OekliSki vrtec Dolgo vtsto let je ostal dekl. vrtec neobdelan. Zarastlo je že prek in prek frmičje in plevel. Seveda se to ni zgoilo po krivdi naših vzornih slovenskih rnladenk. Vojska nam je vzela »Naš Dom«, z njim pa tudi dekliški vrtec. Sedaj imamo namesto »Našega Doma< nov prostor v Slovenskem Gospodarju pod zaglavjem »Ljudska izobrazba« v rcianjši obliki, a dekliški vrtec bo imel vedno ravno toliko prostora na razpolago kot poprej v boljših časih. Našim vrTim slovenskim mladenkam se nikakor nočemo zameriti, ker smo trdno prepričani, da bodo v svobodni Jugoslaviji še bolj marljivo okopavale in negovale svoj vrtec. Zato pozivljamo vse Lizike, Pepce, Trezike, Micike, da se hitro oglasijo in nam pridejo pomagat obdelovat naž vrtec z isto navdušenostjo kakor so jo imele nekdaj. Pokalite nam, če ste še tako prcžnega duha, Ce še vas prevevajo tako brhke misli in čustva, kakor nekdaj. Seveda, so nam tudi nove dopisovalke dobrodošle. Na delo! Zelo sem se zazveseliia, ko ste mi sporočili g. urednik, da se zopet obnovi mladinski kotiček iz »Gospodarjas. Že toliko let nismo imele dekleta nobane prilike povedati svojih misli. Povsod je med nami delo zaostalo. Izobraževalna društva, dekliške zxeze nimajo rednih sestankov in predavanj. Parkrat na leto še pridejo skupaj, da izvolijo odbore, potem pa vse spi. Zato je skrajni čas, da zopet začnemo z izobra- ževalnim delom. Tok časa zabteva še posebno dandanes, da ženstvo ne zaostaja za moškimi. Zato nam je treba izobrazbe, da bomo v vsakem ozim enakovredne z moškimi. Vendar moramo paziti, da se ne osmešimo kot opice, če bi v vsem hbtele posnemati moške. Zato hočemo stopiti na lastne noge, hočemo v našem dekliškem vrtcu pokazati, kaj same znamo. Zato se zanaSam na vašo pomoč, drage sestre in pozdravljam s krepkim »Bog živi!« Anica L. Materinstvo in gospodinjstvo. Kdor želi slovenskemu narodu srečo, mora dati dobre matere in gospodinje. Dobrih mater in gospodinj potrebujemo bolj kot sigurnih igralk, uneniinih govornic in prožnih telovadkinj, čeravno igralke, govornice in teJovsdkinje tudi zelo spo.5tujemo. Zato svetujem, da se pri našerr. društvenem delovanju posebno ozira na poklic žene, na imvterinstvo in gospodinjstvo. Vzgoja skrbnih in vzornih mater in gospodinj bodi prava naloga naših ženskin društer. Res! Marsikatero dekle ne bo vstopilo v zakonski stan, ne bo postala gospodinja, vendar je boljše, da jih pet ali deset dobro pripravimo na prevažni raaterinski poklic, četudi ne bodo vanj stopile, kakor pa da bi se nahajala lc ena, ki bi vstopila brez pravega mateterinstva v zakon. Poučna predavanja o vzgoji bodo vsem koristila, kajti ni na svetu žene ali dekleta, ki bi v ten ali onem oziru ne vplivala vzgojno posredno ali neposredno na svojo okolico T?udi catiki o gospodinjstvu vsaki veŁ ali oaanj koris+»jo. Čim veO razumemo <s praktičnera gospodarstvu in gospodifljstva-. teai lazje bomo drugim in sebi gospodinile; kajti vsak ima rad dobto ta varčno gospodinjo. Zato vas vabim, liube sestre, izobrazujte se v $eh dveL strokah! Yse pozdravijam Micika S. Ortica — cvetlica. ""Govprila na dekliškem večeru s. P. v Mariboru. Vrtna. gredica v marcu in vrtna ^jedica v juniju, kako velik razloček! "V' raarca nič drugega kakor pognojena, Łrna tnastna greda z zelo neprijetnimi dišavami in zraven gola, sivo-zelena ^tebia od rož. In poleti, o velikanska razlika, prelestni v vseh pisanih barvah se preiivajoči cveti — rdeči, modri, sneinobeli, vijoličasti. Človeško oko nc itr, na katerem cvetu bi se bolj opajalo*. Aii s:e le kedaj mislile na to, kako iaaeniter. umetnik - čarovnik je steblo rasdtne, ki tna iz črnega gnoja pričarati pester cvet ? Iz terane in umazane prsti zaa srkati soke za pisane barve tn diSave, ki ne razodevajo niti naj« manjše s!edi svojega izvora. Ali poglejte vijohco na tratni goličavi! Odkod ta prijeten vonj in globoka barva? Iz črne zemlje je pričarana, Vsaka rastlina je taka delaviuca, v kat**.ri se neprenehoma pozemeljske tvarine spreminjajo v cvetove. Orlice se pustimo dostikrat od cvetlice in njene čudovite spreminjajoče rooči osraraotiti. V vonju rože ne čutirao niti najmanjšega sledu po črni in umazani prsti. Črna in umazana prst pomenj vse sitnosti in nadloge našega živKeaja. Za aas Orlice pa posebno različne neprijetnosti ia boje v našem notramem duševnem življenju. Sivo-zeteno deblo vsajeno v gredo v marcu pomeni tebe, Orlica, ki si vsajeno v gredo orliškega krožka, da se v njej raevijeS v cvetlico. Kakor mora roža rasti v črni prsti in iz nje srkati soke, tako moraš tudi ti \z društvenega življenja, njegovih prijetnosti in neprijetnosti srkati duhovne soke, da se tvoj doh ražcveti v značaj, ki bo neomahjUiv in zvest visokemu orliškemu idealu. Koiiko Orlic pa pozabi na to svojo imenkno nalogo, da naj spreminja kot roža vse zoprnosti in pa prijetnosti v krožku v prijeten vonj in cvet značaja! Poslušajte, kako naj to storite. Krožek ima prijetnosti in^neprijeSnosti, upoSteva, kakor bi zaslužila. Na ta način bo vladala v krožku vedno enotnost in edinost. Z zatajevanjem samega sebe in prenašanjem različnih zoprnosti in nasprotstev, pa bodete zbirale najlepše soke, da se bo razcvetel vaš zaačaj. Postale bodete trdne, neomahljive, zveste in stanovitne, postale bodete Orlicecvetlice. Kot cvetlice bodete dehtele v prijetni čednosti in vabile tudi druge mladenke, ki so sedaj zunaj, v svojo sredino. ** jE^g Če bomo znale na ta način kakor spomladanska roža ia črne zemlje, iz neprijetnosti in prijetnosti pridobivati soke in cvete za svoj značaj, bo naš orliški krožek tudi rastel in se razcvetal. Zato vas pa vabira, drage sosestre, k navdušenemu in zvestemu delu, Bog živi! 1 Predvsera prijetnosti! Kaj ni veselo, akr> se združijo sosestre po duhu in miSIjenju, da se vzgajajo medsebojno po visokili katoliških idealih? Ali ni pnjetno. če sklenejo med seboj najožje prijateljstvo v mladosti, v cvetu svojih let? Mladostna prijateljstva pa najboij držijo. V poznejših letih se bo gotovo vsaka najraje spominjala prijet* uih doznljajev v krožku orliškem. OrU3ki krozek bo nam dal tako kot neporabfii spomin svoje mladosti. Prijatdjstvo naj bo najlepši cvet našega življenja In kaj bi naštevala prijetnosti, ki 8o družene z gibanjetn in vežbo telesa. Vsaka lastna j^kušnja ve, kako prijetno je razpoloženo njeno telo pri "ui po telovadui. Vaše telo se telesno ra«yija, razvijamo se pa tudi duševno, ker vadimo v disciplini, točnosti in vstrajnosti. To so novi cveti v našem anačaju. .<&_ ^^^^P^^ff^ Koliko duževnega veselja si zavžijemo pri našili deklifekih večerih. Predavanje. deklamacije in pesmi poživljajo nag«ga duha, mu dajejo idealen polet, O k»ko vsakdanjih, pustih in ničvrednih rečeh govorijo mladenke, ki niso Oriioe. Njihovi pogovori se sučejo večinoraa okrog predmetov, ki nimajo nobene vrednosti, obleki, lišpanju in drugih takih neiimurnosti. Sicer tudi o takih stvareh včasih kako besedo spregovocimo, a preko njih se dviga naš duh k idealnim načelom katoličanstva, y njih ve«inih vrednotah poživljamo svojega duha za vstrajnost in zvestobo na5eaiu krožku. Poživimo vsled tega pred vsem dekliške večere. Vršijo naj se vsaj vs«ke štirinajst dni, da bo naš duh tem sijajnejSe zadehtel v vonjavah cveta. V dniStvu pa oO lahko tudi nepriietaost:. Več sester je skupaj v enem kro«ku, Vsaka ima svoj 2tlačaj, svoje ^rtine pa tudi svoje slabosti. V krožku pcidemo med seboj v ozek stik, da ne bo racdora in prepira med nami trcba, da vsaka nekaliko odjenja, da prizana-« sosestrAni, potrpi, če se jo prcmalo Iz dmštvenega gibanja. Mladeniški in dekližki tabori. Lepi poletni čas je najbolj ugoden za prireianje taborov. V njih se največ poživi in utrdi verska zavest. Zato pozivljamo vse naše mladinske delavce, da priredijo v vsaki dekaniji ali več dekanij skupaj pri znamenitejših romarskih cerkvah faatovske in dekliške tabore. Združijo se naj ti tabori z orlovskimi in orliškimi nastopi. Govornike dobite lahko v Mariboru ali tudi v Celju. V počitnicah bo vedno več gospodov na razpalago. .-^ Deklidke zveze. Mladinski organizator gospod Marko Kranjc organizira v celjskem okrožju dekliške zveze po dekanijah, ki jih namerava potem združiti v eno osrednjo organizacijo. Pravila za organizacijo dekliških zvez se že izdelujejo in bodo objavljena. Maribor. lzobraževalno delo v Mariboru zelo napreduje. SKSZ prireja že celo leto vsak petek predavanja v Splavarski ulici. Predavanja, kakor tudi drugo izobraževalno in vzgojno delo po mariborskih mladinskih društvih vodi nad vse požrtvovalni in neuraorni gosp. prof. dr. Capuder. Razun tega se vršijo tudi vsake 14 dni podučni večeri za pomočnike in vajence v pomočniškem društvu. Vzporedno z izobraževalnim društvom se razvija tudi orlovska misel. Orlovski odsek v Maribora seje razdelil v dva odseka v mariborski in stndenski odsek. Oba vrlo lepo napre. dujeta. Redno vsakih 14 dni se vršijo fantovski večeri. Zanimivo se je udeležiti fantovskega večera in poslušati resna razpravljanja naših fantov. Seveda tudi Orlice ne zaostajajo za fanti. Imajo tudi vsakih 14 dni svoje dekliške večere in lepo napredujejo. Največ se trudi za Orlice in Orla s. Serafina. Le tako naprej. Bog živi l  Ljubečno pri Polj6anah. Starodavna je romarska cerkvica Mitere božje, ki sameva na prijaznem. zelenem ljubečnem hribu, s katerega se ti odpira tako vabljiv in čaroben razgled na vse strani. Liki razburjeno in razburkano ogromno morsko valovje se razgrinja tvojira očem temnozeleno hribovje, na katerem slone kakor prilimane bele kmetske hiše, v katerih prebiva pobožno slovensko ljudstvo, ljudstvo, ki raed vsemi drugimi narodi še najbolj časti preblaženo Devico Marijo, nebes in zemlje kraljico. — Z ljubičnega marijinega hriba zazreš, kako daleč ti nese bister pogled, nebroj cerkvic in cerkva, ki dičijo ter krasijo gorske vrhove. Ze 1. 1662 je bilo Ljubično daleč na okrog znano kot vrlo obiskovana romarska pot. Cele čete romarjev so prihajale sem gor iz Koroškega, Kranjskega in drugih daljnih krajev. Mnogo zgodovinsko zanimivega bi nam torej znala povedati ljubična Mati božja, pri kateri so tisoči in tisoči v teku teh stoletij iskali in gotovo tudi našli tolažbo in dušni mir, kojega jim svet ni mogel dati. — Tako veličastnega prizora pa §e ljubična Mati božja nikoli ni videla, kakršnega je zrla pred seboj dne 26. junija 1.1. Vršil se je namreč ta dan na Ljubečnem dekliški tabor, ki ga smemo imenovati velikanskega glede mnogobrojne množice tam nagromadene in glede na mnogoštevilnost raznih govornic. Ob 10h je bilo sv.opravilo. Cerkveni govor je imel domači voditelj' Dekliške zveze č. g. Alojzij Leben, ki je v svojem govoru dokazoval Marijino najvišjo Čast in največjo moč raed vsemi ustvarjenimi duhovi in ljudtni. Po sv. maši je otvorila tabor predsednica poljčanske Dekliške zveze Tončka Cokl s prav prisrčnimi pozdravnitni besedami. Nato je zapel dobro izurjeni poljCanski meSan zbor pod vodstvom gosp. organisu Fraiic Fekonja v splošno na- vdušenje prelepo pesem: »Nažpraporc »Našemu praporjui je iledil govor neumornega mladiaskega organizatorja č. g. M. Kranjca, ki je utemeljeval nujno potrebo mladinskih zvez in vsestransKe izobrazbe v današnjih dneh. Sedaj pa se je pričel glavni del taborovega programa. Nastopile so pogumne govornice — 19 po številu — raznih Dekliških zvez z zanimivimi, podučnimi ter navduševalnimi govori. Njih vsebino omenimo le kratko: 1- Poljčane (dve): Prva je govorila o pomenu in namenu velikih marijanskih shodov. Druga je deklamo/ala »Moj mili dom in presveta Evharistija«. 2. Loča: Kako se naj obnaša slovenska mladenka v boju zoper sovražnike sv. Cerkve. 3. Koajice: Nedolžnost je najlepši kinč slovenske mladenke. 4. Koatrivnica: Srce Jezusovo, dekletom vzgled čednosti. -^f% 5. Sladka gora: Slovenija — Marijin dom. 6. Makole. a) Kako naj deluje zavedno dek'.e. b) Cuvajmo dekliško čast. 7. Studenioe: Delovanje zoper slab tisk. ~8. Sloy. Bistrica: a) Najlepši cvet — čistost. b) Pozdrav Mar. družbam. 9. Sv. Jernej: a) Podlaga omike je vera. b) O ženskem pogumu in srčnosti. -"' 10. Priiiova: Naša raoč je v presv. Evharistiii. 11. Zreče: Delovanje v naših mladiaskih organizacijah. 12. Cadram: Pozdrav v imenu Orlic o krasu dekliških čednosti. 13. St. Križ pri Slatini -. Pozdrav zborovalkam. 14. Žiče: O sovražnikih dekliških zvez. 15. Makole: Dvogovor: »Zakaj v Dekliško zvezo?« K zaključku se predsednica zborovanja z zbranimi in dobro premišljenimi besedami srčno zahvali vsem udeležencem sijajno uspelega dekliškega ta« bora, kateri sigurno že rodi zaželjene sadove. Za slovo pa še je zapel pevski zbor mični pesmici: »Ne zveai mi« in »Tam na \Ttni grgdii.  .; Vsa i^obraževalna društva ponovno opozarjamo, da pošljejo takoj poročila o svojem delovanju in nedelovanju tajništvu KSZ v Mariboru. Poročila bomo po možnosti objaviK v »Ljudski izobrazbi«. Na vpraSalne pole je nam poslalo odgovor do sedaj le 36 izobr. društev in sice.r sledeča: Ptuj, Rečica na Paki. Središče, Ljubao, Sv.Frančišek pri Ksaveriju, Sv. Peter na Kronski gori, Konjice, Loka pri Zidaaemmostu, Dobrna, Sv. Jedert nad Laškhn, Pameče, Sladka gora in Lemberg, Novaštifta, Mala Nedelja, Bakovci, Krog pri Mali Soboti, Širje pri Zidanemraostu, Sv. Jurij na Pesnici, Teharje, Ribnica na Pohorju, Gor. Kungota, Sv. Križ pri Ljutomeru, Kapela pri Radencih, Moškanjci, Hajdina, Sv. Peter pri Mariboru, Sv. Lovrenc nad Mariborom, Razbor pri Slov. Gradcu, Podgorje pri Slovenjgradcu, Sv. Anton na Poh., Frankolovo, Kotlje, Vransko, Sv. Urban pri Ptuju in Ponikva. Kaj delajo pa druga društva? Vsako izobraževalno droštvo je dolžno poslati centrati v Mariboru letno članarinD po 20 kron. Dosedaj so nam jo poslali še komaj dve društvi. Kakšna brezbrižnost: li Zaiizprasevanjelvesti, 4 Ali mladeniska zveza pri vas spi ? Imate li Orla in Orlicoi" Kaj je z dekliškimi zvezami? Ali imate v izobraževalnem društvu mesečno vsaj eno predavanje? To3in ,ono. 1 Čadovita darežljivost! Minister Pucelj je daroval za sokolski izlet v Osijeku 60.000 K in vsako posamezno sokolsko društvo 2000 K državae podporc. Ta državna podpora za Sokole bo znašala nad pol milijona kron. Človeku, ki bere te številke, se lasje ježijo od samega začudenja. Vpraša se, katere zasluge pa imajo Sokoli, da jih država kar zasiplje z denarjem. Ali so vzgojno in narodno društvo, da toliko zasluži, da ga država podpira? So vzgojno društvo za brezvestno pijančevanje in plesne veselice. Njihova narodnost pa se najbolj osredočuje v tera, da Sokoli vse nemčurje, največje dr« iame nasprotoike sprejemajo v svoje osredje. Za takšna druStva se daja dr- žavna podpora! Ali nimamo boljših društev, ki bi bolj zaslužila podpore! Sramota za našo državo 1 Telovadno društvo »OreU in naša poštena krščanska društva pa ne dobivajo za svoje vzorno delovanje mti vi. narja podpore. Ponočno divjanje. Poroča se nam od Sv. Trojice. Pri nas je 29. t. m. prvikrat nastopil Sokol. Svoj prvi nastop so proslavili s tem, da so ukali kot prave nočne ptice, skovirji in čuki, žvižgali in vpili celo noč po trgu. Vse prestrašeni so vstajali ljudje, odpiralt okna, radovedni, kaka druhal nori po trgu. Spoznali so pijane Sokole — narodae vzgojitelje. JSokoli pač znajo! Franoozi in Cehi. V Češkoslovaškt in Jugoslaviji pripravljajo z vso paro ločitev Cerkve od države. Iz Francije pa slišimo, da je zopet sklenila diplomatsko zvezo z Rimom. Kakšno nasprotje. Stara kulturna država, ki je že preživela vse oblike kulturnega in političnega življenja, išče zopet zvezo s črno internacijonalo, z Rimom; naše povojne, komaj par dni stare države pa že delajo visoko politiko sovraštva zoper Cerkev in krščanstvo. Se natn pač še pozna, da srao v državniški modrosti veliki novinci! Čehi niao tako slabi. Prof. Šramek je napovedal na zborovanju češke ljudske stranke v Brnu, da bo ljudska stranka kmalu preborila vse druge stranke na Ceškem. Sredi najsrditejših protiverskih napadov se sijajno razvija. Combes, ki je leta 1905 siloma raztrgal na Francoskem vez raed Cerkvijo in državo, je ravno tiste dni umrl, ko je odhajal nanovo imenovani diplomatski zastopnik v Rim. Čudna so pota božja! -3 |^^ " />-V Paderborna na Nemškem se je pretekli raesec vršil velik katoliški shod. Udeležila so se ga tudi vsa mladinska društva. Vsi govorniki so povdarjali, da je treba napovedati boj modernemu poganstvu in se povraiti k stari veri, k starim šegam in krščanski kulturi. Kdaj pa bodo pri nas prepotrebni katoliSki shodi? Kraljestro alkohola. Angleiki državnik Gladstone je rekčl v parlamentu: >Bolj kakor vse kuge, bolezni in vojske uniči narode alkobol«. V Jugoslaviji umrje vsako leto približno stotisoč ljudi zastrupljenja z alkoholom, 4000 jih mora v norišnice, 50.000 se jih pa mora zagovarjati pred sodiščem zaradi hudodelstev, izvršenih v alkoholni omamljenosti. Tu poSezite vmes gospodje ;ninistri in pokažite svojo raodrost. Stevilo katoličaaov raae. O Švici se je govorilo, da ima komaj tretino ali četrtino katoliških prebivalcev. Po zadnjem Ijudskem štetju pa ima 3,883.000 prebivalcev. Med temi je 1,528.000 katoličanov in 2,217.000 protestantov. Sedaj jih je že torej skoraj polovica. K tem napredku jim je pripomoglo katoHško časopisje in posebno lepe mladinske organizacije. ¦•.-/•"-'^Stf I» Sooialni 6ut. Neki veletrgovec v Mariboru plačuje svoji trgovski uslužbenki 400 kron na mesec. S tem denarjem naj plačuje hrano, stanovanje in naj živi. Ubogo dekle naj postane nepošteno ali pa naj izhira. Kapitalisti so najnevarnejši element v državi, ker tirajo s silo ljudi v boljševizem. ?¦-¦* Ne od opice, temveč od svinje. Neki krojaški pomočnik v mestu M. se je hotel s svojo učenostjo pobahati in je govoril v gostilniški družbi o darwinizmu ter je trdil, da človek izhaja \z opice. Pri tej družbi je bil pa tudi njegov mojster, pri katerem je poprej imenovani pomočnik delal. Mojster je. dobru poznal njegovo slabo živijerne. Zato vstane in pravi pomočniku: »Ce opazujem življenje nekaterih ljudi, rad priznam, da izhajajo od živali; vendar pa mislim, da ne izhajajo od opice, temveč od svinje, ker kakor svinje živijo. Od tod tudi pride, da tako radi svoj red od živali izvajajo«. Nastal je po teh besedah splošen smeh in prijatelj opic se je kmalu iz družbe odstranil. ^! Zamorec je postal v 10 letih beL Amerikanski zdravnik (dr. Hubchisen) naznanja v Časopisju sledeči slučaj : Zamorski suženj u mesta Kentuckij-a je prišel kot 12letni deček v drugo podnebje. Čez nekaj časa je postaL eden centimeter velik kosek njegove koze na čelu bel. Pozneje se je pokazala bela lisa tudi pri njegovem levem očesu, in končno se je bela barva razširjala čez cel obraz in končno tudi po ostaleiDL telesu. V dobi 10 let je tako postal popolnoma bel. Torej raore tudt zamoreO; svojo barvo spremeaiti.