Lm® V.f štev, US. V Celju, teirteU due US. oKiobra 1923. Postnina placana y gotosinl. . w^^flj^^BVA^BBfl^^^BfiflflflflK - ^^H^^|l ^Bflflflfll YflflflflflB. ^Bflflfl^Bf Bflflflflflf VflflflflflV Bfll^BflB BBBflfl^B ^Bflflflfll l^Bfllflfli ^Bflflflflflflflflflflflfl^BSBW fl^BflBflf wSSflfifll S^DmKm ^^^^^I^^^^^Vi^^^^^HIHL ^BBBBBi ^HB^^BBBBBBbY BBBBBBBBBBBBBBBBBBi ^BBbIbB .^BBb^BBT ^BBbBBk ¦¦¦¦¦¦' BBBB^bI KbBBBBJ aBHHpBBHBiBBBBSSBBB ^bb^H ^IBsflR VB^flflBlfl^flBBflr ^¦SHaflflflV JB^BHbb^^^^B iflHHlBBBB^r V^H^^V ^^^^ plaiiano do IBB ^Ü|S ^^^bSbP^ Wyi|H MV^b^B ^^^^pr ^^U^r Licejs^a knjižica jubljana Siane letno 60 Din, mescCno 5 Din, za Inozemstvo 240 Din. Qglasi zamm višine stolpca 50 p. Reklame med tekstom 1 Din Posamezna Sleviütc* »lane 1 ßira- Izhaja vsaK tforel*, čemeK in sotoolo. llredrtlštvo: Strossmayerjeva ul. 5t. 1,1. pritlicje. Teles. 65. Uprovnistvo: Strossmayerjevau.št. J, pritličje. Teles. 65 RaČun kr. poštnega čekovnega urada št. 10.666. Teptans naši bratje na Koroškem, V času ko pri nas v Jugoslaviji uživa nemški ?ivelj vso zaSčito držav- nega zakona, ko gre sedaj vladajoča radikalna stranka celo tako daleč", da favorizira nemški in odpadnišk? element na Škodo državnega naroda in državne misii ob me|i in v onih nekdaj po- nemčenih mestüi in trgih v severni Sloveniji, nam prhajajo izza Karavank od nasih zasužnjenih bratov na Ko- ioškem poročila, ki v kriČeči barvi osvütljujejo vso brezpravnost naroda na$e krvi in našega jezika na Koro- škem. Nikdar prevečkrat ne povdar- jamo žalostnega dejstva, da nima naš narod na KoroŽkem, ki živi tisočletja sklenjeno na svoji zemlji nili jedne sjme ljndske šole v svojem matemem jeziku, ln vendar ne moremo našega miroda na Koroškiim primerjßti nem- škini priseljencem in kolonistom med nami, ki Žive razškropljerco od kruha jugoslovenske zemije, pa skušajo v nezdravih in bolanih notranjih naših prilikah izsiliti gotove privilegije, ki jim ne gredo ne po njih Stevilu, ne po njih sestavi, ker ne tvorijo pri nas v Sloveniji narodne manjšine, ki bi jo smfcla naša vlada kot tako uva/evati preko onih niej svobode in zaščite, ki \o uživa pri nas vsak državljan. Na Koroškem se vrše priprave za držnvne in deželnozborske volitve, pri kojih hoče ;udi slovenski narod na Koroškem, ki je bil 10. oktobra 1920 ogoljufan za svojo svobodo, dokumen- tirati prec! celim svetom, da Živi in da se ne l.ikloni nobencmu terorju nemške avstrijske vlade. Tisočletja je vzdržal na§ narod in naš jezik na Koroškem v nejednakem boju, ubijala ga je šola, ubijaii so ga uradi, ubijala ge je visoka cerkvena politika, zastrupljal ga je tisti internacionalizem, ki je vodno nemško- nacionalen in renegatski tam, kjer ima posla z brezpravno slovensko manjšino. Toda koroški Slovenec je vztrajal in še živi ter se danes polno zaveda svo- jega življenja. Naroda, ki živi in dela, ki poseduje in obdeluje zeniljo svojih očetov in dedov, se ne da izbrisati iz karte. To si naj zapomni današnja re- publika Avstrija in nemški koroški nasilniki. Kako so izvršili n?cijonalci, kr- ščanski socijalci in socijalisti svoj hu- dobni načrt, da bi uduSili politični po- kret naših koroških brat.ov. Zbali so se, da ne pridejo v koroSki develni zbor štirje in v dunajski parlament en Slovenec, zato je glavna volilna komi- sija razveljavila deželnozborsko volilno listo Slovenskega političnega druStva. r\eniški ggitatorii širijo po vsoj dezeli vest, da Slovenci sploh ne kandidirajo. Slovensko politično diu?.tvo je predloZilo že 29. septembra svoje vo- lilne predloge za de?.tliii in državni zbor. Pri kandidatni li^ti se je zgodila pogrežka, da je podpisalo sffrno 50 mesto 100 predlagateljev, kakor pri državnozborskih kandidatnih listih. De- Želni vodja volitev bi moral stranke takoj pozvati, da to formalno rapako popravijo. Koroški vcd;a volitev dr. Ratzer pa tega ni storil, ampak je čakal do 9. oktobra in va ve^er vrnil Slov. polit. dru?tvu listo s pozivom, da preskrfci še 50 podpisov. Slovenci so takoj zbrsli še potrebne podpise in se je (ker je bil 10. tm. koroSki dr- žavni praznik) o naknadni vlogi raz- pravljalo prihodnji dan. Člani komisije so se izgovarjali, da ne morejo tako hitro ugotoviti, če so vsi podpiai res podpisi volilcev. Tako so zavlekli za- devo do 12. trn., ki je bi! zadnji rok za vložitev dopolnilniii list. V seji 13. tm. ie volüna komisija z vsemi glasovi, razen člana-sodniks, zavrnila vlogo. Proti temu sklepu je član-sodnik vloži! pri dunajski vtsdi rekurz, sedaj je na tern, da Dunaj odloči v prilog Slovenceni. Nemci, kakor tudi socijalni deniokraii so hoteli slovensko Ijudstvo zbegati, a njih Speknlacija je naleiela na odpor pri Slovencih, lei so vsled tega narodnega škandala zelo cgorčeni. S svojimi krivicami bodo Nemci po- magali, da Slovenci Se bolj strnejo svoje vrste in zmaga mora biti njihova. Ako pa hoče Avstrija pozabiti na dolžnosti, ki jih žpecijelno njej nalaga mirovnn pogodba, jih bo opomnil naš troimeni narod, da smo solidarni s ko- roskimi brati in da znamo tudi mi po- tipati, kjer boli. Političnc vestL Zborovanje JDS v Gornji Rad gor.i. V soboto zvečer se je vršil v Gornji Radgoni dobro obiskan občni zbor krajevne organizacije JOS, kate- rega so se udeležili tudi delegati SKS in NSS, Ra7pravljalo se je poleg dnev- nega reda tudi o skupni napredni fronti, za katero so se zavzeli vsi navzoči. O delovanju organizacije je poroča! predsodnik dr, Boezio, župan v Gornji Radgonj, oblastni tajnik Spindler ie poročal o političnem položaju in nalo- gah stranke v bljižnji bodočnost'. Na- dučitelj Mavrič je podal poročilo o delu demokratcv v občinskem odboru, ki je bilo zelo plodovito. Organizacija bo odslej sklicavala red no mesečne so- stanke, na katerih se bodo obravnavala politična, gospodarska in kulturna vpra- šanj«, ki pridejo v poStev v Gornji Radgoni in okraju. Oblastni tajnik Spindler je posetil drugi dan tudi pri- staSe iz CerSaka, ki so priSli v Št. llj ter imel z. njimi zaupni sestanek. Na s&jl Glavnega odbora demo- kratske stranke 16. t. m. ;e poročal Ljuba Davidovič o svojih razgovorih z dr. Korošcc-m in dr. Spahom ter izjavil, da se gleda za sporazum glede sesta- vitve skupne liste pri volitvi skupščin- skega predsedništva. Z zetnljoradniki ša ni bilo razgovora. Na seji ministrskega sveta 16. tm. se je odobril ceremoniel pri sprejemu kraljevskih Rostov in nato nadaljevala debata preureditve o razpuščanju urad- nikov. V I. kategorijo 3. skupine pri- dejo načelniki in inSpektorji z 7000 dinarjev place. Velike težkoče so na- stopile pri ureditvi razmerja med sod- niki in profesorji. Ljuba Jovanovic noče več kan- dldlrati. Ljuba Jovanovič je izjavil, da nočo več kandidirati za mesto skup- ščinskega predsednika, ker je bolan. Pašič ga je pozval, naj svojo namero umakne, Jovanovic ni še odgovorii. Kandidatna Hsta Slov. pol. dru- štva na Koroškem veljavna. Nasilje, ki ga je hotel izvesti koroški volilni odbor nad Slovenci glede volilne liste v državni in deželni zbor> je po naj- novejših vesteh preprečeno. Na uvod- nem mestu srno napisali članek, ki naj seznani naše čitatelje o nameravani perfidnosti kcroäkih Nemcev. Avstrijska vlada je opozorila Celovec na posle- dice takega nasünega ravnanja, ki bi poslnbšalo odnošaje z Jugoslavijo. Vsled tega je koroSki volilni odbor odobril slovenski volilni predlog. Radič SČuva Slovake. »Slovak«, glijsilo Mlinkove slovaSke ljudske stran- ke prinaša Radičevo pisir.o iz Londona, v katerem Radič opozarja Slovake, naj pazijo na nedotaknjenost slovaSke meje, izogibajo naj se praškega parlatnenta in naj si ustvarijo lastno slovaško dr- Ždvo. Slovaki naj si ne pustijo dopasti, da postane Češkoslovaska francoska ko- lonija, v kateri inSpicirajo francoski generaii po svoji volji. V praSkih kre- gili je to umešavanje Radiča v čežke zadeve povzročilo silno ogorčenje. V Londorm je Radič popolnoma pogorel, secluj poskiiša s svojo nesrniselno po- ütiko tudi drugje, a se mu ne bo ni- kjer obneslo. Težavni notraiiji položaj poljske države. Poljski ministrski svet je ob- javil proklarnacijo na narod, v kateri povdarja težavnt notranji položaj re- publike. VrSavsko skladišče smodnika je zapalila zlobna roka. Poljska vlada opozarja narod na veliko opasnost, ki ograža ne samo dobrobit, temveč tudi obstoj države. Teroristični čini in ek- spiozija skladišča smodnika kaže do- volj jasno s kakimi sredstvi se vodi boj proti državi. Število žrtev pri eksploziji znaša 150 mrtvih, množina eksplodiranega smodnika 2000 to Ubiti so večinoma vojaki, gre za ko- munistično zaroto. Oklic. Žalni dan za padlimi in umrlimi vojaki, žrtvami svetovne vojne praznuje Udruženje vojnih invalidov na dan l(). oktobra. Žalosten bo ta spominski dan za mno^e rodbine, kakor tudi po- edince širom naše države. Hridke iz- gube in udarce, katere je zadala vojna družinam, kakor tudi posameznikom, so vsled težkih povojnih razmer še občutnejše za vse prizadete nesrečnike. Da se kruti bedi in pomanjkanju vsai nekoliko odpomore, je sklenila podpisana podružnica Udruženja vojnih invalidov, vdov in sirot prirediti v prid vojnim žrtvam v Celju cvetlični dan in sicer prvo nedeljo za žalnim dne- vom, t. j. dne 21. oktobra. Apeliramo na usmiljena, sočutna srca vseh naših rojakov neinvalidov, da se na ta dan z nakupom cvetlic izkažejo radodarne najbednejSim ter jim samaritanski obvežejo globoke rane in dajo toli potrebnega okrepčila Za- vest, da so pomagali mnogim obrisati solze gorja, zavest, da prešine srca ob- darovanih trpinov iskrena hvaležnost do plemenitih dobrotnikov, bodi vsem poleg skromnih jesenskih cvetk v naj- lepše povračilo. Dobrodelni prispevki sesprejemajo tudi v pisarni upraviteljstva inv. doma. Udrk vojnlh invalidov kralfevine SHS podružnica Gelje. ODBOR. Celiske novice- Zika kv^rtet nas je zopet očaral s krasno izvedbo težkega prograrna. Nima pomena naštevati njlhovih vrlin, le eno pripomnim. Ravelov kvartet, krasno delo francoske impresijonis- tične struje, so podali s tako fineso, da je kljub svojini nakopičenim diso- nancam fasciniralo vso dvorano. Po- sebno navdu?.enje pri tej točki sern opazil med mladino, ki je napolnila stojiščo do zadnjega kotička. Pri zad- njih prireditvah so Celjani pokazali res ljubezen do umetnosti, —- isti dan je bilo tudi rnestno gledališče (operni večer) polno. V Ljubljana ali v Ma- riboru bi kaj takega ne doživeli. — Prepričan sem, da bo dvorana Zikov- cem vedno napoinjena, saj so nam njihovi koncerti postali nekako obvezni. Razen Ravela so podali liaydna in Dvofaka. Dvofakov obsežni As-dur kvartet je zaključil večer nad vse častno. Seveda nam Se ni bilo dovölj in smo izsilili še Borodinov Nokturno Hmeljska kupčija. Hmeljska kupčija je potrebno zio, kajti brez nje je prodaja hmelja izklju- čena, a vzlic temu je ona najbolj uma- zano perilo Savinjske doline. Prizade- vati si hočem ta aksiom, to je načelo brez dokaza, vendarle dokazati. Ko so se začele razvijati kobule na ovenčauih hmeljskih drogovih, je le priSel v našo dolino glas, da bo na ČeSkem, kakor tudi v Nemčiji slaba hmeljska letina, iz Česar sledi, da bo ietos veliko povpraäavanje po savinj- skem hmelju in da bo svetovno po- manjkanje vpiivalo na porsst hmelj- skih cen. Marsikateri hmeljski kupec p?. je to pravočasno izprevidel ter začel na- kupovati naš hmelj. Mnogi hmeljarji ua, ki so bili v minulih letih gospe- darsko precej udarjeni, so svoje bo- doče hmeijske prideike z zaČetkom nieseca julija v predprodaji oddali po 260—360 K za 1 kg v dobri veri, da so hmelj dobro prodali z ozirom na cene v minulem letu, ko je biia v za- četku sezije visoka, potem pa vedno nižja hmeljska cena. To dejstvo je bilo merilo marsikateremu hmeljarju, ne da bi bil tudi posluSal dobrohotece lime- ljarsko društvo, ki je vedno razglaSalo slabo hmeljsko letino v inozemstvu. Bile so to torej predprodaje, ko je še hmelj na hmeljskih drogih. Potem pa je priSla glavna sezija. Hmeü je bil obran in spravljen. Začela se je dirka hmeljskih kupeev in me- šetarjev po Savinjski dolini, ki so po- nujali cene od 360—380 K za 1 kg. Kupci so prihaiali k hmeljarjem na dorn, kar je bilo tudi pravilno. Naen- krat pa pride »bela vrana« iz Braslovč ter je kupila hmelj po 470 K za 1 kg, četudi samo en dan, koje sreče so bili baje Grižani deležni, znamenje, da ino- zemei naš prvovrstni hmelj nujno ra- bijo. Kmaiu pa pride »preobrat« in hmeijske cene padejo takoj zopet pod 400 K za 1 kg. Stagnacija na vsej črti. Kaj pa sedaj? Nastopilo je premirje v hmeljski vojski. In začela se je dirka v Žalec, ker pač osobito malemu producentu ni dala kri mini, ter so hmelj priSli ponujat. To pa je bila voda na mlin hme- ljarskim nakupovalcem, ki so znaü to za našega hmeljarja obremenilno okol- nost krasno izkoriščati v svoj prid ter poročali svojitn tvrdkam, ki so kratko- malo, kar se samoobsebi razume, uka- zala svojim kupeem, komisijonarjem, da kupujejo hmelj le po okoli 400 K za 1 kg. Prodaja je šla hitro od rok in tako je bilo 80 odstotkov savinjskega hmelja prodanega v veliko gospodarsko škodo savinjskega hmeljarja in v še večjo korist, raznim inozemskim hmeljskim tvrdkam. Bila je to bridka preizkuSnja r.a- šega hmeljskega producenta. Ako bi pa bili producenti doma potrpeli in pričakovali kupee na svojih domovih, pa bi nikdar ne bilo prišlo do tega gospodarskega poloma, kajti hmeljski kupci so vedno trdili, čemu bi plačali višje cene, če pa dobijo za imenovano ceno hmelja vsak dan kolikorga hočejo, saj jim gn producent ponuja, da jim je le ta že bil v nadlego radi prevelikega navala. Gospodarsko škodo naj razsvet- Ijuje sledeči račun. Producent, ki ga dobro poznam, je prodal v predprodaji 10 met. stotov hmelja po 260 K za 1 kg ter dobil zanj 250.000 K. Ako bi bil vsaj neko- liko uvaževal razna poročila iz Češke, bi bil malo počakal, ker je v tej dobi poskočil hmelj Že na 430 K. Producent bi dobil za isto količino hmelja 430.000 krön, torej diferenca 170.000 K. In takšnih slučajev je v Savinjski dolini nešteto. Zato pa lahko brez- skibno trdim, da je zgubila Savinjska Strari 2. » N 0 V A' D ¦- B A Ltč\\ i p iz D-dur kvartcta, ki smo ga slisaü menda še četrtič. Za prihodnji koncert mislijo Zikovci dati kot noviteto za Celje Jirakov C-mol, ali pa Novakov G-dur kvartet. 0 kornornem večeru lahko rečemo, da je bil sijajen. Tombola Sokolskega društva v Celju se vrši v nsdeljo 21. tm. ob 2.uri pop. na DeČkovem trgu pred Nar. domn. Ku'pujte tabllce po 3 Din, ka~ tere doblte prl našlh sestrah inbratih. Za Sokolsko tombolo je poklo- nila tvrdka Jug iv. Zupančič velikodušen dar in sicer plašč iz najfinejSega an- gleškega sukna kot reklamno blago, nadalje Keramična industrija v Libojah dva zaboja krasne posods, Plorjančič Karol dragoceno električno svetiljko, Franjo Kolenc toaletno milo (2 kartona), tvrdka liladin v Celju in tovarna kopit v Loki pri Žusmu vsaka po 100 Din., Kavčič, tovarna tcstenin v Celju in i Jajčna zadruga v Št. Juriju ob j. žei. vsaka po 50 Din. Vsem tern naša nai- iskrenejSa xahvala. Sokolsko društvo v Celju priredi za članstvo plcsne vaje vsak četrtek in nedeljo ob 8. uri zvečer v telovad- nici. Začetek v nediljo 4. novembra tl- Ta dan je 2 uri pred pričetkom, to je ob 6. uri zvečer, vpisovanje. Opozar- jamo, da je obisk plesnih vaj dovoljen le članstvu, kar se bo dognalo na pod- lagi matične knjige, ki bo pri vpiso- vanju pri rokah. Poleg navadnih plesov se bodo učili tudi najmodernejši plesi, ki pridejo v letošnji sezoni v poštev. Ob tej priliki se opozarjajo obiskovalci plesnih vaj, da se bodo moral! pri vpi- sovanju zavezati, da bodo vaje redno obiskovali, ker se le na ta način lahko ponk nemoteno nadaljuje. Mestno gledallšče v Celju. Kakor izvemo, je pričakovati v kratkem go- stovanja g. Nučiča in ge. Podgorske iz Zagreba na našem celjskem odru. Tudi se nam obeta ljubljanska opera s kom- pletno zasedbo in orkestrom, seveda bo ob tej priliki treba vstopnino naj- manj za 100% zvišati, in še ne boJo krite režije. Ljudsko vseučillšče v Celju. Pri- hodnji pondeljek, dne 22. oktobra bo predava! »O alkoholizmu« g. primarij dr. I. Raišp. Njegovo velezanimivo pre- davanje bo vsebovalo sledeče: 1. Bi- stvo alkohola. 2. Učinkovanje alkohola na živ organizem v splošnem in na možgane ter njih funkcije posebej. 3, Alkohol kot hranilo. 4. Ali alkohol greje? 5. Akutno zastrupljenje z alko- holom in njega posledice: a) telesne, b) duševne. 7. Alkohol in dedičnost 8. Alkohol in sodnija. 9. Alkohol, sport in turistika. 10. Alkohol in narodno gospodarstvo. — Začetek predavanja kot navadno točno ob pol 20. uri v risalnici deške meščanske sole. Tečaj iz knjigovodstva se bo vršil na tuk. ljudskem vseučilišču za- četkom meseca novembra tl. Pravico do obiska tega tečaja imajo le člani ljudskega vseučilišča. Do danes je pri- glašenih že nad 20 obiskovalcev. Vpi- sovanje v ta tečaj pa se bo zaključilo prih. pondeljek, 22. oktobra, ob priliki predavanja. Ta praktični pouk v knjigo- vodstvu (enostavno, dvostavno in ame- riško knjigovodstvo ter nauk o rne- nicah) bo imel bančni uradnik gosp. Oskar Černelč. Honorar za tečaj znaša 50 Din, kateri znesek je plačati naprej. Pouk se bo pa vršil dvakrat na teden po eno in pol ure in bo vseboval skupno približno 35 ur. Čas pouka bi se domenil na prvem sestanku, ki bo razglašd.n v »Novi Dobi« začetkorn no- vembra tl. — Odbor. Izstopll je iz državne službe g. dr. Vekoilav Voršič pri tukajšnjem upravnem sodišču. Vsled kapl umrl. V pondeljek, dne 15. tm. ob 8. uri zvečer je zadela kap Aiojzija Čepc, posestnika in gostilni- čarja na Zg. Mudinji. N. v m. p.! Promet z vozovi na kapucinskem mostu. Tukajšnji razglas z dne 3. IX. t. 1- št. 3086 z katerim se je odredilo, da je kapucinski most vsled popravil odprt za promet z vozovi, automobili, motornimi dvokoiesi, tovoruimi in ja- halnimi živalmi samo do 7. ure zjutraj, od 12- do 13. ure in od 17. ure dalje se razveljavi. Da se pa zarnorejo popra- vila pri kapucinskem mostu čimhitreje izvräiti, se odreja, da sme kapucinski most uporabljati hkrati vedno Je po en sa;ii voz, ki ne sme biti oblozen z več kot 2000 kg. V slučaju, da dospe v istem času drug voz k mostu, mora slednji toliko časa počakati, da pride prvi črez most. Kadar pa bi se vsled zabijanja pilotov izkazala potreba most za nekaj časa popolnoina zapreti, bo to odredil na licu mesta službujoči redar sporazumno s podjetnikom, ki popravlja kapucinski most, odnosno sporazumno s niest, stavbenim uradom. Prestopke kaznuje mestni magistrat na podlagi § 26. zakona z dne 21. 1.1867 dež\ zak. št 7 z globo do Din 500,— odnosno v slučaju neizterliivosti z za- porom do 10 dni. Dljaška kuhinja v Celju je spre- jela od dne 1. do 30. sept. tl. razun že objavljenih daril sledeče prispevke: po 400 Din: pokr. uprava za Slovenijo, odd. za prosvfito za dobo od 1. avg. do 31. oktobra tl.; po 300 Din: dr. Jos. Zdolšek, odvetnik v Brežicah iz kaz. poravnave in g. dr. Ljud. Stiker, od- vetnik v Brežicah iz 2 kaz. poravnav; po 200 Din: pisarna gg. dr. Goričana in dr. Laznika v Celju iz dveh kaz. poravnav; po 150 Din: Zvezna tiskarna v Celju (tiskovine) in g. dr. Ant. Božič, odvetnik v Celju iz kaz. poravnave; po 100 Din: gosp. dr. Jos. Sernec, od- vetnik v Celju: po 50 Din: g. dr. Juro lirašovec, odvetnik v Celju iz kaz. po- ravnave, g. dr. Josip KarlovSek, od- vetnik v Celju in tnaturanti marborske gimnazije letnika 1903: po 45 Dir,: g. Mavricij Schwarz v spomin na umrlega sina Adalarja, lesnega trgovca v Celju; po 40 Din: Slov. dij. zveza, sekcija v Celju; po 25 Din: župnijski urad Šmartno ob Paki in Marija Borovič, poroCnikova soproga in trgovka v Celju; po 20 Din: L. Fr. Natek, poštni rav- nateij v p. v Celju in g. dr. Premschak, zdravnik v Celju; po 10 Din: gdč. Vera Natek, bančna uradnica v Ceiju in I. b razred drž. realne gimnazije v Ctlju, preostanek vpisnine. Javna knjlžnica Sp!. žercskega društva v Celju se je otvoriia v nedeljo 7. oktobra 1923 v Strossmayerjevi ulici št. 3. Zadružna Zveza, I. nadstr. Poslovalo se bo vsako nedeljo od 10. do 11. ure dopoldne in vsak četrtek popoldne od 18. do 19. (6. do 7.) ure. Vpisnina znaša 5 dinarjev za osebo. Za vsako izposojeno knjigo se plača 1 Din kot izposojevalnina. Knjižnica ie založena z vso moderno slovensko li- teraturo, ima pa tudi večje število hr- vatskih, srbskih in nemških knjig ter večje število mladinskih spisov. Vabi se si. občinstvo »naj ne zamudi ugodne prilike in naj si pridno izposojuje knji- dolina milijone v tej hmeljski seziji. In kako so bili kmetje varani za- radi valute. Bil je mešetar v gostilni, ki je rekel v moji navzočnosti znanemu mi producentu sledeče: »Nisem kupec na Vaš hmelj, ali povem Vam, valuta, va- luta, boste videli, kaj bo v treh dneh.« In kaj je bilo? Ravno nasprotno. V Curihu je poskočil sicer dinar na 6*50, kar pa niti najmanj ni vp!i- valo na hmeljske cene. Ali imenovane besede, morda večkrat zgovorjene, so le vplivale in prestraSile gotovo tega ali onega producenta, ki je hitro svoj hmelj prodal. To strašilo je bila pre- vara. Danes pa vprašajmo, ali je porast dinarja vplivala na hmeljske cene? — Niti za piškav oreh, kajti htnelj je po- skoCil že, Cujte in strmite, na 520 K za 1 kg. Malo je tistih junakov, ki niso 5li na valutne limanice raznim hmeljskim židom, ki so cene v tej seziji precej tlačili. l To je tista žalostna zgodovina le- tošnje hmeljske sezije. Motijo se oni, ki ne poznajo naših razmer in misüjo, da pride bogastvo v dolino, ne, ampak denar bo 5el vc- činoma v naše posojilnice, ki že leta in leta čakajo na svoje terjatve. Kmet si bo res malo opomogel ter ga ne glcjmo sarno tedai, kadar se razveseijuje, ampak tudi tedaj, ko trpi na polju in potem v sušilnici. Bil je skrajni čas, da se je vsaj v skromni meri kmet gospodarsko okre- pil, sicer bi bila nastopüa gospodarska katastrofa, ki bi jo čutili ne samo kmetje-hmeljarji, temveč tudi trgovci in obrtniki. Ljubi hmeljarji! - Posebno malim producentom naj veijajo besede: »Ko se vrne nova hmeljska sezija, ohranite svoj ponos, ne hodite ponujat drage svoje hmeljske izdelke, kar bo v enakih trgovskili okolnostih ie v Va5o gospodarsko korist.» ge iz edine moderno urejene knjižnice v Celju. Kino Gaberje. Četrtek 18., petek 19., soboto 20. in nedeljo 21. oktobra »Tajntst velemesta«. 1NŠTALACIJSKA DELA IN DOBAVA ELEIKTRlCNECiA TOKA. Ker so lniKjy.ijo slncaji, da izvrsni'.'- jo prrvatni «nstafxiterjr e!-ktrične insta- lac'je na nicstncju ozeml.ju, sc občin- stvo pouoviit) (jpozarja na duloc'ia spiosnih ])oRojcv o oddaji toka l'/- incst- lic^'a el-ektr'cnega omrcžja y kolikor se ista ti'jf.io instaiaciis-kili del in nabavc niatorijala. § I. Napniva siikov,, to ie napeljava od ccstnejia oinrcžja v uotraiijost his K razdeim plošči ter na'ii|o ¦prLkl.iučeniii liišrJh odvodnih naprav ie i/ključnn pravica elekh-arne. § 5. \' shičaju wuiiolustne ali