Poštnina plačana pri pošti Slovenj Gradec Cena: 3,30 EUR 830047 015500 leto: XLII december 2010 številka: 1 2 • Gozaa* • Praznujejo • Ljudje in dogodki • Kultura, jezik in izobraževanje »Razvedrilo • Spominjamo se jih GOZDNO GOSPODARSTVO SLOVENJ GRADEC D.D. Ob prehodu v leto 2011 Recesija na področju gospodarstva, svetovna finančna kriza ter vse večja energetska in okoljska osveščenost družbe so v zadnjem letu povzročile, da je les, kot edina slovenska surovina, ki ponazarja trajnost, energetsko varčnost in okolju prijazen material, dobil svojo priložnost. Lešje po dvajsetih letih spet postal moderni material tudi v naši družbi. Tudi politično-gospodarska struktura je ugotovila, daje priložnost gospodarskega razvoja v lesni predelavi, ki izhaja iz ugodnih gozdnih fondov, ter v tradiciji lesne predelave, in da je les potrebno obdelati ob samem izvoru ter mu s tem dodati vrednost. V GG Slovenj Gradec obvladujemo polovico oblega lesa, ki prihaja na trg iz koroških gozdov. Od tega 60,000 m3 pridobimo iz državnih gozdov, 30.000 pa od drugih gozdnih posestnikov. V primarni predelavi predelamo 60.000 m3 oblovine. Na trgu ponujamo predvsem žagan les smreke, kije najprimernejša drevesna vrsta za konstrukcije. Konstrukcijskemu lesu pa je tako organizacijsko in tehnološko kot žaga prirejena gozdarska proizvodnja. V letošnjem letu nam je uspelo pridobiti oznako CE za konstrukcijski masivni les, ki je razvrščen po trdnosti in je namenjen za nosilne gradbene konstrukcije Smo prvi in edini v Sloveniji s tem certifikatom, brez katerega po evropski direktivi tovrstnih proizvodov v EU ni več možno vgrajevati, še posebej ne v infrastrukturne objekte javnega značaja. Naša usmeritev je vertikalna povezava dejavnosti med gozdarstvom in lesarstvom, zato naš slogan "Od gozda do hiše" tudi dobesedno izvajamo in ga bomo v prihodnjih procesih še posodobili in razvili. Ugotavljamo, daje čas, v katerem živimo, priložnost za uveljavitev objektov iz lesenih konstrukcij. Ugotavljamo pa tudi, da je v slovenskem prostoru precejšnje pomanjkanje znanja na področju oblikovanja, projektiranja in tehnološkega napredka pri izvedbi lesenih gradenj. Les je prav gotovo lahko del identitete Koroške, če ne že kar Slovenije. Vloga gozdarjev in lesarjev je, da znamo prednosti lesa predstaviti, da smo pri tem dovolj aktivni, povezani in vztrajni. Veliko volje, vztrajnosti, aktivnosti in povezanosti tako v družinskem krogu kakor v skupnosti vam želim v teh negotovih časih. V prihodnjem letu bodite zdravi in srečni! Prijetne praznike! Silvo Pritržnik Ob slovesu od leta 2010 ne moremo mimo dejstva, da krizno obdobje ne bo tako hitro minilo, kot smo pričakovali. Čeprav se v večjem delu Evrope že kažejo pozitivni trendi gospodarskega razvoja, za Slovenijo tega ne moremo trditi. Mogoče so bila naša pričakovanja prevelika, mogoče pa je naše gospodarstvo bolj na kolenih, kot smo si kdaj koli sploh predstavljali. Veliki menedžerji, ki jih je rodilo obdobje tranzicije, so ob "legalnem" kopičenju bogastva pozabili, daje poleg divjega lastninjenja potrebno predvsem dobro vodenje, znanja in izkušenj na tem področju pa se ne da pridobiti preko noči. Na žalost je prepozno, saj je gospodarski in ekonomski krizi realnega sektorja sledila splošna družbena kriza. Najbolj pa me skrbi kriza pravnih in družbenih vrednot, ki seje globoko zasidrala v srca večine Slovencev. In sedaj smo tu, kjer pač smo. Slabše že skoraj ne more biti, zato bo prihodnost gotovo svetlejša. Zgoraj navedena dejstva navajam samo zaradi lažjega razumevanja situacije v gozdarstvu in gozdarski stroki. Zaradi nižjih prilivov realnega sektorja je finančnih sredstev v negospodarstvu manj, varčevanje pa je preseglo že vse razumne okvire. Zmanjšala se je višina sredstev za vlaganje v gozdove, zmanjšala so se sredstva za delovanje javne gozdarske službe. Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so šli celo tako daleč, da so najprej odvzeli napredovanja terenskemu in pisarniškemu osebju, kasneje pa še dodatke za vodenje vodilnim delavcem na krajevnih in območnih enotah. Takšno iskanje denarja za vsako ceno je najmanj moralno sporno dejanje, v pravnem smislu pa bo zadeva gotovo dobila epilog na sodišču. Grenak priokus pa ostaja, minister je tako v očeh gozdarjev izgubi! vso kredibilnost, če jo je sploh kdaj imel. Predlog novega Zakona o davku na nepremičnine ukinja pristojbine za gozdne ceste in prispevek namenskih sredstev iz proračuna.Tako bo po naših predvidevanjih sistem vzdrževanja gozdnih cest doživel pravi kolaps, občine finančnega bremena same ne bodo vzdržale. Če omenim še pokojninsko reformo, boste dejali, da sem pesimist. Vendar to ne drži. Naštel sem le nekaj surovih dejstev, ki pa so na žalost skrb zbujajoča. Ali nam ostane kaj optimizma? Seveda, saj lahko zapišemo, da je ob tragičnih stečajih na Koroškem gozdarstvo dolgoročno stabilno, tako z ekonomskega, razvojnega kot strokovnega aspekta. Zmernost, postopnost investiranja in trajnosten razvoj krasijo koroško gozdarstvo. Prepričan sem, da so stabilne tudi koroške kmetije. Koroški kmet je s svojo konzervativno logiko vedno preživel vse krize v preteklosti, kar je vredno vsakega spoštovanja. Škoda le, da se v preveliki meri finančno podpira le "veliko površinsko" poljedelstvo vzhodne Slovenije, vse drugo pa kot da ni vredno večje razvojne podpore. Takšen način razmišljanja postavlja koroškega kmeta v podrejen položaj, če ga seveda primerjamo v okviru slovenskega povprečja. Merila za zakonsko določitev obsega in načina vlaganj v gozdove so zastarela, potrebno bo postaviti strokovne kriterije, ki bodo kmetu omogočila lažji pristop do proračunskih sredstev, predvsem pa njihovo učinkovito porabo. Višino sredstev za vlaganje v gozdove pa je potrebno bistveno povečati. Prepričan sem, da bo za gozdarstvo prihajajoče leto 2011 boljše in prijaznejše, predvsem v smislu pričakovane ponovne prosperitete celotne družbe. Dobro sodelovanje z lastniki gozdov in Gozdnim gospodarstvom Slovenj Gradec in drugimi subjekti gozdarske stroke je porok, da bomo tudi v letu 201 I uspešni. V izteku leta 2010 se v imenu sodelavcev iskreno zahvaljujem lastnikom gozdov, članom Sveta območne enote, kolegom v drugih organizacijskih enotah, poslovnim partnerjem, strokovni javnosti, predstavnikom lokalnih skupnosti in vsem drugim za tvorno in plodno sodelovanje v preteklem letu. Vsem, še posebej bralcem Viharnika, želim vesele božične praznike in srečno novo leto. Spec. Milan Tretjak Peta dražba hlodovine že v teku Jože Urbanci Foto: Jože Urbanci V decembrskih dneh lastniki gozdov že pridno pripravljajo hlodovino za peto dražbo vrednejših sortimentov lesa, ki bo potekala v januarju in februarju na letališču vTuriški vasi. Dovoz hlodovine se bo pričel takoj po novoletnih praznikih in bo trajal do 17. januarja 2011. Vsi dostavljeni hlodi se bodo oštevilčili in vpisali v kataloge, ki bodo nemudoma dostavljeni zainteresiranim kupcem. Kupci bodo imeli možnost ogleda hlodovine od 22. januarja do 2. februarja 2011. Do 2. februarja morajo v zaprti ovojnici poslati ponudbe s številkami posameznih kosov hlodovine in s ponujeno ceno za posamezni hlod. Javno odpiranje prispelih ponudb se bo izvedlo 2. februarja 2011 v prostorih restavracije na letališču. Kupci in prodajalci bodo obveščeni o izidih dražbe do 11. februarja 2011. Takrat bo tudi organiziran tudi dan odprtih vrat. Pripravljeni bodo novi katalogi z vpisanimi cenami. Katalogi bodo predstavljeni širši javnosti, ki si bo ob tej priložnosti prišla ogledat najlepše primerke hlodov različnih drevesnih vrst iz cele Slovenije. Kupci morajo poravnati kupnino pred odvozom lesa, prodajalci pa bodo prejeli plačilo v osmih dneh po kupčevem nakazilu. Odvoz lesa se bo pričel 13. februarja in naj bi bil končan do 1. marca 2011. Vsi lastniki gozdov, ki razmišljate o sodelovanju na dražbi, imate čas do konca prvega tedna v januarju, da pripravite primerno hlodovino ob kamionski cesti in se dogovorite za odvoz na prireditveni prostor. Kontaktni osebi sta Jože Jeromel, Društvo lastnikov gozdov Mislinjske doline, tel. 041 321 099, in Jože Mori, Zveza društev lastnikov gozdov Slovenije, tel. 041 657 546. Informativni gozdarski storži v novembru Gorazd Mlinšek, univ. dipl. inž. gozd. ^ Zavod za gozdove Slovenije, OE Slovenj Gradec Foto: Gorazd Mlinšek Poslovili smo se od predzadnjega meseca v letu. Vremensko je bil november kot koledarsko predzadnji jesenski mesec zelo zanimiv. Na Koroškem so bili prvi trije novembrski dnevi oblačni do delno oblačni z vložki lokalno različnega rahlega rosenja. Nato so sledili trije lepi dnevi. Od 7. do 11. novembra smo imeli vsak dan dež. 10. novembra 201 Oje v nočnih in jutranjih urah nad 1200 metri nadmorske višine celo snežilo. Od 12. do 15. novembra smo uživali v lepih sončnih jesenskih dnevih. 16. novembra je v večernih urah in ponoči pričelo deževati. Bolj obilne padavine so se pojavljale časovno in lokalno različno 17. in 19. novembra, manj je deževalo 21. in 22. novembra. Po treh suhih dneh se je pri nas začela neuradna zima. 26. novembra je po vsem slovenjegraškem gozdnogospodarskem območju opoldne pričelo snežiti, na zahodu države pa že prej. Snežilo je popoldan, ponoči in naslednji dan. Do jutra 27. novembra je v višjih predelih zapadlo več kot 30 centimetrov snega, v dolini okoli 20. Ponovno je pričelo močneje snežiti 28. novembra, rahlo je naletaval sneg opoldan in v popoldanskih urah 29. novembra. Če je bil začetek novembra topel za ta letni čas, je bil konec tega meseca zelo mrzel. Na Koroškem so bile najnižje dnevne temperature v novembru od -6 (28.11. Nova urednica Viharnika Marta Krejan v družbi z nekdanjo urednico Ido Robnik 2010) do 11 °C (1.11.2010), najvišje dnevne pa od -4 (28.11.2010) do 17 °C (15.11.2010). Kljub mrazu v zadnjem tednu novembra zemlja še ni zmrznila. Mesec november je tudi pri gozdarjih javne gozdarske službe bolj birokratski. Potrebno je bilo pripraviti programe dela za naslednje leto in urejati podatke za letna poročila o delu v gozdu. Revirni gozdarji so prevzemali zadnja opravljena gojitvena in varstvena dela in pripravljali obračune subvencioniranih del v zasebnih gozdovih. Gozdarji ZGS smo poslali zadnji zahtevek vlaganj v gozdove na Centralno enoto ZGS 24. novembra 2010. V zadnjih dveh zahtevkih so bila obračunana tudi subvencionirana dela jesenske sadnje (izvedena v novembru). Zelo koristno za zaposlene je interno izobraževanje. V ZGS OE Slovenj Gradec načrtujemo v programu dela različne oblike izobraževanja zaposlenih (predavanja, delavnice, ekskurzije). 10. novembra 2010 smo ob pomoči vodje odseka za gojenje in varstvo gozdov v OE Sežana Boštjana Košička organizirali strokovno ekskurzijo na Kras. Pri Škocjanskih jamah nam je predstavil gozdnogospodarsko območje (zgodovino gospodarjenja, sedanje delo v malo donosnih sestojih, pomen gozda za Nadaljevanje na str. 4 nekdaj ogolele predele, težave z ognjem in protipožarno gozdarsko službo itd.). Na terenu smo si ogledali tudi sanacijo leta 2006 nastalih požarišč. Kras pa ni zanimiv samo za gozdarje, vse več turistov obiskuje slikovito kraško pokrajino in kraške vasi. Med zelo lepimi in zanimivimi vasmi je Štanjel, ki so ga obnovili tudi z mednarodno denarno pomočjo. Prgišče zgodovine iz časa 1. svetovne vojne sta nam predstavila Primož Marušič in njegov oče, ki sta nas lepo sprejela na njihovi turistični kmetiji v Lokovci. Primož je član Društva za zaščito in promoviranje zgodovine in zgodovinskih objektov v domačem kraju in okolici. Sprehodili smo se skozi jamo (bunker), v kateri so bili avstrijski vojaki. Nad jamo je lep razgled na Tržaški zaliv. V KE Šoštanj smo se 12. novembra 2010 zbrali vodje Oddelka in območnih odsekov za gojenje in varstvo gozdov. Po operativnem sestanku smo se podali v gozdove Grajske planine, kjer smo imeli na dobro pripravljenih objektih delavnico iz označevanja drevja za posek. Delavnico je vodil vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov v nazarski območni enoti Marijan Denša. Na teh objektih imajo delavnice revirni gozdarji OE Nazarje. Uredniški odbor Viharnika je imel 25. novembra 2010 sestanek, na katerega so bili povabljeni tudi najožji sodelavci -dopisniki. Direktor GG Slovenj Gradec je na sestanku uradno predstavil novo urednico Viharnika Marto Krejan, dosedanji urednici Idi Robnik pa seje zahvalil za dolgoletno urejanje revije. Vsi prisotni smo Idi zaželeli prijeten upokojenski staž in še nadaljnje druženje z "viharniki"! Pogled od Vreska na Vesevkovo kmetijo (25.11.2010) Lepe novembrske dni so koristno izkoristili tudi nekateri gozdarski upokojenci -gozdni delavci v nekdanjem gozdarskem črnjanskem obratu. Med njimi sta bila tudi Vreskov Lojz in Ramšakov Jože z Ludranskega vrha. Kot da bi vedela, da se bo zima hitro začela, sta zadnje lepe novembrske dni pridno pripravljala drva. Oba sta vrsto let prepevala v Moškem pevskem zboru Gozdar. Letos mineva 30 let od ustanovitve Kulturno umetniškega društva Gozdar iz Črne na Koroškem. Naslednje leto bomo praznovali 30-letnico ustanovitve folklorne skupine v črnjanskem kulturnem društvu Gozdar. 19. februarja 2011 bomo sedanji člani društva Vreskov Lojz ima svoj kotiček s pogledom na Smrekovec obeležili ta jubilej s kulturnim programom, kjer bodo po dolgih letih ponovno skupaj zapeli pod vodstvom pevovodje Simona Potočnika pevci nekdanjega pevskega zbora. V novembru je ZGS izdal plombe za pridobivanje okrasnih dreves iz slovenskih gozdov in z namenskih površin. Lastniki gozdov in koncesionarji v državnih gozdovih OE Slovenj Gradec sojih dobili ali pa jih še lahko dobijo na sedežu matične krajevne enote. Dobili bodo plombe v obliki rumene nalepke z oznako izvornega gozdnogospodarskega območja in letnico 2010, navodila in individualno D-odločbo za pridobivanje okrasnih dreves. Gozdarji ZGS OE Slovenj Gradec na požarišču Šumka na Krasu Jožef Matija, p. d. Ledinek, v letu 2010 najbolj skrben lastnik gozda v OE Slovenj Gradec Gorazd Mlinšek, univ. dipl. inž. gozd. Zavod za gozdove Slovenije, OE Slovenj Gradec V letu 2010 so gozdarji ZGS OE Slovenj Gradec v posameznih krajevnih enotah izbrali šest skrbnih lastnikov gozda. V KE Mislinja je bil izbran Jože Ramšak, p. d. Ramšak, v KE Slovenj Gradec Drago Pajenk, p. d. Rdečnik, v KE Dravograd Jožef Matija, p. d. Ledinek, v KE Prevalje Janez Gostenčnik, p. d. Ošven, v KE Črna Marija Magdalena Sušnik s Prevalj in v KE Radlje Jožef Uršnik, p. d. Pogorevc. Iz skupine krajevnih "naj" lastnikov je bil za območnega najbolj skrbnega lastnika gozda izbran Jožef Matija z Ojstrice. Ojstrica je razpotegnjeno naselje nad levim bregom Drave v občini Dravograd. Razprostira se pod Košenjakom na nadmorski višini 700 do 1020 m. Na strmih pobočjih Košenjaka so sredi gozdov vpete posamezne kmetije. Ena izmed njih je tudi kmetija Ledinek. Na tej kmetiji skrbno gospodarita Jožef in Albina Matija. V veliko pomoč so jima otroci. Starejši sin Jože bo z družino ostal na kmetiji. Njegovi ženi Sonji in ostalim Matijevim prinašata veliko radosti najmlajša člana, sinova in vnuka Ožbej in Matevž. Doma sta še sin Marko, zaposlen v ateljeju Foto Anka, in hči Sabina, diplomirana varstvoslovka, ki nadaljuje študij na pravni fakulteti v Mariboru. Najmlajši sin Janez širi svoje obzorje kot Pri Ledineku vas vedno lepo sprejme in pogosti gospodinja Albina (foto: Vlado Petrič) študent Elektro fakultete v Mariboru. Albina in Jožef sta kmetijo prevzela leta 1978. Gospodarska poslopja so bila v zelo slabem stanju, negozdna zemljišča v zaraščanju. Ohranjen gozd s polno lesno zalogo jima je omogočil, da sta lahko obnovila hišo in hlev. Čeprav sta v gozd močno posegla, je danes Ledinekov gozd poln in ohranjen. Gozda je 36 hektarov. Zastopane so vse razvojne faze, izboljšala seje tudi zastopanost drevesnih vrst. Gozd je zelo dobro odprt z gozdnimi prometnicami, za katere skrbi lastnik sam. Ladinekovi imajo v posesti poleg matične kmetije še dve kmetiji. Eno so podedovali, drugo so zaradi zaokrožitve posesti kupili. Glavni vir dohodkov na kmetiji je živinoreja. Imajo 36 glav živine. Jožef je že od mladosti vedel, da je potrebno gozd negovati, ne pa iz njega samo jemati. Gozd jim je omogočil ustvariti trdno in ekonomsko stabilno kmetijo. Jožef ni samo dober organizator dela na 58 Kmetija Ledinek na Ojstrici (foto: Gorazd Mlinšek) hektarih, je tudi neumoren delavec v hlevu in gozdu. Kot izučen strojnik vse stroje vzdržuje sam, še posebej dobro se spozna na motorno žago in traktor. Pri delu mu veliko pomagajo domači in sosedi. V gozdu je stalno prisoten in vestno spremlja njegov razvoj. Svoje dolgoletne izkušnje pri delu stalno izmenjuje z gozdarji KE Dravograd. Upošteva njihova navodila in nasvete. Pravi, da brez mladega gozda trajnost gozda in obstoj kmetije nista zagotovljena. Gozd je banka, iz njega je bil primoran veliko vzeti, s stalno nego mladovij in z načrtnim posekom pa je v tridesetih letih lesno zalogo ojačal. Kot dober praktik se Jožef stalno izobražuje. Udeležuje se številnih predavanj in delavnic o gojenju in varstvu gozdov, gozdni tehniki in varstvu pri delu. Pri Ledineku so gozdarji javne gozdarske službe organizirali kar nekaj delavnic. Jožef poudarja, da bi morali lastniki gozdov obvezno vsako leto obnavljati in dopolnjevati znanje iz varstva pri delu, saj so nesreče s smrtnim izidom v gozdu vse bolj pogoste. Jožef ni aktiven in priden samo doma. Je član Združenja za medsosedsko pomoč -strojni krožek Koroške in predsednik Podružnične zadruge Dravograd ter član upravnega odbora Koroške kmetijsko-gozdarske zadruge Slovenj Gradec. Sodeluje tudi z lovci. Jožef Matija je bil gost Koroškega radia (foto: Gorazd Mlinšek) Jožef Matija - Ledinek si je za svoje požrtvovalno delo v gozdu in sodelovanje z javno gozdarsko službo zaslužil dodelitev naslova najbolj skrbnega lastnika gozda v letu 2010 v ZGS OE Slovenj Gradec. Čestitamo! Povzetek Pravilnika o izvajanju sečnje, ravnanju s sečnimi ostanki, spravilu in zlaganju gozdnih lesnih sortimentov Jerneja Čoderl, univ. dipl. inž. gozd. © Zavod za gozdove Slovenije Foto: Jerneja Čoderl V mesecu oktobru smo lastnike gozdov KE Radlje povabili na izobraževanje s področja varstva gozdov. Obravnavali smo probleme, povezane s prekomerno namnožitvijo lubadarja in Pravilnik o izvajanju sečnje, ravnanju s sečnimi ostanki, spravilu in zlaganju gozdnih lesnih sortimentov. Najvažnejši povzetki slednjega so navedeni v drobnem tisku na odločbi, ki jo po Zakonu o upravnem postopku prejmejo lastniki gozda ob odkazilu drevja za posek ali v primeru potrebe po izvedbi sanitarne sečnje. Drobni tisk na uradnih dokumentih po navadi ni najprivlačnejši za branje in ga radi "preskočimo", zato povzemam poudarke Pravilnika o izvajanju sečnje. Pravilnik ima svoj izvor v Pravilniku o gozdnem redu iz leta 1986, temelji pa na 17. členu Zakona o gozdovih. V letu 1994 je bil pravilnik objavljen v uradnem listu št. 55, v letu 2004 je izšel Pravilnik o spremembah pravilnika o izvajanju sečnje, ravnanju s sečnimi ostanki, spravilu in zlaganju gozdnih lesnih sortimentov v Uradnem listu št. 95. Pravilnikje doživel ponovne spremembe v letu 2008 z objavo v Uradnem listu št. 110. Vsebino pravilnika smo za naše interno izobraževanje razdelili na štiri sklope. Odkazilo Za posek označujemo drevje, debelejše od 10 centimetrov. Drevje označimo v prsni višini z barvo, na koreninskem vratu pa z barvo in žigom. Pravilnik določa, da mora ostati oznaka vidna na panju tudi po poseku drevesa. Pri izvajanju sečnje torej ne ravnamo v skladu s pravilnikom, če panje v celoti pokrijemo z vejami in drugimi sečnimi ostanki. Sečnja Najprimernejši čas za izvedbo sečnje je izven vegetacijske dobe. Z zimsko sečnjo povzročimo najmanj poškodb na sestoju in drugi vegetaciji, sečnja je tudi manj moteča za prostoživeče živali. Višina panja po Pri pregledu sečišč pogostokrat ne najdemo ustrezno narejenih vejnih kupov, saj so debeli konci vej vidni. Nepravilno zložene veje lahko omogočijo namnožitev podlubnikov Sečišče je urejeno, če so obeljeni panji smreke, bora in bresta. Tudi beljenje borovih panjev nam še ni prišlo v navado, je pa res, daje bor na naših sečiščih bistveno manj zastopan kot smreka. Bresta skoraj ne sekamo, zato se tudi z neobeljenimi brestovimi panji ne soočamo. Pri pomladitvenih sečnjah morajo biti sečni ostanki zloženi tako, da ne ovirajo razvoja mladja. Pomembno je, da pri končnem poseku za umetno obnovo sečne ostanke zložimo v redi ali kupe, kar omogoča neovirano sadnjo. Na urejenem sečišču poteka umetna obnova sestoja s saditvijo nemoteno Pri ureditvi sečišča je zelo pomembno, da sočasno ustrezno saniramo gozdne prometnice ter da odstranimo sečne ostanke iz strug potokov in hudournikov. S pravilnim pristopom zelo zmanjšamo nevarnost erozijskih pojavov. Sečni ostanki v in ob vodotokih predstavljajo ob neurjih resno nevarnost za zamašitev mostov in cevnih propustov Urejenost sečišča je pogojena z odstranitvijo sečnih ostankov z mejnikov, iz kaluž in vodnih izvirov, s kmetijskih zemljišč in z zunanjih gozdnih robov. Prav tako morajo biti iz gozda odstranjeni vsi nelesni odpadki, ki so nastali pri delu v gozdu (ostanki goriva), ker onesnažujejo okolje in v gozd res ne sodijo. V skrbi za naše gozdove lastnikom gozda določila Pravilnika o izvajanju sečnje, ravnanju s sečnimi ostanki, spravilu in zlaganju gozdnih lesnih sortimentov niso neznana. Z doslednim izvajanjem določil pravilnika bomo lastniki in gozdarji v smislu varstva gozda naredili največ. Vir: Ur. I. RS, št. 55/1994, 95/2004 in 110/2008 pravilniku ne sme presegati tretjine njegovega premera in jo merimo na zgornji strani pobočja. Panj je lahko tudi višji, če z njim varujemo pred poškodbami drugo drevje, npr. ob gozdni vlaki. Sečnjo moramo izvajati tako, da ne poškodujemo sosednjih dreves in pomladka, da ne poškodujemo gozdnih prometnic, obrežij vodotokov, ter da pred poškodbami varujemo infrastrukturne objekte. V gozdu ni dovoljeno puščati obviselih ali napol podrtih dreves, ki zaradi prostega dostopa v gozd ogrožajo obiskovalce. Spravilo Spravilo lesa obsega vlačenje in zlaganje gozdnih lesnih sortimentov. Spravilo moramo izvajati tako, da ne poškodujemo pomladka, ostalega stoječega drevja, gozdnih tal in gozdnih prometnic. Spravilo naj ne bi poslabšalo režima odtoka vode. Pravilnik določa, da moramo takoj po končanem spravilu sanirati vse poškodbe, ki so nastale ob izvleku in razvlačevanju lesa. Kje smemo vlačiti ali prevažati les? Les lahko vlačimo ali prevažamo le po gozdnih vlakah in poteh. Po gozdnih cestah smemo vlačiti gozdne lesne sortimente samo zaradi sortiranja in zlaganja lesa. Če so na gozdni cesti nastale poškodbe, jih mora povzročitelj sanirati takoj po zaključku dela. Ko je les spravljen od panja, ga nekje zložimo za nadaljnji transport do mesta predelave ali do končnega uporabnika. Zlaganje lesa je po določilih pravilnika dovoljeno pod in nad cesto, vendar tako, da ne ogroža prometa in daje drevje zavarovano pred poškodbami. Zlaganje lesa in puščanje sečnih ostankov ni dovoljeno v strugah potokov in hudournikov, v jarkih, na pasiščih prostoživečih živali, v kalužah, ob vodnih izvirih in na gozdnih prometnicah. Ureditev sečišča Odkazan, posekan les spravimo od panja in ga zložimo. Zelo pomembno je, kakšna je slika v gozdu po vseh teh delovnih opravilih. Ureditev sečišča podrobno določa pravilnik in delavcem Zavoda za gozdove nalaga, da ureditev sečišč kontroliramo. Po pravilniku mora biti sečišče urejeno takoj po poseku drevja in spravilu, najpozneje pa v dveh mesecih po začetku sečnje, razen če z drugimi predpisi (Pravilnik o varstvu gozdov) ali z odločbo Zavoda za gozdove Slovenije ni določen krajši rok (C-odločba). Kdaj je sečišče urejeno? Poleg odkazanih dreves morajo biti posekana tudi drevesa, ki so bila pri sečnji in spravilu močneje poškodovana. Iz gozda morajo biti spravljeni vsi sortimenti. Pomembno je določilo, da morajo biti veje in vrhači iglavcev razžagani in zloženi na kupe tako, da so debelejši konci vej obrnjeni v notranjost kupa in prekriti z drobnejšimi vejami. Delavnica ZGS o izbiri drevja za posek v pomlajencih Marijan Denša, univ. dipl. inž. gozd., vodja odseka za gojenje varstvo gozdov Zavod za gozdove Slovenije, OE Nazarje Foto: Marijan Denša Gozdarji se izobražujejo Skrb za lastno formalno in neformalno izobraževanje je na Zavodu za gozdove Slovenije stalno in povsod prisotna. Težko si je v današnjih časih predstavljati, da se zaposleni ne bi seznanjali z novostmi v stroki ali da ne bi obnavljali in izpopolnjevali svojega znanja. Kdor se ne uči, zakrni! Odločitve v gozdu so dolgoročne narave Izbira drevja za posek je osnovno gozdarjevo delo. Zato je nedvomno pomembno, da je opravljena strokovno. Zlasti so pomembne odločitve o načinu in količini poseka v sestojih, ki smo se jih odločili uvesti v obnovo. Odločitve v takih sestojih so dolgoročne, trajajo tudi stoletje! Velikokrat se v njih sprašujemo KAKO, KJE, KAJ, KDAJ, KOLIKO odkazati, da bomo vzgojili nov, mlad gozd, ki bo lastniku dajal kvaliteten les, hkrati pa bo v njem vrvela raznolikost življenja in bo varoval okolje. Da bi izmenjali naše znanje in izkušnje, smo na odseku za gojenje in varstvo gozdov pripravili delavnico, na kateri smo obravnavali tovrstno problematiko. Delavnica je ena izmed oblik izobraževanja, kjer udeleženci aktivno sodelujejo pri izvedbi in ovrednotenju rezultatov, včasih tudi pri pripravi. Če je to na terenu, v gozdu, toliko bolje, saj gozdarji tja tudi sodimo. Prva, vzorčna delavnica je potekala v okolici Šoštanja v gozdu, imenovanem Grajska planina. Najprej smo se delavnice udeležili vodje odsekov za gojenje in varstvo gozdov, da smo preverili prednosti in slabosti izbranega objekta in predvidenega poteka. Nato smo na osnovi ugotovitev pripravili delavnico za ostale strokovne delavce v območni enoti Nazarje. V spomladanskem času se bodo tovrstne delavnice odvijale v vseh območjih v Sloveniji. O gozdu se največ naučimo v gozdu V gozdu smo za delo izbrali zanimiv primer. Dozorel bukov debeljak na površini štirih hektarov, ki ga bo treba v naslednjih letih pomladiti. Del gozda se že rahlo pomlajuje, na delu pa je drevje še strnjeno. Bukvi so primešana posamezna drevesa smreke, Na delavnici sta bila zelo aktivna vodja oddelka za gojenje in varstvo gozdov Zoran Grecs in vodja službe za varstvo gozdov Marija Kolšek bora, macesna, javorja, jesena, hrasta, bresta in drugih vrst. V takem gozdu so možne številne različice obnove. Udeleženci delavnice so delali v skupini treh ali štirih gozdarjev in izdelali načrt poteka obnove. Pri tem so morali upoštevati številne dejavnike: rastiščne in sestojne razmere, kvaliteto drevja, način pomlajevanja, spravilne razmere - določiti so npr. morali, kje bodo potekale nove vlake. Upoštevali so, daje obravnavani gozd priljubljeno rekreacijsko območje za okoliške prebivalce... Skratka, gozd so - kot vedno - obravnavali celovito, tako v času kot v prostoru. Na osnovi zastavljenega načrta so na vnaprej pripravljenih ploskvah izvedli konkretno izbiro drevja za posek. Ploskve za odkazilo so bile postavljene na "kritičnih mestih odločitev". Drevje na ploskvah je bilo oštevilčeno in tako smo dobili neposredno primerjavo od kazila med skupinami. Za vsako drevo smo vedeli, katera skupina ga je določila za posek oz. koliko skupin seje odločilo zanj. Izmenjava znanja in izkušenj je pomemben element izobraževanja Za gozdarje, ki na terenu delujejo predvsem samostojno, je že izmenjava znanja znotraj skupine pomembna in dobrodošla! Ponovno so se srečali z mnenji, znanjem in izkušnjami kolegov, ko je potekal drugi del delavnice. V drugem delu delavnice so skupine predstavile svoje delo ostalim udeležencem. Primerjali so načrtovani potek pomlajevanja in izvedbo odkazila. Pri tem so prišle do izraza različne oblike in vsebine znanja: osebne izkušnje, primeri dobre prakse in tudi teoretično znanje. Taka študija primerov je v naravi, kjer so edina stalnica spremembe, za vse udeležence zelo zanimiva oblika izobraževanja, ki pripomore k še boljšemu delu vseh skupaj in vsakega posebej. mm iiVll Gozdarstvo Nesreče pri delu v gozdu Letos visok davek na neprevidnost in neznanje Spec. Jurij Beguš, univ. dipl. inž. gozd. (P Zavod za gozdove Slovenije, Centralna enota, oddelek za gozdno tehniko Zavod za gozdove Slovenije žal ugotavlja, da se je v letošnjem letu pri delu v gozdu (sečnja in spravilo lesa) smrtno ponesrečilo že deset lastnikov gozdov, samo v zadnjih dveh tednih dva. Zato opozarjamo vse, ki sami izvajajo dela v svojem gozdu, naj bodo pri tem skrajno previdni. Delo v gozdu je eno najbolj nevarnih opravil, ki zahtevajo določena znanja in izkušenost. Posebno moramo biti pazljivi v zimskem času, saj so razmere takrat še posebej nevarne zaradi snega na drevju in deblih, spolzkega in poledenelega terena, zmrznjenega lesa in oteženega gibanja izvajalca del. Veliko je tudi polomljenega in obviselega drevja. Pri tem moramo posebej izpostaviti sečnjo drevja, ki je najbolj zahtevno in najbolj nevarno opravilo pri pridobivanju lesa. Izkušnje in natančnejše analize nesreč so pokazale, da se jih večina zgodi zaradi podcenjevanja nevarnosti pri gozdnem delu, neuporabe osebne varstvene opreme za delo, nepoznavanja tehnik dela, zastarelih ali slabo vzdrževanih delovnih naprav (motorna žaga, traktor) in slabe psihofizične pripravljenosti tistih, ki dela izvajajo (starost). Analize zadnjih let so pokazale, da je le 8 % tistih, ki so se smrtno ponesrečili, uporabljalo osebno varovalno opremo. Zavod za gozdove svetuje, da naj se sečnje in spravila lotijo le tisti, ki so za take razmere usposobljeni in primerno opremljeni. Če pa se dela lotite sami, so za varno in učinkovitejše delo nujno potrebni znanje, brezhibna oprema, orodje za delo in dodatna oprema. Dela se izvajajo le v lepem vremenu in v ugodnih vremenskih razmerah. Pri deluje obvezna uporaba osebne varovalne opreme: zaščitna čelada, zaščitne rokavice, ustrezna obutev, zaščitne protivrezne hlače ter dobro viden delovni jopič. Del nikoli ne izvajamo sami, pri tem pa moramo paziti na primerno varnost Nadaljevanje na str. 8 tistih, ki delajo skupaj z nami (ustrezna varnostna razdalja, njihova primerna opremljenost). Sečnja in spravilo lesa naj potekata usklajeno. V nevarnih situacijah, ki so v zimskih razmerah zaradi polomljenega in obviselega drevja pogoste, uporabljamo, kjer je le mogoče, traktor z vitlom ali vsaj žični nateg in škripec. Že vnaprej razmislimo, kako bomo ukrepali v primeru nesreče. Pri sebi moramo imeti torbico za prvo pomoč in mobilni telefon. Na spletni strani www.zgs.gov.sije možno dobiti ustrezna navodila v obliki zloženk in druge literature, ki so na voljo tudi na organizacijskih enotah Zavoda za gozdove Slovenije. Preden se odpravite na delo v gozd, realno ocenite, ali ste za izvajanje sečnje in spravila lesa dovolj usposobljeni in opremljeni ali pa bi bilo bolje, da delo namesto vas opravi za to opremljen in izurjen izvajalec. Informacije o izvajalcih del v gozdovih lahko lastniki gozdov dobijo na organizacijskih enotah ZGS. Pri tem priporočamo, da se lastniki med sabo povežejo in poiščejo izvajalce združeni. Še posebej pomembno je, da pridobijo ponudbe več izvajalcev ter na podlagi tega izberejo najugodnejšega in najbolj usposobljenega. Ekskurzija Društva lastnikov gozdov Mislinjske doline Vinko Lenart Foto: Vinko Lenart Ko pobliže spoznamo pomen in delovanje društva, ugotavljamo, da opravlja svoje poslanstvo v Mestni občini Slovenj Gradec in Občini Mislinja. Glede na število članov, ki že presega število 120, nam pove, da je društvo dobilo vso podporo pri večini kmetov oziroma gozdnih posestnikov. V programu za leto 2010 sta poleg izobraževanja - pridobivanja nacionalne poklicne kvalifikacije - tudi licitacija vrednejših lesnih sortimentovter ekskurzija, ki je bila načrtovana v Belo krajino. Namen ekskurzije je bil, da pobliže spoznamo te kraje in delovanje društva Kolpa in Lahinja, kateremu predseduje gospod Rajko Štefanič, ter način gospodarjenja z gozdovi na tem območju. V programu ekskurzije je bil zajet tudi ogled Krajinskega parka ob Lahinji in Kolpi -Klepčev mlin. V teh krajih ni mogoče preživeti dneva brez pokušnje belokranjskih kulinaričnih dobrot in metliške črnine. Naj omenim nekaj jedi, ki pa so še kar znane po svetu: belokranjska pogača, ajdova potica ter pečeno jagnje iz krušne peči. Udeleženci ekskurzije smo podoživljali prijetne zgodovinske in turistične trenutke ob skupini prijaznih ljudi. Domačina, gospa Ana in njen mož, ki sta vodila ogled Krajinskega parka ob Lahinji in Kolpi, sta opisovala podrobnosti nastanka Klepčevega mlina in žage, ki še vedno delujeta na vodni pogon. Zelo zanimive so najdbe kamnitega orodja izpred več tisoč let in cekin kralja Matjaža, ki spi pod Peco Občudovanja vredni kolesi - prenosnika, ki nevidno moč vode izražata pri delovanju še delujočega Klepčevega mlina in žage v Lahinji v Beli krajini na Koroškem. Ne moremo mimo omembe njihove bele narodne noše in bele breze, s katerima se povezuje ime krajine. Dan je minil hitro in že se je bilo treba posloviti od prijateljev. Moramo priznati, da smo se domov vračali z dobrimi občutki ter v veselem razpoloženju ob pesmi in humorju, bogatejši za nekaj kulturnih novosti, ki so v Beli krajini specifične. Pogovori so kar nehote stekli v nadaljnjo aktivnost, to je priprava 5. licitacije vrednejših lesnih sortimentov, ki je zelo odmevna v Sloveniji in širše. Moram poudariti, da pri pripravi licitacije sodeluje kar veliko članov, za kar se jim iskreno zahvaljujemo. Ob izteku leta se iskreno zahvaljujemo vsem članicam in članom za uspešno realiziran program. Ob novem letu pa želimo vsem veliko družinske sreče, miru in uspeha. Ivan in Marjan zelo skrbno opazujeta in se spominjata časov, ko so še pri nas delovali mlini na vodni pogon Skupinska slika udeležencev ekskurzije pri vhodu Zupančičevega hrama, kjer je bila nekoč kmetija pesnika Otona Župančiča Kongres žagarjev jugovzhodne Evrope Bojan Pogorevc, univ. dipl. inž. les. Foto: Drvni cluster sjeverozapadne Hrvatske Sončnega 28. oktobra sva se s Silvom Pritržnikom, direktorjem Gozdnega gospodarstva Slovenj Gradec, udeležila prvega Kongresa žagarjev jugovzhodne Evrope v Slavonskem Brodu na Hrvaškem. Po triindvajsetih letih je takšen dogodek vsekakor zanimiv in navdušujoč. Na njem je sodelovalo več kot 300 predstavnikov žagarske industrije iz Srbije, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Hrvaške in Slovenije, dobavitelji tehnologije iz Nemčije, Avstrije, Italije in Francije ter sektorski strokovnjaki iz Evropske unije. Kongres je potekal v sproščenem ozračju panelnih razprav z zelo dobrim strokovnim moderiranjem predstavnikov lesarskega grozda Hrvaške, moderatorka jutranjega dela pa je s svojim poznavanjem stroke in z odličnim glasom (pevskimi nastopi) dogodku pridala nepozaben pečat. Tema kongresa "Slabe naložbe v tehnologijo in pomanjkanje surovine: ali Balkanu in jim zato ni logično, da žage s takšnimi primerjalnimi prednostmi propadajo. Razdrobljenost interesov in potrebo po lobiju, ki bi pomagal tej gospodarski panogi, je v prihodnje možno rešiti s strokovnim povezovanjem in združevanjem ob uporabi znanja evropskih združenj in strokovnih skupnosti. Sprejeti so bili naslednji sklepi: • manjkajo razvojne strategije; • ni integracije z evropskimi združenji; • na trgu deluje preveč žag z različnimi in razdrobljenimi interesi; • trenutno se uporablja komaj 60 % predelovalnih kapacitet, trg proste surovine pa je vsako leto manjši; • opazno je pomanjkanje ažurnih tržnih in tehnoloških informacij; • ne obstaja brand regionalnega lesa na svetovnem trgu; • uporabljajo se zastarele in neučinkovite tehnologije; • usmeritev v izdelke z višjo in visoko dodano vrednostjo je nujna; • lesno biomaso je treba bolje izkoristiti, vendar se ne sme pretiravati z izgradnjo velikih energetskih objektov za vsako ceno, saj ni dovolj surovine na razpolago; • ni ugodne naložbene klime, ki bi spodbujala vlaganja v ta sektor, saj nekateri na novo postavljeni obrati zaradi pomanjkanja surovin ne obratujejo. Na območju jugovzhodne Evrope posluje več kot 2.500 žag različnih velikosti in tehnološke razvitosti predelave. Primarna predelava skupaj z gozdarstvom zaposluje več kot 13.000 ljudi in predela 7 milijonov m3žagarske hlodovine. V državah Regije letno posekajo več kot 20 milijonov m3 lesa, zato je les lahko dobra osnova za razvoj regionalnega gospodarstva, kakor je bil tudi včasih. Predvidevanja EOS-a (Evropske organizacije žagarske industrije) in ETTF-a (Evropske federacije trgovcev z lesom) napovedujejo okrevanje po krizi, zato se bo proizvodnja žaganega mehkega lesa v Evropi do leta 2011 povečevala glede na leto poprej (102 mil. m3 leta 2008; 90,5 mil. leta 2009; 97,2 mil. leta 2010; 100,4 mil. leta 2011). Filip de Jaeger, tajnik Evropske organizacije žagarske industrije (EOS) in Evropske konfederacije lesnopredelovalne industrije (CEI BOIS): Države Regije so dobrodošle v evropska strokovna združenja, na Kongresu pa je bil prepoznan Razprave so bile multimedijsko podprte lahko lokalne žage obstanejo?" se je izkazala za zelo aktualno, saj je velik del udeležencev v svojih predstavitvah in v panelnih razpravah poročal o zelo podobni problematiki, ki danes prevladuje pri primarni predelavi lesa. Razen mnogih pesimističnih izjav o tem, kako bi si mnogi želeli zapreti žage, vendar tega zaradi prevzetih kreditov ne morejo storiti, je bilo slišati tudi veliko afirmativnih stališč, ki se opirajo na boljši izkoristek lokalne surovine (propadlo je že 25 % žag na Hrvaškem, brez združevanja pa grozi izginotje tudi mnogim drugim).Tuji strokovnjaki poudarjajo prednost kakovostnih gozdnih virov na • surovina je predraga in ni kvalitetno eksploatirana, zato gozdno bogastvo ni dovolj izkoriščeno; • hrvaška s porabo 0,66 m3 hlodovine na prebivalca les premalo izkorišča, kar velja tudi za ostale države JV Evrope; • slediti je treba zgledu Avstrije, ki od vsakega prodanega kubičnega metra lesa nameni 0,22 evra za izvajanje kampanje za promocijo uporabe lesa; • izobraževanje strokovnih kadrov je nezadostno in potrebno je organizirati izobraževalne programe za uporabo novih numerično krmiljenih tehnologij; Kongres seje odvijal v veliki in prijetni dvorani velik potencial predelave lesa vtem delu Evrope kljub mnogim obstoječim težavam. Z združevanjem bi se okrepil položaj žagarjev in izboljšale bi se njihove priložnosti za vključevanje na globalni trg. Peter Horr, Institut - visoka šola za predelavo lesa Rosenheim (LHK): Naš inštitut bo v sodelovanju z Lesnim grozdom že naslednje leto sprožil izobraževalni program za usposabljanje novih regionalnih strokovnjakov za žagarstvo s praktičnim poukom v najboljših nemških žagah. Nadaljevanje na str. 10 Kmetijstvo Lesarstvo 101 Maximilian Esterer, lastnik podjetja EWD iz Nemčije, glavni partner Kongresa: Opažamo velik potencial za nove naložbene projekte in prenos najsodobnejših tehnologij, večina žag pa nima dovolj surovine, kar zavira investicije. Christoph Kulterer, predsednik Avstrijskega združenja žag: Kongres je odprl mnoga pomembna vprašanja za ta sektor, o katerih seje razpravljalo na zelo odprt način. To pa je tudi garancija, da se bodo nakopičeni problemi lokalnih žag kmalu začeli reševati. Mi smo prenesli naše izkušnje in smo tudi v prihodnje zainteresirani za sodelovanje skozi različne projekte. Zdravko Popovič, prodekan, Gozdarska fakulteta v Beogradu: Z medsebojnim povezovanjem lahko ustvarimo najboljše možnosti za statistično spremljanje žagarske predelave lesa in za primerjavo z državami EU. Ismet Mujanovič, lastnik Krivaja Zavidoviči: Resnica je, da kot veliko podjetje z več kot 2.000 zaposlenimi premalo vlagamo v tehnologije, obstoječo proizvodnjo pa si prizadevamo plasirati tudi na čezmorska tržišča, kot so ZDA. Dalibor Hatič, Združenje za gozdarstvo pri hrvaškem združenju delodajalcev: Vse institucije morajo podpreti proizvajalce in jim pomagati pri proizvodnji izdelkov z visoko dodano vrednostjo, gozdarstvo pa mora biti v funkciji predelave lesa. Zdravko Jelčič, predsednik Združenja lesne industrije pri hrvaški gospodarski zbornici: Našo dragoceno surovino moramo bolje izkoristiti, naš slavonski hrast pa je pravi svetovni brand. Kongres je potekal pod pokroviteljstvom Božidarja Pankretiča, podpredsednika vlade Republike Hrvaške, v organizaciji Hrvaškega lesarskega grozda (Drvni klaster, Hrvatska) in strokovne revije Drvo & Nameštaj ter v soorganizaciji Inštituta -visoke šole za predelavo lesa - Rosenheim (Lehrinstitut der Holzvvirtshaft und Kunststofftechnikin Rosenheim e.V., LHK). "Priložnost zamujena ne vrne se nobena!" Rek, ki bo marsikomu v razmislek. Naslednji kongres bo oktobra 2011 ponovno v Slavonskem Brodu. Ingver - Rhizoma zingiberis Martina Cigler Zima je in božič je pred vrati. Takrat smo ljudje radi v krogu družine na toplem, kjer si božični večer popestrimo tudi z božičnim pecivom. Po hišah diši po raznovrstnih začimbah. Med nami manj znana, a pri nekaterih že priljubljena rastlina, značilna za božič, je ingver, katerega korenike se sveže in suhe uporabljajo kot čaj, začimba k jedem ali dodatek sladicam, uživamo pa lahko tudi kandiranega. Izvor: Ingverje začimbna rastlina, ki raste v tropskem in subtropskem pasu. Opis: Je večletna rastlina, ki zraste do 50 centimetrov visoko. Oblikuje do 20 centimetrov dolge korenike, ki jih uporabljajo v kulinariki in zdravstvu. Uporaba: Ingver spada med začimbe, ki jih je človek spoznal med prvimi. Nekateri menijo, daje najstarejša kulturna rastlina sploh. Znani kitajski filozof Konfucij ga je zelo cenil in ga je vključil skoraj v vsako jed. V starem Rimu so ga uporabljali v lepotnih salonih. Najbolj priljubljen je v Angliji in ZDA, kjer iz njega delajo brezalkoholno ingverjevo pivo. Dodajajo ga sadnim solatam, kompotom, pečenim jabolkom, kolačem, kruhkom in iz njega izdelujejo različne napitke, npr. čaj, pivo, vino in ingverjevo kavo. V zdravstvu ga uporabljajo največkrat proti prehladu. Kupite lahko tudi kandiranega ter ga z užitkom grizljate. Okus je rahlo pekoč, a pri kandiranem ne pride toliko do izraza. Pri receptu za sirup pa se vam mogoče porodi ideja, kako presenetiti goste za novo leto. Ingverjev sirup Sestavine: 500 g ingverja 500 g sladkorja Priprava: Ingver olupite in narežite na poljubno velike kose. Približno 20 minut ga kuhajte v 500 ml vode, nato dodajte sladkor in pokuhajte. V dveh naslednjih dneh ingver vsak dan pokuhajte še za 20 minut.Tretji dan kuhajte, dokler ni ingver že "steklen" in sirup gost. Sirup lahko v hladilniku stoji tudi do 6 mesecev. Odličen je sam, lahko pa ga pripravite kot čaj. Strokovna ekskurzija Društva kmetijskih inženirjev in tehnikov Koroške Milena J. Cigler Foto: Tatjana Krejan Košan Ker lani ekskurzije z DKIT Koroške ni bilo, smo vsi težko čakali, kam nas bo naša predsednica Tatjana Krejan Košan popeljala tokrat. In presenečenje je bilo popolno! Zjutraj nas je avtobus odpeljal naravnost v Prekmurje, natančno v Dobrovnik v bližini Lendave, kjer ima g. Gjerkeš bioplinarno. Menda ni v sorodu z ministrom ... V tej bioplinarni proizvajajo bioplin iz zelene biomase (silažna koruza v glavnini), organskih odpadkov in piščančjega gnoja. Koristijo tudi geotermalno toploto in (ne vem, ali že ali še bodo) sončno energijo. Kmetom se zelo splača tja dovažati silažno koruzo, saj dobijo za eno tono silažne koruze 30 evrov. Zveni malo, a so kmetje preračunali, da se jim vsekakor splača. Nabava materiala za geoplinarnoje v razmerju 70 % rastlinske biomase in 30 % gnojevke ali piščančjega gnoja. Videli smo ogromne kupe skladiščenega materiala za predelavo bioplina, bele kupolaste shrambe bioplina, strojnico, motor, ki poganja vso zadevo in je predelan ladijski Prekrasne orhideje Bioplinarna Gjerkeš, deponija biomase motor, ki gaje prej poganjalo dieselsko gorivo. Lastnik oz. direktorje povedal, da ima občina Dobrovnik napeljane cevi za toplovod in tudi bližnji rastlinjak z orhidejami in tropski vrt delno ogrevajo s plinom (delno pa z geotermalno toploto). Bodočnost proizvodnje geoplina je tudi v pogonski sili za avtomobile. Povedal je, da v Braziliji 70 % avtomobilov poganja bioetanol, ki ga oni še ne proizvajajo, imajo pa to v načrtu. Pri tem gre za princip oz. postopek, podoben žganjekuhi. Elektrika, pridobljena s pomočjo bioplina, t. i. zelena elektrika, je cenovno zelo ugodna, saj jo za sedaj še subvencionira država. Za zaključek so člani društva, ki so tudi kmetje, ugotovili, da prekmurski živinoreji bije plat zvona, saj se bo kmetom bolj splačalo zeleno maso dovažati v geoplinarno. Naslednja postaja je bil rastlinjak z orhidejami, sledil pa je tropski vrt, oba dokaj blizu geoplinarne. Rastlinjak z orhidejami se razprostira na 30.000 kvadratnih metrih površine. V 70 % ga ogreva geotermalna energija -topel vrelec iz zemlje. Ta voda je speljana po neštetih ceveh. V 30 % je ogrevana s plinom iz geoplinarne. Ogromno je steklene površine. Lastnikje bil na Nizozemskem in tam je spoznal skrivnosti gojenja orhidej. Orhideja raste v treh fazah: prva faza traja 6 mesecev pri 27 stopinjah Celzija in rastline rastejo pri 25 % zračni vlagi. Naslednja faza traja 2 meseca in je neke vrste prezimovanje, saj temperature spustijo na 19 stopinj Celzija - imenuje se hlajenje. Tretja faza - fishing - traja 4 mesece in takrat rastline zacvetijo. Ker so te rože zelo drage, jih zaradi transporta nismo veliko kupovali, smo pa dobili v dar okrasni lonček ali substrat za gojenje orhidej ali brošuro o gojenju. Potem smo se podali še v tropski vrt, kjer v subtropskem ozračju rastejo tropske rastline vsega sveta. Videli smo tudi orhideje, kako rastejo v naravnem okolju. Navdušili so me kaktusi benjamini, veliki kot naši večji bezgovi grmi ali bananovci, M papaje (s sadeži) in avokado (brez sadežev), ki je ogromna rastlina. Občasno spustijo "dež" zaradi potrebne vlage. Zadnja postaja naše ekskurzije je bila živinorejsko-vinogradniška kmetija Leber Vračko v Zg. Kungoti. Lastnika sta Alenka Leber in Ivan Vračko. Hčerki Barbara in Katja še študirata in živita doma. Imajo 20 hektarov travnikov, 7 hektarov pašnikov, pridelujejo 10 hektarov koruzne silaže in obdelujejo 4,5 hektarov vinogradov. Skupaj obdelujejo 41,5 hektarov kmetijskih zemljišč in 10 hektarov gozda, od tega imajo 20,5 hektarov v zakupu. Redijo 45 glav krav črno-bele pasme in 40 mladih telic. Mleko oddajajo sosednji kmetiji, ki seje usmerila v sirarstvo. Sire s te kmetije so nam tudi ponudili in bili so odlični. Zraven smo poskušali prvovrstna vina iz njihove proizvodnje. Posebej mi je bil všeč jagodni izbor. Edino, kar dvomim, da je najbolje za zdravje živali, je odprt hlev tudi pozimi in vodno izplakovanje blata, zaradi česar živali nenehno hodijo ali se "drsajo" po vodi, ko gredo h krmilni mizi. Imela sem občutek, kot da so na rolerjih. Na kosilu, čeprav bi morala že prej omeniti, smo se ustavili v Turnišču na kmetiji Seči. Oni imajo turizem ob koncih tedna, sicer pa se ukvarjajo z živinorejo in vinarstvom. Redijo manj govedi, ker ne najemajo tuje delovne sile. Kosilo je bilo vredi, pedinivali pa so vsi domači, tau sta mama in dva sijna, samo očo pa sneje se ne spomin, ka bi ju vijdla. Važno pa je, ka je bilja na konci gijbanica, vej smo pa bili v Prekmorji, nej! Čebele v adventu Janez Bauer Še zvečer so dežne kaplje, ob močni nevihti, škrebljale po oknu. Preko noči pa je vse potihnilo. Zjutraj smo ob pogledu skozi okno zagledali pokrajino, odeto v belo snežno prevleko. Snežilo je še cel dopoldan in veje dreves so se upogibale pod težko snežno odejo. Popoldne pa so se oblaki razkadili in prvi sončni žarki so obsijali zasneženo pokrajino. Sedaj pa lopate v roke in počistimo sneg okrog hiše. Nato pa naredimo še potko do čebelnjaka, da vidimo, kako so kaj naše ljubljenke. Res prava zimska pravljica se nam odpre ob pogledu na zasnežen čebelnjak in živo pobarvano pročelje. Okrog čebelnjaka je vse tiho in mirno. Narava in čebele počivajo po napornem letu. Bliža se adventni čas. Neka stara legenda pripoveduje, da so bile čebele takrat, ko so še živele z Adamom in Evo v rajskem vrtu, bele barve. Rjave so postale, ko so bili človekovi prastarši izgnani iz raja. Na zemlji pa so lahko ohranile nekaj privilegijev. Čebela je lahko izločala vosek, ki je bil deviški pridelek in simbol Kristusovega telesa. Zaradi tega tudi prižigamo voščene sveče pri cerkvenih obredih. V preteklih časih so pripisovali čebelam in medu velik pomen. V starogrški religiji je bila čebela simbol duše, njena modrost in nesmrtnost. Zaradi medu in žela velja čebela za Kristusov emblem. Na eni strani sta milina in usmiljenje, na drugi strani Kristus sodnik izvaja pravico. Po verovanju naj bi med nastal iz jutranje rose in rdečila zarje kot darilo bogov, ki ga razlijejo po cvetju, kjer ga potem nabirajo čebele. Zaradi prijetnega okusa je med priljubljena jed, ki jo uživajo bogovi in pokojniki. Zato je obvezna jed za zadušnice. Z medom premažejo pogačo in prelijejo obredno jed, ki jo ob obredu pri čaščenju pokojnika zaužijejo vsi prisotni nad grobom. To so poznali že Grki in drugi starejši narodi, ki so prinašali med v žrtvene namene. Obstajajo dokazi, da sta se pri svetem krstu uporabljala med in mleko. To ponekod uporabljajo še danes. Čebelam je bila dana ta čast, da nabirajo med in da z večnim brenčanjem, ki naj ne bi bilo nič drugega kot petje nebeških hvalnic, častijo boga.To brenčanje naj bi bilo posebej glasno na božični večer opolnoči, ko naj bi čebele v panjih brenčale stoti psalm v čast novorojenega Kristusa. Zato na Sveti večer stopimo do čebelnjaka, zahvalimo se čebelicam za vse in jih poprosimo še za vnaprej. Mogoče, če bomo čisto tiho, bomo slišali tudi njihovo brenčanje božjih misli. Čebela ne pogine, ampak umira, ker za cerkveno svečo vosek nabira. Zdravstvo Veterina Svetovni dan boja proti aidsu 2010 Branka Božank, univ. dipl. soc. del., Oddelek za promocijo zdravja, varstvo in zdravstveno vzgojo Bolj kot katera koli bolezen je okužba z virusom človeške imunske pomanjkljivosti (Human lmmunodeficiency Virus ali HIV), ki lahko vodi v sindrom pridobljene imunske pomanjkljivosti (Acquired immune deficiency syndrome ali AIDS), bolezen, ki jo definirajo prepričanja ljudi. Nekateri verjamejo, da lahko za njo zbolijo samo istospolno usmerjeni ali intravenozni uporabniki drog, spet drugi verjamejo, da predstavlja spolni odnos z devico nekakšno sodelovanja z Inštitutom za varovanje zdravja RS, s petimi nevladnimi organizacijami in s Fakulteto za družbene vede. Kampanja se je začela 30.11.2009 in bo trajala do konca leta 2010. Svetovna kampanja Letošnja svetovna kampanja še vedno poteka pod geslom petletnega programa "Držimo obljubo. Ustavimo aids.", ki seje začela v letu 2005 in se bo zaključila leta 2010. Mednarodna tema Svetovnega dneva boja proti aidsu v letu 2010 ostaja enaka kot v lanskem letu in se glasi: "Univerzalna dostopnost in človekove pravice." Še vedno se s HIV vsako leto na novo okuži na milijone ljudi. V slabo in srednje razvitih državah je manj kot polovica teh ljudi deležna protivirusne terapije, veliko premalo ljudem pa je zdravilo, tretji verjamejo, daje bolje, če ne poznajo svojega lastnega statusa glede okužbe s HIV. Veliko različnih ljudi širom po svetu verjame različnim stvarem o tem smrtonosnem virusu, veliko premalo pa jih pozna dejstva. Da bi vsaj enkrat letno intenzivno seznanjali ljudi s to problematiko in zmanjševali predsodke, povezane z njo, smo tudi letos 1. decembra obeležili svetovni dan boja proti aidsu, ki ga kot takega poznamo od leta 1988. Ob tej priložnosti si pripenjamo rdečo pentljo, ki predstavlja mednarodni simbol, da se ljudje zavedamo resničnosti aidsa med nami. Pentlja ponazarja zaskrbljenost glede HIV in aidsa ter nas opominja, da sta potrebna podpora in sodelovanje slehernika. Letošnja kampanja v Sloveniji V letošnjem letu se nadaljuje dvoletna kampanja, ki jo je v okviru strategije preprečevanja in obvladovanja okužbe s HIV v letih 2010-2015 v Sloveniji pripravilo Ministrstvo za zdravje v sodelovanju s Komisijo za aids. Komunikacijska kampanja "Prenašaj sporočilo, ne virusa" je plod omogočen dostop do ustreznih zdravstvenih storitev. Svetovni dan boja proti aidsu vsem nam daje priložnost - posameznikom, skupnostim in političnim vodjem -, da ukrepamo in zagotovimo spoštovanje človekovih pravic ter poskrbimo, da bomo dosegli globalno zastavljene cilje na področju preventive, zdravljenja in nege. Statistični podatki Po podatkih Združenih narodov trenutno živi na svetu okoli 33 milijonov s HIV okuženih ljudi, vsak dan se jih okuži še približno 6.800, vsakodnevno pa jih zaradi razvitega aidsa in z njim povezanih infekcij umre približno 5.700. Po ocenah naj bi se v letu 2009 s HIV na novo okužilo približno 2.6 milijona ljudi. S protivirusnimi zdravili se zdravi okoli 5 milijonov ljudi. Slovenija ni nobena izjema - od leta 2000 do 22. novembra 2010 je bilo prepoznanih 323 primerov novih diagnoz okužbe s HIV, medtem ko je umrlo 28 bolnikov z aidsom. V letu 2008 se je pri nas na novo okužilo 48 oseb (kar je 11 več kot v letu 2007), za aidsom je zbolelo 11 oseb, 5 bolnikov je umrlo. Letos, do vključno 22. novembra, je bilo prijavljenih 30 primerov novih diagnoz okužbe s HIV, 11 manj kot v enakem obdobju lani in 18 okužb manj kot v celotnem letu 2009. Moški, ki imajo spolne odnose z moškimi, nosijo največje breme okužb s HIV. Glede regije bivanja ob diagnozi je bilo v letu 2009 na Koroškem 2,75 diagnosticiranih primerov okužbe s HIV na 100.000 prebivalcev. Testiranje na okužbo z virusom HIV je na Koroškem možno na transfuzijskem oddelku Splošne bolnišnice Slovenj Gradec vsak ponedeljek, sredo ali petek med 8. in 12. uro. Zaželjeno je, da se jih predhodno pokliče na 88 23 482. Posameznik se lahko testira na podlagi napotnice osebnega zdravnika ali specialista (npr. dermatovenerologa) in je brezplačno, testiranje pa je možno tudi samoplačniško - v tem primeru mogoče tudi za anonimno testiranje. Aktivnosti ob svetovnem dnevu aidsa na Koroškem Tudi v letošnjem letu so s sodelovanjem Zavoda za zdravstveno varstvo Ravne na koroških osnovnih in srednjih šolah potekale različne delavnice, okrogle mize, predavanja, naravoslovni dan za 8. in 9. razrede osnovne šole, nekatere šole pa so postavile stojnice. Viri: 1. Inštitut za varovanje zdravja RS. 2. http://www.avert.org/world-aids-day.htm 3. www.un.org Zastrupitev z rodenticidi pri psih Martina Sušeč Valentar, dr. vet. med., VP Slovenj Gradec Foto: Polonca Jakob Krejan Z imenom rodenticidi označujemo sredstva za zatiranje glodavcev. Pripravki za zatiranje delujejo neselektivno in so zato zelo nevarni tudi za ostale živali ter človeka. Učinkujejo tako, da povečajo prepustnost krvnih žil in povzročijo krvavenje, saj zavirajo vezavo oz. pripravo K-vitamina, ki je pomemben pri strjevanju krvi. Simptomi zastrupitve se lahko pokažejo več dni po zaužitju sredstva, najpogostejši prvi znaki so: zaspanost, potrtost pri živalih, oteženo dihanje, kašelj, izgubljen apetit. Sekundarni znaki zastrupitve so notranje krvavitve, ki jim sledijo zunanje (rana se ne celi več, krvava slina in urin, tudi blato, Foto: Polonca Jakob Krejan blede sluznice). Zastrupitev se potrdi s preiskavo krvi (hematološko, biokemijsko), koagulacijskimi testi in rentgenom (kri v prsni votlini in osrčniku). V preteklosti so kot rodenticide uporabljali anorganske spojine kot npr. talijev sulfat, aluminijev fosfid, barijev karbonat itd. Danes se največkrat uporabljajo spojine, kot so: fluoroocetna kislina in njeni derivati, cink fosfid, piriminil, antikoagulanti krvi, norbormid itd. Zastrupitev s strupom za podgane in miši je najpogostejša vrsta zastrupitve psov pri nas. Nastopi v primerih, ko pes po nesreči zaužije vabo za podgane oziroma zastrupljenega glodavca. Vabe so na voljo v obliki barvnih tablet, ki so privlačne za otroke, pse in mačke. Pri nastavljanju vab je pomembno, da jih damo v papirnate ali plastične škatle in da smo pazljivi, ko shranjujemo preostanke strupa. Strupi za podgane in miši (rodenticidi) so pripravljeni tako, da imajo precej dolgo delovanje, zato je zelo pomembno, da čim prej ukrepamo, če posumimo na zastrupitev, in psa nemudoma peljemo k veterinarju. V primeru, ko vidimo, daje pes zaužil zastrupljeno vabo, lahko izzovemo bruhanje in s tem strup izločimo iz želodca. Psu nato damo aktivno oglje, ki nase veže preostanek strupa. Za nadaljnji potek zdravljenja pomaga, če lastnik prinese v ambulanto embalažo (vrečko) z ostanki strupa. Tako je namreč lažje ugotoviti, za katero aktivno snov gre, in s tem določiti dolžino terapije. V primerih, ko je od zastrupitve minilo že dalj časa (pojavijo se že opisani simptomi), pa je prognoza slabša, kajti strup je že načel delovanje organov. Psu vbrizgamo vitamin K ter s tem nadomestimo izgubo, ki je nastala zaradi zastrupitve. Ob krvavitvah in hudi anemiji žival običajno potrebuje tudi tekočinsko terapijo (transfuzijo krvi ali plazme). Med zdravljenjem mora pes čim bolj mirovati, saj bi lahko ob aktivnosti prišlo do dodatne izgube krvi zaradi pokanja kapilar. Zdravljenje traja od 3 do 5 tednov. V tem času dobiva žival aplikacije vitamina K. Če terapije ne izvajamo dovolj dolgo, se lahko krvavenje ponovi. 1 4. Miklavžev koncert na Kapli Bršljanke, - Folklorna skupina Luka Kramolc iz Šentanela in - Ljudske pevke s Kaple. Mateja Rihter Foto: Mateja Rihter V soboto, 4. decembra, je Kaplo razveseljeval 4. Miklavžev koncert z ljudskimi pevci in godci. Sicer sv. Miklavž nosi svoje darove na predvečer svojega praznika, a ker smo na Kapli tako pridni, nas je obiskal že v soboto in nas razveselil z glasbo, ki so nam jo podarili naši gostje. Povabilu so se prijazno odzvali: - ženski pevski zbor Lipa s Sv. Duha na Ostrem vrhu, - Marjana z dvema Janezoma in Tomaž, - kmetice Mislinjske doline - ljudske pevke "Kar so sončni žarki za rože, so nasmehi za ljudi," pravi misel. Gostje na Miklavževem večeru pa so poleg nasmehov podarjali še lepe ljudske pesmi in tudi ples, za kar se jim je Kulturno društvo Kapla, ki ga uspešno vodi predsednik Matjaž Poglajen, zahvalilo z Miklavževim darilom.Tradicionalno srečanje je na Kaplo pritegnilo mnogo obiskovalcev, ki so napolnili večnamenski prostor OŠ Kapla. Pred koncertom in po njem je potekal tudi bazar - prodaja izdelkov, ki sojih učenci OŠ Kapla sami naredili s pomočjo učiteljic in staršev v okviru EKO šole. Prireditev sta povezovali Anita in Mateja Rihter. Ljudske pevke s Kaple Za posebno presenečenje je poskrbela ga. Brigita Jehart, kije o Kapli napisala pesem: Ko Bršljanke nocoj smo se na Kaplo pripeljale, od ganjenosti vse v momentu smo obstale. Še sanjale nismo, da tak'lep je vaš kraj, ne vem, če bi sploh še domov šle nazaj. Že od daleč pozdravlja cerkev svete Katarine, smo v srcih občutle kar malo skomine. V Sloveniji najlepši ste hribovski kraj, že priznanje ste dobili, je pri vas res pravi raj. Pa vašim ljudskim pevkam se plaket je že nabralo, tud' dramska skupina nima jih malo. Vas vodi, usmerja prijazni župan, saj Tone Kovše po vsej Koroški je poznan. Nov dušni pastir pa nad vami bedi, za vas vsak dan moli, vam nebesa želi. Še enkrat čestitke, od Bršljank vseh pozdrav, želimo, da kraj Kapla bi tak lep še ostal. Naj druži vas pesem, naj lep vam bo vsak dan, pa vzem'te si kaj časa, pa prid'te vi še k nam. Končali smo z voščili, naj bo advent lep, prazniki blagoslovljeni in novo leto srečno, ter z željo, da se vidimo na Miklavževem večeru 2011. Čudovite umetnine izpod njihovih rok Silvo Jaš Foto: Silvo Jaš Čeprav je bila razstava čudovitih klekljarskih izdelkov nekaterih članic Društva invalidov v avli Tuša Mislinja že pred časom, pa po svoji bogati vsebini niti najmanj ne izgublja v svojem pomenu in smislu. Dvanajst mislinjskih klekljaric nadvse uspešno deluje že dobra tri leta. V tem času so se tako rekoč tesno združile ter povezale, da je kar odveč bojazen, da bi se kdaj razšle. Preveliko skupnih želja, poti in smelih načrtov jih namreč povezuje. Njihova mentorica je Majda Areh - Novak iz Slovenj Gradca, prve korake pri združenju in samem klekljanju pa je naredila Pavla Stvarnik, ki je zbrala žene in dekleta, ki so imele željo in smisel za to umetnost. Mentorica Majda jim je priskrbela vso potrebno opremo in počasi, korak za korakom, z veliko mero vztrajnosti in potrpežljivosti so prišle že do izdelane svetovno znane idrijske čipke. To pa ni tako zanemarljivo, vsaj za tako kratko obdobje ne. Prav sleherni ponedeljek v tednu se srečujejo v pisarni Društva invalidov in med prisrčnim klepetom in ustvarjalnostjo iz njih kar vrejo nove misli in ideje. Ja, že tudi nekaj odmevnih razstav je bilo in to od Srednje ekonomske šole v Mariboru do Koroške razstave klekljaric v Slovenj Gradcu, v Vuhredu in še bi lahko naštevali. Gostovale pa so tudi v tujini. Med klekljaricami ima zagotovo svoje mesto, vlogo in pomen tudi Mira Černjak, kajti s prizvokom hudomušnosti in šaljivosti nedvomno vzdržuje moralo in samo ustvarjalnost. In s takšnim, zanjo značilnim nagovorom je skupaj z ženskim pevskim zborom Mislinja pospremila otvoritev razstave. Zatorej naj izpod njihovih spretnih prstov z natančnostjo, tudi izdelave "ribič", kar pomeni, da znaš klekljati, še vrsto let prihajajo prečudovite mojstrovine. Spomenik v razkošju pohorskih gozdov Spomenik vas pričakuje Marjan Križaj Foto: Marjan Križaj Občinska organizacija Združenja borcev za vrednote NOB Mislinja skrbno bdi nad spomeniki in obeležji, ki ohranjajo spomin na veličastna leta naše zgodovine.Takrat ko je sovražnik stegnil roke po naši zemlji, Slovenci namreč nismo sprejeli usode, kakršno so nam namenili okupatorji. Ob letošnji 65-letnici zmage nad fašizmom in 66. obletnici prihoda XIV. divizije na Štajersko smo v Mislinjskem jarku pod Roglo odkrili spominsko obeležje Partizanske tehnike Sova. Ta tehnika XIV. divizije je na istem mestu delovala od ustanovitve avgusta 1944 do osvoboditve 15. maja 1945. Pobudo profesorja Jožeta Potočnika, da si kraj, kjer se je v skriti uti tiskala partizanska beseda, zasluži spominsko znamenje, sva z Andrejem Borovnikom zanesenjaško uresničevala dolgih osemnajst mesecev. S pomočjo Ivana Lekšeta smo odkrili pravi kraj in ob ustreznem gradivu seje porajalo obeležje, ki gaje veselje pogledati. Ob dnevu državnosti in prazniku Občine Mislinja se je otvoritve udeležilo veliko občanov in gostov. Delegacije ZB iz Kočevja, ki se je pripeljala kar z avtobusom, smo bili še posebej veseli. Besedam slavnostnega govornika župana Mestne občine Slovenj Gradec in poslanca državnega zbora Matjaža Zanoškarja so domoljubne misli dolili še Viktor Robnik, takratni župan Občine Mislinja, podžupan Mestne občine Velenje in poslanec državnega zbora Bojan Kontič in profesor Jože Potočnik. Partizanske pesmi so donele iz grl Okteta Dolič in instrumentov Babnikove godbe. Prijetno razpoloženje pa sta v Kajuhove pesmi odeli še recitatorki Natalija Križaj in Teja Ratnik Križaj. Vabila, da si obeležje v razkošju pohorskih gozdov le oglejte, niste slišali, zato sem vam ga, dragi bralci Viharnika, zapisal. Požar uničil dom družini Lesjak iz Podpece Rozalija Proje Foto: Rozalija Proje 12. novembra 2010, nekaj pred 2. uro ponoči, se je zaradi pregretja dimnika vnelo ostrešje stanovanjske hiše na kmetiji Najbrž v Podpeci. Ogenj je zajel streho in se razširil na celotno prvo etažo, kjer je mirno spala štiričlanska družina Lesjak. Neznano pokanje, ki je zvenelo podobno, kot bi zunaj besnel močan vihar s točo, je prebudilo mamo Leo. Takoj je prebudila svojega moža Saša, ki je po napornem Čiščenje pogorišča delovnem dnevu na Žagi v Otiškem Vrhu, komaj dojel, da se dogaja nekaj hudega. Iz toplih postelj in lepih sanj sta zdramila še sina in hčerko. Njihov cilj je bil samo umakniti se iz hiše. Ognjeni zublji so že segali na hodnik, po katerem so se umaknili v spodnjo etažo, kjer so morali zbuditi še ženinega brata. V nekaj korakih so bili pri sosedih, ki so pod streho takoj sprejeli prestrašena otroka ter poklicali gasilce, sami pa so skromno oblečeni in obuti v mrzli novembrski noči lahko le opazovali, kako ogenj požira njihovo osebno premoženje. Gasilci iz cele Mežiške doline so v rekordno kratkem času, ki je za Lesjakove pomenil celo večnost, prihiteli na kraj požara. Hiše ni bilo moč rešiti, obvarovali so zgolj hleve, v katerih je enajst glav goveje živine in nekaj prašičev, ter novo postavljeno strojno lopo z drvarnico. Sorodniki, prijatelji, sosedje, komunalni delavci Občine Črna na Koroškem in gospa županja so po pogasitvi požara iz spodnjih prostorov odnašali še uporabne stvari. Zidovi hiše, kijih ni uničil požar, so bili popolnoma premočeni, stene in plošča prve etaže popolnoma razpokane in prepojene z vodo tako, da objekta ne bi imelo nobenega smisla obnavljati, potrebno ga je bilo zrušiti. Na Najbrževem je gorelo že leta 1959. Takrat je Lein dedek Erich postavil novo hišo, izdelal za lastne potrebe le spodnjo etažo, zgornja etaža in mansarda sta ostali v golem stanju. Pred dobrimi petimi leti je kmetijsko gospodarstvo izročil svoji vnukinji. Sašo in Lea sta pomenila za kmetijo novo srce, nove moči in nove ideje V prvi etaži hiše Prei vzorčna hiša Smreke iz Gornjega Grada bo postala dom družine Lesjak sta si izdelala svoj dom, opremljen z vsem potrebnim za življenje v modernem času. Obnovila sta hleve, nabavila nove delovne stroje, ona je celo pustila službo in poprijela za vsakodnevno delo na kmetiji, ki obsega deset hektarov obdelovalnih površin, ki pa so v lasti Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS. V eni sami uri je zgorelo vse, kar je mlada družina imela v hiši - dom z vso opremo, oblačila, obutev, šolske potrebščine in igrače. Ostali so le še spomini, kijih pogosto preglasijo spomini na najbolj temno noč njihovega življenja. Privoščili bi si le še kakšno minutko spanja, pa bi tudi oni lahko ostali zgolj naš spomin. V neizmerno podporo sta jim soseda Zdenka in Filip Mokina. V svoji hiški jim nudita vse potrebno. Lesjakovim je bilo ponujeno stanovanje v dolini, vendar zaradi živine in dela pri postavitvi novega doma niso želeli tja. Želijo ostati doma. Njihova želja po novem domu se že uresničuje. Vsak dan pozno v noč pojejo kladiva, žage in drugi stroji; sorodniki, sosedje, prijatelji neutrudno postavljajo leseno hiško, proizvod podjetja Smreka iz Gornjega Grada, z imenom Menina. Obrtniki in podjetniki ne gledajo na vremensko neposlušnost, tudi ne na roke plačila. Skupna želja vseh je, da bi Lesjakovi lahko v lastnem domu prespali že na božični večer ali vsaj na Silvestrovo. Lesjakovi se na tem mestu zahvaljujejo vsem, ki so jim kakor koli pomagali v trenutkih, ko so izgubili dom. Srčno želijo, da take vrste pomoči ne bi nikoli nihče potreboval. Vsakodnevno ponavljajo, da niti v sanjah ne bi verjeli, da je okrog njih toliko dobrih ljudi. Stanovanjska hiša Menina je zgrajena po najnovejših spoznanjih sodobne arhitekture z uporabo izključno naravnih materialov in vmesnih izolacijskih plasti. S tem se ohranja neposreden stik z naravo tudi v notranjosti objekta. Osnovni sestavni material masivne lesene hiše Menina je smrekov les, ki nastopa v celotni nosilni konstrukciji objekta, prav tako pa prevladuje tudi v notranjih in zunanjih oblogah ter v stavbnomizarskih izdelkih. Sestavljena je iz pritličja in podstrešja. V pritličju so poleg dnevnega bivalnega prostora s kuhinjo in jedilnico še predprostor, odprto stopnišče, sanitarije in shramba, ki je lahko tudi kurilnica, če objekt ni podkleten. V podstrešju so spalnica, otroška soba, kopalnica in manjši predprostor. Na čelni steni objekta je po celotni dolžini tudi balkon. Tlorisne dimenzije objekta znašajo 6x8 m, dodatno izzidek v jedilnici 3,15x0,90 m. Osnovna nosilna konstrukcija zunanjih sten v pritličju so masivna bruna debeline 90 mm, na vogalih spojena z vogalno križno vezjo. Nosilne zunanje stene v nadstropju so sestavljene iz skeletne konstrukcije in lesene zunanje obloge iz navpičnih desk in letvic. Lesena stropna konstrukcija nad pritličjem je iz masivnega in lepljenega lesa in je vidna v dnevnem prostoru, v funkcionalnih prostorih je strop raven. Strešno konstrukcijo sestavljata klasična dvokapnica z naklonom 45° in trikotna frčada za osvetlitev podstrešnih sob. Za izolacijo sten, stropov in strehe v hiši smo uporabili kameno volno v različnih debelinskih slojih. Notranje obdelave stropov, sten in tal v objektu so prikazane v lesu, keramiki, kamnu, mavčno-kartonskih pleskanih ploščah. Streha je pokrita z betonsko kritino v opečnati barvi z detajlnimi zaključki iz bakrenih obrob in z bakrenimi žlebovi. Ob prihajajočih božičnih praznikih želijo vsem ljudem miren in topel dom. Leto 2011, ki že trka na vrata in srca, bo gotovo prineslo tudi težke trenutke. Takrat naj nihče ne pozabi na njihovo spoznanje, da obstaja tudi sreča. Nahaja se v drobnih stvareh, toplih ljudeh, žarečih očeh in v stisnjenih dlaneh. Pestro dogajanje v Domu starostnikov v Slovenj Gradcu Nataša Konečnik Vidmar, dipl. soc. V začetku oktobra so v Domu starostnikov Slovenj Gradec praznovali drugo obletnico obstoja, in to zelo živahno. Ob tej priložnosti so v četrtek, 30. septembra, poslušali predavanje dr. Marjane Predikake o prehrani in sladkorni bolezni, župnik gospod Franc Rataj pa je daroval sveto mašo. Prireditev so popestrili tudi s kulturnim programom, kije potekal v petek, 1. oktobra, na dan starejših, ko je potekala glavna slovesnost. V ta namen so pripravili zanimive razstave: razstavo slik arhitekta Lojzeta Kralja, razstavo risanih slik stanovalk in stanovalcev, razstavo fotografij študentke likovne akademije Kaje Brezočnik, razstavo fotografij Toma Jeseničnika, razstavo fotografij aktivnosti v drugem letu delovanja, na prireditvenem prostoru pa so pripravili razstavo lepljenih slik in razstavo ročnih del stanovalk in stanovalcev delovne terapije. Program so popestrili tudi nagovor direktorja Koroškega doma starostnikov gospoda Srečka Mlačnika in bivšega varuha človekovih pravic in sorodnika stanovalke doma gospoda Matjaža Hanžka ter župana MO Slovenj Gradec in poslanca v državnem zboru gospoda Matjaža Zanoškarja. Kulturni program so dopolnili še pevski zbor stanovalcev doma starostnikov Slovenj Gradec, stanovalka Marija Kraker na klavirju, koroški pisatelj in pesnik Matjaž Pikalo in Koroški oktet. Program je povezovala gospa Janja Sirnik. Po kulturnem programu je sledil zabavni del druženja z Marjano Mlinar in Robertom Vidalijem. Dom je ugleden in cenjen in v koroški regiji velja za dober dom. Razmišljajo tudi že o širitvi, kar načrtujejo za obdobje 2011/2012. Stanovalcem omogoča kvalitetno bivanje v tretjem življenjskem obdobju, čutijo se topli medčloveški odnosi, prijateljstvo, solidarnost in zaupanje. Postal je prepoznavna hiša v mestnem okolju. Razdeljen je štiri bivalne enote, in sicer v modro, srebrno, zeleno in oranžno, v katerih utripajo srca stanovalk in stanovalcev. Med njimi vladajo izredno topli medsebojni odnosi. Izrazili so željo, da bi se klicali po imenih ali priimkih, ne pa da Stanovalcem je spregovoril Matjaž Hanžek bi se naslavljali z gospodi in gospemi, saj so pogosto iz iste generacije, pa tudi večja bližina in iskrenost je tako med njimi. Stanovalci, ki so že daljši čas v domu, pomagajo novim, da se lažje vključijo v novo sredino, saj marsikoga stiska pri srcu, ko pride v novo okolje. Pogosto jim je pri tem v pomoč tudi humor. Opazijo tudi, če je kdo vesel ali žalosten in z njim delijo radost ali bolečino. Počutijo se kot skupina, kar tudi pokažejo. Spoštujejo različnost in so strpni do drugih. Celoten dom deluje kot velika družina. Ne bojijo se bližine in se radi družijo. Zelo držijo skupaj in ustvarjajo močne vezi. Delo zaposlenih v domu poteka skrbno načrtovano. Za deljenje zajtrka in kosila poskrbijo gospodinje, za večerjo pa kuharice. Stanovalci so postreženi s hrano tako, kot bi bili doma za lepo pogrnjeno mizo. Stanovalcem zagotavljajo celostno in kvalitetno zdravstveno obravnavo, saj z njimi živijo 24 ur na dan, zato jim morajo znati prisluhniti. Zelo cenjeno v domu je prostovoljno delo, za kar sem se odločila tudi sama. V domu imajo tudi klavir, ki jim ga je ob kulturnem prazniku letos podaril Lions klub Koroške. Klavirje polepšal življenje stanovalcem, posebno pa eni od stanovalk, ki rada zaigra nanj; na nek način ji je ponovno osmislil življenje. Imajo tudi lepo opremljeno knjižnico, za katero skrbi prostovoljka, javna delavka iz Knjižnice Ksaverja Meška Slovenj Gradec. V knjižnici pa se stanovalci ne družijo le zaradi branja knjig, ampak se tudi iskreno posvečajo drug drugemu, se pogovorijo, potolažijo in si zaupajo. Organizirali so tudi računalniški tečaj, kar so stanovalci kar težko sprejeli, saj je bil svet računalništva zanje nekaj čisto novega. Tri stanovalke so se tudi naučile brskati po medmrežju, za kar so prejele naziv "samostojna raziskovalka po internetu", na kar so tudi izjemno ponosne. V domu so ponosni tudi na osemnajstčlanski pevski zbor, saj seje dobro voljo na raznih praznovanjih, med delom na delovni terapiji in pri verskih obredih. Večinoma prepevajo slovenske narodne in ljudske pesmi, pogosto pa se naučijo tudi pesmi, kijih predlagajo člani sami in potem izbrusijo to melodijo. Letos seje pevski zbor skupaj s pevci iz Doma starostnikov Črneče že drugič udeležil 17. pevske revije, kije bila v Ljubljani. Izdajajo tudi časopis Besede, cikel Po meri stanovalcev in Senior, v katerem stanovalke in stanovalci s svojimi prispevki prispevajo k zagotavljanju čim boljših pogojev stanovalcev za življenje in bivanje, za zaposlene pa dobre pogoje za opravljanje njihovih odgovornih in humanitarnih nalog. Za boljše medgeneracijsko sodelovanje mladih in starejših so sodelovali pri projektu Z roko v roki, ki je pod pokroviteljstvom Ministrstva za šolstvo in šport ter Evropskega socialnega sklada v duhu medgeneracijskega sožitja združil dva vrtca, štiri osnovne šole, dve gimnaziji ter tri domove starostnikov iz koroške regije. Za varno starost vseh generacij pa moramo skrbeti vsi. Zaradi vse daljše življenjske dobe in nizke stopnje rodnosti se prebivalstvo vse bolj stara, zato se tudi razmerje med upokojenci in delovno aktivnim prebivalstvom iz leta v leto slabša. Slovenski pokojninski sistem je bil vedno namenjen zagotavljanju varne in kakovostne starosti. Varna starost za vse generacije je odgovornost celotne družbe in države. Starejše prebivalce, ki želijo ostati aktivni, država spodbuja, tistim, ki želijo uživati pokoj, pa skuša zagotoviti varno in prijetno obdobje po koncu delovne aktivnosti. Sedanji pokojninski sistem pa ni več prilagojen vse večjemu Koroški poet Matjaž Pikalo deležu starejših, ki se razmeroma zgodaj upokojujejo. Naloga vlade pa je, da zagotovi nov sistem, v katerem bodo finančna bremena med generacijami porazdeljena bolj enakomerno in ki bo tudi mlajšim generacijam čez vrsto let zagotovil dostojno pokojnino. Ključni ukrepi predlagane pokojninske reforme zagotavljajo prilagoditev pokojninskega sistema na postopen in neboleč način. Prej ko bo reforma sprejeta, bolj postopno bo uveljavljena ter manj jo bo vsak izmed nas občutil. Dejstvo pa je tudi to, da gospodarska in finančna kriza dodatno vplivata na povečanje javnega dolga in slabši položaj pokojninske blagajne zaradi večje brezposelnosti. In za premislek o moji in vaši starosti Dalajlamove besede: Živi svojo mladost tako, da jo boš v starosti z veseljem še enkrat podoživljal. V Domu starostnikov Slovenj Gradec so praznovali Nataša Konečnik Vidmar in Jože Potočnik V četrtek, 2. decembra 2010, na predvečer rojstva največjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna, je bil v Domu starostnikov Slovenj Gradec velik praznik. V prireditvenem prostoru se je zbralo poleg stanovalcev doma tudi veliko gostov, ki so navdušeno spremljali pester in zanimiv program pod geslom Vedno je čas za nov začetek. Osrednja misel večera je bila posvečena Lojzetu Kralju, univ. dipl. arh., slikarju, donatorju in dobrotniku ter prostovoljcu Doma starostnikov. Arhitekt Kralj je že 12 let kot prostovoljec povezan s Koroškim domom starostnikov v Črnečah, sedaj pa še z domom v Slovenj Gradcu. "Nedvomno lahko rečemo, da gre za človeka velikega srca in duše. Stanovalcem in delavcem je poklonil 55 podobocvetočih bilk botaničnega sveta in barvno paleto cvetja. Razstavljene slike so v Modri enoti doma in so v našo hišo prinesle lepoto umetnosti, ki razveseljuje naša srca in našemu okolju daje nov občutek svežine ustvarjanja," je med drugim dejal gospod Alfonz Naberšnik, kije govoril v imenu Sveta Koroškega doma starostnikov v Črnečah. V četrtek, 25. novembra, je v Domu starostnikov Slovenj Gradec potekal zabavni program z ženskim pevskim zborom Jelka iz Slovenj Gradca in etno skupino Zimski kosci z Leš. Ženski pevski zbor Jelka deluje že 34 let, zadnjih 16 let ga vodi Marija Gorenjak. Nastopajo na številnih prireditvah, med drugim tudi V Etno s'*<*< **«*+?* *>*t4i*p MtuMiuuU. a • «/< tp\ iUun4e\ja, U*. ma*ta/aA >•**•> p vto wm & kcuAur uuP uufc /u4/pr •pA+jan* mutr «< um, bvU iupuuuuur *< Viliji r Žiuhpf. mruerut /■*&<#' HO/ <£ ‘vJt* tu4\4 im yAp p***+yi p *ap .Kotla «■»)«pmtuipu*: ^wm> Uui, n *mm«» j* tuw ■ /4u< uu*pt*t+/ i+pt*Ani eAuphnVp UruuUif*,,,, itn ji "C rtrtoptp ut, ti, ( 'N Info: Pri Škrubiju, Peter Lenče Podpeca 65,2393 Črna na Koroškem \______________________________________J »V novem letu nosite nasmeh v svojih očeh, občutek topline skrivajte v dlaneh, ljubezen v srcu naj vedno vam bije in bodite sonce, ki za prijatelje sije!« Želimo Vam prijetne božične praznike in srečno 2011, polno miru, zdravja, optimizma in lepih dogodkov. Naj bo uspešno! Županja Občine Dravograd Marijana Cigala s sodelavci OBČINA RAVNE NA KOROŠKEM Skupaj tlakujemo razvoj in boljšo prihodnost. Vsem občankam in občanom, občinskemu svetu in drugim sodelavcem se iskreno zahvaljujem za plodno sodelovanje v letu 2010. V novo leto stopamo z optimizmom in s prepričanjem, da bomo uresničili zastavljene dlje v dobro naših občanov, Raven, Mežiške doline in Koroške. Župan mag. Tomaž Rožen VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČO V LETU 2011! Kmetijstvo f Na obisku na kmetiji Rožej Martina Cigler Na tem mestu je kmetija že okoli 150 let. Predniki so se ukvarjali predvsem z gozdarstvom. Eden izmed lastnikov je bil tudi sodnik. Od njega je kmetijo odkupil gospodarjev oče Matevž Rožej, zdajšnji gospodar Rajko Kralj pa je kmetijo prevzel, ko je zbolel njegov oče. Leta 1982 je na kmetijo pripeljal mlado kmečko dekle Dragico, ki je izhajala s kmetije pri Čičmanu na Brinjevi gori. Gospodinja Dragica je v zakon pripeljala hčer Avrelijo, v skupnem zakonu pa so se jima rodile Klavdija, Valerija in Natalija, ki so se šolale v Ljubljani. Klavdija in Valerija sta šolanje že končali, Natalija, kije najmlajša, pa še študira agronomijo, smer kmetijstvo -hortikultura. Najstarejša hči Avrelija je danes direktorica Mercator centra na Ravnah na Koroškem in je srečno poročena na veliki kmetiji na Stražiščah pri Obretanu nad Ravnami. Z možem Petrom imata tri sinove: Petra, Matica in Urbana. Klavdija, ki živi vTrzinu, ima hčerkico Judito. Vsi vnučki radi hodijo na domačo kmetijo na počitnice, kjer se v čudoviti okolici dobro počutijo in se sprostijo, starejša Avrelijina sinova pa že pomagata pri lažjih kmečkih opravilih. Kmetija ima 30 hektarov z gozdom vred. Imajo 9 odraslih krav dojilj, 3 teličke in 6 do 8 bikov pitancev.Teleta tudi kupujejo, nekaj pa imajo domačih. V najemu imajo nekaj površin, na katerih se poleti pasejo krave dojilje, bike pa vzrejajo le hlevsko v boksih brez priveza. Bike vzrejajo do klavne teže 500 do 600 kilogramov. Imajo še pašniški sadovnjak s starimi sortami sadja; jablane, hruške in češplje, ki pa jih bodo morali škropiti proti češpljevi muhi, da bodo spet obrodile. Vso krmo pridelajo doma. Od poljščin sadijo krompir in kolobarijo s koruzo na 2 do 3 leta, le sena morajo še nekaj dokupiti. Že pet let so v programu sonaravnega kmetovanja SKOP. Moti jih, ker ni dovoljeno goveda klati doma, ampak ga morajo dati v klavnico, kar je povezano z velikimi stroški. Gospodar Rajko hodi še v službo v ravensko železarno, Dragica pa je kljub težkemu delu na kmetiji hodila v službo v Tekstilno tovarno Otiški vrh do njenega stečaja, obenem pa je skrbela še za štiri majhne otroke, kar je občudovanja vredno. Na kmetiji živi še gospodarjeva mama Marija, ki šteje dobrih 83 let in še Pred domačo hišo vedno gre peš z Brdinj na Ravne in nazaj vsaj dvakrat na teden. Katera od hčera bo prevzela kmetijo, se še ne ve, glede slabih obetov v kmetijstvu v prihodnosti se bojijo, da je nihče ne bo hotel prevzeti, mi pa upamo, da bosta vlada in Ministrstvo za kmetijstvo le prisluhnila tudi kmetom in upoštevala njihova mnenja, saj bodo le tako lahko ohranili kmečko tradicijo za bodoče rodove. Kot zanimivost naj dodam, da je gospodinja Dragica prava umetnica: zbira razne materiale iz narave in jih uporabi za izdelavo prelepih aranžmajev. Hčere so prave lepotice Nov hlev je pod streho Advent... LESNA TIP Otiški Vrh d d. LESNA Žaga Otiški Vrh d.o.o. Prijazni do narave in okolja 9\g (%a.n«# ^ Mesna Mjr<"or///y'yo t/n/t t'J)rifu>