Učiteljski tovariš
Stanovsko politično glasilo J. V. V. — sekcije sta dravsko banovino v Ljubljani
Mesečna priloga »Vrosveta« m
Uredništvo in uprava: Ljubljana, Franliikanska ullea 6/1. Rokopisov ne vralamo. Nefrankiranih pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak letrtek. Naroinlna letno 60 Din za inozemstvo 80 Din. Člani sekeije J. V. U. plaiajo list s članarino. Oglasi po cenika in dogovora, davek posebe. Poit. iek. rai. 11.153. Telefon 3111
Ob desetletnici učiteljskega pevskega zbora
(Kritičen glas iz učiteljske publike.)
Jubilej ne sme biti samo jubilej. V tru-šču slavja vtone prerad glas kulturne vesti, slavnostno razpoloženje pregrinja prečesto-krat z zanešenjaško kopreno realno sliko praznično okrašenega pozorišča.
Najlepši jubilej je po mojem mnenju jubilej nepotvorjene resnice. K takemu jubileju morajo stremeti vsi, ki so polagali dolgo vrsto let fizične in materialne žrtve, da zgra-de stavbo svojih najboljših stremljenj. Učiteljski pevski zbor se je rodil ter je rasel in se razvijal predvsem iz idealizma njegovih članov, ki so investirali vanj poleg fizičnih in duševnih naporov ogromne vsote lastnega denarja.
K njegovi rasti je pa prispevalo tudi slovensko učiteljstvo znaten kulturni davek, ki ga sedaj ob desetletnici ocenimo približno s četrt milijona dinarjev.
To so dejstva, ki zahtevajo kratko pavzo meditacije ob valovanju slavnostnega razpoloženja. Vsaka kulturna ustanova mora polagati račun o svojem delu in stremljenju — da celo o svoji eksistenčni upravičenosti — vsemu kulturnemu občestvu naroda, v katerem razvija svoje delovanje. Le po intenziviteti tega čuta odgovornosti more javnost soditi resnost in pomen kulturnih jubilejev.
Slovensko učiteljstvo ima dvojni interes doprinesti svoj obulus h kulturni resnosti Učiteljskega pevskega zbora, in to kot njegov glavni materialni temelj ter kot stan narodnih kulturnih delavcev.
Učiteljski pevski zbor (UPZ) mora imeti svoje specifično kulturno poslanstvo, če hoče opravičiti vse ogromne žrtve, ki jih zahteva toliko od članov kolikor od naše organizacije.
Kolikor mi je znano mu je ta posebna misija kumovala ob njegovi zibelki, a ga je ambicija prav kmalu zanesla v tokove, kamor bi se ne smel pustiti zavesti.
Prav lahko razumemo to težnjo: kateremu zboru je tuja, kaj šele onemu, ki nosi ime »učiteljski«, tako rekoč zbor pevovodij. Gnan od tega stremljenja je UPZ, kljub težkočam, kakršnih ni bilo treba premagovati nobenemu drugemu zboru, ustvarjal čudeže. Toda ti čudeži so morali ostati le irelativni, absolutne stopnje v slovenski vokalni glasbi niso mogli doseči. Razmere so močnejše od ljudi. Desetletnica zborovega obstoja je dovolj dolga doba, da se ta resnica ugotovi brez vsakega dvoma in tudi brez najmanjšega oklevanja, če hočemo biti napram sebi trezni in neizprosni avtokritiki.
Energije, ki so se uporabile v to smer, so se naložile nerentabilno, lavorike, nabrane na trnjevi poti prvega desetletja, so bolj poli-tično-sentimentalnega nego umetniškega značaja. Korak preko praga druge desetletnice se bo nujno moral obrnit! proti drugačnim ciljem, morda ne tako zapeljivo bleščečim, a zato resničnejšim, plodnejšim in predvsem — dosegljivejšim.
Bogatejši za dragocene in — drage izkušnje, zavarovan pred vabečimi iluzijami, se bo moral UPZ v bodočnosti posvetiti z nezmanjšano energijo prvenstveno onim nalogam, ki jih pričakujemo od njeca vse od dneva njegove ustanovitve.
Triumfi zbora ne smejo ostati več izključno njegovi lastni triumfi; njegovo delo se mora uvrstiti v občestveno hotenje vsega slovenskega učiteljstva ter morajo izpričati tudi na tem področju našo skupno kulturno tvorno silo.
Že dosežene in mnogo obetajoče mladinske zbore širom Slovenije je mogoče razumeti — bodimo pravični! — le v vzročni zvezi z obstojem Učiteljskega pevskega zbora. Mislim, da ni pretirana zahteva, da naj zbor skrbno čuva nad njimi, da ne bodo zašli na pota, ki ne bodo koristna za splošen dvig naše mladinske glasbe, pota, ki so »obogatila« že zbor sam za marsikatero žalostno izkušnjo. Ne nozabimo, da je tudi na tem področju prava narodna kultura odvisna od sološnega nivoja liudske glasbe, ne pa od rekordnih višin posameznih mladinskih zborov. S tem nočemo seveda tajiti vzpodbujajočega vzgojnega vpliva takih superiornih zborov, toda glavni smoter naše glasbene gojitve je iskati vendarle drugje.
Popolnoma je pa zbor odpovedal na teoretično - pedagoškem in praktično - metodološkem terenu naše šolske glasbene kulture. Četrt milijona učiteljskega denaria se je uporabilo za forsiranje dominantne umetniške višine, ki je bila že po sili razmer nedosegljiva; za doprinos dokaza visoke kvalitete super-moderne glasbene literature, dokaza, ki se je ob vseh požrtvovalnih naporih zbora spremenil v svoj protidokaz. Zamislimo se le v možnosti moderne glasbene edicije s tem obratnim kapitalom in otipljiva nam postane res-
nica, kaj vse bi lahko imelo slovensko učiteljstvo danes v irokah in česa vsega mu primanjkuje. Kdaj dobimo toliko potrebnih programov za sto in sto prilik našega šolskega glasbenega udejstvovanja?
Koliko smo napredovali in pokazali v moderni "lasbeni pedagogiki, ki bi jo moral voditi naš pevski zbor? Tudi naše pedagoške ediciie govore v tem nogledu Dorazen govor. In še — in še. Neizčrpen 'iirogram, ki čaka nanj naša šola, naše učiteljstvo, naša glasbena pedagogika.
Navedel sem — sine ira et studio — nekaj misli, ki se mi vsiljujejo ob prvem jubileju našega pevskega zbora. Prepričan sem, da bodo sprejete z najboljšo voljo, kakor so bile tudi lojalno in z najboljšim namenom izrečene.
Vem, da potrebuje vsaka dobra stvar časa, a tudi nič manj dobre volje. Trdno sem uverjen da se bodo ob skunnem naporu našemu jubilantu posrečili čudeži tudi na tem področiu. V to ime: na mnoga upešna leta!
L. G.
VSEBINA
Komunike
glavnega odbora Jugoslovenskega učiteljskega udruženia
Glavni odbor Jugoslovenskega učiteljskega udruženja je na svojih sejah od 31. maja do 2. junija 1936. tretiral vprašanja prosvetne, šolske in stanovske politike. Posebno se je ba-vil s problemi narodne šole s posebnim ozi-rom na socialni položaj otroka, njegovo vzgojo in izobraževanje, o nedostatkih pri pouku in materialni strani šol. S tem v zvezi se je bavil s problemi narodnega učitelja v poglediu njegovega šolskega in izvenšolskega dela, v pogledu njegovih državljanskih pravic in dolžnosti, v odnosu napram narodu in oblastem, o pravnem in materialnem položaju, šolskem nadzorstvu in je soglasno
konstatiral:
1.	Iz poročil, ki so jih podali člani glavnega odbora je ugotovljeno, da živijo šolski otroci v državi povečini v zelo bednih materialnih razmerah in je neobhodno potrebno, da se ukrene vse za ublažitev tega stanja. Zaradi tega se pozivajo narodni učitelji, da potom karitativnih ustanov in otroške samopomoči delujejo za ublažitev takih razmer. Pirav tako naj se opozarjajo odločilni faktorji na podpiranje tega dela in da s svoje strani ukrenejo vse, kar je potrebno za uspeh te akcije.
2.	Glavni odbor smatra za neobhodno potrebno naglasiti, da se samo s popolno demokratizacijo narodne šole, s pedagoško svobodo učitelja in z njegovo materialno preskrbo, s svobodo in preskrbo šolskega otroka ustvarja svobodna atmosfera šole in vedrina duha v njej. Vse to je potrebno za svoboden razvoj naših bodočih državljanov. Prav tako smatra za neobhodno potrebno popolno in svobodno razvijanje učiteljske organizacije v okviru odobrenih pravic in postavljenih smotrov, a za škodljivo razno umešavanje nepoklicanih oseb v osebna, stanovska in čisto prosvetna šolska vprašanja, ki so postavljena kot idealni smotri učiteljske organizacije. To ustvarja cesto trpljenje učiteljskih družin in zmedo pri pouku.
3.	Glavni odbor ugotavlja z zadovoljstvom in priznanjem odločilnim faktorjem dva važna ukrepa v korist narodne šole in narodnega učiteljstva in sicer: delen prenos vzdržavanja narodnih šol na banovine in spremembo disciplinskega postopka za učiteljstvo. Prenos vzdrževanja narodnih šol na banovine bo pripomogel, da se materialno vprašanje šol, ki je doslej mnogo trpelo, postavi na si-gurnejšo osnovo, da se tako v teku gotovih let vse šole, tako one v siromašnih, kakor tudi v bogatejših krajih preskrbijo z najnujnejšimi učnimi pripomočki, da se ohrani demokratski princip in da pride socialni moment do popolnejšega izraza in uporabe. Naravno, da je sedaj potrebna dobra uredba m smiselna organizacija dela ter bi bilo zelo dobro, ako se za izvedbo te zamisli zahteva še v naprej sodelovanje učiteljske organizacije. Ker pa stopa ta uredba v veljavo šele s prihodnjim proračunskim letom, se nalaga izvršnemu odboru JUU, da deluje na merodaj-nih mestih na to, da bi občine v teku tega prehodnega stanja popolnoma izvrševale svoje dolžnosti napram šoli.
Nova disciplinska uredba, ki jo glavni odbor pozdravlja in smatra kot moralno pridobitev za ugled narodnega učiteljstva, — ako se ostane pri dobri volji, o čemer ne dvomimo — naj bo za narodne učitelje po-četek vračanja onih suspendiranih pravic, ki so prvi pogoj za načrtno in sistematično šolsko in izvenšolsko delo, ki je narodni šoli in narodu tako zelo potrebno. Predstavlja naj nado za vrnitev učiteljske stalnosti in dviganje ugleda učiteljskemu stanu. Smatramo, da more biti tudi pri temu vprašanju sodelovanje organizacije samo v splošno korist.
4.	Ker učiteljska organizacija ni sama sebi smoter, nego samo instrument v službi šole in naroda, smatra glavni odbor za svojo dolžnost, da javno ugotovi in naglasi, da so se razmere v organizaciji popolnoma sanirale, da je ona usposobljena staviti vse svoje moči na razpolago narodu in državi. Nova pravila, soglasno sprejeta na glavni skupščini in ideološki pogledi, ki jih ta pravila vsebujejo, ji dajejo še večjo duhovno moč in podlago za čim tesnejšo duhovno povezanost članstva, solidno tehnično organizacijo, notranjo zgraditev, okrepitev lin zdravje. Glavni odbor smatra, da bi bil vsak poskus cepljenja orga-
nizacijskih moči, umetnega vpliva in delitve v današnjih razmerah težak zločin napram narodni šoli in narodu, zločin, ki bi imel da-lekosežne posledice. Učiteljska organizacija je izven-strankarska ter se njeni smotri strinjajo s smotri; najširše politike naroda in države; zato se pričakuje potrditev novih pravil v najkrajšem času.
5.	Izvršni odbor bo s koordinirano akcijo še nadalje deloval za popravo materialnega in pravnega položaja vsega učiteljstva. Imel bo še posebej v vidu položaj žene učiteljice — uradnika, podražitev vseh življenjskih potrebščin in zelo drago življenje učitelja na vasi.
6.	Izvršnemu odboru se nalaga, da še nadalje vztraja na reformi učnega načrta in programa, ki naj bi popolnoma ustrezal sodobnim principom pedagogike in narodnim potrebam, radi česar je glavni odbor podaljšal rok objavljenemu razpisu za izdelavo idealnega učnega načrta in programa do 1. oktobra 1936.
7.	Da bi se ustvarila čim krepkejša delovna zveza glede vprašanj našega celotnega šolskega sistema, se smatra kot nujno, da strokovne prosvetne organizacije: profesorska, meščanskih šol in JUU ustanovijo po svojih delegatih prosvetno zbornico, k j naj bi stremela za (reševanjem vseh prosvetnih problemov.
8.	Izvenšolsko delo narodnih učiteljev je treba sistemizirati tako, da bo služilo preporodu vasi ter ohranitvi in dviganju narodne kulture.
9.	Delovalo se bo na tem, da se v interesu pravice in morale priznajo učiteljstvu, ki je bilo v službi srbske pravoslavne cerkvene avtonomije, družbe sv. Cirila in Metoda in drugih nacionalnih avtonomnih šol, a je potem prešlo v državno službo, ta leta kot efektivno odslužena v državni službi in da se jim vračunajo v pokojnino in to tem bolj, ker so že itak ves čas prispevali v pokojninski sklad, ki ga je država prevzela.
10.	Analogno § 35. zakona o narodnih šolah naj se zaradi otvarjanja novih šol ter hitrejšega pospeševanja narodne prosvete realizira pri državni hipotekami banki državni šolski fond, kateremu naj se dodaja vsako leto iz državnega proračuna potrebna vsota.
11.	Naj se učiteljem, ki so zaradi vršenja vojne obveze morali podati ostavko na državno službo, pa jih je v času odslužitve kadr-skega roka dohitela vojna, prizna čas, preveden v vojaški službi, po odbitku kadi^kega roka za napredovanje po grupah, kakor je bilo to priznano zdravnikom. Prav tako naj se pravilno regulira položaj onim učiteljem, ki se po odslužitvi kadrskega roka niso mogli takoj sprejeti v službo, a so zaradi proračun-
Ob desetletnici učiteljskega pevskega zbora.
Komunike glavnega odbora JUU.
Osemdesetletnica ustanovitve šole na Veliki Dolini.
Pedagoški tečaj.
LISTEK: Slavospev materi in materinstvu. — Utrinki z meje.
Listi o učiteljstvu, šoli, prosveti in JUU. — Naša gospodarska organizacija. — Učiteljska tiskarna. — Mladinska matica. — Šolski radio. — Stanovska, organizacija JUU. — Novosti na knjižnem trgu.
skih nemožnosti morali pristati na sprejem v nižjem položaju.
12. Glavni odbor je razpravljal vprašanje šolskega nadzorstva in šolskih upraviteljev z ozirom na njihov velik pomen za osnovno šolo in je na podlagi podatkov, ki jih je imel, ugotovil, da se nahajajo mnogi šolski nadzorniki, ki so v disciplinski preiskavi zaradi neobjektivnosti pri delu na škodo učiteljskega ugleda in na škodo javne morale, ostali še nadalje na svojih mestih, dočim so bili mnogi šol upravitelji izmenjani brez krivde in potrebe. ; ^ r" ' -»- . •	- w
ii. r r>. V>Vv

1 - v.


13.	Glavni odbor se je bavil tudi z vprašanjem internacionalnega učiteljskega kongresa, ki se bo vršil v Beogradu od 9. do 12. avgusta 1.1. Ker uživajo ti kongresi, ki jih prireja največja internacionalna organizacija intelektualcev in zapuščajo globok vtis v državah, v katerih se prirejajo, največjo pažnjo vseh krogov, priporoča glavni odbor izvršnemu odboru, da pripravi pravočasno vse, da bi napravil ta kongres najlepši vtis v vsej državi in tudi pri kongresistih. V zvezi s tem vprašanjem so izvoljeni 4 delegatje (iz Beograda, Ljubljane, Zagreba in Niša), ki bodo zastopali učiteljstvo na kongresu.
14.	Da bi učiteljstvo in narodna šola dali čim večjo korist narodu in državi, je potrebna materialna sigurnost ter krepka intelektualna in moralna kvaliteta članstva. To se bo doseglo:
a)	s pridobitvijo učiteljske stalnosti na službenem mestu;
b)	s pravičnim rednim in pravočasnim napredovanjem, ker so dosedanja napredovanja v mnogih primerih stavila mlajše pred starejše;
c)	s širjenjem stanovskega tiska, kar je dolžnost vsakega člana organizacije, zato se bo to vprašanje tretiralo na vseh letošnjih (sekcijskih skupščinah);
č) z višjo učiteljsko izobrazbo (pedagoška fakulteta, višja pedagoška šola), ki, naj služita samo osnovni šoli, tako da bo vse učiteljstvo deležno višje izobrazbe;
d)	s spoštovanjem državi jana - učitelja in
e)	s prirejanjem velikih učiteljskih zborovanj, ker dajejo zelo koristne rezultate. Potrebno jih je organizirati čim več po vsej diržavi.
15.	Zaradi tega se bo poleg vprašanja učiteljskega tiska razpravljala na vseh sekcijskih učiteljskih skupščinah tema: Učiteljska stalnost kot potreba šole in države, a na glavni skupščini tema: Državljanski pouk in državljanska vzgoja.
Ivan Dimnik, predsednik.
Milinko Lazič, tajnik.
Osemdesetletnica ustanovitve Sole na Veliki Dolini
Spomina vredni pogledi na podeželsko šolo.
Državna narodna šola na Veliki Dolini praznuje letos osemdesetletnico svoje ustanovitve. Sicer je njen okoliš na teritoriju zadnje občine na jugovzhodu dravske banovine, ki je daleč od kulturnega centra, na viidez tako nepomembna, a je igrala v razdobju osemdesetih let važno vlogo v kulturnem in gospodarskem, da, tudi v političnem življenju.
Če listaš po zemljevidu, takoj opaziš, da ves omenjeni kot, dobri dve uri ob Brežic na dolenjski stranii, komunikacijsko in gospodarsko gravitira proti savski banovini. Nekoč je bila tu prav gotovo važna rimska postaja, kot nam pričajo mnogi napisi na spominskih ploščah v odlično ohranjenem starem zgodovinskem gradu Mokricah, ki je tudi v območju dolinske občine na vzhodnih obronkih Gorjancev. Tod je vodila že stara rimska cesta iz Emone v Neviodunum, na desnem bregu Save proti Sisciji (Sisak), Cibaleu (Vin-kovci), dalje v Sirmium (Sremslka Mitroviea) in v Singidunum (Beograd). Ostanki se še danes poznajo. Dandanes je to v poletni dobi privlačna izletna točka okoličanov in tujcev.
Kraji so igrali važno vlogo že v prvih po-četkih, ko so se tod naseljevali Slovenci. Zgodovinsko utemeljeno je, da so Slovenci posedli tudi južne strani Gorjancev, prav tako, kot je ires, da so se naseljevali tudi na južno-vzhodni strani reke Sotle. Jezik prvotnih Slovencev se je pomešal z govorico novo prišlih Hrvatov, ki so se naselili v posavski kotlini. Vsled tega pomešanja je nastalo tako imenovano slovensko-hrvaško ali provinoialno hrvaško narečje, ki je segalo na jugu daleč doli preko Kolpe do Siska in še dalje, a je vplivalo na nekdanjo čisto izgovorjavo tedanjih Slovencev po južnih obronkih slavnih Gorjancev. Še danes se pozna jezikovna mešanica, prevladuje seveda slovenski jezik, znak, da je bila med obema jezikoma borba. Naglas takoj spominja, da je blizu potok Breganica, kjer je bila že od nekdaj meja..., tudi danes loči dve banovini.
V 15. in 16. stoletju so bili ti kraji, to divno polje prizorišče borb in muk kmečkih voditeljev za časa slovenskih in hrvaških kmečkih uporov.
Ce pogledamo v šolsko kroniko, vidimo, da je že leta 1855. ustanovil tedanji duhovni pomočnik na Veliki Dolini Martin Rant zasilno šolo v stari cerkovnikovi hiši. S pomočjo mokniškega grofa Gustava Auersperga je bil leta 1856. postavljen temelj dolinski šoli-enorazrednici. Grof Gustav je bil zadnji potomec stranske mokriške linije po Kranjskem slavnih Auerspergov, ki je imela v posesti mokriško in čateško gospodstvo. Ta graščak je namreč opremil šolo z dvema mizama in dvema dolgima klopema za prvo silo. Tedanje oblasti so odobravale to akcijo, jo podprle, prav tako občina in z razširjenjem stare stavbe je prvi prišel na razpisano učiteljsko mesto od oblasta imenovan »šomo-šter« Franc Cettel. Tako je bila ustanovljena obmejna kulturna postojanka slovenstva v letu Gospodovem 1856., otvorjena pa šele naslednjega leta, ko je bilo prvo vpisovanje znanja željne dolinske mladine.
Značilno je dejstvo, da je bil pokojni grof Gustav Auersperg velik dobrotnik novo-otvorjene šole, da je šolske otroke ob vsaki priliki obdaroval z obleko, knjigami, učili, tablicami in drugimi šolskimi potrebščinami. Po »očitnih skušnjah«, iki so se vršile ob koncu vsakega leta pod vodstvom »stroge« izpra-ševalne komisije, so šli otroci v njegov grad v krasni park na šolarsko veselico, kjer jih je pogostil s pečenko, kruhom in vinom... Ko je balo lakoti zadoščeno vsaj za silo, se je grof z njimi igral, telovadil in se vživljal v otrokovo dušo kot njihov sovrstnik. Peva-joč »Glejte, že sonce zahaja«, so odšli otroci proti domu v zavesti, da so doživeli lep dan, vreden spomina ... Podobnih veselic je bilo več. Grof, dolgoletni predsednik krajevnega šolskega sveta, je tudi večkrat inšpiciral šolo in kot nadzornik vzpodbujal mladino k marljivemu obiskovanju šole. Da je bil tako darežljiv ter z dušo in telesom »šolnik«; je iskati vzroka v tem, da je bila njegova žena Matilda, rojena pl. Zois, iz znane rodbine slovenskih mecenov; ali pa je hotel vcepiti že v mlade duše duha avstrijske orientiranosti, kakor so to delali neštevilni njegovi vrstniki. Vsekakor je za kulturni razvoj šole na Veliki Dolini redka izjema, dn mu je v kroniki posvečeno mnogo toplih besed.
Občina je seveda skrbela za stalnega šolnika s tem, da je lahko pobiral »biro« in od tega je živel. Šele leta 1872. mu je občansko predstavništvo nakazalo 400 gld. plače. Moral pa je za to vsoto opravljati tudi posle cerkovnika in organista, kakor kopica njegovih kolegov po tedanjih enorazrednicah na Slovenskem.
Mladine je bilo vedno več. Radi prena-polnjenja enoraztrednice na Veliki Dolini se je leta 1878. krajevni šolski svet posvetoval, da bi se poleg dolinske šole otvorila še para-lelka na pol ure oddaljenih Jesenicah ob Savi. Tako se je tudi zgodilo. K dolinskemu šolskemu okolišu so odslej pripadale hribovske vasi: Velika Dolina, Mala Dolina, Brezje, Pe-rišče, Rajec, Ponikva, Koritno in Gaj; k jeseniškemu pa vasi v dolini: Jesenice, Obrežje, Nova vas, Bregana, Sp. Ribnica in Zg. Ribnica. Drugih vasi kronika ne omenja.
Prvi učitelj na paralelki na Jesenicah je bil Teodor Valenta. Pri otvoritvi je spomina vreden odpor staršev šoloobveznih otrok. Neki kmet je ob vpisovanju nagovoril novega gospoda učitelja. Med dobršnim delom zbra-
nih staršev je bilo slišati šušljanje, da njihovi otroci ne bodo nikoli obiskovali šole na Jesenicah, češ: zakaj bi za vsakega otroka plačevali 8—9 gld., ko pa zadostuje ena šola na Veliki Dolini? In kronist je zapisal: »... einige schrien sogar, dass sie sich Uber einsperen oder in kleine Stücke hauen lassen, als dass sie ihre Kinder in die Jessenitzer Schule schicken möchten...« No, to še ni senca incidenta, ki se je dogodil 1. 1920., ko je bil izvršen napad na šolsko vodstvo! (Vendar je paralelka životarila 11 let do leta 1889., ko sta se oba šolska okoliša združila v dvoraz-rednico na Veliki Dolini in leto pozneje v trirazrednico.
Šolo so večkrat na leto obiskovali poleg nadzornika tudi mokriški gospodje. Tako či-tamo imena: že omenjeni Gustav Auersperg, ki je poklonil še danes ohranjeno »Zlato knjigo«, žena Matilda, njuna hčerka Beatrice, grof Ervin v. Auersperg, grof du - Park iz Francije, baronica Traux v. Cilli, pozneje baroni Gagerni. Kot dobrotnika se omenjata tudi Franc Hribar, c. kr. nadporočnik iz Jesenic, Franc Dolinar, domači župan in kate-het Franc Brulec.
Dne 23. januarja 1880. leta umrlemu grofu Auerspergu je ob smrti posvečeno mnogo lepih besed v slovenskem jeziku. Na slovenskem ozemlju vzgojeni narod si je vtisnil v duše njegovo laskavo dobrikanje, ki je imelo svoj življenjski smoter. Kot gospod, neomejen gospodar v tem kotu, je znal širiti duha avstrijskega imperija. Zato je imelo zavedno in že takrat narodno čuteče učiteljstvo težko delo. V dobi, ko je bil ubogi slovenski vzgojitelj navadno še občinski pisar, pevec v cerkvi in dr., ko je primanjkovalo učiteljev, ko se je jemalo vsakogar za narodovega vzgojitelja, da je le znal pisati, brati in peti, četudi je prej opravljal bog si ga vedi kakšen poklic — v tej dobi je bilo toliko lažje delo Habsburžanom vdanih agitatorjev. Ti so za svoje privatne koristi poveličevali vsemogočnost avstroogrskih monarhov ... Sicer se sliši, da je bilo ozemlje dolinske občine pod Hrvaško in da so Habsburžani. v 19. stoletju popravili mejo, da so ugodili mokriški liniji Auerspergov, tako, da je to ozemlje prišlo pod Slovenijo. Dejstvo je, da je bival tod slovenski živelj in se boril za kulturno samobitnost. Tudi v lokalni zgodovini obmejnega kota velja borba idej, vpliv avstrijskega gospodovalnega duha pa se še danes sluti... Narodna samozavest je prodrla tekom časa v mladi rod, ki je znal ceniti idejo narodne svobode in jo bo znal ceniti tudi v bodoče kljub gospodovalnemu vplivu avstrijsko orientiranih, ki so dali vsej dobi do ujedinjenja pečat tudi javnemu življenju.
Narodna šola, 1. 1920. razširjena v pet-razrednico in pred par leti v sedemrazTednico z dvema paralelkama, kot kulturna postojanka ob nekdanji meji, je v polni meri vršila svojo kulturno in vzgojno misijo ter doprinesla k splošni izobrazbi ljudstva. Kulturno in gospodarsko življenje se je daleč od tovrstnih centrov zelo lepo razvijalo in pokazalo razveseljiv napredek. Zato se je tudi politično življenje tega, k jugu gravitiranegä ozemlja razvijalo v čisto drugo smer.
Košček slovenske kulturne skupnosti, ki bo osemdesetletnico svojega žarišča praznoval v letošnjem letu s proslavo.
Tone Trdan.
Pedagoški tečaj
Kakor je bilo že svoječasno naznanjeno, priredi »Pedagoško društvo« v Ljubljani v letošnjih počitnicah svoj prvi pedagoški teden. Namenjen je v prvi vTsti osnovnošolskemu učiteljstvu, je pa njegov program tak, da bo zanimal pedagoške interesente vseh šolskih kategorij.
Tečaj bo trajal šest dni in sicer inkl. od 17. do 22. avg. t. 1.
Na tečaju se bodo obravnavale sledeče teme:
1.	Obrazovalni pomen svetovnega naziranja in ljudske morale. (Dr. K. Ozvald.)
2.	O vzgojnem pomenu narodnega jezika. (Prof. Šolar.)
3.	Kulturni in gospodarski problemi sedanjega časa. (Al. Hreščak.)
4.	Individualna in socialna pedagogika. (M. Mencej.)
5.	Fašistična vzgoja m šola. (J. Pahor.)
6.	Pomen strukturne psihologije za moderno pedagogiko. (E. Boje.)
Novost!
Pristnobarvne, lahke bombažaste tkanine za obleke, ki se ne mečkajo.	~
A. ZLENDER
Ljubljana, Mestni trg 22
7.	Značaj in vzgojljivost. (Dr. St. Gogala.)
8.	Težko vzgojljivi otroci. (A. Vodetova.) 9- Delo kot vzgojni in metodični princip.
(D. Vodnikova.)
10.	Učitelj - vzgojitelj - človek. (Dr. Brumen.)
11.	Milje in življenje našega šolskega otroka. {V. Čopič.)
12.	Principi moderne metodike. (Anica Čer-nejeva.)
Izven tega program bosta še poročala g. dr. Ozvald o svojem studijskem potovanju po Nemčiji in g. Čopič o vtisih s turneje po Češkoslovaški.
Predavanja in diskusije se bodo vršila
vsak dan zjutraj in popoldne. Eno popoldne je rezervirano za skupen tečajniški izlet.
Interesenti naj pošljejo svoje prijave do 30. junija t. 1. na naslov »Pedagoško društvo« v Ljubljani, drž. učiteljska šola.
Prijavnifla za priglašenca znaša 20 Din, ki se bodo inkasitali ob pričetku tečaja.
Odbor »Pedagoškega društva« je poskrbel za cenena prenočišča, zato prosi vse tiste, ki reflektirajo na to, da ob prijavi to posebe navedejo.
Lokal predavanj ter druge eventualno potrebne podrobnosti se bo-do še pravočasno naznanili.	Odbor.
Cisti
o učltelfmtvu, šoli, promvetl In JUV
—1 V Sv. Juriju v Slov. goricah je bil
razrešen upravitelj Vižintin. Tistemu, ki obžaluje, pravi »Slovenski gospodar« od 27. V., gotovo ne ve, da ni bilo to mesto zasedeno po smrti Pergerja na podlagi imenovanja. Zahvaljuje se prosv. ministru, da je imenoval za upraviteljico delavno Marico Kožuhovo.
—1 Med grehi, ki jih je zagrešil premeščeni glavar Vovšek iz Kamnika, je naveden v »Domoljubu« od 17. V. tudi tale primer: G. Vovšek je poklical k sebi I. Hriibovška iz Motnika in mu rekel, da mora prevzeti tretje mesto na listi JNS, drugače bo prestavil njegovo ženo učiteljico.
—1 V želodcu ima »Deutsche Zeitung« od 31. V. Julija Kovača zaradi njegovih člankov v »Učiteljskem tovarišu«. Zameri mu posebno to, da je videl v Koprivniku samo Slo-
.vence, čeprav, da je občina po 90% nemška.
♦
—1 Seliškarjev roman »Nasedli brod« je izšel v češkem prevodu.
—1 Št. Rupert nad Laškim ima štirirazred-no šolo in nastavljene 4 učitelje, dva učitelja pa imata dopust menda do konea leta. Otroci imajo pouk le vsak drugi dan. To traja že skoro vse leto, a nihče se ne zmeni za to. (»Slovenski gospodar« 27. V.)
—1 Konferenčno sobo so dijaki v Šabcu zažgali. Zgoreli so tudi katalogi in šolski zvezki. V Sarajevu je študent na gimnaziji poskušal streljati na profesorja zaradi slabih redov. V Beogradu se je zastrupila iz strahu pred izpiti Ružica Marjanovič, dijakinja 4. gimnazije. Na Sušaku je bilo aretiranih več dijakov iz Ljubljane in Kočevja ki so zbežali zaradi slabih uspehov v šoli z doma. (»Voliks-stimme« 31. V. in »Slovenski narod« 29. V.)
—1 S kongresa esperantistov v Ljubljani.
Uprizorili so Cankarjevega »Hlapca Jerneja« v esperantskem prevodu. Sklenili so izdati v esperantskem prevodu antologijo jugoslovanske književnosti, kjer bo ena tretjina slovenskih avtorjev. Učitelji pa so se zavzemali za to, da bi uvedli v šolske čitanke spise miroljubne vsebine. (»Jutro« in »Ponedeljski Slovenec« od 2. V.)
—1 Ob 60 letnici dekliške mešč. šole v Mariboru priobčuje »Mariborer Zeitung« od 31. V. nad eno stran dolg članek s podrobnim historiatom šole.
—1 Za obvezen pouk ruskega jezika v šolah se izjavljajo Angleži. So bolj pametni od nas. (»Domoljub« 27. V.)
—1 Na Kosovelovem večeru sta recitirala v dramskem gledišču v Ljubljani tudi tovariša Tone Seliškar in Vida Tauferjeva.
—1 Katastrofa na majniškem izletu na Češkoslovaškem. Pri vasi Rakovice blizu Brna se je brod, na katerem so bili učenci ljudske šole, prevrnil. Utonilo je 22 deklic in 9 dečkov. Učiteljem se je posrečilo rešiti le 9 otrok. (»Prager Tagblatt« 27. V.)
—1 Manjšinsko šolstvo. Beograjska »Narodna odbrana« objavlja uvodnik o usodi koroških Slovencev, kjer piše med drugim: Do-čim imajo Nemci v Jugoslaviji 620 osnovnih šol, razpolagajo koroški Slovenci samo z 79 utrakvističnimii razredi, v katerih se otroci ne nauče niti slovenščine niti nemščine. Treba se bo obrniti na Društvo narodov, da uveljavi polno avtoriteto manjšinskim odredbam v mirovnih pogodbah. (Po »Jutru« od 27. V.)
—1 Srednja šola in učni načrti. Naše srednje šolstvo je na tleh. Prizadeti so starši, ki plačujejo, učitelji, ki ne dosezajo zaželjenih uspehov, najbolj pa mladina. Ena najvažnejših nalpg prosvetne oblasti je reformirati učni načrt do pričetka novega šolskega leta. Sedanji učni načrt je namreč preobsežen in prenatrpan, po snovi >in predmetih. (»Slovenski dom« 27. V.)
—1 Še en nesrečen majniški izlet. Berlinska šola je priredila majniški izlet. Ob prehodu čez most, se je ta vdal in 25 deklic je padlo v vodo. Vse so sicer rešili, a so vse učenke več ali manj ranjene. (»Prager Tagblatt« od 27. V.)
■., '.i..
Naša gospodarska organizacij a
—g Učiteljski dom v Mariboru. Izkaz za mesec maj. Darila: Učit. društvo za Ptujski okraj namesto venca na grob umrli tovarišici Marici Mlekuž 150 Din; tov. Ivan Womer v Mariboru v spomin umrlega prijatelja Avg. Mastnana, viš'; 6od. ofic. v Konjicah, 50 Din. — Iskrena zahvala! — Gospodarska podjetja: zemljevidi 1319 Din.	Blagajnik.
Slavospev materi in materinstvu
(Ob romanu »Mati«, ki ga je napisala v angleščini Pearl S. Buck, poslovenil pa Vladimir Levstik. Izdala Tiskovna zadruga v Ljubljani.)
Prav v tem mesecu, ko se bele v vazah na naših mizah deviške šmarnice in ko se »preletavajo po travnikih metuljčki in posedajo na ivanjščice, mak in druge pomladanske cvetlice, praznujemo velik praznik hvaležnosti — praznik naših mater — in se domala v vseh šolah mučimo z našim živim drobižem za posamezne točke na materinskih akademijah, so dobili naši knjigoljubi prav čeden dar v roke. Ljubljanska Tiskovna zadruga je izdala malo manj kakor 300 strani obsegajoč roman, ki ga je napisala Američanka Pearl S. Buck: »Mati«. V slovenščino ga je prevedel Vladimir Levstik.
»Mati« je izšla torej kakor nalašč v materinskem mesecu in jo dobiš tudi v Učiteljski knjigarni. — Pearl Bučko v a je pri nas malo znana. AH naj vzamem knjigo v roko? sem pomislil. In sem se odločil za knjigo, ker jo je poslovenil Levstik, priznani mojster okusa in jezika. Zato sem podlegel znanemu imenu, kakor tisti naši odrski umetniki, ki so hoteli prav te dni podati za konec sezone kako boljšo »inozemsko« robo in so se odločili za znano vojno dramo: »Konec poti«.
Zakaj prav to? — »I,« je menil eden izmed naše odlične diletantske družine, »delo je prevedel Oton Župančič, nanj se lahko zanesemo, da je izbral dobro stvar.« In tako je obveljalo!
Tudi jaz sem zaupal Levstiku in odprl knjigo. Priznati moram, da pritegne roman
čitatelja že od početka; nestrpno te vabi knjiga, da uporabiš vsako priložnost, da či-taš, dokler ne obrneš poslednjega lista.
Buckova prikazuje v romanu dvoje zanimivih strani: dejanje se odigrava V pestrem, nam in naši literaturi premalo znanem svetu —■ Kitajskem. Film se odvija sredi pokrajine, ki rodi riž, pa je pokrajina enolična in siromašna: kurijo s travo, skodelica čaja jim je za imenitno življenjsko poslastico. Moški in ženiske se ubijajo od zore do mraka, le včasih uidejo možje ženam v čajarno, kjer igrajo za denar. In so žene ponosne na svoje može — če priigrajo kaj denarja... in jezne, če so pijani še kake druge dneve razen praznikov ...
V skromni, odročni vasi, kjier spe čez noč v isti sobi ljudje, kokoši in bivol, od koder je precej daleč do bližnjega mesta, se odigrava zanimiva družinska drama. Središče dejanja je žena, soproga jeznoritega kmeta Lija in mati treh otrok. Pisateljica materi ni dala niti posebnega imena; po njenih posebnostih, vrlinah, ljubezni do svojega rodu, hiše, zemlje in vsega, kar spada k družini, pa tudi po svojem pregrešku in napakah bi menda bila ta mati lahko doma vsepovsod ...
Buckova je mojstrska opazovalka in nedosegljiva pripovedovalka; res, že dolgo nisem s tako naslado slonel ob tiskani besedi.
Pa tudi Levstikov prevod je umetnina! Resnično! Dvomim, da bi podal v našem jeziku kdo drugi to delo bolje od njega. Vsaka njegova beseda in vsak njegov stavek se mi zdi kakor iz brona. Ko čitaš, ti iz knjige kar zveni. Le dvoje, troje napak me je zbodlo, pa ti gredo na račun korektorja, od-nosno tiskarskega škrata.
Kakega pol ducata besed pa sem v Levstikovem delu zdaj zasledil tiskane prvič; pa so imenitno uporabljene in postavljene. Zanimivo pa je dejstvo, da — po nedavni
tako bučni časopisni vojni za »solnee« od-nosno za »sonce« in ko je prišla v novi pravopis oblika »sonce« — piše Levstik še staro obliko »solnce«.
10. knjiga v zbirki mojstrov in sodobnikov pri Tiskovni zadrugi, kakor je Buckove in Levstikova »Mati«, je resnična obogatitev našega leposlovja. Kdaj pa nam bo dal Vladimir Levstik spet kaj za našo mladino!? Po svoječasni besedi je še vezan, da bo tudi našim najmlajšim, poklohil potom Mladinske matice dar — vreden mojstra besede, ki bogati tako plemenito našo kulturo, pogreznjen v podeželski mir daleč proč v zelenem savinjskem paradižu.	— nč —
Utrinki z meje
Ves dan si že belim glavo, da bi izbral iz našega razrednega delovnega načrta najbolj ustrezajočo snov, ki bi razvezal» in razvnela najživahnejša razpravljanja in razgovore. — Drugače pri nas vse molči... Razmišljam o trditvi, da je le tistega izobrazba možna in dovolj globoka in se le tisti lahko razvije v osebnost, ki doumlja svoj materni jezik do njegovih najsubtilnejših odtenkov. Ljudstvo ga čuti: se smeje ob značilnem prizvoku besede, se zgraža ob temačnosti in usodnosti nekih samoglasnikov v besedah, si pomežik-ne ob prav obrnjeni in postavljeni besedi. Ko deca govori in ko govoriš ti, doume besedo in to, kar se čuti za njo. — Pri nas slišiš govorico, ki je ni »mati učila«. V vsaki drugi besedi začutiš pronicavi vpliv naših nekdanjih gospodarjev. Koliko pa jih svojega jezika že ne obvlada več! Ime in molitev jih izdajata:
Zato že ves dan premišljujem, kaj bi izbral, da bi se naš razgovor živo in domače razvoz-ljal...
Z vrhov naših prelepih vinskih goric opazujem ravnine pod seboj in hribe v ozadju, kjer danes gospodari tuji rod. Tja in še sem, v te blažene vinske gorice, se je pocedil Han-sa Bartscha »Deutsches Leid«. Zdi se mi, da je »Škrobar« prešibka kretnja zoper to večno nemško bol, ki sega tako pohlepno daleč. Pa kaj bi! Saj postavljamo sami mejnike še dalje v naše telo: Čitam v časopisju o obmejnem Mariboru, Sv. Lenartu, Sv. Marjeti itd., celo o obmejnem Ptuju... Me vpraša možak, če je mar pri Ptuju tudi meja. Ga potolažim, da je tudi blizu Ljubljane meja... Tako se naša skrb za mejo oži...
Čitam in tolmačim razredu tisto žalostno prigodo o obglavljen ju Zrinjskega in njegove besede: Molite za mojo domovino, privabijo deci solze v oči... Razboleli in s svetimi čuv-stvi se razgovarjajo o tem s svojci. Drugega dne ni več svetosti v teh majhnih srcih... Najdeš trdovratne poglede in na plotu kljukasti križ... Ti pa, bratec, zakleni duri in ugasni luč ... Jutri ne boš več internacionalist.
Da, takšnih in krajših naslovov si ljudje tukaj okrog kaj radi nadevajo ... Gromke besede za »našo domovino«, a drugega nič ... O, pač! Tudi to pride na vrsto! Ko je pa o tem tako lepo povedal Pregelj, da »le tisti ljubi prav in do konca domovino, ki ji je bil v najmanjšem in najbolj prvotnem svetu najbolj zve6t. Le toliko sem Slovan in morem biti, kolikor ljubim od najglobljega stca svojo malo Storžičevino« ... Le preko tega najdeš pot k — človečanstvu.
Učiteljska
Jasnit. Radi zvezkov državne izdaje ima tiskarna občutno škodo in ker še groziio mo-nopolske učne knjige, išče zadruga novih virov dohodkov. Konec leta 1935. je začela izdelovati papir za kopije, kakršnega rabijo največ železniške direkcije, vojaška uprava, gradbeni oddelki banskih uprav, inženjerji itd. Te vrste papir se je izdeloval dosedaj le v Nemčiji ter deloma z uvozom sirovin tudi v Zagrebu.
»Jasnit« je 100% domač izdelek; papir in potrebne kemikalije se izdelujejo v Jugoslaviji; oovsem lahko konkurira s tujim blagom glede kakovosti in cene. Letos je otvo-rila tiskarna tudi kopirnico načrtov, da lahko popolnoma ustreže odjemalcem Jasnita.
Tudi šolski upravitelji morajo imeti počitnice. Da ne boste imeli med počitnicami skrbi, naročite že sedaj vse šolske potrebščine za novo šolsko leto. Lahko tudi določite termin, kdaj naj se Vam dostavi blago.
Kreditiranje. Leta 1932. lje bila zaradi splošne gospodarske krize tudi Učit. tiskarna v veliki denarni zadregi, zato je tedajna uprava sklenila, da ne kreditira več starim dolžnikom. Mišljeno je bilo za večletne dolgove in večje vsote. Ta sklep so uslužbenci predobe-sedno izvajali in ustavili kredit tudi pri malih zaostankih. Nova uprava je zadevo pravilno uredila in hoče po največji možnosti ustreči vsem naročnikom.
Knjigarne imajo dogovor, da strankam ne dajejo posebnega popusta pri knjigah.
200 narodnih pesmi z napevi vsebuje nova Žirovnikova pesmarica (II. del je izdan 1936.).
Nobena šola, naj bo narodna, meščanska ali srednja, ne sme »pogrešati te pesmarice. Posebno pa je važna za pevske zbore. Kdo bi danes kupoval papir in prepisoval note, ko se dobe pripravne pesmarice po zmerni ceni. Za pevske zbore je posebno priporočljivo, da imajo vsi pevci enake, vezane knjige.
Šolarske knjižnice so važni del pouka in vzgoje, zato jim moramo posvetiti kar največ pozornosti. Učit. tiskarna daje drage volje šolam mladinske knjige lastne založbe na kredit, 1—2 leti brez obresti.
V	oporo zemljepisnemu pouku sta lepi knjigi Kunaver: Na planine in Kraški svet in njegovi pojavi. Vsaj šolarske knjižnice naj imajo te knjige v večih izvodih. (Cena je že znižana za 50%.)
Slovenski klasiki za mladino. Vsaka šola mora imeti v knjižnici po več izvodov Erja-vec-Flere izbrani srpisi: Slomšek, Stritar, Erjavec, Jenko, Levstik, Valjavec, Kersnik, itd.
V	novih cenikih je že določena polovična cena. Vse zbirke dobe šole tudi na kredit.
zvezke? Pri parnem kotlu. Voda iz Sopote in izdelava papirja. Vabilo za naše lepe Radeče. II—III.
:—r V kmetijskem radiu bo v nedeljo 14. junija ob 16. uri predaval g. inž. Lah: O po-ljedeljstvu.
Mladinska
matica
—mm Knjige Mladinske matice izidejo okrog 10. L m. Ekspedicija se bo vršila med 10. in 15. junijem, da ne bo nepotrebnih zamud, so naši cenj. poverjeniki naprošeni, da zberejo čimprej od naročnikov Din 2.50 za knjige in pošljejo denar upravi. Posebno za skupne pošiljke po železnici je to nujno potrebno. Opozarjamo na to, da imajo pravico do knjig le tisti naši naročniki, ki so se naročili na ves letnik »Našega roda« in doplačajo še Din 2.50 za knjige.
—mm O zadnji številki »Našega roda« sta prinesla »Istra« od 30. V. in »Mariborer Zeitung« od 31. V. krajši notici.
—mm Ob 80. letnici Nikole Tesle je izšel v »Jutru« od 28. V. velik članek čez 3 kolone, ki končuje tako-le: Za osemdesetletnico je izšlo o Tesli mnogo knjig v različnih jezikih. Edino knjigo v slovenščini pa je izdala Mladinska matica; knjižica poroča zgoščeno in zanimivo o življenju in delu izumitelja, ki bodi svetilnik vsem našim mladim pokole-njem. Knjigo je napisal dr. Lavo Čermelj. Delo krasi okrog 60 slik in je ob nizki ceni (20 Din) vsakomur dosegljivo.
—mm »Duhovno življenje«, slovenska revija, ki izhaja v Buenos Airesu, je objavila v svoji 105. številki članek »Kaj nam je leta 1935. nudil slovenski knjižni trg«, kjer omenja studi publikacije M. M. O knjigi »Po lepii Sloveniji« piše: To je sicer majhna in drobna, vendar zanimiva knjižica, v kateri g. dr. Andrejka, sin znanega pisatelja »Slovenskih fantov v Bosni in Hercegovini«, popisuje lepote slovenske zemlje. V tej knjižici, ki jo je izdala Mladinska matica v Ljubljani, nam dovolj obširno in zgovorno riše obe slovenski metropoli Ljubljano in Maribor. Knjižica je prijetno ilustrirana in namenjena predvsem mladini, vendar jo bodo tudi odrasli z veseljem vzeli v roko, saj boljšega popisa slovenskih mest sploh še nimamo.
Šolski radio
—r XXXIII. teden. Petek 12. junija bo govoril g. Bratok Rudolf: Od krpe do papirja; ogled Piatnikove papirnice v Radečah. Vsebina: Predpisi pri vstopu v papirnico; Krpe se razrežejo iz starih cunj. Namakanje, kuhanje in izpiranje krp. Prečiščene krpe se spremene v polblago. Mešanice za izdelavo raznega papirja. Papir napravljen po vzorcu. Kako se izdeluje papir za dokumente, pisalni papir, papir za igralne karte, časopisni papir in pivnik? Kako se napravljajo črte v šolske
Stanovska organizacija JUU Iz društev
Vabila
= JUU SRESKO DRUŠTVO DOLNJA LENDAVA bo zborovalo 10. junija v Čren-sovcih ob 10. uri. Ob 9. uri zborujejo posamezni odseki, ki se naj jih udeleže sigurno posamezni člani. Poleg običajnega dnevnega reda bo na programu predavanje tov. Majhna, poročila odsekov in volitev delegatov za ban. in drž. skupščino. Ker je zborovanje zelo važno, se pričakuje polnoštevilna udeležba. Tov. zamudniki poravnajte sigurno članarino do začetka junija, da bomo vendar enkrat brez dolga na ban. skupščini.	Odbor.
±= JUU — SRESKO DRUŠTVO SV. LENART V SLOV. GOR. bo zborovalo v soboto 6. junija ob Yt 10. uri na drž. narodni šoli pri Mariji Snežni po sledečem dnevnem redu: 1. Pozdrav in določitev 2 overovateljev zapisnika. 2. Situacijsko poročilo. 3, Zapisnik zadnjega zborovanja. 4. Dopisi. 5. Eventualni vzorni nastop v razredu. 6. Predavanje o učit. gospod, ustanovah: »Dom učiteljic v Ljubljani«. 7. »Mladinska matica« — razprava o delitvi. 8. Predlogi in slučajnosti.
Odhod iz Sv. Lenarta bo z lenarškim avtobusom izpred garaže takoj po prihodu radgonskega avtobusa. Vožnina tja in nazaj približno 10 Din. Po zborovanju odhod z avtobusom k gostilni Maiz v Cniurek na skupen obed.
Ker je to zadnje letošnje zborovanje, vabi k polnoštevilni udeležbi	odbor.
= JUU — SRESKO DRUŠTVO KOZJE
bo zborovalo dne 6. junija t. 1. združeno z osmimi sreskimi društvi po prihodu jutranjega vlaka v Rogaški Slatini. — Dnevni red: 1. čitanje zapisnika in dopisov. 2. Resolucije. 3. Volitev delegatov. 4. Udeležba skupnega zborovanja, ki se bo vršilo ob pol 10. uri. Predaval bo g. prof. Šilih iz Maribora. — Za udeležence bo zaprošena polovična vožnja na obeh avtobusnih progah, kar bo skoro gotovo ugodeno. Udeležba pri koncertu UPZ bo možna, ker se lahko vrnemo z najetim avtobusom Celje—Podsreda. — K obilni udeležbi vabi	odbor.
= JUU SRESKO DRUŠTVO MARIBOR DESNI BREG bo zborovalo dne 13. junija 1936. ob 10. uri na deški narodni šoli v Studencih pri Mariboru. Dnevni red: 1. Hospita-cija. 2. Razgovor o hospitaciji. 3. Situacijsko poročilo. 4. Predlogi za banovinsko skupščino. 5. Poročilo o pedagoški ekskurziji na Češkoslovaško.
Eno uro pred zborovanjem, t. j. ob 9. uri bo odborova seja v zborovalnici. Pripravite predloge! — Petrovič Simon, predsednik.
= JUU — SRESKO DRUŠTVO V LJUTOMERU bo zborovalo v soboto, 13. junija 1936., v Šfirigovi. Začetek ob 9. uri. — Poleg običajnih točk je na dnevnem redu predavanje tov. Kotnika iz Vel. Nedelje o Koroški, in koroškem plebiscitu. — Pridite! Odbor.
= JUU — SRESKO DRUŠTVO V KOČEVJU bo zborovalo v soboto dne 13. junija 1936. točno ob Mil. uri v drž. nar. šoli v Kočevju. Dnevni red je sledeči: 1. Došli dopisi. 2. Tovariš Josip Dolgan bo poročal o učnih načrtih za višjo narodno šolo — nadaljevanje. 3. Volitve delegatov za banovinsko in državno skupščino. 4. Predlogi za banovinsko skupščino. 5. Ostali predlogi in zadeve.	Odbor.
= JUU SRESKO DRUŠTVO V ORMOŽU bo zborovalo v soboto dne 13. maja t. 1. ob 9. uri v Ormožu. Poleg običajAih točk je na dnevnem redu predsednikovo poročilo o predsedniškem zboru 7. t. m. in predavanje tov. Debenaka: Vtisi iz češkoslovaških poiz-kusnih šol. Polnoštevilno udeležbo pričakuje
Odbor.
= JUU SRESKO DRUŠTVO KRŠKO
bo zborovalo dne 13. junija ob % 10. uri v Krškem. Dnevni red objavimo v prih. številki.
Odbor.
= JUU — SRESKO DRUŠTVO PTUJ
bo zborovalo v soboto dne 13. junija ob 9. uri v ptujskem mestnem gledališču s sledečim dnevnim redom: 1. Situacijsko poročilo in dopisi. 2. Predavanje o Češkoslovaški in njenih šolskih reformah. Predavata: Jurančič in Debenak. Predavanje bo ilustrirano s skioptičnimi slikami. 3. Volitev delegatov za letošnjo glavno in sekcijsko skupščino. 4. Slučajnosti.
Šestan Dušan, predsednik.
¿= JUU — SRESKO DRUŠTVO V LITIJI bo zborovalo v soboto dne 20. junija 1936. ob 8.30 v Litiji. Na dnevnem redu pedagoško predavanje ravnatelja litijske meščanske šole tov. Vlado Roj ca in stanovske zadeve.	Predsedstvo.
=■ JUU SRESKO DRUŠTVO ŠKOFJA LOKA bo zborovalo v soboto 13. junija s pri-četkom ob 8. uri na deški narodni šoli v Škofji Loki. Dnevni red: Otvoritev. — Telovadna učna ura. Praktični nastop učitelja tov. Rudolfa Horvata s šolsko mladino. — Razširjenje ljubljanske bolnice in protituberku-lozna liga. — Predsedniški zbor v Rogaški
Slatini. Ref. tov. Jože Zupančič. — Tajniško poročilo in sklepanje o vseh tekočih stanovskih zadevah. Ref. tov. Franc Košca. — Mladinska matica. — Predlogi in slučajnosti. Po zborovanju skupno kosilo. Tovarišice in tovariše vabimo, da se zaključnega zborovanja v letošnjem šolskem letu polnoštevilno udeleže.
Odbor.
= JUU SRESKO DRUŠTVO V ŽUŽEMBERKU bo zborovalo v soboto dne 13. junija 1936. ob 10. uri dop. v Šmihelu. Poleg šolskih in stanovskih zadev bo na dnevnem redu zanimivo predavanje g. Al. Zupanca o zgodovinskih najdbah v žužemberški dolini in Suhi krajini. — Ker je snov nad vse aktualna in se za te najdbe zanimajo naši najboljši, pričakujemo polnoštevilno udeležbo.
Odbor.
Poroti la
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO V LOGATCU je zborovalo dne 9. maja 1936. v osn. šoli na Rakeku.
Vpisanih 105 članov, navzočih 44.
Tov. predsednik otvori zborovanje, pozdravi in predstavi navzočega sres. načelnika kot našega sreskega starešino. Topel pozdrav od strani predsednika in vseh navzočih je veljal tudi tov. nadzorniku Štravsu in tov. Starmanu kot odposlancu RK iz Ljubljane.
Sledi situacijsko poročilo tov. predsednika. Počenši s predsedniškim zborom v Mariboru do zadnjih dni, naniza vse važnejše dogodke, želje in težnje učiteljstva in organizacije, ki stremijo za ureditev premnogih vprašanj, ki se tičejo šolstva, pravnega stanja učiteljstva, njegovih pravic in dolžnosti, pa tudi kot inteligenta in kulturnega narodnega delavca.
Njegova izvajanja so podkrepile mnogo-brojne okrožnice sekcije, ki jih je prečital tov. tajnik. V zvezi s tajniškim poročilom poroča tov. Mercina o naših gospodarskih ustanovah in ponovno vabi vse naj pristopijo k tem ustanovam, kajti gospodarska stran je najvažnejša in steber vsake organizacije.
Tov. blagajnik poda blagajniško poročilo in pozove vse, naj do konca leta izpolnijo svoje plačilne obveznosti napram društvu.
Sledi referat tov. J. Dolgana. V jedrnatih besedah nam je prikazal obraz Bosne, podkrepil ga s historičnega in zemljepisnega vidika, razvijal pred nami razvoj in potek kulturnega napredka ter na podlagi teh dejstev predstavil Bosno tako, kakršna je danes. V debato, ki se je vršila in v katero so posegli mnogi tov.(ice), je posegel tudi g. sres. načelnik Bavdek, ki je kot sres. načelnik služboval do letošnjega leta v Bosni in je v marsičem izpopolnil referentova izvajanja iz lastnih izkustev.
Poleg predsednika bodo nastopali društvo in sicer na ban. skupščini tov. Winkler, na dTŽ. tov. Šuštaršič z namestnikoma tov. Štravsom in Keničem.
Pri slučajnostih povzame besedo tov. Starman in priporoča navzočim, naj se ponovno zavzamejo za procvit organizacije po-mladka RK, ki je po svojem namenu prepo-trebna povsod in ob vsakem času. Obrazloži ovire napredka in pričakuje od učiteljstva v tem pogledu pravega razumevanja.
Tov. Pavčič je predložil resolucijo, ki se tiče razumevanja in izvajanja pravilnika o izvrševanju verskih vaj. Resolucija se razen 4. točke soglasno sprejme. Hrasnik R., tajnik.	Doljak Val., preds.
+ JUU SRESKO DRUŠTVO DOLNJA LENDAVA je zborovalo 9. maja v Turnišču, kjer je bilo navzočih 54 članov in 1 abituri-entka t. j. 60%. Tov. predsednik otvori zborovanje in posebej pozdravi g. sres. nač. dr. Bratino in članstvo, ki se je kljub slabemu vremenu udeležilo v tolikšnem številu zborovanja. Nato prečita situacijsko poročilo IO v Beogradu. Tov. tajnik pa prečita podrobno situacijsko poročilo sekcije iz Ljubljane. Obe poročili je članstvo sprejelo z odobravanjem na znanje.	,
Tov. Drekonja je predaval o temi: Gospodarski pouk in gospodarska vzgoja. Predavatelj je začetkoma orisal v kratkem zgodovino gospodarstva in stavil brate Cihe za vzgled. Poudarjal je, kako naj se usmeri pouk kmetijstva in gospodarstva, da se intenzivneje pritegne h kmetskemu delu čim več mladine. Pri gosp. vzgoji je omenjalv da je treba privzgojiti ljubezen do zemlje in kmet. poklica ter zaustaviti beg mladine v mesta. Treba je dati kmetu dostojen gospodarski položaj in približati šolo kmet. življenju. Predavanje je bilo zelo zanimivo. K debati se je oglasil predvsem tov. Majhen, tki je pobijal nekatere točke in zastopal nasprotno stališče. Po dolgotrajni debati se je sklenilo, da napravi tov. Majhen koreferat o isti temi na prihodniem zborovanju.
Prečitali so se važni dopisi, zlasti se je podrobneje obravnaval dopis o premestitvi druž. očetov, ki imajo deco za šolo. Predlogi se prenesejo na drugo zborovanje.
Tov. predsednik Peternel je priporočal udeležbo članstva na koncertu Jadrana 9. maja zvečer v M. Soboti in na koncert učite-ljiščnikov iz Čakovca, ki nastopijo 16. maja v Dol Lendavi. Prihodnje zborovanje bo 10. junija v Črensovcih.
L. Peternel, preds.	S. Skočir, ta j.
+ JUU SRESKO DRUŠTVO ORMOŽ
je zborovalo 4. aprila t. 1. v Ormožu. Od 61 članov je bilo navzočih 35, t. j. 57%.
Tovariš predsednik Ljudevit Belšak otvori zborovanje s prisrčnim pozdravom, ki velja še posebej našemu zvestemu predavatelju tov. A. Debenaku od Sv. Marjete. — Spomni se umrlega tovariša Mirka Klanj-ščeka iz Vučje vasi in umrlega nekdanjega tovariša Vinka Brenčiča. S trikratnim »Slava« so navzoči počastili spomin obeh.
Nato tov. predsednik omeni debate ob priliki sprejema banovinskega in državnega proračuna, iz katerih je razvidno, da se uči-
teljskemu stanu posveča velika pažnja. Ob desetletnici deklaracije jasno vidimo, kako je bila ta potrebna. Učitelj naj služi narodu v šoli in izven nje, brez ozira na desno in levo! Nujno potrebno je, da se učitelj ne udinja nikomur. Omeni tudi imenovanja novih šolskih upraviteljev in razrešitev nekaterih. — Ob tej priliki čestita tov. Papstu iz Ormoža. Tudi ni pozabil tovarišev iz bednostnega fonda, katerim je bil z odpustom prizadet hud udarec.
Po prečitanju in odobrenju zapisnika zadnjega zborovanja so se obravnavali dopisi. Uvedba obveznega bolniškega zavarovanja za učiteljstvo se odkloni.
O stanju »Samopomoči« je referiral tov. Rajšp, ki je ob tej priliki poudaril pohvalo Zveze slovenskih zadrug naši »Samopomoči« ter je kakor yedno vzpodbujal k pristopu. Tov. predsednik se mu zahvali ter konstatira, da je zasluga tov. Rajšpa, da je pri »Samopomoči« 50 članov našega društva.
Tov. Andrej Debenak je za tem predaval o svojih vtisih iz Kemalove Turčije. Podal nam je karakteristiko orienta ter predočil velikanske izmene, kulturne in druge, ki jih preživlja in uvaja sodobna Turčija. Za zanimivo predavanje je žel viharno odobravanje.
O sodobnem zgodovinskem pouku je nato predaval tov. Srečko Vittori. Kakor je sam izjavil, je bil glavni namen njegovega predavanja zbuditi zanimanje ter opozoriti na Žer-javovo predavanje o novodobnem zgodovinskem pouku, ki bo objavljeno v prihodnji številki »Popotnika«. Tov. Vittori pa ni s svojim predavanjem zbudil samo zanimanja, ampak nam je vsestransko osvetlil probleme, ki nas silijo, da zgodovinski pouk preusmerimo, upoštevajoč pri tem kulturne in socialne momente.
Prihodnje zborovanje bo meseca junija. Belšak Ljud., preds. Bitenc Rado, tajnik.
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO V LJUTOMERU je zborovalo 2. maja pri Kapeli.
Vreme je bilo sicer skrajno neprijazno z nami, vendar po zborovanju menda nikomur, ki je prišel, ni bilo žal tega.
Tov. predsednik je prisrčno pozdravil predavatelja g. prosv. insp. v p. dr. Poljanca iz Maribora, ki se je, kakor je dejal, rad odzval našemu povabilu, — pozdravil ostale navzoče in predstavil članstvu g. Pogrujca, odposlanca oblasti. — Počastil je spomin umrlega tov. Mirka Klanjščka, našega vzornega blagajnika. Bil je dober, priden tovariš in ga bomo težko pogrešali. Smrt je odvedla iz naših vrst tudi tov. F. Grossmanovo, učit. ž. r. del v p. Sožalje je izrekel tov. Idi Grossma-novi, tov. Lebnovi, ki je izgubila očeta in Pušenjakovi — ob smrti bratovi
V svojem situacijskem poročilu je govoril o sprejetju proračuna in finančnega zakona, o izpremembi disciplinskega postopka in o vzdrževanju narodnih šol.
Nato nam je g. dr. Poljanec nazorno pokazal »Kako se učijo naši otroci« — tako nazorno in na prijeten način, da smo se mu zahvalili z navdušenjem. Prosili smo ga, da pride še, pa nam je obljubil.
Odobrila sta se v naslednjem zapisnika zadnjega zborovanja in odborove seje, ki je bila marca v Radencih. — Odobrile so se razne dajatve iz društvene blagajne.
Tov. Ivanjšič je podal poročilo o zboru predsednikov v Mariboru. Očrtal je glavne točke dnevnega reda, spomenice, sestavljene na zboru, pa — žal — ni mogel podati, ker je bila prepovedana in zaplenjena.
Dne 8. marca se je vršil v Ljutomeru krasno uspeli koncert UPZ. Slovenska pesem je donela in zajela srca vseh, ki so jo culi, Pripravljalnemu odboru se je tov. predsednik za delo, ki ga je imel, toplo zahvalil.
Razdelile so se še znamke za legitimacije, sklenili smo, da se zberemo prihodnjič 13. junija v Štrigovi gori — nakar je bilo zborovanje zaključeno.
K. Maurič, preds. Klemenčič Mara, tajnica.
+ JUU SRESKO DRUŠTVO KRANJ je
zborovalo 13. maja v Kranju. Predsednik tov. Lapajne otvori zborovaijje in v daljšem pozdravnem nagovoru omeni trnjevo pot slovenskega učitelja pod mačeho Avstrijo, omeni borbo v teh časih za stanovsko udruženje, ter prehaja v lepšo dobo, v dobo, ko je srbski narod pod vodstvom sivolasega kralja Petra premagal naše tlačitelje. Viteški kralj Aleksander I. je ljubil učiteljski stan, a učitelj se je vedno izkazoval vrednega te ljubezni. V tej dobi je nastalo tudi JUU in plod našega udruženja je naš šolski zakon, ki ga sedaj v polni meri preizkušamo.
Učitelji v kranjskem šolskem okraju smo imeli v svojih predpostavljenih sreskih glavarjih oz. načelnikih vselej dobre zagovornike, dobrega zaščitnika pa imamo tudi sedaj v osebi našega novega nadzornika Vinka Ru-preta, ki je bil postavljen na to važno prosvetno mesto iz naše srede, saj je bil dolga leta tajnik našega učiteljskega društva. On je dobro preizkusil kaj mora. učitelj na deželi pretrpeti od tako zvanih lokalnih faktorjev, zaradi česar mu bo lahko zastopati interese učiteljstva in narodne šole.
Tajnik Kus Viljem prečita došle dopise, katerih vsebina se vzame po vsestranski obravnavi na znanje.
Natoje obširno referiral o tuberkulozi in protituberkuloznem delovanju učiteljstva g. dr. Bežek iz Kranja. Poleg statističnih podatkov je dal gospod referent učiteljstvu važne direktive za nadaljnje delo v tem smislu. K besedi se je oglasil predsednik Lapajne, ki je obrazložil delo pri tem in ostalih človekoljubnih ustanovah ter ni pripisovati učiteljstvu ni-kake krivde, ako se delovanje ne širi tako, kakor bi se moralo. O velikem razmahu proti-tuberkuloznega delovanja v Križah poroča tov. Baltesar.
Sledil je referat tov. Ločniškarja; ki je v prelepih besedah orisal trnjevo pot slovenskega učitelja pred osvobojenjem. Za svoj referat je žel obilo pritrjevanja.
Sprejet je bil predlog, da se referat v celoti objavi v »Popotniku«. Predsednik dostavlja, da se o tem poročilu lahko še pri prihodnjem zborovanju razvije debata. Potrebno je, da se seznanimo z vsakočasnim delovanjem učiteljstva. Da pa moremo učitelja kot osebo ali kot javnega faktorja pravilno presaditi, je nujno potrebno, da ne gledamo nanj kot na poedinca, pač pa ga moramo proučevati s stališča vsakokratnega miljeja, ki ga je obdajal. Cankar n. pr. ni ustvarjal »Hlapcev« samo zaradi hlapcev, več pa radi samopašno-sti njihovih gospodarjev. Lahko je razpravljati o prehojenih potih, težje pa ie bilo prodreti iz sredine trnja, ne da bi bile okrvavljene roke in noge. »Osebe« (vsaj pogosto ne) niso zgodovina, pač pa daje »čas« zgodovinske slike.
Tov. Rant nadaljuje izčrpno poročilo o gospodarskih ustanovah, za danes zlasti o Samopomoči.
Ker predsednik ni prejel po zadnjem zborovanju nikakih predlogov glede spremembe pravilnika o verskih vajah, kakor je bilo to sklenjeno, se razvije ob zaključku zanimiva debata o prdšnjih procesijah, ki so v predpisani obliki iz zdravstvenih ozirov nemogoče. Dokler ne dobimo točnejših navodil, naj se razredi razvrščajo, ostali pa naj imajo pouk.
Predsednik povzame na kratko jedra referatov, ki živo izpričujejo, da učiteljstvo nesebično stremi, doseči boljšo usodo svojemu narodu in da vestno izpolnjuje oporoko Velikega vladarja: Čuvajte Jugoslavijo! Josip Lapajne, preds.	V. Kus, tajnik.
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO SLO-VENJGRADEC je zborovalo v soboto, dne 16. maja 1936. v Slovenjgradcu. — Od 46 članov je bilo navzočih 38, t. j. 83%.
Predsednik tov. Kopač Leopold je s pozdravom na navzoče otvoril zborovanje ter se v lepih in toplih besedah v imenu vseh tova-rišev(-ic) poslovil od našega bivšega sres. šol. nadzornika g. Grmovška, ki je bil na lastno prošnjo upokojen. Gospod nadzornik Grmov-šek se je v daljšem govoru zahvalil učiteljstvu za vestno in požrtvovalno delo v šoli, kakor tudii za sodelovanje pri raznih društvih, izmed katerih je omenil posebej • družbo sv. Cirila in Metoda, ki sloni skoro izključno na učiteljskih ramenih ter prosil, da bi to družbo podpirali še v bodoče.
Zapisnik zadnjega zborovanja je bil po prečitanju odobren, nakar je tajnik tov. Iglar Rajko poročal o došlih dopisih in se je z ozi-rom na te sklenilo, da društvo vztraja pri svojem lanskem odklonilnem stališču glede bolniškega zavarovanja za učiteljstvo; preuredbo publikacij Mladinske matice pa so navzoči toplo pozdravili, istotako tudi nameravano izdajo revije za rodbinsko vzgojo. Skoro soglasno je bilo nadalje še sklenjeno, da se letna članarina dvigne le za 5 Din (pet) in to kot prispevek za zaščito članstva.
Sledil je referat tovarišice Arnuš Marije: »Avtoriteta in prostost pri vzgoji in pouku«. Globoko zasnovano predavanje je zbudilo pri učiteljstvu mnogo zanimanja in priznanja predavateljici.
—	Specialist za pljučne bolezni gospod dr. Radšel je prosil učiteljstvo za pomoč pri prireditvah, ki jih bo tekom tega tedna imela Protituberkulozna liga ter v kratkem informativnem predavanju poročal o razširjenosti Tbc med tukajšnjim prebivalstvom. —
—	Ker pripada društvu z ozirom na število članov le en delegat (predsednik) za skupščine so se soglasno določili le njegovi namestniki i. s. za banov, skupšč. tov. Grum Adolf, za drž. skupščino pa podpredsednica tov.-ica Mithans Minka.
Tovariš predsednik je prečital nekaj predlogov za banovinsko skupščino, ki so bili soglasno sprejeti:
1.	Vsa prosta službena mesta naj se oddajo le potom razpisov.
2.	Napredovanja naj se vrše avtomatično. V 5. skupino naj napreduje vsak učitelj po prebitih 3 letih v 6. skupini s prav dobro kvalifikacijo.
3.	Učiteljem kadrovcem, ki morajo dati ob vpoklicu v vojaško službo ostavko na državno službo, naj se odobri za čas vojaške službe potreben dopust ter naj se jim službeno mesto rezervira.
4.	Učiteljice žen. roč. del naj se raz vrste po skupinah z oziirom na njihovo kvalifikacijo.
5.	Vsem poročenim učiteljicam naj se prizna pravica do polne draginjske doklade.
6.	Uzakoni naj se zvanje šolskega upravitelja in da istemu primerna opravilna dokla-da. Upravitelji z več kot 12 razredi, odnosno oddelki naj se o proste šolskega pouka.
7.	Upokoje naj se vsi učitelji s 35 službenimi leti, če so dosegli 5. skupino.
8.	Izposluje naj se poštninsko prostost za vse službene pošiljke upraviteljstev in krajevnih šolskih odborov.
Tovarišica Stanonik Franja pa je predlagala naj bi sekcija ozir. udruženje doseglo odpravo zdravniške preiskave, ki se ji morajo podvreči dosedaj vsi, ki prosijo za upokojitev, pa četudi imajo že polno službeno dobo (soglasno sprejeto!).
Prihodnje zborovanje se bo vršilo meseca junija.
Kopač Leopold, preds. Iglar Rajko, ta j.
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO ZA MARIBOR - MESTO je zborovalo dne 7. maja 1936. v dvorani gasilske čete v Mariboru.
Navzočih je bilo 45 članov, t. j. 61 %.
Tov. predsednik poroča o delu centralne organizacije in naše sekcije. Omenja uspehe, ki jih je dosegla naša organizacija v zadnjem času. Gosp. nadzornik apelira na one tovariše, ki še niso poravnali članarino za SŠM, ter priporoča članstvu Pedagoško centralo v Mariboru, da ostanejo še nadalje člani in da se pridno poslužujejo njene knjižnice. Zadruga Učiteljski dom vabi tovariše k pristopu. Temu se je odzvalo več tovarišev in tovarišic.
Učiteljski dom je založil relief Slovenskih goric in Dravskega polja. Izdelala sta ga tov. Horvat in Šavli. Relief bo dobro služil za vpeljavo v čitanje zemljevidov. Relief so naročili skoraj vsi upravitelji mariborskih šol.
Tovariš Ramšak, ki je poveljnik mariborske gasilske čete, nam je temeljito raztolma-čil ter vodil tudi praktični nastop gasilcev, ki so demonstrirali gašenje požara. Z zanimanjem so sledili navzoči izvajanjem zdravnika, ki je praktično prikazoval prvo pomoč pri nezgodah. Sledil je ogled ambulance ter vseh vozil, ki so se in se še uporabljajo pri reševanju ob priliki požarov in nesreč. Po praktičnem nastopu je tov. Ramšak predaval o gasilstvu po sledečih točkah: 1. Zgodovina gasilstva. 2. Predvojno gasilstvo. 3. Sodobno gasilstvo, motoriziranje, vzgoja, delo, nevarnosti in zavarovanja. 4. Gasilski zakon iz leta 1933., pravilnik iz leta 1934. 5. Literatura gasilstva. 6. Naš živelj in gasilstvo. 7. Učiteljstvo in gasilstvo: a) stiki; b) uspehi. 8. Stanje gasilstva v naši državi.
Predavanje je zaključil z vabilom k sodelovanju na polju gasilstva.
Tov. predsednik se je prisrčno zahvalil predavatelju za zelo zanimiv in poučen referat. Za zanimiva izvajanja se mu je zahvalil tudi gosp. nadzornik, izrekel mu je zahvalo, da je prevzel odgovorno mesto poveljnika in s tem znatno pripomogel svojemu in našemu ugledu. Tov. Kopriva obžaluje, da se niso povabili učiteljiščniki k temu zanimivemu in jedrnatemu predavanju ter predlaga, da bi se predavanje ponovilo samo za učiteljske kandidate.
V meddruštveni akcijski odbor za zaščito mlajših tovarišev imenuje društvo tov. Ivana Lovšeta.
Prihodnje zborovanje bo na željo vseh navzočih izletno in sicer se bo vršilo v Pesnici meseca junija po prejemu plač.
Zapisnikarica:	Predsednik:
Mara Černovšek, s. r. Ciril Hočevar, s. r.
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO V ŠOŠTANJU je zborovalo dne 23. maja v Velenju. Kljub najslabšemu vremenu je bila udeležba 81%.
Ob otvoritvi je tov. predsednik poleg ostalega članstva pozdravil tudi navzočega sres. načelnika g. dr. Hraševca, ki se je za pozdrave zahvalil in želel zboru obilo uspeha.
Situacijsko poročilo smo povzeli po dopisih sekcije, ki so se zborno obravnavali.
Glede uvedbe obveznega bolniškega zavarovanja se je po daljši debati za in proti
sprejel predlog tov. Vreže-ja, da se društvo načelno strinja z uvedbo zavarovanja, vendar naj bo pristop neobvezen.
Istotako živahna debata se je razvila tudi o preuredbi publikacij Mladinske matice. Sklep: Se strinjamo z izdajo po ločenih skupinah, vendar bi bilo po našem mnenju tako v interesu Mladinske matice kakor šolskih otrok, da se omogoči naročevanje »Našega roda« brez rednih letnih publikacij in to radi tega, ker stopa pomanjkanje denarja vedno bolj v ospredje.
Izdajanje revije za rodbinsko vzgojo članstvo pozdravlja, opozarja pa na skrajno kritično socialno stanje podeželja in da iz podeželskih krajev, vsaj v področju našega društva ni pričakovati večjega števila naročnikov.
Društvo pristopi kot redni član k društvu: Akcija za razširitev ljubljanske bolnice.
Glede poravnave dolga za naročnino »Popotnika« izroči tov. predsednik s primernim apelom 'šol. upraviteljem obvestila o dolžnih zneskih posameznih šol.
Članstvo našega društva uvideva potrebo po pravnem konzulentu v svrho zaščite članstva, pristavlja pa, naj najde sekcija za to sredstva brez povišanja že itak visokih dajatev.
Tov. Kurnik predava o zanimivi temi: Spomini na moje rusko ujetništvo.
Prihodnje zborovanje bo 6. junija v Rogaški Slatini, vabilo je v »Učit. tovarišu«, zato se posebna obvestila ne bodo pošiljala! V primeru, da bodo do takrat potrjena nova pravila, bomo volili novo upravo.
J. Vrečko, preds.	R. Macarol, taj.
Novosti na Knjižnem trgu
—k V. Brumen: »Blaže in Nežica«. Kul-turno-pedagoški pomen Slomškovega dela. (Inavguralna disertacija. Tiskarna sv. Cirila, Maribor 1936.)
Razprava, ki široko posega v življenje našega šolstva, obsega štiri poglavja: 1. Zgodovinsko ozadje. 2. Slomškov program. 3. Teoretsko osnovo. 4. Vzornike in vzporednike.
V	prvem poglavju razpravlja avtor o naših šolskih prilikah v preteklem stoletju, o takratnem nemškem šolstvu pri nas in o slovenskih začetnih šolah. Historično nrikazuje, utemeljuje in pojasnjuje celotni ustroj celotnega šolstva, notranji in vnanji, tudi s pogledom na sličnost šolskih razmer v takratnem inozemstvu.
V	drugem poglavju zgoščeno prikazuje Slomškov obči in posebej pedagoški izobrazbeni razvoj ter njegovo celotno osebnost: obširno govori o izdajah, obliki in značaju »Bla-žeta in Nežice«, podaja vsebino knjige, jo razlaga in navezuje na bistvo dobe, v kateri je knjiga nastala; dalje kaže notranjo in zunanjo ureditev nedeljske šole, ki je nekak zunanji okvir BN, in Slomškovo pojmovanje o odnosih med šolo in cerkvijo ter med šolo in ljudstvom. — Zlasti zanimiv je v tem poglavju tretji oddelek, ki je pedagoški menda najbolj karakterističen in v katerem avtor izvaja celotni izobraževalni okvir Slomškovega dela, teorijo o pedagoškem cilju in izobrazbi ter specialno Slomškov pedagoški cilj; dalje prikazuje učivo nedeljske šole, kreposti, ki jih hoče S. privzgojiti, izobraževalna sredstva ter pedagoška načela, psihološke in siciološke činitelje, ki jih je S. upošteval.
V	tretjem poglavju načenja vprašanje originalnosti Slomškovega dela ter očrtuje njegovo usmerjenost. Izvaja primerjavo, išče skupnosti in različnosti med Slomškom in Pesta-lozzijem, Jaisom, Sailerjem, Schmidom (do katerega je odnos dopolnilno ugotovil C. Velušček: gl. »Jutro«, dne 19. t. m.) in »nemško« šolo. Prihaja do zaključka, da je S. dobil mnogo pobud in gradiva v slovenski začetni šoli, glavni vzornik pa da mu je življenje; da je S. delo izraz pedagoških tendenc tedanje idobe in šolskih prilik nad Slovenci in da je BN dokaz o S. izraziti pedagoški nadarjenosti, ki da ni le slepo izpreminjala, temveč vtise tudi samostojno oblikovala.
V četrtem poglavju kaže vpliv BN, ki je vzbudila veliko zanimanje ne le doma, temveč tudi v tujini, doživela veliko naklado in močno vplivala na todobne in poznejše slovenske šolnike.
Brumnova razprava je obdelana vsestransko skrbno in zelo temeljito (opomb in literature je ,13 strani!) ter bo koristno pomagala pri vpogledu v takratne šolske razmere pri Slovencih. Z monografijo o BN, kjer avtor rešuje izrazito vprašanje širokega S. delovnega programa, je slovensko vzgojstvo pridobilo v svrho osvetlitve s pedagoškega in literarno-historičnega vidika važen donesek.
—dc.
—k Paul Keller: »Hagarin sin II. del«.
Imenovana knjiga je izšla kot prva izdaja Krekove knjižnice za leto 1936. Naročniki Krekove knjižnice prejmejo knjigo po članski ceni vez a 26 Din, broš. a 16 Din. Knjigotržna cena vezani knjigi je 40 Din, broš. 26 Din.
—k Nemško-slovenski in Slovensko-nem-ški žepni slovarček s slovničnimi podatki za Slovenca. — Sestavila prof. dr. Angela Pisker-nikova. Založila Jugoslovanska knjigarna. Ljubljana 1936. Strani 232, mala 8° (žepni format). Vez. 30 Din, broš. 20 Din. — Slovenci doslej še nismo imeli majhnega, priročnega nemškega slovarja, ki bi ustrezal vsem praktičnim zahtevam (primeren besedni zaklad, vsi potrebni slovnični podatki k posameznim besedam itd.). Besedišče popolnoma zadošča za navadnega Zemljana, kakor nalašč pa je ta slovarček tudi za dijaštvo naših srednjih šol, ker mu od tretje pa do osme šole lahko izvrstno služi in mu ostane še pozneje za življenje.— Samostalniki imajo povsod pridejan spolnik in potrebne končnice ter naznačbo preglasa. Pri pridevnikih je dodejano stopnjevanje. Glagoli so opremljeni z vsemi potrebnimi oblikami. Tudi naglas je povsod označen, kjeT je treba. — Glede rabe slovarčka je podalo založništvo v svojem predgovoru natančna navodila. Dobi se tudi v Učiteljski knjigarni.
Po sklepu lista
= JUU SRESKO DRUŠTVO LAŠKO bo
zborovalo v soboto 6. t. m. ob Y> 10. uri v Rogaški Slatini. Najprvo se vrši separatno zborovanje našega društva, kjer bomo volili tudi delegacijo za ban. in glavno skupščino ter stavili event. predloge za obe, nato pa se udeležimo skupnega zbora. Ker je bil na zadnjem zborovanju le eden član proti naši udeležbi v Rogaški Slatini, zato pričakujemo tudi takega odziva!
Na svidenje torej. Sobotno zborovanje naj bo manifestacija naše stanovske zavednosti, Razume pa se, da je treba še preje poravnati članarino, da bo stvar popolna! {2000 dinarjev je že zaostankov!!)	Odbor.
NAJVEČJA IZBIRA BIAGA ZA ŠPORT IN TURiSTIKO PRI
A. &E. SKHBERNÈ, LJUBLJANA
Pristopajte kot zadružniki k UČITELJSKI TISKARNI
Moderne tkanine
svilene bombažaste I a n e n o in volnene
za damske obleke, kostume in plašče, nudi v veliki izbiri in poceni
MANUFAKTURNA IN MODNA TRGOVINA
MILOŠ PŠENIČNIK - CELJE
Zahtevajte v2orce! — — Blago se pošilja tudi s pošto!
CENE NIZKE
dvokoles, otroških, igračnih, invalidskih vozičkov, prevoznih tricikljer, šivalnih strojev. — Ceniki franko.
»TRIBUNA« F. BATJEL, LJUBLJANA, Karlovška cesta št. 4
PODRUŽNICA MARIBOR, Aleksandrova cesta št. 26
MALI OGLASI
Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5'—.
FR. P. ZAJEC
i s p r a i a d optik Ljubljana, Stari trg 8
priporoča: naočnike, ščipalni-ke, barometre, toplomere, risalno orodje, mikroskope, foto-aparate itd. Velika zaloga raznih ur, zlatnine in srebrni-ne. Ceniki brezplačno.
KNJIGARNA
»UČITELJSKE TISKARNE«
reglstrovane zadruge z om«j. zavez*
L i u b I i a n a
Frančiškanska ulica St. 6
priporoča cenjenemu občinstvu svojo zalogo pisarniških in šolskih potrebščin. Lastna izdelovalnica šolskih zvezkov. Knjigarna sprejema naročila za knjige iz inozemstva, za vse domače in inozemske liste, revije itd. Velika izbira razglednic in slik. Cene solidne! Postrežba točnal
PODRUŽNICA MARIBOR, palata banovlnsk* hranilnice
Izdeluje diazo - amoniak - papir „JASNIT", za kopiranje načrtov, ki je edini 100 % domač izdelek te vrste v državi!