Z vami že od leta 1998 ESiMM DECEMBER 2016 Novi Prvi trebanjski mesečni tiskani medij Trebnje S 908 TR CAJTNG /2016 050(497.4) 0144079,210 I i s, 5 5 S Iž ms: s £ cobiss e j KVALITETNO IN UGODNO! AVTOPRALNICA NA3CENE3ŠE PRAN3E V TREBN3EM prodaja & montaža OSNOVNI PAKET (osebna. SUV in kombij (predpranje. pena. šampon + sušenje) NA3CENE3ŠE GUME V TREBN3EM POLNI PAKET “12251 (predpranje + pena + šampon + , mmrSTmtBr pranje podvozja + vosek * sušenje) PUNLES - POHIŠTVO ji Pohištvo in vrata Punles d.o.o. • Obrtniška 43, Tre O T: 07 30 45 851 m' 040 292 630 www.punles.si Iz lastne proizvodnje vam po meri izdelamo: kuhinje, dnevne sobe, spalnice, otroške sobe, predsobe, kopalnice, pisarniško opremo, opremo za lokale, vrata. cJ~CvaCa; ■ dro(me tvala za mnoge drobne stvari, za lulere mccCCelom se ztC, Col cfa jiCni. x vendar v topCni prazničniCnoči, . zanje vemo C mi. V iT?r¥m Presad Je član skupine Aktive Razpisi in dela na državni cesti pred vrati Na zadnji seji v letošnjem letu se je včeraj sešel Občinski svet Občine Šentrupert. Mesec dni po zaključku Javne razprave o proračunu za prihodnje leto, je bil ta včeraj sprejet. Prav tako letni programi, ki so podlaga za razpise za sofinanciranje programov In projektov na različnih področjih. V Šentrupertu za leto 2017 načrtujejo do- J brih 3,95 milijona evrov prihodkov in nekaj več kot 3,93 milijona evrov odhodkov, pri čemer za investicije namenjajo skoraj 900 tisoč evrov, največ na področju prometa in prometne infrastrukture. Občina Šentrupert ima na svojem območju 41,8 km lokalnih cest in 75,8 km javnih poti. Za investicije in investicijsko vzdrževanje občinskih cest, vključno z rekonstrukcijo mostu čez Bistrico, je v prihodnjem letu namenjenih 365 tisoč evrov, za obnovo približno 600 metrov dolgega odseka državne ceste Slovenska vas-Šentrupert pa mora občina zagotoviti tretjino 296 tisoč evrov vredne naložbe. „Še posebej me veseli, da sem v tem tednu končno podpisal pogodbo za rekonstrukcijo zadnje tretjine državne ceste iz Slovenske vasi proti Šentrupertu in da se bodo dela tako lahko v kratkem pričela - seveda odvisno tudi od vremenskih razmer - in bodo v naslednjem letu v pomladanskih mesecih tudi zaključena. Tako bomo pred občinskim praznikom v 2017 imeli do Šentruperta urejeno in sodobno vpadnico,'' je zadovoljen župan Občine Šentrupert Rupert Gole. Občinski svet Občine Šentrupert je včeraj potrdil tudi letne programe na področju kulture, športa in socialnega varstva v občini za prihodnje leto. Ti so podlaga za razpise za sofinanciranje programov in projektov na teh po- dročjih, izvajalci pa lahko razpis pričakujejo že v začetku prihodnjega leta. Člani in članice občinskega sveta so včeraj v svet revije Rast imenovali Matejo Leban, v prvi obravnavi so sprejeli odlok o kategorizaciji občinskih javnih cest v občini, sprejeli tehnični pravilnik o javnem vodovodu v občini in program odvajanja in čiščenja odpadne komunalne in padavinske vode za obdobje 2017-2020. Prav tako je občinski svet sprejel pravilnik o sofinanciranju drugih programov in projektov društev in organizacij v Občini Šentrupert, ki tako po novem s splošnim aktom ureja način razdelitve tako imenovanih »županovih« sredstev. Občinski svet je potrdil tudi predlog finančnega načrta za Muzej kozolcev in se seznanil z Dokumentom identifikacije investicijskega projekta „Obnova športnega igrišča". Z obnovo športnega igrišča pri 05 dr. Pavla Lunačka Šentrupert želijo izboljšati pogoje za izvajanje programov športne vzgoje, za vadbo občinskih športnih ekip, za športno udejstvovanje rekreativcev, za druženje otrok ob športu, za zdrav, športni način življenjajn za organizacijo raznih športnih prireditev v Šentrupertu. Za na 73 tisoč evrov ocenjeno naložbo bo občina zagotovila polovico, za drugo polovico pa je že oddala prijavo na razpis Fundacije za šport. HI Q Tekmovanje v streljanju z zračno puško ZB za vrednote NOB Trebnje Je v sodelovanju z Občinsko organizacijo Mokronog- Trebelno In Mirna, 29.11.2016 organiziralo strelsko tekmovanje z zračno puško na strelišču v TVD Partizan Mirna. V zasledovanju ciljev naše organizacije, pri svojem delovanju skrbimo tudi za aktivnosti mladih, ki jih skušamo seznanjati z vojaškimi vrlinami, med katere spada tudi strelstvo, ki je postalo olimpijska disciplina In v kateri naši tekmovalci dosegajo zavidljive uspehe. Želeli smo s strelstvom seznaniti čim širši krog mladih, zato smo se odločili, da izvedemo tekmovanje med ekipami posameznih šol mirnske in temeniške doline. Našemu vabilu se je odzvalo 6 (šest) ekip iz Osnovne šole Mokronog in Osnovne šole Mirna. Streljanje se je izvedlo po pravilih strelske zveze Slovenije. Tekmovalo se je ekipno in posamezno, ne glede na starost in spol. Ekipo so sestavljali štirje tekmovalci, v skupni rezultat pa se je štel rezultat najboljših treh. Streljalo se je z razdalje 10 m, tekmovalci pa so imeli na voljo 20 minut, neomejeno število poskusnih strelov in 10 strelov za oceno (po 5 strelov v vsako tarčo). Streljalo se je s serijsko zračno puško na tarče R-8. Tretje mesto ekipno je dosegla ekipa Mirna 2 v sestavi Višček Žiga, Bajc Nik in Peterlin Maj. Dosegli so 148 krogov. Drugo mesto je dosegla ekipa Osnovne šole Mokronog 2 v sestavi Novak Žan, Smole Matic, Hočevar Domen in Popit Matej in dosegli so 151 krogov. Prvo mesto pa je dosegla ekipa Mokronog 6 v sestavi Dragan Toni, Kos David, Lukek Jernej in Janeš Klenem. Dosegli so 160 krogov. Vsem ekipam so bili podeljeni pokali, prvouvrščeni pa Zbornik ZZB za vredmote NOB Slovenije 2016. Pri posameznikih je tretje mesto zasedel Pravne Matic z 58 krogi, drugi je bil Novak Žan z 63 krogi, prvi pa Kos David z 66 krogi. Najboljšim posameznikom so bile podeljene medalje in knjižice »V spomin in opomin«, ki jo je izdalo Združenje borcev za vrednote NOB Trebnje. Ob otvoritvi in podelitvi nagrad smo obudili spomin na bivši praznik »Dan republike« in sprejem učencev osnovnih šol v pionirsko organizacijo. Odličili smo se tudi, da bomo naslednje leto zopet organizirali strelsko tekmovanje v upanju, da se ga bo udeležilo še več ekip. IBožtian Sladič) « Trebnjem NADALJEVALNI TEČAJ 1 sob., 14. jan. 18.30 ZAČETNI TEČAJ sob., 14. jan. 20.00 NADALJEVALNI TEČAJ 4 ned., 15. jan. 17.00 ZAČETNI TEČAJ ned., 15. jan. 20.00 poučni pUtM po dojovont' 1NFO M PRIIAVE: 041 244 244, vvvvvv.plesniklub-ait.com Festival čebelarske pesmi v Lukovici pri Domžalah pr 2. v/hmI ie Mlel* Mešani pevski zbor DU Šentrupert se je 2. decembra vrnil s 1. festivala v Lukovici, kjer je bila v zborovski zasedbi MePZ DU Šentrupert premierno izvedena avtorska pesem naše zborovodkinje s čebelarsko vsebino! Seveda to ni bila edina pevska vsebina, saj je bil program kar zahtevno naravnan. Poleg izvrstnega šoferja Pavleta, je v programu sodeloval Borutov boben, Marjanove orglice in Rokova harmonika. Najbolj zadovoljni smo bili z javno 'pohvalo, saj je program zbora ponovno imel izvirno vsebino, ki je zasluženo požela velik aplavz. Ocenjevalni del programa je realiziral maestro Milivoj Šurbek, kateri je v. celoti predan glasbi, kot redni profesor, dirigent in kot pianist. (Duška Peček) Švedske toplotne črpalke Toplotne črpalke in klime v ponudbu Švedski kamini ContUTCt Prezračevalni sistemi Daljinsko krmiljenje ogrevanja 'i i 8 Za vas smo razširili ponudbo toplotnih črpalk zrak/voda. Novo v ponudbi KNUT d.o.o. so tudi visokokvalitetne toplotne črpalke SAMSUNG v monoblok ali split izvedbi. Razpon moči od 5 do 16 kw, eno ali trifazna izvedba kompresorja. Več informacij na 01/7889-916 Uvodnik Z vami že od leta 1998 Prvi trebanjski mesečni tiskani medij 'ir Se spremljate medije? Tina Maže in Smučarska zveza Slovenije sta bila (in sta še) te dni tema vseh medijev in vseh komentatorjev na družbenih omrežjih. Vsak po svoje je razumel dogajanje in nekdo je zagovarjal Tino Maže, nekdo Smučarsko zvezo Slovenije. Vse dogajanje je bilo bolj podobno boju, kot pa kakšni konstruktivni debati. Še posebej dramatična poročanja na določenih televizijskih postajah. Glede na to, da seje to dogajalo tudi v preteklosti, bi mediji lahko imeli precej distance do vsega skupaj. Bodimo iskreni. Ne obstaja zgolj ena plat zgodbe v tem primeru. Niti ne obstaja samo ena rešitev. Niti se ne gre za to, kdo je zaje*al in kdo ni. Gre za to, da so določeni mediji padli S »Ne bom enačil vseh medijev, ampak to, daje spor med Tino Maže in SZS glavna tema poročil -oprostite mediji, padli ste načeli črti. Ne, ne gre za pravico javnosti do obveščenosti. Gre zgolj za interese. Gre zgolj za užitek, ko se nekdo postavi nad nekoga in ga pohodi, ko je ta padel. Saj se spomnimo ravnatelja iz Maribora in ostalih zgodb, ki sojih ustvarili mediji. Ker mediji lahko to storijo in ker to prinaša klike..,« na populistični fori in naredili škodo, ki seje ne da več sanirati. Pa se s tem ne postavljam na stran Tine Maže, niti na stran Smučarske zveze Slovenije. V bistvu sem precej indiferenten glede tega, saj to, kar seje zgodilo, ni stvar javnosti - ampak je stvar dveh vpletenih strank, ki bi morali to rešiti daleč od javnosti. Dejstvo je, daje informacija o tem prišla do medijev s strani SZS-ja. Številka, ki sem jo jaz »Mediji? V bistvu so takšni, kot so. Njih se ne da spreminjati. Niti se ne bodo sami spreminjali. Zato smo tam, kjer smo. Ker je spor med Tino Maže in SZS-jem najpomembnejša novica ...« videl, je bila povsem drugačna od številke, ki se je pojavila v javnosti. Tudi vse reakcije in ostalo so bile pretirane in predvsem so mediji naredili levjo uslugo Tini Maže, smučanju in se jim je šlo zgolj za njihove klike, predvsem pa "ekskluzivnost'! Počasi se bomo morali zavedati, da tega ni in daje vse skupaj zgolj iluzija. Pa vendar, ker sem razumno bitje, razumem obe strani in nikogar ne obsojam. Nič takšnega ni, če nekdo za svojo storitev zahteva plačilo. Seveda je na drugi strani odločitev, če bo to plačala, ali pa bo to zavrnila. V tem primeru ni šlo za to. Prej bi pričakoval, da bo Tina Maže prišla v javnost s svojim predlogom in bo na ta način poskušala pridobiti simpatije javnosti in posledično povzročiti pritisk na SZS. Tina je podjetnica in njene uslugo so na voljo na trgu. Seveda bo poskrbela zase, kdo pa bo sicer? Po drugi strani razumem SZS, ki ima sklenjene pogodbe s sponzorji in ki dajejo denar ne zgolj za eno osebo, ampak za vse reprezentante. Tudi poslovanje zveze ni najbolj briljantno in verjamem, da jim predlog ni bil všeč. Pa vendar - obstaja cel kup opcij, ki bi jih lahko izkoristili, predvsem pa bi pričakoval, da ne bodo prali umazanega perila v javnosti. In potem je tukaj tretja stran - mediji in družbena omrežja. Seveda ima vsak od nas svoje mnenje in v sedanjosti tudi možnost, da ga javno izrazi, kjerkoli želi. Tudi mediji zapišejo informacije, ki jih dobijo. Koliko medijev je preverilo navedbe, predvsem pa, koliko medijev se ni postavilo v vlogo razsodnika in ni prilivalo olja na ogenj? Ne bom enačil vseh medijev, ampak to, daje spor med Tino Maže in SZS glavna tema po- ročil - oprostite mediji, padli ste na celi črti. Ne, ne gre za pravico javnosti do obveščenosti. Gre zgolj za interese. Gre zgolj za užitek, ko se nekdo postavi nad nekoga in ga pohodi, ko je ta padel. Saj se spomnimo ravnatelja iz Maribora in ostalih zgodb, ki so jih ustvarili mediji. Ker mediji lahko to storijo in ker to prinaša klike. Kaj storiti sedaj, ko je umazano perilo že v javnosti? Na napakah se učimo. In upam, daje bila tole velika šola za vse deležnike v tej enačbi. Da bo kdo razmislil o tem, kaj seje zgodilo, predvsem pa, da se je kdo kaj naučil. Ko enkrat odpreš Pandorino skrinjico, je vsega konec. Nič čudnega ne bi bilo, če Tina Maže ne bi nastopila na poslovilni tekmi pod Pohorjem. Niti ne bi bilo nič čudnega, če bi marsikateri sponzor odklonil sodelovanje s SZS-jem. Vendar srčno upam, da se bodo strasti umirile in da bosta obe strani našli skupni jezik in bo volk sit, koza cela, predvsem pa, da bomo gledalci dobili res kvalitetno poslovilno tekmo, ki nam bo še dolgo ostala v spominu. Pa ti? Spremljaš medije? Jim zaupaš, verjameš? Imaš občutek, da navajajo veliko neresnic? Da zavajajo? Da prikrojijo resnico tako, daje prav interesnim skupinam oz lobijem? Ravno zato imamo v Novem Cajtngu (pre)izkušene kolumniste, ki se trudijo odpreti oči slehernemu bralcu. Komu boš verjel/a, je seveda na tebi. A vsaj premišljuj, ne daj se (več)... Mediji? V bistvu so takšni, kot so. Njih se ne da spreminjati. Niti se ne bodo sami spreminjali. Zato smo tam, kjer smo. Ker je spor med Tino Maže in SZS-jem najpomembnejša novica • Izhaja od leta 1998 • Izdajatelj: Jože Dolinšek s.p., Strmec 19,1273 Dole pri Litiji ■ Telefon: 031 524 826 ■ Informacije: info@cajtng.com ■ Uredništvo: urednistvo@cajtng.com ■ Spletna stran: www.cajtng.com » Facebook: Novi Cajtng ■ Oglaševanje / marketing: 031 524 826 • Cenik oglaševanja v tiskani izdaji in na spletnem portalu najdete na www. cajtng.com ■ Fotografija: Cajtng, arhiv Cajtnga, sodelavci, zunanji sodelavci, družabna omrežja in bralci ■ Tisk: Tiskano v EU • Naklada: 29.000 kom • Distribucija: Pošta Slovenije d.o.o. ■ Brezplačen izvod prejmejo gospodinjstva v občinah Trebnje, Mirna, Šentrupert. Mokronog-Trebelno, Mirna Peč, Novo mesto in Žužemberk • Številka vpisa v razvid medijev. 867 • ISSN:C503-4981 • Za vsebino reklame odgovarja naročnik. ■ Nenaročenih rokopisov in slik ne vračamo. • Kolumnisti ali avtorji tekstov izražajo svoja mnenja, ki ni nujno enako z mnenjem uredništva. • Leto izdajanja: XIX ■ Po-.: ona plačana pri posti 8210 Trebnje Q Pes, ki laja... grize ali ne? Verjetno ne škodi, če še enkrat ueč poprosimo vse ljudi, naj ob bližajočih se praznikih (pa tudi sicer) ne mečejo petard in ostalih pirotehničnih sredstev, saj le ta zelo slabo vplivajo na živali, pa tudi ljudi. Če vam je že vseeno za ostale (pa to seveda ni prav), poglejte na to tudi iz stališča, da bo to vplivalo tudi na vaš žep. In - Bognedaj, da se to zgodi, lahko, da tudi na vaše življenje. Razloga, da bi »po vasi« pokalo, torej res ni. Niti enega! Aha, še odgovor na vprašanje v naslovu ... Preberite članek do konca... ■ Najstarejši pes na svetu prihaja iz Avstralije. Živel je 29 let in 5 mesecev. V človeških letih bi to pomenilo več kot 160 let. ■ Največji pes, najtežji in tudi najdaljši je bil leta 1989 angleški mastif po imenu Zorba. Tehtal je kar 155 kg in od smrčka do repa meril 2,5 m. ■ Pasje ime Fido izvira iz latinščine in pomeni zvestobo! Max in Jake. V Sloveniji so najpogostejša imena Reks, Medo in Piki, pri samicah pa Pika, Tara in Luna. ■ da je bilo prvo kinološko društvo ustanovljeno v času Avstroogrske, leta 1883. ■ da sodeč po raziskavah, 21% psov smrči. ZANIMIVOSTI O PASMAH: Namesto grozljivih slik in modrovanju o posledicah uporabe pirotehničnih sredstev (saj smo vse - kratko in jedrnato - povedali že v uvodniku), vam bomo dan polepšali z nekaj zanimivostmi iz pasjega življenja... MALE IN VELIKE ZANIMIVOSTI: ■ Pred 13 leti je sibirska huskyca Pixie skotila 7 kužkov, ena pa je bila zelene barve. Ugotovili so, da seje zelena barva pojavila zaradi natav-no prisotnih tekočin v maternici. « Občutljivost telesa se razlikuje glede na pasmo, a večina psov najbolj uživa ob čohljanju po glavi, prsih in hrbtu. Najbolj občutljivi živčni končiči so ob hrbtenici in proti repu - zato imajo psi radi, če jih božamo po hrbtu ali se po njem valjajo sami. ■ Ali ste vedeli, da so tako kot v življenju, psi svoje gospodarje spremljali tudi v legendah in jim bili zvesti čuvaji? Celo Noetova Arka se je zanesla na psa, ki je s svojim smrčkom začepil razpoko. In legenda pravi, da imajo psi od tistega časa dalje hladen in vlažen smrček. ■ Psi niso barvno slepi. Včasih je veljalo, da psi vidijo le črno-belo. Natančnejše raziskave pa so pokazale, da imajo tudi psi v očesu barvne receptorje, le njihov barvni spekter je manjši. Manjka jim namreč receptor za rdečo barvo, zato psi rdeče ne zaznavajo. » Pes, ki se oblizuje okrog ust ali pretirano zeha, sporoča, da mu je neprijetno in se počuti ogroženega.:) ■ Obstaja več vrst pasjega laježa in vsaka vrsta ima svoj pomen. Ločimo lajež, ki pomeni opozorilo na napad, grozeč ali razburjen lajež, lajež kot poziv k igri, lajež kot zahteva in lajež kot pozdrav skrbniku. Lajež se razlikuje tudi po višini in dolžini glasu, zato skrbnik običajno točno ve, za kaj gre. • Obrazni izraz, ki spominja na smeh, so psi podedovali od svojih volčjih prednikov. Ta izraz naj bi pomenil podrejenost psa vodji krdela. ■ Sicer pa čisto za res obstajajo psi, ki se znajo smejati. Strokovnjaki menijo, da so se psi tega naučili med procesom udomačevanja. V pasjem slovarju kazanje zob sicer pomeni grožnjo, psi pa vseeno človekovo smejanje (s kazanjem zob) jemljejo za dobronamerno in so zato tako obliko izražanja prevzeli tudi sami. A le v razmerju do določenih ljudi. ■ Psi so lahko tudi »strastni sanjači«. Med sanjanjem ponoči pogosto trzajo s tačkami, očesna zrkla pod vekami pa se medtem neprestano premikajo. ■ Ste se kdaj vprašali, zakaj psa ob prvem srečanju krožita drug okoli drugega? To počneta zato, ker se ocenjujeta, šopirita in pridobiva- ta informacije drug o drugem. Pri tem ima pomembno vlogo govorica telesa. Kroženje lahko traja precej časa, vse do trenutka, ko je jasno, kateri pesje podrejen. Stroka predlaga, da ste med morebitnim srečanjem umirjeni in ne posegate med pse ter greste preprosto naprej -na ta način boste preprečili večji »konflikt«. ■ Trditev, da pes, ki laja ne grize ne drži.:) Ta rek sega še v čas, ko so psi varovali črede in domačije. Njihova naloga je bila, da so lajali, ko so v bližini opazili sumljivega neznanca ali tatu. Na ta način so ga odgnali, psom pa ni bilo potrebno ugrizniti, saj so svoj cilj že izpolnili. Če z glasom ne bi dosegel cilja, bi zagotovo ugriznil, zato se na uvodno trditev ni pametno zanašati. ■ Izraz »pasji dnevi« poletja izhaja že iz grških in rimskih časov, kjer so tako opisovali vroče dni poletja, ki sovpadajo z jutranjim vzhajanjem pasje zvezde Sirius. ■ Najmanjši pes v zgodovini je bil visok 6.5 cm, dolg 9.5 cm, tehtal pa je le 113 gramov! Bil je približno tako velik, kot škatlica za vžigalice. Ime mu je bilo Vorkie, doma pa je bil v Blackburnu v Angliji. ALI STE VEDELI, DA... ■ da v prvih tednih svojega življenja, pasji mladički prespijo kar 90% dneva. ■ daje 23-letni zgodovini naše države zaradi mučenja živali v zapor odšlo več kot 20 ljudi? A večina teh primerov je ostalo po večini spregledanih, saj se dotikajo predvsem kazni, ki so bile izrečene zaradi zanemarjanja rejnih živali. • da psi vdihnejo od 10- do 30-krat na minuto. ■ daje normalna telesna temperatura psa je nekje med 37,9 °C in 39,3 °C. ■ da se psi potijo skozi blazinice na tačkah. ■ da redno čohanje po trebuščku dela pse srečne, kar je pokazala nedavna raziskava. ■ da je vidno polje psa je 250, medtem ko človeško le 180 stopinj. ■ da ima pes tudi tretjo očesno veko, ki jo lahko vidimo včasih, ko pes spi, njena naloga pa je dodatna zaščita oči. Ko psi recimo tekajo skozi gosto rastlinje, veka varuje pred poškodbami. ■ da pes lahko sliši več kot 200 m oddaljen zvok, ki je tako šibek, da ga človek ne zazna niti v oddaljenosti 25m. ■ daje zdravstvena težava psov številka ena v svetu debelost. ■ daje Harbor pes z najdaljšimi ušesi na svetu? Levi meri 31,1 cm, desni pa 3A,3 cm. • daje pasji odtis smrčka unikaten, tako kot človekov prstni odtis. ■ da imajo psi enkrat več mišic za premikanje ušes, kakor ljudje. ■ da se pasje zaznavanje okusa se razlikuje od človeškega. Psi imajo 1700 okušalnih brbončic, kar je petkrat manj od ljudi. ■ da je ob koncu pesmi Beatlov »A day in the Life« poseben zvok, ki ga slišijo le psi. Paul McCartney ga je posnel, da bi v pesmi užival tudi njegov pes. » da se po raziskavah sodeč večina psov lahko nauči pomena do 50 posameznih besed (najbolj razširjena je zagotovo »sedi!«). ■ da sta najbolj pogosti pasji imeni na svetu Kmetijska zadruga Trebnje, z.o.o. Tekstil Trebnje, Baragov trg 3, tef. 07 34 81 515 Delovni čas: ponedeljek - petek: 8.00 - 19.00 sobota 8.00 - 12.00 » najmanjša pasma na svetu je čivava. Odrasel predstavnik te pasme tehta od 1 do 3 kg. ■ največja pasma na svetu je irski volčji hrt. Višina samice je najmanj 71 cm, tehta minimalno AOkg, višina samca pa 79cm, tehta pa minimalno 55kg. ■ najstarejša pasma na svetu naj bi bil saluki - Perzijski hrt. • najpametnejša pasma na svetu je border collie, sledi mu pudelj. ■ ugibajo, da naj bi bil afganistanski hrt najmanj inteligentna pasma na svetu. ■ najhitrejši psi na svetu so hrti, ki tečejo več kot 70 km/h. ■ psi pasme basset ne znajo plavati. ■ afriški lovski pes Basenji je edini pes na svetu, ki ne laja. ■ dalmatinci se rodijo popolnoma beli, pike dobijo šele kasneje. ■ nemška doga iz ZDA, po imenu George, se je v Guinnesovo knjigo rekordov vpisala kot najvišji pes na svetu. Visok je kar 1,09 m, tehta pa 111 kg. « čivava Heaven Sent Brandyje uradno najmanjši pes na svetu, ki dosega dolžino 15,2 cm. ■ ali ste vedeli, da so bili labradorci prvotno vzgajani za prinašanje ribiških mrež iz vode? Tekst: Pes moi nriiateli.si) O Pasji piškotki Prihajajo praznični dnevi, le-ti pa naj ne bodo prijazni le vašim brbončicam, temveč poskrbite tudi za vaše (lahko pa seveda tudi za druge) živali. Pripravite jim piškotke, ki so sestavljeni iz samih zdravih sestavin. Še namig - pasje piškotke obožujejo tudi muce...;-) Za pripravo okoli 60 piškotkov potrebujete: ■ A zelo zrele banane ■ 1 žlico chia semen ■ 1 /3 skodelice ovsenih kosmičev ■ par ščepcev cimeta ■ 3 velike žlice arašidovega masla ■ 1 skodelico moke (recimo pšenično polnozrnato) Postopek: Banane pretlačite z vilico, dodajte vse ostale sestavine in premešajte. V skodelico si nalijte vodo, pomočite žličko vanjo in zajemite maso ter prenesite na s peki papirjem obložen pekač. Piškotke pečete 30 min na 180° (ventilatorska pečica). Pomembno: Hranitejih v hladilniku, porabite pa jih nekje v roku 7 dni. Lokalne novičke / Nasvet Z vami že od leta 1998 OK SEP Mokronog v novi sezoni 2016/17 Odbojkarski klub SEP Mokronog po izpadu iz druge državne lige nastopa v tretji DOL zahod. Cilj ekipe v tem obdobju je predvsem pomladiti ekipo in narediti temelje za v bodoče. Kljub mladosti in spremenjeni ekipi pa igralci dosegajo dobre rezultate. Člani: Člani in mladinci kluba so se udeležili republiškega pokalnega tekmovanja. Po tem, ko so se mladinci poslovili od nadaljnega tekmovanja že v prvem krogu, so se člani z odličnimi predstavami in štirimi zmagami uvrstili v osmino finala, to je med 16 najboljših ekip v Sloveniji. V domači ŠD so se v petem krogu pomerili z najboljšo slovensko ekipo vseh časov ACH Volleyem, ki zelo uspešno tekmuje tudi v evropski ligi prvakov. Kljub pričakovanem porazu pa so naši igralci prikazali zelo borbeno tekmo tako v obrambi, kakor tudi v napadu, tako da je bila polna dvorana gledalcev skoraj ves čas na nogah. Lepo je bilo videti polno dvorano gledalcev, kar pomeni, da se popularnost odbojke vrača in daje klub na pravi poti. Upajmo, da se bo kaj takega v prihodnosti še večkrat ponavljalo. Čestitamo. V 3. DOL je za člani že 10 odigranih prvenstvenih tekem. Članska ekipa, v kateri dobro nastopajo tudi naši igralci iz mladinskih vrst, je trenutno na drugem mestu lestvice med 11 nastopajoči, medtem ko imajo 8 zmag in dva Kako pravilno napisati obvestilo o odsotnosti? Bližajo se prazniki in s tem dela prosti dnevi, zato boste pred odhodom iz pisarne zagotovo v svojem e-poštnem predalu nastavili obvestilo o odsotnosti. In ker bo z novim letom 2. januar spet dela prost dan, bo letos takšno obvestilo aktualno še dan več. Ob prejemanju omenjenih obvestil ste gotovo že kdaj naleteli na ustrezno in jasno napisana obvestila, gotovo pa tudi na povsem neustrezna - preveč osebna, preveč sproščena in z osnovnimi slovničnimi napakami (tudi če niste vi, smo pa mi). Zaposleni pogosto pozabijo tudi na svoje naročnike ali sodelavce, ki ne govorijo slovensko, kar sicer ni nič katastrofalnega, vendar lahko z naslavljanjem slednjih v njihovem jeziku (ali vsaj angleškem) prikažete sebe kot nekoga, ki spoštuje kulturno raznolikost, kije profesionalen, tudi ko gre za malenkosti, in ki ve, kako se potruditi še malce bolj od tekmecev. Saj veste - včasih so prav malenkosti tiste, ki prevesijo tehtnico. Preden za nekaj dni izklopite računalnik in ugasnete luč v svoji pisarni, preberite naš članek ter že danes nastavite slovnično in slogovno pravilno obvestilo o odsotnosti (ne pozabite na pravilen datum). ČESA SE IZOGIBATI? 1. Ne vključujte osebnih podatkov (primer: od 26. decembra do 3. januarja bom zaradi več i kot zasluženega dopusta, ki ga bom preživela na Sardiniji, odsotna.) 2. Dobro razmislite, kako in ali boste v času nedosegljivosti v nujnih primerih dosegljivi (primer: Od 26. decembra do 3. januarja bom nedosegljiva. V nujnih primerih me lahko pokličete na 031 345 678 ali mi pišete na katarina. domanjec(Q)gmail.com. poraza. Za prvim mestom, ki ga brez poraza drži ekipa iz Kočevja, naša ekipa zaostaja za štiri točke. Z malo sreče na dveh že skoraj dobljenih tekmah bi bila slika lahko obrnjena, toda žoga je okrogla in tudi sreča je opoteča, kakor pravi lep slovenski pregovor. Držimo pesti za dobre igre v nadaljevanju in pojdimo jim pomagat v ŠD s svojo prisotnostjo ter navijanjem. Mladinci: V letošnjem letu so se mladinci prebili v osmino finala, kjer so sicer z dobro igro premagali Črnuče ACH 2, pa klonili proti Žužemberku. Poraz je bil usoden, da se niso prebili v četrtino finala. Tako so v skupini B, samo z enim porazom zasedli tretje mesto. V skupini kadetov v letošnjem tekmovanju letos nismo nastopili zaradi pomanjkanja igralcev, kar je posledica preteklih let, ko mlajše generacije niso trenirale. Starejši dečki - kvalifikacije (skupina D): Na prvih dveh uvodnih tekmah so dečki prikazali borbeno igro, vendar so tekmi proti KRKI in Žužemberku ________________ vseeno izgubili. Tudi za njimi je šele dobro leto sicer rednega treniranja (trikrat tedensko), vendar proti nadenima ekipama niso imeli dovolj igralnih izkušenj. V mesecu decembru jih čakata še štiri tekme na dveh turnirjih. Zaželimo jim dobro igro, kar od njih tudi pričakujemo. Trenutno so samo z dve-mi odigranimi tekmami na A. mestu. Mala odbojka: Najmlajši igralci so v Mali odbojki odigrali dve tekmi, ter ju obe izgubili. Z odnosom in borbeno igro so kljub porazoma pokazali, da se redni in dobri treningi obrestujejo. Resnično so proti obema ekipama igrali zelo dobro. Z igro so nadaljevali na naslednjem turnirju, ki je bil v Mokronogu v ŠD dne 10.12.2016, kjer so dosegli prvo zmago proti ekipi ACH zmajčki. Poraz proti Kočevju in pred vsem zelo tesen poraz proti ekipi iz Kostanjevice na Krki je pomenil tretjo mesto na turnirju in s tem zaključek tekmovanje. Veterani: Pohvalili pa bi se tudi z igranjem veteranske ekipe, ki je zmagala na Martinovem turnirju v Mokronogu, kjer so sodelovali tudi ekipi Triglav iz Kranja in ekipa iz Gorja pri Bledu. V letošnjem letu seje veteranska ekipa udeležila petih turnirjev na različnih koncih Slovenije. 3. Ne tikajte naslovnikov. (primer: Živjo, kot lahko vidiš, sem danes odsotna. Že jutri se vrnem.) U. Vključite samo nujne informacije. Če želite, da se pošiljatelji med vašo odsotnostjo obrnejo na vašega sodelavca ali sodelavko, bo dovolj, da navedete enega. Navedite splošne informacije, brez podrobnosti »zakaj« in »kako«. Poglejte na zadevo s svojega vidika -bi vas zanimalo, da naslovnika vašega sporočila takoj po prihodu z dopusta čakajo še zdravniški pregled, sestanek z nadrejenim in gora drugih e-sporočil? Več in tudi konkretne primere, kako napisati obvestilo o odsotnosti, si lahko preberete na Leemeta.sil Spoštovani uporabniki in poslovni partnerji! Sreča je v majhnih pozornostih in velikih dejanjih. Bodite odprti za prve in imejte pogum za slednje. Želimo vam blagoslovljen Božič in srečno v 2017. m Tu smo za vas. \/ Vaša Komunala Trebnje d.o.o. KROVCI. POZOR! ♦ NOVI MODELI »NEPTUN« ZA MAJHNE NAKLONE | , . 111 l ji- 10 TONDACH Izjemno ugodne cene izolacij! ♦ Termotop Izolidji do 15% ♦ 5% popusti ilMf iiiirinoieo ♦ Brimic-KLASIK NATURA BARVNI Uu0,56t/komoz.5,66f/m2 |lmZ«10kom) /w\^~ BRAMAC ♦ Genrddo21% aGERARD M**0 ESAL -a* URsa URŠA SF H de »S popust« UNIFIT035 39,55% popusta VELUX % )r J* og pupuiui inpravaalataoje BREZPLAČNA DOSTAVA! J f KUp0vanje prj nas je cenejše, prepričajte sel TAPETNIŠTVO: MIZARSTVO: Izdelava iiatranji^upohištvaponaročilu Izdelava in prenova (kuhinje in jedilnice, garderobne omare, predsobe, dnevi ie oblazinjenega pohištva sobe,spalni«,otroškcsobe, kopalnice, stopnice, vrati) ■Bi BETONSKI IZDELKI za gradnjo r“r~"r m BETONSKI BLOKI; Širina 12-20-25-30 cm BETONSKI VOGALNI BLOKI; 20-25-30 cm OPEČNI VOGALNI BLOKI; 20-30 cm PRODAJA CERTIFICIRANIH TRANSPORTNIH BETONOV jgkndjjM V tatjhjiu i.r.iAj) klil I/ Ivai.Lhe Ome u/ I Uto vivnje , kjtranS »nMlioličim; Mg. m3 / ggSffil kompletni dimniški i i r mi nii MO/MI>M IIISINI f.AIKI VO/AAIIDUMAVI POVH I -|l M Kako se zaščititi pred krajo? Božično-novoletne praznike mnogi izkoristijo za kakšen krajši oddih, tudi številna podjetja med prazniki zaprejo svoja vrata, med tistimi, ki kljub veselemu decembrskemu vzdušju zagotovo ne počivajo, pa so nepridipravi, ki radi izkoristijo priložnost, ki se jim ponuja. »Stoodstotne zaščite pred vlomilci ni, ključ do varnejšega življenja pa je preventivno in samozaščitno ravnanje,« razlaga Bernarda Škrabar (na sliki), detektivka in direktorica De-tektivsko-varnostne agencije, ene večjih detektivskih agencij pri nas. Kot pravi Škrabarjeva, ki ima z detektivskim delom že deset let izkušenj, so najpogostejši načini vloma v objekte lomljenje nezaščitenega zunanjega dela ključavnice, vlom na vzvod skozi vrata ali okna in razbitje okenskega stekla. »Pred daljšo odsotnostjo bodite zato pozorni predvsem na to, da zaklenete vrata in zaprete vsa okna. Že samo kakovostna protivlomna vrata bodo nepovabljenim gostom '1 otežila vstop v vašo hiš oz. stanovanje,« pove. Nekdaj priljubljeno puščanje ključev na t. i. skritih mestih, kot so predpražniki, lončki za rože in podobno, Škrabarjeva seveda odsvetuje. »Bodite tudi pozorni, da o svoji odsotnosti ne puščate sporočil na listkih ali telefonskih odzivnikih, prav tako svojega odhoda na počitnice ne objavite na facebooku ali drugih spletnih omrežjih, saj jih številni vlomilci uporabljajo za iskanje »varnih« ciljev,« poudarja. »Poskrbite, da bo videti, kot daje nekdo vedno doma, prijatelje ali sosede lahko na primer j prosite, naj vam redno praznijo poštni nabiral-i nik, dvigujejo rolete in podobno,« še našteva Škrabarjeva in svetuje, da si lahko pomagamo | tudi z vgradnjo časovnih stikal za samodejno prižiganje luči. Tudi dragocenosti je treba po-j spraviti z vidnih mest, najbolj bodo te varne v sefu. »Tehnika, razen prenosnih računalnikov, za vlomilce ni več zanimiva, saj ti najraje po-; sežejo po denarju in nakitu,« namreč razlaga Škrabarjeva. In kako ravnati, če nepridipravi vseeno uspejo vlomiti? Škrabarjeva svetuje, da preglejte svoje zavarovalne police, da boste vedeli, kako je s kritjem škode pri vlomu. »Koristno je tudi, če imate zapisane serijske številke vrednejših predmetov. Umetniške slike, nakit in tehnične predmete lahko pred odhodom na dopust tudi označite in jih celo fotografirate - vse to policistom oz. preiskovalcem olajša njihovo delo,« pove. Sicer pa Škrabarjeva še pravi, da je mehansko težko zaščititi vse možne točke vstopa, zato strokovnjaki predlagajo varovanje z alarmnimi napravami, namestimo lahko tudi senzorje gibanja in magnetne senzorje. Desetletje kra-lUi jevne knjižnice Krajevna knjižnica Mirna v teh dneh praznuje 10 let delovanja na sedanji lokaciji, kamor se je preselila iz neprimernih prostorov podstrešja doma Partizan. Ljudska knjižnica KUD »Oton Župančič« je bila na Mirni ustanovljena že leta 1946. Štela je 200 zvezkov, urejenih po abecedi avtorjev. Vodila jo je Eda Peče - šiviljska vajenka. 0 tem, kaj seje dogajalo do leta 1978, težko zasledimo kaj podatkov. Tega leta pa je z zbiranjem knjig po mirnskih hišah začela Mladinska organizacija. Svoj prostorje tako nabrana zbirka našla v današnji stavbi Krajevnega urada, v zgornjem nadstropju. Gradivo so bralcem posojali brez evidence. Obstaja pa iz tega leta prvi vpis v inventarno knjigo z datumom 7.8.1978. Leta 1987 je knjižnico prevzel Peter Šemrov (vzgojitelj na Dobu v pokoju), k čemur ga je nagovoril France Režun, vodja Knjižnice Pavla Go-lie Trebnje. Knjižnica je imela tedaj svoje prostore že v TV D Partizan. Gospod Šemrov je sam vpisoval gradivo, ki ga je dobil iz trebanjske knjižnice, v inventarno knjigo. V mirnski knjižnici je delal do leta izposoje je bila zabeležena na kartončkih. Leta 2006 je ob prizadevanju takratne direktorice Knjižnice Pavla Golie Trebnje Milene Bon (sicer domačinke) prišlo do nakupa in ureditve novih prostorov na Glavni cesti 14. Otvoritev 150 m2 velike knjižnice je bila 21. novembra 2006. Od takrat se je obisk zelo povečal, knjižnica je lažje dostopna, zato tudi polna otrok. Knjižnica hrani dve pomembni zbirki, in sicer zbirko Mare Rupena (dar Bogdana Osolnika) ter domoznansko zbirko posnetkov Janeza Janežiča. V knjižnici se dogajajo različne prireditve za odrasle, prijeten kotiček za najmlajše pa vabi v svet pravljic in ustvarjanja. Krajevna knjižnica na Mirni je pozimi odprta ob torkih od 11. do 19. ure (odmor 16.00-16.30) in ob četrtkih od 8. do 16. ure (odmor 11.00-11.30). Dogajanje v knjižnici lahko spremljate tako v koledarju dogodkov na spletni strani mirna.si kot prek FB strani trebanjske S 3 ^ li B % IB H 1997. s m 1 Pogoji v TVD Partizan so bili zelo slabi - brez vode, kurjave, stranišča, slaba razsvetljava, samo ena vtičnica, ki ni prenesla velike obremenitve. Do nje so vodile stopnice, kar je oteževalo dostop starejšim in mamicam z vozički. Ni bilo redko, da ljudje sploh vedeli niso, da v kraju obstaja knjižnica. Novosti je knjižničar pripeljal iz trebanjske knjižnice, kjer so skrbeli za nabavo. Evidenca j "l knjižnice, največ informacij pa seved dobite, če knjižnico obiščete in nekaj minut namenite pogovoru z zaposlenimi, ki znajo tudi odlično svetovati, kaj je vredno prebrati in katere delavnice, predavanja ne gre zamuditi. (Besedilo: E. V. Ozimek. KPGT. P. K., fotografije: arhiv KPGT. Lapegol TREBNJE 07 34 81481 Avto Slak www.avtoslak.si NOVO MESTO 07 39 32 999 © Emisije EO.i 180-82 g/km. Kombinirana poraba goriva: 7,8-3,4 1/100 km, Emisijska stopnja: EURO 6, Emisije NO*: 0,0733-0 g/km. Število delcev: 0,0099-0 x 1QU, Emisije onesnaževal lunanjega sraka iz piometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM,U In PM,,, ter dušikovih oksidov. Akcija velja za vozila letnik 2016 na zalogi in za vsa nova natočila do 31,12 2016, Akcija ne velja za modela Reetle in Touareg ter za električna in hibridna vozila, ‘Višina prihranka je odvisna od modela, “Bonus v obliki znižanja maloprodajne cene vozila v vrednosti do 1,500 EUR z DDV velja v primeru hkratnega financiranja/najema vozila preko družbe Porsche Leasing SEO d,o,o, in permanentnega Porsche kasko zavarovanja vozita preko Porsche Verslcherungs AG, podružnica v Sloveniji, ki je del skupine Porsche Finance Group Slovenia pod pogoji akcije VWBQN17, več na www. porsche leasing,si. Slike so simbolne. Majhno še nikoli ni bilo tako veliko! Izkoristite izjemno decembrsko ponudbo vozil Volksvvagen po čisto majčkenih cenah! Veliki prihranki do 2.500 EUR, bon za financiranje do 1.500 EUR in bon staro za novo v višini 500 EUR. 'ib lOLfemut) fr) j&flB at araa-na Volksvvagen Kolumna / Lokalne novičke Z vami že od leta 1998 KOLUMNA »Lahko bi malo manj glorificiral slovenstvo...« PIŠE: AHMED PASIC Pred nekaj dnevi sem od prijatelja na fa-cebooku, ki sedaj prav tako živi v tujini, prejel sporočilo. Na tej družbeni mreži imam ljudi, ki jih osebno poznam, in tiste, s katerimi smo se v bistvu spoznali samo prek spleta. Omenjeni gospod je iz druge skupine. Pred tem sva se nekajkrat slišala in tudi tokratno sporočilo je bilo napisano v kulturnem in prijaznem tonu, vendar z negativnim koncem. Odločil seje, da me bo »odprijateljil«. Živimo v svobodnem svetu in vsekakor spoštujem odločitev posameznika o tem, s kom se bo družil in s kom ne, pa čeprav le na spletu, vendar me je vseeno zanimalo, kaj ga je pripeljalo do točke za takšno potezo. Rekel je, da redno spremlja moje objave in v njih je po njegovem mnenju premalo prisotnega »bosanskega duha«. Ker se mi je to zdela zanimiva ugotovitev, sva se se malo pogovorila. Povedal mi je, da se številni mladi v Sloveniji po rodu iz Bosne in Hercegovine po njegovem mnenju izgubljajo in jaz bi jim lahko pomagal pri iskanju kulturne identitete: »Pri tem pa bi lahko manj glorificiral 'slovenstvo', ker s svojimi zapisi 'našo', že tako izgubljeno mladino, usmerjaš v napačno smer.« moji starši prišli v Slovenijo kot ekonomski mi- 1 granti že v 70. letih prejšnjega stoletja. Prišli so z enim kovčkom in brez bogatih delovnih izkušenj, vendar s polno mero dobre volje in marljivosti. Garali so vse življenje in zahvaljujoč Sloveniji, ki jim je dala priložnost, so živeli dobro in brezskrbno. Ko smo se v njihovem življenju pojavili še otroci, so storili vse, kar je bilo v njihovi moči, da bi nam omogočili čim lepše otroštvo, pri tem pa so nam venomer govorili, da se moramo učiti, saj nam bo samo dobra šola zagotovila tudi dobro življenje. Bili smo skromna družina, ampak starši so se maksimalno potrudili, da smo šli na obisk k sorodnikom v Bosno vsaj dvakrat na leto. To so bile situacije, ko smo se iz »Bosancev« prelevili v »Slovence«. Ponavadi smo ostali tri tedne in vsaka ura, ki smo jo preživeli s sorodniki, je bila na svoj način zlata vredna. Tisti trenutki so nam tudi pomagali, da smo očuvali temelje bosanske identitete, zlasti v linvgističnem in kulturološkem smislu. Po vrnitvi v Slovenijo smo spet postali »Bosanci« in treba seje bilo znova prilagoditi novim, sicer nam že znanim pravilom, karje olajšalo nalogo. V družbi prevladuje mišljenje, da imamo eno identiteto. V resnici jih imamo vsi veliko več. In te se med seboj prepletajo, včasih brez nekih večjih težav, včasih z velikimi ovirami, ampak ko govorimo o sami kulturi in jeziku/-ih, se zadeva začne doma. Če starši spoštujejo tradicijo, se bodo maksimalno potrudili svojega otroka vzgajati v takšnem duhu. Nekatere inštitucije, kot so recimo kulturna društva, mediji, in družbeni odnosi lahko osnovo posameznika samo nadgrajujejo, vendar so odrasli posamezniki tisti, ki se bodo sami odločili, kako bodo živeli v svobodni in demokratični družbi. Da bi pričakovali napredek v lastnem življenju, mo- »Spoštuj ti ? 11 ceni svoje, ne glede na to, od kod smo, saj se tudi čokolada ocenjuje po okusu, ne po kraju proizvodnje...« Vsi tisti, ki smo na neki način drugačni od splošnih določil večinske družbe, vemo, kakšen je vsakodnevni ritem, in če pogledamo malo natančneje, vsi izstopamo iž družbe na takšen ali drugačen način. Vprašanje je samo, koliko bo to pritegnilo poglede (in jezike) drugih. Človeštvo se od samega nastanka, zlasti pa od marčnih revolucij leta 1848, obremenjuje z »našimi« in »njihovimi«. To se najbolje odrazi ravno v času predvolilnih kampanj, gospodarskih kriz ali predvojnih situacij, ko se ponosno omenja »naša, bogata in večvredna tradicija« v primerjavi z »njihovo«, ki je drugačna in zato manjvredna. Sam sem rahlo do pretežno alergičen na pretirano poveličevanje določene kulture, saj takšno obnašanje številne zanese v verovanje, da so »naši« superiorni, kar praviloma človeka odpelje v rasizem, ksenofobijo in zaničevanje »njihovih«. Klasičen primer je nedavno opozorilo na »nevarnost slovenskih migrantov« v Avstriji pod okriljem nasmejanega Kekca. Vsi pripadniki manjš(insk)ih skupin, ki so na določen način stigmatizirani v življenju, bodo vedeli povedati o svojih tegobah na dnevni osnovi. Invalidi imajo svoje težave, bolniki z aidsom tudi, nekdo, ki se preseli iz enega kraja v drugega, bo prav tako doživel določeno verzijo zbadljivk in komentarjev. Med njimi so tudi ljudje, ki živijo v Sloveniji, po rodu pa so iz nekdanjih jugoslovanskih republik. Sam sem rojen na Jesenicah, vendar so ramo najprej razčistiti sami s seboj, česa si želimo, in potem trdo delati na širjenju obzorij. Šele potem nam lahko pomagajo tudi drugi. Najboljša izhodiščna točka je razmišljanje, da bomo v drugih najprej videli človeka, preostalo sledi daleč zadaj. Ker pri nas obstaja veliko tistih, ki se v navijaškem slogu z obema rokama držijo samo ene identitete, sem se sam že pred nekaj leti zavestno odločil, da bom šel v nasprotno smer. Pisanje zgodb se mi giblje nekako na podlagi zlatega trikotnika: Bosna mi je dala starše, starši so mi dali vzgojo, Slovenija pa dobro življenje. Pišem popolnoma po občutku. Enkrat je tematika turizem v Sloveniji, drugič je odnos singapurskih oblasti do korupcije, tretjič je govor o dobrih ljudeh in sevdalinkah, vendar je vodilo vedno isto. S svojim pisanjem želim graditi mostove med ljudmi z različnimi kulturami in v nasprotju s prevladujočim obnašanjem v družbi ter večini medijskih korporacij poskušam izpostavljati pozitivne in skupne točke. Zveni naivno, ampak trdno verjamem, da moram iti po tej poti. Menim, da nam vsem skupaj manjka komunikacije in pozitivnega dialoga. Skoraj vse življenje sem živel v Sloveniji in ne gre za nikakršno glorificiranje slovenske kulture, temveč iskreno spoštovanje in hvaležnost v znani maniri: spoštuj druge in ceni svoje, ne glede na to, od kod smo, saj se tudi čokolada ocenjuje po okusu, ne po kraju proizvodnje. ■§% Zdravstveni de-lavci prešli od besed k dejanju 15 zaposlenih v Zdravstvenem domu Trebnje je konec oktobra preteklo 10-kilometr-sko razdaljo na največji tekaški prireditvi v Sloveniji - Ljubljanskem maratonu. 2016 udeležila Ljubljanskega maratona. 15 zaposlenih se je kar nekaj časa zavzeto pripravljalo, da bi maraton pričakali v odlični tekaški formi. Vsem je uspelo preteči predvideno razdaljo 10 kilometrov in tako izpolniti zastavljeni cilj. Da nam je to uspelo, so nam bili v pomoč tudi sponzorji, ki so omogočili, da so bile priprave privlačnejše in tek mehkejši. V Zdravstvenem domu Trebnje opravljamo preventivne preglede in promoviramo skrb za zdravje na več načinov. V želji, da preidemo od besed k dejanjem, se je skupina zaposlenih iz naše ustanove odločila, da se bo 30. oktobra i Naš uspeh nam je dal voljo, da že razmišljamo o tem, kateri bo naš naslednji tekaški podvig. (lania Ahlin, ref, med, sestra. ZD Trebnie) Na Mirni Srečanje starejših od 80 let V Društvu upokojencev Mirna skrbijo za vse svoje članstvo, za starejše člane nad 80 let tako vsako leto pripravijo kratek izlet in srečanje. Junija so člani UO DL) Mirna starostnike popeljali v sosednjo občino Šentrupert. Sprehodili so se med kozolci, si ogledali gotsko cerkev sv. Ruperta in se zabavali v gostilni Jaklič. Nad izletom so bili zelo navdušeni, domov so se vrnili polni energije in dobre volje. V petek, 9. decembra 2016, pa je bilo za njih organizirano prednovoletno srečanje v gostišču »Pri Francki« na Mirni. Sprejela in pozdravila jih je Milica Smole, ki je v društvu zadolžena za socialne zadeve, obenem pa opravičila predsednika Tomaža Povšiča, ker se zaradi bolezni ni mogel udeležiti srečanja. Prisotni so prisluhnili pozdravu župana Skerbiš Dušana, ki je na kratko podal informacijo, kaj se v občini dogaja. Topel pozdrav pa je sledil tudi od podžupanje Bariče Kraljevski. bajajočem novem letu. Vsem želimo zdravo in Srečno nOVO leto! (Anica lanežič) V nadaljevanju je MePZ društva v okrnjeni zasedbi popestril srečanje s pesmijo, ki je s pomočjo prisotnih zadonela po dvorani. Na harmoniki jih je spremljal Tomaž Zorc. Najbolj pogumni so tudi zaplesali. Tone Kotar pa je s šaljivimi zgodbami oz. vici nasmejal prisotne. Po dobrem in obilnem kosilu se je družba razživela, med seboj so nazdravili, poklepetali, zapeli, se še dolgo družili in obujali spomine na mlada leta. Bili so vidno ganjeni in veseli hkrati ter si obljubili, da prihodnje leto zopet pridejo. Na koncu jim je Milica razdelila darilce - bom-bonček na smrekovi vejici. Slovo je bilo povezano z dobrimi željami ob pri- Primerni so /a pripravo živinske krme, segrevanje vode, v pomoč (in kolinah. |nox izvedbe omogočajo poleg kuhanja tudi pr ipravo ocvirkov. Debelina pločevine peči 3 mm, debelina aluminijastega vložka 2-3 mm. debelina bakrenega vložka 1.5 mm. dno 2.5 mm, varjeno po TIG postopku, brez lotanja, debelina inox vložka 1,5 mm, dno vložka 2 mm. Dno peči kotla oblikovano tako, da ga ni potrebno obzidavati. Kotli so barvani z barvo, ki prenese temperature do 600 ‘C. Možna je dobava samo peči ali vložka nestandardnih mer (peči kotlov za žganjekuhi Leopold Koščak s.p. Kamnje 7a, Šentrupert, tel: 07 30 40 214 www.ko5cak-kotli.si 100 let Terezije Berk 16. septembra leta 1916, natanko pred 100 leti, se je kot peti otrok staršema Ani in Andreju Kostanjevcu rodila hči Terezija (Rezi). Svoje otroštvo in mladost je preživljala v Prelesju. Leta 1937 seje poročila z Antonom Berkom in od takrat dalje živela na Gorenjih Jesenicah. V zakonu sta se jima rodili hčerki Slavka in Zinka. Življenje ji ni bilo ravno naklonjeno. Druga svetovna vojna ji je že po sedmih letih zakona vzela moža. Ostala je sama s hčerkama in ostarelimi moževimi starši, ki jih je več let skrbno negovala. Vedno je rada pomagala sovaščanom pri raznih opravilih. Življenje ji je popestrilo druženje s svojimi domačimi. Ima štiri vnuke, šest pravnukov in tri prapravnuke. Z leti ji je začelo pešati zdravje. Tako zadnjih osem let preživlja v Domu starejših občanov v Šmarjeti. Rezi je rada in lepo pela. Obiski prostovoljcev KORK Šentrupert z g. županom ob njenem rojstnem dnevu so tako bili vsako leto veseli, prepojeni s pesmijo in obujanjem spominov iz mladosti. 16. septembra letos, ob praznovanju častitljive stoletnice, so jo v domu obiskale prostovoljke KORK Šentrupert, skupaj s socialno delavko iz D50 Trebnje. Tudi tokrat je v njeni sobi odmevala pesem, saj so ji prostovoljke zapele kar nekaj lepih domačih pesmi. Gospa Rezi je precej oslabela, vendar se je ob petju pojavil nasmešek na njenem obrazu, muza Brcari Uspešno leto za Ul šahisti ŠK Trebnje Tudi iztekajoče leto je bilo za Šahovski klub Trebnje uspešno. Sodelovali smo na različnih tekmovanjih in organizirali večje število tekmovanj. Ekipno je v članski konkurenci v 1. slovenski ligi ekipa Trebnjega zasedla četrto mesto, mladinci so bili deveti in kadetinje osme. Na tekmovanjih v posamični konkurenci pa je bila najuspešnejša Tjaša Pajek, ki je na državnem prvenstvu osvojila tretje mesto v konkurenci do 12 let. Kar nekaj mladih je v letošnjem letu pokazalo velik napredek v igri (Jaka Hazdovac, Žiga Frfole, Tim Škrlj,...), a za vrhunski rezultat jim še manjkajo izkušnje. Da pa naši igralci lahko nabirajo izkušnje, v klubu organiziramo tekmovanja. Med njimi bi izpostavil letošnji jubilejni, deseti Turnir za pokal župana Občine Trebnje, katerega se udeležijo igralci iz vse Slovenije. Ob tej priložnosti tudi vabimo vse ljubitelja šaha na tradicionalni Božično-novoletni turnir, ki bo 26. decembra v Šentrupertu. Vsem bralkam in bralcem Novega Cajtnga šahisti želimo srečno in uspešno leto 2017. <šk Trebnje) Kegljačice po jesenskem delu na 8. mestu 1. DOL V soboto, 26. novembra 2016, seje končal jesenski del za kegljačice, ki tekmujejo v elitni slovenski kegljaški ligi, med katerimi tekmujejo tudi Trebanjke. Tudi s prstanom do bogastva Novomeška zlatarka Vladimira Fink Pavlin edina pri nas izdeluje prstan Pavitri, poznan kot prstan za bogastvo. A da ta svojevrsten prstan lahko deluje na čustven in materialni del življenja, se je treba pri njegovi izdelavi držati strogih starodavnih pravil. Kegljačice KK Trebnje, ki domače tekme igrajo v Novem mestu, kar jim, kot večkrat poudarijo, predstavlja hendikep, so jesenski del sezone zaključile na 8. mestu od 10. ekip. Štartale so sicer z zmago proti Impolu, nato pa nanizali kar sedem zaporednih porazov, kar jih je prikovalo na dno lestvice, po zaslugi zmage v zadnjem krogu proti Proteusu iz Postojne pa so se le odlepili od dna in jesen končali na, kot smo že zapisali, 8. mestu. ftOUl&t PORTOVAl fi Kot je dejal Niko Goleš, vodja in trener ekipe KK Trebnje (o tem smo pisali v prejšnji številki), za preplah ni razloga. Trebanjke so namreč kar štiri tekme odigrale neodločeno, a so bile slabše v skupnem seštevku točk (zbitih kegljev), kar pomeni, da bi lahko z malo več športne sreče na kontu zbrale še kar nekaj točk več, kar bi naše kegljačice pripeljalo v mirne vode, na sredino lestvice. Vsekakor torej obstaja povsem realno upanje za optimistično nadaljevanje sezone. Omenimo, da so te nesrečne točke (3:3 po medsebojnih obračunih, poraz po skupnem seštevku zbitih kegljev) naše kegljačice izgubljale proti 3., A., 5. in 6. uvrščenim ekipam (Triglavu, Ljubelju, Kamniku in Adrii), res nepotreben pa je bil le poraz proti 7. uvrščenemu Miklavžu v A. krogu. Zadnjeuvr-ščeni ekipi na lestvici, Proteus in Impol, so Trebanjke premagale. Iz navedenega gre sklepati, da se lahko naše kegljačice povsem enakovredno kosajo s polovico ekip iz elitne slovenske lige. Jesenski del je izmed Trebanjk najbolje odigrala Nika Radelj, ki ima povprečje 5A2 podrtih kegljev na tekmo in zaseda relativno visoko 22. mesto na lestvici prvoligaških igralk. Sledijo Silva Zupančič (35. mesto, 53A zbitih kegljev), Slavica Hribšek (A5,528), Katja Šribar (A7,527) Jasmina Mišič (58, 512), Rozi Flisar (63, 502) in Milena Veber Jarc (67, A85). Na lestvici sicer vodi Celjanka Barbara Fidel (587), sledijo pa Patricija Bizjak (Celje, 575), Brigita Strelec (Triglav, 569), Petra Bašek (Brest, 567), itd. Spomladanski del,sezone 2016/2017 se začne 1A. 1. 2017, ko bodo naše kegljačice odigrale zelo pomembno tekmo v Slovenski Bistrici proti Impolčankam. Zmaga bi bila, če želijo zapluti proti mirnejšim vodam, več kot dobrodošla... Prstan Pavitri namreč izhaja iz Indije, novomeški zlatarki pa ga je predstavila njena prijateljica, ki se ukvarja z djotišem oziroma t. i. vedsko astrologijo. »Odkrila ga je iz sanskrta, klasičnega indijskega jezika, nato pa je to zaupala le meni,« pripoveduje Vladimira Fink Pavlin, direktorica zlatarn Aura in Karat, ki poslujeta v Novem mestu in Črnomlju. Kot pravi, se mora izdelave prstana za bogastvo lotiti ob točno določenih dnevih v mesecu, glede na položaj planetov, nato ga še energi-zira na prav tako tri točno določene dneve v mesecu, odvisno od položaja lune. »Vsi prstani so enako težki, medtem ko so njihove velikosti različne. Vsi so namreč narejeni iz enake količine materiala, kar pomeni, da so manjši prstani debelejši, večji pa tanjši,« pove. »Prstan Pavitri pomaga do fizičnega obilja, ljubezni in uspešnega posla. Prav tako vam pomaga, da lažje odplačate svoje dolgove in da vam drugi dolgove odplačajo,« je o njegovi moči prepričana Fink Pavlinova. Kot še pravi, so dobili že veliko lepih odzivov svojih strank, ena izmed njih na primer pove, da njeni nepremičninski posli cvetijo, odkar nosi prstan za bogastvo. A da ta svojevrsten prstan lahko tudi deluje in v naša življenja prinaša pozitivne spremembe, ga je treba nositi na prstancu desne roke, enkrat na mesec pa tudi očistiti. »Čistimo ga ob polni luni, v raztopini vode in himalajske soli,« svetuje novomeška zlatarka, ki je sicer s svojo družino v zlatarstvu prisotna že več kot četrt stoletja. »V življenju sem imela v rokah že kilograme in kilograme nakita, lahko govorim že o tonah. Nikoli se ga ne naveličam gledati,« o svojem delu še pove Fink Pavlinova, ki poleg omenjenih prstanov za bogastvo izdeluje še številne druge unikatne izdelke, ima denimo tudi več kot 500 modelov poročnih prstanov. Presne kakijeve kocke s kokosovo kremo Kakiji gredo letos sicer proti koncu, morda pa se še vseeno kje najde kakšen kilogram ček... Pripravili smo vam presni recept za presne kakijeve kocke s kokosovo kremo, navedene količine pa veljajo za model v velikosti cca 10 x 18 cm. Pa dober tek! SESTAVINE: ČOKOLADNA OSNOVA: 1 skodelica datljev, X skodelice kokosovih kosmičev, 1 žlička rožiča ali kakava v prahu; KOKOSOVA KREMA: 1.5 skodelice mesa mladega kokosa, 5 medjool dateljev (ali 10 manjših, deglet noir), 'X žličke vanilje v prahu, X skodelice vode; KAKIJEVA KREMA: 1% skodelice (2A0 g) kakija brez pešk in olupkov; ČOKOLADNA OMAKA: X skodelice datljev, % skodelice vode, skodelice mandljev, 2 žlici rožiča ali kakava v prahu, X žličke vanilje v prahu POSTOPEK: ČOKOLADNA OSNOVA: V multipraktiku melji datlja tako dolgo, da se skoraj začnejo sprijemati skupaj. Nato dodaj kokosove kosmiče in rožič ali kakav v prahu in ponovno dobro zmešaj; KOKOSOVA KREMA: Vse sestavine daj v dober blender in mešaj, dokler ne nastane gosta krema; KAKIJEVA KREMA: Mešaj v blenderju kakšnih 30 sekund. Nastala bo gosta krema, podobna pudingu; ČOKOLADNA OMAKA: Vse sestavine zmešaj v dobrem blenderju v gladko kremo. (Tjaša Slana. Presnikotiček.si) V Trebnjem letos ni drsališča, je pa v Novem mestu Vse do začetka novega leta je na Glavnem trgu v Novem mestu postavljeno drsališče v velikosti 20 m x 10 m, ki vabi v mestno jedro veliko obiskovalcev. Vstop na drsališče je brezplačen, možna pa je tudi izposoja drsalk po simbolični ceni (če smo natančni je takole: 1€ za drsališče in 1€ za drsalke - vsaj tako je napisano na računu). V dopoldanskem času je drsališče namenjeno vrtcem in šolam, popoldan pa poleg drsalcev lahko ujamete tudi kakšno hokejsko tekmo. Vabljeni... (DoleniskaNevvs.cnml Lokalne novičke / Kolumna Z vami že od leta 1998 NK Mirna se pripravlja na 50 let aktivnega iž5l delovanja. Delite spomine z njimi! Delite z nami spomine! S tem sloganom vabijo člani Nogometnega kluba Dana Mirna, ki bo junija prihodnje leto obeležil 50 let aktivnega delovanja In razvijanja športnega duha. Nogometni klub Dana Mirna je najstarejši športni kolektiv na Mirni in ob praznovanju Abrahama želi izdati tudi posebno publikacijo s fotografijami in spomini Mirnčanov, nekdanjih nogometašev in njihovih staršev ter ostalih na dogodke v klubu. Na fotografijah (večjih najdete na Mirna,si) so zbrane različne nogometne generacije in če na njih koga prepoznate ali imate nekje shranjeno prijetno Osrednja prireditev ob okrogli obletnici bo v soboto, 10. junija 2017, že pred tem pa se bo zvrstilo kar nekaj dogodkov, povezanih z jubilejem... na Kolenca (041 626 729) oz preko e-naslova nogometni.klub.mirna(5)gmail.com. Vaših prispevkov bodo v klubu zelo veseli, saj boste tako pomembno prispevali k ohranjanju spomina na začetke in razvoj nogometne zgodbe na Mirni. dogodivščino, povezano z nogometom, kar pogumno na piano z njo. Osrednja prireditev ob okrogli obletnici bo v soboto, 10. junija 2017, že pred tem pa se bo zvrstilo kar nekaj dogodkov, ki bodo tako ali drugače povezani z jubilejem. Predvsem pa se junija na Mirni obeta ogromno nogometa in glasbe za vse generacije. Vsi, ki imate doma kakršnokoli fotografijo, povezano z nogometom in o njej lahko kaj poveste ali napišete, vabljeni k sodelovanju in soustvarjanju publikacije. Fotografije in misli, spomine, dogodivščine ... lahko,delite po telefonu Dražena Šmuca (040 838 652) in Boštja- Danes se klub lahko pohvali z osrednjim nogometnim igriščem, tremi pomožnimi in igriščem na umetni travi, postavljene so tudi garderobe in tribuna, ki bo sprejela 250 obiskovalcev. (Mirna.si) Prijazne besede so lahbo kratke in enostavne. Njihov odmev pa je neskončen. (Mati Tereza) Spoštovani brajani! Želimo vam, da bi z ljudmi, hi jih dnevno srečujete, delili prijazne besede, nasmeh ter dobro boljo. In sreča vas bo zagotovo obisbala. Vse lepo v letu 2017! Svetnibi Krajevne sbupnosti Dolenja Nemšba vas STEKJLARST Dušan Može s.p. Stari trg 23 nje GSM: 9^1 114 teL 07 30 44 74'; ku hmjsR2r»*^kl a www.steklarstvo-moze.si X. steklarstvo.moze@siol.net KOLUMNA Popusti so, kakšne so pa realne cene? PIŠE: RONI KORDIŠ Naš svet je postal svet popustov. Na vsakem koraku nas spremljajo popusti - oglasi na spletu ponujajo 30% in več popusta na izdelke. V trgovinah dobite 20% popust, tudi če ne vprašate zanj. Ko kupuješ avto, imajo vsi prodajalci popuste. Živimo v svetu, kjer ni več realnih cen in kjer nima nihče več občutka o tem, koliko smo nek izdelek preplačali. Jeap, točno to. Nekoč, v nekih drugih časih so bili popusti zgolj na razprodajah. Ko si šel v trgovino, nisi mogel "barantati" za ceno. Tudi cena avtomobila je bila točna tista, kot je bila v samem "katalogu. V sedanjosti so stvari drugačne. Vsaka spletna trgovina ponuja popuste - ne ravno nizke popuste, kar me vedno znova preseneti. Zakaj razmišljam o popustih? Sam očitno sodim med tiste potrošnike, ki razmišlja, ko kupuje. Časi impulzivnih nakupov so mimo in čedalje manjkrat se zalotim, da bi kupoval stvari, ker so zgolj poceni. O popustih imam tudi posebno logiko, ki je dokaj preprosta - če so enkrat spustili ceno za Renault Tvvingo pod 9.000 eurov, ne bomo potrošniki nikoli več pripravljeni zato vozilo plačati 14.000 eurov. To logiko preprosto preslikam na celoten "retail". Ce mi neka spletna trgovina v super duper ugodni ponudbi prodaja nekaj za 100 eurov in na to ponuja 60%, sem seveda zelo zadovoljen potrošnik, ker bom dobil željeno stvar za 40 eurov. Vendar po drugi strani pa mi taista spletna trgovina ne bo nikoli več prodala enakega izdelka za 100 eurov, ker se preprosto zavedam, daje predrag. V določenih primerih, ko se gre za življenjsko pomembne izdelke, se moja prejšnja trditev lahko izključuje! Zakaj popusti? Popusti so nekaj, kar je v DNK-ju vsakega prodajalca na spletu in ker so nekje prebrali, da to deluje, vsi delujejo po istem principu. Naviješ ceno, ji nabiješ popust in potem to oglašuješ. Vsi smo srečni in zadovoljni, ker smo dobili poceni stvar - vendar se moramo zavedati v tem primeru, da ima trgovec pri polni ceni hudičevo veliko zaslužka, če lahko mirno spusti ceno za 50% in več in to ne vpliva nanj. Preredko se zavedamo, da večji kot je popust, večja je morala biti marža na določenem izdelku. Glede na to, daje na trgu veliko prodajalcev, ki prodajajo enake izdelke, ni hudič, da se ne bo našel nekdo, ki bo šel še nižje s ceno - nekdo, ki ne bo niti razmislil, daje že šel sebi v škodo in da s takšnim poslovanjem na dolgi rok ne bo uspel. Kaj pa, če bi imeli vsi realne cene? Potem ne bi potrebovali popustov. Potem bi morale biti tudi marže normalno visoke. V končni fazi bi potrošniki dejansko vedeli, koliko nas realno stane izdelek, kot pa sedaj, ko so cene namenjene same sebi, vse ostalo pa uredijo popusti. In še nekaj. Popusti uničujejo blagovne znamke. Ampak to je nepomembno za marsikoga. Važen je trenutni izplen in s popusti se da na hitro prodati veliko. Na dolgi rok pa.. Hu kers.. Hm leta je topel itiak 2017 tvaje ut maje dlani. Ham leta je liata petem, ki vtem enaka peni. Hom leta je gag »e neutute pati. SpMlmuute futftjmdie ut kajtuti, Žetim mit 6epe ut li&ujMMjene fofcčm pnatftikz, u Eetu, ki (jiuimjd, fm velika laplik dim ut dobia uhjetult poli. 9 najlepSim Željami, KS Veliki Gab&i GRADMi TRGOVINA NA DEBELO IN DROBNO Sotla 5, Mirna; OAO 629 723,07 30 47 722 gradmi@siol.net, www.trgovina-gradmi.si * GRADBENI MATERIAL c VODOVODNI MATERIAL 1 ELEKTRO MATERIAL OGREVANJE (montaža kotlovnic) ; « ČRNA METALURGIJA (veleprodaja) VSE ZA KOPALNICO (prenova kopalnic) Škodljivi P IVI delci posledica kurjenja na drva ali zapraševanja z letali? Se še spomnite, ko je pred nekaj dnevi Agencija RS za okolje (ARSO) opozarjala ljudi na preveliko vsebnost škodljivih PM delcev v zraku? Ker nekatere stvari poznavalcem vremena in vremenskih razmer enostavno niso šle skupaj, so na ARSO naslovili pismo, katerega objavljamo v nadaljevanju, odgovor pa smo po Zakonu o medijih (gre za informacijo javnega značaja) želeli tudi v Novem Cajtngu, a ga do zaključka redakcije (v 8 dneh) nismo prejeli. PISMO Cl MODRO NEBO »Spoštovani ARSO, na spletni strani ARSO je izdano opozorilo zaradi preseženih vrednosti PM delcev v zraku. Opozoril o onesnaženem zraku smo deležni tudi izjavnih medijev. Skupaj z vsako objavo se obvezno pove, da so PM delci preseženi zaradi naše krivde (ker se " v letošnjem letu preživeli v vrtcu, v zaprtem prostoru, ker je bilo izdano priporočilo, da se ni dobro zadrževati zunaj. Če sedaj trdite, daje glavni krivec za presežene vrednosti PM delcev v zraku kurilna sezona, kakšni so potem razlogi za presežene vrednosti spomladi in poleti? ■ Sočasno z dnevi, ko so presežene vredno- nekateri ogrevajo na drva, vozijo v službo z avtom, ipd...). Kot pristojen organ za spremljanje nevarnosti, ki vplivajo na okolje in zdravje ljudi, vas vljudno naprošamo, da dokončno prenehate z navajanjem laži, saj vam niti otroci ne verjamejo več. Ali zavestno lažete ali pa nočete vedeti - odgovornost je v obeh primerih velika. Preprosta dejstva: ■ Ogrevanje na drva je danes v neprimerljivo manjši rabi kot še 20 let nazaj. Da bi bila neka stara mama, ki si enkrat na dan vrže v peč nekaj polen, da se vsaj malo ogreje, glavni krivec za globalno segrevanje ozračja in onesnaženja zraka v RS, je nerazumno, nelogično in skregano z vso zdravo pametjo! ■ 50 let nazaj, ko se je veliko več ljudi ogrevalo na drva, kot pa na plin, je bil zrak pozimi v Ljubljani ena sama megla! Celo zimo. Danes pa so preseženi delci PM v zraku vedno na popolnoma jasen in sončen dan. ■ Opozorila o preseženih PM delcih so bila s strani ARSO izdana tudi poleti in spomladi. Otroci v vrtcih so nekaj najlepših sončnih dni sti PM delcev v zraku, se nenormalno razširijo respiratorne bolezni. Ljudje množično poka-šljujejo, imajo glavobole, zbolevajo. Zrak je izsušen, večina ljudi opaža dehidracijo, kljub temu, da povečajo vnos tekočin. Majhni otroci se zbujajo z glavoboli, v vrtcih so skupine močno zmanjšane zaradi bolezni otrok, enako v šolah. ■ Ljudje opažajo tudi druge zdravstvene simptome, ki sijih ne znajo razložiti oz. nimajo znanega vzroka (utrujenost, upad koncentracije, razdražljivost, tesnobnost). Povečana je pojavnost astme, alergij, rakavih obolenj,... Resnični razlogi: Kot že veste, pa molčite, ker morate, se že vrsto let izvaja geoinžiniring - umetno uravnavanje vremena, ki pa ima katastrofalne posledice na okolje (žled, poplave, suše, potresi) in zdravje ljudi. Vsakodnevno se nad nas spusti na tone kemičnih strupov, ki jih iz letal spuščajo letala. PM delci so tipičen produkt ti. chem-trailov. Do kdaj se nameravate sprenevedati, ne vem, ljudlje pa vsekakor opazijo, čedalje več fmstjo mm dofrro za 16+0, Ki prihaja. I božična- praznika- in srečno, ' Ijldravo in usp64no novo l6+o »vam ž6li KS SmHovrenc l3 X °RyL^- tih ima bonitete odličnosti Bonitetno oceno odličnosti imajo samo najboljša podjetja s JtJL ključno diferencialno prednostjo pri poslovanju in predstavljajo najbolj zanesljiv in nizko tvegan poslovni subjekt. tawn™pKi (((«080 13 1,'! In čas je, da se vse zaokroži, da konec sc dotakne začetka in zariše novo pot. Želimo vam prijetne praznične cini v krogu najbližjih in iskriv vstop v novo leto. Napolnite dneve z ljubeznijo, razumevanjem, lepimi trenutki, in veseljem. W * Srečno, zdravo in uspešno 2017! AWiV PORAVNAVA $l * župan Občine Mirna j( Dušan Skerbiš s sodelavci » > ** * o Drage ženske, to je za Vas - DORA Državni program DORA za zgodnje odkrivanje raka dojk je v minulih dneh prvič pričel z delovanjem v dolenjski in posavski regiji. Zdravstveni dom Novo mesto je izpolnil vse strokovne zahteve in kot peti center od začetka širitve programa DORA po novem načrtu pridobil status Presejalnega centra v okviru državnega programa DORA. Pred dnevi so bile tu že slikane prve ženske. Z odprtjem tega centra je v program DORA sedaj vključenih 72 7. vseh ustreznih slovenskih žensk. Na presejalno mamografijo v ZD Novo mesto bodo v prihodnjih dveh letih povabljene vse ženske iz starostne skupine 50-69 let, ki imajo stalno prebivališče v občinah Novo mesto, Dolenjske Toplice, Kostanjevica na Krki, Krško, Mirna, Mirna Peč, Mokronog-Trebelno, Sevnica, Straža, Šentjernej, Šentrupert, Škocjan, Šmarješke Toplice, Trebnje in Žužemberk. V teh občinah je 17.020 ustreznih žensk. Žen- v ZD Novo mesto izvajajo radiološki inženirji iz ZD Novo mesto, posebej izobraženi za program DORA in stalno nadzorovani s strani 01 kot upravljavca programa. Vsako mamograf-sko sliko ločeno odčitata dva zdravnika radiologa z 01. Kadar bodo radiologi pri odčitavanju mamografskih slik videli spremembe na dojki, bo ženska na dodatne preiskave prav tako vabljena na 01 v Ljubljano. ske bodo z Onkološkega inštituta Ljubljana (01) prejele pisno vabilo, na katerem bosta že določena datum in ura pregleda. V program se lahko naročijo tudi same, in sicer tako, da pokličejo v Register DORA na brezplačno telefonsko številko 080 27 28, vsak dan od 9.00 do 12.00, ali pišejo na elektronski naslov: dora@onko-i. si. Zenske za pregled ne potrebujejo napotnice. Mag. Maksimiljan Kadivec, dr. med., vodja državnega programa DORA: »Zdravstveni dom Novo mesto je peti stacionarni presejalni center, ki ga po novem načrtu širitve vključujemo v program DORA. Veseli nas, da bomo od danes naprej po strogih evropskih smernicah tu opravljali presejalne mamografije z namenom zgodnjega odkrivanja raka dojk za ženske, ki v program DORA doslej niso bile vključene. se v čim večjem številu odzovejo našemu vabilu, saj je zdravljenje zgodaj odkritega raka dojk uspešnejše. Z Zdravstvenim domom Novo mesto smo v letošnjem letu ob pripravah na njihovo vključitev v program DORA odlično sodelovali, zato verjamemo, da bodo ženske zadovoljne in se bodo v velikim številu udeleževale pregledov v okviru programa DORA.« Asist. mag. Alenka Simonič, dr. med., direktorica ZD Novo mesto: »V ZD Novo mesto pozdravljamo in se zavedamo pomena pridobitve programa DORA, ki pomeni velik doprinos za krepitev primarnega zdravstvenega varstva v dolenjski in posavski regiji in za vse ženske v ciljni skupini, ki bodo vabljene v ta program. Ponosni smo, da smo tako postali peti presejalni center v okviru državnega programa DORA v Sloveniji in prvi tak center v okviru programa DORA v dolenjski in posavski regiji. Novo funkcijo sprejemamo z veliko odgovornostjo, saj bodo tako tudi ženske v dolenjski in posavski regiji lahko vključene v organiziran državni preventivni program, ki temelji na visokih strokovnih standardih in strogih evropskih smernicah kakovosti.« IDoleniskanews coml Presejalno slikanje v stacionarnem centru Ženske vabimo, da POGREBNA SLUŽBA NOVAK Mokronog in širša Dolenjska KOT USLUŽBENEC it,II POGREBNEGA ZAVODA , Z VAMI ŽE 20 tet! Kontakt: Sašo Novak, tel.: 031/611 538 Mokronog, Svnimpvii Mirna, Trebnje, I r/isče, (iabrijele, Šentjanž, Sv. Marjeta (inn, ((ate/ pod Zaplazom, Šentlovrenc, Občina Straža, Vavta vas, Uršna sela, (Močec, Smolenja vas, /.dinja vas. Občina Dolenjske Toplice, Mirna l‘eč in drugje no Sloveniji. Stane Perpar s.p. ^ Zaboršt 16, Šentvid pri Stični Tel.: 041436 664 P06REBRE3R POKOPALIŠKE STORITVE 0KLEŠER Rudimo vam vse storitve na enem meatu In ae trudimo biti nqjboUSI In najugodnejši. Pogrebne storitve opravljamo tudi v občinah Trebnje, mirna. Šentrupert In mohronog, šv. majeta tir m občina Straža. Šentjanž In drugje po Sloveniji. Rudimo tudi prevoze v tujino ali Iz tujine. 0klešen d.o.u.. Revo mesto: Tel.: 07/33 70 200 - nun stop Ureditev odvodnje padavinske vode s parkirišč pri pokopališču v Trebnjem Občina Trebnje je zaključila investicijo: Ureditev odvodnje padavinske vode iz območja parkirnih površin pri pokopališču v Trebnjem. Razlog za izvedbo investicije je bilo dejstvo, da ob močnejšem dežju obstoječa ponikovalnica ni delovala, zato je meteorna voda odtekala nekontrolirano po brežini. Investicija je zajemala izvedbo rekonstrukcije meteorne kanalizacije z vgradnjo zbiralnih posod skupnega volumna 40 m3, ki imajo funkcijo zadrževanja padavinske vode. Z predmetnim posegom se je preprečil nekontroliran površinski odtok meteorne vode, ki je sedaj kontrolirano speljan v javni kanalizacijski vod. (Trebnie.sii Ze 1262 krkašev z NPK V Dvorani Krka v Ločni so pripravili slovesno podelitev certifikatov nacionalnih poklicnih kvalifikacij (NPK) 99 Krkinim sodelavcem, ki so uspešno končali programe v farmacevtski industriji. V štirinajstih letih je NPK uspešno zaključilo 1262 krkašev. Udeleženci so pridobili nacionalno veljavno listino - certifikat, ki opredeljuje njihovo strokovno usposobljenost za delo v farmacevtski industriji. Krka od leta 2002 edina v Sloveniji izvaja 6 programov za pridobitev NPK s področja farmacije. V Krki se zavedajo, daje znanje v ostri konkurenčni tekmi ključ do uspeha, zato od nekdaj vlagajo v izobraževanje svojih zaposlenih. V več desetletjih sistematičnega izobraževanja so za specifično delo v farmacevtski industriji usposobili generacije sodelavcev. Vidno mesto ___________ v izobraževalnem procesu ima tudi program NPK, katerega začetki segajo v leto 2000. V začetni fazi vzpostavljanja takrat povsem novega sistema priznavanja veščin in spretnosti v Sloveniji so vsebinsko in organizacijsko sodelovali tudi Krkini sodelavci. Od leta 2002 pa v Krki organizirajo programe za pridobivanje 6 nacionalnih poklicnih kvalifikacij (NPK) na področju farmacevtske industrije. Letos je proces za pridobitev certifikata za NPK v farmacevtski industriji uspešno končalo 99 kandidatov. Med njimi je svoje znanje uspešno dokazalo 21 sodelavcev, ki so zaključili program za pro-cesničarja v logistiki farmacevtske industrije, 36 jih je zaključilo program procesničarja v proizvodnji farmacevtskih učinkovin, 42 sodelavk in sodelavcev pa program proizvodni procesni-čar v farmacevtski industriji. dno v delovnem procesu, čas usposabljanja je v primerjavi s šolskim sistemom precej krajši, stroški pa so kar trikrat manjši, saj za prenos znanja poskrbijo domači visoko izobraženi in usposobljeni strokovnjaki. Tako lahko posamezniki, zaposleni v farmacevtski industriji, s pridobitvijo NPK kvalifikacije učinkoviteje sledijo vedno večjim zahtevam avtomatiziranih delovnih procesov in se hitreje prilagajajo stalnim spremembam računalniško vodenih tehnologij. Podjetje pa s potrjevanjem znanja pridobiva delavce z najnovejšim, sodobnim znanjem, spretnostmi in veščinami, usposobljene za različna dela do stopnje tehnikov. Priprava za vsako poklicno kvalifikacijo IV.' stopnje zahtevnosti poteka dve leti. Vključuje tako teoretični del s predavanji kot praktično delo v neposrednem delovnem procesu pod vodstvom mentorjev, vodij linij, vodij organizacijskih enot ali drugih. Programi so edinstven proces pridobivanja in potrjevanja znanja, v katerem je osrednji poudarek namenjen spretnostim in veščinam, pridobljenim na delovnem mestu. Udeleženci spoznavajo najnovejšo tehnologijo, delovne procese, kontrolne sisteme ter stroge zahteve integriranega sistema vodenja in zagotavljanja kakovosti pri izdelavi končnih zdravil, učinkovin in logističnega procesa. Pridobitev NPK certifikatov prinaša prednosti tako zaposlenim kot podjetju: novo znanje pridobivajo neposre- KREVS FINANČNI BIRO d.o.o. Izvajamo računovodske, knjigovodske, kadrovske storitve, za podjetja, društva, zasebnike, samostojne podjetnike in kmetije. Na voljo smo vam tudi za davčno svetovanje, lahko poskrbimo še za vaš arhiv, saj izvajamo tudi mikrofilmske storitve. Zanesljiv in izkušen partner z več kot 25 letnimi izkušnjami, ki vam bo prihranil ogromno časa in nepotrebnih skrbi ter zagotovil varno In uspešno poslovanje! - HAM'«*****"•■•» TAMHSM I KREVS - Finančni biro d.o.o. Trebnje, Prešernova ulica 30, Trebnje Tel.: (07) 3A81-156,040 580 707; E-mail: natasa(5)birokrevs.si Svetniško mnenje / Kolumna Z vami že od leta 1998 Kfr Predlog ureditve Goljevega trga in težave pri odvažanju komunalnih odpadkov Za županom občine Trebnje Alojzom Kastelicem je malo več od polovice mandata in lahko rečemo, da Občina Trebnje, kot lahko zasledite tudi iz drugih medijev, dela »na polno«. Kljub temu pa vedno obstajajo, in prav je tako, tudi druga mnenja. Tako (navajamo v nadaljevanju) razmišlja najmlajši občinski svetnik Nino Zajc. Med vrsticami se tudi vpraša - kakšno pa je vaše mnenje? Lahko ga seveda posredujete Zajcu, in vaše stališče bo predstavnil svetnikom, lahko pa ga pošljete tudi nam na info@cajtng.com. Ker več mnenj, pluralnost, nikoli ne škodi ... GOLIEVTRG IN POKOPALIŠČE »Na zadnji seji smo obravnavali tudi predlog ureditve Golievega trga in predlog širitve pokopališča. Oba predloga sta bila dobro in zanimivo predstavljena. Vendar se mi ob predstavitvi ureditve Golievega trga porajajo vprašanja o dostopu do ZD Trebnje. Namreč, predvideva se, da bi se umiril promet skozi center (na BO km/h) in se posledično tudi zmanjšala frekvenca vozil. Kar pa v bistvu ne bo držalo, saj bo dostop do ZD Trebnje moral še vedno biti urejen tako, kot je sedaj - namreč, pred dnevi je bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje za Forma »Načrti so ok, strinjam se z zaporo prometa skozi center, nekdanji bunker bi bil primeren, ciprese bi zakrivale dogodek raztrosa. Tega bo čedalje več, ker je poceni in nimaš stroškov za plačevanje grobarine, manjka pa javni WC, tako na pokopališču, kot v centru mesta«, pa je eden izmed komentarjev na zapis oz. mnenje svetnika Zajca. Vivo, ki pa ne omogoča dostopa vozil z druge strani do ZD Trebnje. V 5D Trebnje smo mnenja, da bi se moral center (od Gostilne Šeligo pa do križišča) popolnoma zapreti. Omogočil bi se le dostop intervencijskim vozilom (ZD Trebnje, ...), to bi lahko uredili z dvižnim stebričkom, kajti svetniki smo pred meseci sprejeli (pa zgle- da, da so nekateri pozabili), kje bomo imeli nov kulturni dom. Ta bo stal, kjer je trenutno skladišče Komunale Trebnje, tam pa bo tudi velika parkirna hiša. Ob izgradnji kulturnega doma pa se bo uredila tudi povezava od ti. Pungartni-kovega mostu ob železnici proti kulturnemu domu in naprej proti KZ Trebnje. Glede na te informacije, bi se lahko center mesta popolnoma zaprl za celoten promet, dostop do pošte in ostalih stavb pa bi bil možen po cesti med gostilno Šeligo in Komunalo Trebnje. Pri širitvi pokopališča pa se pričakuje kar nekaj večjih sprememb. Na problematiko pomanjkanja prostora smo opozarjali že nekaj časa, sedaj pa smo prejeli dokument, ki predvideva širitev pokopališča ter širitev parkirnih prostorov. Poleg tega bi se spremenila pot za prihod (ob pokopih) na pokopališče, uredile pa bi se tudi sprehajalne poti - vse od letališča proti Studencu, Peklu in pri šoli. Poleg vsega naštetega pa bi se uredilo mesto za raztros pepela - Farovški hrib - tam, kjer je med II. svetovno vojno stal bunker. Širitvi v SD ne nasprotujemo, nasprotujemo pa umestitvi prostora za raztros pepela pokojnikov še bližje dvorani OŠ Trebnje. Sam vidim rešitev, da se premakne to območje raztrosa pepela bolj proti zahodni strani. Tega raztrosa pepela na Dolenjskem ni veliko, saj se Dolenjci še vedno rajši odločamo za klasične pokope, redkeje kot drugje po Sloveniji pa se odločamo tudi za žarne pokope. Zato se mi osebno zdi umestitev prostora za .raztros pepela nepotrebna. Ob tem predlogu naj bi se »uničila« tudi pristajalna steza na letališču, kar pomeni, da bomo Trebanjci izgubili letališče, ki je namenjeno rekreativnim letalcem ter modelarjem. Kakšno je vaše mnenje? TEŽAVE PRI ODVAŽANJU KOMUNALNIH ODPADKOV? Obetajo se spremembe pri frekvenci odvoza mešanih komunalnih odpadkov. Svetniki so na prejšnji seji sprejeli, da se bo na deponijo Globoko vozilo smeti iz drugih krajev. Konce- GOSTILNA RAVNIKAR Bojana Ravnikar Zagorjan s p Čatež 15, Velika Loka, (07) 3ABe-029 Žetimo UQm. U-eSai božič ttii S/iečno, zcbiaito in uspešno'noto teto 20l7! M 'd pitala obisk, se picipoKočamo tudi V letu 60171 SLS« PVC - trajna in cenovno ugodna rešitev za balkone, dvorišča in vrtove: - dolga življenjska doba - UV - obstojna - ograjo preprosto operenno z vodo - izdelava nosilne železne in PVC konstrukcije Rastlin)* 3x4 IZDELAVA RASTLINJAKOV L IN TOPLIII GRED 5g|» po meri, opore za kumare in druge vrtnine, ostala oprema za vrt Sreč«« l«111 Lesne in druge storitve Igor Lozar s.p.; 041 276 195 Griblje 63a, Gradac, E: lesne.storitve@gmail.com KOLUMNA Bodi sprememba! PIŠE: JASMINA TURNŠEK Konec tega leta je čisto zares pred vrati. Kakšno je bilo? Še samo eno zraven? Res te prosim, da za zaključek malo razmisliš. Se ustaviš. Kako je bilo in kaj bi lahko bilo drugače. Kaj lahko ti narediš za to, da bo tvoj svet lepši in prijetnejši. Česa se oklepaš že toliko let, katere zamere, omejitve in prepričanja še vedno nosiš s sabo. Težki nahrbtnik vseh dram in travm na ramenih. Kaj želiš, spremembo? Bodi ti sprememba, ki jo želiš videti v svetu in okrog sebe. Od drugih pričakuješ ljubezen, toplino, razumevanje... Kaj si pa ti? Daješ to, odsevaš to? Ker vedi, da kar daješ, to dobiš nazaj. Poglej ljudi okrog sebe - kakšni so, s kašnimi se družiš? Oni so odsev tebe, tvoje ogledalo. Vse to, vsi odnosi drugih do tebe odražajo samo tvoj odnos do sebe in do drugih. Ti ni všeč to, kar vidiš? Ti ni všeč, to kar imaš, kar dobivaš, bolehaš in imaš velike težave z zdravjem? To pomeni, da se moraš spremeniti. Spremeniti vse, kar si in kar misliš. Kako lahko pričakuješ spremembo, če počneš še naprej tako, kot si do sedaj? In to celo zahtevaš od drugih. Žal druga pot ne obstaja. Morda ti je premalo hudo, za korak izven cone udobja. Največje spremembe delamo takrat, ko smo najbolj na tleh, najbolj sesuti, ko si rečemo, da enostavno več ne moremo. Potem morda kaj spremenimo ali pa ne - nekateri gremo res 10 krat na led, da potem mogoče kaj naredimo... Potem pa hitro pozabimo, daje bilo hudo in se vrnemo na stare tire. In zgodba se ponavlja ... vedno smo nekje vmes, da še nekako gre. Jaz pa vem, da je lahko drugače. Vem, da lahko najdeš mir in srečo - s tem, ko kultiviraš sebe in svoje vedenje, krepiš svojo lastno vrednost in odkrivaš svoje potenciale. In jaz ti v novem letu želim in pošiljam veliko energije, da premagaš svoje omejitve in prepričanja in da se ti odstre tančica lažnega in vpogled v to, kar v resnici si. Luč in ljubezen. Bodi ti prememba, ki jo želiš videti v svetu in okrog sebe. Ker vedi, da kar daješ, to dobiš nazaj! sijo naj bi prevzelo podjetja Snaga d.o.o, češ da se položnice ne bodo podražile. Sedaj pa seje »zagrozilo«, da se bo ob morebitni ohranitvi OBVESTILO KOMUNALE ... Komunala Trebnje sicer obvešča, da od 1. 1. 2017 dalje poskusno velja spremenjen režim odvoza mešanih komunalnih odpadkov, odvoz le-teh pa je, kot tudi navaja Zajc, predviden na vsake tri tedne in ne na dva, kot je bilo to do sedaj. Z omenjenim ukrepom, dodaja Komunala, želijo vplivati na doslednejše ločevanje odpadkov, zmanjševati količine mešanih komunalnih odpadkov ter seveda zmanjšati stroške storitev ravnanja z odpadki, ki da so se zaradi zagotavljanja visokih ekoloških standardov v zadnjem času izjemno povečali. Ker gre za poskusno nekajmesečno obdobje, Komunala prosi, da jih o vseh nevšečnostih v zvezi s spremenjenim načinom odvoza odpadkov obvestite. Odločitev o spremenjenem načinu odvoza odpadkov so sicer sprejeli občinski sveti vseh štirih občin, ki so ustanoviteljice javnega podjetja Komunala Trebnje. odvoza komunalnih odpadkov (sedaj jih vozijo na dva tedna - en teden pobirajo mešane, drug teden pa embalažne odpadke) obeta večja podražitev odvoza komunalnih odpadkov. Mešane komunalne odpadke (ki jih je največ) se naj bi po novem letu pa vse do 1.6. (poskusno obdobje) odvažalo na tri tedne. Kaj to pomeni za občane? V kolikor bomo predčasno napolnili zabojnik za mešane odpadke, bomo lahko zlagali smeti izven zabojnikov, vendar jih komunalni delavci niso dolžni odpeljati, če le-ti niso v pravilnih vrečah, ki pa so strošek posameznika. Kaj se bo dogajalo poleti s plenicami dojenčkov ali nepokretnih pri temperaturah višjih od 30°C? Pričakujem velike težave tako v večstanovanjskih, kot tudi enostanovanjskih hišah. - Imam pa občutek, da bo slej kot prej nekdo izjavil, dg naj smeti sami vozimo na deponijo. Resnično se bojim, da se bo pojavljajo vse večje število črnih odlagališč odpadkov, kajti ljudje jih rajši - kot na deponijo - vozijo v gozd, v končni fazi pa bo strošek za sanacijo črnih odlagališč še vedno na strani Komunale oziroma Občine ter posledično na strani občanov.« , gliiB&i v ■ ' ' liLI-Ph Rihard Peskar s.p., Blato 1, Trebnje Tel.: 041/729-776,07/30 45 020; E-pošta: rihard.peskar@siol.net ♦ prezračevanje in klimatizacija poslovnih prostorov in stanovanjskih hiš ♦ prodaja in montaža klimatskih naprav ♦ prodaja in montaža naprav z rekuperacijo V nebo poglejte in zvezdice preitejte... Naj vam zoi/zvezdic zažari, v vai dom pa mir, ljubezen ter jrečo na$eli! Srečno 2017 vam želi KS (atež cVa&eies š^^čnc^-naualelne/ jrmzniJze' tesv smčno/ Uv usfiešno/ nouo' leta' mm/ želi/ cSuei/^CS cS \jeiinjxi' 2017 HAPPYNEWYEAR KOLUMNA IMetradicionalni, neslovenski, nezdrav zajtrk PIŠE: IVAN SOČE Danes (18.11.2016) bo spet Tradicionalni slovenski zajtrk, projekt prehranske industrije in treh ministrstev, s katerim že peto leto ustvarjajo . nezdrave navade v vrtcih in osnovnih šolah. Zajtrk je sestavljen iz mleka, masla, kruha, medu in jabolka. V prvem letuje bilo v vrtce in šole dostavljenih 2.600 kg masla, 53.600 litrov mleka, 3.220 kg medu. Pred tremi leti sem o tem pisal v reviji 7D in na moje pisanje seje odzvalo ministrstvo za zdravje. Spremenilo se ni nič. KJER TEČETA MED IN MLEKO ... ... Minister za zdravje, minister za hrano in minister za šolstvo so pred kratkim družno napovedali, da se bo projekt »Tradicionalnega slovenskega zajtrka« (TSZ) v slovenskih šolah " zdravnik, vendarle nekaj pomeni. Državljani si ne morejo niti zamisliti, da bi trije ministri našim otrokom svetovali nezdravo hrano. Kaj takega! Nemogoče! Ne televiziji gledamo vesele otroke s kosom kruha z maslom in medom. V drugi roki kozarec kravjega mleka. Na mizi jabolka. Za okras. Vidimo tri ministre, kako ponosno napovedujejo boj za zdravje naših otrok in ohranjanje prehranske tradicije. Ne vidimo pa čebelarjev, mlekarjev, pekov in drugih kreatorjev in plačnikov projekta TSZ, ki imajo kratkoročne in dolgoročne finančne interese, vsi pa so našteti na spletni strani »projekta«, kjer objavljajo tudi številne recepte - vse z mlekom oziroma z medom. Sedanji ministri so bili nekoč otroci in takrat so neki prejšnji ministri in oblikovalci smernic zdrave šolske prehrane priporočali enako hrano. Saj poznate tisto: »Kar se Janezek nauči...« Tako današnji Janezi ponovno priporočajo med in mleko, mlekarjem, čebelarjem in drugim pa zagotavljajo stalne odjemalce. Koga še zanima, da so tudi ali predvsem zaradi takšnih zajtrkov in kosil naši otroci in njihovi starši iz leta v leto bolj bolni in bodo dosmrtni dobri kupci tovrstnih prehranskih in tudi farmacevtskih izdelkov. Vprašajte svoje babice in dedke, kaj so oni jedli za zajtrk. Medu in masla na belem kruhu ter mleka prav gotovo ne, ker takrat ni bilo če- »Netradicionalni, neslovenski m nezdrav slovenski zajtrk« je upodobljen celo tudi na znamki Pošte Slovenije. nadaljeval tudi v tem letu. Lani gaje podprl celo prejšnji predsednik države Danilo Turk. Tako bodo ponovno z najvišjega državnega in strokovnega vrha sporočali učencem, učiteljem, staršem in državljanom, kaj je zdrav zajtrk: beli kruh, maslo, med in mleko. Kdo bi se še drznil podvomiti o tem, ali je takšna hrana zdrava ali ne. Beseda treh ministrov, od katerih je eden belarskih in mlekarskih lobijev. A prevara o negovanju slovenske, zdrave tradicije uspeva. Ali ima pospeševanje prodaje čebelarskih in mlečnih izdelkov s strani treh ministrov elemente koruptivnega dejanja? Pred leti smo po Sloveniji imeli velike jumbo plakate s sporočiloma »Mleko krepi«, »Rdeče meso - telo ga potrebuje«, vse z denarno podporo države v zameno za podporo volivcev - kmetov. A pomembnejše kot koruptivnost je promoviranje prehranskih navad, zaradi katerih smo uvrščeni med najbolj bolne narode Evrope s skoraj najkrajšo pričakovano življenjsko dobo in naši otroci med najbolj debele na svetu. V vseh državah, v katerih tečeta »med in mleko«, ni veliko zdravja. Članek sem v obliki pisma poslal na tri ministrstva, odzvalo pa se je le Ministrstvo za zdravje, eden po partnerjev tega projekta. KAJ SPOROČAJO TRIJE MINISTRI Vesel sem, da državnim organom ni vseeno, kaj kritični državljani pišemo o njihovem delovanju. Verjamem, da odgovornim na MZ ni vseeno za zdravje naših otrok. Obregnil sem se na sporočilnost skupnega nastopa treh ministrov, od katerih je eden zdravnik in minister za zdravje, ki se ga ne da drugače razumeti, kot da gre podporo nacionalno tradicionalnemu, zdravemu vsakdanjemu obroku. Kakšnega smisla bi naj to imelo in kdo bi si lahko mislil, da trije ministri, ki skrbijo za naše telesno in umsko zdravje, promovirajo hrano, ki bi jo naj uživali le občasno, manj kot enkrat mesečno, kot ste zapisali? Zakaj minister za zdravje ni jasno povedal: "Otroci, to ni zajtrk za vsak dan. Tako niso redno jedli vaši starši in starši vaših staršev. Če boste vsak dan to jedli, boste najverjetneje zboleli." Mojo temeljno trditev, da ne gre niti za zdrav niti primeren vsakdanji obrok, ste sami potrdili. Na upravičenost mojega protesta kažejo tudi najnovejši podatki o naših prehranskih navadah: vsak dan porabimo povprečno 2,5 decilitrov mleka, A grame masla, 3 grame medu in polovico jabolka. Le predstavljamo si lahko, koliko takšni nezdravi porabi prispevajo promocije teh živil tudi s strani državnih organov, ki bi morali skrbeti za zdravje državljanov. Strinjam se z vašim zapisom, da sta maslo in med lahko le občasna hrana, z dodatkom: čim manj, tem bolje, najbolje pa nič. Razumem, da se sklicujete na uradne strokovno in znanstveno utemeljene smernice zdravega prehranjevanja, vendar bi bilo prav, da javnost in-' formirate tudi o obstoju znanstvenih dokazov, da ravno te in takšne smernice pospešujejo epidemije debelosti, sladkorne in drugih avto-imunskih bolezni in najpogostejših kroničnih bolezni. Statistični podatki so vam znani, a jih ne potrebujemo: dovolj je, da se za nekaj minut postavimo pred katerokoli osnovno šolo in vidimo posledice smernic zdravega prehranjevanja ter podpiranja prehranskega tradicionalizma. Vztrajanje na smernicah in tradicijah, ki producirajo nezdravje.je nerazumno in neetično. mu mm til Razstavni salon Semič, Taborska 11, Semič (odprto od pon. - petka od 10. -15. ure) info@bkm.si gsm: 040 782 605,040 399 405 Razstavni salon Ljubljana, Ribičičeva 33 (po predhodnem dogovoru na 040 782 605) MLEKO JE ZELO POGREŠUIVO Vsebinska polemika o delu obroka - mleku, je najbrž brezplodna, pa vendar. V svojem dopisu ste zapisali neresnico "daje mleko nepogrešljivo v dobi rasti", ki nam jo mlekarska industrija že desetletja ponavlja iz minute v minuto, tako, daje postala neločljivi del naše biokemične in mentalne strukture in smo za drugačne resnice popolnoma nedojemljivi. Prav nobenega dokaza o nepogrešljivosti ni - kravje mleko je zelo pogrešljivo in zelo nadomestljivo, kar dokazuje milijarde zdravih otrok, ki rastejo brez Ivan Soče ob izidu knjige Boj za resnico o kravjem mleku: »Vem, da bom s to knjigo pri posameznikih povzročil veliko slabe volje, jeze, zamer in morda še kaj drugega, a gre za preveč resne stvari, da bi o njih molčal. Tudi zato, ker je enoumje o kravjem mleku doseglo takšne razsežnosti, daje postalo dogma, o kateri si nihče več ne upa govoriti, kaj šele javno napisati celovito resnico o kravjem mleku. Zavedam se, da bom tudi sam deležen številnih neprijetnosti, a zdravje velikega števila ljudi mora biti pomembnejše od mojega ugodja in dobrega počutja nekaj posameznikov. živalskega mleka, zanesljivo pa so vam znane druge, škodljive posledice rednega konzumi-ranja živalskega mleka. Naravno je, da telesa dojenčkov sintetizirajo dovolj encimov (laktaze) za presnovo laktoze (mlečnega sladkorja) in da se z odraščanjem ta proizvodnja zmanjšuje in sčasoma preneha. Pri vseh sesalcih na tem planetu je enako. Dobra možnost, da telo ne neha s sintetiziranjem laktaze je, da po dojenju v telesu otroka vzdržujemo prisotnost laktoze in telo prelisičimo, da še naprej proizvaja nekaj, česar v naravnih okoliščinah ne bi. Morda je to dejanski razlog za vztrajanje o nujnem in nepogrešljivem hranilu v obdobju rasti in komercialnega trika, da potrebe po mleku nikoli ne prerastemo. Prebavne in pozneje zdravstvene težave zaradi uživanja mleka so v svetu najpogostejše prebavne težave, ki jih ima od 30 do 50 odstotkov odraslih Evropejcev in približno 75 odstotkov svetovne populacije. To je biološko logičen odklonilni (stresni, alergijski) odziv telesa na nepotrebno, po številnih znanstvenih dognanjih, škodljivo hranilo. Namesto podpore naravnim zakonitostim, vi podpirate porabo mleka kot "nepogrešljivega" in tudi priporočila o uporabi tehnik za zmanjševanja alergijske reakcije na mleko pri otrocih. Kako lahko hranilo, ki je za otroke do enega leta starosti smrtno nevarno, čez noč postane nepogrešljivo, kljub temu, da tako visokemu odstotku odraslih povzroča zdravstvene težave? Mlekarska industrija proizvaja mleko brez laktoze, farmacija proizvaja zdravila za novo izmišljeno bolezen - laktozno intoleranco, tretji pa prodajajo encim laktazo v kapsulah. Ali je to skrb za naše zdravje? Ministrstvo za zdravje bi moralo jav- Za razvedrilo Z vami že od leta 1998 Križanka brez črnih polj VODORAVNO: 1. hiter vlak, 8. spodnji del vratne odprtine med podboji, 12. kaznivo dejanje, storjeno z zavestjo in hotenjem (knjiž.), 13. grška muza, modrica ljubezenskega pesništva, 14. slikarska tehnika z lepljenjem papirja ipd., 15. stari oče očeta ali matere, 16. konec molitve, 17. germansko pleme, ki se je leta 213 priselilo na področje reke Majne, Švabi, 18. iglasto drevo zmernih predelov severne poloble (lat. Larix), 20. črni hrast, tropsko dreOo, 22. brezčuten človek, 25. puljska znamenitost, 27. oseba z velikim nosom, 29. orač (zast), 32. verski poglavar Muslimanov, Šiitov, v Imamatu, 34. budnica, pesem, sredstvo za bujenje, predramljanje, 36. slovenski pevec, Dominik, 37. krušni, nepravi oče, 38. natančen vzorec mere ali uteži, pramera, 39. rudnik lignita pri Tuzli v Bosni, 40. muslimansko moško ime, tudi srbski politik Ljajič, 41. grafični delavec, oseba, ki tiska NAVPIČNO: 1. negativna šolska ocena (pog.), 2. portugalska glasbena skupina, znana po Lambadi, 3. dviganje in spuščanje telesa v ležni opori z iztegovanjem in krčenjem rok, 4. stroj za knjigotisk, 5. špranja, ozka odprtina, 6. nekdanja nemška smučarka, Irene, 7. nekdnji it. nogometaš, Aldo, 8. prvotna mera, 9. ime srbske pevke Manojlovič (Deset ispod nule, Marakana, ...), 10. gl. mesto Grčije (gr. Athenai), 11. sl. antropologinja, Vesna Vuk, 18. kdor se ukvarja z negovanjem rok, 19. bolezenska znamenja, značilna za kako bolezen, simptomi, 21. odebeljeni konec predmeta, zlasti palice, glavič, 23. napaka, zmota, 24. mesto na Peloponezu, 26. podobnost, sorodnost (knjiž.), 28. združenje skladateljev, avtorjev in založnikov za avtorske pravice, 30. sl. slikar, ilustrator in filmski delavec, Tone (roj. 1946), 31. človek na božji poti, obiskovalec svetega kraja, 33. afriška država z gl. mestom Bamako, 35. kratica našega obrambnega ministrstva; 1 2 3 A 5 6 7 8 9 10 11 12 13 U 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 UO 41 Križanka Skandinavka O Skandinavke so najbolj razširjene križanke, čeprav so nemalokrat bolj zahtevne od ostalih, saj se v majhno polje za opis gesla nemalokrat ne da navesti vseh podatkov, ki bi olajšali rešitev. Za bralce Novega Cajtnga smo se potrudili in izdelali lažjo. Zagotovo vam jo bo uspelo rešiti, vprašanje je le, v koliko minutah. Pišite nam, če vam je bila všeč... SESTAVIL: CAJTNG d.o.o TREBNJE PRIPRAVA STROJ ZA VALJANJE TERENA STALNA DRUŽBA V LOKALU LADJEDEL- NIŠKA NAPRAVA PRISTANIŠKO MESTO V ALŽIRIJI NEKD.POU. SMUČARSKI SKAKALEC PLOC DREVORED POBIRALEC DAVKOV (ekspr.) SLAP (zast) ZAVRAČANJE MORALNIH NAČEL NEKDANJI ROKOMETAŠ JANI JANEZ ZAKRAJŠEK JERNEJA SKRAJŠANO SAMODEJNI STROJ VZDEVEK GOEHEJEVE MATERE RIMSKI HIŠNI BOG ČLOVEK Z AEROFAGIJO SIROTA JAVNI GOVORNIK (knjiž.) NARKOTIČNO SREDSTVO IME NEKD. HRVAŠKE SMUČARKE FLEISS CAJTNG december 2016 DOGOVORJEN UK, KI IMA SPOROČILO OZEMUE, ZEMLJIŠČE ZULAjtV ROMAN POSTATI NESPAMETEN, NERAZSODEN (ekspr.) NAVITEK (zast.) PONAVU. ENE ALI VEČ BESEDNA ZAČETKU VERZOV AZIJSKA DRŽAVA Z GL MESTOM DOHA ČLANNEKD. PIONIRSKE ORGANIZACIJE POBOTANJE SREČNO NOVO LETO 2017 DEL VEČJE CELOTE BELEŽNICA ZVEZEK, ZAPISNICA MAVEC KRONIKA LETOPIS IME HRVAŠKE IGRALKE BEGOVIČ SOHA STATUA STRIPOV. JUNAK FORD STARA MAMA V PRIMOR. OKOLJU ORANJE IME TENISA-ČICEMAJOU OSTANEK V TALILNICI s PRISTANIŠKO MESTO V IZRAELU OTOK OB SARDINIJI • Sudoku nosti sporočiti, daje odklonilni odziv telesa na mleko naravno stanje in logična reakcija zdravega telesa in ne bolezen. Morali bi otroke in starše učiti, kje najti manj škodljive beljakovine in boljši vir kalcija, kar ni niti malo težko ali drago, zdravstvene koristi pa bi bile veliko večje. BOLNI OTROCI - DOLGOLETNI KUPCI Kar se jabolka tiče: na spletni strani TSZ in televizijskih posnetkih (enako je pri reklamah) ni videti veselega in zdravega otroka z jabolko ali zelenjavo v roki. Gledamo vesele, vitke in zadovoljne otroke s kosom kruha (na slikah ni videti kot polnozrnati) z maslom in medom ter kozarcem mleka. Spodaj pa partnerji: Ministrstvo za zdravje, Ministrstvo za kmetijstvo in Ministrstvo za šolstvo, Zavod za šolstvo, Zavod za varovanje zdravje, Gospodarska zbornica. Med podporniki sta bivši in aktualni predsednik države, domači in evropski politiki. Kdo bi si upal podvomiti o pravilnosti in poštenosti priporočila, če ga podpirajo tako imenitne institucije in posamezniki. Tudi recepti z mlekom in medom dobijo drugačno težo - ljudje jih sprejemajo kot navodila za pripravo zdrave hrane. Na noben način nisem obremenjen z načini prehranjevanja posameznikov. Vendar, če katera koli praksa daje neželene posledice, jo je treba spremeniti. Naši otroci so med najbolj debelimi in bolnimi otroki, kar vpliva tudi na njihovo telesno aktivnost in življenjski stil. Pri nobeni kronični nenalezljivi bolezni ne zmanjšujemo letnega prirastka. Nasprotno. Tradicionalni slovenski zajtrk, kot projekt prehranske industrije, ki je nedopustno podprt s strani države, ne prispeva k zdravju otrok in vsebu- je škodljivo sporočilo otrok, staršem, učiteljem in zdravstvenim delavcem. Ne neguje ljudskega izročila, temveč ustvarja novo tradicijo, zaradi katere bo prehranska, farmacevtska in medicinska industrija tudi v prihodnosti imela zagotovljene redne odjemalce, v zdravstveni blagajni pa bo zmanjkovalo denarja za zdravljenje bolezni, ki si jih sami ne pridelamo. Ne trdim, da zdravstvene oblasti namerno skrbijo, da bi bilo čim več bolnih otrok. Trdim, da naredijo premalo, da bi bilo čim več zdravih otrok. Tudi na shodu nezadovoljnih zdravnikov je eden pobudnikov sporočal: "Biti zdravljen je državljanska pravica!", kot da zdravljenje samo po sebi prinaša zdravje. Državljanska pravica in interes ni "biti zdravljen", ampak "biti zdrav". Interes farmacevtske medicine, da nas zdravi ni enak našemu interesu, da smo zdravi. Dokler bomo verjeli, da zdravje prihaja iz zdravstvenih ordinacij, do takrat bomo vsak dan bolj bolni. Naloga države je posredovanja informacij in ustvarjanje razmer, da ljudje ne bi po nepotrebnem zbolevali. Ta naloga se začne pri vztrajnem obveščanju državljanov, s promocijo zdravih prehranskih praks, z lastnim vzgledom in vzgojo otrok. Nobeden državni organ ne bi smel podpreti projekta za katerim stojijo tako jasni poslovni interesi posameznih interesnih skupin, ki jim je, povsem legitimno, bližji lastni finančni interes kot zdravje državljanov. Imate svoje mnenje? Sporočite nam ga na info(cpcajtng.com! Osmerosmerka Prečrtajte vse spodaj navedene besede, na neprečrtanih poljih pa boste dobili novo besedo, ki je rešitev osmerosmerke. AKTER, AMARO, AMORALA, ANTON, AROMA, A5IGNANT, ATONA, BJORN, BRIONI, DAJLA, DIOKSID, DOLER, ENIAC, ETNIK, FURNIR, INTKA, IZOLA, IŽANEC, JAGGE, JAMAR, KABIR, KAPLAN, KATONA, KISLINA, KLEPAČ, KOKSAR, LETUŠ, LUSKE, MORAL, MORALA, NEDRC, NEJKA, NEŽKA, NOCOJ, NOREC, NRAVI, OKSID, OMARAR, OTOČAC, PAJEK, PALEŽ, PARTY, PRAŽARNA, PUNAT, REJNINA, REŽIJEC, RIŽEVKA, SKLEP, SLUŽBA, SOKOT, SOLDAT, SOLDATI, TALAR, TALKA, TANTRA, TEKAČ, TELUR, TRSKA, VAJTA, ZRNJE, ŽLENDER. Č D A J L A 1 V A R N V A J T A A E 1 K M V K N M Z R N J E E R K G D 0 L E R 5 0 K 0 T 0 Č A C E G R K K A B 1 R T J P A R T Y T A F 5 Ž 5 T Č A T B P A L E Ž L J U A 1 1 1 K L 5 E M U J A C 5 L R R N G R D A L 0 Z 1 N E R L P N 0 T N A E K 1 5 L 1 N A K U C 1 R K A T 5 Ž L E N D E R T Ž R R E A N N A E 1 J A M A R 0 B D E T 1 T N T N E J K A R T J A E A K V E Ž 1 R U L E T U 5 1 E N 1 A C K A P L A N 0 C 0 J A i« J-io 3 "§ -S ajj^ojd nje 'a)uauodiuo>| \i>\ 'auo6od 'ibja OAejapzi ez a;uauoduio>| OlAIVrVOOtid :SVN Itid O AON •§ «s s ec I j 11 "o Fi. 2 o -i -§ E -S — s g .8 g o- f ,i|if I -S g o lili lili i»fl ji ll S ¥ II 11 c g O '-B > 2 § c -E-: II > O i Q) O O n. 11 > $ Bi MlSONdatJd' ±vyA hinzv^ivd 3nj3±NoiAi oiAiiavA nrNVAOisaos >1 V h> 2 ui < I! h- Ul >u O i m Silil silil ^ 2 “ j 1 i m i||iJ SlH* i s •S -° o S E in “ o u + S S E "S O" 1 !2 + j ^ oo jm v . I 01 —lil ! ii. 00 O LU >M O M OCCT e »eivoi "*»« ■»■—H ‘»»P de* doi SOBOTA 31.12.2016 Vsako soboto v decembru zabava z Ansamblom KRJAVELJ Gostilna pri Japu Praproče pri Temenici, Šentvid pri Stični Informacije: 01 7874089 | 041 337484 Želimo vam srečno in uspešno leto 2017 HALO R65GK 041 755 578 GRADBINCI: GPI Tehnika Novo mesto, Giro d.o.o., GM Tonči, Timga, Ivan Knez s.p., Velb d.o.o., Gradbeništvo Zupančič, Flopin, Koš Ig d.o.o., DARS d.d.,...; BETONARNA GBV d.o.o.,PREVOZNIKI: Pintar Jože s.p., Kurent Stane s.p., Vapi,...; ASFALTERJI: Manas d.o.o.,CEMENTNI IZDELKI: Praznik, Golob, Teropšič,... KAMNOSEŠTVO IKA UM d.o.o., (masivni izdelki iz črnega kamna), IZDELOVALCI KAMNITIH ŠKARP (Kotori, Botoka, Gashi, Žogaj,...) ■mm« L»:-iiiiii»>i«M« Mirnski dolini. Vse pripeljane odpadke zdrobimo v uporabno granulacijo. Pri tem izpihnemo nečistoče (plastika, les), magnet pa odstrani kovine. Izdamo vam tudi evidenčni list, katerega potrebujete pri inšpekcijskem nadzoru oz. pri pridobivanju uporabnega dovoljenja. Poleg izvedbe vseh zemeljskih del , izvajamo tudi rušitve objektov. • • S svojo hitro odzivnostjo, kvaliteto, znanjem in dolgoletno tradicijo smo si pridobili zaupanje številnih strank po celotni dolenjski regiji. 1 bagri (12 kom - od 1,5t do 40t), kamioni (od 1m3 - 25m3), sejalnice-separacije (5 kom), drobilci (3 kom), prikolice za selitve strojev, renting mini strojev (nakladalčki, bagerčki, demperčki), GRADBENA MEHANIZACIJA KUSEU Draga pri Šentrupertu, ŠENTRUPERT Tel: 041 755 578 X POZOR! > KAMEN ZA KLETI 7 kampn ZA ŠKARPE