C]u6QansEi Cist večerna priloga deželnemu uradnemu časniku. Izhaja vsak dan ra/en nedelj in praznikov ob C*, uri zvečer. Uredništvo In upravnlitvo: Kolodvorsko ulioo Itav. 15. — z urednikom ao moro govoriti vsak dni od n. do 19. uro. — Sokoplil «e no rraiajo. — Inseratt: §<>«Utopna potlt-vrita < k»., pri Trikratnem poaav ljanjl dajo ■« popnut — Velja >a Ljubljano v apravniitTO: na oolo loto e gld., t.tt pol leta 8 gld., »a 6otrt lota 1 gld. 60 kr., ua mo««o 60 kr., pniil)atov na doiu T«lja moaoAno K kr. to4 Po poiti volja M oolo leto 10 gl., «h pol let« 6 gld., za Četrt lotft 3 gld. 60 kr. in sa J&don meieo 86 kr. Štev. 265. V Ljubljani v četrtek. 19. novembra 1885. Tečaj II. Konstantin grof Nigra. Ni dolgo tega, ko srno poročali na tem mestu, '*;i zapušča dolgoletni poslanec zjedinjene Italije, 8>of Robilant, našo stolnico in se vrača v domovino, kjer ga je njegov kralj postavil krmarjem vnanje politike. Odličnega moža spremljale so empatije vsacega Avstrijca, kajti njegovemu prizadevanju se imamo na prvem mestu zahvaliti, so odnošaji med obema državama tako prija-tflljski in odkritosrčni postali. Pri slovesu njegovem Je bila tedaj želja opravičena, da pride na Dunaj kot zastopnik Italije državnik, ki bode vžival jed-,lake simpatije in znal nadaljevati, kar je grof Robilant tako previdno in modro mnogo let zidal. Pred par dnevi nam je brzojav poročal iz Rima, so se te nade spolnile, kajti ime državnika, zasede poslaniški prostor sedanjega italijanskega m'nistra vnanjih zadev, nam je porok, da rimski kabinet za ta važen posel ni mogel boljšega moža priporočati kroni, nego je novi dunajski zastopnik, ki ima priti iz Londona v avstrijsko stolnico. Konstantin grof Nigra prinaša na Dunaj vrsto lastnosti, ki so neobbodno potrebne diplomatski karijeri. Povsodi hvalijo njegovo vitežko °bnašanje, njegove talente in izborno znanje, njegovo duhovitost in plemenito postopanje proti na-8Protniku. V posestvi premoženja, ki broji na milijone, rabil je grof ogromna svoja sredstva vselej v najblaijem zmislu. Nikdar ni štedil, kadar je bUo treba podpirati blag namen. Umetnije in vede Rajale so v njem vedno najpožrtvovalnejšega po-r°vitelja> Sam je pesnik in muzik in nikdar še 111 Sftnijalni umetnik zapuščal njegove palače nedovoljen in brez podpore, ako jo jo želel. To (Ro, Listek. Prokleta! raan Spisal Emile Richobourg; po K. Vacanovi predelavi prosto poslovenil Janko Leban.) (Dalje.) Jera Frana debelo pogleda. Ni razumela, kaj Je mislil, pa čutila je, da nekaj groznega na-merja. Pran molči nekoliko časa. Potem se približa *• ter zašepeče: »Jutre po noči moram priti a Postavo!“ ■I kaj hočeš tam?“ zajeclja ona. 8t- jo surovo prime za roko ter ji jo tako l|le* da rujavka zakriči. »To me boli!“ zastoče, k »Ker si radovedna krejatura! Kaj tebi mar, J »amerjam? Ti me moraš ubogati in — mirna Of'~ °‘S,,U 1 Si li umela?" u »Da . . . da bo<1' hudj . . - prosim, odpusti mi, ne »Tedaj jutre o polunoči »Da . . »Pridem na vrt.“ so lastnosti, katere bode znal za umetnije vneti Dunaj vedno ceniti in ki novemu poslancu uže naprej osigurajo simpatije merodajnih krogov. Svoj plemeniti značaj je pokazal novoizvoljeni poslanec posebno tedaj, ko se je prestol Napoleonov zgrudil v očigled nemških zmag. Poprej uže prijatelj francoski vladarski hiši, grof Nigra tudi v burnih dnevih ni zapustil cesarske obitelji. Ko je dne 4. novembra 1870 prominulo francosko cesarstvo, bil je on v družbi s knezom Metternichom oni angelj varuh, ki je vodil nesrečno cesarico iz Tuilerij in ji preskrbel voz za usodepolni beg na Angleško. In vender sta Bi bila s knezom Metternichom v vseh točkah huda nasprotnika, dokler ni prišlo leto 1866. Od tedaj si nista več stala tako strogo v protivji in iz uekdanjih so-prnikov postala sta politična somišljenika. Leto 1870 ju je ločilo. Avstrijski diplomat je šel v pokoj, grofa Nigra pa je poslala italijanska vlada na sever, v ruski Petrograd, da tam počaka nameravano mu »višnjevo polo". A te pole ni bilo — vlada je spoznala, da je Nigra izvrstna moč, brez katere bi italijanska diplomacija težko shajala. Staro zaupanje pri italijanski levici se je zopet povrnilo in Nigra je moral ceI6 velevažno londonsko poslaniško mesto prevzeti; tako močno je bilo zaupanje vlade v moža, ki se nikdar ni prišteval prijateljem njenim. V angleški stolnici bil je vpliv novega poslanca jako blagodejen. Prijateljstvo med Veliko Britanijo in rimsko vlado utrdil je grof Nigra in on ima naj večje zasluge, da so se pričeli in nadaljevali taki prijateljski odnošaji med obema državama, kakor se še danes nahajajo. S tem, da italijanski kabinet pokliče grofa Nigra z londonskega mesta v avstrijsko rezidenco, »Da bodem ti odprla mala vrata. Le previden bodi! Meni se zdi, kakor bi nama žugala nevarnost, Frani" »Ti si neumna." »Vidiš, jaz se bojim le zaradi tebel Tako jezno gledaš, kakor bi kaj hudega namerjal." »Neumnost! In zdaj pojdi domov! Jutre o polunoči, ne pozabil" »Ne.“ »Torej lehko noč!" On se odstrani, ona pa leti za njim. »Fran !“ zašepeče bojazljivo, „Fran, no bodi hud, a jaz se tako bojim! Povej mi le, kaj hočeš po noči na pristavi?" On se ujezi. Potem zamolklo zamrmrd: „Ra-dovednica! Če uže hočeš na vsak način vedeti — doznati moram, kaj dela Rouvenat v Parizu. In to mi mora povedati gospodičina Blanche!" »A ona bode takrat uže spala!" »Nu, potem jo pa vzbudim." »In, če sama tega ne \6, ali, če noče tega povedati?" »Potem imam sredstvo, da jo k temu primoram !" »Fran, ti se dosti drzneš!" pokazala nam je vlada, kako visoko ceni dostojanstvo svojega poslanca na Dunaji. Ker so londonskega zastopnika poslali v Beč, pokazali so naši sosedje, da jim je najboljši njihov diplomat jedino pripravna oseba za dunajsko stolico; kou-štantin Nigra je takorekoč najvažnejša moč, kar jih ima rimska vlada na razpolaganje. Naravno je, da bode znal dunajski kabinet ceniti te nazore in prizadevanja Italije. Mož, ki jo bode sedaj zastopal na našem dvoru, osigurjen je prijaznega sprejema in one dobrovoljnosti, ki je pogoj za vspešno delovanje. Njegov značaj našel bode povsodi dostojen odmev in zagotovljene so mu simpatije, brez katerih bi drugače ne dosegel polovice zaželjenih vspehov. Poudarja se, da je grof Nigra prijatelj in zagovornik one šole italijanskih diplomatov, ki bo trdno prepričani, da se je doba prekucij in revolucionarne politike za Italijo nehala z tistim dnevom, ko je parlament pozdravil Viktorja Emanuela kot kralja zjedinjene Italije. Kakor Cavour, Massimo d’ Azeglio in Ri-casoli, bil je Nigra zmiraj prepričan, da je združenje Italije do vrše n o in da je novemu kraljestvu glavna naloga, hoditi po konservativnih potih. Od I. 1866 bil je grof vedno iskren prijatelj Avstrije in ob vsaki priliki navdušen zagovornik zveze med obema velesilama. Kakor njegov učitelj Cavour, spoznal je novi poslanec uže zdavnej, da je jedini spas Italije, ako se odkritosrčno oklene Avstrije in roko lojalno ponudi bivšemu nasprotniku. Raznoteri pojavi Italije „irridente“ obsojal je grof Nigra pri vsaki priliki in vedno je zagotavljal, da se interesi laški najbolje povzdigujejo, ako vlada lojalno postopa z mogočnim severnim sosedom in odkritosrčuo išče prijaznosti njegove. »Kaj tebe to briga? Lehko noč!" »Še eno besedo!" »Govori hitro!" »Ali me res imaš malce rad?" »Se-ve-da!" »Ali se spominaš svoje obljube? Bodeš me li kedaj poročil?" »Ko hitro bode moj oče gospodar seuillonske pristave! Kolikokrat naj ti še to povem ? In zdaj pojdi vender enkrat! Tedaj jutre!" Dekla otide počasno, s pevešeno glavo proti pristavi. Bila je hudobna in neumna. Pa imela je lepega Frana tako rada! Fran poišče svojega očeta, ki je čakal za pristavinimi hlevi. 9. »No, kaj je novega?" povpraša Franov oče. „Saj si videl Jero. Ali se stari kmalu stegne?" »Ni še upanja; ta človek je tako žilav kakor Rouvenat, kojega je vrag zopet potegnil iz vodnjaka." »Neumna sva bila dovolj, da sva se pečala s prismuknenim tem hlapcem ter sva zastouj šla v nevarnost. Starega skopuha sva se imela držati! On je poluuorec in sovražnik človeštvu. Da so ga Te ideje je vedno gojil novi italijanski poslanec — in sedaj ponuja se mu najlepša prilika, delovati zanje in jim posvetiti vse svoje moči. Možu, ki prihaja s takimi idejami v našo sredo, ne bode nikjer manjkalo zanimanja in podpore. Ljudstvo in merodajni krogi bodo odkritosrčno prišli diplomatu nasproti, 6egar dosedanja politiška vera je bila spoznavanje nujuega prijateljstva z Avstrijo. Srbsko-bolgarska vojska. Neprestano bitro iu neovirano prodiral je jeden oddelek srbske vojne čez Dragoman proti Slivnici, hoteč v dveh dnevih stati pred zidovi Sofije. Povsodi morali so se umikati Bolgari mnogo-številnejšemu sovražniku; cel<5 soteska pri Drago-manu, o kateri trde dobro poučeni vojaški krogi, da bi jo bilo možno braniti vspešno proti sovražnemu navalu, celč ta soteska ni zadrževala Srbov, — šli so zmagoviti preko Dragomana do Slivnice. Poročalo se je uže prej, da se Bolgari zbirajo pri Slivnici, da zabranijo sovražniku dalnjo pot; tudi knez sam prišel je tjži, da se osebno udeleži boja. Slivnica je, kakor smo uže omenili, na tej poti pred Sofijo jedin kraj, katerega je možno braniti, in nje pad odprl bi pot do Sofije, — zatorej se je tudi s tem večjo radovednostjo in zanimanjem pričakoval prihod Srbov pred Slivnico iu izid bitke. Predvčeranjim vršila se je bitka; Srbi naskočili so Slivnico z mnogobrojnimi četami od desne in leve, a Bolgari so jih na obeh straneh v hudem, a junaškem boji odbili. Srbi morali so se umakniti in Bolgari podili so jih pet kilometrov daleč. Poročila iz Sofije pravijo, da so Srbi izgubili mnogo mož, nekaj pa jih je kot ujetnikov palo Bolgarom v roke. To je torej prva zmaga, katero so si priborili v boji Bolgari. Vplivala bode gotovo ugodno, povzdignila uže nekoliko ohlajeno navdušenost; ta zmaga, če tudi neznatna, imela bode velik vpliv na obrambo Sofije, kjer se vršijo obširne priprave za dostojen sprejem sovražnika. Nismo preveč črnogledi, če trdimo, da se navzlic tej prvi zmagi Slivnica vzdržatine bode mogla, ker uže zdaj Bolgarom po številu za mnogo presežni Srbi gotovo dobijo kmalu pomoči. Z druge strani bojišča, kjer prodira srbska leva kolona pod vodstvom Lešjanina v bolgarsko ozemlje ob Timoku, poroča se o vspehih srbske vojne. Lešjanin prodiral je po vročem boji pri Adlije proti Vidinu, kjer pa bo ga Bolgari napali od vseh strani na reki Vitbol, a so bili tepeni. Po uradnih poročilih iz Belgrada je bila ta bitka pomenljiva. Lešjaninu ne bode težavno priti pred zidovje Vidina, a tu čakala ga bode težka naloga, če Bi bodo hoteli osvojiti Vidin. Trdnjava je bila sicer večinoma uže podrta, a se je zdaj zopet popravila, je dobro oborožena, in Bolgari zbrali so našli neko jutro zadavljenega v njegovi postelji, vsak bi bil mislil, da se je sam umoril, ker se mu je v glavi zmešalo. In danea bi bilo vse premoženje najino 1 Zdaj je se-ve-da prepozno. Po dogodku z Rouvenatom bi živ krst ne mislil več na samomor. No, vender ni še nič izgubljenega, dokler stari ne naredi testamenta. * ,A stari testament naredi!” .Neumnost!* „Ne, ne, stvar je taka!* .Kako to?“ ,On misli poskrbeti za bodočnost dekličino! Sam nema nobene volje več, in stori le to, kar mu Rouvenat nasvetuje. Stvar jo prav resna. Rouveijata je poslal v Pariz, a pozval je tudi svojega beležnika.* .Kaj mi praviš. Da bi naredil testament ?“ .Ali ženitno pogodbo!“ zasiče lepi Fran ter pri tem stisne pest. .Ženitno pogodbo?* .Da!“ .Ti vender nisi tega meuenja, da misli stari norec še na ženitev?* .Tega baš ne. Pa omožil bi rad Blanche-o; to je gotovo 1* nBlanche-o! In komu jo hoče dati?" tu mnogo in dobrih čet. Bitki pri Vidinu prideva se mnogo pomembe, kajti če pade Vidin v roke Srbom, ne bodo ti zapustili več te okolice. V kratkem pričakuje se torej tu vroča bitka. * * * B e lg ra d, 18. novembra. Srbski glavni tabor preložil se je v Caribrod. Srbi so pri Trnu ujeli več Bolgarov ter zaplenili dva topova. Redni bolgarski batalijoni so se udali. Tudi ob Timoku udal se je jeden batalijou bolgarskih prostovoljcev. Belgrad, 18. novembra. Po uradnem poročilu iz Caribroda z dne 17. t. m. zvečer o vojnih dogodkih od početka vojske do 16. t. m. zaseli so Srbi dnč 14. novembra popoludne Caribrod. Naslednji dan vršil se je štiri ure trajajoč hud boj pri Trnu; Bolgari so bili popolnoma tepeni. Srbi vzeli so v naskoku mesto, bolgarski poveljnik major Nikolajev je pal, 300 Bolgarov je bilo vjetih. Kralj je sam osebno vodil operacijo. Dnč 16. t. m. je imel Lešjanin pred vhodom v Adlije vroč boj. Na dalnjem potu v Vidin na reki Vitbol so Bolgari napali na vseh straneh Srbe. Bolgari bili so popolnoma tepeni ter zbežali; tisoč je bilo ujetih. Tudi izgube Srbov so z uatne. Prebivalstvo pozdravlja Srbe povsod navdušeno kot osvoboditelje (?). Belgrad, 18. novembra. Tu vlada veliko veselje ob zmagi Lešjanina. Bolgarski polk prostovoljcev, kateri je napal naše čete, je po polnem razpršen; ostali morali so se po dveurnem boji udati. Zmagi pri Vidinu se tukaj prideva zel6 velik pomen. Sofija, 18. novembra. Privatna poročila pravijo, da se je v včerajšnjem boji pri Slivnici bojevalo 30000 Srbov; jeden srbsk oddelek hotel je od Breznika 8im priti Bolgarom za hrbet, a na tem zadržal ga je bolgarsk batalijon ter ga potisnil nazaj proti Trnu. Potem so bili Srbi tudi od Slivnice nazaj potisneni. Knez Aleksander se je osebno udeležil boja, kar je zelo navduševalo vojake. Poraz Srbov je neki zelo občutljiv. Pirot, 18. novembra. (Uradno.) Mnogo-brojnejše bolgarske čete napale so v torek pred Slivnico srbsko vojno od leve strani; Bolgari so bili odbiti po trdem boji, v katerem so ae vojaki večkrat od blizu sprijeli. Vsled sovražnikovega napada so 8e takoj ostali srbski oddelki obrnili proti sovražniku. Pričelo se je streljanje s topovi, katero je trajalo do teme; Srbi so obdržali novo-pridobljene pozicije. Srbov je 60 mrtvih in 300 ranjenih, izgube Bolgarov so nejednako večje. Sofija, 17. novembra, po noči. Današnji uspeh bode imel v posledico oprostitev Slivnice, odvrnitev nevarnosti Sofije in najbrže osvojitev soteske pri Dragomanu. Levo srbsko krilo je po- „Gotovo mlademu gizdalinu, ki se je nedavno tod potikal ter se gospodičini dobrikal. Ta škricar gotovo nima okroglega v žepu in spekuluje le na bogato podedovalko. Obrnil se je do starega Mar-doche-a, pridobil je tega potepina za-se ter potem odpotoval v Pariz. No, Mardoche je včeraj Blanche-o in Rouvenata dobro obdelal, Rouvenat je zopet prigovarjal staremu skopuhu, in sedaj je slednji v Parizu, da zmagoslavno sim pripelje mladega sleparja kot snubača! Drugače ne more biti, kajti Blanche, katera se je zadnji čas zel<5 kislo držala, od včeraj je zopet tako vesela, kakor ptica! Ali misliš, da nisem uganil?* „Ti si hudirjev, kolikor to je, Frane!* dčje stari, čudeč se. „Pa...“ »Kaj?* „0e Pariž&n res nima božjaka, moram se čuditi, kako mu Blanche-o dad6 !“ »Saj ona je vsa mrtva na-nj, pravim ti! In potem je še drug vzrok: Rouvenat je do zdaj vse snubače odpravil. Zakaj? Ker so mislili, da je Blanche hči bogatega Melliera. Da so sprejeli kakega snubača, morali bi mu povedati istino; a hčeri kaznjenčeve ne vzame vsak tako hitro za ženo. Hoteli so se torej skaudala izogniti in so vse polnoma tepeno, Bolgari so je podili; desno srbsko krilo nič bolj srečno, vender je niso Bolgari podili. Zvečer počivali so Bolgari 17 kilometrov na desno od Slivnice, čete so navdušene. Naši posli. (Nujno soejjalno vprašanje.) (Konec.) Povsod se toži, da so dandanes posli slabi, nedelavni, nepošteni in da jih cel6 dobiti ni. Resnica je poslednje, ki ima pa tudi tehtne vzroke, katerih so krivi najemniki poslov sami. Vsak najslabejši dninar zasluži toliko, ako ima le dela dovolj, da si prihrani lebko nekaj za čas bolezni in brezdelavnosti. Dalje dela delavec le gotove ure na dan, ki so omejene po postavi. Delavske družbe mu zagotavljajo pomoč v sili. najemniki mu hranijo nekaj plačila za nepričakovane nezgode itd. Kaj ima poselstvo v primeri z delavskim stanom ? Delaj posel trpin od zore do mraka, da cel<5 v pozno noč do polunoči za nekaj slabe hrane, i» za toliko obleke, da pokriješ svojo nagoto. Kedor služi povrh tega še en groš ali cel<5 dva na dan, katera izd& za tabak ali perilo, Je srečen, izvrstno plačan, zavidau. In ko oboliš, ko omagaš v težkem delu, pi' sano te gleda gospodar le nekaj dni, ne pošlje ti po zdravnika, ne po zdravil, odpovč ti službo zaradi bolehnosti. Kaj pa cel6, ko se postaraš, oslabiš v službi, v kateri si zapravil vso svoje moči? Delaj, delaj z mladimi posli v jedno mer, da si zaslužiš živež, plačila nisi vreden več, ali pa pojdi — beračit od hiše do hiše! To je usoda posla od rojstva do sive starosti — do groba. Brezsrčen je isti, kedor zahteva v takih ža-lostnih poselskih okoliščinah najboljših čednosti od svojih sužnjev, kakor so v resnici posli brez izjeme- Država daje svojim služabnikom po štiridesetletnem, cel6 po tridesetletnem poštenem službovanji popolno plačo brez dela, in posel, ki je služi1 petdeset, šestdeset let v potu svojega obraza, be-r&či, ko oslabi v krvavih žulib. Gospodarji in gospodinje slovenske, ali bi ne bilo mogoče, da bi pošteni in marljivi posli, ki vam služijo toliko in toliko let zvesto, dobili pravico do kotička za stara leta v vaši hiši, kjer bi živeli opravljajoč lahka, njenim močem primerna delu? In ali bi bilo preveč, ako bi se podelil starina zvestim poslom kos njive za ujihov užitek ? Tako naredbe bile bi boljšo od dobrega pla* čila v mlajših letih, od katerega si- le malokateri kaj prihrani. snubače odpravili. Parižki slepar pa ne bode baS tako izbirčen. Če deklica dobi dobro doto, iz' vestno mu ne bo dosti mari, da je njegov tast bandit! In zato je Rouvenat k škricarju odpotoval in zato se je tudi kmalu nadejati ženitovanja!“ „Ti si premetena glava, dečko !* reče stari Parizel. „Tako je in nič drugače!* Tako govoreč prideta do seči ovčarske hiSe. Tu se usedeta na čok ter dalje šepetata. „Tu nama torej preti nevarnost*, mčni stari Parizel. „Zdaj verjamem uže sam, da bode deklica vse dobila. Pa to ne sme biti! Naj me bes. tega nočem videti! Prej jo zadavim! če pomislil1’, da ima Mellier v svoji sobi samo v pisalni mi5'1 blizu dvestotisoč frankov vrednostnih papirjev! Fran, jaz ti povem, da bi druzega ne zahteval' „No, bil bi pa tudi lep denar za prestale b0' lečinel* zasmeje se Fran. .Žalibog pojde tudi 111 denar v žep zaljubljene nevestice!* „Bomo videli, bomo videli! Ali veš, ked<*j fle vrne Rouvenat?* „Skoro gotovo v dveh ali treh dneh.* .Mellier je sam in Bpi kakor podgana--„Odkar pije opijum." „Lehko je zlesti v njegovo sobo, ne da bi s« prebudil/' Ugovarja se nam, da se najde res težko gospodar ali gospodinja, ki bi odpravila svojega starega posla, ko onemore, iz hiše. Mi dobro vemo, koliko so take besede: „Le ostanite pri nas, le živi, ali delaš aline!“ vredne. Ako govori eden v hiši tako, gleda večina pisano onemoglega posla, podi ga mladi gospodar od praga, ko zatisne stari za vselej ok6. T&ko preskrbljevanje poslov za Btarost je enake milosti, ki jo izkazujemo beraču, ki zboli Proseč ob našem pragu, a ne človeku, ki je delil trideset in več let žalost in radost v naši hiši. Posel pošten in marljiv ue potrebuje milosti ua stare dni, pravico naj ima živeti z nami v starosti, in ta pravica naj se mu zagotovi po postavi- Le taka naredba vstvari nam obilo marljivih in poštenih poslov, ki so pravi blagoslov v vsaki hiši, a ne gorjč, kakor se čuje dandanes. Velika druga nezgoda se odvrne s tako napravo posled. Dandanes izkuša vsak hlapec, vsaka dekla, da se reši poselstva. Edino sredstvo za to jej je, da se zaveže v navadno nesrečen zakon, brez premoženja, brez domu. Koliko gorja rodi se po takih zakonih človeštvu in posameznim srenjam, je znano. Kedo bi pa silil v zakon, ko bi vedel, da je preskrbljen po svojem delu za stare dni, ko bi ne bal, da je zapuščeii od vsega sveta v bolezni iu starosti? Se nekaj imamo na srci v korist, naših poslov. Koliko premožnih slovenskih hiš je, katerim u’ podelil stvarnik otrok. Tudi bližnjih ali ubogih sorodnikov nemajo, Pat pa zvesto deklo, poštenega, marljivega hlapca, al> soseda kočarja s kopico nedolžnih otrok. Koliko veselja sebi in uboštvu vstvarili bi taki osameli, ko bi delali dušek svojim čutilom, ko bi darovali vsaj jeden del svojim najbližnjim ubogim. Veselje in srečo v svojih lastnih starih letih pridobili bi si s takim blagim dejanjem, zvesta roka 10 hvaležna zatisnila bi jim oči, ne šteli bi se predolgi njihovi dnevi lakomnih dedičev hlepečih po njihovem imetku. Govorili smo v kratkem o poselskih razmerah, o katerih se čuje dandaues lo tožba. S samo tožbo in nezadovoljnostjo se ne predrugači in ne zboljša ničesar na svetu. Dokazali smo v tem spisu, da zakrivijo žalostne poselske okoliščine največ potov gospodarji 111 gospodinje same. Razume se, da so tudi tu kakor v vseh stvareh izjeme, a one so brez polena. Zadnji čas je, da se stori v poselskem vpra-fianj> važen korak, in gotovo ni daleč čas, ko dr- salna vredi, kakor v mnogih drugih razmera »Se-ve-da !“ »Ključ od pisalno mize je zmerom v telovni-*°vem njega žepu?'1 »Tako je!“ »Dočim spi, lehko mu ključ vzameš, miznico °dprp§ i„ .. » uBi-li si upal ? ...“ »In kako še?“ »Pa če se vzbudi?“ Stari malopridnik so hripavo posmeje. »Ce se vzbudi, toliko slabše za-nj!“ »Prav imaš. Stvar je truda vredna! Dvesto-aot. morda tristotisoč frankov, to je uže lepo P^moženje! S tem denarjem pojdeva v inozom-Rtv°- Dva koraka — in sva čez mejo...“ »Tam si pa denar razdeliva?'* »Da! A še nekaj je potrebno!1* »Kaj?« »Ti moraš z rujavko Jero domeniti so, da ,laju po noči pusti v hišo.“ »To sem uže opravil. Jutre o polunoči naju notri.'« Stari Parizel zavezato pogleda svojega sina. Lepi Fran se hudobno nasmeje. (Dalje prihodnji«.) tudi tu na pravični podlagi usodo toliko svojih revnih državljanov. Mi ponavljamo, da more le omika, dobre šole zboljšati poselsko usodo; kajti one izrejajo razumne, izvedene posle, za vsako delo sposobne, za svojo boljšo bodočnost se trudeče. Drug najbolj imenitni nalog, iz omikanih mladih ljudij vstvariti dobre, poštene posle, imajo gospodinje in gospodarji sami. Ako umejo oni z milim, pravičnim ravnanjem, z dobrosrčnostjo dalje izobraževati in blažiti duševne in telesne moči svojih podložnih, čutijo brez dvoma kmalu, da ni razločka med domačimi in tujimi njihovemu varstvu izročenimi siromaki, da se povrača njihov trud s hvaležnostjo in zvestobo. Srečna dfiba bi zasijala v resnici polovici trpečega človeštva, rojenemu siromaštvu, ko bi hoteli razumeti oni, ki tožijo zdaj le o slabih poslih, da je tudi posel človek vstvarjen za delo, a ne za sužnost, da ima tudi 011 pravice, a ne samo dolžnosti. Prepričani smo, da je skrajni čas za resne reforme perečega socijalnega vprašanja o naših poslih. Veselilo bi nas, ko bi se jeli resno zaui-mati poklicani krogi za naš nasvet. Politični pregled. Avstrijsko-ogerska država. Delegacije so zaključile svoje zasedanje, a ker jo postal vsled srbsko-bolgarske vojske položaj na jugu zel6 resen, govori se, da so delegacijo za zdaj svoje zborovanje samo pretrgale, zato da se lahko zopet skličejo, ako bi bilo državi treba kakih posebno izrednih ukrepov, o katerih bi se prej morale zaslišati delegacije. Nek dunajsk dopisnik v „K6lner Zeitung* poroča o novem naučnem ministra, da je pred vstopom Bprejel program zdauje vlade ter izrekoma obljubil, da se zopet upelje nadzorništvo duhovščine v ljudskih šolah, glede narodne ravno-pravnosti pa hoče upeljati v deželah z mešanim prebivalstvom šole z redno osnovanim poukom z učnimi jeziki narodov dotične dežele. Iz posvetovanj konference poslanikov v Carigradu ne pride nič gotovega med svet. Konferenca je baje sklenila, da navzlic srbsko-bolgarski vojski nadaljuje še posvetovanja Tuje dežele. Izjava, katero je francoski ministerski predsednik Brisson v imenu svojih kolegov poslanski zbornici prečita!, zadovoljila je pač zmerne republikance središč, a ne radikalcev na levici in tudi konservativcev na desnici ne. Cassagnac imenoval je to izjavo smrt ministerstva, in v istini se v Parizu uže mnogo govori o miuigterski krizi. V torek imel je bivši angleški premier Glad-stone govor v WeBt-Caldern; govornik je hvalil zdanjo vidno iu primerno Salisburyjevo politiko gledč bolgarskega združenja ter previdno in zmerno obnašanje Turčije. Žalosten, obžalovanja vreden dogodek je — je dejal — da se Srbija, katera ima zahvaliti svojo nezavisnost jedino le posredovanju vlastij, zdaj bije boj proti Bolgarom. V karolinškem vprašanji sprejeli so se papeževi predlogi iu to so baje: Priznanje španske suverenetetne pravice; pravica, ustanoviti nemške postaje za ladije; popolna trgovinska svoboda brez omejitve po carini. Carinska svoboda pa velja samo za nemške ladije. Razne vesti. — (Obesili) so dne 9. t. m. v Sarajevu dva zločinca, in sicer zaradi zločinov, ki sta jih izvršila prod večimi loti. Bilo je dno 28. aprila 1882 zjutraj, ko jo nokdo tik Kalinovika pijonirja z imenom Janeza Bartolosa napadel in s sekiro pobil; na to jo napado-valoc tudi pijonirskemu vodji Alojziju Križmaniču, ki je v bližini spal, s sokiro glavo razklal in potem zbežal, vzomši dva plašča in dvo puški saboj. Dno 6ega oktobra 1883 zjutraj ob 10. uri napadlo jo 6 do 7 roparjov v Počo potujočoga Mahmuda boga Čongiča v gozda, pri Vratilu; ker je hotel ubežati, streljali so za njim ter ga tudi ranili; nazadnje so ga z noži usmrtili in ga gotovine in obleke oropali. ■— Pre-iskavanjo, ki se je vsled tega pričelo, pokazalo je, da je oba pijonirja nek gotov Nikola Mucibabič iz Jelašč, Mahmuda bega Čengiča pa Eisto Bakoč vkup z Nikolo Mucibabičem in Jovom Orgačem umoril. Poizvedelo 9e je uadalje, da so zločinci v Črno Goro ubežali. Ta-mošnja vlada je pa na prošnjo Nikolo Mucibabiča in Jovo Orgača sodniji v Sarajevom izročila, zaradi Eisto Bakoča pa opomnila, da so na črnogorskem ni mogel najti. Pri konečni obravnavi obsodila sta se zločinca k smrti na vislicah, katera obsodba se je v vseh instancah potrdila. Pretečeno nedeljo prečitala se je obema smrtna obsodba; pri tem bil je Orgač zelo potrt, Mucibabič pa skoro nesramen. V ponedeljek zjutraj ob 8. uri zasedeta oba roparja vsak svoj voz v družbi staroverskih duhovnikov in stražnikov in tako nastopita svoj zadnji pot na morišče. V prvem vozu sedel je Jovo Orgač, 28 let star in neoženjen; njegov obraz bil je smrtno bled in videlo se je na njem, da je skoro brezvesten. V drugem vozu peljal se je Mucibabič, 28 let star, oženjen, a brez otrok; ta se je pogumno obnašal in med potjo žalo-stinko pel, kar je bilo strašno slišati. Okolo devete ure došla sta voza na morišče, kjer so bile postavljene vislice. Mucibabič, zagledavši vislice, zakliče: „Eto moja kuča (hiša)!“ Oba stopita brez pomoči iz voz, na kar se jima obsodba še jedenkrat prebere. Na to ju izroči predsednik sodnijske komisije rabeljnu z nalogom, da najprvo Orgača, potem pa Mucibabiča obesi* Orgač se pri teh besedah strese ter se pusti voljno k vislicam peljati; Mucibabič pa hiti za njim, ga objame in poljubi ter gre potem na svoj prostor. Čez dve minuti naznani rabelj, da je obsodbo na Orgaču izvršil. Na to prosi Mucibabič navzoče, da naj mu odpuste, kar je storil, potem se obrne k vislicam, jih nekoliko časa opazuje ter izdihne: „Eto moja kuča!“ Med tem stopi rabelj k njemu in ga prične vezati; ko mu d& ta konopec okolu vratu, zakliče Se enkrat z vso močjo: „ Odpustite mi, bratje 1“ To so bilo njegove zadnje besede in čez dve minuti bil je mrtev. Na to sta opravila oba duhovnika svoje molitve, in s tem je bilo žalostno dejanje končano. — (Braman častni doktor nemškega vseučilišča.) Filozofična fakulteta vseučilišča v GOttingu imenovala je nedavno bramana Bamkrišno Gipala Bhandekarja, profesorja na akademiji v Pooni v britski vzhodnji Indiji, častnim doktorjem, in sicer zarad izvanrednih znanstvenih zaslug na polju sanskrit-skega jezikoslovstva. Domače stvari. — (Imendan Nj. veličanstva preavitle cesarice) obhajale so danas tukajšnje srednje in ljudske šolo a sv. mašo. Učenci in učenke udeležili so se s svojimi učitelji božje službe; pouk se danes ni vršil. — (Imouovanje.) Gospod deželni predsednik je kot predsednik c, kr finančne direkcije imenoval kancelijskega oficijala Fridolina Ip a vit za pristavom direkcijskih pomožnih uradov z naslovom „direktor", nadalje kancelista Frana Savirschega kancelijskim oficijalom in računskega podčastnika I. vrsto pri 12. top-ničarskem polku Leopolda Botha kancelistom — vse tri pri omenjeui direkciji. — (Zabavno-poučni govori,) kateri se v zimski dObi imajo uže nekaj lot v katoliški družbi, so se preteklo sredo pričoli in so bodo, kakor poroča „Slov.“, nadaljevali. Govoril je prvi preč monsgr. L. Joran in začel premislok „0 uelepoti poganstva in o lepoti katoličanstva", Začetok je bil skromon, res pre skromen. Žoleti je, da so družniki moški, vzlasti odborniki, kateri nekoliko utognejo, bolj marljivo vdele-žujejo toh govorov ali beril, kar bode njim na korist, družbi na čast, govornikom pa v pogum in spodbudo. Kadar no bode posobnega zadržka, bodo vsako sredo ob sedmih zvečer, kar naj služi v opominj družnikom koj za jutrišnji zabavno-poučni shod. — (Za poškodovane Gorenjce) nabral je gosp. Oroslav Dolenec med meščani 104 gold. — (Prvi sneg.) Sinoči dobili smo tu prvi sneg; bola odeja pokrila je na tenko tla, a med dnevom morala se jo uže uiuakuiti deževni megli. — (Katarinino slavnost) priredi tukajšnje delavsko izobraževalno d ruStvo dne 22. novembra t. 1. ob 8. uri zvečer v prostorih čitalnične restavracije. — Spored: Petje, deklamacija in plesni venček s sodelovanjem nekega orkestra z instrumenti na lok. — Čisti dohodek pripade izobraževalnim namonom omenjenega druStva. — Vstopnice za osebo 80 kr dobe se v glavni trafiki in v trafiki v čitalničnem poslopji in zvečer pri kasi. — (Detomor.) V št. 262, našega lista bilo je poročilo iz Mongiša, da so med Trzinom in Loko pri Mengišu na bregu tamošnjega potoka truplo novorojenega deteta našli. Po dolgem in trudapolnem pre-iskavanji posrečilo se je žandarmeriji zvedeti, da je bila mati temu detetu 201etna Katarina Petrin rejenka Margarete Habijan iz Trzina št. 10. V zaporu tajila je najprvo odločno, da bi izvršila zločin, kojega jo dolže; naposled se je vender lo udala in izpovedala, da je 16. oktobra t. 1. v hlevu porodila dete, koje je koj potem umorila. Truplo je imela potem tri dni skrito Prihodnjo nedeljo ga je pa idoča k maši v Mengiš, vzela saboj ter pustila na mestu, kjer so ga našli. — (Požar.) Iz Cerkelj se nam piše: Dn6 16. t. m. zvečer ob 8. uri nastal je v vasi Poženik v šupi posestnice Margarete Zorman ogenj, koji je tekom dveh ur dve podstrešji s krmo iu raznim pohišnim orodjem uničil. Poginile so pri tem tudi tri svinje. Skoda znaša do 4000 gld., za katero sta bila ponesrečenca za 1800 gld. zavarovana. Ogenj, koji je na neznan način nastal, pogasili so prebivalci iz Cerkelj in Zgornjega Bernika z brizgalnicami v nekoliko urah. — (Edvard pl. Strudthoff,) vodja ladjete-salnice pri sv. Koku v Trstu („Stabilimento tecnico trie-atino"), je zadnjo nedeljo popoludne za mrtudom umrl. Mot je bil v pravem svojem poklicu kakor tehnikar jako nadarjen in marljiv. V njegovi ladijetosalnici so se izdelale vojne ladije: Habsburg, Custozza, Erzherzog Albrecht, Don Juan d’ Austria, Kaiser Mar, Togetthoff, Novara, Badeckj, Laudon. Tudi za mnoge druge države je delal vojne ladije, kakor za grško, turško, romunsko, Uraguaj in Paraguaj. Ranjki je bil i^l tržaške trgovinsko zbornice, mestni svetnik v Trstu in isteuki deželni poslanec ter spadal med hladue in mofčočo. upj. litikarje; sovi^žil.i^jiobene narodnosti, pa”"tudi posebno unet za nobeap ni bil; bil je pošten in dobrohoten mož. Ranjki bil^jž dober Avstrijan, Slovencem ne ravno nasproten. =::r(Iz Trsta) se poroča, da imajo tam uže nekaj dnij popolnoma zimsko vreme; vsak dan brije burja, kakeršna je navadna le ob najhujši zimi. — (Strašna nemoralnost.) Iz Trsta se poroča : V nedeljo ponoči so aretirali v lastnem stanovanji v ulici Solitario 31 letnega peka Ivana P. iz Št. Vida, ker je hotel doprinesti živinsko dejanje z lastno dietno hčerko. Iz seje mestnega odbora ljubljanskega. V Ljubljani, 18. novembra (Konec.) MeBt. odb. Trtnik utemeljuje svoj samostalni predlog, naj se sredi v Rečnih ulicah nastavi še jedna svetiljka in Krakovsko obrežje naj se s slednjo plinovo svetiljko ob Gradašici vso noč razsvetljuje; predlagatelj poudarja, da tu treba več razsvitljave, ker sta v bližini dve vojašnici in morajo častniki in moštvo večkrat ob temi todi mimo hoditi; lehko pa bi se primerila kaka nesreča, ker se po dnevi na obrežji zloži kamenjo ali les. — Oba predloga vsprojmota se jednoglasno in mestnemu magistratu se naroči, da nemudoma izvrši ta sklep. Podžupan V. Petričič poroča v imenu finančnega odseka o prodaji nekaterih mestnih parcel poleg deželne prisilne dolavnico deželi kranjski. Predlagatelj mfini, da bode trebalo zopet novih poizvedb, kajti pozneje došla je zopet ponudba za nakup še dveh dal-ujih parcel. Na prodlog most. odb. Hribarja se sklep o prodaji imenovanih parcel odloži za prihodnjo sejo. Mest odb. Hribar poroča v imenu finančnega odseka o računskih zaključkih za 1884. leto. — Obravnavalo se je tudi o predlogu finančnega odseka, naj se v bodoče predloži bilanca mestnega premoženja, aktiva in pasiva, vsako leto pri sklepu računov mestnemu odboru. Župan Grasselli omenja, da je s tem predlogom po polnem zadovoljen, a njega izpeljava je silno težavna. Desetletja se v tem oziru ni nič storilo, zatorej bode težko natančno premoženje določiti. Predno da mu je bilo še kaj znano o tem predlogu, naložil je to delo uže drugemu mestnemu komisarju gosp. Križaju. Uverjen da je, da stori g. Križaj svojo dolžnost, a po polnem zadostiti tej nalogi ni možno; če bi so hotel vedno obdržati natančen progled premoženja, nastaviti bi se moral nov mesten uradnik, in sicer mesten knjigovodja. Konečno sprejmo se vsi računski zaključki za 1884. leto. Na to se javna seja sklene. Telegrami »Ljubljanskemu Listu/1 Petrograd, 18. novembra. Pravosodni minister Nabokov je odstopil; njegovim naslednikom imenovan je senator Manasseiu. Rim, 18. novembra. Ker ie_Hemfeita zario~-voljna s papeževim nosrodovaliiim načrtom, ^eš^iol je 8,ten}..Karolinško vprašanje. Rangu n, rer-nove^bnf^ Minbla je včeraj opoludnč po triurnem boji pala. Angleške1 izgube so male. Jeden častnik je mrtev, trije bo ranjeni. Pot v Mandalay je zdaj prosta. Telegrafično borzno poročilo 7. dnč 19. novembrn. giit Jednotni drž. dolg v bankovcih..........................8196 » > * » »rebru........................... 82 40 Zlata renta............................................... 108 66 5% avstr, renta............................................ 99 70 Delnice n&rodne banke..................................... 862- — Kreditne delnice ........................................ 282 60 London 10 lir sterling.................................... 126 80 20 frankovec...............................................10 — Cekini c. kr................................................ 5.98 100 drž. mark..............................................61 80 Tujci. Dnč 17. novembra. Pri Maliči: Spitzer, Bohatsch in Nedielka. trgovci, z Dunaja. — Palese, inžener, in dr. Buchwald iz Trsta. — Bradaška, slikar, iz Kranja. Pri Slonu: Konig, gledal, agent; Presl, posestnica kopelji, s hčerko, in Hop, potov., z Dunaja. — Lukschitz, potov., iz Brna. — Back, trgovec, iz Prostjejova. — Fischbach, potov., iz Gradca. — Bianchi, trgovec, z Reke. — Mesar, župnik, iz Boh. Bistrice. Pri Bavarskem dvoru: Mayer, prašičar, iz Monakovega. — Kuce, portir, iz Gradca. — Florian, rez. častnik, s soprogo, iz Beljaka. Pri Južnem kolodvora: Basso iz Trsta. — Kneževič Marija iz Celja. — Jungut, kemik, s soprogo, iz Sevnice. Pri Avstr, carji: Steininger iz Brucka. — Riedner, • kr. topnič. podčastnik, iz Ljubljane. Pri Virantu: Sleck, c. kr. žend. slražmojster, iz Kopra. — Klun, trgovec, iz Ribnice. — Kovšca Ana in Severin Antonija iz Cola. Tržne cene. V Ljubljani, 18. novembra. Hektoliter banaške pšenice velja 7 gld. 26 kr., domače 6 gld. 60 kr.; rež 6 gld. 63 kr.; ječmen 4 gld. 39 kr.; oves 3 gld. 9 kr.; ajda 4 gld. 23 kr.; proso 4 gld. 87 kr.; tur-šica 6 gld. 30 kr.; 100 kilogramov krompirja 2 gld. 86 kr. J leča hektol. po 8 gld. — kr., bob 8 gld., fižol 8 gld. 60 kr. — Goveja mast kilo po 90 kr., salo po 80 kr., Špeh po 54 kr., prekajen pa 66 kr., maslo (sirovo) 84 kr., jajce 3 kr.; liter mleka 8 kr., kilo govejega mesa 64 kr., telečjega 60 kr., svinjsko 56 kr., drobniško po 35 kr, — Piške po 45 kr., golob 17 kr.; 100 kilo sena 2 gld. 05 kr., slame 2 gld. 05 kr. Seženj trdih drv 7 gld. 60 kr.; mehkih 6 gld-50 kr. — Vino, rudeče, 100 litrov (v skladišči) 2d gl4., belo 20 gld. V našem N aložniStvu se dobiva: Predelal H. Maj ar. Trije deli — 436 strani, 8°. Vsi trije zvezki v platno skupe vezani I gld. 60 kr., po pošti 10 kr. več; posamični zvezki pa po 60 kr., oziroma po pošti 65 kr. O tej knjigi piže prvi naš leposlovni list »Ljublj. Zvon*: »Lep dar slovenski mladini. Vsak prijatelj naše mladine in književnosti naše bode zategadelj hvaležen frančiškanskemu patru Hrizogonu Majarju, da je lepo knjigo Campejevo priredil slovenski mladini. Prišla je na svetlo v Ljubljani pri Bambergu in ves naslov jej je: »Odkritje Amerike.* Predelal H. Majar. Poučno zabavna knjiga v treh delih o 1. Kolumbu, II. Kortesu, III. Pisaru. Papir je, kakor se taki knjigi spodobi, moč&n, tisk lep, pravilen in razločen, vsa vnanja oblika prijetna in prikupljiva in tudi cena blizu 30 tiskovnih pol obsežni, trdno v platno vezani knjigi ne previsoka. Ako se ozremo po naši književnosti, 'pritegniti moramo, da razun Ciglar-Tomšičeve »Sreče v nesreči* ne poznamo knjige, ki bi tako prijala mladim slovenskim bralcem, kakor Majarjevo »Odkritje Amerike*' Preverjeni smo, «da se ta lepa knjiga skoro udomači P° slovenskih hiSah in Šolskih knjižnicah.. Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg y Ljubljani. '03 Ž2S W)> -S •a Cg E r > bi § •H S a : n -s a n L P — * b OT *« ° T3 JEJ • .Ž>mM rt ! •s s p cS ■cr cu o-0> *-> M I - > « g •«-> O) O © c d) y a> |-3«> - 5.22.3 E i /-i IS s ■ > s K S.l I S -o > m a a m O a -o o f* o p» o .g •a 2 O o (D O a . co P r* > s o Nebo 1 obl. d.js. obl. o • > at (0 H oi ca H — 1-4 vzh. sl. 1-4 svzh. sl. 00 1 1 i Stanje barometra v mm 743-02 740 67 739 71 m 'a m cd > •os s tk O 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer •BjqAOU*gJ 1885 v Antverpnu: Zlata svetinja za pristno, neponarejeno, nebamno prof- dr. Jaeger-jevo izvorno normalno perilo renomirani, tostranski izdelek tovarniške družbe za pleteno robo v Toplicah, vkljub nastali znižani ceni stuttgartskih izdelkov, provzročeni vsled naSe čuteče konkurence pri povsem jednaki kakovosti in izdelovanji *^P| Se vedno za 25 proot. cenejše, v čemur naj se p. n. kupci o lastni koristi blagovolijo prepričati. To je jedini tovarniški izdelek, koji se vsled propisanega postopanja pri pranji ne skrči. male sred. male sred. vel. večje velike S zimske srajce gld. 2,80 3,20 3,50 3,75 4,30 K poletne » » 3,15 3,50 4,— 4,30 4,80 Vse srajčne velikosti v vseh Sirokostih okolu vratu in spodnje hlače vsake trebuSne Sirokosti so na prodaj, ter prosimo, pri naročevanji vsolej naznaniti tudi mero. Vsi normalni predmeti, kakor i žoki, nogovice, rokavice, trebušni pasovi, grevci za kolena in žile oddiliavice, dalje normalno blago in normalna volna za pletenje so v zalogi. IluBtrovane cenllnlke s pomo&nlm navodilom ln natančno naznaobo oene vseh normalnih predmetov razpošiljamo brezplačno ln franko. Spričevalo. Z varnostno znamko topliSke tovarniške družbe za pletenino zaznamovano normalno perilo uznalo se je vsled kemično-mikro-skopiške razkrojbo za prirodno barvano, iz čiste ovčje volne brez rastlinske primesi in ob jednem s preiskanim in s Stampilijo »Prof.dr.G..Tfteger* zaznamovanim stuttgartskim blagom za pranje po polnem jednakovrednim. Ljudovik Iileohtl s. r., profesor tehnologiSkega obrtnijskega muzeja na Dunaji- Jedino zalogo ima. Weldler & Budie, c. kr. priv. tarnika perilnega blaga. PP** Glavna zaloga: Dunaj, I., Tuehlauben 13. Podružnica: I., KRrntnerstrasse 22. Perilo za gospode, gospe in deca v najlepših oblikah in po najnižjih tovarn, cenah. Naš bogato lluetrovan katalog perila z proraounjenimi troški za nevestin« ln otroške oprenntve razpošiljamo brezplačno in franko. (163) " Odgovorni urednik J. Nnglifl Tinlrata in zalitgata I(j. v. Klcinmavr A Fed. Ham berg ▼ Ljubljani