Lm® V.f štev, US.
V Celju, teirteU due US. oKiobra 1923.
Postnina placana y gotosinl.
. w^^flj^^BVA^BBfl^^^BfiflflflflK - ^^H^^|l ^Bflflflfll YflflflflflB. ^Bflflfl^Bf Bflflflflflf VflflflflflV Bfll^BflB BBBflfl^B ^Bflflflfll l^Bfllflfli ^Bflflflflflflflflflflflfl^BSBW fl^BflBflf wSSflfifll
S^DmKm ^^^^^I^^^^^Vi^^^^^HIHL ^BBBBBi ^HB^^BBBBBBbY BBBBBBBBBBBBBBBBBBi ^BBbIbB .^BBb^BBT ^BBbBBk ¦¦¦¦¦¦' BBBB^bI KbBBBBJ aBHHpBBHBiBBBBSSBBB
^bb^H ^IBsflR VB^flflBlfl^flBBflr ^¦SHaflflflV JB^BHbb^^^^B iflHHlBBBB^r V^H^^V ^^^^ plaiiano do
IBB ^Ü|S ^^^bSbP^ Wyi|H MV^b^B ^^^^pr ^^U^r Licejs^a knjižica
jubljana
Siane letno 60 Din, mescCno 5 Din, za Inozemstvo 240 Din.
Qglasi zamm višine stolpca 50 p. Reklame med tekstom 1 Din
Posamezna Sleviütc* »lane 1 ßira-
Izhaja
vsaK tforel*, čemeK in sotoolo.
llredrtlštvo: Strossmayerjeva ul. 5t. 1,1. pritlicje. Teles. 65.
Uprovnistvo: Strossmayerjevau.št. J, pritličje. Teles. 65
RaČun kr. poštnega čekovnega urada št. 10.666.
Teptans naši bratje
na Koroškem,
V času ko pri nas v Jugoslaviji
uživa nemški ?ivelj vso zaSčito držav-
nega zakona, ko gre sedaj vladajoča
radikalna stranka celo tako daleč", da
favorizira nemški in odpadnišk? element
na Škodo državnega naroda in državne
misii ob me|i in v onih nekdaj po-
nemčenih mestüi in trgih v severni
Sloveniji, nam prhajajo izza Karavank
od nasih zasužnjenih bratov na Ko-
ioškem poročila, ki v kriČeči barvi
osvütljujejo vso brezpravnost naroda
na$e krvi in našega jezika na Koro-
škem. Nikdar prevečkrat ne povdar-
jamo žalostnega dejstva, da nima naš
narod na KoroŽkem, ki živi tisočletja
sklenjeno na svoji zemlji nili jedne
sjme ljndske šole v svojem matemem
jeziku, ln vendar ne moremo našega
miroda na Koroškiim primerjßti nem-
škini priseljencem in kolonistom med
nami, ki Žive razškropljerco od kruha
jugoslovenske zemije, pa skušajo v
nezdravih in bolanih notranjih naših
prilikah izsiliti gotove privilegije, ki
jim ne gredo ne po njih Stevilu, ne po
njih sestavi, ker ne tvorijo pri nas v
Sloveniji narodne manjšine, ki bi jo
smfcla naša vlada kot tako uva/evati
preko onih niej svobode in zaščite, ki
\o uživa pri nas vsak državljan.
Na Koroškem se vrše priprave za
držnvne in deželnozborske volitve, pri
kojih hoče ;udi slovenski narod na
Koroškem, ki je bil 10. oktobra 1920
ogoljufan za svojo svobodo, dokumen-
tirati prec! celim svetom, da Živi in da
se ne l.ikloni nobencmu terorju nemške
avstrijske vlade. Tisočletja je vzdržal
na§ narod in naš jezik na Koroškem
v nejednakem boju, ubijala ga je šola,
ubijaii so ga uradi, ubijala ge je visoka
cerkvena politika, zastrupljal ga je tisti
internacionalizem, ki je vodno nemško-
nacionalen in renegatski tam, kjer ima
posla z brezpravno slovensko manjšino.
Toda koroški Slovenec je vztrajal in
še živi ter se danes polno zaveda svo-
jega življenja. Naroda, ki živi in dela,
ki poseduje in obdeluje zeniljo svojih
očetov in dedov, se ne da izbrisati iz
karte. To si naj zapomni današnja re-
publika Avstrija in nemški koroški
nasilniki.
Kako so izvršili n?cijonalci, kr-
ščanski socijalci in socijalisti svoj hu-
dobni načrt, da bi uduSili politični po-
kret naših koroških brat.ov. Zbali so
se, da ne pridejo v koroSki develni
zbor štirje in v dunajski parlament en
Slovenec, zato je glavna volilna komi-
sija razveljavila deželnozborsko volilno
listo Slovenskega političnega druStva.
r\eniški ggitatorii širijo po vsoj dezeli
vest, da Slovenci sploh ne kandidirajo.
Slovensko politično diu?.tvo je
predloZilo že 29. septembra svoje vo-
lilne predloge za de?.tliii in državni
zbor. Pri kandidatni li^ti se je zgodila
pogrežka, da je podpisalo sffrno 50
mesto 100 predlagateljev, kakor pri
državnozborskih kandidatnih listih. De-
Želni vodja volitev bi moral stranke
takoj pozvati, da to formalno rapako
popravijo. Koroški vcd;a volitev dr.
Ratzer pa tega ni storil, ampak je
čakal do 9. oktobra in va ve^er vrnil
Slov. polit. dru?tvu listo s pozivom,
da preskrfci še 50 podpisov. Slovenci
so takoj zbrsli še potrebne podpise in
se je (ker je bil 10. tm. koroSki dr-
žavni praznik) o naknadni vlogi raz-
pravljalo prihodnji dan. Člani komisije
so se izgovarjali, da ne morejo tako
hitro ugotoviti, če so vsi podpiai res
podpisi volilcev. Tako so zavlekli za-
devo do 12. trn., ki je bi! zadnji rok
za vložitev dopolnilniii list. V seji
13. tm. ie volüna komisija z vsemi
glasovi, razen člana-sodniks, zavrnila
vlogo. Proti temu sklepu je član-sodnik
vloži! pri dunajski vtsdi rekurz, sedaj
je na tern, da Dunaj odloči v prilog
Slovenceni. Nemci, kakor tudi socijalni
deniokraii so hoteli slovensko Ijudstvo
zbegati, a njih Speknlacija je naleiela
na odpor pri Slovencih, lei so vsled
tega narodnega škandala zelo cgorčeni.
S svojimi krivicami bodo Nemci po-
magali, da Slovenci Se bolj strnejo
svoje vrste in zmaga mora biti njihova.
Ako pa hoče Avstrija pozabiti na
dolžnosti, ki jih žpecijelno njej nalaga
mirovnn pogodba, jih bo opomnil naš
troimeni narod, da smo solidarni s ko-
roskimi brati in da znamo tudi mi po-
tipati, kjer boli.
Političnc vestL
Zborovanje JDS v Gornji Rad
gor.i. V soboto zvečer se je vršil v
Gornji Radgoni dobro obiskan občni
zbor krajevne organizacije JOS, kate-
rega so se udeležili tudi delegati SKS
in NSS, Ra7pravljalo se je poleg dnev-
nega reda tudi o skupni napredni fronti,
za katero so se zavzeli vsi navzoči.
O delovanju organizacije je poroča!
predsodnik dr, Boezio, župan v Gornji
Radgonj, oblastni tajnik Spindler ie
poročal o političnem položaju in nalo-
gah stranke v bljižnji bodočnost'. Na-
dučitelj Mavrič je podal poročilo o delu
demokratcv v občinskem odboru, ki je
bilo zelo plodovito. Organizacija bo
odslej sklicavala red no mesečne so-
stanke, na katerih se bodo obravnavala
politična, gospodarska in kulturna vpra-
šanj«, ki pridejo v poStev v Gornji
Radgoni in okraju. Oblastni tajnik
Spindler je posetil drugi dan tudi pri-
staSe iz CerSaka, ki so priSli v Št. llj
ter imel z. njimi zaupni sestanek.
Na s&jl Glavnega odbora demo-
kratske stranke 16. t. m. ;e poročal
Ljuba Davidovič o svojih razgovorih z
dr. Korošcc-m in dr. Spahom ter izjavil,
da se gleda za sporazum glede sesta-
vitve skupne liste pri volitvi skupščin-
skega predsedništva. Z zetnljoradniki
ša ni bilo razgovora.
Na seji ministrskega sveta 16. tm.
se je odobril ceremoniel pri sprejemu
kraljevskih Rostov in nato nadaljevala
debata preureditve o razpuščanju urad-
nikov. V I. kategorijo 3. skupine pri-
dejo načelniki in inSpektorji z 7000
dinarjev place. Velike težkoče so na-
stopile pri ureditvi razmerja med sod-
niki in profesorji.
Ljuba Jovanovic noče več kan-
dldlrati. Ljuba Jovanovič je izjavil, da
nočo več kandidirati za mesto skup-
ščinskega predsednika, ker je bolan.
Pašič ga je pozval, naj svojo namero
umakne, Jovanovic ni še odgovorii.
Kandidatna Hsta Slov. pol. dru-
štva na Koroškem veljavna. Nasilje,
ki ga je hotel izvesti koroški volilni
odbor nad Slovenci glede volilne liste
v državni in deželni zbor> je po naj-
novejših vesteh preprečeno. Na uvod-
nem mestu srno napisali članek, ki naj
seznani naše čitatelje o nameravani
perfidnosti kcroäkih Nemcev. Avstrijska
vlada je opozorila Celovec na posle-
dice takega nasünega ravnanja, ki bi
poslnbšalo odnošaje z Jugoslavijo.
Vsled tega je koroSki volilni odbor
odobril slovenski volilni predlog.
Radič SČuva Slovake. »Slovak«,
glijsilo Mlinkove slovaSke ljudske stran-
ke prinaša Radičevo pisir.o iz Londona,
v katerem Radič opozarja Slovake, naj
pazijo na nedotaknjenost slovaSke meje,
izogibajo naj se praškega parlatnenta
in naj si ustvarijo lastno slovaško dr-
Ždvo. Slovaki naj si ne pustijo dopasti, da
postane Češkoslovaska francoska ko-
lonija, v kateri inSpicirajo francoski
generaii po svoji volji. V praSkih kre-
gili je to umešavanje Radiča v čežke
zadeve povzročilo silno ogorčenje. V
Londorm je Radič popolnoma pogorel,
secluj poskiiša s svojo nesrniselno po-
ütiko tudi drugje, a se mu ne bo ni-
kjer obneslo.
Težavni notraiiji položaj poljske
države. Poljski ministrski svet je ob-
javil proklarnacijo na narod, v kateri
povdarja težavnt notranji položaj re-
publike. VrSavsko skladišče smodnika
je zapalila zlobna roka. Poljska vlada
opozarja narod na veliko opasnost, ki
ograža ne samo dobrobit, temveč tudi
obstoj države. Teroristični čini in ek-
spiozija skladišča smodnika kaže do-
volj jasno s kakimi sredstvi se vodi
boj proti državi. Število žrtev pri
eksploziji znaša 150 mrtvih, množina
eksplodiranega smodnika 2000 to
Ubiti so večinoma vojaki, gre za ko-
munistično zaroto.
Oklic.
Žalni dan za padlimi in umrlimi
vojaki, žrtvami svetovne vojne praznuje
Udruženje vojnih invalidov na dan
l(). oktobra. Žalosten bo ta spominski
dan za mno^e rodbine, kakor tudi po-
edince širom naše države. Hridke iz-
gube in udarce, katere je zadala vojna
družinam, kakor tudi posameznikom,
so vsled težkih povojnih razmer še
občutnejše za vse prizadete nesrečnike.
Da se kruti bedi in pomanjkanju
vsai nekoliko odpomore, je sklenila
podpisana podružnica Udruženja vojnih
invalidov, vdov in sirot prirediti v prid
vojnim žrtvam v Celju cvetlični dan
in sicer prvo nedeljo za žalnim dne-
vom, t. j. dne 21. oktobra.
Apeliramo na usmiljena, sočutna
srca vseh naših rojakov neinvalidov,
da se na ta dan z nakupom cvetlic
izkažejo radodarne najbednejSim ter
jim samaritanski obvežejo globoke rane
in dajo toli potrebnega okrepčila Za-
vest, da so pomagali mnogim obrisati
solze gorja, zavest, da prešine srca ob-
darovanih trpinov iskrena hvaležnost
do plemenitih dobrotnikov, bodi vsem
poleg skromnih jesenskih cvetk v naj-
lepše povračilo.
Dobrodelni prispevki sesprejemajo
tudi v pisarni upraviteljstva inv. doma.
Udrk vojnlh invalidov kralfevine SHS
podružnica Gelje.
ODBOR.
Celiske novice-
Zika kv^rtet nas je zopet očaral
s krasno izvedbo težkega prograrna.
Nima pomena naštevati njlhovih vrlin,
le eno pripomnim. Ravelov kvartet,
krasno delo francoske impresijonis-
tične struje, so podali s tako fineso,
da je kljub svojini nakopičenim diso-
nancam fasciniralo vso dvorano. Po-
sebno navdu?.enje pri tej točki sern
opazil med mladino, ki je napolnila
stojiščo do zadnjega kotička. Pri zad-
njih prireditvah so Celjani pokazali
res ljubezen do umetnosti, —- isti dan
je bilo tudi rnestno gledališče (operni
večer) polno. V Ljubljana ali v Ma-
riboru bi kaj takega ne doživeli. —
Prepričan sem, da bo dvorana Zikov-
cem vedno napoinjena, saj so nam
njihovi koncerti postali nekako obvezni.
Razen Ravela so podali liaydna in
Dvofaka. Dvofakov obsežni As-dur
kvartet je zaključil večer nad vse
častno. Seveda nam Se ni bilo dovölj
in smo izsilili še Borodinov Nokturno
Hmeljska kupčija.
Hmeljska kupčija je potrebno zio,
kajti brez nje je prodaja hmelja izklju-
čena, a vzlic temu je ona najbolj uma-
zano perilo Savinjske doline. Prizade-
vati si hočem ta aksiom, to je načelo
brez dokaza, vendarle dokazati.
Ko so se začele razvijati kobule
na ovenčauih hmeljskih drogovih, je
le priSel v našo dolino glas, da bo na
ČeSkem, kakor tudi v Nemčiji slaba
hmeljska letina, iz Česar sledi, da bo
ietos veliko povpraäavanje po savinj-
skem hmelju in da bo svetovno po-
manjkanje vpiivalo na porsst hmelj-
skih cen.
Marsikateri hmeljski kupec p?. je
to pravočasno izprevidel ter začel na-
kupovati naš hmelj. Mnogi hmeljarji
ua, ki so bili v minulih letih gospe-
darsko precej udarjeni, so svoje bo-
doče hmeijske prideike z zaČetkom
nieseca julija v predprodaji oddali po
260—360 K za 1 kg v dobri veri, da
so hmelj dobro prodali z ozirom na
cene v minulem letu, ko je biia v za-
četku sezije visoka, potem pa vedno
nižja hmeljska cena. To dejstvo je bilo
merilo marsikateremu hmeljarju, ne da
bi bil tudi posluSal dobrohotece lime-
ljarsko društvo, ki je vedno razglaSalo
slabo hmeljsko letino v inozemstvu.
Bile so to torej predprodaje, ko je še
hmelj na hmeljskih drogih.
Potem pa je priSla glavna sezija.
Hmeü je bil obran in spravljen. Začela
se je dirka hmeljskih kupeev in me-
šetarjev po Savinjski dolini, ki so po-
nujali cene od 360—380 K za 1 kg.
Kupci so prihaiali k hmeljarjem na
dorn, kar je bilo tudi pravilno. Naen-
krat pa pride »bela vrana« iz Braslovč
ter je kupila hmelj po 470 K za 1 kg,
četudi samo en dan, koje sreče so bili
baje Grižani deležni, znamenje, da ino-
zemei naš prvovrstni hmelj nujno ra-
bijo. Kmaiu pa pride »preobrat« in
hmeijske cene padejo takoj zopet pod
400 K za 1 kg. Stagnacija na vsej črti.
Kaj pa sedaj? Nastopilo je premirje v
hmeljski vojski.
In začela se je dirka v Žalec, ker
pač osobito malemu producentu ni dala
kri mini, ter so hmelj priSli ponujat.
To pa je bila voda na mlin hme-
ljarskim nakupovalcem, ki so znaü to
za našega hmeljarja obremenilno okol-
nost krasno izkoriščati v svoj prid ter
poročali svojitn tvrdkam, ki so kratko-
malo, kar se samoobsebi razume, uka-
zala svojim kupeem, komisijonarjem,
da kupujejo hmelj le po okoli 400 K
za 1 kg.
Prodaja je šla hitro od rok in tako
je bilo 80 odstotkov savinjskega hmelja
prodanega v veliko gospodarsko škodo
savinjskega hmeljarja in v še večjo
korist, raznim inozemskim hmeljskim
tvrdkam.
Bila je to bridka preizkuSnja r.a-
šega hmeljskega producenta. Ako bi
pa bili producenti doma potrpeli in
pričakovali kupee na svojih domovih,
pa bi nikdar ne bilo prišlo do tega
gospodarskega poloma, kajti hmeljski
kupci so vedno trdili, čemu bi plačali
višje cene, če pa dobijo za imenovano
ceno hmelja vsak dan kolikorga hočejo,
saj jim gn producent ponuja, da jim je
le ta že bil v nadlego radi prevelikega
navala.
Gospodarsko škodo naj razsvet-
Ijuje sledeči račun.
Producent, ki ga dobro poznam,
je prodal v predprodaji 10 met. stotov
hmelja po 260 K za 1 kg ter dobil
zanj 250.000 K. Ako bi bil vsaj neko-
liko uvaževal razna poročila iz Češke,
bi bil malo počakal, ker je v tej dobi
poskočil hmelj Že na 430 K. Producent
bi dobil za isto količino hmelja 430.000
krön, torej diferenca 170.000 K.
In takšnih slučajev je v Savinjski
dolini nešteto. Zato pa lahko brez-
skibno trdim, da je zgubila Savinjska
Strari 2.
» N 0 V A' D ¦- B A
Ltč\\ i p
iz D-dur kvartcta, ki smo ga slisaü
menda še četrtič. Za prihodnji koncert
mislijo Zikovci dati kot noviteto za
Celje Jirakov C-mol, ali pa Novakov
G-dur kvartet. 0 kornornem večeru
lahko rečemo, da je bil sijajen.
Tombola Sokolskega društva v
Celju se vrši v nsdeljo 21. tm. ob 2.uri
pop. na DeČkovem trgu pred Nar.
domn. Ku'pujte tabllce po 3 Din, ka~
tere doblte prl našlh sestrah inbratih.
Za Sokolsko tombolo je poklo-
nila tvrdka Jug iv. Zupančič velikodušen
dar in sicer plašč iz najfinejSega an-
gleškega sukna kot reklamno blago,
nadalje Keramična industrija v Libojah
dva zaboja krasne posods, Plorjančič
Karol dragoceno električno svetiljko,
Franjo Kolenc toaletno milo (2 kartona),
tvrdka liladin v Celju in tovarna kopit
v Loki pri Žusmu vsaka po 100 Din.,
Kavčič, tovarna tcstenin v Celju in i
Jajčna zadruga v Št. Juriju ob j. žei.
vsaka po 50 Din. Vsem tern naša nai-
iskrenejSa xahvala.
Sokolsko društvo v Celju priredi
za članstvo plcsne vaje vsak četrtek
in nedeljo ob 8. uri zvečer v telovad-
nici. Začetek v nediljo 4. novembra tl-
Ta dan je 2 uri pred pričetkom, to je
ob 6. uri zvečer, vpisovanje. Opozar-
jamo, da je obisk plesnih vaj dovoljen
le članstvu, kar se bo dognalo na pod-
lagi matične knjige, ki bo pri vpiso-
vanju pri rokah. Poleg navadnih plesov
se bodo učili tudi najmodernejši plesi,
ki pridejo v letošnji sezoni v poštev.
Ob tej priliki se opozarjajo obiskovalci
plesnih vaj, da se bodo moral! pri vpi-
sovanju zavezati, da bodo vaje redno
obiskovali, ker se le na ta način lahko
ponk nemoteno nadaljuje.
Mestno gledallšče v Celju. Kakor
izvemo, je pričakovati v kratkem go-
stovanja g. Nučiča in ge. Podgorske iz
Zagreba na našem celjskem odru. Tudi
se nam obeta ljubljanska opera s kom-
pletno zasedbo in orkestrom, seveda
bo ob tej priliki treba vstopnino naj-
manj za 100% zvišati, in še ne boJo
krite režije.
Ljudsko vseučillšče v Celju. Pri-
hodnji pondeljek, dne 22. oktobra bo
predava! »O alkoholizmu« g. primarij
dr. I. Raišp. Njegovo velezanimivo pre-
davanje bo vsebovalo sledeče: 1. Bi-
stvo alkohola. 2. Učinkovanje alkohola
na živ organizem v splošnem in na
možgane ter njih funkcije posebej. 3,
Alkohol kot hranilo. 4. Ali alkohol
greje? 5. Akutno zastrupljenje z alko-
holom in njega posledice: a) telesne,
b) duševne. 7. Alkohol in dedičnost
8. Alkohol in sodnija. 9. Alkohol, sport
in turistika. 10. Alkohol in narodno
gospodarstvo. — Začetek predavanja
kot navadno točno ob pol 20. uri v
risalnici deške meščanske sole.
Tečaj iz knjigovodstva se bo
vršil na tuk. ljudskem vseučilišču za-
četkom meseca novembra tl. Pravico
do obiska tega tečaja imajo le člani
ljudskega vseučilišča. Do danes je pri-
glašenih že nad 20 obiskovalcev. Vpi-
sovanje v ta tečaj pa se bo zaključilo
prih. pondeljek, 22. oktobra, ob priliki
predavanja. Ta praktični pouk v knjigo-
vodstvu (enostavno, dvostavno in ame-
riško knjigovodstvo ter nauk o rne-
nicah) bo imel bančni uradnik gosp.
Oskar Černelč. Honorar za tečaj znaša
50 Din, kateri znesek je plačati naprej.
Pouk se bo pa vršil dvakrat na teden
po eno in pol ure in bo vseboval
skupno približno 35 ur. Čas pouka bi
se domenil na prvem sestanku, ki bo
razglašd.n v »Novi Dobi« začetkorn no-
vembra tl. — Odbor.
Izstopll je iz državne službe g.
dr. Vekoilav Voršič pri tukajšnjem
upravnem sodišču.
Vsled kapl umrl. V pondeljek, dne
15. tm. ob 8. uri zvečer je zadela kap
Aiojzija Čepc, posestnika in gostilni-
čarja na Zg. Mudinji. N. v m. p.!
Promet z vozovi na kapucinskem
mostu. Tukajšnji razglas z dne 3. IX.
t. 1- št. 3086 z katerim se je odredilo,
da je kapucinski most vsled popravil
odprt za promet z vozovi, automobili,
motornimi dvokoiesi, tovoruimi in ja-
halnimi živalmi samo do 7. ure zjutraj,
od 12- do 13. ure in od 17. ure dalje se
razveljavi. Da se pa zarnorejo popra-
vila pri kapucinskem mostu čimhitreje
izvräiti, se odreja, da sme kapucinski
most uporabljati hkrati vedno Je po
en sa;ii voz, ki ne sme biti oblozen
z več kot 2000 kg. V slučaju, da dospe
v istem času drug voz k mostu, mora
slednji toliko časa počakati, da pride
prvi črez most. Kadar pa bi se vsled
zabijanja pilotov izkazala potreba most
za nekaj časa popolnoina zapreti, bo
to odredil na licu mesta službujoči
redar sporazumno s podjetnikom, ki
popravlja kapucinski most, odnosno
sporazumno s niest, stavbenim uradom.
Prestopke kaznuje mestni magistrat na
podlagi § 26. zakona z dne 21. 1.1867
dež\ zak. št 7 z globo do Din 500,—
odnosno v slučaju neizterliivosti z za-
porom do 10 dni.
Dljaška kuhinja v Celju je spre-
jela od dne 1. do 30. sept. tl. razun že
objavljenih daril sledeče prispevke: po
400 Din: pokr. uprava za Slovenijo,
odd. za prosvfito za dobo od 1. avg.
do 31. oktobra tl.; po 300 Din: dr. Jos.
Zdolšek, odvetnik v Brežicah iz kaz.
poravnave in g. dr. Ljud. Stiker, od-
vetnik v Brežicah iz 2 kaz. poravnav;
po 200 Din: pisarna gg. dr. Goričana
in dr. Laznika v Celju iz dveh kaz.
poravnav; po 150 Din: Zvezna tiskarna
v Celju (tiskovine) in g. dr. Ant. Božič,
odvetnik v Celju iz kaz. poravnave;
po 100 Din: gosp. dr. Jos. Sernec, od-
vetnik v Celju: po 50 Din: g. dr. Juro
lirašovec, odvetnik v Celju iz kaz. po-
ravnave, g. dr. Josip KarlovSek, od-
vetnik v Celju in tnaturanti marborske
gimnazije letnika 1903: po 45 Dir,: g.
Mavricij Schwarz v spomin na umrlega
sina Adalarja, lesnega trgovca v Celju;
po 40 Din: Slov. dij. zveza, sekcija
v Celju; po 25 Din: župnijski urad
Šmartno ob Paki in Marija Borovič,
poroCnikova soproga in trgovka v Celju;
po 20 Din: L. Fr. Natek, poštni rav-
nateij v p. v Celju in g. dr. Premschak,
zdravnik v Celju; po 10 Din: gdč. Vera
Natek, bančna uradnica v Ceiju in I. b
razred drž. realne gimnazije v Ctlju,
preostanek vpisnine.
Javna knjlžnica Sp!. žercskega
društva v Celju se je otvoriia v nedeljo
7. oktobra 1923 v Strossmayerjevi
ulici št. 3. Zadružna Zveza, I. nadstr.
Poslovalo se bo vsako nedeljo od 10.
do 11. ure dopoldne in vsak četrtek
popoldne od 18. do 19. (6. do 7.) ure.
Vpisnina znaša 5 dinarjev za osebo.
Za vsako izposojeno knjigo se plača
1 Din kot izposojevalnina. Knjižnica ie
založena z vso moderno slovensko li-
teraturo, ima pa tudi večje število hr-
vatskih, srbskih in nemških knjig ter
večje število mladinskih spisov. Vabi
se si. občinstvo »naj ne zamudi ugodne
prilike in naj si pridno izposojuje knji-
dolina milijone v tej hmeljski seziji.
In kako so bili kmetje varani za-
radi valute.
Bil je mešetar v gostilni, ki je
rekel v moji navzočnosti znanemu mi
producentu sledeče: »Nisem kupec na
Vaš hmelj, ali povem Vam, valuta, va-
luta, boste videli, kaj bo v treh dneh.«
In kaj je bilo? Ravno nasprotno.
V Curihu je poskočil sicer dinar
na 6*50, kar pa niti najmanj ni vp!i-
valo na hmeljske cene. Ali imenovane
besede, morda večkrat zgovorjene, so
le vplivale in prestraSile gotovo tega
ali onega producenta, ki je hitro svoj
hmelj prodal. To strašilo je bila pre-
vara.
Danes pa vprašajmo, ali je porast
dinarja vplivala na hmeljske cene? —
Niti za piškav oreh, kajti htnelj je po-
skoCil že, Cujte in strmite, na 520 K
za 1 kg.
Malo je tistih junakov, ki niso 5li
na valutne limanice raznim hmeljskim
židom, ki so cene v tej seziji precej
tlačili. l
To je tista žalostna zgodovina le-
tošnje hmeljske sezije.
Motijo se oni, ki ne poznajo naših
razmer in misüjo, da pride bogastvo
v dolino, ne, ampak denar bo 5el vc-
činoma v naše posojilnice, ki že leta
in leta čakajo na svoje terjatve.
Kmet si bo res malo opomogel
ter ga ne glcjmo sarno tedai, kadar se
razveseijuje, ampak tudi tedaj, ko trpi
na polju in potem v sušilnici.
Bil je skrajni čas, da se je vsaj v
skromni meri kmet gospodarsko okre-
pil, sicer bi bila nastopüa gospodarska
katastrofa, ki bi jo čutili ne samo
kmetje-hmeljarji, temveč tudi trgovci
in obrtniki.
Ljubi hmeljarji!
- Posebno malim producentom naj
veijajo besede: »Ko se vrne nova
hmeljska sezija, ohranite svoj ponos,
ne hodite ponujat drage svoje hmeljske
izdelke, kar bo v enakih trgovskili
okolnostih ie v Va5o gospodarsko
korist.»
ge iz edine moderno urejene knjižnice
v Celju.
Kino Gaberje. Četrtek 18., petek
19., soboto 20. in nedeljo 21. oktobra
»Tajntst velemesta«.
1NŠTALACIJSKA DELA IN DOBAVA
ELEIKTRlCNECiA TOKA.
Ker so lniKjy.ijo slncaji, da izvrsni'.'-
jo prrvatni «nstafxiterjr e!-ktrične insta-
lac'je na nicstncju ozeml.ju, sc občin-
stvo pouoviit) (jpozarja na duloc'ia
spiosnih ])oRojcv o oddaji toka l'/- incst-
lic^'a el-ektr'cnega omrcžja y kolikor se
ista ti'jf.io instaiaciis-kili del in nabavc
niatorijala.
§ I.
Napniva siikov,, to ie napeljava od
ccstnejia oinrcžja v uotraiijost his K
razdeim plošči ter na'ii|o ¦prLkl.iučeniii
liišrJh odvodnih naprav ie i/ključnn
pravica elekh-arne.
§ 5.
\' shičaju wuiiolustne ali
a\'o toka tuko.i
iikiniti, ne da bi imel odienuiloc pravi-
co xalnevati odškodnino, če:
i. od.iemaiec ne plačuje toc'H),
I. se ne drži gornjih piedpisov.
(iiasom gornjiji določb niestna ekk-
trania ne da na razpola^o toka doticn'ni
strankani, ki ne izvrše iiistalacij ali
prcnaredhe potom obratovodstva el:ek-
trarne. Strüiikatu, ki hi izvršiie instala-
ciie ali prenredhe istili liototn zasebnih
iiisuib.lerjev.. se bo tok nkinil.
Tržne cene v Celju, dne 15. okt. 1923.
(V Din). Govcdina: V mesnicah i. vrste ?5 —
do — ¦—, II. 22'50 do --•¦—, na trgu 1. vrste
.20— do —•-, II. vrste —•— do 16'- ,
vampov 8— do 10'—, pljuč 8 ¦— do 10, jeter
—•— do 20—, 1 kg iedic —•— do 20 —,
!eja 10-— do 25"--. Telctina: 1 \'v—, 1 kg
hrenovk —•— do 35"—7 1 kg safaiad 35'—.
1 kg posebnih 35*—, 1 kg thičenk 37-, 1
kg svcžih kranjskih 55*—, suliih kranjskih
75'-, 1 kg salami fi.ie 130'— do — •-,
Perutnina: (1 komad), piščanoc majhen
15'- do 201—, veCji 25'--- do 26'—, kokoš
30— do 401—, pete!in 40"— do 501-—, raca
—•— do 50--, gos 100-— do -, doniaJ
zajec, manjši —'— do l.S1—, vcčjl —'—
25*—. Mleko, maslo, jajca, sir : 1 liter mleka
3'75 , 1 kg surovega mcsla 40'— do — •—,
1 kg čajnega masla 70'—, 1 kg masla 55'—,
1 kg bohinjskega sira 60-— do 70'—, 1 kg
sirtka 20—, eno jajce 2'— do 2'25. Pijače:
(1 liter) starega vina 13'— do 15'—, novega
9-— do 12*-, piva 6'50 do 8'—, žganja
28'- do 20'-. Kiuh: 30 do 35 dkg belega
kritha 2*50 do — —, 70 do 72 dkg belega
kruha 5*— do — • - , 1 kg belega kruha 7-—,
I kg črnega kruha 6'-, 1 kg žemelj 10--,
žemlja 5 do 57-, dkg 0'50, žemlja 10 do
II in pol dkg V— do —•—. Sadje: 1 kg
luksuznih jabolk 4*50, 1.4'-, II. 3—, ill. 2'—.
1 kg luksusnih hruSk 4'— do 5'—, I. 4'—,
hrušk II. 31—, III. 2—, 1 kg breskev —'-,
1 liter navadnega kostanja —'-- do 4#—,
1 kg orehov 7'—, 1 kg luščenih orehov
—'— do 25'—, 1 kg, sjiv —'— do —"—,
1 kg Cešpelj 4'—,'1 kggrozdjalO-—do 12—,
suhihceSpelj 7'— do 10—, 1 kg suhih hruSk
8'—. Specerijsko blago: (1 kg) leave Porto-
riko 68'—, Santos 50'—, Rio 40'—, pražene
leave 1. 68'-, II. 56'—, III. 48'-, kristal be-
lega siadkorja 22'—, v kockah 23'50, kavne
primesi 26-—, riža I. 13.50, II. 9'-, (1 liter)
namiznega olja 32'—, buCnega olja 44'—,
vinskeg;.i kisa 4'—, navadnega kisa 3'-\,
petroleja 7'—, spirits denat 16—, (1 kg)
soli 3'50 do 4'25, celega popra 38'—, m!e-
tega popra 40*—, paprike 601- , sladke pa-
priko 96—, ri^evega škroba 32—, testenin
1. 21"—. II. 15-- do -•-, mila 17'- do
21"--, karbida 7'50. Mlevski izdelki: (1 kg)
moke št. 00 6'60, 0 660, 2 6'30, 4 5'90, b
4'30, krušne mešaue moke 4'30, r2ene enot-
ne moke 5"8O, ješprena 5'00, otrobov 1*80,
koruzne moke 3'50, koruznega zdroba 470,
pšeničnega zdroba 6"9O, ajdove moke 1.
—•—. Na drobno pri kilogramu 20 para
yes. Žito: (q) pienice 400' — , r2i 375'—,
ječmena 320'—, ovsa 300"—, prosa —•—,
nove, suSene koruze 320'—, ajde —•—,
fižola ribničana 5001— do 700'—. Kurivo:
(q) premoga, Crni 48— do —'¦-, rujavi 26-—,
I-.'.'' trdili drv 120—, q t;dill drv 40'—,
m3 mehklh drv 901—, q mehkih drv 30'—.
Krma; q sladkega sena 100'-- do —'—,
1 po! sladkega sena 75'— do —"—, kisiega
sena 50'— do —'—, slame 50'— do -¦-'-¦
preSano se'no ali slama več i25" - do —.—.
Zeknjava in gobe: (1 kg) giavnatc so'ate
(kom.)—•—do -----, štrucnate 0 — doQ-—,
endivje 0'25 do 1 —, 1 kg poznega zelja
1 '25, (1 komad) ohrovta 3"— do —'—, karfijol
2'— do 3' — , kisiega zelja5'~, kolerabe 0'25
do 075, špinače i'50, (1 kg) paradi2nikov
0'— do 2'50, kumar 050 do 21—. buč 150
do 2s—, (Ikrožnik) graha v'strofju — —,
(l l)luščenegn graha —.—, fižola v slro*ju
(1 krožnik)-•-do -'-, (1 kg) čehule 1-.
do 2'—, česna 8'—. krompirja, novega I1 —
do V25, (1 kroi?nik) jurčkov 350.
NAROČNIKOM »NOVE DOBE^
Ker še nekaieri liarocn'ki niso po-
slali naročnino po Izpolnjenfh pok-ž-
nlcah kl smo njitri poslali, prösimo
dot.čne, da to prej ko mogoče store,
(Xu ne riastane nüsednost v poSIljÄtvi
Hsta. Upravništvo »Nove Dobe«.
Turistika in Sport.
S. K. Gelje komb. : Red-Star
5 : 2 (4 : 1). V neduljo dne 14. t. rn.
sta igrala imenovana kluba nogometno
tekmo, katere čisti dobiček je bil na-
menjen v kritje Celjskega poslovnega
pododbora. S. K. Celje je brez večjih
težkoč odnesel zrnago kljub temu, da
je nastopil le z desetimi igraici. Tudi
očividna pristranost sodnika ni prine-
sla Red-Staru od večine gledalcev za-
željenih lavorik. Kakor že omenjer.o
je bil sodnik g\ Kr.-ll popolnoma na
strani Red- Stara in bi s svojim sojen-
jem spadal vse katn drngam kot pa
na sportno igrališče. Se puč jusno vidi,
da 'nekateri ljudje ne morejo prikriti
niti pri sportu svoje nacijonalne za-
grizenosti in se koj znajdejo v onem
taboru kjer zadiši po internacijonali,
oziroma nemškutarstvu. Igra je bi!a
mnogokrat prekinjena radi off side po-
zicije in to v slučajih, ko je imel i??ralec
S. K. Celje še po ätiri nasprotnike pred
seboj ; vsaki prosti strel je bil satr.o-
obsebiumevno proti S. K. Celje, cc-tudi
je naredil nasprotnik roko ali pa igra!
ne fair. Da je tako postopanje povzro-
čilo pri posameznih igralcih S. K. Celje
surovojšo igro kot običajno je popol-
noma razumljivo ; kajti če se 2e proti
komu sodi, potem je že vseeno kako
se igra. V bodoče bi bi!o pričakovati,
da pododbor ne delegira več k tek-
mam sodnikov, katerim niso merodaj-
na nogometna praviia, pač pa nacijo-
nalna nestrpnost. Nadalje naj poslovni
pododbor pozove na odgovor g. Dür-
schmidt-a, člana in trainerja Athletlk-
sporkluba, ki/je ščuval svoj narašča;,
da naj kriči : »Pfui Vrečko !« — a mla-
dina je bila pametnejša tor ie molčaia
in s tern sania najbolje obsodila svo-
jega učitelja. G. Dürschmidt naj pomtii,
da je privandran tujec in si naj silčne
psovke raje prihrani za kako dunajsko
beznico.
Prosveta,
»Jadranka« št. 10 je iz5la z na-
slednjo vsebino: 1. Ohtakratje bii velik
dan! 2. Ženska in zakonik; 3. Orinte;
4. Nova zadruga; 5. Solnčnim žarkom;
6. Srčne kaplje; 7. Sonet; 8. Spominčki;
9. Drobtine. Dobi se list pri Luciji
Pertot, Razlagova ul. 5t. 7.
DopisL
Gornji^rad. Redko slavlje j«; do-
letelo zadnjo nedeljo naš trg. Ödliko-
van je bil za Stevilne zasluge na 5o!-
skem, gospodarskem, narodnem in
znanstvenem polju naš nadučitelj v p.
g. Fran Kocbek z redom Sv. Save V.
stop. Ob navzočnosti raznih zastopni-
kov razliCnih uradov ter številnih pri-
iateljev njegovih, mu je pripel v citai-
nični dvorani zaslužni križec vodja pol.
ekspoziture g. dr. Osojnik, spominjajoč
se vsega najrazličnejšega zaslužnega
delovanja njegovega. Za njirn mu ;e
čestital okr. sodnik g. dr. Hočevar
imenom sodnega urada. Povdarja! je
njegovo ueustraSeno nesebično delo-
vanje na znanstvenem in turističnerr.
rjolju. Lepo razvito planinstvo v naši
Švici je le njegova zasluga. Odlikova-
nec ni nikdar iskal časti in slave, ni
bil demagog, marveč je nemoteno ko-
rakal za idealom, preko razliCnih polen,
ki so mu nepreredko letela pred noge-
Imenom učiteljstva, katerega ponos je
odlikovanec, mu je čestitaf g. nadu-
čitelj Pulko. Da so skromnega sloven-
skega učiteija upoštevala že razna
društva, kakor S. P. D. »Zveza sloven-
štev. 118.
»NOVA DÖBXi
Stra-i 3.
skih učiteljev,« čije ustanovnik je bil,
nekatere obČine (Solčava) i. dr., to
osvetljuje dovolj njegovo delovanje !
Da ie mož bii vselej in povsodi na
niestu, je jasno označil tudi g. dekan
Novak, ki mu je čestital v prav toplih
besedsth. Srčkan je bil nastop učenke
Podbrežnikuve, hčerke županovc. ki
mu ie poklonila lep šopek. Siavlje je
zakijučil moški zbor s slavnostno pes-
mijo. — V dvorani pri Mikužu je
priredilo županscvo na čast siai/ljencu
zajntrk, katerega so se udeležili razni
funkcijonarji. — Da, to je naše uči-
teljstvo, na katerega smo zavedni
Siovenci ponosni!
Prostovoljno gasilno društvo Sv.
Lovrenc izjavlja, da ni na veselici dm
23. IX. 1923 igra! odsek železničarske
godbc iz Celja, ampak tukajšnja do-
maČa godba. S tem popravljamo, kar
smo pomotoma zagrešili na reklamnih
letakih.
Narodno gospodarstvo
Kmetijskl pouk po deželi. Od-
delek za kmetijstvo priredi v drugi po-
lovici mescca oktobra t. l. sledeča pre-
davanja na Štajerskem in v Psekmurju:
V nedeljo, dne 21. oktobra 1923: 1.
Velika Poljana, Prekmurje, o kmetij-
stvu, Vojsk. 2, Stanjevci, Prekmurie,
o sadjarstvu, Pavlica. V sredo, dne
24. oktobra 1923: Dobova, o vzgoji
rnlečne živine, Zupanc M. V nedeljo,
üijw 28. cktobra: 1. Škale pri VV^-uju,
o živmoreji, Wernig. 2. Kapela, o živi-
noreji, Zupanc M. 3. Radend, o kme-
tijstvu, Pavlica.
Preiskava grozdnega soka glede
sladkorja in kisline na vinarski iti sad-
jarski Šoli v Mariboru se vrši od leta
1921 dalje redno vsake tri dni, po-
Čensi vsako leto 24. septembra. Tudi
letos so se te preizkušnje do 6. okt.
ponavljale petkrat. Zanimajo nas naj-
prej rezultati od prvega in zadnjega
dne vsakega leta v povprečnih števil-
kah (preiskovale so še sorte; beli bur-
-uuidcc, silvanec, traminec, šipon ali
mozlavina, laški riziing in rizlirig iz
raznih leg Šolskega vinograda Kalva-
rije ): Leto 1921, 24. septembra, siad-
korja odsotkov 175, kisline 10—,
U. oktobra sladkorja 20*—, kisline 9 3;
1922, 15—, ir~-, 165, 103; 1923,
147, 13"8, 16'5, 122. Največ sladkorja
>:o imele preizkovane grozdne sorte:
1921 traminec, 20*5, 9"—,-—•—, —'—,
beli burgundec —#—, —'-—, 21*6, 8"—;
1022 iaški rizling 16*4, 9 —, —'—,
—"—, beli burgundec —'—, —*—,
18*5, 9"3; 1923 beli burgundec, 17—,
12"o, 13'—, 1T5. Najmanj sladkorja
so imele preizkovane grozdne sorte:
1921 rizlins, 15"—, 12'—, —'—, --•--,
Šipon, — —, —¦—, 18- , ir—; 1922
silvanec, 121, 13'—, 149, 8'2; 1923
silvanec, 12'9, 127, 14'2, 115. Preiz-
kusi se nadaljujejo. Ugodno jcsensko
vreme bo tudi letos kvaliteto Še znat-
no zboljšalo, zato se ne smemo z za-
Četkom trgatve prenagliti. Vendar bo
etošnje vino pri nas v splošnem bolj
•<:is:o kot lansko, zato pa vendar do-
vo!j sposobno vsaj za domaČo trgovino,
vsaj za umno mešanje z našimi juž-
nimi vini, ki so češče zelo alkoholna,
t piehka (premalo kisla), kar ne ugaja
• ov;:rečneinu vinopivcu. Vinarska in
^ac.arska Sola je v letih 1921 in 1922
>'.ončala vinsko trgatev šele v prvem
,ednu novembra ter je pri tem dosegla
naiboIjSe uspehc. Kmetijski ravnatelj
Ancrej Žmavc.
Dnevna kronika*
Velikanske priprave za prestu-
lonaslednlkov krst se vrše na dvom.
Dne 19. tm. pridejo v Beograd romun-
¦¦\:i kralj in kraljica, romunski presto-
'.onastednik Karol, princezinja Keana in
grški princ Pavle. Dne 20. tm. dospe
grški kralj s spremstvom ter vojvoda
in vojvodinja York. Sprejem gostov bo
na-svečanejši. V Beo^rad dospe tudi
posebna deputacija francoske republike,
iz črnega morja priplujejo tudi trije
francoski monitorji. Krst prestolona-
slednika se bo vršil 21. tm. v kapelici
na siarem dvoru.
.Masaryk pride v Beograd. Pred-
sednik: češkoslovaSke republike dr.
Masaiyk pride Se to jesen v Beograd.
Na5 novi poslanik v Pragi Ne§ic ima
na;ogo, da dogovori takoj po prihodu
v Pfügo natančen načrt glede Masa-
ryk ovega potovanja v Beograd.
Masarykov prihod v Pariz. V
-•preinstvu ministra Beneša je prispel
16. tm. predsednik čeSkoslovaške re-
publike Masaryk v Pariz, kjer so ga
\vd kolodvoru Bois de Boulogne pri-
čakovale vse osicielne osebnosti fran-
coske repubüke s predsednikom Mille-
random na čelu. Na kolodvoru je bila
postavijena četa francoske armade in
čeSkoslovaških Sokolov. !xn velikanske mno-
žice burno pozdravljale. Bil je to tri-
utnfalen pohod. Po velikem sprejemu
.se je vr§! 1 zajutrk. Okoli Arc de Tri--
omphe je bila zbrana vsa generaliteta
in velikanska množica ljudstva. Masa-
ryka jo pozdravil guverncr mesta Pa-
riza. Millerand je spremil Masaiyka v
sijajno okraSeno inestno hišo. V slav-
nostni dvorani ga je pozdravil pariSki
župan in povdarial, da ga Pariz ne
pozdravlja le kot pametnega in ino-
goČnega državnika, temveč tudi kot
velikega ftlozofa in socijologa. Masaryk
se je po zahvalnih besedah vpisal v
zlato knjigo mesta Pariza. Z^ečer je
priredil Millerand na čast^gostu svečan
dine.
Mednarodna carinska konferenca
je bila ctvorjena 15. tm. v Ženevi v
v tajništvu Zveze narodov. Konforence,
katere se udeležuje 31 dižav, piedse-
duje lord Buxton- V otvoritvenem go-
voru je predsednik povdaril, naj kon-
ferenca odstrani težkoče, ki ovirajo
mednarodni zunanji promet vsled pre-
tiranih formalnosti pri reviz'ji potnikov
in ocarinjenju blaga na mejah.
Umrl je v nedeljo v ljubljanski
bolnici gosp. Nikolaj Jamšek, župnik v
Razboru pri Zidanem mostu. N. v m. p.!
Državno podporo družinam umor-
ienih Članov italijanske vojaške m!-
sije je dovolila italijanska vlada in
sicer dobi družina gencrala Tellinija
1,000.000 lir, družina majorja Cortija
500.000 lir, dručina poročnika Bonna-
cinija 300.000 lir in družina vojaka
Farnetija 200.000 lir.
Služkinja dobiia 28 000 dola iev.
Terezija VereS, služkinja v Subotici, je
dobila od ameriškega konzulata v Beo-
gradu obvestilo, da je oče v t.eki arne-
riški tvornici ponesrečil, istočasno pa
nakazano svoto 28.000 dolarjev kot
odškodnino.
Municijsko skladišče zlutelo v
zrak, V Varšavi je zletelo 13. tm. v
zrak skladižče za smodnik. V okolici
so bile razbite vse šipe. Eksplozija je
bila tako silna, da je vrglo velike
kamne na drugo stran Visle. Število
žrtev znaža dossdaj 150 mrtvih, 300
U-žko in več sto lahko ranjenih. V
skladišču je bilo 25 vagonov smodnika.
V okolici -je vse pomSeno.
Nova valuta v Nemčijl. Državna
vlada v Berlinu je skienila na podiagi
pooblastilnega zakona ustanoviti rentno
banko, ki bo izdajala rentne marke,
Papirnata marka ostane še nadalje.
Nova rentna marka je zasigurana z
obligacijami n&mškega veleposestva v
zlatu ter obligacijami industrije. Ako
se ponesreči ta zadnji poizkus za sa-
nacijo nemške valute, bo nemška vlada
proglasila bankrot ter pozvala Zvezo
narodov, da prevzame vodstvo nemSkih
financ.
V Nemčijl trka lakota na vrata.
Položai v Nemčiji je vedno obupnejši.
Po mestih pritiska glad. V Berlinu je
zmanjkalo mleka in krompirja. Do-
jenčki dobivajo le četrtinko na izkaz- j
nicah določene rnnožine mleka. Mestna
občina je ustavila izdajo zmrznenega
mesa, ker ga ne more piačevati več v
angleški valuti. Danes, se izdajo ban-
kovci po 5 in 10 miltjonov mark.
Cene so zopet poskočile za 50 odstot-
kov. Brezposelni razbijajo zvečer trgo-
vine in ropajo pasante.Cene so naravnost
obupne. Vožnja na cestni Železnici
stane 50 milijonov. Meso stane 600
do 800 milijonov, maslo eno poi mili-
jarde. surovo masio dve in pol milijardi.
Petim slnovom sledila v smrt.
Iz Subotice javljajo, da ss je soproga
spoštovanega meščana Petra Mukiča
usmrtila. Vzrok samomora je, ker je
nesrečna žena pred kratkim izgubila
pet sinov.
Tragična smrt vojaka. V Sarajevu
je vojak Emerik Dežlaj, rodom Ljub-
ljančan, na tragiČen način konča! živ-
ljenje. Obolel je na legarju in je v hudi
mrzlici skočil skozi okno bolnišnice.
Poškodoval se je tako !:udo, da je v
nekaj urah izdihnil.
Po Šestih meseclh aretiran. Pred
šeštimi meseci je bilo v VrScu ukra-
deriih iz žeiezniSke blagajne 350.000
dinarjev. Sedaj so priSli na sleU (atu
v osebi železniškega skladiščnika Čo-
poviča, ki je tatvino priznal. Pri njem
so našli še 90.000 Din, ostalo je za-
pravil.
Dresirano žaho iina nngješki lonl
lintelv in jo je tckom let naučil vsako-
\TvStnili scgav'li liiaiiir. 1-ord je b'l prcü
leti inornariški- kapHan in je na neki
I'kspcd'ciji v Fiidijo shičajno naše] lo
žabo h. ziKiinenitcga žabjega pleinenn
Quakn, ki ;e silnu redku zascjaiiu lc šc
po iiekaterih iud'jskih močvirjili Lord
jo jo prinesci duitiov in jo skrbno negu-
jo v velikl stekleni oinari. Žaba jc zda.i
star.i 2(1 let. \'cMka k kakor domac za-
jcc in je /do okrctna. Dviga se na zaei-
iijili iio.^ali, vljiijiio zeva za potmjano
hrann in včasih izpušča prijetne glaso-
vc, ki jim lord pravi »žabji snich«. Zelo
dobro r-oziia svojeya :<<>s|)odaria in inn
včasili ua vrtn slcdi kakor debehišen
knžck. 1-orJ je scveda na svojo »itoma-
čo žival« /clti ponosen in jo vsak clan
ii(ji novili uijKtnosti.
JAŠA GRGASEVIČ :
Sa obale Savinje.
(Po »Jugoslovanskem Lloydu.)
Ilf.
Celje se prostire u divnoj Savin-
skoj Dolini pod pitomim brežuljcima j
Mikiavški Hrib, Rajtarski Vrh i Lisc,
preko kojih je priroda prebacila bogate
i skupocjene sagove gustih jelovih
Suma, vočnjaka, vinograda, vrtova i
perivoja uz obje obale bistre, brze i
hladne Savine. Pred njim se je pružila
bogata ravnica opasana humovima, bre-
žuljcima, brdina pod zaštitom visokih
planina.
Celje je mjesto, koje može biti, u
isto vrijeme, i važan privredni kraj i
ugodno odmorište.
Celje irna svoju historijü, liistoriju
punn zaniiiiivili stranica i u poiitičkom
i u piivredncrn životu.
lstorijske bHješke odvode nas u
peto stolječe prije Krista, kada su Kelti
imali u ovom kraju, izmedju Savinje i
Voglaine, središte njihove trgovine, gdje
je i zanatstvo vanredno lijepo uspi-
jevalo. Još ima sačuvanih predmeta iz
lončarstva, po kojima se vidi sa koliko
su ukusa Kelti umjeli taj pasao da
obavljaju, kao i raznovrstnog oružja,
koje dokazuje, da se več onda izko-
ri§čava!o rudarstvo u torn kraju za
izradjivanjif kovine potrebne gospodar-
skom orudju i ratnom oružju.
Na 1 i!i 3 mecre iznsd ovog Kcl-
t'nog grada uzdiše se dannšnje Ceije.
Kada je nestalo keltske naseobine,
nu njenom mjestu rimski car Klaudije
podigao je vojnu stanicu Claudia Ce-
leia, jedno od glavnih srediSta za sje-
verne rimske pokrajine. Po starim kro-
nikama na'azimo mnogo lijepih stra-
nica, koje opisuju bogatstvo ondašnjeg
Celja. Heruli so porušili Celje u svome
pohodu na Rim, i ono je ostalo ruše-
vina, dok u VII. vijeku nisu naselili
ove krajeve Slovenci. Docnije je Celje
stradalo od napada Turaka i seljačkih
pokreta, a nije ga poštedila ni fran-
cuska vojska za vrije:ria revolucije.
JoS u to doba, Celje je bilo po-
znato kao važno trgovačko i obrtničko
sredižte. lz svih krajeva rimskoga car-
stva. a naročito iz Italije, dolazili su
privrednici da se koriste bogatstvom
ove zemlje, a u prvom redu eksplo-
atacijom bakarnih i željeznili rudnika.
Željezo se je izvažalo najviše u Italiju
za izradu rsznog orudja i oružja. Ali,
pored toga, i u samom Celju sa uspje-
hom se razvijao kovački zanat, kao i
svi ostali zanati, za koie ie bilo siro-
vme u samoj pokrajirii. Rimski vojnici
i robovi \z naprednijih krajeva podu-
čavali su uomače stanovništvo u raznim
strukama i izvodili ga iz primitivnog
rada. Lončarski, tesarski i vajarski za-
nati, sudeci po iskopinama, od kojih
se mnoge nalaze sačuvane u muzeju,
postigli su nevjerojatno iijepe uspjehe.
Pohorskim mermerom izradjeno je
mnogo monumentalnih objekata u gra-
djevinarstvu. U muzeju sačuvano je i
nekoliko lijepih predmeta h industrije
igračaka, u kojoj su Rimliani bili gla-
soviti majstori.
Dolaskom Siovena, nad poru5enim
važnim pnvredno-industrijskim sredi-
štem, nastupio je period zemljoradnje.
1 ovaj je trajao sve dotle, dok stranci
nisu pokazali doseljenicima na*in, na
koji mogu iskoriščavati sva bogatstva
njihove zemlje. Na zadrugarskoj osnovi
bile su obrazovana obrtnička poduzeča,
koja su izradjevila kolarske, kovačke,
krojačke, tkalaČke i druge proizvode.
Mnoge od ovih zadruga sačuvala so
se do danas.
Celje, nalazeči se u bogaiom kraju,
iskoristilo je svoj važni trgovački geo-
grafski položaj za unapredjenje svcga
privrednog života. Još u rimsko doba
iz Ogleja dolazilo se do Celja po 5i-
rokom lijepom rimskom drumu, koji
se je tu odvajao, da preko Vitanja i
Slovengradca vodi do Gosposvetskog
Polja. a kroz Slovensku Bistricu i Pra-
gersko u Ptuj, i na sjeveroistok preko
Šmarja.
Na osnovi tih svojih lijepih tra-
dicija, danas Celje vanredno lijepo na-
preduje u industrijskom pogledu.
Ako se uspnete na jedan od onih
divnih brežuljaka, kada izidjete iz nje-
govih dubrava niz padine, pa bacite
pogled na pitomu ravnicu pred Celjem,
vidjeti čete veliki broj fabričkih odžaka,
i na Željezničkim prugama jedan bez-
krajni dolazak i odlaz?Jc vozova. Radi
se. Ali jedan veliki rad teško je za-
misliti u onoj celjskoj nevjerojatno
tihoj tišini i u onom manastirskom
miru. I vi morate uči u fabrike, da se
uvjerite, e se tu islinski radi. Radi. Ali
u potpunoj saglasnosti sa grandioznom
tišinorn veličanstvene prirode i mlmim
širokim zamasima celjskih kosača i
kosnčica.
! i'abrike za drvsrsku industriju,
rudokopi u nesrednoj biizini, cinkarna
sa najmodernijom instalacijom, fabrika
za željeznu industriju, »Zlatarka«, We-
stenova fabrika za emajlirano posudje,
»Cinal«, tvornica kože, »Adrian, pod
njegovu industrijsku oblast spada i
velika fabrika kemijskih proizvoda u
Hrastniku, tabrike sapuna i svijeca,
fabrika plavila za rublje, mlinovi, tvor-
nice za proizvadju tijesta, pivare,
fabrike likera, preduzeca sa eksploa-
taeiju mineralnih vrela, fabrike rublja,
grafička poduzeča, vapnenice, ciglane,
keramička poduzeča itd.
Izmedju pornenutih industrijskih
preduzeca ima takvih, koje zauzimaju
prvo mjesto u redn fabrike svoje in-
dustrijske grane u našoj državi.
No, treba pomenuti, da največji
broj velikih preduzeca nije u naeijo-
nainim rukama, i ako je u mnogima
izvršena fiktivna nacijonalizacija.
To treba konstatovati, i ako mi
ne tražimo, da se zbog toga spriječava
rad u ovim fabrikama.
Samo, smatram za potrebno da
spomenem, da ni u jednoj fabrici, čiji
ie kapital u stranim rukama ili večim
dijelom u njihovim rukama, nisam
naSao nekvalifikovanih radnika, ni jed-
nog tiašegkvalifikovanogčovjeka. Jedan
primjer. U Hrastniku pregledao sam
veliku kemijsku fabriku, koristeči se
ljubaznim pozivom g. Milivoja M, Sa-
viča, načelnika minibtrstva trgovme i
industrije, pa i ako mi imamo več
dovoljan broj kemijskih inžinjera, i to
nezaposlenih, ni jednog od njih nisam
našao u ovoj fabrici ni kao podredjenog
Činovnika. Odlažeči, g. Milivoje M. Savič
nije propustio priliku, a da ne izrazi
direktoru fabrike svoju želju, da bi kod
druge posjete žclio nači bar jednog
našeg inzinjc-ra. Da li če želji g. Saviča
biti udovoljcno? Ja dvojim. U lnnogim
slučajevima treba želje iziažavati u
formi naredjena. Pa možda i u ovome.
Po divnim drumovima preko široke
j plodne Savinjske doline, ili uz kose
onog slikovitog lanca brežuljaka. U
ovorn divnom ljetovaüstu možete pro-
vesti mnogo lijepih dana u izietima do
LaSkog,^ Rimskih Toplica, Zidanog
Mosta.^Šmartna, Dobrne, Velenj^a, Te-
harja, Štora. Št.Juriin. Grobelna, Šmarja
i Rogaške Slatine. Sva ova mjesta pru-
žaju putniku dokaz, da se u ovom
divnom siovenačkom kraju može nači
neiscrpno vrelo dvijema granama pro-
uvodnje — velikoj industriji i prcmetu
stranaca.
OdgovoTiu urednik: Llc. Edvard Šlmulc.
Izdaja ln tiska: Zvezna tiskarna v CeljiL
Podružnica vojnih invalidov Sv. Pe-
ter v Sav. dol. priredi v nedeljo dne
21. tm. ob 4. uri popoldne veliko
vinsko trgatev
v prostonh gospoda AI. Špibarja«
Čisti dobiček je namenjen najrevnejSim
Članom. K obilni udeležbi vabi odbor.
L-r*n 4.
»NOVA DOB A«
Stev. 11S.
Telefon štev. 75 In 76
Porfružnica
PoStni ček.rač. 10,598
Ljubljanske kredltne banke v Celjn
Deluiška glavnica hi rezcrve prlblizno
Din 45,000.000-—
Cesitpaia v Ljufbijani
Delniška glavnica in rezervc približno
Din 45,000.000 —
Ustanovljena Icta 1900
BrežSce, Črnomelj, Gatiea, $€rctnj, Marmor, Meikovle, Ksovi Saö, Plus, Sarajevo, Split, Trst-
Sprejema VlOge saa &E&jiži€e tn teKOCi gKjJK Kupuje In prodaja vse vrste vrednostnih papirjev,
račun proti ugodnemu obres to van ju #$$<* valut in dovoljuje vsaKovrstne Kredite.
Otvarja akredttive In izdafa kreditna pistna za lu- in inozemstvc.
Lokal odkupi brivec Koštomaj.
10.000 K nagsrade
tistemu, ki mi preskrbi stanovanje treh
sob in pritiklin v Celju. Ponudbe na
upravo üsta pod »Zračno stanovanje«.
Proda se črna
zimska suknja
srednie velikosti, z baržunastim ovrat*
nikom> nepremočljiva. Gaberje St. 102,
I. nadstropje, vrata 5. 2—1
V soboto dne 20. oktobra ob
11. uri se vr5i na Dečkovcm trgu v
hiši g. Skoberneta
javna dpožba
premičnin iz konkurznega skladatvrdke
Brata Turnšek v Celju. Med drugim
se bo prodala železna blagajna, pisalni
stroj, 3 pisalne mize, umivalnik, Šte-
laža, železna peč, stoli itd.
I
V
uGctoa enaJka
„LASTNI DOM" V CELJU
regislrovana kredifna in sfavbena ztsdlriiga z omejeno zavezo, Prešer^ova uL 15'
Sprejema Iiran. vloge tn jlh obr. po 6'/30/0 to Je 650 Din od sfo, proli odpovedi do 3 Din od sto. Prl icčjih naSožbah podogovoru
Rentnl davek p(«Ča zadrusa ter se ite zaračuni vlagateljeml
Pi*odaja
^azličnih stisvbessih
pi*edmet«>v kakor s
vrataj okna, jeklena okna, mreže za
okna, železna vrata, izložbena okna,
krovna opoka, cementne ploščc, drva
za kurjavo itd. Proda se tudi baraka
na stavbenem prostoru, stavbenega pod-
jetnika Kaiser, na Ljubljanski cesti,
nasproti plinarne. 2—-2
Proda ®e dobro ohranjeno
žensho holo.
Naslov v upravništvu »Nove Dobe«. 1
Izgubljeno-
V soboto, dhe 13. oktobra je bila
na Bregu in sicer na cesti proti Po-
lulam izgubljena
us»j»ta ročna forbaca
ruiavo-bele barve, v kateri se je naha-
;ala srebrna cigaretna doza z mono-
gramom in pa listnica z monogramom.
Najditelj naj odda izgubljene reči proti
nagradi gospodu Vinku Augustinn na
Polulah.
Proda se s
1 omnra, 1 težki voz y.a par lconj, 1 ročni
mlin zn zrnje mleti, 4 karnine, 1 kompletna
konjska oprsna oprema, 1 težkesani,1 umi-
valnik, 1 stara, dobro ohranjena vijolina,
3 dobro ohranjenc moške oblel