166. StartlRn.
v LiDiJijani, v toren 23. milja iez3.
Leto LUI.
Iifca|a vnk du popoldne, tšvsontel nedelje In praznike.
t do 9 petit vrst t 1 D, od 10—15 petit vrst i 1 D 50 p, večji tnserati l 2 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici petit vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; ženitne ponudbe beseda 75 p. le pri naročilih od 11 objav naprej. — InseratnI davek posebej.
glede inseraimr naj se priloži znamka za odgovor.
»Slov. Naroda11 in »Harodna tiskarna" SaaHova nUea šL S, pritliteo. — Telefon it. 304.
Uredništvo „S1ot. Naroda" Snaflova nlica št 5, L nadstropje
Telefon štev. 34. Dopise sprejema le podpisana in zadostao frankovane. Rokopisov se na vrača.
Posamazas štavaika:
v Jugoslaviji vse dni po Din 1-— v Inozemstvu navadna dni Oin 19 nedelje Oin 1-25
PoStnina plačana v gotovini.
»Slovenski Narod" velja
▼ Ljabliani
po posli
12			Din	144 —	Din  144 —	Din	264-—
6				72'—	. 72—	e	132-—
3			•	36-—	36-—	e	oo-—
1				12^—			22-—
	Pri morebitnem povišanja	se ima		daljša naročntua don		Laćati.	
Novi  naročniki  naj   pobijejo v prvič naročnino vedno po nakaznrci.
Na samo pismena naročila brez poslatve denarja se ne moremo ozirati.
Razčiščenje.
vi Situacija, ki Je nastala v zadnjih mesecih odkar ie g. Pašić pospravil zagrebški protokol v žep in postavil federalistično opozicijo na preizkušnjo, je bila dokaj motna. Splošno smo mislili, da se nahajamo v prehodni dobi in da v jeseni gremo na nove volitve. Ta misel novih volitev se je rodila v vrstah federalističnega bloka, kateremu se v zadevah narodnega sporazuma posebno ni nikdar mudilo in ki bi bil svojo proti-državno demagogijo rad podaljšal za nekaj let. Na tej misli bližnjih volitev je federalistični blok zasnoval pogajanja z radikalno stranko. V svojih pogajanjih je šel tako daleč, da je radikalni stranki omogočil samoradikalno vlado, sebi pa hotel zasigurati bližnje volitve, popolno svobodo političnega kretanja, kar pomeni med nami nadaljevanje dosedanje razkrojevalne in protkiržavne federalistične akcije. Ce bi bilo federalističnemu bloku za narodni soprazum, ne bi sprejel Radićeve plitve lokavosti in njegovih bedastih »predsporazirmov« ter bi ne stavil državni stranki, s katero se pogaja, karenčne dobe, ki je v politični borbi nekaj nemogočega. Odšel bi bil kompaktno po volitvah v narodno skupščino in po vzoru zapadne demokracije začel stvaren, parlamentarni boj za svoje ustavna načela. To bi bil edini dosleden zaključek iz volitev 18. marca in bi pomenil pot pravega narodnega sporazuma. Federalistični blok pa se je hotel še dalje igrati z državo in z osrednjo vlado. Odtod »predsporazum«, misel o »bližnjih volitvah« ter njegovo vsemogočno vedenje v poslednjih mesecih. To je taktično ozadje Radićeve pomladanske poHtiLke.
Radikalna vlad je to taktično ozadje izpregledala že od začetka. Zato nenadni prelom v pogajanjih z Radićevim blokom, odtod molk glede zagrebškega protokola ter ukinjenje zvez s federalistično opozicijo. Kadar gre v politiki za ustavne zadeve najdalekosežneiše narave, kadar je vprašanje o reorganizacij jugoslovenske države, tedaj ne more riti govora o dvoličnostih, o negotovostih. Pogajajoče se stranke morajo odpreti politične programe in z največjo bjalnostjo pripraviti temelje novega ^razuma. Federalistični blok tega ni »toriL Nasprotno, njegovo vedenje je bito skrajno oblastno ter je postajalo za tekaj stopinj radikalnejše, kakor za časa bivše koalicije. To je bila posledica svobodnejšega režima, ki ga je vpeljala samoradikama vlada. Po tem režimu m federalistični blok po volitvah 18. jiarca prav željno zahrepenel; »pred-jporazumevanje« pa naj bi v glavnem onemogočilo povratek stare koalicije in
Conan Doyie: 27
Razpad in vstajenje svetovja.
Roman.
Skočfl sem po stopnicah in tekel doli Vrata so bila široko odprta in od JvoriSca so prihajali glasovi tovarišev, ki kar nismo mogli prenesti začudenja. O, kako smo si stiskali roke in se smejali, ko smo se zopet sešli!
Gospa Chafleogerjeva nas je vse po vrsti poljobfla, slednjič pa se je vrgla svojemu možu ▼ naročje.
»Toda vi vendar niste spaR!« je vskBkml lord John, »Za vraga, Challenger, vendar me ne boste prepričevali da so vsi 11 ljudje s temi srepimi, odprtimi očmi m odreveoeJimi udi in grozovitimi potezami smrti v obrazu zaspali«
»Bik) jo to stanje, ki ga je samo mogoče imenovati katalepsija ali krč,« ie rekel Challenger. »Ta pojav je nastopu že v pre£nfih stoletjih ta in tam in so ga smatrafi za smrt Dokler traja, pada telesom toplota, dihanje zastane, srce zelo slabo deluje, to je smrt, ki pa po kratkem času spet Izgine. Celo vseobsegajoči dnh« — prt tem je povesil oči m so nasmehnil — »bi komajda slutil, da more Izbruhniti taka bolezen.«
»VI Imenujete to stanje katalepsijo,«
g. Pribičevic v notranje ministrstvo. To so federalisti dosegli. Mislili so dalje, da sedaj pridejo časi skrajnega in brezobzirnega boja proti edinstvu države in manjšinjskega ustrahovanja naših parlamentarnih institucij. Tu so se ušteli. Objava zagrebškega protokola ni prinesla željenega uspeha. Nedolžne zahteve protokola potrjujejo, da ž njim ni Šlo za te točke, temveč za taktično ozadje, katerega smo pravkar označili. In v tem važnem taktičnem ozira pomeni objava tega protokola in pa politika, katero začenja vlada uveljavljati napram federalističnem bloku, znatno očiščenje naše notranje situacije.
Misel bližnjih volitev je s stališča državne politike popolnoma zgrešena, Veliko razlogov, notranjepolitičnih, tehničnih ter splošno gospodarskih in kulturnih govorih za to, da se sedanje zakonodajno zasedanje izpolni do kraja. Predvsem odloča notranjepolitični razlog, ki je v tesni zvezi z mislijo narodnega sporazuma oziroma odprave federalistične opozicije. Ta opozicija se je sedaj uverila, da je njena pomladanska taktika propadla in da bo treba novega taktičnega zamisleka. Kajti ni verjetno, da bi pospravila svoja politična šila in kopita ter se omejila na pasivno gledanje naše države, njenega notranjega gospodarskega in duhovnega življenja, v prvi vrsti pa da bi državnoupravnim dogodkom v Beogradu Izkazala popolno apatijo. Tega zanesljivo ne stori slovenski in muslimanski del federalističnega bloka. Z g. Radićem pa bo treba obra-čuniti po zakonu in pravu. Upamo, da n i težko dokazati opoziciji da bo v najkrajšem času konec pasivne, nihilisrič-ne politike in da bo v bodoče mogoče dovoliti politično udejstvovanje samo strankam, ki se postavijo na stališče zapadnega demokratizma ter skupščinskega sodelovanja. Abstinenčne politike in opozicije, ki je naperjena proti temeljem države mora biti konec. Celokupna opozicija se mora zavedati opo-zicijonalnih borbenih načinov, kakor so predpisani v naši ustavi Brez lojalnega priznanja teh političnih oblik, je vsako sporazumevanje v bodoče nemogoče. To se pravi: opozicija bo morala priti v narodno skupščino in tamkaj v dvoboju idej in sil poizkusiti svojo srečo. Stranka, ki te poti ne izbere, nima pravice do eksistence v naši politični javnosti. Onemogočitev daljne federalistične abstinence m demagogije torej prinese v našo notranjo politiko dalekosežno razčiščenje. Pred mislijo sporazuma je misel lojalnega priznanja političnih sil in institucij, ki so v naši državi v večini m ki ščitijo državno in narodno edin-
stvo. Vlada se je odločila za smer. ki | privede opozicijo do lojalnosti napram državi, narodni skupščini in državnim strankam sploh.
Poleg tega notranjepolitičnega razloga pa govore tehtni oziri in dejanjske potrebe in skrbi našega novega gospodarskega, socijalnega in duševnega življenja, da se normalnim in nemotenim potom uveljavijo novi zakoni in udej-stvujejo izboljšanja nedostatkov kakor jih pač današnja politična in držav-noupravna zrelost našega naroda dojema in rešuje. Strogo izvajanje dr-žavnoobrambnih zakonov, nadaljevanje dosedanjega  skupščinskega zakonodaj-
nega dela ter taktična smer, ki zaenkrat še ne računa z novimi volitvami, ker zanje niso podani nobeni razlogi, našo notranjo situacijo znatno razčisti. Pri čakuiemo, da prihodnji meseci privedejo pozitivne struje naše politike v narodno skupščino, da preneha današnja federalistična opozicija, ki je že po svoji iormi po svoji abstinenčni in nihilistični taktiki glavna ovira zdravega državnega razvoja, koncilijantnega državljanskega sožitja in plodnega skupščinske.z-i dela ter glavni uzrok, da se naša država tako počasi približuje demokratizmu in civiliziranemu razvoju zapadnih držav.
Tdefons&js m brzoM
Odločilni dogodki v Zagrebu.
•oročila
Preiskava proti organizacijam, vodečim antidržavno propagando. — Napetost v Beogradu. — Razkritja »Preporoda« o Orlih.
— Beograd, 23. julija. (Izv.) Dogodki v Zagrebu z vso napetostjo zanimajo beogradsko javnost. Parlamentarni krogi razmotrivajo posledice, ki bi jih izzva-
la aretacija Stjepana Radića, Treba pa je razvoj dogodkov premotrivati z največjo hladnokrvnostjo, objektivnostjo in treznostjo. Poročilo iz Zagreba so deloma precej pretirana, dejstvo pa je, da vodijo državne politične oblasti obsežno preiskavo, ki je spravila na dan precej zanimivosti • ofrstoju protidržavnih organizacij. Dejstvo je, da so bivši, sedaj upokojeni avstro-ogrski oficirji v družbi raznih separatističnih politikov tajno organizirali protidržavno akcijo, naperjeno proti enotnosti naše kraljevine.
»Preporod«, glasilo jugoslovanske nacionalistične omladine, posveča dogodkom v Zagrebu največjo pažnjo In priobčme naravnost senzacijonalna odkritja. Med drugim »e v zadnjih Številkah navajal tudi, kako je bila akcija za odcepitev države organizirana v Sloveniji. »Preporod« ugotavlja, da je bila dobro pripravljena separatistična akcija potom orlovskih organizacij v Sloveniji
Pazljivo in objektivno razmotrivajo dogodke v Zagrebu merodajni vodilni državni faktorji. Dogodkom pripisujejo resen in važen pomen. Vlada na svojih sejah razpravlja izčrpno o politični situaciji.
Včerajšnja seja ministrskega sveta je bila izključno posvečena dogodkom v Zagrebu in pa preiskavi, ki jo vodijo v Zagrebu proti raznim organizacijam. Minister notranjih zadev Vujičic je obširno poročal o rezultatih dosedanje preiskave. Kolikor se je moglo aoznati. je ministrski svet posebno izčrpno raz-
pravljal o tajnih organizacijah, katerih delovanje je bilo naperjeno proti edinstvenosti in celokupnosti naše kraljevine. Sedež teh tajnih organizacij je bil v Zagrebu. Tekom prihodnjih dni je pričakovati zelo važnih ukrepov od strani vlade. Preiskava v Zagrebu se z vso strogostjo in točnostjo nadaljuje. Napra11 Radiću namerava vlada postopati strogo po zakonu.
— Beograd, 23. julija. (Izv.) Na jutrišnji seji narodne skupščine pride na dneva! i cd poročile im-mitetnega odbora o izročitvi Snepana Radića in tovarišev sodišču. Kakor hitro skupščina odobri to poročilo, namerava vlada ukreniti nadaljne korake proti Stjepanu Radiću.
PREOKRET V ZAGRBEŠKI VOHUNSKI AFERL
Prenos aktov in eskorta vpletenih oseb v Beograd.
— Zagreb, 23. julija. (Izv.) Kakor je mano. sta radi zagrebške špijonske afere prispela iz Beograda pomočnik ministra no* tranjih del g. Ranko Trifunović in policij* ski činovnik Dušan Popović. Vaš dopisnik doznava, da se je preiskava te vohunske afere na zagrebški policiji naglo prekinila in da je zagrebško policijsko ravnateljstvo prejelo nalog, da vse zatvorj<?ne osebe in spise, ki se nanašajo na dosedanjo preiskavo, z mesta odpravi v Beograd. To se je storilo včeraj zvečer. Ob splošni pažnji so odpeljali včeraj popoldne ob 16.50 z brzo* vlakom v Beograd nastopne osebe: Danico An drolić, Sule imana A b d a v i c, Iva* na H a m i 1 t o n, Franjo I v a n e t i e. bančnega ravnatelja Josipa Ulanovića, P i* ruša in Mlinarica. Vsega skupaj se* dem oseb. Ž njimi sta se vrnila v Beograd tudi oba beogradska funkcijonaria. V zvezi s tem se je izvršila pri grofu Kulmerju, ki pa ni identičen z znanim demokratskim prvakom   Miroslavom   grofom   Kulmerj« m,
hišna preiska\a. Na podlagi te Kamenjava prinaša današnji »Jutarnji List« oetei m p polnoma neosnovani uapad proti hcogz+» du, ki je od začetka do kraja izgreieu.
Parlamentarna situacija.
— Beograd. 23. julija, (izv.) Zakonodajni odbor predloži jutri poročilo vladne večine o uradniškem zakunu, ki je bil sprejet na sobotni seji zakonodajnega odbora. Zadnja seja tega odbora je bila zelo burna in živahna. Ker vlada ni hotelu sprejeti nekaterih predlogov opozicije, so demokratje, zemljoradnik!, klerikalci in muslimani zapustili sejo. Zakon je bil v odboru sprejet z vladino večino. Parlamentarna situacija je po-nala zadnji čas zelo napeta. Vlada skuša do parlamentarnih počitnic, t i. tekom tega tedna, spraviti pod streho najnujnejše zakone. Vlada edino upa Še, da se ji posreči, da narodna skupščina še ta teden sprejme zakon o državnih uradnikih in uslužbencih. Tako bi bilo uradniško vprašanje začasno formalno rešeno. Zakona o žeiezničarski službeni prag-matiki in o srednjih šolah ne prideta sedaj v razpravo in se njih rešitev od strani narodne skupščine mora odgoditi nm jesensko zasedanje.
Pred podpisom mirovne pogodbe s Turčijo.
\A&A DRŽAVA POGODBE NE PODPISE.
— Beozrad. 23. julija, (Izv.) Na včerajšnji seji ministrskega sveta je zunanji minister dr. Ninčič poročal o podpisu mirovne pogodbe s Turčijo. Pogodba se. kakor je že bilo javljeno, podpise jutri 24. t. m v avli univerze v Lau-sanni. Zunanji minister je kratko rea-sumiral stališče naše delegacije napram tej pogodbi. Gospodarsko-finančnih klavzul naša vlada nikakor ne more sprejeti in odobriti. Ministrski svet Je dal naši delegaciji v Lausanni navodila v tej smeri, da pogodbe radi gospodarsko-finančnih klavzul ne podpiše oziroma pogodbo podpiše z rezervo. Naša vlada stoji na stališču, da ne more odobriti gospodarsko- finančnih klavzul te pogodbe, ker so bila vsa gospodarsko finančna vprašan ia. sporna med našo kraljevino in Turčijo, že urejena z londonsko pogodbo leta 1913. po končani balkanski vojni.
Konferenca v SinajL
— Beograd, 23. julija. (Izv.) Na včerajšnji seji ministrskega sveta ie zunanji minister dr. Ninčič poročal tudi o programu konference držav male antan-te v Sinaji, ki prične dne 28. t. m. Naša vlada bo z vsemi sredstvi in vplivom
ime; nasprotno pa nam o tem ni nič bistveno znano, kot tudi ne vemo ničesar o strupu, ki je to povzročil. Edino pozitivno je, da je zastrupljeni eter povzročil začasno smrt!«
Austin je sključen sedel na stopnici avtomobila. Prej sem ga že slišal kaš-Ijati. Nekaj časa je molče opiral svojo glavo z rokami, zdaj pa je začel nekaj mrmrati in je skrbno motril svoje vozilo.
»Prekleti mladi norec!« je zamr-mral, »da ne spusti rok!«
»Kaj pa je, Austin?«
»Nekdo ima pri vozu nekaj opraviti. Pomisli tale fantič vrtnarski!«
Lord John se ie čutil krivega.
»Ne vem, kaj mi pravzaprav je,« le dejal Austin in se majaje dvignil. »Veruj mi, da mi je bilo prav čudno pri srcu, ko sem naoljU vozilo, dobro še vem, da sem padel na stopnice, lahko bi pa prisegel, da sem prej zaprl vse posode za kolomaz.c
Ko je začudeni Austin zvedel o vseh dogodkih zadnjih ur, me je vprašal:
»Tudi pri angleški banki ste triH, gospod?«
»Da, Austin.«
»In vsi ljudje so zapadli z vsemi mafijom" vred ▼ trdo spanje?«
»In mene ni bilo zraven!« je zavzdihnil in se spet razočaran povrnil k umivanju voza.
Nenadoma smo začuli hreščanje koles. Stara droška se je ustavila pred Challengerjevo hišo. Videl sem mladega moža, ki je izstopil iz kočije. Trenotek pozneje je služkinja, vsa zmedena in zmršena, kot da se je zbudila iz najglobljega spanja, prinesla na podstavku posetnico. Challenger je ves jezen za-vršal, ko je prečital karto in zagodrnjai:
»Časnikar! No, seveda, je pač razumljivo, da bi rad ves svet zvedel, kako mnenje imam o tem dogodku!«
»Težko, da bi bil to vzrok njegovega prihoda,« je odvrnil Summerlee. »kajti on se je na onem griču nahajal že, ko je kriza nastopila.« j
Prečital sem ime na posetnici: Ja- | mes Baxter. londonski dopisovalec New-vorškega Monitorja.
»Ali ga hočete sprejeti.« sem vprašal.
»Prav gotovo ne!« »O, George, bodi napram drugim malo bolj obziren in prijazen. Ali te ni ta težka skušnja prav nič izučila?«
No, on pa se je vendar dal pregovoriti Živahni, mladi Amerikanec je vstopil, privlekel is Žepa svojo beležni-co In takoj začel: »Prišel sem, gospod dav U ■fc*A*4nfti radovednost
naših ljudi, ki bi radi izvedeli, kako mislite o nevarnosti, ki nam grozi!«
»Kakšna nevarnost?!« je zagrmel Challenger.
Časnikar ga je pogledal z mehkim začudenjem.
»Mislim namreč na možnost, da bo strupeni eter pogoltnil našo zemljo, gospod profesor!«
»Jaz se ničesar ne bojim,« je Challenger odgovoril.
Časnikar se je še bolj zavzel.
»Vi ste vendar profesor Challenger?« ie vprašal.
»Da, tako mi je ime, gospod.«
»Potem vas ne razumem, ko pravite, da ne obstoja nikaka nevarnost. Sklicujem se na vaše lastno pismo, ki ga je danes zjutraj priobčil londonski »Times«.
Zdaj pa se je Challenger začudil.
»Danes zjutraj? Kolikor se spominjam, ni danes zjutraj izšla nobena številka »Timesa«.
»Toda, gospod profesor,« je dejal Amerikanec z lahnim očitkom, »mi boste pa vendar priznali, da je »Times« — dnevnik!« Po teh besedah je potegnil iz suknje časopis in pristavil: »To je ono pismo.«
Challenger se je našobil in si pomet roke. .
»2e razumem,« je dejal, »torej ste čitali to pismo danes zjutraj?«
»Da, moj gospo<L«
»In ste se takoj odpravili k meni, da bi me intervjuvali?«
»Da.«
«Kaj se vam na poti do sem ni zgodilo ničesar izrednega?«
»Ce hočem biti natančen, se mi zli prebivalstvo mnogo živahnejše in dostopnejše kot prej. Težak mi je začel pripovedovati vesele zgodbe — v va'i deželi se mi kaj takega še ni zgodilo.«
»Drugega ničesar?«
»Ne, gospod, drugega ne bi vedel ničesar.«
»Dobro. Kdo j ste se potem odpeljali iz Viktorijskega kolodvora.«
Amerikanec se je nasmehnil.
»Prišel sem, da poizvem, gospod profesor, toda vidim, da je ravno obratno. Saj vi več sprašujete kakor jaz!«
»Mene namreč zanimajo različne stvari. Ali še veste, kako pozno je bilo?«
»Seveda. Pol po ponoći.«
»Kdaj ste dospeli?«
»Ob četrt na trt«
»Ste se pripeljali v droški?«
»Da.«
»Kaj mislite, kako dolga je pot od postaje do tu?«
»Tako. nekako dve milji!«
Stran %
»SLOVENSKI     NAROD«   ffne 24. Junija 1923.
siev. ivo
delovala na to, da se Poljska sprejme ▼ zvezo držav Male antante. Naša vlada bo na konferenci podpirala predlog za sprejem, ker uvideva, da se bo s priključitvijo Poljske močno povečal ugled in vpliv Male antante v Srednji Evropi Na konferenci se ima tudi razpravljati o protektoratu Male antante nad Albanijo.
VESTI IZ ITALIJE.
ITALIJANSKA   VOLILNA REFORMA SPREJETA. — ZBORNICA ODGODE-NA. — DR. VVTLFAN V VARSTVO MANJŠIN.
— i\im, 22. julija. (Izv.) Vlada je v seji 20. t. m. premagala zadnjo oviro, postavljeno proti volilni reformi. Na dnevnem redu je bila razprava o členu 84. zakonskega načrta, ki določa razmer, je med večino in manjšino, to je, koliko poslancev naj dobi manjšina in koliko večina. Načrt določa večini 365 poslancev. Ostalo je odprto le vprašanje ta-fc jzvanega kvoruma ali pogoja za do-tega, koliko glasov mora stranka .   :ati, ako hoče doseči večinsko nagra-
K Predlagal se je kvorum 40% veljav-: "h glasov, potem kvorum 33%, komisija pa ga je znižala na 25%. Ko je Mus-i videl, da hočejo nekatere stranke e. i izum tehničnemu vprašanju politič-v lice, je posegel vmes in izjavil, da snr.tra tostvarno glasovanje za vprašanje zaupnice vladi. Zbornica je na to zavrnila predlog poslanca Bonomija, ki je predlagal kvorum 33% in sicer s 178:157 glasovom. Tako si je Mussoli-ni izvojeval končno zmago v zadevi volilne preosnove. Šlo pa je zelo trdo, kar kaže, da Mussolini vendar le nima za seboj tako trdne opore pri svojih načrtih kakor včasih tako bahato naglasa.
D r. W i 1 f a n je pri členu 55. predlagal, da ni potrebna reciprokna izjava za unifikacijo list na vsaj dve okrožji in da naj se ne izvajajo tozadevne odredbe tega člena, ko gre za liste dru-gorodnih volilcev v Julijski krajini. On smatra to za potrebno, ako se hoče izvajati sploh take obzire do drugorodne-ga prebivalstva. Dr. Wilfan je razložil, da je njegov predlog zelo potreben glede na posebno situacijo, v kateri se nahajajo drugorodci, katerim pač treba dati priliko, da izrazijo svobodno glas svojih interesov. Nekateri italijanski poslanci so se takoj izrekli proti Wilfano-vem   predlogu in pridružil se jim je tu-
vladin zastopnik Acerbo. — Zbornica e s^re^ela volilno   reformo,   na kar je predsednik de Nicola naznanil odgodite v zbornice.
ITALIJANSKI LIBERALCI PODPIRAJO FAŠISTE.
— Rim.   22.  julija.   (Izv.) Liberalna ' -     :   ie -danes  priredila strankin zbor,
rem je poleg drugih govornikov go* vorU  iv.dl bivši  zunanji minister Salandra - liberalne stranke do fašistovske Salandra je konstatira!, da ne ob* inera programu nikake dife* e med obema strankama in je pripo* »1, da liberalna stranka povsod solidar* sdpira fašiste. To je dolžnost liberalne . ;   e. Zbor je p'oslal udanostno it javo pa   ministrskemu predsedniku
Mussolini ju.
C IRJB \LDl POSTANE FAŠIST.
— Rim, 22. julija. (Izv.) Ministrski prsdsedni Mussolini je danes v avdijenci sprejel Ricciotija Garibaldija, ki ga je za* prosil, da ga vpiše v listo fašistov in da ga stranka kot takega sprejme. Mussolini je z veseljem sprejel predlog Garibaldijev.
ANGLEŠKA NOTA IZROČENA ZAVEZNIKOM.
— Pariz, 22. julija (Havas) Včeraj opoldne je bila izročena v Quai d'Orsay angleška nota, ki se peča s reparaerjskim problemom. Zunan-e ministrstvo bo o vsebini spomenice docela molčalo in se bo držalo rezervirano, kakor je potrebno vpričo pred
pogajaš*.   M'nistrski predsednik I i vzel angleško noto na znanje bo sporazumno z Belgijo posvetoval o nc-al^nlh korakih.
— Eerlfn, 22. juIHa. Demonstrantje so r----r.-~r- velikansko škodo. Nad 60 trgo-
.. •   p-noimma tzroipanm. Nad mestom In Peo    e   proglašeno    fziemno stanje, i   e prepovedano točenj« opojnih pi-'rč ?1:   i žganja.
':.ir;z. 22. Julfta 00 Havasova agen-Kakor znano, bo šla te-
i'eva angleške note za tem. da se misija izvedencev, ki jo le sma-odsek reparadjske komisije. Ona '   nalogo, da prouči ipoložaj Nemčije .i teren za reHtev reparacfjskega .  Odgovor Nemčiji izraza obža-gledfi pasivnega odpora. V dopolnfl-ru Angleška predlaga, naj Francfa rancijam Nemčije tzpremenl okupa-- :;::!]istratlvni nadzor. London, 22. juirja (Reuter) Iz Part-• poročafo, da se bo vršila tekom začet-tega tedna konferenca Polncareja z Ja-sparom jn Tneunfsom. Zato politični krogi menijo, da bo Francfja odgovorila na nemško noto po tej konferenci. Kakor Angle-tako tudi francoska vlada čuva o noti tajnost   in   zato   it! pričakovati uradne izjave o njenem naziranju dokler francoski odgovor ne bo fz-angleškt viadl: Današnji govor Potone pomeni   odgovora na angleško fcf Je H sestavljen Že v četrtek. An- -poslanik v Parizu, lord Crcwe, se Je v Pariz.
ANGLEŠKI ODGOVOR NEMČIJI.
22. julija (Izv.) Kakor poro-je francosko ministrstvo za zu-zadeve v soboto opoldne prejelo fz Lparfoaa načrt angleškega odgovora Nem-Vsefotna tega odgovora je strogo tajna, odgovora slede cajpreje posvetova-Mgjtisko  vlado.   Odgovor bo sledil
Berlin, 22. julija (Izv.) Usti ^oročajo fz Londona, da odgovor angleške vlade Nemčiji nikakor ne obsoja pasivne resisten-v ruhrskem ozemlju, ker angleška vlada ni v nobenem oziru angažirana v francosko-belgijski ruhrski politiki.
— Berlin, 22. julija (Izv.) Po poročilih iz Londona in Pariza je posneti, da je angleški odgovor Nemčiji odobril dva nemška predloga: a.) proučitev plačilne sposobnosti Nemčije po strokovnjakih In b.) ponudbo produktivnih garancij kot temelj nemških plačil. Zaveznikom Anglija izroči posebna pisma, v katerih jih pozove, da čimpreje odgovore na nemško ponudbo glede reparacij.
ANGLIJA JE INTERESIRA NA NA UGODNI REŠITVI REP ARA CIJSKEG A
PROBLEMA.
— London, 22. julija. (Izv.) Vsa poli* tična javnost je zelo interesirana na ugodni rešitvi reparacij skega problema. Vodilni krogi konstairajo soglasno, da je po petih letih Evropa še vedno prenasičena bojaželj* nosti. Se se ni povrnil pravi mir, ki bi pri* nesel Evropi in vsemu svetu gospodarsko povoljno stanje. Anglija ima največji in* teres na tem, da se vrne Evropi mir, ker drugače ne more proč vita ti angleška trgo* vina.
IZPRAZNITEV CARIGRADA
— Carigrad, 22. julija, (K.) Ker je vprašanje miru s Turčijo že definitivno rešeno, se zavezniške države pripravljajo za izpraznitev Carigrada, Poveljnik angleških čet gen. Harington bo izdelal te dni sporazum s turškim poveljnikom mesta podroben načrt evakuacije. Turški poveljnik bo poskrbel, da ne pride pri tej priliki do kakih protiza-vezniških izgredov. Mesto pripravlja velike manifestacije, ki se bodo vršile ob prihodu Izmet paše. Tudi zastopnik francoske vlade v Angori, polkovnik Mongin, In poveljnik angleške sredozemske eskadre admiral Os-mond sta prispela v Carigrad, da se udeležita teh svečanosti. Baje hoče turška vlada Izgnati iz Carigrada vse Ruse.
LJUDSKO ŠTETJE NA MADŽARSKEM.
— Budimpešta, 22. Julija. (MBU.) Osrednji statistični urad je priobčil rezultat ljudskega štetja iz leta 1920. Skupno število prebivalcev na sedanjem ozemlju Madžarske je znašalo 7,980.143, kar pomeni v primeri s številom 1910. leta 5% prirastek. Število prebivalstva se je povečalo za 5% zato, ker se je po vojni priselilo mnogo Madžarov Iz onih krajev, ki so po trianonski pogodbi pripadli drugim državam. Posledice vojne se opažajo v tem, da je moških na Madžarskem samo 3.8 milijona, žensk pa 4.1 milijona. Število vdov se je zvišalo za 85%. število raz vodo v pa za 55%.
IZVOZ 2ITA IZ RUSIJE.
— Varšava, 22. julija. (Izv.) Iz poročil moskovskih listov je razvidno, da namerava sovjetska Rusija Izvažati letos večjo količino žita. Vlada je že izdala tozndevni dekret Tekom prihodnjih 10 mesecev hoče poslati na inozemski trg najmanj 250 tisoč vagonov žita. Dekret naglasa potrebo, da mora Rusija na vsak način vpostaviti svoj predvojni prestiž na svetovnem žitnem trgu.
PASIVNI ODPOR SE  NE  BO UKINJEN.
— Pariz, 22. julija (Vvolff) Nekateri jutranji listi prinašajo senzacfonelno vest, da je nemški odpravnik pl. Hoesch podvzel v petek vfrancoskem zunanjem ministrstvu demaršo glede ukinienia pasivnega odpora v Porurju. Pariški zastopnik VVolfforga urada pa je fzvedel iz zanesljivih virov, da je poslaniški svetnik rpL Hoesch res posredoval v zunarrem ministrstvu: ugovarjal pa je samo proti aretacijam nemških državljanov v zasedenih krajih, ki so jih Izvršile okupacijske oblasti kot represalije proti tacrjf nekoliko francoskih podanikov v Nemčiji.
NEMIRI V NEMČIJI.
— Berlin, 22. iulrja (Tzv.) Po poročilih Iz Bratislave so bile v soboto trgovine ves dan popolnoma zaprte. Policija ie aretirala glavne kolovodje izgredov. Po policijskih poročilih Je bflo pri izgredih ubitih 6 oseb, 15 pa težko ranienfh.
KONEC STAVKE TEKSTILNIH DELAVCEV NA POLJSKEM.
— Varšava,, 22. julija. (Izv.) Stavka tekstilnih delavcev v Lodzu in drugih kra* jih je bila v soboto popoldne končana. Med delavci in delodajalci je prišlo do sporaz* uma. Delavcem je priznano 57odstot.no po* višanje mezd Jutri ▼ ponedeljek nastopijo delavci delo.
— Varšavo, 22. julija. (Izv.) Alarmantne vesti o generalni stavki na Poljskem so bile zelo pretirane. Povsod vlada red in mir. Stavka kovinarjev se nadaljnje.
INOZEMSKE TEKME.
— Gradec, 22. julija. (Izv.) Admrrt (Dunaj) contra Sturm v soboto 2 : 0 (0 : 0% v nedeljo 3 : 3.
— Praga, 22. julija. (Izv.) Pri lahko* atleticnl tekmi so se dosegli novi rekordi.
V teku na daljavo 440 vardov je bil prvi Karel (Slavlja) 53.04, v teku na daljavo treh angleških milj Netopid (Sparta) 15 : 40 : 6,
V teku na daljavo 1000 vardov Friedl (Spar* ta) 2 : 22 : 4.
KOLESARSKA DIRKA V FRANCIJI.
— Pariz, 22. julija. (Havas.) Pri kole* sarski dirki po Franciji ▼ daljavo 5401 km je prvi zmagal Harry*Peliasier (Francija) ▼ času 222 ur 15 in pol minute. Drugi je bil Potecchia (Italija) 222 ur, 46 minut, 11 sek.
VELIKA MEDNARODNA KOLESARSKA DIRKA MARIBOR : ZAGREB.
Pri včerajšnji kolesarski dirki Maribor : Zagreb, na kateri Je starta!o 26 dirkačev, so v lahki kategoriji zmagali nastopni dirkači; 1. Kazimir Soštarko (Gradjanski) 5J5130, 2. Gorazd Hvala (Primorje) 5.51,31 (za pol kolesa), 3. Pavlija (Sokol, Zagreb) £52,15, 4. Adolf Goltes (Illirija) 5.57. V težki kategoriji so prispeli 1. T. Vrbanc (Sokol) 6.23,30 Albin Siškovič (IUiri)a) &2332, & Josip
iTlmmMmm»ht\ *****
Politične vesti
;oriii j Pot- [
= Radikalec dr. Sajovic o strankah v Sloveniji V razgovoru z urednikom beogradskega »Vremenac o političnem položaju v Sloveniji je izjavil g. dr. Ivan Sajovic med drugim to-le: Mi Slovenci, ki smo majhni in stisnjeni med Italijane in Nemce, moremo pričakovati svojo rešitev samo v slovanski, močni državi. Zato je zlasti pri naši inteligenci in pri privrednem svetu razvita zavest, da moramo samo v državni zvezi z ostalimi slovanskimi brati ohraniti svojo eksistenco. Zal pa je napredni tabor razdeljen na več skupin. Od naprednega ali nacijonalistično orijenriranega tabora se je najprej v Kočevju odcepila grupa, ki je sprejela program narodne radikalne stranke. Dr. Sajovic misli, da bo mogla radikalna stranka na svojem programu ujediniti ogromno večino naprednih ljudi. To je v glavnem odvisno od vodstva stranke v Sloveniji, če bo znalo pritegniti nase slovenske kmečke mase. Klerikalna stranka se lahko vzdrži na površju po njegovi sodbi, še 20 ali več let, več ali manj samo kot lokalna pokrajinska stranka, ki pri sestavi vlade pride v poštev Šele v drugi vrsti. Klerikalna organizacija nuna proti sebi resnega nasprotnika in tak bi mu mogla biti samo radikalna stranka v svojimi tradicijami idejami in izkušnjami.   O Radičevem pokretu v Sloveniji pravi dr. Sajovic da ni stalen in soliden. Ako Radić nastopi v Sloveniji,   bi   zelo trpela klerikalna stranka, posebno v srezih. ki mejijo na Hrvatsko. Zato misli, da je zveza med tema dvema strankama nenaravna in se mora že vsled medsebojne neiskrenosti raziti. Zato računa na to, da nastopita pri prihodnjih volitvah Radič in Korošec kot velika nasprotnika, ako bodo Radičeve liste sploh pripuščene. Radi-čev uspeh pa more biti samo začasen.
= Dr. Novačan se vrača zadovoljen iz Beograda. Jeden izmed urednikov »Balkana« je Imel razgovor z bivšim republikancem dr. Antonom Nova-čanom. V pogovoru je Novačan naglasak da je njegova stranka prekinila vse zveze z Radićem, ker ni mogla več kot navdušena zagovornica jedinstva hi države pristajati na njegove predloge, ki so predstavljali pravo izdajalsko delo v državi. Žrtvovali so slovenski republikanci rajŠe dva poslanska mandata, da ne bi žrtvovali državnih interesov. Pred nevarnostjo, da bi pomagali izdajalcem, so žrtvovali ne samo mandate, marveč tudi svoje republikansko prepričanje z želja konfederativne državne ureditve. Srečno osvobojeni jedne prevare iščejo sedaj novo poštenejŠo, koristnejšo na-cijonalno pot. V to svrho želijo nasvetov v Beogradu. Imel je priliko govoriti z gospodom Ljubo Jovanoviićein. Popolnoma je zadovoljen. Govoril bo tudi z Nikolo Pašičem. Nato pa prične v Sloveniji s prijatelji mnogo iskrenejšo in intenzivnejšo široko akcijo za jedinstvo, za ljubezen med brati, za državo. Veruje v uspeh. Komentarja »Balkan« ne piše nobenega, pravi samo: vračajo se...
= Nevarno gibanje Maeedoncev. Kakor poroča »Vreme«, se gibanje ma-kedonstvujuščih vedno bolj širi Program nove bolgarske vlade obsega tudi avtonomijo Makedonije. Po tajnem načrtu, ki je bil sestavljen po prevratu, nameravajo makedonski separatisti izvršiti nepričakovan prevrat v Makedoniji in tako prisiliti zunanji svet da pride vprašanje tega ozemlja ponovno pred forum diplomacije. Prevrat bi se imel izvršiti na sličen način kakor sofijski. Bolgarska vlada bi poslala takoj vse komitaše v južno Srbijo. Večina teh čet je že pripravljena. Dobile so nalogo, naj skrbno prikrivajo svoje gibanje in naj se omeje do gotovega časa samo na sledeče predpriprave: Razvrste naj se okrog ga mizi j, stopijo z njimi v zvezo in prouče teren. Ne glede na stroške, naj stopijo v stike in podkupijo nase vojaške in orožniške poveljnike. Ne glede na pogoje naj pošiljajo v državno službo kot sluge ali v vojsko kot kantinerje svoje zanesljive člane, da bi mogli slediti za vsem, kar se godi v južni Srbiji. V svrho Izdelovanja naj stopijo v zvezo z vsemi protidržavnimi strankami in po-samnfki Meščane, ki še niso oboroženi naj oborože. Zasigurati morajo trajno zvezo s štabom v Sofiji, ki mu naj vsak dan poročajo o vseh pripravah. Vse predpriprave so baje že končane in ma-kedonstvnjušči čakajo samo še ugodnega trenutka za vpad in prevrat v južni Srbiji ki se ima izvršiti tekom jeseni. V zvezi s tem gibanjem Bolgarija deloma mobilizira svojo vojsko, s katero hoče podpreti Makedonce.
= 14 milijonov m mrtvega denarja zaplenjenega v AnkonL Na poštnem uradu na glavnem kolodvora v Ankom* v Italiji so zaplenili nekatere zavoje, ki so vsebovali razno rusko in nemško korespondenco In več komunističnih listov. Zavoji niso bili zadostno frankirani. Med papirji so bile vsote denarja v skupnem znesku 14 milijonov. Zavoji so bili izročeni politični oblasti in o vsej stvari je bilo takoj obveščeno državno pravdni-štvo. ki vrši preiskavo, od kod je ta denar is v kake svrbe ie pravzaprav namenjen.
Gospodarstvo.
Kultura.
— Tedenski pregled zagrebškega zil* nega trga. Zagreb. 21. julija. Radi velikega dela pri pospravljanju žetve, prikazuje na žitnem tržišču sliko popolnega mrtvim. De voza žita v produkcijskih krajih takorekoč ni. Vse pričakuje stabilizacijo razmer. Pše* niča iz Vojvodine, Slavonije in Srema je kvalitativno in kvantitativno najboljša in odgovarja velikemu pričakovanju. Za eks* port se momentano ne forsira razen koruze za Italijo, ni eden pridelek. Pšenica lanske žetve se je trgovala od 400 do 410 Din, postavno natovorra postaja. Novo blago se je nudilo po kvaliteti v teži 7S do 79 kg, vtovorjeno tekom julija, za ceno 3S0 do 390 Din, postavno vojvodinska postaja. — Pričakovati je, da cene nekoliko padejo. Rž nove žetve zadovoljuje no svoji kvaliteti in se nudi v manj'.ih količfnah za 340 do 350 Din; regularna ponudba se priCakuje. Za staro rž promptno ali na pot1! se je plaCalo tekom zadnjih dni okoli 350 Din, postavno natovorna  postaja.  Za  stari ječ*
men ni bilo zanimanja. NTn tržišču je bil v kvaliteti 62 do 66 kg po 300 do 325 Din. Novo blago v kvaliteti popolnoma odgo* varja ter je zlasti jari ječmen dobro obro* dil. Na trzi","u se je prvi pojavil srbski ječmen in notira začetno 250 Din. Za jeČ* men druge proveniience in bolj.'e kvalitete »e je plačalo 275 D:n. radi slabega uvoza. Povpraševanje je bilo za oves stare žetve. Plačuje se 325 do 350 Din, postavno sla? vonska ali vojvodinska postaia. Količine, ki so prihajale na tržišče, niso krile dnevno potrebo in je radi tega cena ovsu čvrsta. Novega blaga še ni. Lanska koruza je po* stala cenejša z ozirom na dobro stan.e; nove setve ni radi sedanje manjše potrebe. Početkom tedna se je trgovala po 350 Din, kasnej za okoli 295 Din. Promet je še vedno znaten. Moka se zelo išče. Zaloge so izčrpane in mlini, ki so ustavili obratova* nje, ne prihajajo s ponudbo na tržišče. Ce* ne novega blaga so približno visoke. Za baško merkantilno blago na bazi »0« se je plačalo 665 do 680 Din, proti kakovosti, postavno mlinska postaja. Iskali so se tudi otrobi v vrečah po 140 do 150 Din, postavno mlinska postaja.
— K III. Iztočni mednarodni velese-jem v Lvovu se bo vršil od 15. do 17. septembra t L
—g Prodaja oo'oadkov od železa in »tare pločevine. Pri ebonomatu direkcije državnih železnic v Subotici se bo vršila dne S. avgrusta 1923 ponovna dražba 36.656^ kg odpadkov od železa ter 6SS7.S0 kfc stare pločevine, katera se nahaja v skladišču za materijal v Vel. Bočkereku ter 50.000 kg stare pločevine, katera Fe nahaja v skladišču za materijal r Subotici. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki Je v pisarni trgovske in obrtm'ske zbornice v LJubljani interesentom na vnoelei.
■—s Razstava Zveze čeških rrest. Opozarjamo na razstavo Zveze Čeških mest, katero priredi v okvirju letošnjega praškega jesenskega velesejma in ob priliki kongresa čeških mest v dneh od 2. do 9. septembra v paviljonu »O« na razstavišču v Kral. Obori v Pragi. Na razstavi si intere-sentje lahko ogledajo naimederneiše izdelke mestne tehnične uprave, zlasti kar se tiče čiščenja ulic. kakor automobilne stroje za odpeljavo odpadkov pri gospodinjstvu, stroie za čiščenje mlak. dalie pogrebne in desinfekcijske vozove, ambulance za ranjence, prometna sredstva, omnibnse, auro-buse, automobMne vozove za prevoz pohištva, rešilne postaje itd., kanalizacijsko delo. električne železnice, električne inštalacije, požarne stroje, hodnike, hišna in ulična vzdigala, lovilce strešne opeke itd. CsT. industrija je v teh strokah v teku zadnjih dveh let znatno napredovala ter proizvaja najmodernejše naprave te vrste.
— g; Dobava sukna. V pisarni ode-Ienja za mornarico v Zemunu se bo vršila dne 30. julija t. I. ob II. uri dopoldne prva pismena ofertalna licitacija za dobavo 1200 m močnejšega sukna temno-modre barve ter 1100 m laž'ega sukna temno-modre barve. Predmetni pogoji so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
— g Dobava 1.760.000 kg presane-ga sena. V intendanturi Dravske divizijske oblasti v Zagrebu. Gajeva ul. 30 a se bo vršila dne 25. julija t. L ob 10. uri dopoldne javna ustmena licitacija za dobavo 800.000 kg prešanega sena garnizii v Zagrebu, nadalje 400.000 kg gamiziji v Varaždinu. 500.000 kg garnizijl v Čakovcu in 60 000 kg gamiziji v Karlovcu. Natančnejši podatki za ponudbe so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani, splošni pogoji pa v intendanturi zgoraj navedene komande in pri komandantih zgoraj navedenih mest interesentom na vpogled.
— g Dobava ode;e. V pisarni oddelka za mornarico ministrstva vojne in mornarice v Zemunu se bo vršila dne 3. septembra 1923 ob H. uri dopoldne prva pismena ofertalna licitacija glede nabave 300 komadov belih pregrinjal za pomorsko vojno akademijo, nadalje 2000 komadov rjavih pregrinjal za mornarske visaljke In 1000 komadov pregrinjal za mornarske postelje. Predmetni pogoji so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpcgled.
— Z Prodaja šilastega in listnatega lesa na panju. Pri direkciji gozdov v Sarajevu se bo vršila ofertalna licitacija za prodajo šilastega in listnatega lesa na panju, in sicer za državno šumsko področje »Sebičc in »Semišnica« (približno 1,500.000 m* šilastega in 440 tisoč m listnatega lesa) dne 15. septembra t. 1. ter za državno šumsko področje Drinjača (približno 1.263.000 m* šilastega in 1.093.000 m3 listnatega lesa) dne 17. septembra t. 1. vselej ob 11. uri dopoldne. Predmetni pogoji z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom ia vpogled.
— Josip Stritar: Izbrani spisi za mladino. Priredila Fr.-.r. Er.-vee :n Pavel Flore. Z risbami okrasil Saša šantd. V Ljub-[janj 19J3. Izdaij. natisnila in založila teliska tiskarna. Str. LXX. 4-411. Cena elegantno vezani kn 60 Din. V znani Er-vec-Fleretovi zbirki »Slovel ---sntlrl in pisateljic, ki jo izdaja podjetna Učite!;ska tiskarna, je IzSel sedaj za Levstikom Erjavcem in Valjavcem tudi Nestor naših- živečih pisateljev, to Je Josip Stritar. Pisati o samem Stritarju in njegovem delu b: bilo danes že odveć, saj ga menda nI šolarčka, ki bi ne poznal tega imena, zato je bilo vsekakor umeseno, da je izšei 2e sedaj rudi v mladinski izda'f, po kater} bodo pa gotovo radi sesh" tudi najSirši kro^j odraslega občinstva, ker so njegovi spisi že davno •pošli. Tudi Stritar ie do vseh rv>drobnosti ure en po vzorcu prednjih zvezkov te ele-gantne edicije ter obsega obširen življenjepis z oceno Stritar evega dela, pesmi za mladino, razne pesmi, basni, prizore rn rsrro-kaze. povesti, .poučne spise ter podroben tolmač. Tako je pokazan Stritar t vseh vidikov svojega obširnega udejstvovanja po najbolj posrečenih produktih z dotičnih poli. Mož stoji pred nami v celoti, zato pa tudi v vsej svoj] mogočnosti In to je tudi največja zasluga obeh prirediteljev, kojih metoda je znana in preizkušena že po dose-J:.n ih njunih rzdaiah naših klasikov! Kakor vsi dosedanji zvezki, je tudi Stntar bogato ilustriran in sicer po Saši Šantra, ki ga pozna slovensko občinstvo že dolgo kot enega najboljših naših Ilustratorjev, Glede na vse to knjigo najtopieje priporočamo saj re cena pri njeni razkošni oprc-hodnji zvezki te najlepše zbirke danai-mi in velik; obsežnosti več; kot nfzka. Pr>-našega književnega trga, na katero bo lahko ponosen ves narod, ko bo dokončana, bodo obsegal: Simona Jenka (ki ie že v tisku), nadal e A_ M. Slomška, J. Kersnfka in Iv. Tavčarja.
m
— Pevsko društvo »LrnMjanski Zvon«, V ponedelick dne 23. tm. zvečer raja mešanega zbora odpade v sredo zvečer ob Vi 7. se vrši vaja ženskega, v četrtek ob isti uri moškega zbora. Odbor.
Sskolstvo.
OTVORITEV »SOKOLSKEGA DOMA« v Dolnjem Logatcu je dne 5. avgusta t. L :-s
— Sokolski nastop v Domžalah. Sokolsko društvo v Domžalah lepo napreduje, kar je pokazal včerajšnji nastop. Vse se le Izvršilo točno po programu v pravi sokolski disciplini. Povorka sama je pokazala, da so vsa bližnja društva, ki so sodelovala, dobro organizirana. 2upni zastopnik je moral društva le čestitati, kajti tudi v tehničnem oziru so se vsi oddelki izkazali kot prav dt.bri. Posjbuo jx>hvalo so Kledalci izkazovali domžalski In šišenski vrsti, ki sta vse vaje izvajali z največjo preciznostjo. Tudi naraščal je v izvežbanih rekah. Hvale vredna je bila udeležba sosednih društev, zlasti iz Kamnika, Mengša in Moravč. Udeležba je bila lepa, le domačinov je bilo manj, kakor je bilo pričakovati. No, pa za plotom so tudi lahko videli pravo sokolsko vzgojo In vztrajnost Domžalsko društvo z br. starosto Petrovcem in načelnikom br. Stenov-cem na čelu je pri včerajšnji prireditvi pokazalo uspeh neumornega dela. Omer.iati je, da ima društvo lastni dom. lepo telovadišče in lep inventar, za kar gre zasluga vrlim Domžalccm.
— Sokolski zlet v Splitu. Dva dneva sta bfla posvečena soko^emu zletu v Spft-tn in sicer preteklo soboto In nedeTo. Vzpored je b*I tale: V soboto ob 22. ie HI Botičevf pcl;anl kotners v počast sokolskim mostom. In sicer po izvršeni akademij so-kolskega društva v Snlirn, katere so se ndeležflil moški naraščal, skupine in Se ženskf naraščaj. Sledila je liudska znbava na obali in poljanf ter ^e svirala vojaška m sokolska godba In sledilo le petie raznih društev. Na*imt>ozantncšl del zlcta Je bila povorka v nedelo ob 9. dopoldne. Sestavljena 'e bila zelo spretno in navdušeno po-zdravlTena na vsem svolern pohodu. Zlet-na telovadba ie skrbno pripravljena, talto Č3 se pr'-čakire splošno velik nspeh tega sokolskegn zleta. Ij Lhibrinne je prišel v Split br. Ivan Ba:žell član starešinstva JSS.
—SoKol I. v Linblfan?: Sl<npno posve-oba pretin'ačka zbubrn v torek dne 23. tm. *a vse odseke po v sredo dne 24. tm. ob S.
zvečer na Tabora.
— Sokol L ▼ Ljubi a m obvešča članstvo in prijatelje društva, da mora v smislu pogodbe z mestno občino pričeti ▼ prihodnjih meseeih z zgradbo sokolske ga doma. Ker je čas za to skrajno neugoden, ?e društvo vložilo prošn'o na mestno občino za oodališarrje stavbnega roka za dve (2) leti). Ker pa ne vem, kakšno stališče zavzame občinski svet k tej naši prošnji, smo pcrspeH izvršitev načrta.
— Vabimo člane odborov in odsekov, vse naše društvene pr;*ate1»e in one inženirje, stavbenike, tudi strokovnjake v telesni vzgoji, ki bi nam hoteli podati dobroho strokovne nasvete, da si ogledao osnutke. Ti so razpoložen* vsak dan cd 24. tm. do 29. tm. v društvenih prostorih na Tabora od 10 do 12. ure dopoldne In od 3.-7. popoldne. Zdravo!
Zbirajte znamk
tO
|ff\a
za Jugoslovenska Matico"!
Štev. 169.
»SLOVENSKI   NAR OD« 3ne 24. julija 1923.
/trm. JL
Radarska stavka v revirjih „Trbaveljske družbe".
Po enoletnem odmoru je v revirjih »Trboveljske premesokopne družbe« znova izbr.-.hnilo mezdno gibanje. Po daljših brez? uspešnih pogajanjih so rudarji »Trbovelj? ske premogokopne družbe« odložili 20. ju* lija delo ter stopili v formelno stavko. — Stavki so se pridružili vsi revirji Trbovelj* ske družbe kakor Trbovlje, Hrastnik, Za* gorje, Rajhenburg, Huda jama in danes tudi Kočevje, kjer so delavci v soboto še delali. Po dosedanjih poročilih vlada na vseh navedenih krajih popolen red in mir. Oroiništvo je zasedlo nekatere važne ob* jeklu, delavstvo samo pa je po starem obis čaju nastavilo varnostne straže, o katerih se pa govori, da bodo v sredo odpravljene. Izgleda, da se je delavstvo v poslednjih mesecih prav trdno zorganiziralo in da se bo stavka dovršila v zakonitih mejah.
Stavka je izbruhnila vsled določbe ko* lektivne pogodbe, ki se je lani v avgustu sklenila med Trboveljsko družbo in njenim delavstvom in s katero se je uvedel splošno zaželjeni indeks na življenske potrebščine,
nevne vesti«
oziroma tozadevne
prispevke.
er je nam*
reč delavstvo lani izrazilo željo in zagoto* vilo. da bi z uvedbo tega indeksa odpadale bodoče stavke in se uvedel režim mirnega sporazumevanja med družbo in delavstvom, se je tedanja stavka zaključila z dogovo* rom, ki je vseboval približno tesle glavne postavke: Delavstvo se je razdelilo v štiri kategorije in so se določili kot minimalni dnevni dohodki I. kategorije 23 dinariev, IT. 20.75 Din, ITT. 1730 Din in IV. 14.25 Din. Za ostanek delavstva, ki znaša 40 % so se določile akordne plače, ki so ob ti priliki bile zvišane na 60 %. Razen teh prejemkov se je delavstvu odobril četrtletni nabavni prispevek, in sicer za vsakega delavca 125 dinr.rjev, za ženo 50 Din in za vsakega otroka 37_50 Din. K temu se je dodala se rodbinska doklada, in sicer za ženo 3.75 di* naris in za vsakega otroka po 3.75 Din na Khto. Poleg tega pa se je vpeljal indeks za gotovo skupino najnujnejših življenskih potrebščin, s katerim bi se avtomatično vsnka dva mesca, na podlagi novih cen teh fivl ionskih potrebščin poviševale, oziroma zniževale navedene doklade. Splošno giba* nje cen tekom jeseni ni dalo povoda, da ie uporabi to indeksno določilo.
Tndeks se je prvič uveljavil 21. febru* arja, ko je družba pristala na povSek 1.75 dinarfa na šihto nri vsaki kategoriji. Taisti indeks se je v dn*gič vporabil 26. aprila, k)cr je povišek znašal r>ri I. kategoriji 3 di* narie, pri II. 2.75, nri ITI. 2.50. pri IV. 225. Prihodnia regulacija se je imela vršiti 25. junija. Delavstvo pa pri tej priliki ni več hotelo priznati starerja indeksa, temveč za= htevalo rmvo kolektivno pogodbo, ki naj bi ta indeks bistveno izpopolnil. Trbovelj* ska družba je prvotno vztrajala na stari pogocTM. Pri pocaiar^h 4. julija ie kontno izjavila, da je pripravljena uvesti temeljne plače po načelu zlate paritete.
2?:ita pariteta bi se nanašala na pov* nrečne plače in bi sc snrotoma določala po Icurzu v Curihu. Xa ta dru«i predlog de* lavstvo ni pristalo ter zahtevalo, da se sa* fno pogodba izza avgusta 1922 izpopolni. Pri teh pogajanjih je delavstvo pokazalo veliko umerjeribst in vztrajalo nri dcT^. Tz* Javili so opetovano, da hočejo doseči izbolj* Sanie mlrnfnl potem in da ne bodo moti družbi ali državi upo-abili kakih nasilnih sredstev. Na prošnjo delavskih zastopnikov je niđarsko plavarstvo v Ljubljani pod vod* s tvom ing. Pehaniia razpisalo novo obrav* navo, ki se ie vršila dne 19. julija. Trbo* veliska družba je zopet stavila svoje po* sredovamc predloge v smislu zlate paritete, delavstvo o* ie vztrajalo nri Indeksu.
Trbo vel iska družba je končno pristala na bspretnembo indeksnega števila, nove tež-koče pa so nastale, ko je šlo za določitev glavnih živijenskfh potrebščin. Trboveljska družba |e priznala povisek 3 dinarjev na Šihto prf minimalni plači ter na tozadevno izpopolnitev tadeksa. Delavstvo je ta predlog zavrnilo in pog;i'ania so se morala pre-kinffi. Na poročilo Rudarskega glavarstva predsedstvu pokrajinske uprave, je veliki župan g. dr. Lukan odredil za prihodnii dan. 20. julija nova pogalania in jih vodil osebno. Trboveljska družba je v toku podajani pristala na povišek 4 dinariev, delavstvo pa se ni hotelo jasno izdaviti, koliko je vol ino popustiti od svojih zahtev. Ker je razlika med družbino ponudbo (4 dinarjev) in zahtevo delavstva (15.30 Din) bila prevelika in ker obe stranki nista odstopili od svojih zahtev, so se tudi ta pogajanja razbila. Klrub temu. da so se ta podajanja vršila 20. Julija prcdpoldne. Jc Istočasno de^vstvo v Trbovljah stopilo v stavko. Se istega dne se Jim ie pridružilo delavstvo v Hrastniku. Zagorju, Rajheirour-gn In Hud! Jami. Danes v ponedeljek je sledTTo radi Kočevje.
Težkoča sedanje stavke lež; v splošnem gospodarskem dejstvu, da bi vsako prekomerno povišame delavskih plač v trboveljskih revfr'ih Izzvalo nujno krizo v ostalih premogokoenih podtetiih Slovenije. k| že danes pod težo kritičnih razmer komaj vztrajajo. Tf prernngokopi bi novih plač ne nnoKh' več in bi se morali kratkomalo zapreti. Posledica bi bila. da bi se njih delavstvo prijavilo v glavnih premogokopnih revirjih in avtomatično znižalo plače delavstva Trboveljske dražbe same. n
Društvene vesti.
— Društvo odvetnikih in notarskih uradnikov t Mariboru sporoča svojim rednim in podpornim članom, da se vrši v torek dne 24. Julija t 1. ob 6. zvečer v restavraciji pri Stari pivovarni (Haibwidl) v Mariboru v Jurčičevi ulici skupščina, na kateri se bode razmotrivalo pokojninsko zavarovanje, določbe zakona o zaščiti delavcev, vršila se bode volitev 5 zaupnikov v borzo dela in se bode sklepalo o >Spomenici« na razne oblasti glede zaščite stanovskih interesov odvetniškega in notarskega uradništ-va, sklenil se bode odločen protest proti na-stavflenju državnih penzijonistov po odvetniških in notarskih pisarnah itd. Vabimo na Pomostevilen obisk, ker se bode obravnavalo važne točke, ki so življenskcga pomena za obstoj vsega uradništva po odvetniških m notarskih pisarnah. Pristop imajo le redni 1» podporni člani. Glasovalno pravico imajo redni dani, posvetovalni glas pa podporni
V Ljub Lani, dne 23. julija 1923.
— Beneška noč na Bledu. Za ne- vedo konzumu deljo napovedana beneška noč se letos ni vršila nič manj veličastno in lepo kot lani. Prirejena je bila na čast in v pozdrav kraljevski dvojici, ki je pred nekaj dnevi dospela na Bled. Ves dan so se že vršile predpriprave za slavlje. Ko je legel mrak na Blejsko kotlino je jezero zažarelo v svitu tisočih lampijon-čkov. Tudi vse vile, restavracije in hoteli so bili krasno iluminirani. Ob 21. je zagrmel na gradu mogočen strel. V tem hipu so se počela pomikati od vseh strani obali čolni v smeri proti kraljevskemu gradu »Suvoboru«. Na bližnjih vrhovih so zagoreli kresovi. Grad sam je podajal najveličastnejšo sliko, ker je bil ves večer odsevan od škriatno-rdečega umetnega ognja. Ob sviranju mariborske vojaške godbe so se pomikali z zelenjem in lampijončki okrašeni čolni proti »Suvoborju«, spremljani od topovskih strelov z grada. Po poklonu svojemu kralju in kraljici so se čolniči zopet razkropili po jezeru, kar je nudilo veličastno sliko. Po končani siavnosti so v zdraviliškem domu nastopili nara-šča.iniki ljubljanskega Sokola, ki so želi splošno polivalo in buren aplavz za svoja vzorna izvajanja. K lepemu uspehu celega večera je tudi mnogo pripomoglo lepo vreme in pa veselo razpoloženje narod, občinstva. Največjo hvalo zaslužijo seveda vrli Blejčani. ki so se kakor vedno tudi včeraj zavedali svojih narodnih dolžnosti.
— Odhod zunanjega ministra v Sl-najo. Po poročilu iz Beograda odpotuje v sredo 25. t. m. zunanji minister dr. NinČič v Sinajo. Pred svojim odhodom sprejme zunanji minister zastopnike tiska, da pm poda kratka pojasnila o pomenu  konference držav iM^1e ant.nntc.
— Odlični češki gostje na Ble^u. V češki družbi na Bledu se nahajajo nastopni odlični možje: predsednik državnega zdravstvenega sveta prof. dr. Hlava, prof. dr. Bčhm - Šterba. prof. dr. Kimla. prof. dr. Ku-kula, docent dr. Siki, vsi člani praške univerze, dočim biva na Jezerskem prof. dr. Lhotak in prof. Svllaba. Obžalovati je. da ni mogel priti tudi prof. dr. Chod^unsk£\ ki je prvi navezal češke stike z našo zemljo in našim narodom. Vsi omenjeni profesorji so prijatelji našega znamenitega kirurga prof. dr. Ed. Šlajmerja.
• — S'ovan na dan! Prejeli smo to-Ie pismo: Veleccrreni gospod! Čital sem v »Slov. Narodu« članek   »Slovan na
dan!«, podpisan »dr. —ič«. Prosim Vas prav lepo: Oživotvorite — kolikor je na Vas ležeče — misel, ki jo tam izrekate, prav gotovo! Kairo vlogo smo igrali in jo še igramo v zboru mogočnih, ki so delili države in jih nadvladuiefo? Ali je res treba, da smo mi popolnoma odvisni od Italije in nas kosa. kakor se ji ljubi? In antanta se igra z nami Slovenci, kakor hoče! Ali ie tega treba? Ali ne bi mi lahRo premenili moč, s katero bi bilo treba v Evropi računati, ko bi se skupaj vzeli? Zdaj pa v Rtisiii vladajo Judje in jo izrabljajo Nemci! Pa kaj bi Vam dokazoval potrebo slovanske vzajemnosti! Prosim Vas le. da naj ne ostane samo pri besedi, ampak storite, kar je v Vaši moči. da bo krasna ideja dobila kosti in meso! Vi imate gotovo zveze z odličnimi Slovani, po tistih iščite nadalj-nih zvez zopet z drugimi! Vse, ki so sploh dostopni, je treba zainteresirati, in nazadnje bo menda vendar kaj iz tega. Mene stvar na vso moč zanima. Zato bi vrlo rad videl kako se bo stvar dalje razvijala. Z odličnim spoštovanjem vdani Janez Kalan, konzist. svetnik. Na Homcu. p. Radomlje 19. juli:a 1923.
— Odpovedan kredit. Kakor čujemo, je »Upravni svet Mestne hranilnice« na zahtevo vlade odpovedal mestni občini zanaprej vsak kredit.. Vest se nam zdi verjetna in bi bil ukrep pri sedanjem gospodarstvu z mestnimi financami tudi čisto na mestu.
— Donesek b katoliškemu shodu. Pišejo nam: Kakor znano, pripravlja klerikalna stranka za letos velik katoliški shod v glavnem z namenom, da bi si z zlorabo katoliškega imena malo popravila svoj ugled, ki se je začel v zadnjem času med našim kmetskim ljudstvom zelo močno majati. Da se bo moglo krščanstvo in katoličanstvo teh ljudi, ki nastopajo kot rešitelji Slovencev, prav presoditi, podajamo izza kulis klerikalnega tabora to-le: Svoj čas je klerikalna stranka kot delavskega tajnika nastavila kaplana Antona Komljanca. Kot tak je postal član izvrševalnega odbora SLS in so mu bile tako dobro znane vse čednosti in nečednosti tega odbora. Ker pa Komljanec ni slepo trobil v Remcev rog, marveč je večkrat grajal nekatoliško početje kllerikalnih magna-tov in mu tudi ni bilo všeč nedostojno pranje klerikalnih listov, se je pričela od strani onih. ki se boje kontrole, proti Komljancu gonja, ki se je končala s tem, da je moral Komljanec zapustiti tajništvo. Nekateri njegovi prijatelji so mu hoteli dati nekako zadoščenje s tem, da so ga izvolili za predsednika delavskega konzumnega društva na Kongresnem trgu. Ali izvestni kliki, ki v SLS vedri in oblači, to ni bilo po volji. Zahtevali so. da se mora Komljanec odstramti. Ker se njihova zahteva ni takoj izvrta, so zagrozili, da odpo-
kredit ako Komljanec takoj ne izgine. Komljanec je res moral oditi in na predsedniško mesto je prišel Krernžar, kateremu Remec lahko zaupa. Ta ostudna gonja katoliških voditeljev ni ostala brez vpliva na Komljanca, Večno preganjanje in krivice so tako vplivale na rahločutnega kaplana, da je težko obolel in da se sedaj nahaja v umobolnici. Na katoliškem shodu si treba ogledati vrle katoliške voditelje z vseh strani. Kaj porečejo pošteni slovenski duhovniki na tako početje proti njihovemu duhovnemu sobratu?
—»Slovenčex'0<x lopovsfvo. Nedeljski »Slovenec« pravi, da ves izobraženi svet obsoja zadušeno svobodo v Italiji, samo en list na vsem svetu, to je »Slovenski Na* rod«, glasilo slovenskega liberalizma, je od Mussolinijeve naredbe proti svobodi tiska tako navdušen, da ji je posvetil v uvodniku cel slavospev. Tako drzno in nesramno zna lagati samo »Slovenec«, ko se pripravlja na velik katoliški shod. Resnica je ta, da smo v omenjenem uvodniku zelo ostro ob* sodili Mussolinijeve dispozicije za omeji« tev tiskovne svobode v Italiji. »Slovenec« je znova dokazal svoj duševni propad.
— Poročil se je včeraj v Idriji gosp. Stanko Florjančič veletrgovec in lastnik tvrćke Triglav v Ljub!:ani in Dresdenu z gdč. L:ubico Lapaine iz narodne ugledne rodbine v Idriji.
— Smrtna ko??. V Mostah pri Ljubljani je umrl v soboto po dolgotrajni bolezni ravnatelj tamkajšnje kemične tovarne g. inž. Anton Tur k. Pogreb bo danes cb 17. Blag mu spomin! — Umrla je v soboto rodbini Uršič hčerka Stankica, učenka 3. razreda na vadnick Pogreb se vrši danes ob 15. iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu na pokopališčn k Sv. Križu.
— .lnalfsbetski feča? v Splita. Poučno* anaUabetska sekciia srednješolskega kluba »Orjuna« je otvorila v Splitu annlfabctski tečaj s pozivom na meščanstvo, da nanoti analfabete, da se okoristijo s priliko ml a* dmslcega delovanja na prosvetne polju. Filijalka je bila v Zagrebu, kamor so prha* ialc inštrukerie iz Rima preko Rakeka. Kot kurirka ie b-"*a poleg Lid''e BirneT uno* trebi jena tudi neka driga Za^rcbčnnka. ki ie modnem preko RaVe1 a pobegnila v Ita» lijo. Zagreb je imel pod-uznice v Varaždi* p:r, Vitrovfcf, Skopi ju, Kanošvarju. kjer je bfa zveza z Budimpešto, in je tam oprav* Ijal   vohunsko   službo   major Grihrwalđ.
i u
Skonrje je imelo dve podružnici, v Bito! in Depru. Preko Škofija je bila trdi zveza 7. Albanijo in Sofijo ter makedonstvijočimi. Te zveze sta tu vzdrževala general Lazarov in bfvsl av?tro=ogrc:!:i časririk Ghilardi v Albaniji. Tako je bi!a raznlctena cela mre^ ža. Po mišljenju nekaterih vojnih oseb ni* ma ta vohunska afera samo političnega 7nn~a;;». temveč ie v zvezi z načrtom proti* državnih elementov
— Prodaja živih rib v Linbliani. V /rtdnii sen ma-jist-^nega gremiia se je dovolilo društvu »Ribogojstvo Zdenčina« pri Zncf^ebu, da zgladi na trgu basen, da bo mOgĆ>?e nroda'ati žive ribe.
— V Šerif^efcrsltem pr>rf-ri postavijo po sklepa ma^trntnrrta ^-emiia osem klo* pi v sredi in ob potih tudi osem.
— Za spomenik m grob umrl'h nletn:-kov-mučenikov ob triglavskih jezerih, so darovali gg. fpngrnff: Ivan Vizjak, Fran Pintar. Albin Priboršič. Prago Pogačnik in F. Segula. vsak po 10 din; skupaj 50 din. Hvala presrčna!
— Roparske tiče in divjačina. Iz krogov planinskih izletnikov se poroča, da naprav-ljajo letos jastreb? in kondorji med divjačino in čredami v planinah obilo škode. Zlasti
j trpe zajci, mlade sme In divje koze, na planinskih pašnkih pa ovce.
— Neverjetna predrznost avstrijskih orožnikov. Poročajo nam: Avstrijski orožniki so aretirali sinova uglednega posestnika Ringa iz Libelič. ko sta šla na svojo njivo onstran meje. Obn sta se prav'lno legrtiml-rala pri avstrijski finančni straži. Za aretacijo ni bilo čisto nikakega povoda in nikake upravičenosti, marveč je ta aretacija le čin grdega političnega maščevanja avstrijskih orožnikov, ki gojijo smrtno mržnjo do Libe-ličanov. Ti ljudje mislijo, da ker žive na Koroškem, ker je Beograd daleč. Dunaj pa brez moči proti Koroški, lahko uganjajo kar jim drago. Cas je, da poseže naša vlada energično vmes in napravi red na meji. Ti ljudje so že dovolj mučili naše ljudi, ko so imeli še oblast nad njimi, sedaj mora biti terorja konec. Pred kratkim so šli nekateri libeliški fantje ponoči čez mejo in so pripeljali nazaj brizgalnico, ki so jo Avstrijci ob izročitvi Libelič Jugoslaviji ukradli. Nemškutarji in orožniki se hočejo sedaj 2a to maščevati. Prej omenjeni posestnik ie prejel anonimno grozilno pismo, da ga bodo ubili, ako Libe-ličani takoj ne vrnejo brizgalne. Sedaj so orožniki aretirali njegovega sina. Koroške republikance treba na radikalni način naučiti spoštovanja naše države. Vsaka popustljivost bi bila greh. Zadevi hočemo posvetiti vso pozornost Nadalje nam poročajo: Nepričakovano je avstrijsko orožništvo pre-kiniio obmejni promet. Iz neznanega vzroka je bil aretiran posestnik Ivan Oleška. ki se nahaja sedaj v zaporu v Pliberku. Oni orožnik, ki je aretiral Ringova sinova, se piše Oggriss!
— Celjske vesti. Celjski občinski svet ima danes v ponedeljek zvečer ob običajni uri občinsko sejo. Na dnevnem redu so običajna poročila raznih odsekov. Občinski odbornik JDS f. Drago Bernardi je odložil mesto občinskega odbornika. Na njegovo mesto stopi g Janko Smodiš, revizor Zadružne Zveze. — Pričetek pošlo* vanj a upravnega sodišča. Upravno sodišče za Slovenijo Je minule dni pričelo v palači Mestne hranilnice s delnim poslovanjem. Vhod k sodišču je nasproti kolodvora. — Clanl srbskega planinskega društva iz Beograda so ▼ nedeljo dopoldne ob V. 11. došli v Celje. Na kolodvoru jih je pričakovalo več celjskega narodnega občinstva, med katerim smo vi-
deli tudi mestnega župana g. dr. tirasovca. Gostje so nato v spremstvu občinstva odšli v mesto .kateresa so si ogledali. Po skupnem obedu, kateri si Je vrš.l v Narodnem domu, so se gostje s popoldanskim savin-skim vlakom odpeljali v Savir.sko dolino, odkoder bodo pedvzeli ture v slovenrke planine. — Radi goljufije in krivega pričevanja sta bila pred okrožnim sed-ščem obsojena delavca Jurij Kos iz Laške vasi in Janez Pavline Iz Štor Pavline je dobil dva. Kos pa šest mesecev težke ječe.
— Tičja gnezda pod nagr bn'mi ploščami. Pretekle dni so se našla pri par grebeh pri Sv. Križu pod nagrobnimi ploščami pre-peličja gnezda z mladiči. Sorodn ki umrkh so pustili ob z je seveda nedotaknjeno, kar je hvuie vredno.
— Ruska menza. Ruski akademiki so otvorili v barakah pri Južnem kolodvoru pod pokroviteljstvom »komite,a za oskrbo ruskih dijakov« svojo menzo. V menzi lahko dobe hrano tudi ne-štud-enti. Cena kosilu je 7 in 4 in pol dinarja, večerja 4 in pol dinarja. Kosilo se dobi od 12. do pol 2., večerja pa od od 6. do 7.
— Velika toča ie padla 19. t. m. v mirno-peški fari na Dolenjskem, Istotako na Tre-belncm v krškem okraju. Na Hmelniku je na gradu baje ubilo 200 šip, v šoli na Kartelje-vem pa 40. Na Trebelnem je uničena vsa setev.
— Otvoritev brzoj-vne postaje Fara pri Kočevju. V podaiišanem brzoja nem vodu Kočevje - Brod na Kupi je bila uvrščena nova brzojavna postaja Fara pri Kočevju in otvor jena dne 11. junija t. 1. Ta postaja opravlja omejeno dnevno službo.
— LibcIIče. (Veselica v prid gasilnega društva.) Dne 15. t. m. se je vršila tu vel ka vrtna veselica v prid nabavi gasilnega orodja. VeSdični prostor je bil nabito poln. Z veščo roko okrašeni paviljoni so očarali vsakega posetnika. Številna je bib udeležbi sosednih Dravograjčanov in Onštanjčanov. Njim in odposlancem iz Vuhreda gre zahvala za lep sprevod iz Dravog*^di v U-beliče. Uspeh prireditve je nepričakovano zadovoljiv. Prisrčna zahvala vsem udelež-nikom in sotrudn^kom, zlasti pa go*pem: Justn?kovi. MoCnikovL £ercerjevi Menci-novi. Pnšrrikovi, Najbrfevi, naši Trezk in drugim. Tudi pivovarna Gčtz \v. odvetnik dr. Mulier sta nas prijetno presenetila z znatnimi darili.
— Nove artac'je v P^sklje" Ičevl aferi. Preiskava v Pa-~k?iev5ćcvi aferi prinaša dnevno nova odkritja in senzacije. Paskife-vič je s pomočjo nekega mesarja ki se na-hnia zaledno z njim v z?poru, vendar se lahko svobodno giblje, pfsal sveji materi pismo, v katerem jo roti da naj pričx da mu je denar, s katerim Je kupil motocikel, dala ona in da si je on s tihotapljenjem kokaina sam mnogo prislužil. Preiskovalni sod-rrk. ki je po drug*h kaznicneih zvedel o tem pfsmn, je prklfcal Paskijevičevo mater, ki je v rc^rci pričrla tako. kot Ji je svetoval sin. Ker jo je sodn?k opomnil, da ve za P'*s-mo. ki ga ji ie pisal sin Hrvoje. je meti Jco-nečno priznala, da n' govorila istin \ Dramatičen je bil prizor, ko sta se sj-stnla mati in sin. Paskijovič Je plakajoč vzkliknil: »Mati, kaj me hočeš tudi ti upropastiti U Mati mu je odvrnila: »Ne mnrem ti več pomagati — najbolje je, da priznaš vse!« Nato je odšla ne da bi se poslovila od cina. Pa-skljevič je nato priznel. da je najprvo umoril Jeličića. a mito Kanajcta ter oba nato oropal. Med tem je Paskijcvič z^pet na novo spremenil svoi zagovor. Izjavil je, da si je kupil motocikel z dinarjem ki si ga je prislužil s tihotapstvom kokaina in navedel za pričo Dražena Thierrvja. ki pa Je pred-veden pred preiskovalnega sodnika, zanikal, da bf skupno Paskijević in on tihotapila kokain. Razdražen je Pa<krjevič poskočil s stola in Izjavil: »Dobro, če hočeš ti mene pokopati, potem bom tudi jaz tebe!« In izjavil je, da vse kar je dosedaj izpovedal ne odgovarja resnici, temveč Je on Paskrj:vič usmrtil Jeličića. a Thierrv ie usmrti Kana-jeta. Denar sta razdelila skupno. Sod^;k Je pustil aretirati Thierrvja in dijaka Zeljka Ratkoviča. katerega je Paskijević* istotako vpletel v njegovo afero. Thierrv zanikava vsako krivdo in pravi da lahko s častnimi pričami dokaže svoj alibi, da je bil v času ko se Je Izvršil umor na Kraljevcu navzoč drugod Vrše se nadaljna raziskovanja. Zdi se. da zagonetni dvojni roparski umor na Kraljevcu radi prebrisanega Paskijeviče-veea zagovarjanja še ne bo tako hitro razjasnjen.
— Justifikacija v Osijeku. V petek ob osmih zjutraj je bila v Osijeku po skoro dvajsetih letih izvršena prva justrfikaciia v Osijeku. Na smrt je bil obsojen kmet Ivan Pajanka. ki jc slrupno s svojo ženo. krt se je medtem v zaporu obesila, na bestiialen način umoril svojega 1 ^letnega pastorka. Za svoio poslednjo željo je obsojenec pred obešenjem prosil, da se v listih demantirajo vesti, da je imel nedovoljene odno^aje s svojo hčerko in da je z njo rodil otroka. Noč pred obešenjem jc mirno preživel. pu» 5eč brez prestan1-*. Pod vešab* je še enkrat molil, nakar je bil obešen. Hn stražar je padel pri tem v r-zavest in en vojak jc
Eobe^nil. Krvnik Mautzmer je nato vrv. s atero je bil Pajanka obošen. prodal v malih delih, in sicer po 20 do 40 Din za komad.
— Mesfni tre\'nik za Bežigradom je hotel dobiti S. K. Slovan. V seji magist-at. ne^a gremija se niegovi prošnji ni ugodilo, pač pa se je povdarjalo, da naj bi občina priredila nogometno igrišče, ki bi se od* dajalo v naiem posamnim kluuOtn.
— Na pokopališče at obesil. Na za* grebškem pokopališču Mirogoju se ie obesil Andrija Galinec. Pri njem so našli listek, na katerega je nam?al: »To je radi moje Jene. Id je bila tako dobra. Zbogom...« Galinec je nam^-eč silno žaloval 7« svojo prvo ženo. medtem, ko je z drugo ženo živel v vednem prepiru.
— Kino Matica, Od danes do srede se predvaTa razkošno opremVe^a zgodovinska drama »Ma-ifa r*iiJ3r« z RHcn Rilr ter glasovito fMmskn divo v gtivif vljgi Plim Je klasično delo moderne filmske umetnosti.
1       — Dijaške gospodinje imajo v sredo 25» L m. ob 4. popoldne izvanreden sestaseK
. pri Novem svetu na Ooaposvatakl cesti.
;        — Sgijonskm afera v Z&grtbu. — Snar
dijče v A;ma. Beogradska »Politika* pri* n»ua zaruuuvgsti o i^.jOu»*a aicn v Zagra*
bu. Glavni centruin špijunaže jc bil Kom.
— Razne tatvine In >1 m . Dne 12. t. m,
je biio Josipu Jeklu, d.j.j£u, ukrudcnin pri kopanju 100 Diu. — Lačni ozmoviči so vlomili v prodaja.no Mlekarske zvez.- v Šolskem drevoreau Ln ukradli l ki sira, v vred-nosu 250 K. — Dežnik, vreden i jo Din. je bil ukraden Baiban Štebernik. — Ntku neznana ženska je na Dunajski cesti zvabila Hitno Silvo Prohinar. hčerko sodnega slug«, v Gledališko ulico št. 7. kjer jo ie oropala njenih uhanov. Neznanka, ki je okoli 16 do 19 let stara, je na to pobegnila. — V Hras.ruku je bil ukraden iz tovarne kem.čnih izdelkov gonilni jermen, vreden 150U Dm.
— Alarmantne vestL Tekom včerajšnjega dneva so se razširile po mestu ze.u alarmantne vesti, ki pa so bile brez \sake podlage. V resnici je oddelek oroiništva odšel V Trbovlje v svrho vzdrževanja javnega reda in mira z ozirom na izbruh rudarske stavke, ne pa v Zagreb, kakor so to hoteli nekateri znati.
— Vrhunec iine mer.au ke pisalnega stroja »STOEVVER«.   zastopstvo Ljubij-aa.
Šelenbnrgova ulica 6 I.
— Zahtevajte po vseh restavracijah prvovrstna specijalna vina v steklenicah tvrd-
ke Gjuro Valjak, Grajska klet, Maribor.
— Palače Hotel Therapla, Crikven ca. Glavna   sezona od 1. srpnja do 15. rujna.
Hotel potpuno renoviran sa 120 soba. Morske i sunčane kupelji. Prvorazredna opskrb-ba. Talile d* hote. Kavana. Bar. Thee daa-sant Ccrcie d' etrangers. Soba sa čitavom opskrbom od 150 dinara na više.
— Grand Hotel Lišanj, Novi Vraodot Morske kupelji, osamdeset seba. Prvoras-redna cp-krba. Sezona do 15. rujna.
— K no T.voL. >Utrok komedijanta«. Velopotezna in ženi'a'no osnovana umetni-iku drama z Greto Re'nwald v glavni ulogi. Krasni momenti! Izvrstna vsebina !n Izborne slike. Predvaa se od danes do srede.
Turistika in sport.
ZAGREBŠKE PRVENSTVENE TEKME. Gra :j~nski : Concor.lla 4 : 0. HaSk : Ilirija 3 : 0, Skandal; na Igrišču, ker je kapetan Ilirije napadel tvorno sodn ka. Viktorija : Železničarji 2 : 1.
Sparta na rekl
— Reka, 23. julija.    Sparta : Olimpija
11 : 1.
— Sarajevo, Slavij a : Beogr.idski športni klub 3 : 0. Pri revanži pa je zmagal beogradski Športni kh;b.
— Ilirija : Čakovečki S. K «0 : I (3 : l)! Lepa zmaga Ilirije. Včerajšnja tekma, kf žalibos ni bila tako obiskana, kakor bi zaslužil njen potek, nam Je pokazala Ilirijo pO dolgem času zopet v izvrstni kondiciji. Celo moštvo je tvorilo homogeno celoto, ki Je prcdvedla pravo eksh bidjsko tero. V prvi vrsti gre zasluga za visoko zmaeo for-arardn, katerega precizna kombinacijska igra zasluži vso pohvalo. Napad Je včeraj nastopil v nekoliko spremenjeni postavi, a Držajem I. na centru ki se je izborno obnesla. Držaj dasiravno še ni vigran. Je ves napad spretno dirigiral In dobro razdeljeval žogo. Učak in Oman sta Imela včeraj svoj dan in je zlasti prvj ugajal v tehničnem oziru. Oman je Imel precej srn le pri streljanju. Tudi obe krili nista zaostali Zupančič I. pa Je malce ne^iguren v stoptngn. Krilska vrsta ki je tud» spremenila svojo postavo in v kateri smo po dolgem času zopet vfdel] našega bivšega tnternacijonalca »Janeza« (Tavčar) in na centru Dollnarja ter levi half Zupančič Lada Je tvorila ne-prodoren zid in je njena zlavna zasluga na uspešni igri fonvarda. Do.mar Je odigral eno svojih najboljih Izer. Ob^mba le storila svojo dolžnost Mladi vra'ar Matko Je stopil parkrat uspešno v akcijo. Gostje so pred-vedli zlasti tekom prvega polčasa pTeceJ Žilavo igro ter so ugajali tako v ofenzivnem kot v de-fenzivnem oziru. V drugem polčasu so bili popolnoma potisnjeni v defenzivo, ker je nrhove napade že v kali udušla krilska vrsta Illrile. Ugajali so d?snl branilec, srednji krilec in leva spojka. V ostalem Ima moštvo premalo skupnosti. Igra se Je vršila v lepem tempu m Je bila popolnoma falr. Prvi polčas tvorijo Cakovčani ITrlJi skoraj enakega nasprotn:ka. podležejo pa datiranemu tempu v drugi polovici. G. VodIŠek fe sodil zadovoljivo, samo nerazumljivo Je, zakaj da je prezrl en goal. Gnale so scortall: Oman 4. Učak 3, Držaj 1, Pevalck 1 hi ca lasten. Dr*ajev goal. rabit z glavo, Jc bil naravnost idealen. Omeniti Je ?e treba, da gostie n:so bili kompletni, kakor Je tudi 1H-rija nastopila z dvema oziroma tremi zervami.
Borzna poročila.
— Curlh. 23. lafOa (Tzv.) Današnja pred* borza: Beograd 6.—, Berl'n 0.0016, Amsterdam 25.91. Pariz 33.40, Milan 24.60, Prr^ga 1C.90, Dudimpe.^a 0.055, B.kareJts 2.95. Varšava 0^. Dunaj 0.00705 fig. krene 0.008 Sofija 5.6J.
Poizvetfk
— Izgubila se Je v Trvoli ob 12. v ne-1 deljo srebrna damska odprta *Ika ura*. Po-I šten najditelj ra^ jo proti prmern-, r-gradi odda v ;:.-pr»vn:?t*rj »Slov .N*:.roda.t
Darila.
Upra.a    na Sera lista Je prejela za; Rodbino fcakar . Neimenovani daruje Din 100.   . Srčna hvnla!
:^'j:^^^!i^W9aB
Glavni nrrdnfkr ZASTO PUSTOSLF.MSEK Od?nvorm nrrdnik:
VALENTIN KOPITAR.
NAROD* ~ dne 24. ]nIQm
Lesni trsouec
INe MESEČNO 80B0 s separatnim vbodom in z souporabo kopalnice.  Ponudbe na upravo Slovenskega Naroda pod štev 6-7553. 7553
V neizmerni žalosti javljamo tužno vest, da aaa je zapustil prerano nadvse ljubljeni, dobri soprog, oče, zet, brat, svak, nečak in bratranec, gospod
Ins. Anton M
ravnatelj Kemične tovarno v Mostah
Id Je danes po dolgi mučni bolezni, previden s sv. sakramenti, zatlsnil zemske oči.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v ponedeljek ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti, Kemična torama Moste, na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v soboto, 28. Julija v župni cerkvi sv. Petra ob pol 8. zjutraj.
LJUBLJANA, dne 21. julija 1923.
Mava Tarkff soproga. — Ivica, Tonček, Slavina, otroci. — Ladvik, brat — Ana Tur k, tašča. — ■tanka, Vladko, Pavla, svaka ta svakinja. — Val ostali sorodniki.
ROVA L MAIL LINE
Kr, Engleska Poštanska Parobrodarska Linija Redoviti putnički i tovorni saobraćaj iz
Hamburga - Cherbourga - Southamptona
u
New York i Kanadu Cherbourga - Llverpoola - Southamptona
u
Južnu Ameriku
Kabina III. razreda sa 2 1 4 kreveta Sve potrebne informacije daje u svim jezicima
ROVAL MAIL LINE
Generalno zastupstvo za Jugoslaviju:
ZAGREB, Trg 1 broj 17 Brzojavni naslov .RO YM AIL P AC*
ŠIVALNI STROJ,
znamke    »Pfaff«, popolnoma
nov, naprodaj. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 754?
NA HRANO
se sprejme par gospodov takoj ali pa s 1. avgustom. — Plača se dnevno 70 kron. — Naslov pove uprava »SI. Nar.«. 7546
SPALNA OPRAVA,
iz mehkega lesa za zakonca, kompletna, nova, se ugodno proda. — Na ogled in pojasnila na Glincah 229, L nadstr. 7559
STANOVANJE,
obstoječe iz dveh sob, oziroma sobe in kuhinje, se odda v novi hm. — Vprašati pri: »Posest«, realitetna   pisarna, Poljanska
cesta št, 12. 7567
ODDASTE SE
pod ugodnimi pogoji dve sobi (štiri postelje) v znanem leto* višču »Gor* na Gorenjskem za mesec avgust. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 7551
BANJA,
dobro ohranjena, lesena, z že« leznimi obroči, se proda. Pri* pravna je za kopanje in pranje. — Poizve se: Dr. Zarnikova ulica 9/IL. desno. 7548
Gostilna in trqovina
SE ODDA TAKOJ NA RA* ČUN. — Makso Kopitar, Cerk* niča št. 50. — Pogoji istotam.
7426
Prodam dva konja, dobro ohranjeno kočijo in dve sedlL
Naslov pove uprava »Sloven* skega Naroda«. 7464
Izurjenega kandidata
od avgusta naprej SI 2ELI po ustnem dogovoru — NOTAR DR. FIRBAS V MARIBORU.
7450
Proda se dobro ohra*
njenih in ovinjenih sodov. Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 7513
Zamenja  se stražnica na nogo za transmisij-sko stražnico.
Ponudbe na: Auto — Florjan* čič — Ljubljana. 7390
Smoking-obleka
za visokega alokega gospoda, popolnoma nova, 5E PRODA PO UGODNI CENL — Naslov pove uprava »Slovenskega Naroda«. 7531
Posojilo
na prvo nipoteico ISCE brez* konkurenčno INDUSTRIJSKO PODJETJE. — Ponudbe pod »Posojilo 60.000/7512* na upravo »Sov. Naroda«.
Blagainičarka,
vešča pisarniških del ter Izur* jena prodajalka z večletno prakso, 2 E L I PRIMERNEGA mesta. — Ponudbe pod »Poste« na/7507« na upravo »Slovenskega Naroda«.
Proda se večja HIŠA
tik Ptuju, zraven hiše je 1 oral lepe donosne zemlje; pripravna je za zasebnika, industrijsko ali trgovsko podjetje. Posredovalci izključeni Vprašanja na: gospa Rulz, Ptuj, Sp. Breg 2. 7467
Učenec
z dobrimi spričevali SE SPRE J* ME — v veletrgovini Ed. Sup* penz, Pristava. "354
3000 Din posojila | Lokal v Ljubljani
RABLM. — V teku enega leta vrnem 5000 Din. Ponudbe pod »3000 Din/7443« na upravo »SI. Naroda*-
Proda se 7 odstotno državno posojilo
(Din 12.500) pod zelo ugodnimi pogoji- —■ Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 7431
Pisarna in skladišče
v bližini glavnega ali državnega kolodvora SE ISCE. — Naslov pove uprava »Slovenskega Na« roda«. 7456
Zobotehnik
samostojen v zlatu in kavčuku, 146« mesta. Nastop takoj. Ponudbe pod „Samostojen 7496" na upravo Slov. Naroda. 7496
Išče se stanovanje,
obstoječe najmanj iz dveh sob in kuhinje. — Event. ponudbe pod »Inienjer/7452« na upravo »Slovenskega Naroda«.
V Kamniku na Glavnem trgu
se odda velik, lep proda JalniSkl lokal« Tam so naprodaj tudi veliki kamniti podboji (banearji) in vrata. Vpraša se pri A. Slat-nerfn, Kamnik. 7470
poMftine
mehanična delavnica (popravljalniea)
L. BARAGA, LJubljana, Šelenbnrgova ulica 6-1.
zopet ordinira.
Daiiisb (Blamira
L HIR mm
Bilserjevn ulica 9.
Popravljam in uglašujem klavirje in harmonije strokovno in ceno.
POZORI
5307
Originalna Patom tniolesa
z dobro pneumatiko po Din 1900. Več najnovejših motorjev, novih in rabljenih in različnih otroških vozičkov po ceni fin prodaj. .TRIBUNA* F. B. L., Ljubljana, Karlovska cesta 4.
CEMENT. OPEKA
in PREMOG,
vsaka množina PO ZNIŽA* NIH CENAH NA RAZPO LAGO pri H. Petrič, Ljub* Ijana, Dunajska cesta št. 33 (skladišče »Balkan«, Telefon interurban 366. 6320
Prvovrsten tovorni
Kdo sprejme
čvrsto trimesečno punčko za svojo ali v i z rej o. Plača po do* govoru. Odda se vsled bolezni matere. — Cen j. ponudbe se prosi pod »Ljubezen/7549« na upravo »Slov. Naroda«.
+
Kemična tovarna SHS Moste prt
LJubljani javlja tužno vest, da je njen ravnatelj, gospod inž. kemije
TONE TURK
porotnik ¥ rezervi
danes po dolgotrajni in mučni bolezni preminul.
Moste pri Ljubljani, dne 21.jalija 1823.
pettonski „SAURER", generalno popravljen, proda Oto Pntnr-man, Zagreb, Vlaška ulica 50
Gdč. /Iona Sahadolc in
Med. cand. B. Vedral zaročena
Na Hudem pri Stični & julija 1923.
I
Pristni, naravni
sok
I
s sladkorjem vkuhan
H 21 lisaijei za 1H š
nudi lekarna
ir. 6. Pknli - LisHljaDa |
caata
Umirovljen orožniski stražmojster,
star 41 let, ocenjen, lepega denja m neomadeževane pre* tekJoeti, s vrlo dobrimi spriče. vali od orožruštva, veač ak>ven# «kega, nemškega m srbohrvat* «kega Jezika v govor« in pisavi, kakor tadi cirilice ▼ pisanju, — 2ELI NASTOPITI NJEMU PRIMERNO IN POVERLJTVO SLU2BO PRI KAKI TOVAR* NI AU DRUGEM PODJETJU
IsCEM PROTI VISOKI OD* STOPNINi TAKOJ V NA« JEM. — Pormđbe pod »Trgov? ski lokal 7521« na. upravo »SI. Naroda«.
Za stanovanje,
obstoječe iz 2 do štirih sob In kuhinje v Ljubljani PLAČAM Č00O K MESEČNO. — Ponudbe pod »Trgovec-7522« na upra* vo »Slovenskega Naroda«.
Zalogo nlDUiriev in pianinou
najboljših  tovaren  BSsendorfer, Czapka, Ehrbar, H31xl, Schweighofer, Original Stingl itd.
Tudi na obroke. Tudi na obroke
Jerica Hobed. roi. Dolenc LiuiHiaoa,
Hilšarjeva ulica številka 5.
Banatsko AJDO la
RAZPRODAJA  NA VREČE
IN VAGONE M. BIELIC, Ljubljana, Dunaj* ska cesta 33 po najnižjih dnevr nih ceantu 7455
" BAŠTOVANSTVO
Podravskog poljeprivrednog društva u Dardi« kraj Osijeka, željeznička stanica, NUDJA svakovrsne povrče napose: Iju* ženice, dinje, rajčice na veliko, postavljene vagon stanica Dar* da, uz vrlo povoljne cijene. — irzojav: Poljoprivreda Darda, nterurban telefon br 18. 7474
za
popolnoma izvežbana nad 25 let stara prvovrstna moć-, pridna  in zanesljiva ter lepega vzornega vedenja, se sprejme. Ponudbe na R. Miklanc* Ljubljana
Trgovski pomočnik
mestne stroke, dober prodajalec in izložebenik. vojaščine prost, SE SPREJME. — Prednost ima
manuf akturist. JANKO   KLUN,   trgovina z naanaan blagom, Slovenjgradec.
7367
Itala-Torino 45 HP
tipa Peklng-Paris izvrsten materijal, za vožnjo gotov.
Sizaire & Naudin 20 HP
z dvema ali Štirimi sedeli
Graff & Sti«, 3 tonski
s izvrstnim gumijem ae prodajo
ANO. JAKU KARLOVAC
oooooooooooapog
CISTOPASMEN ŠKOTSKI
ovčarski pes .Collie"
SE ISCE ZA SPARJENJE K PRAV TAKI PSICT, in sicer aH za adadgfca ali proti plačilu. — Pismena sporočila na: Širnič, Rakek. 7542
Jtovo preurejeno leno
stanovanje
2 do 4 aoba In kuhinja v L nadstropja, na niioo, na najbolj prometnem kraju ob cestni železnici v sredini Ljubljane se odda tistemu, ki posodi proti popolni varnosti (lntabuladji) in ori mernemu obrestovanju večjo vsoto velikemu industrijskemu podjetju v Sloveniju Posojilo se lahko da naenkrat «11 pa v obrokih ter se vrne v 2 aH 3 letih. Ponudbe z navedbo visine m pogojev posojila pod »TAKOJ*4 na Aloma Companv, tnončna m reklamna družba, ljubi jana, Kongresni trg 3" 7S44
Prodajalca železnin-ske stroke išče
»PROMET«, Ljubljana, Mi* došlčeva cesta 4. — Nastop takoj. 7560
Kot kompanjon
2ELIM VSTOPITI V DOBRO VPELJANO TRGOVINO NA PROMETNEM KRAJU z oseb* nim sodelovanjem In primer* nim kapitalom, — Ponudbe pod geslom »Vzajemno delo — dober uspeh/7555« na upravo »Slov. Naroda«.
ObL aot da tnz.
H. Štabi
■
S   je otvorit svojo tehnično pisarno
8
Z543 J
d Linblianl
11
Blagajničarka,
prvovrstna moč. ZA VEČJO TRGOVINO SE ISCE. — 'rednost imajo z večletno pra* cso. — Predstavi naj se osebno in sicer v torek dne 24. t, m. od 10. do IZ dopoldan v frgo* vini »Triglav«, Sv. Petem cesta it. 35. 7558
I Izvršuje projekte za električne centrale, posvetuje 1        in ocenjuje načrte za električne naprave«
i
Zahvala.
Kontoristinja,
samostojna slovenska in nem* Ska korespondentinja. izurjena strojepiska m stenografinja, se sprejme takoj za tovarniško podjetje v Ljubljani, Prednost imajo absolventinje slovenske trgovska šole, oziroma zmožne moči z daljšo prakso. — Na* slov pove uprava »Slovenskega Naroda«. 7430
Pozor Sita!-Maja!
Cen j. občinstvu vljudno naznanjam, da bom vsled opustitve trgovine v Spodnf! Sliki« Celovška cesta 22, vhod Planinska cesta, od 23. t. m- naprel do 15. avqusta 1.1. vsa nahajajoče se blago v zgoraj omenjeni trgovini razprodal
po znižanih cenah.
Ne zamudite prilike!
L. Pevalek,
trgovina s papirjem, špecerijskim, kolonijalnim, galanterijskim in no-dmberškim blagom tet drobnarijo žcleznine. 7511
Ob prebridki in prezgodnji smrti natega ljubega očeta
franja Jlažona
ara rja la sstatarja « lat«« aaaatn
izražamo vsem udeležencem nad vsa veličastnega sprevoda v očigled nase velike žalosti najtoplejšo zahvalo.
Osobito pa izrekamo zahvalo ceJotarpnemu urad-ništvu, uČiteljstvu, posvetnemu in redovnemu dnhov-ništvu, v posebni vrsti pa DoL pevskemu društvu za ginljive žalostinke, Sokolu, gg. okr. glavarju in župann.
Najlepša zahvala pa gre obrt društva načelni* koma gg. Buku in OgriČu za izpeljavo tako lepega in nepričakovanega sprevoda.
Sicer pa vsem, ki so nam izkazali teko odkrito nad vse ljubeznjrvo sočutje — Bog plati i
■ovo na os to, dne 21. )uli]a 1923.
Žalnioči ostali.
Sto treba staki tipat?
LIIUI
TED AMERICAN L1HES1IL
Filijalka
Simon Kmetec, Ljubljana,
Kolodvorska ulica štev. 26.
Terminologija trg. znanosti priručnik za svagdanju uporabu svakom trgovcu, indu-strijalcn, a naročito svim baurnkOTnlm zavodima. — Gjena Din 100. Pouzećem šalje
Privredna knjižara, Zagreb
»asll—laa H, br. i/f Ka^iinsa eaUvaJa veliki
Sprejema potnike v južno in severno Ameriko, izdaja točna pojasnila in prodaja vozne liste, ODHOD IZ LJUBLJANE VSAKI TEDEN.
J. G.
Glavno zastopstvo za Jugoslavijo
DRAšKOVIC
9VBM caata pri državnem kolodvora.
PODRUŽNICE: Beograd: Balkanska ulica 25. — Sušak: J ovo Gj. Ivosević, Karolinška cesta 160. — Split: Ante Bulć Dioklecijanova obala 13. — Gruž: Ivo LovriČevlč, — Bitoli: Gjorgje J. DlmitrU jevič a KompL, Bulevard Kralja Aleksandra 1*7. — Vel Beckarekt Dušan 14. Mihajlovlć, Trg Kralja Petra 4.
Potalke de Haaburoa sprcpaaiav^raJdaMl uradakl
40
45
7464
33
4^E7
HR
28