dovoljeno, da vam v nekaj stavkih odgovorim.
Pričel bom z bontonom oz. točneje, z vasmi nepoznavanjem bontona. Kdorkoli si je že prebral vaš »odgovor« v prejšnji številki Slamnika, je moral priti do sklepa, da sva midva očitno stara znanca, ki se poznava že dolga leta, ela sva skupaj skorajda noč in dan. laksen vi is je nastal seveda za raeli tega, ker fne v javne>m pismu tikale. ( Dede na lo, da vas ne poznam, niti vas nisem še nikoli srečal, nikoli nisva skupaj spregove>rila kakšne be-sede, niti |x> telefonu ne, niti si nisva pisala pisem, preprosto ne najdem nolx-ni'ga pametnega razloga za likanje.
Ker sle se že ciotaknili povsem druge teme, 0 kateri sem pisal jaz - omenili ste ustrelitev talcev pri Bistriškem mostu, jaz pa sem pisal o |x>stavitvi spomenika v čast osamosvojitvi Slovenije, naj vam povem, da je resnic a povsem fJrugat na od lisle, ki ste jo navedli, lutli le tali e imajl i naniiei na
vesli komunistični partizani. () tem ne bi sedaj razpredal na dolgo in široko, saj imate vso nx>žnost, da iz arhivov (če jih komunisti niso »slučajno« že uničili) in iz pričevanj domačinov izveste, kako je v resnici bilo in zaradi kakšnih neumnosti komunističnih par tizanov so padli talci.
Zaključili ste s pregovorom, jaz pa bom z naslednjimi lx"sedami, ki veljalo za vas; BOG, ODPUSTI MU, SAJ NI VEDEL, KAJ PIŠE.
JANEZ STIBRIČ
Sprava ali dvoličnost?
Z veseljem prebiram Slamnik, ker pa to ni le branje za en dan, se da iz njega razbrati tudi zakulisje slike našega bivanja. Zanimivi so
fioučni prispevki g. Bogdana Do-enca, pa ge. Mice Kavka; pravo nasprotje pa so nekateri članki g. Stibriča, nezanesljivega ekstremista, ki sicer rad hodi po svetu, a navkljub temu ne ve, da spomeniki predstavljajo nek čas (tudi okupatorjev - od Rimljanov do sodobnosti).
Poglejmo Slamnik št. 1 z dne 24.1. 98. Popolnoma se strinjam z i idgovi i rom g. Bolharja g. Stibriču. Sem sicer nekoliko mlajši, a ko zamižim, lahko vedno znova vidim prizor, kako iz ()kla najprej ujetniki samotež na loj-tmikih vozijo mrtve Nemce, kasneje pa se kmetje na vozovih mrtve partizane. Kako otrdele roke in noge ma b.ije i po zraku.
Zato, g. Stibrič, ki se vseskozi sklicujete na krščanstvo: Kako jim boste sodili, tako vam bo sojeno.
Zakaj vsi ti (z olx'h sirani) mrtvi ne
In smeli imeti spomenika? Redek med
njimi je Zgolj po svoji volji padel v ta
kotel morije. Zgodovina pa nas tudi uči, da so veliki vojskovodje pokopavali sovražnike z vsemi častmi. Tudi to je sprava!
JANEZ HRIBAR
Pasjomanija
Osupnil sem, ko sem prebral članek. Zakaj je moral UMRETI naš čuvaj Nik, Ki'r se izraz, da žival umre, pogo-
sio pojavlja, z gtozo ugotavljam, da
več ne ločini človeka od živali.
Preljubi Slovenci, žival pokončamo, žival It X ,INE ali kot je rekel lovec, žival e rkne. Lovcu lahko samo čestita-
mo, ravnal je po pravilih in žival odpeljal.
Še nekaj v razmislek. Marsikateri |x.'s je boljšo hrano kot naši otroci. Pasja hrana nemalokrat tudi več stane. V Sloveniji je po nekih podatkih 120000 registriranih psov; cx:ena je, da jih je vseh - registriranih in neregistriranih - vsaj še enkrat toliko, če bi npr. vsaj polovico lastnikov letno plačala takso za psa v višini enomesečnih stroškov za hrano enega otroka, bi za ta cienar lahko plačali 10.000 otrokom celoletno prehrano. Koliko bi pa za denar dobili šolskih malic, pa lahko i n eni vsak sam.
Naša država in tudi naš poslanec pa NIČ? Vsi vemo, da nočna glasba onesnažuje okolje in bi jo lahko omejili. Lastniki psov pa ne razumejo, da lajanje (včasih traja vso noč) moti netf-ni počitek soseefev. Tudi pasji iztrebki med solato na lastnem vrtu niso zaželen ek)datek, a ko na to opozoriš lastnika in, bog nedaj, zahtevaš, da za psom pospravi, si nakoplješ večno zamen >
JANEZ HRIBAR
Pisma bralcev
naslov rubrike, ki ima zelo veliko bralcev, veliko resnic in misli posameznih anonimnih profilov. Pri tem ne mislim na akademske naslove, temveč identiteto črpanja virov ali izkušenj. V teh pismih je zelo pomembno, da se vsak podpiše s polnim imenom in dodatkom, kot na primer se podpišem sam, drugi zopet napiše ob svojem imenu psiholog, mati, gospodinja, doktor te ali one vrste in morda kmet ali profesor, pri čemer je naslov povsem nepotreben.
Mali vo povedati zelo izvirno o svojih otrocih, kuhar o receptih in gost o okusnosti pripravljene jedi. Po tem pridevku je mogoče sklepati, kako je razumeti pismo o avtobusni postaji v Domžalah, ali ga je pisal trgove« ali prometnik.
Glas iz vrst občanov je mnogo krat dobrodošla ideja za odkrivanje napak, ki jih vsi ne znajo videti, da bi jih drugi lahko odpravili.
Nekateri se te rubrike izogibajo koi pisanja brez podlage in resne
vsebine, lo se dogaja lahko le tistim časopisom, ki objavljajo pri-s|x>vke |X)d psevdonimom, inici-jalkami ali je naslov v uredništvu, katerega ni mogoč e dobili.
Strokovnjak gleda na problem iz določenega kola, drugi po svoje m dvoje mnenj ga osvetli tako, i la ga m i Minoiiu i s| iregledati.
Temu lahko rečemo že javno mnenje, ki ga v razvitem svetu celo zelo cenijo in iščejo, ker vedo zakaj.
Uredništvu predlagam, da to rubriko preimenuje iz Pisma brali ev v rubrike) »Javno mnenje« in skrbi /a ustrezno vsebino. Le nespametni kratkovidneži ga !xxfo preskočili, pa ne za dolgo.
Arhitekt IVO KRANJC
Gašenje požara
z meglo
I'ii-i I ki. iikini /o nt -mika tefet izj /.i predstavila izumitelja Hansa Steuerja, ki lahko sr, litri vode po gasi požai \ avtomobilu ali kuhinji. To je iznajdba, ki je kot vse genialne novosti odkrila slučajnost.
la novost bo povzročila revolu
i i)i i v gasilskem poklicu in prinesla varnost tudi i privatno življenje posameznih družin. Po nekaj siru kovnih navodilih bo mogoče I 53' komur pogasiti male požare , ko so \/r,r pirZi;.iii,i maši oba na šle ililniku ali grilj na pikniku in po dobno. Za to potrebujete molili le liter ali dva votle in \ .i\o, kako Se to stori brez naprave
Gasilska društva bodo že za
ii ,i IHH) DEM nabavila posebne IFEX naprave, ki so kos večjim pozni om. N.i tem mestu se ne žetim
spust ali V podrobnosti, ka nisem strokovnjak na len i področju, sem se pa odločil, da bom \ pn i priti ki noviisl sam/neizkiisilino os/«-bu preizkusa poročal
IVO KEPIC
Trzin
Konec meseca januarja, 31.1.1998, je Šahovska sekc ija Športnega društva Trzin v sodelovanju s KS Trzin organizirala 1. odprto šahovsko prvenstvo Trzina. Turnir, na katerem je igralo 16 šahistov, je s pozdravnimi besedami odprl ]one Ipdvet, predsednik KS Trzin.
Prepričljivo je zmagal mojster Vladimir Ivačič, ŠD Napredek Domžale, ki je v 9. krogih le enkrat remiziral (z Videtom Vavpetičem), ostak- svoje nasprotnike pa je premagal.
Končni vrstni red: Vladimir Ivačič 8,5, Bogdan Osolin 75, Alojz Cerar 6,5, Pavla Košir 5,5, Vid Vav-petič 5,5, Janez Grčar, Žiga Bobnar .5, Peter Zupančič, Franci Banko 4,5 itn.
Z k-pimi praktičnimi nagradami sta |x> končanem šahovskem tekmovanju zmagovalce razveselila KS Trzin in picerija Baron bar iz Trzina.
Maribor
OD 23. do 25. januarja 1998 je potekalo v dijaškem domu Drava letošnje DP za osnovnošolce. Na državnem šahovskem prvenstvu v štirih starostnih skupinah so 9 krogov igrali tu-
di najlx)ljši šahisti naše okine. Najbolje se je odrezala Petra Brezovšček, ki je s 5,5 tcx;ke med dekleti do 15 let zasedla (>. mesto; za njo se je z istim izkupičkom točk uvrstila Lucija Rov-tar, olx' iz OŠ Vencelj Perko, Domžale. Zelo dobro 9. mesto je- s 5 tex::ka-mi osvojila med deklicami do 9 let Marija Lavrač iz Ob Vencelj Perko, Domžak'; med dekleti do 13 let pa je pristala na dobrem 14 mestu Nika Arh iz OŠ Dob s 4,5 tejčkami. Meri fanti ck) 11 let je bil najboljši šahisl naše občine Luka Lenič, OŠ Vencelj Perko, ki je s 5,5 točkami zaseeiel 7 mesto, Žiga Bobnar, č )S Irzin, SC je uvrstil na 23. mesto. Z uvrstitvijo na 13. mesto in s polovičnim izplenom med fanti do 13 let zagotovo ni bil za-dovojen mladi up ŠD Napredek Domžale' Aleksander Nadj, OŠ Trzin. Solidno 16. mesto je 4,5 točkami osvojil Luka Pavlic, č>Š Domžale, 24. mesto pa je v isti starostni skupini s 3,5 točkami zasedel Andrej Mi-horič, OŠ Dob.
V Mariboru je za nujne organizacijske zadeve prizadevno skrlx-l Robert Brezovšček, mentor mladih šahistov je bil mojstrski kandidat Bogdan Osolin, »sladki S)Xjnzor« tridnevnega državnega prvenstva osnovnoSole ev pa je bila slaščičarna Flere iz Mengša.
BOGDAN OSOIIN
Otroška igrišča v našem mestu
Domžale so kar naenkrat postale veliko mesto, z veliko prometa, z velikim številom prebivalcev, med katerimi so tudi otroci. Taki, ki še hlačajo naokrog z mamicami si še najdejo kakšne mirne poti, da si lahko nabirajo prepotrebne izkušnje pri lovljenju ravnotežja. Težje je pa tistim otrokom, ki so že toliko stari, da imajo že svoje prijatelje, s katerimi poizkušajo vse mogoče spretnosti, tako kot smo jih poizkušali mi pa tudi naši starši.
V SOSeski, kjer si,unije'in, je pi il-no dvorišče otrok, ki bi radi igrali hokej, ki bi se pomerili v Igri »med dvema«, ki bi tekli kai tako, ki lo bo hitrejši, ki I n rai li gledali svet z višine. Pa nii od naštetega ne morejo počeli, saj nimajo kje, med avtomobili res ni prostom, nevarnost tudi vedno preži za vo galom, zlasti za mlajše otroke, ki se v avtomobilski zmedi <Ive misi a ležje znajdeje >.
čez ulico, med Miklošičevo 2 in Mikk isii evo 4, je »igrišče«, ki je
bilo vključeno v prostorski plan za/it\a\/e tega dela mesla v letih, ko se je sosesUa gradila, pri'd dvajsetimi leti. K. i j je od igiisi a oslalo, vemo vsi tisti, ki se dnev no srečujemo z izrabljenimi, življenjsko nevarnimi ostanki igral.
Sprašujem se, ali si otrex i iz KS Slavka Šlandra res ne zaslužijo prostora na soncu, ki bi se mu reklo IGRIŠČE. Res je tudi, ela se meja otroško igrišče pri ( )stiovni šoli I )i mižale', igriše e je I m li pri Vile u I )rsa, toda lucli lo slabi >
opremljeno, če pa strokovni de lavci vrtca igrišče nekoliko pnlep-šajo, se pa hitro najele kdo, ki ljubi nered in na igralih razkazuje svi i|i t moč. Stvar s* • vli -i e kol jara kača ži i
več i lesi-ili'lij, piav na Iem delu I 'onižal pa je tudi veliko otrok, saj je zazidalni načrt določal blo kovsko gradnjo na sorazmeroma
majhnem prostoru. Županja nam je povedala, da so za Kulturni dom prispevale tudi mestno KS; sedaj, ko I )oin imamo, bi pa mo gi n e listi del sredstev KS Slavka Si, u ldra namenili otre ikon i, ki živi jo n.i Miklošičevi i esli.
KoO| i.iziijem oln >ko pn njihovi
igri, največkrat opazim, da pri igu
posnemajo razne nasilne televizijske junake; uporabljajo njihov na Čin komunikae ije, se grdo vedejo do mimoidočih, skratka so žlebi ',
tako bi rekel moj dedek. Sama pa
dodajam, da so les laki, pa saj drugačni ne morejo biti, saj zunaj nimajo nolxTiih možnosti, ki bi jih same s pravilno postavitvijo zvabile v kulturno igro, ki bi nebi ili ■ laz vi j. ti. i tudi kvalitetne niedsebo|iie odnose, brez uporabe grdili besed, I irez jezikanja e >i Iraslini, če jih le I i opi tzi n ijo, da | u >< i H i|.i|i > ne pravilnosti.
Včasih se sprašujem, kako otroci zdržijo ves dan na tako neure-ji 'nem i Ivi irišč u, ki >t je i Ive irišče na Miklošičevi la do le. Na njem je parkirišče, dovozni koridoi za ti govino Napredek, parkirišče za obiskovali e bifeja, leotroi i nimajo na njem nobenega prostora.
Sprašujem svetnike in ogovorim v KS S. Šlandra, kdaj bomo imeli dvorišče kol dvorišče, avtomobile pa bi lahko imeli spravljene na parkirišču, ki bi bilo pod zemljo. Sanje so dovoljene, lako nam je na prvi proslavi I )neva dr-ž.ivnosli Zagotovil nas predsednik.
i Jpam, da je se vedno takega mišljenja, zato mislim, da se je potni u u > i n ičeli pogovarjali tudi o lesi vanju lakih vprašanj, saj lx)lllo Kulturni dom napolnili čez leta lahko Je s takimi ljudmi, ki se bo do s kulturo srečevali že v Otroštvu na Otroškem igrišču. Pivih lisoč
dni je za otroka najpomembnejši
čas. Kakšni so li dnevi je v veliki
mer) tudi< idvisno i »I okolja, v ka-teieui živijo starši in njihovi otro ci.
MICA KAVKA
TUDI LETOS 21. MARCA
Tradicionalno srečanje invalidov
Tradicionalno srečanje invalidov, ki ga bo tudi letos pripravilo Društvo invalidov Domžale, je ena izmed najpomembnejših aktivnosti društva v posameznem letu. Zato je vodstvo že prve dni letošnjega leta sprejelo dogovor o organizaciji in izvedbi srečanja, ki bo tudi letos privabilo blizu 1000 invalidov in njihovih gostov iz vse Slovenije. ■
Poverjeniki, ki jih g. Edvard Završnik, predsednik Društva invalidov Domžale, nikoli ne pozabi pohvaliti, saj se resnično trudijo, da bi invalide »držali skupaj«, v leh dneh že obiskujejo člane pa tudi obrtnike in podjetnike, saj bi radi za prireditev, ki bo 21. marca 1998 ob 10. uri v hali Komunalnega centra Domžale, pripravili bogat srečolov. Z njim pridobljena finančna sredstva so za dejavnost društva zelo pomembna, saj jim pomagajo, da laze izpeljejo druge akcije. Društvo invalidov zdmžuje invalide iz vseh štirih občin nekdanje občine Domžale, zato pričakuje tudi pomoč vseh županov, nekateri njihovi stalni pokrovitelji pa so jim tudi že obljubili finančno in materialno pomoč.
Društvo pričakuje, da se bodo tradie ionalnega srečanja poleg članov društva ucieležili tudi gostje sosednjih društev invalidov zlasti z gorenjske regije, še posebej prisrčno dobrodošli pa bodo člani Društva invalidov iz Izole, saj jih z Domžalčani veže dolgok'tno sodelovanje. Za vse obiskovalce pripravljajo bogat kulturni program.
Društvo invalidov Domžale v mesecu februarju pripravlja okni zbor, na njem bodo pregledali opravljeno delo ter sprejeli program za leto 1998, ki ga že uresničujejo. V njem bodo tako kot vsa leta doslej namenili posebno skrb starejšim in težjim invalidom, ki jih bodo skušali čimvečkrat obiskati, hkrati pa lx> njihova pozornost namenjena socialnemu stanju invalidov in skrbi za ustvarjanje primernih možnosti, ki bodo omogočil, da se bexfo invalidi enakovredo vključevali v življenje in delo na območjih, kjer živijo.
BBB
/lamnik
Domžale
MED NAJMLAJŠIMI V SVETOVNEM POKALU
Smučarski skakalec Miha Rihtar
Ko smo tudi v našem časopisu v lanskem letu pisali o smučarskem skakalcu Mihi Rihtar-ju iz Domžal in mu čestitali za zlato medaljo, ki jo je skupaj z mladimi smučarskimi skakalci za Slovenijo osvojil na svetovnem mladinskem prvenstvu, smo mu napovedali še lepe uspehe. Medtem se za Miha ni veliko spremenilo. Vse leto je trdo treniral, hkrati obiskoval srednjo šolo v Kranju in se zavzeto pripravljal na nastope v letošnji skakalni sezoni. Čeprav še mladinec, 4. marca bo dopolnil 17 let, je za njim vrsta uspešnih nastopov v članski konkurenci, ki jih je letos kronal tudi s prvim nastopom v tekmah za svetovni pokal. Priložnost, ki jo je dobil v okviru novoletne skakalne turneje, je izkoristil za prve točke v svetovnem pokalu, kar je bil njegov prvi cilj v letošnji sezoni.
Z dobrimi nastopi se je uvrstil v mladinsko reprezentanco, katere trener je Sandi Čimžar, s tem pa so prišle tudi tekme višjega ranga - tudi skoki za evropski pokal, ki so mlademu skakalcu odprli vrata na tekme za svetovni pokal. Drugemu mestu v Chamonixu, na katerega bo Miha še dolgo spominjal srebrni krožnik, je sledila novoletna turneja in prvo skakanje na znamenitih štirih skakalnicah. »Vseskozi do zadnje tekme sem bil za uvrstitev v glavno tekmovanje prekratek za dober meter,« se danes spominja Miha, ki najbrž nikoli
ne bo pozabil zadnje tekme novoletne turneje v Bischofshofnu, ko je dobil prvih devet točk za svetovni pokal. V kvalifikacijah je skakal v paru s Primožem Peterko, za katerega pravi, da je »fajn« fant in so vsi skupaj resnično dobra ekipa. Skočil je prvi in razmišljal le o tem, da nima kaj izgubiti. Namerili so mu 107 metrov in potem je samo čakal. Primožu so namerili 104,5 m in Miha je bil v finalni seriji. Po stisku rok s Primožem se je šel takoj pripravljat na drugi skok, ki mu je pomenil veliko več in je bil tudi boljši, saj se je z njim prebil na 22. mesto in osvojil prvih devet točk svetovnega pokala. Samo drugi skok ga je uvrstil kar na 13. mesto.
Do točk bi prišel že v Chamoni-xu, če ne bi podrsal in ob tem se človeku nehote postavi vprašanje: kako je po padcu videti nov skok, je kaj strahu? »Nov dan, nova tekma, nov skok, prejšnjega dne ni več,« pravi Miha, ki je bil tudi na tekmi v odsotnosti Primoža Peterke, v Ramzau edini slovenski tekmovalec v finalni seriji, ki mu je prinesla novo točko za svetovni pokal. S svojimi še ne 17 leti spada med najmlajše skakalce v svetovni seriji, s svojimi že skoraj desetletnimi izkušnjami pa je že prekaljen skakalec, ki so mu domače številne skakalnice po svetu. V teh izkušnjah so tudi lepi spomini na skakalnico in klub v Ihanu, na odhod v Kranj, kjer sta njegova trenerja jani Grilc in Bogdan Norčič. Klub je zanj kot pribežališče, kjer te ob uspehih, pa tudi neuspehih, ve-
dno čaka pohvala in čestitka, prijazna beseda prizadevnih trenerjev, njegove spodbudne besede, pa tudi toplo zavetje, v katerem tudi Miha vedno znova najde moč za prihodnje skoke. Trenerjema vedno zaupa, in to je za smučarskega skakalca najbolj pomembno. Trenira v smučarskem centru na Gorenji Savi, kamor odhaja vsak dan po končani šoli v Kranju. V Kranj ga vsak dan odpeljejo starši, s Primožem Peterko in njegovimi starši se pri vožnjah izmenjujejo. Profesorji mlade skakalce, ki zlasti v sezoni veliko manjkajo, razumejo. Miha je letošno prvo konferenco dobro »zvozil«, za drugo bo pa malo težje, saj ga pri pouku zaradi tekem in treningov v tujini skoraj ni. Zaradi mile zime domače skakalnice
Smučanje na Rogli...
Študentski klub Domžale
Študentje in dijaki iz Domžal in širše okolice smo letos še prav posebej dejavni. Pozabavali smo se kar z nekaj obštudijskimi dejavnostmi, kot so: karting tekmovanje, osvešča-nje mladih o nevarnostih AIDSa in razdelitev kondomov, ŠK1S telefonske kartice, vrsta zanimivih potopisnih predavanj, squash turnir, smučanje na Krvavcu in Rogli s kopanjem v Termah, ponovoletna zabava z biljard turnirjem..
Se veliko več pa načrtujen« v prihexl-njih mesecih, sanxj da namignemo: tridnevna smučarska liga, rafting, mednarodni tabor, koncerti, foto sekcija... Seve-ila pa vse o projektih našega kluba slišite tudi vsak ponedeljek ob 22.00 na va-k)vih Radia HIT v že tradickxialni oddaji ŠCXTR. Studentski klub Domžale, ki je pred nedavnim dobil status Študentske organizacije kikalne skupnosti, skrbi tudi za vedno zanimivo klubsko glasilo ŠTUKLC ki je letos zajadral že v drugo k1-to. V njem se podrobno seznaninx) z vsem, kar nas zanima. Naši dani so tudi obveščeni z intormatorjem - Mesečnik, ki pa še premaguje por<xine krče.
Kje pa nas dobite?! če si študent ali dijak, na Ljubljanski 70 v Domžalah v prostorih Študentskega servisa. Z neizmernim optimizmom pa upamo tu-
di na razumevanje Občine, da se nas »usmili« tudi s kakšnim večnamenskim prostorčkom. A o tem več prihodnjič ali v ŠTUKLOJ.
namreč niso urejene in fantje trenirajo v tujini.
Njegov prvi letošnji cilj, ki ga jo že dosegel, so točke svetovnega pokala, drugi je bil dobra uvrstitev mladinske državne reprezentance in njega kot posameznika na mladinskem svetovnem prvenstvu, kamor je odšel z Blažem Vrhovnikom, Robijom Kranjcem, Binetom Norčičem in Gregom Langom. Ekipa Slovenije je na mladinskem svetovnem prvenstvu v nordijskem smučanju v St. Moritzu osvojila nehvaležno četrto mesto in le za poldrugo točko zaostala za bronasto medaljo. S posamično uvrstitvijo se nikoli ne obremenjuje: skočil, kakor najbolj zna in tokrat je med najboljšimi mladinci zasedel deveto mesto.
Kdaj ve, ali bo skok uspešen, ga vprašam. »Ko si v zraku in imaš dobre pogoje, čk)ber veter, potem lahko še kaj popraviš, še kaj dodaš, sicer je največ odvisno od odriva,« mi razlaga in najbrž že razmišlja, kako bo na treningu, na katerega odhajajo, skušal pridobiti še tistih »par« metrov, pa tudi delček športne sreče, kar ga loči od najboljših.
Domžalčanu Mihi Rihtarju pa tokrat lahko še posebej iskreno čestitamo, saj se je uvrstil na zimsko olimpiado, kjer bo skušal doseči kar najboljši uspeh. Srečno, Miha, držimo pesti zate!
V. V.
Po osmih letih spet s kolesom v Miinchen
Pred osmimi leti je o najinem kolesarjenju v Miinchnu pisal v Slamniku prof. Ivan sSivec. Tokrat je
fioročilo iz prve roke. Pred osmimi eti sva z Janezom Prijateljem iz Komende za to pot potrebovala tri dni. Ker sva en dan vedrila v Avstriji, se je že takrat rodila zamisel, da bi teh 470 km lahko prevozila v dveh dneh. Manjkal nama je samo izgovor. Janezova petdesetletnica je bila dovolj dober izgovor.
Začela sva s pripravami, janež je bil bolj temeljit, prevozil je za trening več kilometrov kot jaz. Kupil je tudi novo kolo. jaz sem samo Starega malo »pošt imal« in ga dal prebarvati. Kupila sva tudi potovalne torbe. Pred osmimi leti sva imela prtljago v nahrbtnikih. Ko sva se malo pred G'lovcem ustavila in okrepčala, sem jaz, ko sva bila spet na kolesih, rekel: »Kar lažje vozim, ko sem se odpočil«. »Seveda«, pravi, Janez, »ko pa si ruzak pozabil na p< ičiva lišču!« Kaj sem hotel. Vrnil sem se na počivališče. S kolesoma nisva imela težav, pač pa z vremenom. Imeti dva dni lepo vreme na tej trasi ni mogoče. Prvi dan po Avstriji sončno, drugi dan po Nemčiji dež in veter - v prsi seveda. Nazaj je bilo vreme ravno tako: prvi dan sonce, drugi dan dež in tudi veter se je obrnil. Lahko bi deževalo tri ali pa štiri dni, torej sva z vremenom imela srečo. Kri so nama pili prelazi. Katsch-
gledal, imel sem manjšo krizo, drugi dan pa je kriza minila. Se dobro, kajti kmalu po prehodu nemško-avstrijske meje je začelo rositi in pihati v prsi. Murphyjev 1. kolesarski zakon pravi: kamorkoli ti voziš, je navkreber in proti vetru. Še Sreča, da so Avstrijci, sploh pa Nemci, v teh osmih letih naredili toliko kolesarskih stez, da se nama ni bilo treba toliko ubadati s prometom. Zaradi kolesarske steze naju je ustavila polic ija. Steza je bila na levi, midva pa sva spregledala znak. Polic ista sva vprašala, koliko je še rk> Munohna. Prijel se je za glavo in rekel: »80 km!« Nisva jima hotela razlagati, da sva tisti dan že prevozila 180 km. Najbrž sta si mislila, da je 80 km vožnje z biciklom za naju dovolj velika kazen, kajti po pot ih mesecih še nisva prejela uložnice. 30 km pred Munehnom sta kolesarski stezi na obeh straneh ceste. Do kolesarjev imajo drugi udeležene i lxilj-ši odnos kot pri nas. Če pomislim na to, kako me je voznik avtobusa na Jesenic ah vsega poškropil. Nisem se preveč žrl, ker sem bil moker od dežja. Kaj takega se v Nemčiji ne bi zgodilo, ker tam avtobus v luknjo z vodo ne more zapeljati pa ludi sie er ne bi za(X' Ijal, Na cilj sva prišla že v trdi temi. Ko naju je Janezov bral Polde zagledal pred hišo, se je vidno oddahnil. Bil je kot nekakšna centrala za zvezo z najinimi ck>mačimi. Zdaj je bilo ek'žurstva konec. Veselje na cilju je bilo nepopt* sno. Nič več vrtenja pedalov, nic vei presedanja na kolesarskem sedežu, ki je vse prej kot udoben, nič več: vetra v prsi... Naslednji dan sva preživela vsak po svoje. Janez je dal prednost bavarskim špecialitetam, jaz pa sem šel malo po mestu. Kolikokrat bom moral še v Munchen, da si lx>m vse to, kar mesto nudi, ogledal?
Polde se je izkazal za dobrega gosli telja, sploh pa njegova življenjska sopotnica Anne-Marie. Prišel naju je pogledat tudi zdomec Milan. Dejal je, ela naju nazaj tokral ne bo peljal. Škoda!
Ob Chiemskem jezeru
berg! a v drugo se vzpenjava nanj, ne da bi veck-la, kako prijetno se je teh 34 km peljati, ne da bi zavrtel pedala. I ela 1989 naju je nazaj |x>ljal s kombi jem zdomec Milan. Prvi dan sva se utaborila nekje pod č)bertauernom. Zavetje nama je nudila majhna pastirska koča, tako da nama ni bilo treba postavljati šotora. S šotorom bi imela težave, ker sem palice in kline pohabil ck)ma. Na plohih se po 210 prevoženih km kar dobro spi. Se v temi sva odrinila proti zadnjemu prelazu. Tu je strmina nekoliko krajša, »samo« 16 km. Prvi dan me je janež malo skeptično
in karting tekmovanje
Ljubljanska 72, DOMŽALE Tel/fax 714-875, tel. 721-726 Delovni čas: od 8. do 12. ure sobota       od 13. do 19. ure
V naši cvetličarni vam nudimo:
- rezano cvetje
- lončnice
- dekoracijo daril
- aranžmaje za razne priložnosti
- žalni program z možnostjo dostave Naše prijazne cvetličarke vam bodo strokovno svetovale pri izbiri aranžmajev.
Dobrodošli v cvetličarni Omers.
r
i
KUPON:
10% POPUST CVETLIČARNA OMERS
Sklenila sva, tudi na prigovarjanje najinih prijateljev, da bova nazaj vozila 3 dni. 20 km iz mesta naju je spremljal Polde. I )o tu je bila vožnja še kar normalna, potem pa sva spet začela divjali. ()lxTtauem naju je tudi nazaj grede ustavil, "lu sva našla zelo zanimivo ležišče. V koči za seno (sena seve-da nikjer, zdaj vidiš samo tiste lx:l«' krogle s silirano travo) so stale štiri metre dolge sani. Tudi na saneh spiš po 210 km kar dobro. Spet 210 km, torej naju čaka še 260 km in vsi trije prelazi: Obertauern, Katschberg in Podko ren. Kreneva proti prvemu prelazu. Vreme je jasno, kmalu vzide sonce, ()ix'rtauern je ves obžarjen z rumene>-rdečo svetlobo. Prekrasen pogled, kakor bi se nama narava želela že vnaprej odkupiti z vse listo, kar nama je la dan še namenila. Po dobrih dveh urah vožnje in tudi |x>šačenja sva na vrhu. Navzdol gre čuek>vite>. Nekoč mi je neka Nizozemka rekla, da bo prišla k nam s kolesom, da bo videla, kako je, če se |ielješ navzdol, toda najlepše1 naju še čaka. Spust s Kalse hberga. Sicer se bo nanj treba še povzpeli, loda s te strani ni tako strašen. ()krog poldneva sva na vrhu. Zdaj pa 14 km samo navzdol, ck) Špitala. Tu sva spet srečala najinega starega znanca, veter v prsi. V Beljaku se mu je pridružil še dež. Kako uro vedriva, peflhn pa se zagrize va v zadnji prelaz, lu je bil vzpon skoraj prijetnejši od spusta. Kajli navzdol naju je, premcx"ena do kože, zelo zeblo. Na Jesenicah je dež prenehal. Zdaj elo ek>-ma ni bilo več tako daleč, toda zadnji kilometri so daljši. Poli kar ni hotelo biti konec. Končno Komenda. Janez je
že doma, jaz pa Je8 km, potem pa topla juha in lopla Kopel.
Mogoče lx> brale e zanimalo, kaj sva med pol jo jedla in pila. Jedla sva lx>lj malo. Ija in nazaj vsak 6 sendvičev, v Spitalu sva nazaj grede malicala. Žejo sva proti Milne hnu gasila z vodo, tu in tam kako pivo. Ko sva se vračala pa sva preklopila na pivo. laz sem shujšal 4 kg, za laneza ne vem. Če vam |x>l priporočam! Seveda, midva lx>va šla prihodnje leto spet, za mojo šest desetletnim Vzela pa si lxwa več časa.
FRANC REPOVŽ
Domžale
/lamnik
Najboljši mladi namiznoteniški igralci domžalske regije
Prvenstvo ŠŠD domžalske regije v namiznem tenisu
V organizaciji Športne zveze Domžale je potekalo v petek, 23. ter v soboto, 24. januarja, v dvorani TVD v Mengšu prvenstvo šolskih športnih društev domžalske regije v namiznem tenisu. Sodelovalo je 120 tekmovalcev iz osnovnih šol občin Domžale, Lukovica, Moravče in Mengeš. Izvajalec tekmovanja je bil na-miznofeniška sekcija Edigs Mengeš, tekme so sodili sodniki NTS Edigs Mengeš, vodja tekmovanja je bil Jože Mlakar.
Prvi dan, v |X'tek, so se pomerili v ekipnem tekmovanju. Po razburljivih tekmah, kjer ni odločalo samo poznavanje namiznoteniških vrlin, temveč tudi uigranost posameznih ekip, so bili doseženi naslednji rezultati. Pri učencih od L ck) 4. razreda so prvo mesto dosegli predstavniki OS Mengeš, drugi so bili iz OŠ janko Kersnik, tretje mesto pa je do segla ekipa ()S Rodice. Pri deklicah v isti starostni skupini so bile najboljše predstavnice ()Š janko Kersnik, drugo mesto za zasedbo učenke OŠ Mengeš,
tretje pa iz OŠ Domžale. V starejši skupini, od 5. do 8. razreda, so bili najboljši predstavniki OP janko Kersnik, drugi so bili iz OŠ Mengeš, tretji pa iz OŠ Domžale. Pri učenkah so postale prvakinje učenke iz OŠ Janko Kersnik, druge so bile predstavnice OŠ Mengeš, tretje mesto pa so zasedle učenke OŠ Domžale.
V tekmovalni kategoriji posamezno so učenci in učenke, ki imajo posebne točke Namiznoteniške zveze Slovenije (NTZS), tekmovali ločeno od drugih predstavnikov (kategorizirani tekmovalci in tekmovalke). Pri učencih je zmagal David Orešnik (OŠ Ra-ck>mlje), drugi je bil Andraž Avbelj, tretji pa Peter Sitar, oba OŠ Mengeš. Pri učenkah je v tej posebni tekmovalni skupini zmagala Š|x'la Burgar, druga je bila Natalija Lužar, tretja pa Anja Srebačič, vse OŠ Mengeš.
Ostali udeleženci so se |x>merili v kategorijah |x>-samezno od 1. cfo 4. razreda ter od 5. do 8. razreda. Najboljši so bili:
učenci 1.-4. razred
1. Rok Petrovič (OŠ Mengeš)
2. Uroš Pestotnik (OŠ Janko Kersniik)
3. -4. Marko Zupančič (OŠ lanko Kersnik) Luka Grahek (F*> Mengeš)
učenke 1.-4. razred
L Mateja Ravnikar (OŠ Vencelj Perko)
2. Meta Rode (OŠ Janko Kersnik)
3. -4. Lara Avbelj (OŠ Mengeš) Karmen Umek (OŠ Janko Kersnik)
učenci 5.-8. razred
1. Peter Vida (OŠ lanko Kersnik)
2. Rok Zupančič (OŠ Janko Kersnik)
3. -4. Jože Kunaver (OŠ Moravče) Damjan Lebeničnik (OŠ Vencelj Perko)
učenke 5.-8. razred
1. Nina Štrukelj (OŠ Janko Kersnik)
2. Barbara Rode (OS lanko Kersnik)
3. -4. Anamarija Šegina (OŠ Vencelj Perko) NeliTetičkovič (OS Roje)
Tekst in foto: JANEZ STIBRIČ*
ZA EKIPNE NASLOVE V BADMINTONU
Najboljši iz Osnovne šole Domžale
V okviru Športne zveze Domžale je Šolsko športno društvo Rodica izvedlo ekipno področno prvenstvo »snovnih šol domžalske regije v badmintonu za letošnje šolsko leto.
Badminton, ki postaja čedalje bolj popularen šport tudi v naših osnovnih solab, navdušuje sle vilne osnovnošolce, ki si v krožkih leden za tednom pridobivajo nova znanja v lej popularni igri. Za letošnje" regijsko prvenstvo se je prijavilo šest ekip, med njimi dve iz ( )snovna šole Dob, |x> ena pa iz osnovnih šol Vene elj Perko, Janko Kersnik Br-
Člani ekip, ki so bile najboljše v ekipnem področnem prvenstvu osnovnih šol domžalske regije.
do, I )omžale in Rodk a. ( >rg<iniž,itorji so jih razdelili v dve skupini, iz katerih sta se v finale uvrstili ekipi ()Š Domžale in Rodil a, za tretje mesto pa pome rili ekipi ()Š janko Kersnik Brcta in Vene elj Perko. Po lepih igrah je tretje mesto osvojila ekipa OŠ lanko Kersnik, v finalu pa so igralci badmintona iz OŠ
Domžale S 3:1 ugnali vrstnike iz ()S Rodu a in zasluženo osvojili prvo mesto.
Čestitke zmagovalcem, pa tudi organizatorjem in vodji tekmovanja g. Marjanu Tanciku za efobro or-ganizac ijo tekmovanja in prijetno športno popoldne. V.
STANDOX DOMŽALE
Novice iz teniškega kluba
V prejšnji številki Slamnika smo pisali o uspešni tekmovalni sezoni 1997 Ob tem pa moramo takoj povedati, da se je tekmovalna sezona 1998 začela še uspešneje kot lanska.
Naš najboljši klubski igralec Andrej Kraševec je uspešno nastopal v Indiji na 3 rTF-FUTURES turnirjih z nagradnim skladom vsak po 10.0(X) ameriških dolarjev. Na 1. turnirju v New Delhiju je izpadel v 2. kolu, na 2. turnirju v Chandigharju je prišel do V4 finala, na 3. turnirju v Indoreju pa je spet izgubil v 2. kolu. Vsi ti rezultati skupaj so mu prinesli 5 novih ATP točk za svetovno računalniško lestvico, kjer je sedaj na 670. mestu.
Ekipa mladih tekmovalcev do 18 let je nastopala na dveh mladinskih ITF turnirjih na Švedskem v Stockholmu in Vasterasu. Pod vodstvom trenerja Ak"sa Pogačnika so se turneje udeležili Igor Ogrinc, Uroš Oven, Jaka Sla-vinec, Ana Svoljšak in Ana Lukner.
Najboljši rezultat je dosegel Igor ()grinc, saj se je na 2. turnirju v Vasterasu uvrstil v V8 finala in osvojil 5 novih ITF točk za svetovno mladinsko lestvico. Pohvaliti velja tudi vse ostale igralce, ki so si nabrali potrebnih izkušenj za nadaljnje nastope.
Omenimo naj Se uspešno nastopanje na domači sceni. Na odprtem prvenstvu dečkov do 14 let v Krškem se je JAN SVOLJŠAK uvrstil med 8 naj-lx>ljših po zmagah nad Avšičem (OLIMPIJA L|.) in Djordjevičem (Velenje).
Na državnem prvenstvu do 12 let v Ljubljani se je Mark Svoljšak po zmagi v 1. kolu proti Šviglju (Šport plus Lj.) uvrstil med 16 najboljših, nato pa 1/8 finala izgubil proti Ovniku (Šport plus Lj). V dvojicah pa je skupaj z Ovni-kom osvojil 3. mesto.
Velik uspeh je spet dosegel Igor Ogrinc, ki je konec januarja postal državni prvak med posamezniki do 18 let v Celju.
David Jerič pa je skupaj s Serdonar-jem iz Celja osvojil 2. mesto v dvojicah.
Pri mladinkah pa je bila Ana Svoljšak skupaj na Šuvakovo iz Kranjske 0>re tretja v dvojicah.
Na državnem prvenstvu do 16 \ei v Ljubljani se je Jure Fritz preko kvalifikacij uvrstil v glavni turnir, kjer je potem v 1. kolu izgubil proti Pristavniku (Protenex Kranj).
Pri dekletih sta se Ana Svoljšak in Ana Lukner pri posameznicah uvrstili med 16 najboljših, v dvojicah pa sta igrali skupaj in osvojili 3. mesto. Prvenstvo je bilo v Litiji.
Na članskem državnem prvenstvu v Celju pa je odlično igrala Ajda Kle-višar, saj je med posameznicami osvojila 3. mesto, v dvojicah pa skupaj s Škafarjevo (HITLJ)2. mesto.
V mesecu februarju se Andrej Kraševec odpravlja na dva turnirja v Sal-zlxjrg (Avstrija), Igor Ogrinc pa na turnirja v Prerov (Češka) in Nurnberg (Nemčija).
Več o tem pa v naslednji številki Slamnika.
SAŠO SVOLJŠAK
USPEŠNA NA DRŽAVNEM PRVENSTVU
Teji Gregorin - srebrna in bronasta medalja
Teja Gregorin, mlada smučarka tekačica, je kljub rani mladosti kol športnica dosegla že vrsto uspehov. Tako se je letos s svojimi kolegicami iz štafete že pomerila v svetovnem pokalu, za njo pa je že tudi drugo mladinsko svetovno prvenstvo, na katerem je bila letos najboljša med slovenskimi tekmovalkami, z dobrimi teki pa obeta, da od nje še več lahko pričakuje še vsaj na dveh svetovnih mladinskih prvenstvih.
DARILO ŠPORTNEGA DRUŠTVA KRAŠNJA MIRKU LEBARJU
Za hrepenenje ne potrebuješ nog
»POSTANIMO PRIJATELJI MIRKA LEBARJA,« so pred dvema letoma dejali v Športnem društvu Krašnja, ki je ponosno, da delček svojih bogatih aktivnosti in prizadevanj lahko nameni invalidu, ki je že neštetokrat dokazal, kako ustvarjalno in polno zna živeti, kljub temu da je brez nog. »Naše prijateljstvo in druženje pa vsekakor daje možnost, da v izobilju neposrednega spoznavanja prav z njegovo pomočjo in načinom življenja še glohje spoznavamo vrednote našega lastnega življenja,«
poudarja predsednik društva, g. Marjan Štrukelj, ko predstavlja dosedanje skupne akcije. ŠD Krašnja se zaveda, da so Mirkovi športni načrti, za letos načrtuje dva maratona na invalidskem vozičku v Ameriki in Avstraliji, mnogo preveliki, da bi mu v društvu lahko kaj več pomagali. Pa Mirko tega tudi ne pričakuje, velik športnik je
f>reprost in razumevajoč, zadovo-jen že s tem, da čuti in spoznava bližino prijateljstva, domačnosti Krašnje in pristnega medsebojnega razumevanja.
Najbolj znani slovenski invalid športnik Mirko Lebar na novi aparaturi, ki mu bo omogočila še boljšo pripravljenost za njegove podvige.
V teh dveh letih so ga njegovi prijatelji iz KraSnje ekidobra spoznali in ob tem sklenili, da mu olajšajo čas, stroške in neprijetne napore potovanj od doma do razlit nih vadbenih prostorov. Spiva le liha želja in skromno upanje, da bi skupaj s s|x>nzorji kupili nekaj najnujnejše fitness opreme, ki bi jo postavil v svoj dom v Ložnici pri Žalcu, sta počasi preraščala v motnosti, saj je pexijetje FlORIDA iz Domžal izrazilo pripravljenost, da Mirku tudi sami pomagajo in omogočijo najugo-
dnejši nakup kvalitetne in invalidom prilagojene Tilness vadbene opreme. Tako je ob pomcx*i številnih sponzor-|ov, med katerimi so tudi vse obi me Domžak', l_ukovica, Mengeš in Moravče, zagnanim članom ŠD Krašnja uspelo zbrati nekaj več kot 6(X).(XX),00 SD, kar je zadostovalo za nakup fitness Opreme: računalniško vodenega trena-žerja za kardiovaskularno vadbo ter klasičnih uteži, kar vse bo Mirku Lebar-ju omogočik) ekibro pripravljenost za načrtovane dosežke.
K nakupu fitness opreme so prispevali: občine Lukovica, Mengeš, Domžale in Moravče, Florida sport Domžale v sodelovanju s centrom Sunny-Be-auty & Fitness Podutik, Upravna enota Domžale, Športna zveza Domžale, Medinova d. o. o. Ljubljana, akademski slikar Vinko Tušek iz Kranja, Zlatarna Karat Domžale, Suho-zemni terminal Sežana, VIPI, d. o. o. Brezje na Gorenjskem, Tiring, d. o. o. Domžale, Uni-mont, d. o. o. Šmartno pod Šmarno Goro, Zora Mengeš, Induplati farse, Lek Ljubljana, Tosama, d. d. Domžale, Zavarovalnica Triglav Ljubljana, Zidarstvo Tekavc Rafolče, Gostišče in pizzerija Furman Lukovica, Sekcija za vlečenje vrvi in fondacija Postanimo prijatelji Mirka Lebar ja pri ŠD Krašnja. Vsem iskrena hvala!
V centru Sunnv - Beautv & Fitness v Podutiku je v začetku felxuarja ŠD Krašnja s podjetjem FLORIDA Domžale pripravilo prisrčno slovesnost, na kateri so Mirku Lebarju, najlx>lj znanemu slovenskemu športniku invalidu, podarili obe fitness napravi, ki lxjsta omogočili, da bo Mirko vadil doma in svoje prijatelje še velikokrat razveselil z uspehi, ki bodo v ponos njim, predvsem pa Mirku, ki se je vsem, zlasti pa ŠD Krašnja, tudi iskreno zalivalil za čudovito darik). Slovesnost je s petjem popestrila mlada pevka Tjaša Grah iz Škofje Loke.
V. V.
Svetovno prvenstvo
Tako se je Teja v januarju 1998 ril svetovnem mladinskem prvenstvu v nordijskem smučanju v teku na najkrajši progi uvrstila med prvih 15 tekmovalk na svetu, v teku na 15 km, za katerega je izjavila, da ga je malce prehitro začela, pa je osvojila 17 mesto in s tem dokazala, da se njen večletni trud začenja obrestovati Cžbre sti svojega trdega in vztrajnega treninga bo lahko pobirala še na dveh mladinskih svetovnih prvenstvih.
Državno prvenstvo
V Planici pa je bilo v začetku februarja tudi absolutno državno prvenstvo v smučarskih tekih, ki je mladinki Teji Gregorin prineslo dve medalji. Na daljši razdalji je razen Petre Majdič iz Dola premagala vse in osvojila srebrno medaljo, na krajši 5 km dolgi progi pa je osvojila bronasto medaljo in s tem se enkrat potrdila, da v prihodnje prav od naših mladih smučarskih tekačic lahko pričakujemo še večje
us|X'lie
Teji za dosežene uspehe iskrene čest itke in veliko uspehov tudi v prihodnje!
Haiku '96
Petrolejka tli
ples kresnic okoli nje
veter je vzel dan.
Najeta hiša škripajoča postelja začetek poti.
Pogledi zrnja vabijo lakoto /Jtic kruh kiju!) temu je.
ZLATKA LEVSTEK
/lamnik
Domžale
m
MlP!wr'
J.
Šolska košarkarska liga navdušuje tudi Domžalčane
Učenci OŠ Domžale letos prvič tekmujejo v Šolski košarkarski ligi. Čeprav so novinci v ligi, so uspešno premagali vse prepreke do osmine finala. V tem krogu jih čakajo trdi nasprotniki, a mladi športniki zagotavljajo, da bodo dali vse od sebe in bodo tudi iz tega kroga izšli kot zmagovalci.
Ker gre za novost v športnem dogajanju našega kraja, je prav, da o ŠKL povemo nekoliko več. Šolska košarkarska liga poteka že tri leta.
Čeprav smo na OŠ Domžale vedeli, da so naši športniki dovolj motivirani in izkušeni, da bi lahko uspešno zastopali barve šole, smo se vključili šele letos. Sodelovanje v ŠKL vključuje namreč veliko dejavnosti, ki jih je treba uskladiti. Na parketu se poleg igralcev pomerijo navijaška in plesna skupina, mladi fotografi, snemalci, poročevalci in komentatorji. Vsi ti so seveda iz vrst učencev, učitelji so le opazovalci in usmerjevalci v ozadju.
Za vse to je bilo kljub temu potrebno najti zadosti močno kadrovsko zasedbo iz vrst športnih učiteljev, povabiti košarkarska trenerja, ki že leta vodita naši ženski in moški ekipi, sestaviti navijaško in plesno skupino, katere vadbo je prevzela plesna šola Miki. Z veseljem lahko rečemo, da so bili učenci za vsa področja dela zelo navdušeni. Vsi so se radi vključili in svoje naloge vestno opravljali. Učenci, ki jim včasih vključevanje v obvezne šolske dejavnosti ne »diši« preveč, se v košarkarski ekipi podredijo ciljem skupine in z vzorno igro |x>kažejo, da tudi oni zmorejo igrati tako, kot je za prave športnike primerno. Doslej namreč še nismo imeli nobenih disciplinskih težav med igralci.
Velik poudarek v ligi je tudi vzgoja gledalcev. Ker na šoli nimamo dovolj velike telovadnice, nam je dvorano ljubeznivo odstopil Košarkarski klub Helios, za kar se mu najlepše zahvaljujemo. Učenci naše šole iz tekme v tekmo v vedno večjem številu spremljajo tekme. Ker se tu di obnašanje gledalcev ocenjuje, vedo, da bodo tudi oni prispevali skupnim točkam za našo šolo.
Spregovorimo naj še o stroških, ki to dejavnost spremljajo. Oprema igralcev ter plesne in navijaške skupine je v prvem letu igranja kar velik zalogaj za šolo, še posebno, ker na našem področju ni mogoče dobiti nobenih sredstev od sponzorjev. Svetla izjema pri tem je Zavarovalna skupnost Triglav, ki je poleg sponzorskih sredstev, namenjenih športu na državni ravni, prisluhnila tudi osnovnošolskim športnikom. Za to pozornost se toplo zahvaljujemo gospe Ivici Gog-njavec.
Na koncu naj poudarim le to, da bodo stroški, vloženi v to dejavnost, poplačani, če bodo učenci tudi zaradi tega zapustili šolo z zavestjo, da je aktivno ali pa pasivno spremljanje športnih dejavnosti temelj za zdravo življenje, osnova za zdrave medsebojne odnose in je kulturno preživljanje prostega časa pogoj za uspešno delo.
J.R
Foto: TOMAŽ HRIBAR
KK PIRUETA
Piruetniki tokrat navduševali v Italiji
Pri naših zahodnih sosedih, Italijanih, je ko-talkanje priljubljen šport. Kar nekaj vrhunskih kotalkarjev namreč prihaja iz Italije, priljubljenost pa je razvidna zlasti iz števila prireditev, namenjenih temu športu. Tudi v januarju se tradiciji niso izneverili in na veselje vseh italijanskih (pa tudi drugih) ljubiteljev kotalka-nja pripravili mednarodno tekmovanje v umetnostnem kotalkanju v Piacenzi.
Tekmovanje se je odvijalo v nedeljo, 18. januarja in povabljeni so bili tudi tekmovalci domžalske Piniete; prireditelji so namreč prav tako standardni udeleženci tekmovanja, ki ga vsako leto v domžalskem Ten-tenu pripravlja Pirueta. Stari znanci torej, bi lahko rekli. V skladu s tem so bili Domžalčani seveda prijazno sprejeti, Italijani pa so se spet izkazali kot dobri gostitelji.
Andreja RUCMAN, Maruša RAVNIKAR in Maxi CERAR so zastopale KK Pirueto in se kljub izredno hudi konkurenci - italijanski kotalkarji so namreč znani po kvaliteti - dobro odrezale. V kategoriji mlajših mladincev, kjer je precej mladih kotalkarjev zelo dobro izpeljalo svoj nastop in pokazalo svoje znanje, je Andreja zasedla 5. mesto. Tudi obe zastopnici Piruete sta se visoko uvrstili, seveda vsaka v svoji kategoriji: Maruša je bila peta, najmlajša Ma-xi pa je celo zmagala in iz rok predsednika kluba Ciovanija Rapettija prejela velik pokal.
Udeleženci tekmovanja so imeli priložnost spoznati svetovnega članskega prvaka v hitrostnem ro-lanju Ipolita, ki ga dobro poznajo tudi naši tekmovalci, saj se v Pirueti ukvarjajo tudi s to disciplino. Hitri Piruetniki' so prisotni na vseh najpomembnejših mednarodnih tekmovanjih in tako jim Ipolito ni neznan. Omenjeni italijanski tekmovalec je doma prav v Piacenzi, kjer že vrsto let vestno trenira in tekmuje.
To pa še ni vse, kar se je v mesecu januarju dogajalo v Italiji. V Trstu so tako pripravili mednaro-
dni kotalkarski seminar, ki so se ga udeležile: nova trenerka, Saša GRMEK, do nedavnega je bila še tudi sama tekmovalka, koreografinja Fiona JOHNSON in tekmovalka Teja RUS, vse seveda iz vrst domžalske Piruete. Pa tudi vsi drugi člani Piruete in vodstvo kluba niso počivali. Kot se spodobi ob izteku starega in začetku novega leta, so pripravili redni letni občni zbor, kjer so pregledali poročila za prejšnje leto in pripravili program dela za naprej. Mladim kotalkarjem se spet obeta zanimivo leto, polno tekmovanj, tako tistih v umetnostnem kotalkanju kot tistih v hitrostnem rolanju. Seveda )x)mo vsa tekmovanja in uspehe, ki nedvomno bodo, spremljali in vam o njih poročali, saj so kotalkarji Piruete dobro pripravljeni in SVOJO pripravljenost z rednimi treningi pod budnim očesom odličnih trenerjev še izboljšujejo.
ANDREJA KMETIC
Haiku 1997
Zardela lica
lasje spleteni v kite
srečala sem te.
Senčnata jasa trave milo pojejo slišiva pesem.
Visoke smreke
senca pada na mravlje
me ne doseže.
ZLATKA LEVSTEK
ŽENSKI NOGOMETNI KLUB INDUPLATI JARŠE
Uspešen nastop na Madžarskem
Članice Ženskega nogometnega kluba Induplati Jarše so se v začetku februarja 1998 udeležile tradicionalnega dvoranskega turnirja v malem nogometu, ki je bil v madžarskem mestu Szolnok. Na turnirju je sodelovalo 10 ekip iz šestih držav in nogometašice iz Jarš so se imenitno odrezale, saj so z dobrimi igrami dosegle tretje mesto.
Čestitamo!
V. V.
ŠPORTNO DRUŠTVO KRAŠNJA PREDSTAVLJA
Šraufovi Veliki dnevi
S pomočjo alpinistovih zapiskov družine pokojnega legendarnega alpinista Šraufa, njegovih soplezalcev, sodelavcev in prijateljev je Bine Mlač, ki ga odlikuje odlično poznavanje alpinizma, pred kratkim pri založbi SIDARTA iz Ljubljane izdal knjigo VELIKI DNEVI, o kateri je znani alpinist g. Cene Grilje napisal, da ponuja zanimivo branje misli človeka, ki je gore doživljal na svojstven način ter je imel več življenj in je vse cenil enako, ni jih razdajal, tudi takrat ne, ko je odkrival nov svet pri vzponih na vrhove. %
Alpinist Šrauf je bil dober prijatelj Športnega društva Krašnja in je rad prihajal med športnike, ti pa so ga vedno prijazno sprejeli. Ob izdaji knjige VELIKI DNEVI so v avli osnovne šole v Krašnji in s Kulturnim društvom Fran Maselj Podlim-barski pripravili predstavitev knjige. Po uvodni besedi g. Marjana Stru-
ČE ŠE NE VESTE, KAM NA ZIMSKE POČITNICE!
Planinsko društvo Domžale obvešča vse ljubitelje narave, smučanja in Velike planine, da bo DOMŽALSKI DOM NA VELIKI PLANINI med šolskimi počitnicami od 14. do 28. februarja 1998 odprt vsak dan. Na voljo bo tudi smučarska vlečnica.
Preživite zimske počitnice v naravi in si naberite novih moči!
kija, predsednika društva, so članice KD brale odlomke iz knjige, večer pa so s svojimi pesmimi po-žlahtnili pevci Stobljanjskega okteta, polepšali pa v narodne noše oblečeni otroci Minke in Dareta Ga les.
Posebej zanimiv je bil drugi del prijetnega večera, v katerem so prisotni obujali spomine na velikega prijatelja Šraufa, ki je bil živ leksikon alpinizma, in izvedeli marsikaj im vega o njem, česar doslej niso vedeli, čeprav so bili večkrat z njim. Tudi knjiga VIIIKI DNEVI jim bo pomagala, da bodo odkrivali vedno nove plati življenja alpinista, ki bo z njimi v njihovih spominih živel tudi v prihodnje:
Še posebej se bodo nanj spomnili ob vsakoletnem tradicionalnem spominskem Šraufo-vem pohodu, ki bo letos 16. maja 1998, na katerega ste prisrčno povabljeni! V. V.
PLANINSKO DRUŠTVO DOMŽALE
ALPINISTIČNI ODSEK
ORGANIZIRA ALPINISTIČNO ŠOLO
VPIS: 19. 2. 1998 in 26. 2. 1998 ob 19.30 v prostorih PD Domžale,
Kopališka 4 - stavba ob domžalskem kopališču.
VABLJENI!
MIZARSKE STORITVE
- IZDELAVA - MONTAŽA - OBNOVA KUHINJ
IN OSTALO POHIŠTVO, VRATA, STOPNICE, PREDELNE STENE...
SE PRIPOROČAM!
Avbelj Milan Stegne 1, Moravče
GSM: 041/641-446
RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVALNI CENTER
lip Ljubljanska 80 (SPB1), Domžale, tel./faks 713-660
E-poSta: cllp^cllp-domzale.sl
TEČAJ ZA ZAČETNIKE (25 ur): WIND0WS, W0RD EXCEL (20 ur) ACCESS (20 ur) INTERNET (8 ur)
STROJEPISJE NA RAČUNALNIKU (60 ur)
- 12 ur računalništva z urejevalnikom besedil W0RD
- 48 ur vaj iz strojepisja
Za pogodbeno izvajanje (skupine) priznamo 10% popusta. Brezposelnim, dijakom in študentom priznamo 20% popusta. Delavcem, ki so zaposleni pri samostojnih podjetnikih (S.P), stroške izobraževanja delno povrne Sklad za izobraževanje delavcev pri obrtnikih.
Domžale
/lamnik
ASFALTIRANJE
Asfaltiranje in tlakovanje dvorišč, parkirišč in dovoznih poti. Strojni izkopi, kiper prevozi in gradbena mehanizacija
STAMPEDO, d.o.o.
Pahorjeva 10, 1231 Ljubljana-Črnuče tel. in faks: 061/374-307, 061/559-641, GSM 041/614-301
SLAŠČIČARNA OGER
IZ STAREGA TRZINA
VAS VABI, DA POSKUSITE NAŠE SLAŠČICE. IZDELUJEMO VSE VRSTE TORT, POTICE IN DROBNO PECIVO. STALNO JE NA ZALOGI TORTA ZA DIABETIKE.
IMAMO VELIK IZBOR OTROŠKIH TORT, TUDI POPULARNEGA HUGA IN PUNČKO BARBI.
ZA PUSTNO SOBOTO, NEDELJO IN TOREK SPREJEMAMO NAROČILA ZA KROFE.
ODPRTO IMAMO VSAK DAN OD 7.-22. URE, TUDI OB PRAZNIKIH IN NEDEL/AH.
Mengeška 26, Trzin, 1236 Trzin tel.: 715-699
šh.......
POLETJE PRIHAJA
ne dovolile, da vas prehiti!
oblikovanje postave zmanjšanje celulita
gibljivost sklepov
kondicija prekrvavitev
Ostala ponudba:
Termometrija - diagnostika bolezni dojk Manualna medicina - doc. Igor ŽELNIN, dr. med. Informacije: MO-GY, d.o.o., tel.: 811-238, 727-818.
T/.OBRAZEVALNO SVETOVALNI CENTER IN GRAFIČNE DEJAVNOSTI, d.o.o., DOMŽALE
12M) Domžale, Kolodvorska 6, nI. 0611711-0X2, /oCG    lel.lfaks: 0611712-278
RAZPISUJE
• SREDNJE IN STROKOVNE ŠOLE -VERIFICIRANI PROGRAMI:
- poslovodska šola (V. st) - začetek v mesecu februarju
- trgovska šola (IV. st) - začetek v mesecu februarju
- usposabljanje računovodij (V/1), 400-urni program
- ekonomsko-komercialna šola
- gostinska šola (kuhar, natakar)
- agroživilska šola (pek, slaščičar, mesar)
• PROGRAMI ZA DOPOLNILNO IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE
• TUJI JEZIKI:
- nemščina in angleščina
RAČUNALNIŠKI TEČAJI:
- Windows 95, VVord for Windows, Excel, OFFICE 97...
• USPOSABLJANJE ZA DELO
- EX seminar - protieksplozijska zaščita električnih naprav (osnovni in obnovitveni tečaj)
- Seminar: računovodstvo malih podjetij
- Seminar za vodenje poslovnih knjig s.p.
- Varstvo pri delu in požarno varstvo
- Seminar: higienski minimum (osnovni in obnovitveni)
- Tečaj strojepisja
- Tečaj skladiščnega poslovanja
- Tečaj za voznike viličarjev
- Tečaj za traktoriste - varno delo s traktorjem in traktorskimi priključki
• TEČAJ CESTNOPROMETNIH PREDPISOV
• PROGRAMI ZA PROSTI ČAS:
- tečaj šivanja in krojenja
- kuharski tečaj
Prijave sprejemamo na Izobraževalno svetovalnem centru (prej Delavska univerza) vsak dan od 7. do 15. ure, ob ponedeljkih in sredah od 7. do 16. ure aH na tel. številki (061) 711-082 in (061) 712-278.
Mali oglasi		PRODAM zidan in opremljen vikend v JavorniSkem Rovtu nad Jesenicami. Ima vse pripadajoče dokumente, elektriko in vodo. • V pritličju je dnevni prostor s kuhinjo ter kopalnica in VVC • V nadstropju sta 2 spalnici z balkonom • Kletni prostor Se ni tk)končan. Cena: 70.000 DEM. Informacije po tel.: 064/81-804
SLAMNIK		
7   2 1-0X2 PRODAM dobro ohranjeno Žensko		
in moSko narodno noso. Telefon: 724-083.
UGODNO prodam dobro ohranjeno žensko Rog kolo na prestave Tel.: 722-682.
GARAŽO, zunanjo v SPB-1 prodam za 12.000 DEM. Tel.: 711-830.
BREZŽIČNI 900 Mhz telefon z dis-plavem, (k)lgi ck>met in mnogo funkcij, brezhiben, ugodno prodam. Tel.: 731-111, Marko.
V CENTRU Domžal prodamo garažo. Tel. 711-520.
NAJAMEM garsonjero ali sobo s kopalnica Tel.. ()f, 1/323-023, od 16. do 20. ure.
ROGLA - oddam apartma v turističnem naselju. Kličite: 061/714-309.
BRIARDE - francoske ovčarje mladičke, črne in rjave barve, perspektivno leglo, prodam Tel.: 716-358.
INSTRUIRAM matematiko, fiziko in osnove eleklrolenike. Tel.: 738-157
PESKAMO KOVINSKE predmete, kmetijske stroje, ograje na terenu, itd. Praznimo greznice, kontejnerski odvoz, drobljenje kamenja na njivah in parcelah. Tel.: (061) 722-056.
SERVIS Šivalni stroj, Kajuhova 15, Preserje (v blizini Kemisa). Tel.: (061) 727-897 Delovni čas: od 9. do 12. ure in od 15. do 17 ure, sobota od 9. ck) 12. ure.
ROLETE, žaluzije, lamelne zavese, harmonika vrata, tuS kabine, v različnih barvah in izvedbah. Izdelava, montaža, servis. Tel.: 71.3-310.
ZA PLANINSKI dom na Veliki Planini iščemo pomoč v kuhinji in strežbi. Kličite: 061/713-137 0609/647-523.
MOSKO ŽENSKI
.sv-"1"
Sanda Dolinar
Bistriika 1 1230 DOMŽALE Tel.: 061724-319
Delovni čas:
od ponedeljka do petka od H. do 12. in od 16, do 19. ure.
!Retex
aaaoV>_V>
Količevo 43 1230 Domžale Tel: 714-706
opravlja v celoti ali delno
računovodske in
knjigovodske
storitve za male družbe in s.p.
Za vse ostale informacije, glede načina sodelovanja, pokličite med 7. in 15. uro.
ŽELITE ŠOLANEGA PSA?
Šolanje psov (začetni in nadaljevalni tečaj)
So tri skupine lastnikov psov:
1. tisti, ki sprejmejo izziv in obiskujejo tečaje šolanja in vzgoje psov
2. tisti, ki občudujejo prve, ki imajo dobro vzgojene in izšolane pse
3. tisti, ki vse vedo in imajo nevzgojenega psa. Izjeme so in bodo.
Bodite v prvi skupini in se učite z nami!
V tečaje vpisujemo:
nedelja, 22. februar, od 10. do 12. ure.
sobota. 28. februar, od 16. do 17. ure.
nedelja. 1. marec, od 10. do 12. ure.
Vpis je na KD Kamnik v Tunjicah za tovarno KIK.
Informacije na tel. 825-139, g. Pučnik, in 811-168, g. Iskra.
ZASEBNA ZOBOZDRAVSTVENA ORDINACIJA
dr. JAGODA STREHOVEC Potočnikova 15, Domžale
Obveščam cenjene stranke, da je delovni čas ordinacije: PON., SRE., ČET.        13.00-19.00 TOR., PET. 8.00-13.00
Informacije po telefonu: 712-990 in 722-122.
U MARIBOR
ZELEZNINA VIKTORIJA
Moravče, Cesta heroja Vasje 3, tel.: 731-249
VAM NUDI
- vse za vodovod in odtoke
- centralno kurjavo
- električno napeljavo
- barve in lake
- vijake in žičnike
- rezervne dele za kmetijsko mehanizacijo
- gospodinjsko opremo
- telefonske aparate in priključke
Vse po izredno ugodnih cenah.
EFEKT PLUS
ZABAVNA ELEKTRONIKA
Pot 7» Bistrico 65a, 1230 Domžale, Slovenia Tel.&Faks: + -t 386 61 724 313 Mobitel: 4 -»386 041 619 848
Honorarno zaposlimo
POTNIKE
za prodajo elektronskih igrač po trgovinah.
Možna kasnejša redna zaposlitev. Pogoja:
- srednješolska izobrazba
- lastni prevoz
Pisne prijave z življenjepisom pošljite na gornji naslov.
Vabimo k sodelovanju tudi samostojne podjetnike.
-  V DOMŽALAH
V NAKUPOVALNEM CENTRU BREZA
OPTIKA
Helena Dolinšek
Breznikova 15, 1230 Domžale Telefon: 061/716-436
odprto - od ponedeljka do petka: od 9h do 12h, od 16h do 19h sobota: od 9h do 12h
s.p.
ELEI/TRO-I/ l\OTNII\
nudimo izvedbo
- e/. instalacij
- e/. priključkov
- strelovodov
- alarmov
- meritve
tel.: 735-453, 735-091
- intervencijska odprava napak na vaših elek. instalacijah 24 ur vsak dan
tel.: 041-66-88-37
/bmnik
Domžale
Študentski Servis
DOMŽALE
Ljubljanska 70,
nasproti blagovnice Vele, DIJAKI
ui, 711-790 /sTUDMlTJI
O £1 1M S N
No željo ti zasluženi DENAR za vsa boljša podjetja nakažemo TAKOJ po prejemu potrjene napotnice V CELOTNEM ZNESKU
PERMANENTNO NAPOTNICO ti poiljemoj ino vsak mesce domov ali v podjetje
Odprto tudi
.OB SOBOTAH od 9h do 12fc
KAJ VSI LAHKO OPRAVIM
na INTERNETU
^/wtstydeirtski-s-tloi!iiale.!
(včlanitev, prosta dela,
«0 ,
m oooou..
napotnice...)
Zavod za izobraževanje odraslih
CONTINUA, Domžale
vpisuje v verificirane programe izobraževanja odraslih
- strojni tehnik
- ckonomsko-komeicialtii tehnik
- trgovinski (živilski) poslovodja
Pogoj za vpis je ustrezna triletna šola. Začetek 2. marca. Informacije o izobraževanju dobite po telefonu 061/773-592, vsak dan med 14. in 22. uro.
CONTINUA je zasebni zavod, ki deluje na področju verificiranega izobraževanja odraslih od marca 1993.
ZAHVALA
V sedemdesetem letu starosti je tiho odšel nas dragi
Stane Šuštar
iz Preserij pri Radomljah
Iz srca se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izrečena ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje, sveče in darove za sv. mase in cerkev. Hvala gospodoma župnikoma Lojzetu Golobu in Franciju Šuštarju za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči in mnogo prezgodnji izgubi naše drage
Anuše Rode
rojene PAVLIC, z Rov
Se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. Lepa hvala za ustno in pisno izražena sožalja, . darovano cvetje, sveče in maše. Zahvala tudi sestram Onkološkega inštituta in Hematološke klinike KC, posebej še dr. Vovkovi in dr. Pretnarju, ravno tako dr. Starbekovi in dr. Kokalj-Limbekovi za prijazno pomoč v družinskem okolju. Zahvaljujemo se tudi župniku gospodu larcu in gospodom Senićarju, Čudnu in jamniku iz Ljubljane za lep pogrebni obred. Lepa hvala tudi rovskim pevcem, gospodu Majcenoviču in posebej SIRENAM za iz srca zapete pesmi v zadnje slovo.
_Njeni najbližji_
OPTIK
Martina Škofic
Ljubljanska 87, Domžale, tel.: 061/714-006
0^>
Slovenska 24, RE. Mengeš, tel.: 061/738-980
CENTER
J>0M&?(<   ZA MLADE
ponovno vabi vse, ki bi želeli koristno zapolniti svoj prosti čas, da se nam pridružijo:
• Konverzacija angleščine (vsi, ki bi želeli izpopolniti ali le obnoviti znanje angleškega jezika, dobrodošli -dijaki, študenti ali odrasli) - vsak četrtek od 18. do 19.30 Mentor: dr. Peter Weil
• Astronomska delavnica - torek od 19. do 20.30 Mentorja: Zoran Arsov in Tadej Kokalj
• Filmska delavnica - ponedeljek od 16.30 do 18.30 Mentorica: Jana Habjan
• Skupina za samopomoč - ponedeljek od 19. do 20.30
Mentorica: Lili Jazbec
• Ostale delavnice so že zasedene.
Ostale informacije dobite lahko po telefonu 713-421 ali osebno v Centru za mlade. Ljubljanska 70 v Domžalah.
V Življenju le skrbi in drlo sta imrl.i, zato od vsega trudi sta zaspala, idila sta tja, kjer ni veC skrbi in bolečin, a na vaju večen bo osto/ opomin.
V SPOMIN
V mesecu oktobru 1997 in februarju 1998 mineva petnajst let, odkar sta nas zapustila
julijana Ravnikar
in
Alojz Ravnikar
iz Gaberja pod Limbarsko goro
Iskrena hvala vsem, ki se ju spominjate in postojite ob njunem grobu.
Vsi njuni
*^^Pr
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj nas je v oseminšestdesetem letu, po hudi bolezni, zapustila naša drag^žena, mami in stara mama
Fani Žankar
rojena KOKAL), iz Domžal
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče
in za sv. mase. Iskrena hvala narodnim nošam in gasilcem PGD Studa. Posebna zahvala gospodu župniku za lepo opravljen obred. Lepa hvala tudi pevcem in vsem, ki ste jo tako številno pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: mož France, sin Franci in hči Dragica z družinama ter ostalo sorodstvo
Domžale, Nožice, 12. 1.1998
ZAHVALA
V devetinosemdesetem letu starosti nas je zapustila
Ivana Iglic
rojena Šuštar iz Trnjave
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in sv. maše. Zahvaljujemo se g. župniku za lepo opravljen obred, hvala patronažni sestri Irmi in ge. Požarjevi ter g. Novaku za poslovilne besede. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti,
Vsi njeni
Nci/rrccne Ijcscdc,
nedokončano drlo,
vse je pogreznjeno v nemo tišino,
vse v bridko bolečino.
V SPOMIN
2. februarja je minilo žalostno leto, odkar nam je kruta usoda vzela našo ljubo ženo, mami in babi
jano Burja
iz Domžal
Vsem, ki se je spominjate, obiskujete njen prerani grob in prižigate svečke, iskrena hvala.
Vsi njeni
Zadušili bi radi solze vroče in molče nosili to f>orjc, a ni nam /alrdi sol/ mogoče, prc/x)lno jih nate jesrcel
Odšlo je leto žalosti, solza in bolečin, odkar si nas tako nenadoma zapustil, naš predragi, nepozabni mož in oče
Feliks Peterka
iz Stegen pri Moravčah
Nikoli te ne bomo pozabili. Hvala vsem, ki ga obiskujete in prižigate svečke na njegovem grobu, ter prinašate cvetje.
Tvoji domači
Grenke so solze,
ki jih nihče ne more posušiti
ZAHVALA
Bil je lep sobotni dan, ko •sta nepričakovano zaključila svoje sanje naša nadvse ljubljena sinova, bratca, vnuka, nečaka in bratranca
Matej in Samo Cerar
Ker ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, dragi sorodniki, prijatelji, znanci in ostali dobri ljudje, se vam za pomoč, sožalje in sočutje iskreno zahvaljujemo,
Žalujoči: mami Helena, oči Janko, sestrica Petra ter ostalo sorodstvo
Domžale, Raca, Brdo, Krtina, Dole in Zalog pri Moravčah
Domžale
/bmnik
Ob tragični nesreči mladih skakalcev
Tista sobota je bila lepa, sončna in jasna. Pravi dan, da so se že zjutraj številni mladi smučarji in skakalci odpravili na treninge. Na številna slovenska smučišča, skakalnice in proge.
Vstajajo zgodaj, skoraj ponoči. Včasih tudi težko, saj so zaspani. Utrujeni. Njihovi prijatelji in sošolci so še v toplih posteljah. A trening kliče. Vleče jih neizmerna volja in en« it gija. Mame zavijamo malice, kuhamo čaje, očetje pri| »ravljajo smučke, v žepe jim stisnemo kakšen tolar za vsak primer. Nahrbtnik je pripravljen. Preden oddidejo, se starši poslavljamo z besedami: »Bodi priden, ubogaj trenerja in pazi nase.« In v naših očeh sta ponos in upanje, saj gledamo mlade, marljive, pridne
/.inosonjako. Ki se /c /;;o<l.i|
soočajo z slastmi zmag in
grenkobo porazov, ki spoznavajo, kaj je disciplina, ki vodo, da se nobenega velikoj;,i rezultata ne doseže kar tako zlahka. A obenem nas je tudi strah. Vemo sicer, da so otroci v varnih rokah izkušenih in strokovno podkovanih trenerjev. Skrbi pa nas zaradi nevarnosti, ki preži nanje na krutih cestah, po katerih prevozijo stotine kilomel r< >v.
In tako iz dneva v dan, saj so treningi skoraj vsak dan, tudi med tednom, po pouku, ob koncu tedna pa tekme. Po napornih treningih jih čakajo še vso šolske dolžnosti, prepisovanja in naloge. Pridni in marljivi morajo biti mladi športniki.
In takšna sta bila tudi Samo in Maloj ( erar, Polna neizmerne volje, želje po uspehu, rezultatih in napredovanju, Sanjaia sta naše najboljše: Primoža Peterko
in Miho Rihtarja, sanjala sta, da bomo nekoč ponosni tudi nanju. Trudila sta se, da bi jim postala podobna in enaka. A njune sanje se ne bodo nikoli uresničile. S tistega usodnega sobotnega treninga se nista vrnila domov in nikoli ver so ne bosta pohvalila z novo rekordno dolžino skoka. Njun skok se ni končal srečno. Odšla sta. Ljubila sta višave in daljave, rada sta letela in plavala po zraku.
Zato je bila tista sobota, ko so na cesti pri Naklem, v tesnem kombiju srečali kruto usodo mladi skakalci mengeškega Smučarsko-skakalnega kluba, tako zelo žblostna. Športni klubi ne poznajo meja, v njih se združujejo ljubitelji, zanesenjaki, starši, mladi tekmovalci. Med mengeškimi skakalci je bilo tudi veliko tistih iz naše občine. Med njimi sta bila tudi Samo in Matej. Z njima je ugasnilo tako mlado življenje, ugasnile so iskrice v očeh, ugasnilo je upanje in veselje. Tako čudno nas boli in v solzah se sprašujemo - zakaj. Hudo nam je, ker najbližjim ne moremo nuditi prave tolažbe. Kaj čutimo, izpričujeta le naš molk in naša žalost.
V rtesreči pa so umrli tudi drugi udeleženci* mladi skakalec iz Mengša Blaž Trplan, mlada mamica lana Slokar, predsednik planiškega komiteja in direktor uprave Pet rob g. France Premk in priznani gospodarstvenik in športni delavec g. Lojze Fortuna.
V imenu občine Domžale vsem najbližjim, sorodnikom in prijateljem umrlih izrekamo iskreno sožalje.
Vsem ostalim udeležencem v hudi prometni nesreči pa želimo čim prejšnjega okrevanja in ozdravljenja.
Županja Občine Domžale CVETA ZALOKAR-ORAŽEM
IN MEMORIAM
Anuši Rode
V sivem torkovem jutru 13. januarja je žalostno zadonel rovski zvon in nam sporočil, da naše drage prijateljice Anuše Rode ni več med nami.
Rodila se je 27 maja 1949. Starši so bili zavedni Slovenci in pokončni kristjani. Živeli so na Viču v Ljubljani, kjer je obiskovala tudi osnovno šolo in gimnazijo ter glasbeno šolo. Eno leto po maturi je zaključila še 10. razred klavirja. Vseskozi je bila odlična učenka.
V jeseni leta 1967 je začela študirati tehnično matematiko. Bila je štipendistka Elektroinštituta Milan Vidmar v Ljubljani, kjer se je zaposlila v decembru 1971, diplomirala pa je aprila 1972. Ker je bila sposobna in željna znanja,
ji je Elektroinštitut v letih 1969 do 1972 omogočil počitniško prakso v planskem oddelku elektro podjetja Bayernwerk v Munchnu. Pridobljeno znanje je potem uspešno prenesla v domače okolje, z nekdanjimi sodelavci pa vsa ta leta ohranila prijateljske stike. V tem Bavarskem podjetju, daleč od domovine, je spoznala tudi svojega bodočega moža.
Poročila sta se leta 1973 in pričela z izgradnjo novega doma. Do vselitve na Rovah sta s hčerko stanovala v Kamniku. Ko so se preselili v novo hišo, se je rodil še sin.
Kljub zahtevni službi in družini se je lotila podiplomskega šludija na Fakulteti za elektrotehniko in v juniju 1978 postala magistra elektrotehniških znanosti. (>d leta 1979 je opravljala delo višjega raziskovalca.
Ker je imela smisel tudi za pisano besedo, je več let z veseljem sodelovala v časopisem svetu glasila Slovenskega elektrogospodarstva Naš stik. Polna štiri leta je tudi opravljala tajniška dela v KS Rova.
Že od otroštva je imela rada glasbo, saj je najprej pela in potem orglala v cerkvi na Viču, kasneje je prvi zbor tudi vodila. Med bivanjem v Kamniku je kot zborovodkinja priskočila na pomoč v tamkajšnji frančiškanski cerkvi. Ko je na Rovah zbolel organist, je z veseljem in predanostjo prevzela mesto organistke in voditeljice cerkvenega pevskega zbora.
Kljub močni volji in klenem značaju je bila Anuša krhkega zdravja. Prvič je hudo zbolela junija 1991 za Hodgkinovo boleznijo. Po dolgotrajnem zdravljenju na Onkološkem inštitutu ji je v letu 1992 uspelo bolezen premagati. Po bolezni je Anuša v službi delala po štiri ure. Do ponovnega odhoda v bolnico se je po najboljših močeh trudila ostati koristna sodelavka Elektroinštituta. Kljub vsem prizadevanjem je v avgustu 1997 bolezen izbruhnila v še bolj zahrbtni obliki. Od sredine septembra so na Hematološki kliniki v skoraj tri mesečnem
intenzivnem zdravljenju storili vse, kar je bilo možno. Od sredine decembra naprej je kazalo, da je Anuša ponovno zmagala. Med božičnimi prazniki sva jo z možem obiskala. Bila je vesela, dobro zgledala in med našim pogovorom ni nikoli potožila o bolečinah. Takoj po novem letu je ponovno morala v bolnico, ponoči 13. januarja pa je umrla zaradi izliva krvi v možgane.
Rada bi napisala, da sem zelo ponosna in hvaležna, ker sem jo poznala, se lahko z njo pogovarjala in preživela veliko lepih trenutkov na Rovskem koru.
Kljub višjemu izobrazbenemu nivoju je bila preprosta, čeprav je imela svoj prav. V pogovoru je bila vedno direktna, ni prenesla zlaganega sprenevedanja, v ljudeh je cenila tisto pristno - naravno podobo.
Vsako delo, katerega se je v življenju lotila, je opravila vestno in natančno, nikoli ni odrekla nobeni prošnji.
Ni pozabila navdušiti hčerke Monike za igranje na orglah, za kar smo ji rovski farani zelo hvaležni.
Slovo od še ne 49-letne Anuše Rode je bilo na rovskem pokopališču veličastno in pretresljivo.
Vsem, ki smo jo poznali, se je trgalo srce, čeprav so pesmi božale razbolele duše in je ječala slovenska zemlja, ko je vase vsrkala še neizgoreno srce pokončne Slovenke in spoštovane prijateljice.
Težko je izreči besede sožalja njenim najbližjim, vendar jih tolaži vsaj to, da v tej neizmirni bolet ini niso sami. Z njimi žalujemo vsi, ki nam je veliko pomenila in tudi poslovni prijatelji iz domovine in Evrope.
MARTINA URBANIJA
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage mame in babice
Marije Peterka
z Vira pri Domžalah
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Hvala tudi Oktetu Tosame za zapete pesmi. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku z Vira za lopo opravljen pogrebni obred.
Hvala vsem, ki sle jo pospremili k večnemu počitku. Vsi njeni
5 Cvetjem grob Ti tyoj krasimo v ljubezen trajno in spomin, ivetje s solarni svežimo,
v s/v a03 /r l>t >llk > hnletlll
V SPOMIN
četrtega m<ir< ,i bo minilo tri leta,
odkar n.is je zapustil naš dragi mož, oče, dedek, tast in sine
Štefan Pire
iz Podgorice pri Pečan
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, prižigate sveče in se ga spominjate.
Žena Elka, hčerki Boža in Mira z družinama
ZAHVALA
()b Izgubi nase drage mame, babi< e, prababk e, sestre in tete
Alojzije Grabnar
iz Žirovš
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja in tolažilne besede, darovano cvet je in sveče ter
vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji |x>ii. Zahvaljujemo se gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za ganljivo zapelo žalostinke ler gospodu Novaku z.i poslovilne besede. Vsem iskrena hvala I Vsi njeni
V Življenju le skrb in delo si imela, sedaj od vsega trudi si zaspala, odšla si tja, kjer ni več lx>lečin, a nate večno bo ostal spomin.
ZAHVALA
Ob smrti naše drage mame, stare mame, sestre in tete
Pavle Stegnar
roj. Škrabanja iz Zg. Kosez
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena pisna in ustna sožalja, za darovano cvetje, sveče in darove za sv. maše.
Hvala g. Viktorju Primožiču za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem za zapete žalostinke.
Hvala vsem, ki ste jo v velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni
t!
V življenju nimamo ničesar,
kar bi bilo naSa last.
Vse nam je samo dano za določen čas,
tudi ljudje, ki jili Imamo radi.
METKA KLAVŠAR
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega moža, sina, očija, starega očeta, brata, strica, svaka in tasta
Feliksa Andrejka
z Rodice
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem, sodelavcem AS Domžale, sodelavcem Stola in vsakemu posebej, ki sle se poklonili v njegov spomin, ga pospremili na zadnjo pot, darovali cvetje, sveče in darove za sv. maše.
Hvala za izrečena ustna in pisna sožalja.
Posebno se zahvaljujemo g. /upniku l.inezu Kvaterniku, pevkam dekliškega cerkvene;;.) /bou župnije larse, pevcem Mengeškega zvona, godbenikom Mengeške godbe ter praporščake n 11
Žalujoči njegovi najdražji
Hiša prazna je postala, ko nepričakovano si vzela slovo, v srcu bolečina je ostala, ki prenehala ne ho.
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj, v Sestinštiridesetem letu starosti, nam je kruta usoda iz naše sredine -iztrgala drago ženo, mamico, hčerko, sestro in svakinjo
Marijo Hrovat
roj. Eržen iz Doba
Ob tragični izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem bližnjim in daljnim sorodnikom, sodelavcem, prijateljem in znancem za izkazano pomoč, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki so jo pospremili na zadnji poti.
Hvala g. župniku iz Doba za cerkveni obred in Oktetu Tosama za ganljive pesmi.
Zahvala tudi sodelavcem iz vodstva Tosame.
Še enkrat lepa hvala vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani.
Vsi njeni
		ZAHVALA
		
		Ob nenadni izgubi moža, očeta, starega očeta, tasta, brata in strica
	1»»	Janeza
		Groboljška st. iz Češnjic pri Moravčah
		
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in kolektivom: Napredek, Lip Slovenijales, AlCu, Komunalno podjetje Domžale, Stojanu Cerarju s.p. za izrečena sožalja in tolažilne besede, darovano cvetje in sveče ter za vso denarno pomoč.		
Hvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, moravskim godbenikom, moškemu zboru, mešanemu cerkvenemu zboru, zboru KID Limbar za zaigrane in zapete žalostinke.		
		Vsi njegovi
/lamnik
Domžale
Med najbolj množičnimi prireditvami, ki jih organizira Atletski klub Domžale, je zanesljivo Olimpijski tek. Takole je bilo videti na startu enega izmed njih. (foto Vili Majhenič)
20 let atletskega kluba Domžale
Jubilejno leto
V letu 1978 je skupina ljubiteljev kraljice športa atletike v Domžalah ustanovila Atletski klub in njegov predsednik je postal Marjan Gorza. Začetki so bili bolj skromni, saj so atletski delavci na tem področju sicer nadaljevali tra-
dicijo nekdanjih atletov in uspešnih športnikov, pa kljub vsemu orali ledino, ki po dvajsetih letih uspešnega dela že daje sadove. Tekmovalci, člani AK Domžale, so se namreč v prejšnji sezoni uvrščali na evropska in svetovna tekmova-
Alain Roussel
OPEL VECTRA
Opel vectra uteleša vrhunsko tehnologijo in lepoto
Zelo lepo oblikovan avtomobil ie kot umetnina, ki jo določa vsak njen detajl. Opel vectra do popolnosti združuje močan motor, kar največ udobja za potnike in velik prostor za prtljago. Aerodinamična oblika zmanjšuje upor vetra na količnik 0,28. Opel vectro odlikuje varnost z dvema serijsko vgrajenima zračnima blazinama in ABS opremo. Kdaj ste zadnjikrat uživali v vožnji tako dovršenega avtomobila?
UMETNOST V GIBANJU
av
SALOI
«FQUI
HM
OPEL V DOMŽALAH avtotehna        in KOSEC, d.o.o.
SALON: LJUBLJANSKA 110, DOMŽALE, TEL 061/716-092, SERVIS: KAMNIŠKA 19, DOMŽALE, TEL 061/715-333
UGODNI KREDITI T+5% do 4 let
nja, v vrstah AK Domžale so državni prvaki, največji uspeh pa je, da so med atleti številni mladi, ki bodo v bodoče dosegli lepe uspehe v metih, tekih in skokih. Ob klubu pa uspešno dela tudi Zbor atletskih sodnikov.
Atletski klub Domžale je že ob zaključku lanskega leta sprejel usmeritve, katerih c ilj je, da lx> dvajseto leto AK Domžale še bolj pestro in zanimivo kot doslej. K lepSemu praznovanju pa bcxio s svojimi uspehi zanes-
ljivo prisfievali tudi atleti, ki že s prvimi tekmovanji v letošnjem lelu dokazujejo, da so ck)bro pripravljeni.
Tako so v velikem številu sodelovali na dveh dvoranskih mitingih v Ljubljani, in sicer se je tekačica Meta Pun-gerčar na prvem uvrstila v finale med članic ami v teku na 60 m, Se boljša pa je bila na dvoranskem mitingu ŽAK Ljubljana 17 januarja 1998 Bojana Hoslnik, saj je v teku na 60 m s časom 8,27 osvojila tretje mesto.
Meri mladimi tekači Atletskega kluba Domžale pa naj tokrat fx>sebej omenimo Suzano Mlark>nović, četrto-Solko iz Ihana, ki je pod vodstvom trenerja Damjana Berdika že dosegla nekaj lepih uspehov. Posebej prijetno pa je presenetila na S. mednarodnem [x>kalnem krosu, ki sta ga v mestnem parku v Murski Soboli pripravila AK Pomurje in Društvo atletskih sodnikov. Na progah, dolgih od iSO rlo 10.(XX) m, se je pomerilo skupno 250 tekačev iz Avstrije, Hrvaške in Slovenije. Med zmagovalce se je v kategoriji kadetinje C uvrstila tudi mlada domžalska tekačica, ki ji za lep mednarodni uspeh iskreno čestitan k j. Lop uspeh je dosegli na teku v Italiji, čestitke tudi staršem in trenerju Damjanu Berdiku.
V pripravah rta praznovanje 20-letnice Atletskega kluba Domžale pa vodstvo pripravlja tudi poseben bilten, v katerem bi radi predstavili najuspešnejšo atlete v zgodovini kluba. Zato prosimo vse nekdanje in sedanje člane kluba, da slikovni material, ki prikazuje zgodovino kluba, dostavi-jo g. Marjanu Gorzi - ck) konca februarja 1998.
V. V.
Želje »trzinske skerce«
Že štiridesetletni) popkovino z Domžalami da bi presekala, da pot si v samostojno bi oh< fl tO po svoji pameti urezala.
Središče Radomelj zazida vajo
Leta tri smo v Radomljah trobili, 50 parkirnih mest da bi duljili, žal Domžalčanom le nismo kos, nam ostaja stiska in - dolg nos?
23. državna razstava diapozitivov
Množica iz vse Slovenije v Radomlje na slavje /vihiti, a le z občine - nikogar ni.
Čisto krajevne zadeve
Glej, pokopališče čast, ponos domačega je kraja, le v Domžalah ga obnavlja
vsa občinska raja. FRANCE CERAR
POHIŠTVO salon J&iiz ^arantama
AKCIJSKA PRODAJA KUHINJ IN JEDILNIH GARNITUR
- Kuhinje (64 modelov), izdelava po meri! 38% akcijsko znižanje
- Sedežne garniture iz blaga in usnja.
- Dnevne sobe iz masivnega lesa, hrast, jelša.
- Spalnice različnih barvnih nians.
- Otroške sobe (izvozne cene za dva modela).
KUHINJA SAVINA
Vse to v salonu Liiz Karantania: Domžale, Antona Skoka 2, tel.: 710-130, in Ljubljana, Topniška 5, tel.: 130-77-30.
Delavnik: 8. do 12. in 15.30 do 19. ure.
ARBORETUM VOLČJI POTOK IN OBČINA DOMŽALE
Letne vstopnice že na voljo
V skladu s sporazumom med Občino Domžale in Arboretumom Volčji Potok je ta 1. febaruarja 1998 začel s prodajo letnih kart, ki veljajo za vse obiske tega krajinskega parka v letu 1998 - vključno z vsemi prireditvami.
Občani naše občine za letno vstopnico prispevajo I7ri() Sli (redna cena je 5000 SIT), kupijo pa jo lahko v Ar-boretumu ali njegovih cvetličarnah.
V skladu s sporazumom Arborelum Volčji Potok omogoča skupinam osnovnošolskih otrok, ki pridejo v park šolo, brezplačen vstop.
1!I\< H SI K\ IS TRGOVINA
Prešernova 1a, 1230 DOMŽALE TELEFON: 722-107
?VlODA|ALNA°IZDEtK:OLz
gorenje
SUPER PONUDBA:
* barvni TY 55 cm, stereo, TTX
63 cm, stereo, TTX 71 cm, stereo, TTX
* hladilnik z zamrzovalnikom (zamrzovalnik spodaj 59 I), višina 155 cm 69.206,00
* hladilnik, 123 cm 41.000,00
* šivalni stroji 34.160,00
* sesalci od 18.160,00
* Bogata izbira bele tehnike: pralnistroji, fx)mivalni stroji, štedilniki, zamrzovalne omare, skrinje, mali gospodinjski ajjarati.
GOTOVINSKI POPUSTI
Možnost nakupa tudi na več obrokov
Brezplačna dostava!
„RA.VI NASLOV ZA NAKUP APAMro
gorenje
Dohodninska napoved za študente in dijake
»Cesarju, kar je cesarjevega« že nekaj let velja tudi za dijake in študente. Do 31. marca letos morate študentje in dijaki, ki ste v letu 1997 zaslužili več kot 51% povprečne bruto letne plače v RS, ODDATI dohodninsko napoved. Tisti, ki ste zaslužili več kot 62% povprečne letne bruto plače v RS, boste morali po odmeri »davkariji« dohodnino tudi PLAČATI.
Kolikšni so ti zneski (51%, 62%) in koliko je vsak od vas točno zaslužil preko Študentskega servisa Domžale, vas bomo s pismom obvestili v februarju.
Da se boste lažje znašli v davčni
zmešnjavi, uvajamo ZA ŠTUDENTE IN DIJAKE-ČLANE ŠS DOMŽALE
brezplačno telefonsko št.: 080-12-04,
namenjeno DOHODNINSKEMU SVETOVANJU.
Seveda pa se lahko oglasite tudi na Servisu, kjer boste dobili potrebno in
formacije za izpolnitev dohodninskega obrazca. Vsi, ki imate dostop ck) Interneta, lahko na naših domačih straneh ob drugih informacijah etabite tudi informacije v zvezi z napovedjo dohodnine.
Vse študente in dijake prisrčno pozdravljamo,
Študentski servis Domžale!
accent
English Language Center, d.o.o.
K vpisu v spomladanski semester vas vabi, ameriška profesorica, mag. Lynda Culp
• NOVO - italijanščina
• tečaji angleščine in nemščine za odrasle - 6 stopenj
• konverzacija
• individualne ure
• prevajanje, lektoriranje
Naše prednosti:
• majhne skupine (6 do X oseb)
• naliv r speaker profs
Učimo se s poudarkom na pogovoru
"call or come in" med 9.-12. uro
Ljubljanska 36, Domžale Tel.: 712-658
Slamnik je glasilo občin Domžale, Lukovica in Moravče in je nadaljevalec tradicij časopisa Domžalec, ki je izhajal v letih 1925 (5 številk), 1929 (2 številki), 1934 (1 številka), 1935 (1 številka). Domžalec je izšel še v letu 1958 (1 številka), nato pa je 5. 11. 1962 pričel izhajati Občinski poročevalec in je redno izhajal vse do 21. marca 1991, ko se je preimenoval v Slamnik.
Odgovorili urednik
BOGDAN OSOLIN, tel.: 714-599, 721-022, (0609) 634505
Pomočnica odgovornega urednika MARIJA KAVKA
Člani uredništva
FRANC CERAR, DADA BREJC, MARTIN GROŠELJ, VERA VOJSKA, dr. BOGDAN DOLENC
Urednica strani občino Lukovica MONIKA DOMITROVIČ
Urednica sirani občino Moravče •
BERNARDA MAL
Uredništvo glasila SLAMNIK
je na Ljubljanski cesti 69 v Domžalah.
I Irerlništvo
ERNA ŽABJEK-KOČAR, 714-599, 721-0 " URADNE URE: vsako sredo od l6.-17ure
Tehnični urednik JANE/. DEMŠAR
Lekti >i
prof. AVGUŠTIN PIRNAT
c',l,isilo Izhaja v nakladi Meni izvodov in n,i prejemajo vsa goapodlRjrtva brezplačna
Na |K>dl,ini /,ik(in,i o prometnem d,)vku in mnenja ministrstva za Kulturo spada glasilo med proizvode, /a katere se pl.K'uje S% rlavek od prometa proizvodov. IISK: I )N() - I isk Časopisov in revij, d.d, pobijana
/lamnik