saharin, smodnik in druga razstre-ljiva vžigalice, žive ali mrtve živali, sadje in drugo,, kar se naglo skva-ri. Dovoljeno je poslati trgovko robo. SENAT PROTI RAZOROŽENJU SVETA. Senat v Washingtonu je zavrgel z veliko večino predlog, po katerem naj bi predsednik Harding sklical svetovno zborovanje vseh vlad za popolno razoroženje. IRSKA. Pretekli teden je pisal sveti oče posebno pismo kardinalu Irskemu in vabil obe stranki, naj se pobotati in skleniti mir. Toda zelo se je zameril Ircem že s tem, da ni imenoval Irske republiko, ker pravijo, da je s tem pokazal, da ne prizna še Irske svobode in neodvisnosti. 1 Sveti Oče ima gotovo jako teško; stališče in je njegovo pismo jako o-četovsko in se kaže, kako ga boli, ko j vidi to prelivanje krvi. Sedaj bode angleška vlada po^la-! la novi 80 tisoč vojakov na Irsko,! da pomaga zadušiti upor. STRELA UDARILA V POULIČNO KARO. Y Chicagi je strčla udarila v poulični karo. Vendar nihče ni bil poškodovan. Samo nekoliko žensk; se je strahu onesvestilo, ko je strašno zagrmelo^in se je pokazal velik' ogenj. Na kari je poškodovana streha. — MISS CHRISTIČ V NEW YORKU. Miss Christich, znana katoliška] Srbkinja in navdušena "katoliška de t lavka za vero in cerkev, je sedaj v New Vorku, kjer je uposljena pri! Times, največjem dnevniku na sve-" tu kot časnikarka. VELIK MRLIČ. A" Anthon, Ia., je umrl 18 letni' Bernard Coyne, ki je bil 9 čevljev; :n 2 palca visok. Narediti so mu | norali posebno krsto, ker niso ime-! .i nikjer tako velikih v zalogi. ŽID—ČASTNIK POSTAL KATOLIČAN. Zanimiv obred se je izvršil pred ; kratkem v sijonskem samostanu v Bayswater, London, kjer je sprejel sv. krst neki bivši častnik angleške armade; po rodu je žid in je služil pri armadi za časa vojne v Palesti- j ni, kjer ga je pobožnost irskih kato- * liških vojakov nagnila, da je sam tudi sklenil postati katoličan. IZ KATOLIŠKEGA. SYETA. Frančiškanski slovenski komisari- jat je imel pretekli teden važno zborovanje v New Yorku, katerega se je udeležil tudi ustanovnik in svetovalec Rev. Kazimir Zakrajšek. — Pri tej priliki je predložil v potrdilo tudi Charter, katerega je dosegel komisarijat v državi Illinois in tako za celo Ameriko. Tako je komisarijat sedaj državno priznana organizacija z vsemi pravicami enakih organizacij, ki so inkorporirane državi. S tem se je uredilo tudi vprašanje lastninske pravice nekaterih posestev in tudi našega podjetja. Rešile so se tudi dalokosežne ureditve, ki bodo v prihodnjosti pospešile delovanje slovenskih frančiškanov v Ameriki. Pri tej priliki se ie j moralo zavrniti več prošenj raznih . ameriških škofov, ki so vabili frančiškane v svoje škofije, kjer bi jih , jako potrebovali. Toda radi pomanjkanja patrov se ni moglo ugo-| diti prošnjam škofov, dokler jih še i več ne pride iz kraja in ne končajo i svojih šol oni. ki tukaj študirajo. Pri tej priliki so se določile tudi nekatere manjše spremembe osobja. -— j Tako gre P. Krizostom iz New Yor-ka v So. Bethlehem, P. Placid Bela-vič iz Chicago v New York. Na njegovo mesto pride Rev. Venceslav Vukonič. Sklenilo se je tudi, da se začne s pripravami za slovenske ■ gimnazijske zavode, ki bodo najbrže v Chicago, kjer se bodo slovenski ! mladeniči' vzgojevali za frančiškanski red. Krasen masni plašč, popolnoma zlat, zlata štola za pridiganje in zlat -, velum smo dobili v naši cerkvi zadnji teden. Dobili smo vsled prijaznosti neke trgovine vse to za 'izvanreHno nizko ceno. Tudi zlat oltarni prt smo* dobili nov. Vse to bode slovesno blagoslovljeno prihodnjo nedeljo pred veliko mašo. Po blagoslovu bode darovanje po sta-rokrajski navadi. — Vse to je im-i portirano s Francoskega. Preganjanje slovanske duhovščine j v Istri. — Vsled pritiska fašistov so ; zapustili v zadnjem času Istro go-j spod je župniki Iovranski, žminski pri Pazinu, vodnjariski in župnik iz Ev. Nedelje pri Labinju. Umrla je deklica Rosie Kozjek, hčerkica našega splošno priljubljenega rojaka in farana in izvrstnega katoliškega moža Mr. Franka Koz-jeka. Pogreb bode v četrtek ob desetih. Pogreb se bode ,vršil iz hiše v cerkev v spremstvu cele šole. ALI SE NE VEŠ — kako je koristno biti naročen na 3 liste "Glasnik", 'JAve Maria" in "Edinost"? Dobro! Potem t ipovem samo to le: (1) to so najbolj | zanimivi slovenski listi. Urejevani so znastveno in s skrbjo. | „ Kar je pa še največ vredno: z razumom in srcem. (2) Plina- | šajo toliko zanimive tvarine, da jih ne bode tako lahko pu- | stil, kdor jih bode enkrat naročil. (3) Smatrajo se naročili- | ki nanje za dobrotnike frančiškanskega reda in se za nje | bere poleg drugih številnih svetih maš tudi redno vsako ne- | deljo ena sveta maša v cerkvi Sv. Štefana v Chicago, 111. * * * c. Ali ne misliš, da je toraj vredno biti naročnik teh listov? I Si tudi ti njih naročnik? — Si že kakega svojega prijatelja | pridobil za nje? Kako ti bode enkrat hvaležen, ako si ga! | Veliko dobro delo. si storil na njem! Vrjemi mi! Naročajo se: SLOVENIAN FRANCISCAN PRESS, 1 1849 West 22nd Street CHICAGO, ILL. f Ko prebereš ta listek, daj ga sosedu! Hvala lepa že na- M prej za to uslugo! i j Chicaški Slovenci! Hočete v jeseni šolo? Gotovo jo hočete in Vaši otročiči I jo zahtevajo. Pa tudi vaš žep jo zahteva, ker je sedanje breme za šolnino preveliko za Vas. i Dobro! Sedaj treba, da se postavimo na noge in \ačne-j mo delati, kakor se v Chicagi še nikdar ni delalo, kakor se med nami še nikdar ni žrtvovalo! V soboto večer po večernicah se začne far ali bazar 'za It našo novo šolo. Xe pozabite ! Vsak katoliški Slovenec Chicake je dolžan/, j ako je res Sfovenec in ako je res katoliški Slovenec, da v soboto, v nedeljo in dalje pri vseh naših večerih, ko boirfo imeli bazar, pride na bazar in sodeluje*. Naša ženska društva in naši možje sfr bili krepko na delu že dolge tedne. Sedaj treba da stopi na noge .in prime" za delo Še vsakdo, kedor | resno misli. ' J Zato v soboto večer VSI CHACAŠKI SLOVENCI NA FAR!!! 9 • V Varšavi vlada velikansko vznemirjenje. Varšava, 25. maja.—Kakor hitro je dospela v Varšavo vest, da so Nemci začeli z ofenzivo v Gornji Šleziji. ie bil kabinet takoj sklican k izredni seji. Zunanji in poljedelski minister ta pri tej priliki .jlemi-sijonirala. Novica, da koraka 40 do 60-tisoč nemških vojakov proti Polj-i ski je povzročila velikansko vznemirjenje. -o-- KAKO SE DELA V CHICAŠKIH STAVBENIH KROGIH. Poročali smo že enkrat o nečednih manipulacijah pri stavbinskih podjetjih. Te dni jo zopet prišlo veliko lepega na dan. Prpd preiskovalno komisijp je inženir H. T. Douglas Jr. železniške družbe Chicago in Altona izpovedal, da je pri grajenju novega skladišča na Union — postaji vodstvo stavkujočih delavcev zahtevalo 16 tisoč dolarjev, kot mazilo; jdobilo jih je 10 tisoč, bilo pa je vseeno zadovoljno in štrajk je ponehal. Takisto je arhitekt.Walter W. Al-schlager kot priča pred komisijo iz-| javil, da mora previden podjetnik v, Chicagi v proračun vedno vstavitij tudusvote, ki bi jih mogle posamez-f ne strokovne zveze zahtevati, da se preprečijo žugajoči štrajki. — Druga priča, Goldberg izjavi, da je plačal kot podkupnino proti štrajkom pri zidanju Sovereign hotela : Charles Peters-u za zvezo hišnikov 2 tisoč dolarjev; Charles Wright-u za zvezo tesarjev 2500 dolarjev. Mike Artery-ju za zvezo -voznikov en tisoč dolarjev, agentu steklarne 500 dolarjev, agentu za napravo lifta 500 dolarjev, agentu za elektriško vpeljavo 200 dolarjev. Vpoklicane so še druge priče do-bavniku kovinskega materijala, ki je moral plačati 25 tisoč dolarjev ^provizije' od drugih 75 trgovcev z različnimi ' stavbenimi potrebščinami pridejq slične izjave tudi še pred preiskovalno komisijo, kako so si vsi znali na labels način v škodo občinstva in na rovaž d.elSvstva znatne kvote priskrbeti razni "prijatelji" delavstva in organizatorji štrajkov Svoiermi latitn^mn 7Pnii v nrid. HARDING BANKIRJEM. Predsednik Harding je povabil na obed vse ameriške največje bankirje in jih med obedom nagovoril in prosil, da je sedaj Čas, da odpro svoje bogato založene predale in začno zopet dajati posojila in sicer po cenah, kakor so jih dajali preje. Dokler se bankirji ne bodo udali, je nemogoče dvigniti drugo industrijo. Bankirji so obljubili. DELAVSTVO EKSPRESNIH KOMPANIJ. The American Railway Express Co. se pogaja z delavstvom, nekako 80 tisoč po številu, za ureditev plače. Leta 19:20 je delavski odbor železnic dovolil 25 odstotkov poviša-nje%plače. Sedaj zahtevajo kompa-nije, da bi se prišlo nazaj 11a plačo predno je bilo teh 25 odstotkov dovoljenih. l3elavstvo se pa brani.— Zadevo ima v rokah delavski odbor železnic, ki so bode posvetoval ta ! teden, kako rediti ta spor. PAKETNA POŠTA V JUGOSLAVIJO. Jugoslovansko poslaništvo javlja i iz WasTiingtona z 21. majnikom t. 1. I da je sedaj zopet odprta paketna pošta med Z jed. državami in Jugoslavijo. Paketi, smejo imeti do 22 .iun-j tovMeže in največjo (folžino do 3 čevljev in 6 palcev. Oviti morajo; biti tako. da jih morejo poštne iji carinske oblasti po vsebini pregleda^. Plača se po 12c od funta poštni-; ne. to pa samo do Dubrovnika: od tam dalje do prejemalca jugoslovanska pošta od istega iztiria tozadevno naknadno poštnino. Ta znrf-ša za pakete do 5 kg (11 funtov) teže 2 dinarja ali 8 kron; od 5—10 1 ti—12 funtov) 4 dinarje ali 16 kron brez obzira na katerikoli oddaljenost od Dubrovnika, toraj se n. pr. v Dalmaciji plača isto poštnino od Dubrovnika dalje, kakor v Mariboru, ali kje v Prekmurju. — Poleg tega se od paketa vsake teže plača se 60 vin. ali 10 para dostav-nine. Za predmete, podvržene carini v Jugoslaviji plača prejemalec postavno carino. Pošiljaveč paketa mora priložiti carinsko deklaracijo z naslovom prejemalca, opisom paketa, o vsebini in vrednosti. Pošiljaveč naj pride-ne tudi svoj natančni naslov in bivališče. — Paketom se ne smejo prilagati pisma ali druge listine zasebnega značaja. Pošiljati se ne sme:: tobak, sol, ! ZOPET UDAREC ZA NAS UNIJ-SKE DELAVCE. Kakor se poroča, vsi unijski voditelji delavstva ukazali poseben ases-ment 50c na vsakega člana unije za to, da bodo plačali odvetnike, ki bodo branili pred sodiščem one delavske voditelje, katere je našla poro-( ta krive goljufije z delavskimi koristi, ko so sprejemali visoke podkupnine, da so izdajali delavske koristi. Sicer pravijo ti voditelji, da tč poročilo ni resnično, vendar bomo to videli kmalu.* Če so voditelji krivi in so se dali res podkupiti in izdajali naše koristi, naj bodo za to strogo kaznovani. To mora zahtevati vsak pošten delavec. Nesramno je pa od teh mož sedaj zahtevati od ubogega delavstva še asesment za njih obrambo. Goljufali so nas. ko so pa prišli pravici v roke, naj pa j ii^i s svojimi žulji pomagamo na prosto, da nas bodo v prihodnje še bolj oskubili. • Delavci smo pa res reveži. k NASELJENIŠKA POSTAVA. Kakor znano je pretekli teden (predsednik Harding podpisal postavo, po kateri se bode za eno leto: dovolilo v Ameriko priti samo eni; tretjini naseljencev od vsakega naroda^. onega števila, kolikor jih, je bilo tukaj v Ameriko leta 1010. ! . Sedaj je predsednik Harding ime-, jiioval posebno komisijo v Washing-tonu. ki ima nalogo, da določi na-Itančno število naseljencev, koliko se jih bode od vsakega naroda pustilo! v Ameriko. I oda kakor povsodi drugod, ta-1 ko skušajo nekateri tudi tukaj oško-' diti v svojo korist druge narodnosti. Pri nas Slovencih, kakor je po-ročal lani Koledar "Ave Maria", so nas našteli pred desetimi leti nekako 160 tisoč. Po tem številu bi moglo v Ameriko priti sedaj nekako j 4 tisoč nas Slovencev. \ Vendar sedaj zahteva nemška Avstrija, da se Slovcnci iz Koroške in del Štajerske, ki sedaj pripada Avstriji, štejejo ne med Slovence, temveč med Avstrijce, da bode tako smelo več Avstrijcev v Ameriko in manj Slovencev. Enako so nastopili Ital ijani s zahtevo, da Primor-je ni Slovensko temveč—Italijansko, da se mora tudi Primorske Slovence prišteti med Italijane. Naš poslanik v Washingtonu je že krepko nastopil za pravice tudi nas Slovencev, kakor čujemo. NAJNOVEJŠE VESTI. NOV NAČRT. Zavezniki si hočejo za 30 let zagotoviti nadzorsl^o nad Gornjo Šlezijo. Paris, 29. maja.—Najnovejši na-| črt, kako rešiti šlesko vprašanje, načrt, ki je baje angleškega izvora, meri na to, naj se ozemlje med Poljsko in Nemčijo v soglasju z izidom ljudskega glasovanja razdeli na posamezne okraje ter naj se celo sporno ozemlje postavi za 30 let pod nadzorstvo posebne komisije. Ta načrt Nemcem ni posebno po godu, ker so do zadnjega upali, da se bodo s silo polastili, česar se niso mogli z zvijačo. Angleške čete bodo odkorakale v Gornjo Slezijo. London, 29. maja.—Štirje bataljoni angleških čet v okupacijskem o-zemlju ob Renu, so dobili naročilo, nai se podajo v Gornjo Šlezijo. V kratkem jim bodo sledile nadaljne angleške čete. To je izjavil vladni govornik Austen Chamberlain v Spodnji hiši, ko so ga vprašali glede tega. ŠTEV. (NoQ __CHICAGO, ILL., TOREK, 31. MAJA, 1921. LETO (VOL.) VII. Pobliahed and distributed under permit (No. 320) authorised by to Act of October 1017. on file at the Post Office of Chicago. Ill — By the Order of the President A- S. Burleson. Postmaster General. GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI. ENTERED AS SECOND CLASS MATTER OCTOBER 11. 1919., AT POST OFFICE AT CHICAGO, ILL., UNDER THE ACT OF MARCH 3rd 1879. "EDINOST" 1649 W, aa St. Telephone: Canal 98. Chicago, III. tgtc ZA RESNICO IN PRAVICO. rr_ j I Izhaja dvakrat na teden. I __! E3 = Velja za celo leto $3.00 tcie i Published semy j weekly. E Subscription yearly. m..........mu MMwiiiwiiriiiiiimmir -frT he b e s t m edium to reach the best customers,*- "EDINOST" EDINOST. GLAftILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI Iz jaha dvabnt na teden. Slovenian Franciscan Press* 1S49 W. aand St. TelephMMi Canal 98. . . Chkag«, m. ADVERTISING RATttS ON APPLICATION. Published Semi-Weekly by SLOVENIAN FRANCISCAN FATHERS, 1849 W. md &U CHICAGO. ILL Entered as second-das* matter Oet 11. 1919» P*1 office at Chi' ca^o, Illinois, under the of March 3» *®79- naše? Veliko smo že svarili, pa so bili še celo naši kratko misleci prijatelji hudi na nas. Mi se za to nismo zmenili, če nam prav ni bilo ljubo, ker smo vedeli, da ne bode dolgo, ko bodo rekli, "vidiš, vidiš, kako so pa vendar pri Edinosti prav imeli". Resnica je večna! Resnica je nepre-magljica! Pravica vedno zmaga! Ta je pa na naši strani. Zato pa nam vse trume Petrov Zgagatov ali Saksarjev, vse tožbe, vse ovadbe vse ma-hinacije, vse to prav nič ne škodi, temveč samo vedno pomaga, da gremo dalje in dalje! Ali mislite, da bi nas bilo samo še košček skupaj, ko bi mi ne bili čisti, ne bili neomadeževanih rok in neomadeževanega značaja in namenov jasnih kot kristal? Zato pa smo se že tako utrdili v tem boju za resnico in pravico, da se nam zdijo vsi napadi na nas, vse mahinacije proti nam, pa naj prihajajo iz katerega koli kroga, samo navadne poletne muhe, katerih se pa itak nihče ne ubrani- Nazadnje pa nikomur ne morejo škoditi. Zato pa vabimo v svoj krog vsakega poštenega in trezno mislečega rojaka, vsakega, komur se gre za pravico in resnico. Vsakega komur je mar naš skupni narodni in verski napredek. Edinost zabranjena v Jugoslaviji. Kakor smo že sporočili, čitali smo v listih sporočilo, da je našemu listu odvzet v Jugoslaviji poštni debit, to je, da mu je vzeta pravica, katero imajo časniki, da se smejo pošiljati po Jugoslaviji po znižani rem. Povpraševali smo pri raznih vladnih zastopnikih, koliko je resnice na tem, pa so nam odgovorili, da to ne more biti res, da je najbrže pomota. Ako je pa to res, je pa to delo Ljubljanskih liberalcev, kajti to določuje krajevna vlada vsakega naroda za vsak narod posebej. Toraj danes ne vemo, koliko je resnice na teh časnikarskih govoricah. Vendar pa naj bo že kakorkoli, toliko je gotovo, da je naš list precej na poti sedanji liberalni in protikatoliški kliki, ki vlada Slovenijo, ki se je povspela do krmila z napačnimi obljubami in pa po nevednosti našega slovenskega kmeta. Šeststo izvodov lista gre vsake številke v Jugoslavijo, tako, da je le malo vasi, vsaj župnij, kjer bi pridno ne čitali našega lista Edinosti. Za veliko župnij so jih tukajšni rojaki j naročili po več iztisov, da jih gre cel zavoj na razna izobraževalna društva, ki jih potem porazdele po župniji, da jih čita cela župnija. IZ SLOVENSKIH NASELBIN RAZPOROKA. Barberton, O, Gospoda pri znanstveni z reviji "Čas" se je zadnji čas skopala nad razporoko, kateri poje čast in slavo ter jo prišteva k napredku modernih držav. Med nami Slovenci je res čudno! Lahko je človeku se pospeti do znanstvenika in izobraženosti. Vse, kar ti je treba storiti, je, da učiš ravno nasprotno, kar uči katoliška cerkev, pa si takoj o-boje in diploma ti je zagotovljena potem da ostane na tvojih prsjh toliko časa dokler se te smeri držiš. Ne glede na to, kaj ti gospodje pišejo. Vsak človek, kateri ima možgane in pa malo vsaj malo morale, ve, da je razporoka posebno v zadnjem času, postala takorekoč zabava, katera ima svoj početek skoro v vseh slučajih v strasteh človeka in kot taka je nesreča za posameznike, kot tudi za narod v splošnem, pa na i se ta narod prišteva k modernim ali ne. Prosim Vas. vse tiste. kateri se ogrevate za to stvar, pojdite in preiščite sto slučajev raz-porok in življenje razporočenih o-se 1) po razporoki in pred razporo-ko in kaj bodete. našli ?. Videli bo-dete lahko, da v devetdesetih slučajih se razporočeni ljudje mož ali žena zopet poročijo ali pa se javno u-dajo prostituciji. Zagovorniki razporoke pravijo, da dve osebi, katera sta zvezani skupaj pa ne moreti mirno živeti eden poleg drugega, je bolje. da gresta nadvoje. Na ta izvajanja se moremo vprašati: prijiese li razporoka mir? Na to laliko odgovarjamo, da ne prinese razporoka človeku, kateri ima kaj vesti, nikakega miru. Drugače je seveda pri človeku, kateri jo nima in se prišteva med živali, opice. Vse kar prinese razporoka. je to, da zadovolji strastem ene stranke drugemu pa večkrat obup, vedno pa uničeno življenje ker le malo katerikrat se zgodi, da sti obe stranki za razporoko. Razporoka se k Te postave pa ne opravičujejo stvari, katera je slaba, pa magari, če bi bili vsi ljudje za to. Katoliška cerkev ne pripoznava razporoke pač pa v gotovih slučajih pripusti začasno ločitev zakonskih. To je prav. S tem da se potom postave pripušča razporoko se obenem že v naprej dela poroke za razjjoroke ker oseba, katera veruje v razporoko, se ne bode pomišljala dosti pri izberi moža ali žene, ker misli si: "če ne bode dober, ga pustim, se razporočim in uzamem drugega". # Vse bi že bilo vkljub temu, ko ne bi bilo otrok. Otroci se ne morejo pri razporoki razdeliti ali prerezati na dva dela in dati enega ženi drugega možu. Kaj je s takimi otroci, ve vsak. Otrok izgubi spoštovanje do starišev in če pa tega ne in če misli, da tako mora biti, bode tudi on zrastel v veri, da tako počenja-nje ni nič slabega in ko bode odrasel, bode tudi on tako delal. Kam pa tako počenjanje prinese sčasoma cel narod, lahko vsak ve, treba mu je pogledati le zgodovino narodov, kateri so opustili vsako moralo in zgodovina se v gotovih rečeh tako ponavlja k<»t noč in dan. Kdor toraj zagovarja razporoko, zagovarja nenioralnost. Nenioralnost pa privede človeka in narod do [gotovega prepada, katerega se toliko časa ne vidi v uživanju naslad, dokler se v njega ne pade. A. Okoliš. imenu prijeli za delo in skušali tem pogledu rešiti, kar se še rešil da. Proč toraj s sebičnostjo, proč nevošljivostjo, dovolj nam je že n; redila škode med našim narodom tu v Ameriki. Skupaj na delo z ljubeznijo in požrtvovalnostjo. Poročevalec. Cleveland, O. — Tukaj se je mudil za nekoliko ur Rev. Kazimir O. F. M. iz Chicage, ki je pripeljal < iz New Yorka svpjo novodošlo sti ro mamico, ki je prišla iz Evrop« sem na obisk svojih sinov in hčera, katerih ima do sedaj v Ameriki trinajst. Stara mamica je še js trdna in čilega zdravja. Dolga pot iz stare domovine jo je vidno p< krepila. Mati ostane za nekaj čas tukaj v Clevelandu in Lorainu obisku. Ž njo |e prišla tudi najmlajša hči Anica. Obema kličemo dobrodošli ! Poročevalec, TUDI TI, MOJ BRAT? Neki tako imenovani katoliški list v Ameriki je prinesel sledeče vrstice: *'Zakonski blagoslov iri drugo. Predsednik Harding, ki moro biti vedno prijazen napram vsem državljanom, je poslal svoje čnstitke neki družini, pri kateri se je oglasila štorkla in prinesla štiri babye. Mi pa ;.iavimo, da ji* treba častitati o-ni družini, ki ne dobi četvorčke. Bodimo hvaležni, da so tako redki. Če bi človeški zarod imel mlade v obilici kot zajci, in če bi vsi ti otroci živeli, tedaj bi na svetu že zdavnej zmanjkalo prostora, in ljudje bi me-sarili eden druzega, ker ne bi bilo dovolj druge hrane za vse. Bolj ko se širi kultura, bolj se manjša šte-' vilo rojstev. Morska školjka ima milijone mladih na leto, zato pa je na najnižji stopinji živalstva, dočim i-tna slon vsake dve leti samo enea-a mladiča". Mi se čudimo opazkam vrednUtva k Hardingovim besedam čestitke. Smo H že tako daleč, da katoliški list zagovarja omejevanje porodov? Ts. n i inrncrn i: J Iauha x Katoliškem listu, to te,- sFonova gorostastnost, ki nam bodi po mnenju te-a lista v merilo prave kulture nločim mnn v- t^u 14,1 11 L» »i i - šk{—Slovencf v ■ \cjim \ tem pogledu morska j c' v i in prin> i - znancev na najnižji stopnji kulture, ker ima največ mladičev. .Hški 3 to ;e| nam Frontenac, Kans. — Iz tukaj.snega premogovnega okrožja se je se malo čitalo v našem listu Edinosti. Tudi je menda prvič, da je pri romal v te kraje zastopnik naših" listov. Da pa bodo čitatelji dobili nekoliko vpogleda v te male slovenske kolonije. hočem po svojih informacijah kar mogoče natančno opisati njih stanje. Mesto Pittsburgh je v tem okrožju največe. šteje baje 18 tisoč prebivalcev. .Tu je železniško križišče, za Sante Fe, Missouri Pacific. Kansas City Southern in San Francisco. n.'ii^i_____ - 11 • Razno. Naš list je pa radikalen v svojem prepričanju in v svojem boju. Mi; smo namreč prepričanja, da se da strup vspeŠno uničiti samo s protistru-j pom, ki je vsaj tako močan, kakor je strup sam. Ako hočemo pobiti se-! dan je radikalne razdiralna struje in njih delovanja, potem ne kaže dru-1 gače, kakor da se jim postavimo v bran z njih lastnim orožjem, z radi-' kalnim nastopom v obrambo resnice. Boljševizem ni druzega, kakor absolutizem manjšine' v dosego slabih razdiralnih namenov manjšine in zmaguje samo s svojim absolutnim radikalizmom in radikalnim nastopom. Mi smo katoliški radikalci. Tak radikalec je bil škof Mahnič s svojim nastopom med slovenskim narodom. Tak radikalec. je bil škof Jeglič, ko je nastopil, tak radikalec je bil Dr. Krek. tak radikalec, da posežemo nazaj v zgodovino, je bil' Škof Hren, sta bila sv. Ciril in Metodij. taki radikalci so bili še vsi veliki možje vsake d<>be in vsakega naroda. Vsi, ako so hoteli zmagati, so nastopili z radikalizmom. Posebno krasen zgled nam je pa naš Gospod Od-rešenik sam. Kako je bičal vse omahljivce in krevljače na obe strani. Kako je zvil vrv in izgnal iz svetišča one, ki niso bili s srcem s temp-Ijom. Kako je neusmiljeno bičal farizeje in njih pravičnost, to je njih -hinavščino! Kako radikalen je bil njegov nauk in kako radikalna njegova sredstva! . Tak radikalec je bil sveti Frančišek ki je nastopil s tako občudovanja! vrednim radikalizmom, da so ga nekateri imeli za norca, drugi za fanatika. Toda, kdor nastopa z radikalizmom, zlasti katoliškim radikalizmom, la ni priljubljen, ta mora biti pripravljen na veliko nasprotstvo. Svetega! Benedikta so lastni sobratje hoteli zastrupiti. Preganjali so sv. Cirila in Metoda. Preganjali so škofa Hrena, preganjali so Kreka, preganjali so Jegliča, preganjali so Mahniča in preganjali bodo vsakega, kdor si bode v prihodnjosti upal radikalno nastopati za dobro stvar. Tako je z našim listom ! Mi imamo veliko nasprotnikov, celo med onimi, ki bi morali biti že po svojem stanu radikalci, kajti njih služba pomeni radikalizem: "Kdor ni z menoj je zopet mene!" "Ne morete dvema gospodoma služiti!" Tako smo že tudi marsikako grenko toda resnično povedali tudi našim vladam in našim voditeljem v domovino. Ker smo pa radikalni, so nas pa celo obdolžili da smo bili radikalni glede Jugoslovanske politike samo radi tega, ker smo bili plačanci Jugoslovanske vlade. Najbrži ti klevetniki te trditve sami ne vrjamejo in vejo, da radikalnega človeka ne časnika ni mogoče kupiti, ker je preveč značajen. Vendar, da bi nam ^škodili, trosili so nekateri te vesti črez nas. Mi smo že rekli, da damo za» vsako krono, katero je morda naš list ali kak član našega uredništva sprejel za Edinost od kake vlade, zato da bi pisal za Jugoslavijo ali za kako <^rugo vlado, vsakemu tisoč dolarjev, ako nam to dokaže. Naši prijatelji pa lahko v tem vidijo, da je vlada doma prepovedala naš list, najjasnejši dokaz, kako grdo so lagali in še lažejo oni, ki trosijo vest, da smo mi bili plačani od Jugoslovanske ali Srbske ali kake druge 'domače vlade, da bi pisali za njo. Mi smo bili, smo in bomo samo za resnico in za pravico. Naš program je: delo za Boga in narod. Zato pa nas vsi številni sovražniki še niso premagali in nas ne bodo, 'ker je resnica premagljiva. * * * Ko govorimo o sebi, naj še toliko pripomnimo: Nekateri nam očitajo, da smo večkrat preosebni, da se za katoliški včasnik ne spodobi posluževati se osebnosti. Mi bi te klevetnike vprašali, da naj nam dokažejo, v čem smo osebni. Ako pa večkrat damo prostora v svojem listu, da ta ali oni dobi kak ' "tuš", katerega si je zaslužil, ako razkrinkavamo nekatere naše takozva-ne delavske ali narodne prijatelje, prosimo,'ali ni to naše dolžnost? Ali ni naša dolžnost, da zakličemo hinavcem na katoliški strani, ki so katoliški samo radi korita, vi pobeljeni grobovi! Vi kačja zalega, kako dolgo še . . . ?" Ali ni naša dolžnost, da svarimo pred volkovi, ki prihajajo tako ffrtcfrt Lr no cdxviii n ip V««»i4 arri oliifanami. m m J .. ______i__i__• * t t « •*• pa nadalje tudi ne more prištevati k napredku modernih držav, ker ista se bi morala bolj prištevati k po-vratku primitivnih časov, le da se setfaj ista vrši na postaven način kar se pri še neciviliziranih ni godilo oz. se je tam delalo vsak na svojo pest. Duplinski človek, kot ga imenujemo, je kakor nam pove zgodovina, odlomil vejo kakega drevesa ter z njo ubil človeka ter mu vzel ženo. Ali pa je žena ubila svojega moža ter šla z drugim. Dandanes se ne godi nič drugače, ker razlika obstoja, kakor sem rekel, le v tem, da se reč pel j a kolikor toliko postavno. In razporoke so kakor sklepamo iz tega le povratek človeštva nazaj v te dobe. Da je temu res tako, treba nam je le poslušati kaj pravijo k temu razni državniki, ki bi radi stvar ustavili a so brez moči vsaj tako se zdi. Človek je člo- Pittsburg je vsled svoje lege lepo mesto. V njegovi okolici je veliko "camp", kjer žive premogarji. Po nekodi so v teh campih Slovenci v večini. Breegv-Hill, Franklin, Fleming in Vale imajo večino slovensko naseljeništvo. Na Fleming in Fron-tenaku ima tudi K. S. K. J. svoja lokalna društva. Vendar med našimi ljudmi ni opaziti za KSKJ posebno zanimanje; vzrok je, ker do sedaj KSKJ ni dajala skupne bolniške podpore. Umevno je, da je med tem zelo napredovalo gibanje nasprotnih podpornih organizacij v teh pokrajinah, kakor tudi drugod i: vzrok je, ker druge organizacije dajejo skupno bolniško podporo. S tem se je zaneslo skoraj v vsako slovensko hišo tudi versko nasprotno časopisje v škodo verski zavednosti naših ljudi. Toraj na zelo pri-prost način so brezverski listi zašli Ponarejenil potni listi v Ameriko. Ameriške oblasti so dognale, da se v raznih evropskih državah kar na debelo fabricirajo ponarejeni potni listi v Ameriko. Škodo imajo seveda izseljenci, ki s takimi potnimi listi potujejo. Tudi v Jugoslaviji so na delu ponarejalci potnih listov v Ameriko. vek. Razni narodi, katerih civiliza cija je bila že na zelo visoki stopinji, šo počasi degenerirali in postali zopet, rekli bi, divjaki. Prostitucija je reč, katero obsoja vsak pameten človek. Vendar, če pogledamo v razne države po svetu, vidimo, da stvar kvari narod kot je C* b»»m - 1 M — * ___ " T~\ " 4 * « pogosto k našemu nič hudega slutečemu narodu in se mu laskajo in hlinijo ( skvarila nekoč slavni Rimski narod, kot največji njegovi prijatelji, v resnici so pa zgrabljivi volkovi, ki iščejoj od katerega niso ostali niti ostanki' samo prilike, da bodo ta ubogi narod okradli njegove vere in njegovih krvavih žuljev. Kaj je bil milijondolarski fond? Nismo svarili? Ali mi prišlo -na naše? Lani v Forest City smo svarili, ali ni letos prišlo na Postava ne more spreobračati ljudi, ampak ljudje spreobračajo postave in jih kujejo tako, da njim prtjajo. .med ljudstvo in mu zastrupili dušo. In katoličani, kaj smo storili proti temu? — Niq in manj kot nič: še grehe sebičnosti in nevošljivosti i-mamo nad seboj, — Ie povejmo si resnico brez prikrivanja. Krivi smo samo mi, da se je verska brezbrižnost razpasla med našimi ljudmi; ker tam ne morajo dobiti podpore za dni bolezni, kjer bi jo radi imeli, gredo si jo iskat drugam, k nasprotnim organizacijam. — Cas <> dosti več kot bora vasica, ki se j ponaša z — žandarmerijsko p< stajico. Kje, kako in zakaj naj se razvije živahen promet z mestom, ki ne pomeni ničesar! In te razmere bi> ljubljanski me-1 šcan, trgovec in obrtnik britko občutil. ako boao imeli liberalci še kaj časa priliko, da nekaterniki v privatno korist izdajajo interese ljubljanskega meščanstva in celokupnega slovenskega naroda. gospodarsko in politično ne bo veljala Ljubljana nič. bo šlo v nič tudi blagostanje njenega prebivalstva. Ne 1)o imel zaslužka ne trgovec, ne o-brtnik, ne gostilničar ; mrtvilo in gospodarsko opustošenje bo zavladalo tam, kjer smo z zaupanjem pričakovali., da vzklije novo življenje in VIRI BOGASTVA V JUGOSLAVIJI. Ameriški konzul K. S. Patton v Belgradu poroča: Viri bogastva v Jugoslaviji so v prvi vrsti neizdelani proizvodi. Izmed teh proizvodov obstoja li vsaj more se proizvajat^ iz vozi j i vi prebitek tobaka, opija, žita, bakra, bauxite (aluminijeve rude), pyrethrum cvetja iz katerega se izdeluje prašek proti mrčesom, češpelj, cementa, lesa in živine. Glede trgovine z Združenimi državami prihajajo seveda najbolj v pošte v kakor bauxite in pyrethrum cvetje. Češplje so baje predrobne da bi odgovarjale potrebam ameriškega trga, in tobak prelahek, da hi prijal vkusu ameriških kadilcev.* Ostali proizvodi pa se izvažajo iz Jugoslavije. Vsled izvoznih ustesnitev je produkcija bakra padla nedavno na tako stopnjo, da bržkone ni sedaj nikake izvoz-ljive zaloge bakra. Glavne yovire za razvoj izvozne trgovine z Združenimi državami so pičlo število proizvodov, ki bi mogli najti trg v Ameriki, pomanjkanje primernih transportnih olajšav, toliko preko oceana kolikor po železnicah, ter izvozne carine in utesnitve. Pristanišča za izvoz iz Jugoslavije v Združene države so Trst, Solun, Dubrovnik in Split, ali ob se- gocena. Naj si le poslanci v skupščini pošteno izprašajo med seboj vest! Izkazalo se bo, da sedanjega položaja niso povzročili "antidržav-ni" elementi, ampak da nosijo ogromen del krivde tudi tisti, ki s svojim ravnanjem v ljudeh s silo ubijajo zadovoljnost z državo. — Ko je dr. Trumbič govoril o nedeljeni Sloveniji, mu ni razen omenjenega tiho izgovorjenega medklica nikdo u-govarjal. Mislimo, da to ni bilo zopet obrtna stranka. V našem mestecu pa so si naprednjaki in jugo-slov. demokrati nadejali ime meščanska stranka. In res so se na' te "purgarske" limanice vjeli tudi nekateri krščanski možje, čijih imena se bleste na listi poleg zagrizenih liberalcev. Vendar tudi ti niso edini med sebqj: meščanska lista jim ni všeč: nastavili so "uradniško" listo, ki naj bi meščanski štreno mešala. Bomo videli, kaj bo iz tega. Pozdravljeni. Policijska država. — Uradni list od 4. maja prinaša zanimivo nared-bo deželne vlade, ki pravi, da se kaznuje z globo do 20.000 K ali z zaporom do 3 mesecev vsakdo, ki bi si upal javno zasmehovati, zasramo-vati in omalovaževati državo, ustavo ali zakone, dalje vojsko in končno katero izmed treh plemen države: Srbe, -Hrvate ali Slovence. Ta-ke naredbe so včasih izdajali Schmerling, Breust, Metternich it^ drugi avstrijski policajdemokrati, danes jih pa izdajajo in podpisujejo dr. Baltič, Ribnikar in — dr. Ravni-har. Prvima dvema se ne čudimo, tretjemu pa prav zelo, da je kaj takega podpisal. Vprašamo pa pri tej priliki, kdo naše postave najbolj sramoti, ali mar ne tista vjada, ki jih nepremišljeno izda in se potem prepriča, da niso izvršljive ter jih zato z vso častjo in slavo prekli-cuje. Dalje vprašamo, ali je na Hrvatskem in zlasti na Srbskem prepovedano sramotiti Slovence? Kolikor vemo, se to dogaja na prav občuten način dan za dnem. Gospoda, s takimi policijskimi naredbami se ne da vtepati državno spoštovanje do države, ustave, zakonov in do vseh treh plemen, tako spoštovanje se doseže le s pametnim vladanjem države, z dobro ustavo, s premišljenimi zakoni in s tem, da se pospešuje na primeren način vzajemno spoštovanje vseh treh plemen. Katoliška cerkev v Belgradu. _ ''Samouprava" poroča: Za katoliško cerkev v Belgradu se je med bel-grajskimi katoličani nabralo 40.000 dinarjev. Sveti oče je podaril pol milijona dinarjev. Gospodična Ana Hrističeva, ki se mudi v Ameriki, zbira doneske med amerikanskimi katoličani. Jugoslovanski škofje določijo en dan v letu, ko se bodo po vseh cerkvah nabirali darovi v to svrho. Belgrajska občina je obljubila stavbeni prostor zastonj. samo uljudnostno spoštovanje do govornika, čigar jugoslovanstvo je nad vsak dvom vzvišeno, ampak da ogromna večina Srbov in Hrvatov res nima ničesar proti združeni Sloveniji. Zoper njo rujejo samo slovenski demokratje in samostojneži. / - Ameriški konzulat v Zagrebu poroča : Radi preuredbe uradnih prostorov se ustavi s 1. majem vidira-nje potnih listov. Dan, ko se zopet prične vidiranje potnih listov, se bo objavil potom časopisja. Dopis i* Novega mesta. — Odličen prijatelj naših listov nam piše: Vaši članki o Jugoslaviji so nas zelo zanimali. Položaj pravilno presojate, (tem manj so ti članki všeč demcfkratski kliki, ki ji je, kakor videti, naš list zelo neljub budilec ve-Opomba ured.) Zal, da se po- sti. ,.......................w raja le "Velika Srbija", ne pa Jugo- danjih neurejenih razmerah notra slaviJa- Zadnjega naziva se demo- njega prometa na Balkanu so zamude v prosil jat vah na dnevnem redu. Težkoče so še povečane vsled dejstva. da sta Trst in Solun (ta zadnja luka je znatno preobložena) pod suvereniteto drugih držav in da Dubrovnik in Split nimata rednih pa-robrodnih zvez. dočim sta spojena z zaledjem le potom ozkotirne železnice. krati boje, ker jim le prvi plava pred očmi in zato raj ve ostajajo pri SHS. Kaj pa če se tudi Bolgarija pridruži, kar vsi resnični Jugoslovani žele? Ali bi ne bilo umestno, da bi se pod zastavo avtonomije združila vsa štiri plemena kot jednakopravni bratje v eni državi, in bi vsi služili v enodušni ljubezni skupni lepi naši domovini? Vsa poprejšna nespo-razumljenja naj bi bila kaj kmalu pozabljena: saj so jih med nas za-sejali le naši dušm^nini. Ali kaj, ker so celo med Slovenci demokrat-, ski politiki, ki iz egoištiških ozirov! podpirajo beograjski centralizem. —! Rajši pustijo razkosati Slovenijo v par okrožij, kakor pa da bi ji izvo-jevali lastno pokrajinsko vlado in zbor. NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Našim naročnikom in dobrotnikom, kakor tudi vsem rojakom v državah Kansas, Colorado in Wyoming naznanjamo da jih bo te dni obiskal naš zastopnik MR JOHN JERICH On je pooblaščen pobirati naročnino, oglase in sploh vse, kar je v zvezi z našimi listi "Ave Maria", 4'Edinost" in Glasnikom Presv. Srca Jezusovega." UPRAVA IN UREDNIŠTVO "AVE MARIA, EDINOSTI IN GLASNIKA P. S. J." ®©®®®@®©®®®®©®@® Izvozne carine. Izmed poglavnitih izvoznih tež-koč treba omenjati visoke izvozne carine, kakor tudi takso na količino kupčije izvoznika, enako polovici izvozne carine. . Blago se sme izvažati iz Jugoslavije le proti izvoz j niči. ki jo treba izprositi od finančnega ministerstva in po plačilu iz-1 vozne carine ter takse na količino kupčije. Razun tega mora izvozniki položiti jamstvo, da prinese noter v deželo enakovredno količino v tujih valutah, kot izkupilo izvoženega blaga. To jamstvo treba položiti pri Narodni Banki ali pri drugih vpra-vičenih bankah. Polje za investicije v Jugoslaviji. Jugoslavija nudi široko polje za investicije inozemskega kapitala, kajti tu je mnogo važnih rudarskih okrajev, ki jih treba razviti, in se bo baje zgradila železnica med Bel-gradom in Kotorom. Sklepa, se sedaj o državni ustavi in pričakuje se, da ista ne bo postavljala nikakih o-vir proti investicijam inozemskega kapitala. ž njim blagostanje Liberalci so si tega na tihem tudi svesti. Vodilni njihov denarni zavod, Jadranska banka, ne bo imel središča v naši Ljubljani, ne bo plačeval tukaj milijonskih občinskih doklad ogromnega prometa svoje centrale, marveč prenese rajši svoj sedež v vsemogočni Belgrad, kjer i-ma kupljeno že svoje poslopje (hotel Moskva). Pred par dnevi je ponovno zastokal 4'Slovenski Narod", da si je tudi Trboveljska premogo-kopna družba vnovič premislila in da ne bo zidala v Ljubljani svoje palače, ampak prenese svoj sedež zopet v — Belgrad. Ljubljanski liberalni mestni očetje pa naj se obrišejo za milijoni, ki bi jih družba plačevala letno mestu na občinskih dokladah. Družbi in Jadranski z njih stališča ni zameriti: kaj naj počno v Ljubljani, ko jim ni tukaj noben urad v stanu dati končne in veljavne odločbe, marveč mor/tj o vse oblasti kakor ubogo ku-že gledati na vsak mig iz Belgrada. Kot dobri trgovci gredo t je, kjer je poslovanje enostavneje in zato tudi ceneje. Saj se Trboveljska tudi pod Avstrijo hi naselila kje v rovtah, marveč je šla k viru politične oblasti, — na Dunaj, ki je od tega bogato in sijajno živel. Danes dela družba isto, sledi ji Jadranska in za njo pridejo še drugi. Ljubljanski trgovec in obrtnik pa bo zapel prosto po Vodniku : Ruda, kupčija od tebe beže. Zakaj ne dobimo Slovenci avtonomije? — O tem se je izrazil dr. Trumbič v seji konstituante dne 25. aprila nekako tako-le: Jaz sem prepričan, da bi Slovenija ostala nede-'Ijena, (Minister iSvetozar P^ibiče-vič: 4'Ne bi!"), če bi se šlo samo za Slovenijo. Toda za Slovenijo bi morala logično slediti Hrvatska, v kateri bi postal očividno šef vlade__ Radič s svojo zahtevo po seljački republiki. Ves vaš ustavni načrt napravi vtis, da ga je vodil — strah, v prvi vrsti strah pred Radičem. — Radiča so pa rodili grehi naše države. — Za nas je ta izjava zelo dra- Toda ogromna večina slovenske-1 ga ljudstva je za avtonomijo, kar! svvdočijo ravno sedaj se vršeče ob-1 cinske volitve. Celo mesta, kjer je | liberalizem doma, so se potom volitev izrekla proti centralizmu: jugo- j slovanska demokratska stranka je namreč ostala v manjšini. Poraz li- 1 beralcev (J. D. S. in- S. K. S.) na deželi bo še večji, kajti le v malo občinah so si demokrati upali postaviti lastno listo kandidatov. Slov. ljudska stranka }e že brez boja dobila eno tretjino občin samo s svojo listo, drugod pa bo imeki večino pri volitvah. Klic Slovenije toraj je na podlagi izida' volitev: centralizma ne maramo. Ljudje so izdajalsko počete samostonežev kmalu spoznali in se vračajo v staro skuše-no S. L. S. Tako je v Belikrajini cela dolina od Črnomlja do Vinice postavila eno samo listo, t. j. listo S. L. S. — In prav kar je poslanec Belekrajine Nemanič prinesel veselo vest. da se kmalu prične trasira-nje železnice od Črnomlja čez Vinico na Ogulin Ker liberalizem pod starim imenom več ne vleče, so si njegovi pristaši izmislili nova imena, nove tvrd-ke, da bi ne slutili ljudje, kedo se skriva za njimi: toda zastonj se skriva mestna frakarija in njena za-sčitnica bankokracija. Te nove tvrd-ke se imenujejo: gospodarska, pa n i i VOLJA — SREDSTVA — PRAKSA Za točno in vestno izvršitev poslov, ki so v zvezi— s pošiljanjem denarja v stari kraj, s potovanjem v domovino, z dopremljenjem oseb v Ameriko in z drugimi posli tega področja, so nujno potrebne tri glavne stvari: volja, sredstva, praksa. Našo resno voljo za točno službo najbolje dokazujejo številna zahvalna pisma od rojakov, ki 50 se do sedaj poslužili naše tvrdke. Naša sredstva so naš dobro organiziran urad, naše dobre zveze s starim krajem, naša zastopstva pa-robrodnih družb in nase državno bančno dovoljenje in državna kontrola čez naše poslovanje^ Nad 1,400 potnikov, ki so z našim posredovanjem do sedaj potovali v stari kraj ali od tam sem, govori o naši praksi. Ako hočete Vi poslati denar v stari kraj, potovati v stari kraj ali dobiti koga iz starega kraja, je v \ aso korist, da se obrnete na: Zakrajšek & Cešark SLOVENSKA BANKA ^o--9th Avenue Ncw York City. AMIRICAN I 4» Mi pošiljamo denar i na vse kraje t RAZPIS SLUŽBE. Služba organista in cerkovnika se razpisuje pri slovenski cerkvi Sv. Križa v Bridgeport, Conn. Letna plača $1000.00 in štolnina. Nastop službe s prvim julijem. Ponudbe opremljene s spričevali je poslati na: REV. M. J. GOLOB, 450 Pine Street Bridgeoort, Conn. JUGOSLAVIJE, Slovenije, Hrvatske in Srbije. Vse počiljatve garantira AMERICAN STATE BANK 1825—1827 BLUE ISLAND AVENUE, CHICAGO, ILL J. F. STEPINA. A. J. KRASA. pr«d»*dnik; tajnik. DELO IN DENAR. Spisal dr- Fr. Detela. (Dalje.) YIN KO ARBANAS CVETLIČAR IN PRODAJALEC vsakovrstnih CVETLIC IN ROŽ. Izvršujem vsakovrstne pogTebne vence. Pri meni dobite najlepče šopke za ženitovanje in druge slavnostne priredbe. Priporočam se Slovencem, kakor tudi vsem Hrvatom in Slovanom v Chieagi in okolici. 1320 West 18th St., Chicago, I1L Phone: Canal 4340. Izplačuje v kronah, dinarjih in v dolarjih v gotovem denarju v JUGOSLAVIJI. Pišite po cenik za pošiljanje denara. ŠIFKARTE za vse linije- EMIL KISS, BANKIR 133 Second Ave., New York. ZDRAVILA so izvrstna proti KAŠLJU, UJEDANJU, ŽELODČNIM BOLEZNIM IN REVMITIZMU. Steklenica stane 75c. 1924 BLUE ISLAND AVE. Poslušalci niso čutili ne gladu, ne mraza; s toliko pozornostjo so poslušali govornika, ki jim je dokazoval tako prepričevalno, da dosežejo gotovo svoj namen. Brnot je znal tudi tako skrivnostno namigovati, da so mislili vsi, da ve mnogo več, nego hoče povedati. Ženske so z žarečimi očmi požirale krepke besede samosvestnega moža, ki je postaj namah priznani vodja delavcev. —( Sla"bo bi se bilo godilo vsakemu, kij bi si bil upal ugovarjati. To je ču-j til z veliko nejevoljo Janez, ki je( bil tudi prišel z delavci. Parkrat se, je bil predrznil zagodrnjati in nekaj pripomniti. A zavrnili so ga tako osorni, tako divji pogledi, da1 sicer ni pobesil oči Janez, a molčal je vendar. Kaj so mu pomagale svoje misli, ko se ni mogel zanesti na svoje besede! Tako ni bolj krivega in varavega zaključka nego je ta, da se zlaga in potrjuje, kdor molči. Odtod toliko nespametnih sklepov pametnih zborovalcev. Doma seveda je Janez vse bolje vedel in povedal. "Delavci, delavci!" se je jezil. "Ali kmet ni delavec, če ima tudi svojo zemljo in svojo hišo? Ti-Ie da vse vzdržujejo! Vraga vzdržujejo. Da, če bi ljudje žreblje in šiiie in žico jedli. A brez te hrane se tudi živi; brez kmeta pa pogine v par dneh ves svet*'. "Veš kaj, Janez?" je dejal Jemec. "Potrebni so vsi stanovi razen lenuhov. Če bi smel jesti samo tisti, ki prideluje kruh, bi smel črevlje nositi tudi samo črevljar; vsi drugi bi morali bosi letati' okrog. Inženirji delajo načrte, mi lijemo kovino, drugi kupujejo 111 prodajajo in najboljše je, če pomagamo drug drugemu. Ti, Tanez, pa pazi, da ne izkupiš. Ti si precej sam, 111 če si ti kaj primeri, ne poreče nihče, da se ti godi krivica. ^Zakai, kjer so vsi ene misli, je samo ta misel pravica". Delavci so se razhajali v živahnih razgovorih. Tisti, ki so zavili proti tvornici, so že srečali osem orož: nikov, ki so z nasajenimi bajoneti patrolirali po Fužinah. Brnot pa je bil tudi že razpostavil svoje straže, ki naj bi pazile, da ne bi nihče prijel za delo v tvornici in kršil stavke. X. Z burno nepotrpežljivostjo je bila čakala pred cerkvijo Meta, kdaj da se vrne iz Javorja Kocjan. Z upanjem je odganjala strah, ki ji je stiskal srce, in strah je odganjal upanje, s katerim jo je navdajala tiha je ostal miren in hladen. Kako se zna potajevati! si je dejala. Nič ni izpremenil obraza na vprašanje, kdaj da prevzame gospodarstvo; samo z ramami je zmignil. In ko sta ostala sama, je gledal zamišljen v tla ali stran, da bi ga ne našle oči, ki so ga iskale, in hodil tih ob njeni stra ni. Stisnilo se ji je zopet srce in u-žaljeni ponos je zdramil jezo, ki spi poleg ljubezni. Pustila ga je, češ da jo čaka važen opravek, in hitela proč, da se ne bi *bilo treba pozneje kesati hude besede. "Počakaj, Meta, da poj deva sku i paj !'' ie klical Janez za njo, ker je začutil, da jo je razžalil. Meta gaj ni poslušala. To se je zdelo fan tu, ki je bil začel premišljevati, ali; naj bi se res vrnil domov 111 vzel j Meto, nekakšno Opravičevanje svoie . v . premisijenosti. — Svojegtavna je.— Kakšna Šele postane! si je dejal in se pomiril. Meta pa si je brisala solze in sklepala, da popusti skupaj, tvornico in Janeza, in se vrne k ma- j teri nazaj. Po vodi so bile splava- ' le vse njene nade; zaman so bila. vsa prizadevanja. Kaj je mar Ja ! nezu, da postane sam svoj gosg.o-I dar! Celo nejevoljen je bil videti, kakor da bi se branil tega, po čemer je prej tolikanj hrepenel. Toda, oh! ne brani se on svojega doma, ne lastnega posestva, ampak nečesa drugega se brani, nekega bremena, neke obveze. Z bridkostjo se je zavedala, da j.e ona tisto breme in nekdanja obljuba tista obveza. iz katere se hoče on rešiti tudi na stroške svoje samostalnosti, če mora tudi ostati vse žive dni ubojr ■ ZAKAJ TR.PETI? Revmatične, nevralgične in bolečino v miftieiih so hitro odpravljene s primerno uporabo 4*PAIN-EXPELLERJA& Tvoruišba znamka »vp. v put. ur. Zdr. dr. (ilejte,