OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU
DNEVNIKU V OHIO ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN
THE OLDEST SLOVENE DAILY
IN OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXX. — LETO XXX.
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), JULY 31, 1947
ŠTEVILKA (NUMBER) 148
DomaČe vesti
Clevelandske banke bodo odprle 5 dni v tednu
S 20. septembrom bodo sko-ro vse clevelandske banke uvedle nove poslovne dneve. Odprte bodo 5 dni v tednu, kar pomeni, da v soboto ne bodo več poslovale. Nekatere banke nameravajo izgubo enega dneva nadoknaditi s tem, da podaljšajo poslovne ure drugih dnevov v tednu.
Policija vprizorila pogon na raketirje
Varnostni direktor William Smith je ukazal policijskemu oddelku, naj priredi veliki pogon na clevelandske raketirje. Cilj tega pogona je, da se požene iz Clevelanda velike raketirje ali pa da se jih spravi pod ključ.
Doslej je šest oseb bilo povabljenih na zasliševanje. Na vrsti pa jih je še večje število. Policija se posebno zanima za preteklost in zveze posameznih osumljencev, kakor tudi za njihove "poslovne" zadeve, kako plačujejo davke, če so kršili zakone glede alkoholne pijače in če so nepostavnim potom prišli v Cleveland.
Morilec molči o motivih zločina
Steve Gaydos, star 38 let, ki je ubil 16 let staro Margery Martin in se sedaj nahaja v mestnem zaporu, molči glede motivov zločina. Predvčerajšnjim, ko se je Margeiy vnačaia iz bližnje trgovine se je slišal strel, nakar je padla Margery težko ranjena na pločnik. Gaydos, ki je streljal na njo z okna spalnice je poletel na ulico in oddal še en strel. Na vprašanje jMrs. Martin zakaj je to storil, ni dal nobenega odgovora. Starši Gaydosa so izjavili, da je obnašanje Steva po njegovi vrnitvi iz armade bilo zelo čudno. Izogibal se je ljudem in z Margery Martin je le od časa do časa izmenjal par besed.
Dodatek
V zahvali Mr. in Mrs. Anton Tavzel na Lakeport Ave. se je pomotoma izpustilo ime Mr. in Mrs. John Koss, ki sta tudi prispevala k presenečenju ob 25-letnice poroke, ter se jima Mr. in Mrs. Tavzel iskreno zahvaljujeta.
Iz bolnišnice
Poznana Mrs. Gertrude Gar-bas se je po prestani operaciji vrnila na svoj dom na 5612 Lin-wood Ave., kjer se nahaja pod zdravniško oskrbo. Zahvaljuje se vsem za obiske, darila, kartice in voščilne kartq, ter jo prijateljice sedaj lahko obiščejo na domu.
Farmski odbor SNPJ
člane farmskega odbora SNPJ se opozarja, da se bo v nedeljo zjutraj vršila seja na prostorih farme na Chardon Rd. Prosi se vse odbornike, da se snidejo pred Slov. del. do-^nom na Waterloo Rd., odkoder se skupno podajo na farmo ob 9. uri zjutraj.
Anglija podvzema mere, da reši notranjo krizo
Premier Attlee izjavil, da bo okupacijska sila znižana
LONDON, 30. julija—Iz obveščenih socijalističnih virov prihaja poročilo, da je angleški premier Attlee obvestil delavske poslance, da bo Anglija znižala okupacijsko silo v Nemčiji.
Poleg gornje mere, da se re-* --—
ši težak notranji ekonomski po- Jii/Jirk nravjin Ha ložaj je predvidevano, da se vse J F J >
angleške čete umaknejo iz Grči- gQ obesiH dva je in Italije, da se zniža standard
življenja in uvede več delovnih angleska VOhuna ur v glavnih industrijah.
Gornja poročila so v zvezi s sejo delavskih članov parlamenta, na kateri seji je Attlee odgovoril svojim kritikom in dobil neko vrsto "zaupnice."
Pričakuje se, da bo Attlee imel 10. avgusta radio govor.
Po seji z delavskimi poslanci je Attlee imel "sestanek z voditelji unije premoigarjev, katere je urgiral, naj premogarji delajo eno uro dnevno več, da se tako dvigne produkcija premoga, ki je važna za splošno industrijo. ■ Attlee je začrtal nov program, po katerem bodo industrijski izdelki, ki so doslej bili omejeni na domače tržišče, prodani v tu-jezemstvu. Soglasno s tem se bo znižalo tudi uvoz, pri kateri meri bodo največ prizadeti ameriški filmi in tobak.
Program predvideva znižanje stroškov za okupacijsko silo v Nemčiji, dočim se bo delavce ur-giralo, naj zvišajo delovne ure v industrijah, ki so važne za deželo.
eliot ness je republikanski kandidat za župana
Bivši direktor za varnost Eliot Ness utegne danes objaviti svojo kandidaturo za župana. Ness bo kandidiral proti županu Burke-u, ki uživa podporo demokratov, kot kandidat, ki uživa podporo republikanskih organizacij. Da j^ Ness pripravljen stopiti v borbo za župana Clevelanda se je zvedelo danes, ko je bilo objavljeno, da Robert A. Weaver, predsednik Perro Enamel Co. in Albert J. Weatherhead Jr. organizirata odbor, ki bo sprožil Nessovo kandidaturo.
nadzornik pod nadzorstvom
HARTFORD CITY, Ind., 29. julija. — Lastnik truckov L. B. Renner je bil zunaj na delu, da "checka" svoje šoferje in jih ppozori, naj ne vozijo preveč hitro. Njega pa je "checkal" policaj in tako bo Renner plačal globo, ker je vozil 50 milj na uro v zoni, kjer bi smel voziti le 30.
"Bila sla člana teroristične organizacije, ki se imenuje Angleška okupacijska armada"
JERUZALEM, 30. julija. — Podtalna judovska organizacija Irgun Zwai Leumi je danes naznanila, da je obesila dva angleška častnika, ki sta bila ujeta kot talca za tri člane judovske organizacije, katere so Angleži obesili.
Angleški armadni oddelki so se takoj podali v gozd, katerega so judovski nacionalisti označili za pozorišče eksekucije. Navzlic preiskavi pa trupli obešenih Angležev nista najdeni. Neki angleški častnik je izjavil : "To je zopet nova šala, navzlic temu, da je možno, da sta nesrečnika še mrtva."
Poveljujoči častnik je izjavil, da sta trupli najdeni, toda uradno ta izjava ni potrjena.
Judovski časopisi so dobili poročilo, v katerem sta Angleža bila označgna za angleška vohuna.
(Častnika Mervin Paice in Clifford Martina so ujeli judovski nacionalisti že 12. junija v Nathaniji. Organizacija Irgun Zwai je izjavila, da jih bo dala obesiti, če bodo Angleži obesili tri ujete člane podtalne judovske organizacije.)
Poročilo judovske organizacije se glasi:
"Dva angleška vohuna, Martin in Paice sta na obravnavi bila spoznana krivima protipo-stavnega vstopa v Palestino, dokazano je, da sta bila člana angleške teroristične organizacije, ki se imenuje "Angleška okupacijska armada", ki je kriva za umore in zatiranja Judov."
Organizacija je izjavila, da obešanje ni v nobeni zvezi z ne davno eksekucijo treh Irguni stov, ampak je posledica normalnega legalnega postopka, katerega se bo podvzelo proti angleški okupacijski sili.
AMERIŠKI KOLA. BORATOR UTEGNE BITI OBEŠEN
BOSTON^ 30. julija. — Fričakuje se, da bo danes vlada zahtevala smrtno kazen za Douglas (Jhandlerja, ki se nahaja pod obtožbo, da je za časa druge svetovne vojne služil kot nacistični propagandni agent.
Posebni državni tožilec Oscar K. Ewing je označil (Jhandlerja za "izdajalca s črno dušo, ki je prodal Memčiji /edinjene države za 30,000 nemških mark."
Obsodbe za izdajalstvo znašajo od pet let zapora in $10,000 globe do kazni v smrt na vislicah.
Chandlerja so kot ameri-riškega komentatorja, ki je preko radio postaje v Berlinu b 1 j u v a 1 propagando Hitlerja in Goebelsa, spoznali za krivega 10 dejanj izdajstva.
(Zadnje radio poročilo pravi, da je bil Chandler obsojen v dosmrtni zapor in na globo $10,000. Chandler je izjavil, da nikakor ni spremenil svoje Ideje in je obenem zavrgel trditve odvetnika,, ki ga je zagovarjal, češ, da je Chandler "blazen".)
Združeni narodi posredujejo
T holand^o-indoneški vojni
ju we se ne marajo vrniti v francijo
PORT DE BOUG, 29. julija Angleške ladje so danes pripeljale v francosko luko Port de Boug 500 judovskih beguncev, ki so poskušali, da se iz Francije vtihotapijo v Palestino. Angleži so jih ulovili na morju in jih takoj vrnili nazaj. Francoske oblasti so izjavile, da ne bodo Jude silili, naj ostanejo v Franciji. Begunci so namreč odločno odklonili, da zapustijo ladjo.
preiskovalna komisija bo obiskala taborišča
ŽENEVA, 30. julija. — Preiskovalna komisija Združenih narodov za Palestino je danes navzlic ugovorom jugoslovanskega delegata odločila, da obišče begunska taborišča v Evropi.
Zedinjene države protestirajo proti ruski zaplembi na Balkanu
v Coloradi
Za par tednov se nahaja na počitnicah v Crested Butte, Colo., poznana Mrs. Caroline Zigman iz 19416 Chickasaw ve. Piše, da je bila V srebrnih ^dnikih ter da se ji zelo dopa-e tamkaj. Pozdrave pošilja vsem prijateljem in znancem.
WASHINGTON, 30. julija — Zedinjene države so naslovile protestno noto proti Sovjetski zvezi in sicer vsled zaplembe italijanske in nemške imovine na Madžarskem, v Bolgariji in Romuniji.
Državni podtajnik Robert Lo-vett je na časnikarski konferenci izjavil, da je tozadevna nota bila poslana sovjetskemu zunanjemu ministru Vjačeslavu Mo-lotovu.
V noti je pojasnjeno stališče ameriške vlade, ki smatra, da
vsako umikanje imovine iz Romunije, Madžarske in Bolgarske, predno mirovne pogodbe ne postanejo izvršene, ima le "začasni značaj." Avstrijska imovina v teh deželah se po stališču ameriške vlade ne more smatrati za nemško imovino, predno zavezniški svet ne doseže sporazuma glede označbe "nemška imovina."
Pri koncu note je poudarjeno, da bodo Zedinjene države priznale le tiste zaplembe, ki bodo storjene na podlagi določb mirovne pogodbe.
Nov grob
anna slopko
Včeraj zjutraj je po dolgi bolezni preminila poznana Mrs. Anna Slopko, rojena Ostrelich, stanujoča na 18504 Arrowhead Ave. Doma je bila iz Pleterja na Štajerskem, odkoder je prišla v Ameriko leta 1913. Bila je članica društva Napredek, št. 132 ABZ; društva sv. Kristine, št. 219 KSKJ; društva Jutranja zora, št. 337 HBZ; podružnice št. 14 SŽZ, in Oltarnega društva sv. Kristine. Tukaj zapušča soproga Antona, hčere: Mrs. Anna Perko, Mrs. Mary Ucman, Mrs. Margueritte Pugel in Mrs. Frieda Miller, sina Ralpha, štiri vnuke in dve vnukinji, sestre; Mrs. Rose Jamnik, Mrs. Albina Jackson in Mrs. Frances Poto-car ter brata Frank Ostrelich v Philadelphiji, Pa., v starem kraju pa sestro Mary Kuhar. Pogreb se bo vršil iz Svetkovega pogrebnega zavoda na 478 E. 152 St. v soboto zjutraj ob 8.15 uri v cerkev sv. Kristine ter na to na pokopališče Calvary.
V zadnje slovo
članice podružnice št. 14 SŽZ so prošene, da se jutri večer ob osmih zberejo v Svetkovem pogrebnem zavodu, 478 E. 152 St., da izkažejo zadnjo čast umrli članici Mrs. Anna Slopko.
KONGRESNIKI BODO OBISKALI EVROPO
WASHINGTON, 30. julija. T-Kongresni predsednik Martin je danes izbral 19 članov kongresa, ki predstavljajo 15 kongresnih odborov, ki bodo odpotovali na pettedensko turo po evropskih državah, ki so pristale na Marshallov načrt.
Posebno poročilo te grupe bo igralo veliko vlogo v zvezi z odločitvijo, ki bo v kongresu padla prihodnje leto, ko bo državni tajnik Marshall zahteval milijarde dolarjev za uresničenje njegovega načrta za obnovo Evrope. Grupa bo odpotovala 27. avgusta, vrnila se bo pa 9. oktobra.
fašistična organizacija spremenila ime
WASHINGTON, 30. julija. — Gerald L. K. Smith je danes izjavila proti organizaciji, (ki je ja "American First" spremenila svoje ime in sicer" vsled strašne opozicije", ki se je pojavila proti organizaciji, ki je fašistična) za časa druge svetovne vojne.
Novo ime organizacije je "Christian Americans", toda po izjavah Smitha je to tudi edina sprememba p r i organizaciji-(Pri splošni reorganizaciji fašističnih strank ni nič čudnega, da si je Smithova nadela "krščansko" ime. Saj končno tudi hrvaški morilec Pavelic sedaj potuje, kot pravijo, preoblečen v meniha.)
svoji sužnji bo plačala $6,000
SAN DIEGO, 30. julija. — Elizabeth Ingalls, ki je 30 let držala v suženjstvu zamorko Doro Jones je bila danes obsojena na $2,500 globe in odloženo kazen zapora za dobo treh let. Poleg tega bo plačala Dori Ingalls $6,000 za delo, ki ga je slednja vršila 30 let.
Ingallsovo je obsodil federalni sodnik Jabob L. Weinberger, ki ji je tudi ukazal, naj se podvrže zdravniški oskrbi za dobo dveh let.
senatni pododbor za begunska vprašanja
WASHINGTON, 30. julija. — Predsednik senatnega pravnega odbora Wiley je danes imenoval člane posebnega pododbora, ki bodo proučevali vprašanje, da se dovoli vstop v Zedinjene države beguncem, ki se nahajajo v raznih taboriščih v Evropi. Wiley je izjavil, "da bodo nujne zakonske predloge uživale prednost, ko se bo kongres v januarju zopet sestal. Novoime-novani odbor bo med ostalim razmotrival tudi o Strattonovi zakonski predlogi, ki jo podpira administracija, in ki predvideva, da se v deželo dovoli vstop 400,000 beguncem v teku štirih let.
Avstralija in Indija prepričani, da vojna ogroža mir na svetu
LAKE SUCCESS, 30. julija—Predsednik Varnostnega sveta Združenih narodov dr. Oskar Lange je danes ukazal, da se takoj prične z diskusijami glede vojne v Indoneziji, za katero pravita Avstralija in Indija, da ogroža mir na svetu.
Lange je vključil diskusije^
šE VEDNO BEŽI PRED ČEBELAMI!
CENTERVILLE, Va., 30. julija—Ko je neki ujetnik, ki se nahaja v državnem zaporu stopil na gnezdo čebel in so te raz-Ijučene planile na skupino jetnikov, so jo vsi ujetniki vdrli čez drn in strn. Najbolj urno jo je ubiral neki Clarence Clark, katerega policija še vedno ni dohitela.
je
glede holandsko-indoneške vojne na dnevni red za sejo, ki se bo vršila jutri popoldan. (Ta seja je bila odrejena, da razmotri-va balkansko vprašanje, toda svet bo odločal, kateremu vprašanju se bo dalo prednost).
Avstralska in indijska • delegacija sta skoro istočasno opozorila svet, da vojna med Indonezijo in Holandijo ogroža mir na svetu.
Avstralski delegat polkovnik W. R. Hodgson, ki je vložil pritožbo Avstralije, je izjavil, da "avstralska vlada smatra, da te sovražnosti predstavljajo kršitev miru na podlagi člena 7 čar-terja Združenih narodov in da priporoča takojšnjo akcijo Varnostnega sveta."
Indijska delegacija je takoj pozvala iz Londona bivšega delegata pri organizaciji Združenih narodov V. K. Krishna Me-nona, ki bo predložil stališče Indije.
Holandija obžaluje,
da je prišlo do akcije
V Hagi je predstavnik holand-skega zunanjega ministrstva izrazil obžalovanje, da je to vprašanje bilo predloženo pred Združene narode. Poudaril je, da je presenečen, da je Avstralija podvzela te mere na podlagi člena 7 čarterja Združenih narodov, ki omenja "agresivno dejanje ene države proti drugi." (Indijska delegacija je predložila svoje pritožbe na podlagi člena 6 čarterja Združenih narodov).
Holandski predstavnik zunanjega ministrstva je rekel, da vse holandske politične stranke, z izjemo komunistične, podpirajo vladno uporabo sile v Indoneziji.
Pričakuje se, da bo Holandijo zastopal bivši član Varnostnega sveta in sedanji holandski ambasador v Washingtonu dr. Eel-co van Kleffens. Na časnikarski konferenci je Kleffens izjavil, da vprašanje Indonezije ne spada pred Združene narode, ker da "Indonezija še ni neodvisna država."
Holandci sestrelili bolniško letalo
BATA VIA, 30. julija—Holandija je danes priznala, da so njeni pilotje sestrelili DC-3 letalo, ki je prevažalo zdravila za prestolnico Indonezije.
Holandska vlada se opravičuje, da so njeni letalci smatrali letalo za japonsko letalo v službi indoneške zračne sile.
Poročilo iz indoneških virov pravi, da je devet članov posadke letala bilo ubitih. Med ubitimi se nahaja tudi žena angleškega pilota.
Holandska vlada je izjavila, da bo "globoko obžalovala," če bo pri preiskavi ugotovljeno, da je sestreljeno letalo prevažalo zdravila iz Indije.
Ameriška misija se zanima za položaj businesmenov v Kini
NANKING, 30. julija—Ameriška preiskovalna komisija, kateri načel ju je general Albert C. Wedemeyer, je danes vprašala kitajsko vlado, naj poda izjavo glede njenih odnošajev napram ameriškim trgovcem.
Ameriški trgovci v Kini so se že večkrat pritožili, da jim nacionalistična kitajska vlada dela ovire pri njih poslovanju.
Baje je neki visoki kitajski uradnik obljubil, da se bo re-strikcije. napram ameriškim trgovcem omililo, toda Wedemeyer je zahteval bolj natančno in uradno izjavo.
Od kitajske vlade se pričakuje, da bo dovolila ameriškim tr-govce^, da del svojih profitov pošilja ju v Zedinjene države po uradni izmenjavi in da se bo obrabilo zunanje investicije z izjemo v industriji orožja in podjetij, ki so lastnina vlade.
biž bo v siamu pod kontrolo
BANGKOK, 30. julija. — Si-amska vlada je danes odločila, da uvede racioniranje riža po celi deželi. (Postavljanje riža pod kontrolo je zelo značilno za Siam, ki velja za deželo, ki pro-ducira največ riža na svetu.)
Poljaki sprožili relifno kampanjo
V	petek se bo uradno pričela v Clevelandu kampanja Poljakov za zbiranje relifne pomoči za Poljsko—denarja, obleke, hrane ia zdravila. Kampanja bo zaključena koncem avgusta meseca.
Doslej so cievelandski Poljaki, katerih število znaša 160,000, nabrali $280,000, veliko količino hrane, obleke, zdravil in ostalih potrebščin in sicer kot del splošne pomožne akcije organizacije "American Relief for Poland." Ta organizacija je doslej poslala v Poljsko 28 ladij natovorje-nih z raznimi potrebščinami. V denarju pa je nabrala $13,000,-000.
V	odboru tukajšnje podružnice organizacije, ki pošilja pomoč Poljski, se nahaja več intelektualcev, zdravnikov in duhovnikov.
Na obisku
Iz East Helene, Mont., sta prišla na obisk v Cleveland Mrs. Jennie Smith in sin Louis. Nahajata se pri sestrični in njeni družini Mr. in Mrs. Jack Jeri-na na 15315 Lucknow Ave. Mrs. Smith je doma iz Borovnice ter ima mnogo poznanih tu v Clevelandu, kateri so vabljeni, da jo obiščejo na domu pri Mrs. Jerina. Tu ostaneta dva tedna. Dobrodošla in mnogo zabave!
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
31. julija 1947
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(GENE NAROČNINI)
By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town:
(Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta):
For One Year—(Za celo leto) -
For Half Year—(Za pol leta) ——--
For 3 Months—(Za 3 mesece) ----
-$7.00
-	4.00
-	2.50
By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Cleveland, Kanadi in Mehiki):
For One Year—(Za celo leto) -
For Half Year—(Za pol leta) -
For 3 Months—(Za 3 mesece) —-
-$8.00 - 4.50 —2.75
For Europe, South America and Other Foreign Countries:
(Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske dražve):
For One Year—(Za celo leto) ----$9.00
For Half Year—(Za pol leta) —--5.00
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
VERA V JUGOSLAVIJI
Vsi nasprotniki nove Jugoslavije,.ki so zelo zaposleni s propagandno ^onjo proti jugoslovanskemu ljudstvu in njegovimi voditelji, se pri svojemu trudapolnemu delu opirajo na staro, že večkrat zlorabljeno, toda navzlic temu še vedno dovolj učinkovito lažjo, da v novi Jugoslaviji ni svobode vere in da jugoslovanska vlada nasilno zatira vsake verske čute ljudstva. V kolonah ameriških časopisov, posebno pa tako imenovanih "katoliških," razni strokovnjaki za "verska vprašanja Jugoslavije" pobijejo tedensko najmanj ducat duhovnikov, uničijo po par novih cerkev in pomečejo v zapore vedno nove in nove "nedolžne" duhovnike, menihe, čestite sestre, itd.
Res je, da se je v pogledu odnošajev cerkve in države v Jugoslaviji izvršila velika sprememba. Dočim je v preteklosti katoliška cerkev imela direktni delež pri državnih poslovanjih stare Jugoslavije, danes tega ni več, kajti cerkev je od države ločena. To je seveda viden napredek v tem pogledu, kajti končno je tudi v naših Zedinjenih državah cerkev ločena od države. Toda navzlic temu to ne pomeni, da se tudi tu preganja ali pa zatira vero.
Največ krika o temu "preganjanju vere" dvigajo tisti, ki so v preteklosti bili popolnoma zadovoljni s predvojnimi diktatorskimi režimi Jugoslavije, katere nikoli niso kritizirali in napadali, kar že samo po sebi dovolj prepričevalno govori, da so .^^adovoljni s stanjem v današnji Jugoslaviji predvsem zato, ker teh diktatorskih režimov ni več.
Mi bi seveda lahko tiskali cele knjige dokumentov, ki bi potrdili, da v Jugoslaviji ni nobenega "preganjanja vere." Lahko bi priobčali še večje število pisem, ki jih pišejo našim naseljencem njihovi sorodniki direktno iz Jugoslavije, in dokazali, da je vsa propagandna gonja lažnjiva in brez vsake podlage. Toda za enkrat se bomo omejili na izjavo Anite Price, ki je bila priobčena v "New York Timesu" z dne 26, julija. To bomo storili, da nas "španski" časopis A. D. ne bo zopet ozmerjal, da priobčamo samo partizanska pisma.
O svojih skušnjah glede verskega položaja pravi Anita Price med ostalim: "Želim v zvezi s poročilom v "New York Times" z dne 25. junija, ki ga je poslal vaš dopisnik Camille Cianfarra (po citatih iz Osservatore Romano in Civilta Cattolica) glede "razvoja verskega preganjanja v Jugoslaviji," podati par izjav. Navzlic temu, da vaš dopisnik podaja prepis člankov, ki so bili priobčeni v italijanskemu tisku, slika, katerp se je predstavilo ameriški javnosti, ni točna.
"Pred kratkim sem se vrnila (v Zed. države) po štirih mesecih bivanja v Jugoslaviji, kjer sem se udeležila kot gost Slovanskega kongresa. Obenem sem kot tolmač za nekega dobro znanega ameriškega dopisnika potovala po deželi. Posebno me je zanimalo stališče sedanje vlade napram veri.
"Vsako nedeljo sem obiskala razne cerkve in po večini so te bile polne vernikov. Res je, da je mladih ljudi bilo malo, toda nikoli nisem od tistih, ki so bili prisotni, slišala, da obstoja "neko omejevanje verske svobode." V večini jugoslovanskih mestih so Nemci, Italijani in -domači izdajalci uničili cerkve. Prvo poslopje, ki je bilo obnovljeno v mnogih razdejanih vaseh, je bila cerkev. Čudno se zdi toda ravno mladina, ki ne obiskuje v tako velikem številu cerkev, je bila ta, ki je za obnovo cerkev nosila iz gozdov les in prostovoljno pomagala pri graditvi cerkve. Takšen slučaj je bil v bosanskemu mestu Višegradu. Dobila sem vtis, daje mladina odgajana v duhu verske strpnosti in spoštovanja vere svojih staršev. Duhovnik, s katerim sem govorila v Cajnicah, me je zagotovil, da uživa polno svobodo pri verskih opravilih. Rekel mi je, da danes cerkve podpirajo verniki, in da je teh vernikov v mnogih cerkvah dosti več, ker da se vsled težkih časov ljudje obračajo k cerkvi.
"Po osvoboditvi je cerkev bila ločena od šole; to pa je zdavnaj bilo storjeno v naši deželi in v mnogih državah Evrope. N^ tisoče šol je bilo obnovljenih toda še vedno jih ni dovolj, da bi se moglo zadostiti zakonu o prisilni izobrazbi. Mnoge verske tradicije in šege raznih jugoslovanskih narodov so očuvane. Bila sem prisotna na veliča-
UREDNIKOVA POŠTA
PIONIRJI SLOVENSKE ZADRUŽNE
ZVEZE
(Kratki pregled zgodovine in napredka SZZ)
Minulo je 34 let odkar smo ustanovili Slovensko zadružno zvezo. Leta 1913 in sicer 20. julija je bila odprta prva prodajalna na 152. cesti, katero smo vodili dve leti v istih prostorih. Bili so hudi časi, ker smo imeli mnogo nasprotnikov, naši uposlenci pa niso še imeli potrebnih skušenj. Leta 1915 smo kupili lastno poslopje na 767 E. 152 St. od tedanjega lastnika Charles Jakca, ki je vodil gostilno več let, potem pa se je odločil, da poslopje proda. Za tiste čase je bila vsota precej velika, posebno za nas, kajti zahtevalo se je $6,000. Brez vsakega strahu smo se odločili in kupili to poslopje 17. julija 1915 in od takrat imamo še vedno glavno trgovino Zadruge na tem mestu.
#[oram omeniti nekaj o naših pionirjih, kajti dosti jih je že umrlo tekom razvoja naše Zadruge. Vsi so bili vneti za-družničarji. V prvi vrsti ne smemo pozabiti ustanovitelja, sedaj že pokojnega Martina Po-gorelca in pokojne zadružničar-je John Grošelna, Jim Skubiča itd. Ker mi ne dopušča prostor, da bi v tem članku opisal vlogo in delo posameznih pionirjev, bom stopil to drugič, ko bom opisal bolj podrobno zgodovino tega našega podjetja.
Vse priznanje gre našim upo-slencem, ki so kot glavni poslovodje bili zaposleni več let v Zadrugi, kot glavnemu poslovodji Ludvik Radelu, ki je vpeljal dobro poslovanje in je bil pri Zadrugi več let. Drugi za njim je poznani Louis Ižanc, ki je bil glavni poslovodja na 152 cesti celih 28 let. Bil je neutruden in vnet zadružničar. Ižanc je zaradi rahlega zdravja pustil delo pri Zadrugi. Pri št. 2 na Waterloo Rd. sta bila po več let Joe Kodric in dobro poznani Joe F. Durn, kakor tudi več ostalih. Mnogi omenjeni in neomenjeni tako živi kot mrtvi pionirji so postavili močno skalo našega Zadružnega podjetja, ki se ne more več podreti, če bosta med nami vladali mir in sloga in če bomo delali vsi za enega in eden za vse.
Leta 1946 se je direktor zavzel, da prenovi našo trgovino na 200. cesti in sicer po sistemu domače postrežbe. To se je tudi zgodilo in napredek se je takoj pokazal.
Letos pa smo še ostali dve trgovini in sicer št. 2 na Waterloo Rd. in glavno trgovino na E. 152. cesti temeljito preuredili in modernizirali. Priznanje za to delo gre našemu delničarju Rudolfu Grošelnu, ki nam je izdelal načrte za preureditev vseh treh trgovin. Ne smem pa pozabiti tudi našega delničarja Anton Urankarja, ki je kot stavbenik zgotovil delo, ki odgovarja današnjim razmeram, boljšemu vodstvu in boljši postrežbi.
Direktor se trudi in hoče ustreči vsem delničarjem in od-
jemalcem kolikor je pač v njegovi moči. Dosti se pa seveda ne more storiti, kajti zadnje čase smo imeli neprilike kot vsako drugo podjetje; bilo je pomanjkanje živil in uslužbencev, draginja pa je tudi nas prizadela. Poleg tega pa je tudi drugih manjših in večjih vsakdanjih neprilik. Upamo, pa, da se bo vse to s časom izboljšalo, da bo postrežba na vedno večji višini in da bo na splošno zadovoljstvo naših odjemalcev in prijateljev ta naša Zadruga postala res vzorno podjetje. Zadruga odobrava vse, kar tem ciljem koristi in sedaj imate tudi Vi, naši simpatiarji, lepo priliko, da si ogledate odprtljo naše glavne trgovine, ki bo 1. in 2. avgusta. Po odprtiji pa bomo imeli 3. avgusta velik piknik na SNPJ farmi. Tudi tu imate lepo priliko, kajti s kupovanjem v naših trgovinah dobite popolnoma brezplačno srečke, ki bodo v nedeljo 3. avgusta izžrebane. O vsemu ostalemu pa boste čitali v oglasih, tako glede otvoritve, kakor glede piknika.
Vabim Vas še enkrat, da postanete delničarji in odjemalci Zadruge. Naš rek je — sloga jači, nesloga pa tlači!
Torej v petek in soboto vsi na odprtijo Zadruge v nedeljfa pa na velik piknik na izletniških prostorih SNPJ. Z zadružnim pozdravom
Anton Bokal, predsednik.
O RAZNIH REČEH
M. I L J I N
Piknik društva Brooklyn št. 135 SNPJ
Cleveland, O. — Našim prijateljem in članstvu naznanjamo, da bo naše društvo po dolgih letUi zopet priredilo piknik. Spet se bomo zbrali in se skupaj veselili in zabavali kot prejšnja leta, ko je društvo lastova-lo plesno in pikniško zemljišče najprej na hribu pri George Hunterju in pozneje v ozadju prostorov Frank Železnika, po domače v "Grabnu".
Vabimo vse prijatelje in člane lokalnih društev v Cleve-landu, da nas obiščejo. Rojakom izven naše naselbine moramo žal, naznaniti, da imamo "westsidčani" navado, da se udeležimo piknikov bolj pozno, kot pa je predvidevano. Piknik se prične ob 3. uri popoldne v nedeljo 3. avgusta. Godbeniki pod vodstvom našega muzikan-ta in člana Eddie Lužarja pa pričnejo igrati ob 5:30 zvečei do 10. ure ali pa celo pozneje.
Še enkrat Vas vabimo in Vam zagotovljamo obilo veselja.
Carl Samanich.
v pariškem zaporu zgorelo 21 žena
PARIZ, 30. julija—Ob priliki požara, ki je izbruhnil v ženskem zaporu, v katerem se je nahajalo 500 žena, je najmanj 21 žena zgorelo.
stni procesiji Sv. Vlaha v Dubrovniku, ki se je vršila 3. februarja tekočega leta. Videla sem še vedno sv. slike, ki so blagoslavljale žetev na poljih v Sloveniji. Videla sem muslimanske žene v Sarajevu, ki imajo še vedno pokrito lice in ki si pred molitvijo umi jej o noge. Govorila sem z judovsko družino v Sarajevu; svobodno molijo v edini sinagogi, ki je še v Sarajevu ostala. Imam sliko duhovnika, ki se prijateljsko razgovarja s gručo otroci, ki so šli na izlet v Split na malemu parniky "Boka."
"Jugoslovani danes uživajo večjo versko svobodo kot pa kdaj koli poprej. Tam ni nacionalne, plemenske ali pa verske mržnje; in prvič v zgodovini ustava jamči versko svobodo vsaki verski skupini in vsaka plemenska ali verska diskriminacija je kriminalni prestopek, kije na podlagi zakona kaznovan."
Tako Anita Price, ki je bila v Jugoslaviji, pove o Verski svobodi v Jugoslaviji .
Kako dolgo že imajo ljudje vžigalice?
Vžigalice so iznašli šele nedavno. Leta 1933 je prva tvorni-ca vžigalic obhajala svojo stoletnico. Dotlej so si dobivali ogenj na drug način. Namesto škatljice vžigalic so ljudje pred sto leti nosili v žepu malo škatlo s tremi nenavadnimi predmeti: koščkom jekla, malim kamnom in nečim, kar je bilo podobno gobi. če bi jih vprašali, kaj je to, bi vam povedali, da je jeklo—ognjilo, kamen—kamen, a košček gobe—goba z drevesa.
Cel kup reči namesto ene same vžigalice!
Zamislite si debeluha v pisani halji, z dolgo pipo v zobeh. V eni roki drži ognjilo, v drugi pa kremen in gobo. Z ognjilom udari ob kamen. Nič uspeha! še enkrat. Zopet nič. Iz ognjila skoči iskra, a gobica se ne vname. Nazadnje, četrti ali peti krat, pa se gobica vžge.
Prav za prav je to kresilnik. Kajti v kresilniku ali zažigalni-ku je tudi kamenček, je košček jekla—kolesce, in je gobica— stenj, napo jen z bencinom.
Iz kresati ogenj ni bilo tako preprosta reč. Ko so evropski potniki hoteli naučiti grenland-ske Eskime, da bi si napravili ogenj na evropski način, so Eskimi to odklonili. Našli so, da je njihov stari način boljši; Dobivali so ogenj s trenjem, kakor prvotni ljudje, namreč tako, da so postavili paličico na kos suhega lesa in jo vrteli z jermenom, da je silno naglo krožila, kakor vrtavka ali brnkalica.
Da celo Evropci sami so si prizadevali, da bi našli kaj boljšega, kakor je kremen in ognji-vo. V prodaji so se najprej pojavlja "kemijska kresila," eno bolj umetno kakor drugo.
Bile so to vžigalice, ki so se vnemale ob dotiku v žvepleno kislino; ali pa vžigalice s stekleno kapico, ki jo je bilo treba zdrobiti s kleščicami, da bi se vžigalica vnela; in bil je nazadnje cel pribor raznih priprav iz stekla. A to je bilo vse jako neudobno in povrh še drago.
Tako je bilo, dokler niso iznašli fosfornih vžigalic ali žve-plenk.
Fosfor je reč, ki se vnema ob najrahlejšem segrevanju; do 60 stopinj mu je dovolj. Lahko bi rekli, da bolje snovi za vžigalice sploh ni. Pa tudi fosforne šibice so bile v primeri z našimi za nič.
Bile so močne strupene in, ker je glavno, prerade so se vnele. Da bi se vnela, je bilo treba s šibico samo rahlo potegniti po steni, ali celo po hlačah ali go-lenici. Ko se je vnela, je kar planilo in buhnilo. Glavica se je razletela na drobce, kakor mala bomba. Ko je šibica dogorela, je pustila za seboj slab spomin, zoprn žveplast plin. Razen fosforja je namreč bilo v kapici še žveplo, ki se je v dogorevanju spremenilo v tisti strupeni plin.
Pred 60 leti pa so se nazadnje pojavile "varne" ali "švedske" šibice, ki so sedaj v rabi. V glavicah teh vžigalic fosforja sploh ni več; zamenjale so ga druge goreče reči.
Zakaj voda ne gori?
Neki predmeti se vnemajo, če jih močno segreješ, drugi pa planejo že od rahlega gretja. So pa tudi taki, ki sploh ne gorijo.
Voda, na primer, ne ^ori.
Bi radi vedeli, zakaj ne?
Zato ne, ker tudi pepel ne gori.
Voda je prišla od gorenja.
Kaj pa je treba zažgati, da nastane voda?
Vodik, plin, ki z njim polnijo zračne balone.
Sedaj so začeli balone, ki se dvigajo v zrak, polniti tudi z drugim plinom, s helijem. Helij ne gori, zato tudi letanje s takim balonom ni tako nevarno.
Kam deva j o drva,
kadar se kuri v peči?
Iz drvarnice so prinesli težko butaro drv in jih s truščem vrgli poleg peči. Polena so jedrnata, zdrava. Vonj gre od njih, kakor da so prinesli v sobo smrečja.
• Zakurili so v peči. Gledaš jn vidiš, da črez uro ali dve ni ostalo od drv nič več. Samo mokra lisa je na tleh od staljenega snega, v pečki pa kako prgišče pepela.
Kam pa je šla tista butara drv?
Zgorela je.
Kako,—zgorela ?
To je treba raziskati. Glejte, tudi sveče, kadar gori, je manj in manj. Gine. Li res popolnoma izgine, ali se samo zdi tako ?
Poskusimo tole: Vzemimo žlico in svečo. Pridržimo žlico nad svečo. Žlica se zamegli, pokrije se z vodenimi kapljicami.
Odkod je ta voda? Jasno, da je iz sveče, pa od nikjer drugod.
Sedaj pa obrišemo žlico in jo podržimo prav nad plamen. Žlica se pokrije s sajami, ki so koščki oglja. Odkod oglje? Ravno tako iz sveče.
Zakaj pa prej nismo videli oglja? Zato ne, ker v hiši tudi ne vidimo brun in žebljev. Bruna, žeblje in opeko vidimo šele ob požaru. Tako tudi tukaj: Oglje zapazimo šele, ko zažigamo svečo.
No, dobro. Ko gori sveča, prihajata iz nje voda in oglje. Kam pa gresta potem ?
Voda uhaja kot para. Ta para seda na žlico, ko jo mi držimo nad plamenom.
A oglje, kam gre to ?
Kadar se sveča kadi, uhaja oglje kot čad—to so drobni delci" oglja—in se lepi na strop, na stene, in seda na vse reči okoli.
Ce pa sveča lepo gori, ni čada, in oglje zgoreva popolnoma.
Zgoreva ?
Kaj pa je to,—zgoreva?
Sedaj se začenja vse iznova. Kam gre oglje, ko zgqreva ?
Dvoje je mogoče: Ali se gubi, čisto gubi, ali pa se spreminja v kaj drugega, česar mi pač ne vidimo. Poskusimo to nevidljivo reč zajeti!
Za to moramo imeti dve stekleni posodi kakor na primer za vkuhav&nje sadja ali zelenjadi in ogorek sveče.
Ogorek sveče moramo nasaditi na žico, da jo laže spustimo v posodo,
V	posebno čašo pa nalijemo apnice.
1o vodo si takole pripravimo: Vzamemo malo neugašenega apna, ga raztepemo v vodi in precedimo skozi pivnik. Če je raztopnina motna, jo precedimo še enkrat, da bo čisto prozorna.
Sedaj nažgemo ogorek in ga pazljivo spustimo na dno prazne posode. Ogorek gori, gori in ugasne. Mi ga potegnemo ven, ga zopet zažgemo in zopet spustimo v posodo. Sedaj pa ugasne ogorek takoj, kakor da smo ga zagrezli v vodo.
. To pomeni, da je sedaj v posodi nekaj, kar ne da sveči goreti.
Kaj bi to neki moglo biti? Saj na videz je posoda čisto prazna.
Sedaj pa . napravimo veste kaj?
Nali jemo v posodo apnice! Voda se zakali, bela postaiie. Če pa nalijemo apnene vode v drugo posodo, kjer ničesar ni bilo, ostane voda prozorna.
V	posodi, kjer je prej gorela sveča, je torej nevidljiv plin, ki kali apneno vodo, da je motna.
Učenjaki so dali temu plinu ime ogljikov dioksid. Našli so, da nastaja ta plin tudi takrat, ko gori premog ali oglje.
Sedaj pa moremo odgovoriti na vprašanje, kam gre sveča. V začetku se spreminja v oglje in vodo. Voda uhaja, oglje pa zgo-
reva in se spreminja v ogljikov dioksid.
To se dogaja tudi z drvmi. Drva se tudi spreminjajo v oglje in vodo. Oglje zgori, dasi ne vse; nekoliko nezgorelega oglja ostaja vedno v peči. Oglje pa, ki je zgorelo, to je namreč ogljikov dioksid, uhaja z vodno paro vred skozi cev v dimnik. Beli dim, ki se- vali pozimi iz dimnika, je vodna para, ki se je na mrazu zgostila v kapljice vode. Če je pa dim črn, pomeni to, da se peč kadi, da gre iz nje čad. V dimu ostaja mnogo oglja, ki ni zgorelo; to so—saje.
Zakaj peč tuli,
kadar kurijo v njej?
Zimski dan, kadar koli zakurijo v peči, se začenja v sobi godba. Peč gode in poje kakor trobenta v orkestru, vratca na peči pa pošklepetajo in pozvanjajo kakor krožniki iz bakra. Nekod po Slovenskem pravijo, da peč "tuli." Ta beseda kratko izraža tiste čudne glasove v peči.
Odkod ta godba in zvonjava?
Da bi dala trobenta glas^ je treba v njo puhniti.
Jasno je, da nihče ne piha v peč; zrak sili sam vanjo.
Pa je res, da se zrak sam dviga, če ga segreješ ?
To morete videti z lastnimi očmi. Postavite, ko bo sonce prav lepo sijalo, na okno gorečo svečo ali lampo. Na deski pod lujo boste videli senco plamena, nad njo pa trepelečo senčico zraka, ki sili kvišku. Zato tudi stremi plamen vselej navzgor: Zrak se dviga in vlači plamen za seboj.
Razumete li sedaj, zakaj delajo v pečna vratca luknjice? Radi zraka. Čemu pa je treba zraka?
Da bi drva v peči gorela.
Brez zraka, na primer, se drva v tesno zaprti peči he vnamejo. čim več je prepiha v zraku, tem bolj gorijo drva. Saj ste gotovo že sami zapazili: če močno vleče, gorijo drva dobro, če pa malo vleče, gorijo komaj komaj.
Učenjaki so raziskovali zrak v laboratoriju. Našli so, da je to zmes plinov. Največ je v njem duška in kisika. Kisik pa je plin, ki ga je treba za gorenje.
Glejte, kaj se dogaja v peči, kadar gore drva. Iz oglja, ki je v drvih in iz kisika, ki prihaja z zrakom, nastaja ogljikov dioksid. Iz vodika in kisika pa je voda.
To pomeni, da se na svojem potovanju od peči do dimnika zrak popolnoma spremeni. Kisika ostaja v njem manj, namesto njega pa se nabere v peči in odnese v dimnik voda in ogljikov dioksid.
Zakaj gasi voda ogenj?
Spustimo svečo v vodo,—pa nam ugasne.
Zakaj ?
Zato, ker je zagorenje sveči treba zraka, ne pa vode.
In ravno zato gasi voda ogenj: Ne da zraku, da bi prihajal h gorečemu predmetu.
A tudi drugače je mogoče pogasiti ogenj:
Pokriti ga z odejo ali zasuti s peskom. Odeja ali pesek ne puščata zraka k ognju; zato ugasne.
Uganka v peči
Uganite to:
Kuri se v peči, ognja pa ni. Kjer gre zrak noter, tam gre tudi dim ven. Kaj je to?
To je* človek.
Kajti, ko dihamo, vdihavamo zrak, izdihavamo pa vodo in ogljikov dioksid. Prav tako kakor peč; nič drugače.
O tem se lahko prepričate. Dihnite na žlico, oznoji S6| To je voda. Sedaj pa pihnite skozi slamico v apnico. Postane vam motna, zakali se ... To je ogljikov dioksid. ^
Nos nam je za vratca, skozi katerega prihaja zrak; obenem pa je tudi dimnik.
Gori pa v naši peči to, kar jemo. Od tega in zato je naše telo vedno toplo.
(Dalje v torek)
31. julija 1947
enakopravnost
stran 3
Jugoslovansko rudno
Ključ do jugoslovanskih bogastev je odslej trdno v ljudskih rokah. Konec je kapitalističnega roparskega gospodarstva in petletni plan, program nalog, prizadevanj in boja za popolno gospodarsko osamosvojitev Jugoslavije je kažipot do lepše bodočnosti slehernega delovnega človeka. Kaj je prav za prav petletni načrt? Pregled za prihodnjih pet let razumne uravnane. delavnosti velike skupnosti, kakršna je država delovnega ljudstva. Ob tej priložnosti si oglejmo eno izmed področij te mogočne smotrne delavnosti— gospodarstva z rudnimi zakladi; rude kot glavne surovine so temelj ljudskega gospodarstva.
Ali ostane vse po starem?
Še vedno so ljudje, ki bi radi razlagali in opravičevali tehnično zaostalost Jugoslavije, češ, država je "po svoji naravi" kmetijska in nima pogojev za industrijski razvoj. Industralizacija se jim zdi tudi nepotrebna, češ, saj lahko s kmetijskimi pridelki kupujejo industrijsko blago v tujini ceneje, kakor bi ga mogli sami izdelovati. Potemtakem je bilo torej doslej vse prav in nova Jugoslavija naj bi ostala pol-kolonija v krempljih mednarodnega kapitala; delovni ljudje naj bi se še vedno izseljevali v tujino za zaslužkom—kakor da še ni dovolj, da je Jugoslavija izgubila že milijon ljudi z izseljevanjem—in hirali doma v pomanjkanju; jugoslovanski narodi naj bi ostali shramba cenih delovnih moči in nezavedna množica, ki jo imperializem lahko vprega v svoj jarem po mili volji.
Jugoslovanski naravni zakladi naj bi ostali še nadalje zlata jama za tuje kapitaliste, roparje, za rudarje pa grob in vir bede vsega ljudstva.
Maršal Tito je delal v svojem govoru v Ljudski skupščini, da se Jugoslavija mora. elektrifici-rati in industrializirati: 1. ker ' je treba obnovi med vojno opu-stošeno deželo, hitra obnova bi bila nemogoča brez močne domače industrije; 2. stara Jugoslavija je bila napol kolonija; 3. tuji kapitalisti so nalagali kapital v deželo le zaradi velikanskih dobičkov, ki so pogosto presegli vloženi kapital.
Ali je v Jugoslaviji dovolj rud?
Naravni zakladi v državi so le površno raziskani. Podatki, kolikor jih je, tudi niso zanesljivi. Tako je na primer znano, kako so v stari Jugoslaviji iskali nafto ter se na vse mogoče načine trudili, da bi je ne našli. Ne geologi, ampak kapital družb Standard Oil in Shell je ugotavljal, ali ima Jugoslavija ležišča nafte ali ne. Zato je stara Jugoslavija smela pridobivati le po tisoč ton nafte na leto.	,
Doslej znana in odprla ležišča železne rude so dovolj bogata za razvoj težke industrije. Po sodbi geologov je Jugoslavija na železni rudi najbogatejša na Balkanu. Ljubijska železna ruda (Bosna) limoit je izvrstna po kemični sestavini in se da lahko topiti. Stara Jugoslavija je večino železne rude izvažala. V primeri z izvozom sta jeseniška in vareška železarna porabili le malenkost železne rude. Država pa je uvažala tračnice, nosilce, profiilno železo itd.
Za elektrifikacijo je baker '^ujno potreben. Tudi bakreno ^do so v Jugoslaviji kopali in Je pridobivali precejšnje količine, največ v Srbiji. Leta 1938 je znašala celotna proizvodnja bakrene rude v državi 752,066 ton. Te rude niso predelovali. Vso so izvažali v Francijo. Pri predelavi te redu v Franciji so pridobili samo zlata toliko, da so kapitalisti imeli povrnjen ves kapital, ki so ga naložili v borski rudnik.
Spričo vsega tega lahko spre-»Q	vzrok industrijske
os alosti v Jugoslaviji družbe-
bogastvo
na zaostalost—še napol fevdalni in polkolonijalni kapitalistični sistem stare Jugoslavije. Surovin ter naravnih zakladov je pa bilo dovolj za razvoj industrije.
Računati pa je treba z zemeljskimi zalogami posameznih rud. Rud, ki so tako dragocene kakor baker, seveda ne bodo roparsko grabili iz rudnikov, da bi jih za slepo ceno izvažali, ampak jih bodo smotrno kopali kolikor je potrebno za domačo industrijo. Ne bo se več dogajalo, da bi rudarji kopali rudo predvsem za izvoz ter za dobiček tuje kapitalistične industrije, ki je prejšnje čase predelovala jugoslovanske surovine in ji po oderuških cenah prodajala . industrijsko blago.
Oglejmo si samo tale primer: leta 1937 je znašal izvoz surovin (rude, pridelki itd.) 4,557,397 ton, za kar je Jugoslavija prejela le 6,272,402,889 dinarjev. Uvoz le 1,104,950 ton blaga je pa stal 5,223,771,783 dinarjev. Izvoziti je bilo treba skoraj štirikrat več blaga kakor so ga uvozili, da je država prejela za to le 20% več denarja.
Za domačo predelavo rud
Petletni načrt narekuje ne le povečanje proizvodnje,. temveč računa tudi z ustvaritvijo pogojev za proizvodni in gospodarski razvoj. Eden takšnih najpomembnejših pogojev je omogočite v domače predelave rud. Ni le dovolj, da so na razpolago na primer železna ruda in železarne ; da bodo železarne lahko predelovale železno rudo, je treba še koks. Stara Jugoslavija je uvažala tudi velike količine koksa. Zdaj bi ga morala spričo povečane proizvodnje uvažati še večv
Gospodarski načrt pa določa požlahtnjevanje premoga v pol-koks in metalurški koks. Koksa torej ne bo treba uvažati. S tem bo ustvarjen eden glavnih po-kojev za neoviran razvoj železarstva in težke industrije sploh. Razen tega bodo jelezarne začele topiti železno rudo v elektro-pečeh. Za ta proces se porabi mnogo manj koksa kakor za to-pitev rude v drugih plavžih.
Prav tako bo omogočena predelava boksita, ki ga je stara Jugoslavija skoraj vsega izvažala. Zato pa je seveda uvažala aluminij. Spričo mogočnih vodnih sil bo država imela dovolj električne energije za predelavo boksita (za izdelavo tone aluminija se uporabi 25,000 do 30,000 kilowatt konjske sile). Ta primer posebno jasno kaže, kako tesno je povezana industrializacija z elektrifikacijo; brez močnih elektrarn bi ne bilo mogoče predelovati tako pomembne rude kakršna je boksit. ,
Drug primer: brez dobro razvite industrije, na primer brez premogovne, si skoraj ni mogoče misliti elektrifikacije, zlasti če same hidrocentrale ne morejo dajati doovlj električne energije vse leto. Preprosto dejstvo, da je industrija največji odjemalec električnega toka, nam ka:že, kako velikanskega pomena je elektrifikacija za razvoj industrije.
Temelj vse industrije—premog
Da so v Jugoslaviji v resnici dani pogoji za industrializacijo in elektrifikacijo, pričajo bogata ležišča premoga. Razen tega je še posebna sreča, da so največja ležišča blizu ležišč železne rude—v Bosni. Velika večina je sicer rjavega premoga, toda ta premog ima visoko kalorično vrednost ter je uporaben za industrijske namene. Velike, skoraj neizčrpne zaloge lignita (kakršno je na primer ležišče pri Velenju) pa bodo uporabljali za dopolnilne kalorične elektrarne.
Bosanski premogovni zakladi so skoraj neprecenljivi. Že iz predvojnih podatkov, ki so precej površni, je razvidno, da je po previdni cenitvi v ugotovljenih ležiščih (to so tako imeno-
vana "vidna" ležišča) 163 milijonov ton izvrstnega rjavega premoga, medtem ko verjetna količina znaša 760 milijonov ton. Razen tega je okrog 600 milijonov ton lignita. To pomeni: če bi se predvojna proizvodnja premoga podesetorila, bi bilo samo teh ugotovljenih količin dovolj za 600 let.
Dandanes ima premog še tem večjo vrednost, ker ni več le gorivo samo na sebi, temveč Hudi osnovna surovina za industrijo sintetičnega bencina in kemično industrijo sploh. Jugoslovanski gospodarski načrt določa, da bo leta 1951 proizvodnja sinetične-ga bencina dosegla že 20,000 ton. To industrijo pa bo treba šele ustvariti, saj doslej v Jugo-leta 1951 proizvodnja sintetičnega bencina. Proizvodnja premoga se bo spričo silnega razvoja industrije sorazmerno povečala: leta 1939 je znašala v vsej državi 6,068,000 ton, leta 1951 pa bo dosegla že višino 16,500,000 ton.
S tako dragoceno surovino, kakršna je premog, je treba seveda zelo razumno gospodariti. Tudi v tem pogledu bodo napravili enkrat za vselej konec roparskemu gospodarstvu. Načrt določa postavitev posebnih naprav za požlahtnjevanje premoga, da bo tako uporabljen tudi slabši pre-
mog in da ne bodo zametavali premogovnega prahu. Izdelovali bodo brikete, ne le koksa in pol-koksa. Pri tej proizvodnji pa bodo uporabljeni tudi postranski proizvodi, plini, bencol, fenol, toluol itd.
Razen tega bodo uporabljali premog kot gorivo mnogo bolj varčno ter razumno, tako da se bo zmanjšal odstotek pepela (na primer pri črnem premogu od 2 7do 18%). V ta namen bodo primerno preurejena kurišča (na primer pri parnih kotlih).
Delež Slovenije
V tehničnem pogledu je slovensko rudarstvo v državi na najvišji stopnji. Toda Slovenija nima posebno bogatih rudnih ležišč. Največ ima premoga, predvsem rjavega. Črni premog ne prihaja v poštev za večjo industrijsko proizvodnjo. Pač pa imajo velik pomen ležišča lignita. Najpomembnejše ležišče rjavega preiBioga v Sloveniji je v tako imenovanem južno zasavskem pasu, katerega središče so največji slovenski premogovniki (Trbovlje, Zagorje, Hrastnik, Laško). Med petletko bodo raziskali ozemlje med Moravčami in Zagorjem ter na drugi strani med Hrastnikom in Laškim,
kjer so zelo verjetno še velike zaloge premoga.
V bližnji prihodnjosti bodo verjetno odprli še številne nove premogovnike, zlasti med Raj-hanburgom in Hrvatsko, kjer se razprostira v dolžini okrog 30 kilometrov najbrž najbogatejše premogovno ležišče v Sloveniji. Še mnogo manj podrobno so raziskana ležišča lignita. Zato smemo reči, da se obeta najlepši razvoj premogovne industrije kot najpomembnejše rudarske panoge v Sloveniji.
Slovenija pa bo lahko prispevala že v prvi petletki časten delež. Tako so na primer premogovniki bivše TBD v Sloveniji dali leta 1940 1,501,165 ton premoga (leta 1938 1,423,648). Proizvodnja rjavega premoga v Sloveniji je znašala leta 1938 1,619,494 ton, v vsej državi 4,024,164 ton. To se pravi, da je sama Slovenija nakopala nad tretjino rjavega premoga. Pač pa je bila proizvodnja lignita v Sloveniji kljub velikim ležiščem majhna: leta 1938 je znašala 137,746 ton, v vsej državi pa 1,262,693 ton.
Tudi to je značilno—v stari Jugoslaviji niso znali razumno gospodariti s premogom, kakor ne z drugimi rudami Sedaj pa bodo lignit v mnogo večji meri
uporabljali za dopolnilne kalorične elektrarne, za kurivo v gospodinjstvu itd Tako bo odpadlo več boljšega rjavega premoga za industrijske namene
Naročajte, širite in čitajte "Enakopravnost!"
Dela za ženske
STENOGRAFKA z znanjem dela v accounting oddelku. 5 dni tedensko. Dobra plača. GLIDDEN CO., 11001 Madison, WO 8300.
Za likanje—in izurjena operatorica šivalnega stroja; plača od kosa; velik zaslužek.— Broadway Dress Mfg. Co., 5284 Broadway, MI 4889.
Dekleta, izurjena, ali če se žele naučiti knjigo vezne stroke. Plača od ure. Zanimivo delo. Forest City Bookbinding, 326 Caxton Bldg.
Dela za moške
Avtni mehaniki. Izurjeni na delu na vseh izdelkih avtov. Unij ska delavnica; enostavna plača z jamstvom primerne plače. — Elyria Auto Sales, 6815 Superior. Ave.
TEŽAKI V LIVARNI Visoka plača od ure. ANCHOR FOUNDRY Northfield Rd., Bedford, O.
Delavec za popravila na ogrodjih in splošna popravila. Visoka plača na proziviziji. Počitnice s plačo. Bili Smith, C. J. Harmon Co., 2926 Mayfield Rd.
AUTO BODYMAN
Samo izurjen se naj priglasi; visoka plača jamčena; dobro prezračena delavnica. Prednost ima prebivalec na vzhodni strani.
CISAR CHEVROLET CO. 16220 Kinsman Rd.
HOT INŠPEKTOR
DOBRA PLAČA OD URE Zglasiti se je pri
MIDWEST FORGE CO. 17301 St. Clair Ave., IV 3030
LICENCIRAN KURJAČ
Visoka plača; dobre delovne razmere; stalno.
WORLD PUBLISHING CO. 2201 w. no St.
Popravljalci Conveyor
Morajo biti zmožni varenja; plača od ure; stalno; overtime. CONVEYOR REPAIR SERVICE, INC.
13910 Aspinwall Ave.
AVTNI MEHANIK
Izurjen na Chrysler izdelkih; prvovrsten; na zapadni strani. Enostavna plača.
STEUDEL MOTORS 8620 Lorain
AVTNI MEHANIK
Izurjen na Chrysler produktih; enostavna plača z jamstvom. Plačane počitnice.
RALPH HORTON 580 Broadway, Bedford Tel.: Bedford 80
Assemblers in Arc Welders
45 ur tedensko. Plača od ure.
LEWIS ENGINEERING CORP. No. 1 Interstate St.
Bedford, Ohio, Tel.; Bedford 800
RE-NU AUTO BODY
■ potrebuje
Body and Fender Man
Plača $2.00 na uro
Vpraša se pri JOHN J. POZNIK 982 E. 152 St., GL 3830
FLOOR HANDS
Izurjeni za težko industrijsko delo Small Planer Operator Radial Drill Press Operator Key Setter Operator
Plača od ure in nadurno delo
Atlas Car & Mfg. Co.
1120 Ivanhoe Rd.
Operatoric^ šivalnih strojev na moških oblekah
Izurjene ali začetnice.
Jamčena plača od ure z priliko do dobrega zaslužka. Bolniška in odškodninska podpora, zavaroval-' nina, hospitalizacija. Plačani prazniki in počitnice.
JOSEPH 8c FEISS 2149 W. 53 St., med Clark & Lorain Ave.
Zemljišča
-----------------------.j------1— 4
Za eno družino, $11,000—6 sob in
solnčna soba; 2 garaži; vse v prvovrstnem stanju. 906 E. 218 St. GL 2737; ob večerih: EV 0282. Odprto v soboto in nedeljo 2. do 5.
Hiša naprodaj
6 sob za eno družino; lota 40x 140. Garaža za en avto. Po zmerni ceni. Vpraša se na 14202 Darwin Ave., od E. 140 St., PO 5887 ali IV 7535.
2 2-družinski hiši
Od Addison Rd., moderni hiši v zelo dobrem stanju; 5 in 5 sob, poleg 2 sob na 3. nadstr.; 4 in 4 sobe, kopalnice v vseh stanovanjih; nizki davki, lepo dvorišče. IVanhoe 5956
WM. J. VAN AKEN ORG. PR 3777
ZIDANA HIŠA
s 10 SOBAMI
Pripravna za eno ali dve družini, se proda. Velika klet, preproge od enega konca do drugega, spodaj. Vse je v prvovrstnem stanju. Proda se nekaj pohištva in s preprogami vred..Vidi se lahko v nedeljo popoldne. Kogar zanima, poizve za naslov v uradu Enakopravnosti, HE 5311.
VELIKA IZBERA LOTOV!
Imamo lepe velike lole v bližini E. 185 Si. Nadalje tu-di v Euclidu v Jbližini E. 260 Si. — Od $500 naprej.
Za podrobnosti se oglasite pri
EDWARD KOVAČ
960 E. 185Jh STREET
Posluga
BARVANJE
ZNOTRAJ IN ZUNAJ Izvrstno delo po izurjenih
barvarjih Delo je popolnoma jamčeno OR 2280
ODVODOVODNO KANALIZACIJO ELEKTRIČNO SČISTIMO Takojšnja posluga; jamčeno delo in prosti proračuni.
Pokličite LA 7195 ali RA 7555
MINADEO BROS.
Napravimo cementne in asfaltne dovoze, hodnike In kleti Zmerne cene—prosti proračuni
SW 7346 in SW 7412
ODDAJTE VAŠE NAROČILO SEDAJ! CEV IN DIMNIK SČIŠČEN PO "VACUUMU"
$4 do
National Heating Co.
Postrežba šlrom mesta
FA 6516
Razno
USED WASHERS
EASY, APEX, etc. $25 and up
Guaranteed Wo Rent and Repair Washers
TEFFT WASHER CO. 11315 Superior Ave., GA 7504
Gostilno z D3 ali D5 licenco želita kupiti
dva veterana od privatne oseb«.
Pokličite samo v četrtek MAin 9212
DVOJICA
srednje starosti želi dobiti v najem stanovanje s 3 ali 4 sobami, med E. 55 in E. 79 St. Oba delata. Kdor ima za oddati naj blagovoli pokliče HE 4757.
Zavarovalnina
proti ognju in nevihti in avtomobilskimi nezgodami
ZA ZANESLJIVO POSTREŽBO SE PRIPOROČA
DANIEL STAKICH
AGENTURA
15813 WATERLOO RD. KE 1934
Mi dajemo in izmenjavamo Eagle znamke
The MAY Co s
. BASEMENT
Avgustova

-v-,* f '	'jt •rj' -,. ' v





.1'
bela razprodaja
"Esmond" Slumberest
6UNKET1
25% volne! 25% rayona! 50% India bombaž!
To je prav gotovo ena izmed najboljših delo-ma-volnenih blanketov, ki jih more denar kupiti! Gosto tkane v dva atraktivna jacquard •vzorca in obrobljene z širokim robom rayon satina—so v posameznih zabojih, in idealne za darila. Rozaste, modre, zelene ali rust barve, mere 72x84.
Fieldcrest" bombažni plaid blanketi
J.««
Idealni za poletne blankete, ali mesto •rjuh. Modre, cedar, zelene ali roza bombažne plaid. Mere 70x80.
Za posamezno ali dvojno posteljo
Hobnail pregrinjala
v čisto beli barvi
Fine kakovosti bele barve, polna rahlih všivov za krasoto. Za posamezne ali dvojne postelje.
5
.50
Twin mere Pregrinjala znanega izdelka
z manjšimi hibami!	^
Tu pregrinjala bi se morala prodati od 8.98 do 11.98, ko bi bila prve kakovosti! Z manjšimi hibami, v zahtevanih vzorcih in barvah.
4-
Bombažna Jacquard pregrinjala
Prejšnja vrednost 5.98!
Raznotera izbora bombažnih jacquard pregrinjal v zahtevanih barvah. Samo polne mere.
'.98
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
JOHN GALSWORTHY
TEMNI CVET
ROMAN
(Nadaljevanje )
Malo — vedno samo malo] Toda zdaj je samo še pazil, kako bi jo tolažil. Strašno mu je bilo misliti, da pojde domov in bo sedela ves večer sama, preplašena in nesrečna. Držal je čvrsto njene prste in neprestano mrmral besede, ki naj bi jo tolažile.
Tedaj je opazil, da sta že na Piccadillyju. Kako daleč si bo upal iti ž njo ob pregraji, preden se poslovi? Nasproti jima je prihajal moški natanko tam, kjer je srečal tisti prvi usodni popoldan pred devetimi meseci Dromoreja; moški z nekoliko omahujočo hojo, ki je imel visoki cilinder malo postrani. Toda hvala Bogu ni bil Dromore, samo nekdo, ki mu je bil nekoliko podoben in je mimogrede Nello zagonetno pogledal. In Lennan je rekel:
"Zdaj moraš iti domov, dete; ne smejo naju videti skupaj."
Prvi trenutek je mislil, da se bo zgrudila, da se bo branila iti od njega. Nato je vrgla glavo kvišku, stala sekundo tako in mu čisto nepremično zrla v obraz. Nenadoma si je snela rokavico in mu s svojo toplo roko krepko stisnila njegovo. Ustnice so se ji rahlo smehljale, v oči 80 ji stopile solze; nato mu je odtegnila roko in se spustila v gnečo. Videl je, kako je zavila v svojo ulico in izginila. Toplina njene strastne drobne roke ga je še vedno pekla v dlan, ko je skoraj tekel proti Hyde Parku.
Ne da bi se brigal za smer, je planil v njega temino, zapuščeno v tem mrzlem, brezdomnem vetru, ki je bil skoraj brez glasu in brez vonja in je šel svojo neusmiljeno pot pod sivo črnim nebom.
Temni nebeški obok in ostri, mrzli zrak je prijal človeku, ki ni potreboval posebnih dražil za svoja čustva — človeku, ki je imel res edino željo, oprostiti se, če le mogoče, strašnega občutka y svoji glavi, poraznega, razdejanega občutka, kakršnega ima jetnik, ki koraka po svoji celi in ve, da ne more nikdar, nikdar iz nje. Brez misli in brez smotra je premikal noge; in tekel, ker je vedel, da bi se moral tem prej ustaviti. In kje je komičnejši prizor za dobrodušnega meščana nego ta oženjeni mož srednjih let, ki blodi ure in ure po teh suhih, temnih, mračnih tratinah — ki ga preganja strast in sočutje, da niti ne ve, ali je že večerjal! Toda nobenega dobrodušnega meščana ni bilo v ostri sapi jesenske noči zunaj. Edine priče tega otožnega tavanja so. bila drevesa — drevesa, ki so prepuščala mrzlemu pišu svoje suho listje, ki je frfotalo mimo njega, komaj malo svetlejše od teme. Tu pa tam so mu noge zašumele ob kupu listja, ki je čakalo, da pride na ogenj, katerega duh je še plaval po zraku. Obupna hoja tu sredi Londona naokrog in naokrog, sem in tja, uro za uro, ves čas v temi; nobene zvezde
na nebu, živega človeka ni slišati ne jasno videti, ne ptiča ne živali; samo bi-lenje luči iz daljave in zamolkli ropot prometa! Hoja, tako samotna, kakor je samotno potovanje človeške duše od rojstva do smrti, ko je ne vodi nič nego plapolajoči soj lastnega duha, ki se je prižgal sam ne ve kje . . .
In tako utrujen, da je s težavo premikal noge, toda naposled oproščen tistega groznega občutka v glavi — prvič oproščen po toliko in toliko dneh — je Lennan stopil iz parka skozi ista vrata, skozi katera je bil j vstopil, in je šel proti domu s ' prepričanjem, da se stvar nocoj tako ali tako odloči . . .
Petnajsto poglavje
To torej — ta dolgi telesni in duševni nemir — si je obnavljal v spominu, ko je sedel v svoji spalnici v naslanjaču pred ognjem, strmeč v žerjavico, in je Silvija izmučena spala, na okno pa je v jesenskem vetru potrkavalo temno platanino listje; strmeč s skrivnostno gotovostjo v srcu, da ta noč ne bo minila, ne da bi končno prišel do neizpremenljivega sklepa. Zakaj tudi vsak konflikt se izčrpa; tudi negotovost in njene nesrečne muke imajo svojo mejo, da je kakršensibodi izid boljši nego pekel negotovosti. Dvakrat ali trikrat se mu je zazdela te zadnje dni celo smrt nekaj sprejemljivega; zdaj pa, ko mu je bila glava jasna, in ji je od blizu pogledal v oči, mu je smrt izginila i^ misli kot senca, kar je tudi bila. Tako preprosto, zaletelo in vendar jalovo sredstvo mu ne more služiti. Drugačni izhodi .imajo trden temelj, smrt ne. Zapustiti Silvi jo in pobegniti s to mlado ljubico; v tem je resničnost, toda vselej, kadar se mu je izoblikovala, se mu je tudi pri tisti priči razblinila; tudi zdaj se mu je razlezla v nič. Prizadeti javno nežni ženski, ki jo ljubi, tako strašno žalitev, jo takorekoč svetu pred
očmi pahniti v smrt — potem ^ se pa v večnem kesanju starati, I dočim bo dekle še vedno mlado ? Tega ne more. če ga Silvija ne , bi ljubila, da; ali če ne bi on nje , ljubil; ah pa tudi, če bi ona . kljub svoji ljubezni branila svoje pravice — v vsakem teh primerov bi utegnil to storiti. Toda ostaviti njo, ki jo ljubi, in ki mu je tako plemenito izjavila: "Nočem ti _ delati zaprek — pojdi k nji," — to bi bila podla , okrutnost. Vsi spomini od nju-; ne otroške sanjave zaljubljenosti do zadnjih dveh noči, ko se I ga je v obupu oklepala z roka-
. 31. julija 1947
mi — spomini z neštevilnimi odmevi in odzivi, z neštetimi čvrstimi vezmi ga premočno pripenjajo nanjo. Kaj bi? Ali se mora navsezadnje vendar deklici odreči? In ko je sedel tam pri toplem ognju, ga je stresal mraz. Kakšna podlost, brezobzirnost, brezbožnost, zavreči ljubezen; se obrniti od najkras-nejšega vseh darov; izpustiti to dragocenost, da se razbije! Šaj na svetu ni več ljubezni niti preveč topline in lepote — vsaj za tiste ne, ki se jim ura izteka, ki jim bo kri tako kmalu hladna.
Konec prihodnjič
o. s.:
V botaničnem vrtu
Pot našega planeta okoli Sonca ni bogve kako velika, saj znaša komaj 365 milijonov kilometrov. Pa vendar nam je vsako leto v zimskem času že kar dolgočasno čakati na pomladno enakomočje, ko začno dnevi naglo naraščati, noči pa pojemati. Vsako leto smo polni hrepenenja po pomladnem razkošju. Kako se razgiblje vsa naša narava, koli ko privablja občudovalcev. Komur pa v mesto ne dopuščajo prilike, da bi se naužil pomladi v širši okolici, ima v Ljubljani sami dovolj priložnosti, da spozna prirodne posebnosti in zanimivosti. Na južnovzhodnem robu mesta se vleče ob Ižanski cesti puščobno zidovje, ki utegne v tujcu vzbuditi misel na samostan ali na opuščeno pokopališče. Toda zemljišče za tem zidom ne služi ne odrekanju naravnega izživljenja in tudi ne pokojnim, marveč vedno zmagujočemu življenju.
To je naš botanični vrt, kate rega početki segajo v dobo Napoleonove Ilirije. Lepo zgodovino ima za seboj, a upajmo, da še lepšo prihodnjost. Saj bo baje že v kratkem s pridružitvijo so-
sednega sadovnjaka, kar je gotovo zelo lepa zamisel.
Pomladi privablja zlasti dopoldne mladino, ki prihaja v večjih skupinah z učitelji in profesorji. Redno prihajajo na obiske mnogi ljubitelji narave. Ker so rastline označene po večini le z latinskimi imeni, si vsi želimo domačih imen, s čimer bo lahko postopno ustreči.
Okoli sive smreke so vodoživ-njaki, ki zanimajo mlado in sta ro, še zlasti pa seveda ljubitelje vodožitja. Med raznimi vrtnimi rastlinami se igrajo domače ribice. Pupki in hrošči prihajajo v presledkih na gladino po zrak. Po zidovih in rastlinah pa preže ličinke kačjih pastirjev na račice in ličinke mladoletnic pa tudi na poglavce in na ribji zarod. Mladoletnice oskubljajo rastline ter uperjajo koščke listov v svoje tulce
Polži, svitki in kalužniki gredo mimo po svojih potih. Živo je v vodah. Tu se mladina najrajši zadfžuje. Ob tolikšnem zanimanju za vodožitje bi bilo pač prav; če bi nudili mladini po šolah priložnost, da bi ob večjih vodoživnjakih spoznala podvod no življenje ribic, polžev in drugih živali.
Vsakomur, ki ve čitati v knjigi narave, nudi vrt obilo zanimivega. Med rastlinjem zagledamo ne samo domačinke, temveč tudi tuje goste in sicer na gredicah kakor tudi med grmi, drevjem in v rastlinah. Sredi vrta stoji ponosna siva smreka, ki jo obdajajo akvariji in grede močvirskih rastlin. Blizu nje se šopiri ponosen tulipovec, čigar cveti so podobni tulipanom.
Za vodnjakom se razsteza v ozračje mogočna krošnja božjega drevesa, nanj pa pleza japonska trdoleska. Najvišje drevo je vitka lipa, ki se razgleduje po Barju. Najstarejša, razmeroma nizka je okroglo-košata tisa, ki je doživela že več kot 200 let. V krošnjah drevja je vselej prav živahno. Kosi, ščinkavci, siničke so stalni prebivalci na vrtu in celo družina rdečetrebušnih kalinov gnezdi tu že več let.
V gozdičku iglavcev, tis, raznih "borovcev, smrek in cipres srečamo tudi listavca in marsikdo se vpraša, po kakem naključju se je vtihotapil v temno-košato družino. Toda ta listavec je bližnji sorodnik iglavcev; nekak zvezni člen je med obema skupinama. Glinko mu pravijo. Ko si ogledaš njegov dvakrpni, zgoraj srčasto oblikovani list, sprevidiš, da ožilje lista ni podobno drugim listavcem, marveč da teko niti vzporedno, kar je dovedlo do domneve, da so bile te niti svoj čas—igle,, glinkova preteklost seže v stomilijone let nazaj, tako vsaj sodijo palcofiti-ki. Živa okamenina je.
Pri glinku vzbujene se utrnejo naše misli v davno preteklost, ko je še pramorje pokrivalo vse golote zeqilje. V njem je vzniklo po nekem naključju seme življenja kot nekak starostni pojav na ugaslem planetu. Zaživelo je nižje rastlinstvo,- zatem živalstvo, potem sta si oba novinca osvojila obalo in kasneje notranjost praceline, nastale kot posledica silne razpoke v zem«ij.
ski skorji, ki se je začela nagu-bavati. Po sodbah strokovnjakov živi naša premičnica, odkar se je ločila od sonca, okoli dve milijardi let. Mlada je še, še mlajše je pa življenje na njej, čigar starost znaša po računih geologov kakšno milijardo let.
Še zlasti mlad je pa kot proizvod dolge razvojne verige—človek ,ki se je pojavil po dosedanjih ugotovitvah še pred ledeno dobo. Pradomovina mu je bila po vsej priliki Afrika. Živimo torej šele v zarji človeštva, ki se mu odpira nedogledna bodočnost.
Ob takih mislih se vrnemo na naš botanični vrt, kjer se raz-cvetajo otroci pomladi letos brez časovnih presledkov. Tu so kimajoče dremavke in norice, pomladni podleski in jarice, jetrni-ce, petelinčki in jeglički. Vtkani v zelenje, razveseljujejo oko in srce vsakega ljubitelja prirode.
Za dober obed poselite TASTY LUNCH STORE na 5213 Clark Ave. Ob petkih se servira ribjo pečenko za 60c
Vsa jedila so sveža in prvovrstna. Odprto od 5.30 zj. do 2.30 zj., ob nedeljah od 10. zj. do polnoči.
Eddy & Carol HariUon, lastnika
KADAR KUPUJETE ALI PRODAJATE,
se obrnite za pošteno postrežbo na
GEORGE KASUNIC
Real Estate Broker 7510 LOCKYEAR AVE., HE 8056
JOHN KOCJANCIC
1246 EAST 58th ST__EN 1182
Izdelujem notranja in zunanja dela.
Prvovrstno in zadovoljivo delo. Se priporočam rojakom za naklonjenost, kadar imate kakšna popravila ali predelavo pri hiši ali poslopju.
HARMONIKE
vseh vrst slovenske in nemške ter kromatične ali klavirske izdelujem in popravljam po zmernih cenah. Vse delo je jamčeno.
Se priporočam ANTON BOHTE
H. D. 2, Clym«r, p«.
Uradna otvoritev
moderno prenovljenih trgovin z grocerijo in mesenino
SLOVENSKE ZADRUŽNE ZVEZE
FOOD VALUES
J
NA
6671.152nd SI.	16201 Waterloo Rd. 712-14 E. 200lh St.
V petek in soboto, 1. in 2. avgusta
V NEDEUO 3. AVGUSTA BO PA VELIK
ZADRUŽNI PIKNIK
ZADRUŽNE TRGOVINE BODO IMELE VSEVRST NO GROCERIJO, ZELENJAVO IN MESO PO ZELO ZNIŽANIH CENAH. V NASLEDNJEM JE SAMO PAR ZGLEDOV NA CENAH, PO KATERIH LAHKO KUPITE PRVOVRSTNA JEDILA PO NIZKIH CENAH:
mi
^ fit
OGLEJTE SI V GLAVNI TRGOVINI NA E. 152. CESTI ELEKTRIČNE PREDMETE ZA GOSPODINJSKE POTREBŠČINE V HIŠI
To delavsko podjetje posluje v Clevelandu že nad 30 let. Sedaj smo prenovili vse trgovine v modeme Self Service
V zalogi imamo za prodajo pivo in vino po znižanih cenah
GROCERIJA
CRISCO, 3 Ibs....................«110
PORK & BEANS, can .. .V............... 14,
TOMATO CATCHUP......... . il
KIDNEY BEANS............. ......... 14«
mešana, PREZERVIRANA
ZELENJAVA, Glass Jar, 3 za..... 29c
EARLY JUNE PEAS.......... ...... i v
LIPTON NOODLE SOUP, 3za ......2%
SOAPS
MESO
.27c
WERX FLAKES .........................
TAG BAR...........................................7l
rinso...............................................31
kirkman ............. ................................3j^
VEL.................................................:-.:::.:.29c
PERK .. SWERL
..29c .27c
BRISKET, lb...........29c
HAMBURGER ......... 39c
BEEF ROAST.......... 63c
PORK ROAST.......... 59c
VINARICE............ 49c
BOLOGNA ............43c
AA/D	TA BL B$