238 ttevilka
Ljubljana, v torek 16. oktobra 1900.
.tlLAlll. len..
linaja vsak dan zvečer, izunSi nedelje in praznike, ter velja po poeti prejeman »a avatro-ugrake deeeie za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za čem !et» ti & 80 a. a» jodai. mtw«c 2 K. 30 a Z* Ljubljane brez po&iljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za jeden meaeo 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa ae za vse leto 2 K. — Za tuje dežel, toliko več, kolikor zna&* poštnina. - Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoailjatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje ae od Btiriatopne peUtrvrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 t 5e *e dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj ae izvole" trankovati. — Rokopiai ae ne vračajo. — Uredništvo in upravnlštvo je na Kongresnem trga at. 12 Upravnlstvu ,nai s* hI* govolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari — Vtod v uredništvo je iz Vegove ulice 8t. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga St 12.
.Slovenski Narod" telefon ftt. 34. — „Narodna Tiskarna" telefon št. 85.
Slovenčeve" krokodilske
solze.
Z Dolenjskega, 15. oktobra.
.Slovenec* joče v sobotni številki nad „nehvaležnostjo" naše stranke, ker so do lenjski volilci g dvornega svetnika Šukljeja vprašali, če še stoji v tej stranki, h kateri volilci pripadajo, in je Šuklje na to odgovoril, da ne kandiduje, in da ne sprejme mandata. Zdaj povzdiguje .Slovenec" Šukljeja v deveta nebesa in s hinavsko odu-ševljenostjo zagotavlja, da je Šuklje slovensko politiko višje povzdignil.
Šele zdaj, ko se je Šuklje umaknil, ker se več ne strinja s svojimi volilci, so našli klerikalci zanj nekaj be3edij priznanja. Prej ma riso nikdar ničesar priznali, ne talenta, ne zaslug, ne sposobnosti. Ko je Šuklje pred 16 leti prvič nastopil, razširjali so klerikalci privatno in po svojih listih najgrje laži o njem. Razgrizli so ga, da ni bil več poštenemu človeku podoben. Po vseh farovžih in po druzih krajih po vsem Slovenskem so ga razupili. Niti lasu niso ti katoliški hinavci in lažnjivci pustili dobrega na njem. Kajti v častikraji so bili že takrat mojstri. Le s petimi glasi je Šuklje pri prvi volitvi zmagal. In ko je bil izvoljen, je delala ta farovška stranka v državnem zboru na to, da se njegova izvolitev ne odobri. Za to rabeljnovo delo je iskala fevdalce in nemške klerikalce, a Šuklje jim je štreno zmešal in je sam odstopil. Dolenjski mestni volilci smo šli potem drugikrat na volišče. Mej tem ča som se je dr. Slancu posrečilo, neko paktiranje klerikalnega protikandidata z Nemci sodnijsko dokazati, in potem je Šuklje dobil toliko glasov, da klerikalci niso megli lahko intrigirati. Pa so vendar! Šli smo trikrat v volitev, in potem je bil mir, potem je bil Šuklje na konju in vodil je potem tudi klerikalne intrigante.
Prišla je volitev leta 1897. Klerikalci so uvideli, da ničesar ne premorejo proti Šukljeju. Ostali so vsled tega pasivni. Ra-zun jednega, vedno zvestega mu duhovnika, ni šel noben duhovnik volit Šukljeja, dasi mu je pri tej volitvi dal vsak posvetni vo-lilec svoj glas, če ni bil na smrt bolan. Ko se je državni zbor začel, sporazumeli so se
vsi naši klerikalci in kakor jeden mož glasovali so sami in pridobili drug*1 klerikalce, da ni bil Šaklje v noben od&e^ izvoljen. Potrebovali ao te reve sicer kakor vsakdanji kruh tega poslanca glavo, toda njih strast ni imela nobenih obzirov na občni blagor naroda, in le kar penili so se ti ŠusteršiČi, Kreki, če so Šukljeja videli. Vsa Štiri leta so ga pustili na strani in ga de-vali v nič. Naravno je, da je to Šukljeja bolelo.
Ni Še dolgo tega, avgusta meseca, ko je Šaklje jasno povedal, da več ne stoji v liberalni naši stranki, a v odgovor na to njegovo izjavo smo slišali psovalne izraze o Šukljeja iz ost duhovnikov, in ko je Šuklje tako daleč moral iti, da je javno svoj konfiteor molil, krohotali so se v farovžih nad tem in o njem govorili skoraj tako, kakor pred 16 leti.
Zdaj pa to jadikovanje o izgubljenih vrlinah Šukljejevih in o .nehvaležnosti naše stranke".Krokodilske solze! Povemo vam, zakaj vas pri .Slovencu" Šukljejev odstop tako hudo peče, da ste vso sramežljivost v stran vrgli, če ste jo sploh še kaj imeli. Vi veste, da politična stranka ne more poslati kot svojega zastopnika v parlamenti moža, ki ž njo v glavnih principih več ne soglaša. Če ta mož javno izpove, da bod' drugo pota nego njegovi volilci, da sili v neko konservativnost, katero je baje ranjki kanonik Klun zastopal, Če svoji lastni stranki, ko je zapletena v najhujši boj, levite bere, ji hrbet kaže ter nasprotni stranki v roke seže, potem mora ta stranka v likvidacijo stopiti, če tega moža kot kandidata za po slanstvo stranke v poštev jemlje. Kaj bi svet sodil o dolenjskem meščanstva, ako bi Šukljeja po dogodkih avgusta meseca brezpogojno kandidiralo, mu pustilo popolnoma „prosto roko" ? Vsaka stranka na svetu bi v takem slučaju vprašala bivšega poslanca po njegovem političnem veroizpovedanju. Izjema je le tedaj mogoča, če se ima opraviti z možem, ki sploh ne more imeti prepričanja, kakoršnih imate neka] vi, klerikalci.
No, in to so storili volilci v Krškem, Črnomlju, v Novem mesta, volilci druzih mest pa so rekli: mi zdaj ne letamo za njim, naj pride sam in naj pove, kako stoji z našo stranko. Šuklje je moško po-
stopal. Na vprašanje, če še stoji v naši stranki, je odgovoril, da odklanja kandidaturo od naše stranke, in da sploh ne sprejme mandata.
Zdaj, ko je postalo očitno, da Šuklje ne misli več na kandidaturo, in da ne mara mandata, ker mu ga volilci nečejo dati brezpogojno, on pa ne more in neče samega sebe zavrniti, zdaj je pricapljal .Slovenec" in začel kovati v zvezde onega istega Šukljeja, katerega je toliko časa obiral z vso, samo njegovi stranki lastno hudobnostjo. Rad bi ujel Šukljeja za svojo stranko, meneč, da je tudi Šuklje taka breznačajna cunja, kakršnih je v klerikalni stranki vse polno.
Pri tem naivno - neumnem manevru je pa .Slovenec" storil važno pripoznanje. V navedenem članku piše: .Obžalujemo, da ga je (Šukljeja v njegovem nastopu proti Šušteršiču) predvladala osebna ne volja tako, da je postal oseben ter žalil moža, ki se je ustavil njegovim zmotam. Toda človek je človek, in uverjeni smo, da je ona zadeva mej njima že davno poravnana".
Farovško srce — česa želiš še več! Mi sicer še ne verjamemo, da bi bil Šuklje že segel dr. Šušteršiču v roko, da sta postala prijatelja, kakor zatrjuje .Slovenec", ker imamo o Šukljeja preveč dobro mnenje, ali v tem tiči dokaz, da mej Šukljejem in šusteršičem ni nobene načelne razlike več, a če je tako, nam pa slavni junaki okrog .Slovenca" odgovorite, ali so dolenjski volilci prav ravnali, kakor se spodobi poštenim možem, ali ne?
Hvala vam za to odkritosrčnost. Torej clara pacta, boni amici in mi dolenjski volilci smo možje in si poiščemo druzega kandidata, četudi nam je za Šukljeja žal.
Nehvaležnost! Kje ste še slišali, da se dobi v političnem in v strankarskem boju kaka hvaležnost! Ali mar pri vas, klerikalci? Dr. Papež je bil prvi in dolgo časa jedini posvetnjak akademik, ki je vaši stranki pripadal; vse grenkosti tega pristopa je potrpežljivo nosil, a postavili ste ga v kot, dasi vendar še vedno vašo glo-rijo poje. V. Pfeifer se je žrtvoval; podpisal je, kar ste hoteli, in danes ga, kadar ste med seboj, postavljate v nič tako, da
je sramota, in prosite Boga, da ga k sebi vzame.
Pa dolenjski meščani smo Šukljeja vendar hvaležni, če smo zdaj tudi ž njim navskriž. Vi klerikalci ste njemu kot mlademu človeku kradli njegovo poštenje in trgali njegovo ime na cunje. Mi smo stali v najhujših borbah ob njegovi strani, žrtvovali dosti denarja in tuli časti, ker vi, katoliški poštenjaki, ste nas vlačili teden za tednom po farovški gnojnici 16 let smo mu bili zvesti, in ko nam je pred 4 leti pisal, da ne more v danih razmerah nič za nas storiti, volili smo ga vendar, dobil je toliko glasov, kakor še nobeden kandidat. Če bi prišla vaša katoliška volja do veljave, uničen bi bil Šuklje pred 16 leti in težko, ali nikoli bi se ne bil povzdignil tja, kjer je danes. In povzdignil se je vsled naše zvestobe in eneržije.
Šuklje to dobro ve, on pa tudi ve, da kraj vse hvaležnosti za njegove zasluge ne more več biti naš zaupnik. Grdo bi bil ravnal, ko bi nas bil kako diplomatično varal. Tega ni storil. Grdo bi pa tudi ravnal, ko bi se postavil v boj proti nam. On ve, koliko žrtev, koliko dela nas stane disciplina pri volitvah. On ve, da vi, klerikalci na primer metliške meščane in obrtnike s konsumom gospodarsko uničujete on ve, da bi on najmanj smel provzročiti boj s tremi kandidati ker bi s tem le oškodil svoje nekdanje najboljše politične somišljenike, svoje najboljše, najzvestejše prijatelje od nekdaj. On bi grdo, nehvaležno ravnal, ako bi nas postavil v boj proti dvema frontama. (Vi klerikalci tudi kandidirate svojega v naši mestni skupini.) Zmagali bi mi tudi proti dvema frontama pri prvi volitvi, toda vse to bi stalo toliko truda in druzega, kakor skoraj Šukljejeva prva izvolitev pred 16 leti. Tako se Šuklje gotovo ne poslovi od nas. — Vi, katoliški duhovniki, ste prežali na to, da se komu mej nami posreči, pripraviti tak boj — Vi ste že likof pili na to, da dobite pri bodočih volitvah dolenjska mesta v svoje kremplje. Od tod te sclze, te krokodilske farovške solze, ki jih je »Slovenec" točil, da bi Šukljeja kaptiviral. Pa ne pojde. Vaši računi se izjalovi, ostane samo studi pred vašimi kroKodilskimi solzami.
LISTEK.
V prijateljevi hiši.
Italijanski spisal Enrico Panzachi. (Konec.)
Ozrl se je v zrcalo, kar ga je napotilo, da je primerjal svojo podobo v steklu z grofovo, in zdelo se mu je, da se zadnja °olje in pravše ujema ter bolje pristoja lični postavi njegove žene, nego njegova, čemu si je mislil oba skupaj, ko vendar nista imela drug poleg druzega ničesar opraviti ?
„Že dolgo nisem več vajen, ostajati ponoči pokonci," si je rekel odvetnik. ,To razbarja živce in provzroča različne zmedene misli."
0 spanju pa vkljub temu ni bilo govora, in skušal se je razvedriti s tem, da je natanko pregledaval podobe, orožje, majolike in druge malenkosti. Potem so prišli na vrsto albumi, katerih zadnji je bil vezan v moder baržun z zlato zapono, in v katerem so bile samo ženske- Odvetnik je bil uverjen, da najde v njem tudi sliko svoje žene, in zagnal je album jezen od sebe, ko je prišel do zadnjega lista, ne da bi se bilo uresničilo njegovo pričakovanje.
Kje je Mlika, katero je podarila grofu pred nekaj tedni v njegovi prisotnosti ? Zakaj je ni tu mej drazimi? Ako je spravljena posebej, ločena od druzih, tedaj mora biti zanj posebnega pomena! Odvetnik je mislil na vsa skrivališča, kamor bi človek skril podobo ljubljene žene, katero hoče odteg niti pogledom nepoklicanih. Prebrskal je vsa predala in omare, ki so bile vse odprte, vse kote sobe, toda zaman! Brez dvombe, Salemi je nosil sliko pri sebi, kje bi sicer mogla biti? Odvetnika se je polastila besnosti se bližajoča jeza, in napadel bi bil grofa ter preiskal njegove žepe, ako bi bil ta.
Tako sta minuli dve uri, bilo je že precej časa dan; v sobi pa je vladala še vedno tema in tihota noči. Odvetnik je sedel nepremično, v stanju tope omotice, nezmožen urediti divje misli, katere so se križale v njegovih možganih, v kako celoto. Poslušal je napeto, na kaj, sam ni vedel, toda čuti ni bilo druzega, nego vrtanje kukca v kakem dela hišne oprave. Mahoma se mu je zdelo, da se je vse okrog njega oživilo. Povsod je šumelo in šepetalo, v kotih, za podobami in pod posteljo, in zdelo se ma je, da čuje vmes glasove, ki so se porogljivo smejali in hehetali.
Šiloma se je osvobodil tega stanja mej dremanjem in bdenjem, in začutil je, da je v sobi skoro dušljivo; navdala ga je živa potreba po svežem zraku. Dvignil se je ter odprl oboknice. Luč že visoko stoječega, svitlo žarečega se solnca, hladni jutranji zrak in veselo cvrčanje vrabcev, vse je hkratu prihitelo v sobo.
Brez suknje, kajti dalje se ni slekel, se je naslonil odvetnik čez okno, in od hipne premene zaslepljeno oko mu je krožilo po prostranem vrtu na zadnji strani palače. Radosten mir je počival po naravi, katera se je šele pred nekaj urami zbudila iz svojega spanja. Tam, precej blizu, je videl obzorje meječo vrsto gričev, opazil je Ludi sredi pobočja mej zelenjem dreves svojo vilo z daleč naprej štrlečo streho, z bledo rožnatim zidovjem in z zaprtimi oknicami.
Tam je počivala ona, pač ne sluteča, kako neumne misli so ga mučile, in kako strašno noč je prebil radi nje! Kakor s pomočjo čara je nakrat izginil iz njegove duše ves strah, bojazen, skrb, in živelo je v njej samo še hrepenenje, hiteti k njej, ukrasti se tiho v spalnico, jo s poljubom zbuditi, šepetati jej v uho cel svet najnež nejših besed ter čuti z njenih usten one
sladke besede, ona zatrjevanja, katera so že večkrat kapljala kot hladeči balzam v njegovo, od temnega suma prenapolnjeno srce. Proč od tu, iz teh prokletih prostorov, kjer se mu reži Gorgonina glava s svojim bulječimi, zelenimi očmi nasproti... proč, kakor hitro mogoče!
Hitro je pomočil svoj obraz v mrzlo vodo ter si uredil svoje zmedene lase Hotel si je ravno obleči suknjo, ko je začul v sosednji sobi lahne, urne korake, kateri so se ustavili pred vratmi. Takoj potem je nekdo lahno potrkal. Hitel je odpreti vrata in stal je nasproti — svoji ženi, katera je po njegovem pogleda obledela in se nezavestna zgrudila na tla.
Sekundo poprej jej je oko še radostno žarelo, vesel nasmeh je krožil okrog njenih usten. Tudi ona je imela namen iznenaditi nekoga, ki se tega ni nadejal!
„Mikrokosmos".
Češki spisal Avg. Evg.  M uži k.
Zmrzle cvetke. Ponoči je bil prvi ostri mraz, in zjutraj, ko amo vstopili na vrt, smo našli tam cvetke, pozne, poslednje cvetke zmrzle. So se  li zakasnele v svojem razcveta ali
Važna kazenska obravnava v Gorici.
V soboto smo sporočili, da bo v ponedeljek dne 15. t. m. v Gorici kazenska obravnava proti g. A. Gabrščeku, in sicer radi hudodelstva izsilovanja z nevarno grožnjo. Prvi vod.telj narodno-napredne stranke, dr. Turna, je že sedel 1. t. m. na zatožni klopi, kakor smo sporočali; včeraj je bil na vrsti drugi mož naše stranke, — a v obeh slučajih na ovadbe in zahteve klerikalne garde, na Čeln jej — dr. Anton Gregorčič.
Nekaj podobnega ne pozna kmalu politična zgodovina naša. Zato je posebno včerajšnja obravnava nekak monstrum naših specialno slovenskih razmer. Po naših in formacijah je bil povod tej obravnavi tale: Znano je, da si je postavila klerikalna stranka na Goriškem za conditio sine qua non svojemu obstanku — moralno in materialno uničenje obeh prvakov naše stranke. Ako bi se klerikalcem to posrečilo, bi jim bila zmaga gotova na celi črti. — V ta namen so bili vprizorjeni vsi tisti osebni napadi na dr. Turno in Gabrščeka; ne jedne poštene dlake niso pustili na njiju koži.
Posebno hudo na želodcu jim je seveda A. Gabršček, ki ima v svojih rokah jedno najlepših tiskarskih podjetij ter ugledna lista „Soča" in .Primorec", ki sta ostala važen faktor vkljub vsej klerikalni gonji proti njima. Spretno vodstvo teh podjetij je pač najtrdnejša podlaga naši stranki na Goriškem. To pa je bilo treba uničiti na vsak način, in seveda z obrekovanjem o vsej Ga brščekovi preteklosti.
Ko je ,Gorica" obdelala Gabrščeka že neštetokrat od vseh modnih stranij, je izjavila v neki številki, da ga končno zgrabi tako temeljito, da se ne izmuzne več. In vsi smo pričakovali, kaj neki pride še tako groznega.
Ali prišlo je! Dne 2. aprila je priobčila .Gorica" članek, ki je Gabrščeka naravnost dolžil — poneverjenja v .Goriški ljudski posojilnici". Ta članek se je nanašal na dobo 1. 1896. in 1897., ko je bil Gabršček denarničar. In javna tajnost je bila, da si je neki bivši uradnik dovolil marsikake manipulacije, ki jo vse pod kazenskimi para grafi. Ali reč se je potlačila s tem, da je bil uradnik odpuščen, konfiakovana mu je bila kavcija, in g. Gabršček je moral še ob izročitvi blagajne drugim rokam doložiti še 126 gld. iz svojega žepa, daje blagajna od govarjala vsem knjigam. Gospod Gabršček ni bil odgovoren za oni primankljaj, ali ho tel je izročiti blagajno v redu. Pozneje je dobil ves ta denar — povrnjen.
To dejstvo je izrabila „Gorica" s satansko zlobo za naskok cel<5 na osebno po stenje Gabrščekovo. Storila je to s stoično mirnostjo v članku, ki je moral zbuditi v vsakem čitatelju sum ali celo vero, da je Gabršček res čisto navaden slepar. — Dostavljamo že tu, da se je storilo to vedoma in hotč, kajti resnica je dobro znana vsem korifejam okoli .Gorice". Ali ti klerikalni poštenjaki so povili svoje zlobne dolžitve v take fraze, da bi se v slučaju potrebe
morda namenoma izbrale ono dobo, ko se le še trde in nedišeče georgine, in še te s slabim uspehom zamorejo upirati jesenskemu mrazu?
Zmrzle cvetke! Ožgane, vele in strte vse obenem. Na tisoče drobnih kristalnih kapljic kot zmrzlih solz visi na vsakej. Ne potešijo srca nikogar, ni jim dano, da bi navajale mlada prsa do sladkih vzdihov, milih spevov in ognjene himne — — dra-žestne deve si ne zatikajo njenih cvetov kot srčnih plamenov na razvneta svoja prsa v simbol prve svoje silne strasti življenja — zmrzle . . . Tudi niso odcvetele starim niti razmetale po vetru odpadlih svojih lističev — prah in pepel prešlih krasnih dolgih dnij ... Še stoje" vedno na steblih v mrzlem vzduhu, na steblih kakor včeraj, cele, a vendar že uničene, neod-trgane, a vendar mrtve.
Tako potujejo v svetu mrtva srca živih bitij, h katerim ni stopil nikdo, dokler so plala in se nudila v ljubezen in burno objemanje . . . Neodtrgana od nikogar v mladosti, ne dočakavši starosti v svojem prvem vsplamtenju splahtela so ta srca v poznem spoznanju zastonj od neupokojlji-vega hrepenenja, in le drobne, goste solze jih pokrivajo neprenehoma kot trdi kristali, ki se nikdar ne raztope . . .
lahko izgovarjali, češ: Bog ne daj, da bi mi očitali kaj nepoštenega, hoteli smo le kon statovati neke nerede v posojilnici, ko je bil Gabršček denarničar. In tako so se pozneje tudi res izvijali.
Kdo ne ve, da je Gabršček po svojem delovanju kot urednik, politik in najpodjet niši naš založnik jako znana oseba, ne le po celi Sloveniji, marveč povsod po slovanskem svetu, kjer se količkaj zanimajo za Slovence. On je v najožji zvezi s slovenskimi in slovanskimi politiki in književniki. Moremo si torej misliti, kako neizmerno ga je užalilo to najgrozneje vseh obrekovanj. Naravno, da je moral iskati hitro zadoščenja.
V .Soči" 5. aprila je priobčil poziv na poglavarja pri .Gorici", dr. A Gregorčiča, naj mu da takoj popolno zadoščenje, do stavivši, da mu je v slučaju potrebe v posojilnici vsa resnica na razpolago.
Zdaj pride — zločin!
Gospod Gabršček je mislil, da je dr. Gregorčič ohranil vsaj toliko poštenja, da ne bo trpel v svojem listu tako nečuvenega obrekovanja, in to moža, ki se je zanj nad devet let bojeval in — žrtvoval. Pisal mu je še pismo tega obsega:
Pustivši na stran strankarstvo, ape lujem danes na Vašo vest, na Vašo du-hovsko čast, da daste mojemu tako strašno žaljenemu poštenju popolno zadoščenje. Nočem tirati dalje v nesrečo itak dovolj nesrečne rodbine ... (t. j. onega uradnika. Op. uredn), ali Vam je na razpolago v posojilnici vsa resnica.
Na to sledi dostavek:
.Ako tega ne storite, me priti-rate v položaj, da pozabim na svojo rodbino in si poiščem zadoščenja sam".
To je Gabrščekov — zločin. Tako ostudno obrekovan mož je storil v obrambo svoje časti tak zasoben korak, da bi prišel hitro do zadoščenja, kajti sodna pot je — dolga.
Dr Gregorčič pa ni čutil potrebe, da bi dal krivico popraviti v svojem listu, pač pa je to pismo poslal državnemu pravdništvu z ovadbo, v kateri je slikal svoj grozni strah pred Gabrščekom; zahteval je celo, naj se Gabršček takoj — zapre pod ključ.
Ta pobožna želja se mu sicer ni izpolnila, da bi vriskala klerikalna svojat, ali pričela se je takoj kazenska preiskava. Državno pravdništvo pa je po končanem zaslišanju — ustavilo daljše postopanje.
Dr. Gregorčič še ni miroval. Podal je novo ovadbo, in zahteval je celo od višjega državnega pravdništva v Trstu (— in pri namestništvu nič ?! —), naj se preiskava zopet otvori. Na vel je celo vrsto prič, najhujših klerikalcev, ki dokažejo, kako opravičen je bil njegov strah, da se je bal za svoje življenje itd. itd.
In dosegel je! Državno pravdništvo je podalo obtožnico radi tistega dostavka — in radi U ga .zločina" je sedel včeraj g. Gabršček na zatožni klopi. Uresničil se je rek tisteg slovečega državnega pravdnika, ki je dejal: Prinesite mi od kogarkoli pet pisanih bned — in jaz ga spravim na vislice.
Daljši komentar si pridržujemo za prihodnje dni. Za danes konstatujemo le, da se klerikalcem niso izpolnile pobožne želje, nego da je bil g Gabršček pri včerajšnji obravnavi popolnoma oproščen.
W * Junij*"!!. 16. oktobra Dr. Herold o položaju.
Odlični član mladočeške stranke dr. Herold bo slavil 22. t. m. svojo petdesetletnico. Razna društva in zastopi kakor tudi mladočeška stranka priredi Heroldutega dne velike ovacije, saj je pa Herold v istini med najmarkantnejšimi in najdelavnejšimi, hkratu pa najuglednejšimi češkimi politiki, ki uživa ugled ne le doma in med Slovani nego tudi med Nemci ter celo onstran avstro ogrskih mej. Dr. Herold je imel 14. t. m. v Cbrudimu volilni shod, na katerem je govoril o položaju ter o bodoči taktiki Čehov. Dejal je, da so ostali Čehi svojemu državnopravnomu programu vedno zvesti, a da ga tudi poslej ne bodo opustili, nego zahtevali vedno, da dobi češčina v čeških deželah ono mesto, ki jej gre. Ako bode trajal sedanji politični položaj dalje, se drž. zbor sploh ne snide. Poslanci češkega naroda pa morajo združiti vse svoje duševne in telesne moči ter, če treba, braniti svoje pravice s telesno silo.
Čemu je MIlan prišel v Bukarešt?
„MoakovskijaVjedomoati" poro čajo, da je preiskava gledč umora romunskega profesorja M i haj lea nuj a dognala, da je bil Milan v zvezi s Saratovim, predsednikom makedonskega komiteja v Sređen, ki je namerjal atentat na življenje Aleksandra srbskega. Milan je dospel v Bukarešt prosit, da bi se njegovo ime javnosti ne imenovalo. Toda akoravno je justičnemu ministru Majoresku naštel vse zasluge, katere si je bil pridobil na Balkanu kot agent trozveze, justični minister niti slišati ni hotel, da bi se kaj zatajilo. Milanov sorodnik Aleksander Ca-targi je odločno odklonil, da bi bil advokat .komplotista" pred Carpovo vlado. V svojem obupu se je obrnil Milan do avstrijskega poslanika Pallavicinija, a zopet brez uspeha. Videč, da je vse zaman, se je odpeljal iz Bukarešta k svojemu madjarskemu čestilcu grofu Evgeniju Zichvju, čegar omra-čeni možgani smatrajo Milana za „največ-jega svetnika" naroda srbskega.
Vojna na Kitajskem.
Med Kitajci se širi vedno bolj velika nezadovoljnost s sedanjo dinastijo. Ustaja proti cesarski družini Mandžu d biva vedno resnejši značaj. Zlasti v južnih pokrajinah Kitajske so se postavili boksarji prav odločno proti cesarskim četam. .Morning Po81" poroča izŠanghaja: Ustaja v Kwan-tungu je obrnjena proti dinastiji, ustaja v Kwangsi pa proti ondotnim oblastim. Nobena obeh pa ne proti tujcem. Ustaja v Szetšwanu je izključno vladi sovražna. Tudi gibanje v pokrajini Yangtse je naperjeno proti dinastiji. V resnici meri vse gibanje po vsem Kitajskem na to, da se vrže dinastija Mandžu 8 prestola. .Daily Telegraph" pa poroča: Ustaši v Kangyuwei, ki so dinastiji sovražni, so cesarske čete blizu Huichtowa porazili. Nad 60 cesarskih vojakov je bdo ubitih, drugi so bežali. Ustaši so zasedli več krajev, a ne plenijo ter niso porušili nobene kapele in nobene misijonske hiše Ustaši zagotavljajo, da je njih edini namen, odpraviti sedanjo dinastijo. .Frankfurter Zeitung" je dobila iz Šanghaja poročilo, da se je namerjal na cesarja Kwangsu na noti v Singanfu atentat. Morilca, ki je bil boksar ali — kakor trdijo drugi viri — vojak, so obglavili. Cesarski dvor je v Pingtangu, 200 milj od Tavaenfua. Grof \Val-dersee je šele včeraj zapustil 8 svojim štabom Tientsin in odpotoval v Pekin.
Dopisi.
Iz Trsta, 15. oktobra. Občni zbor političnega društva „Eiinosf, ki se je vršil v nedeljo, je bil veleimpozanten. Vkljub slabemu vremenu se je zbralo okoli 1000 Iju-dij. Zanimanje je bilo v obče živahno. Govorili so: Dr. Rybaf, SpinČic", Kompare in drugi. SpinČic o položaju ni mogel posebnega povedati, ožigosal je pa katoliško narodno stranko ter je rekel: prav je, da je obsedel Dipauli med dvema stoloma, ko je bil tako neodkritosrčen, in bi si bil lahko vzgojil zaupanje med svojimi volilci, ko bi bil odločen. Povdarjal je, da bi bilo že jedno ali drugo ministrstvo poiskalo Belkredijeve naredbe, ki so bile jedino pravične, in jih izdalo sedaj v prenovljeni izdaji. Žel je obilo pohvale. Dr. Ry bar je govoril o predstoječih volitvah. Vladi je povedal, kar se je dalo. Policijski nadkomi8ar ga je ustavil v govoru, ker je posegel v nedovoljene strune. Bri Ijanten je bil posebno govor istrskega slovenskega poslanca Kompareta. Rekel je, da se ne boji ukorov ni od zgoraj ni od zdo-laj. Vidite me — je dejal — v duhovski obleki, toda kar se sedaj godi v naših škofijah, to je že preveč. Naše ljudstvo je zatirano od povsod. Tuji ljudje, ki niso izvr šili ni jedne srednje šole na Avstrijskem, se sprejmejo v semenišča, naši, ki so se izkazali z vsemi spričevali, se prezirajo. Škofu Šterku je bil protikandidat italijanski podanik, in malo da ni prodrl s protekcijo vlade. Kreditni fond istrski izrablja se na šemu ljudstvu v pogubo, da se ljudstvo izsesava. Italijanom se izposoja po 4%, da ti zopet posojajo ta denar ljudstvu po 14%. Končni povdarek njegov je bil: Mi se bo-demo krepko borili za pravo in blagor našega ljudstva, in če nas ne bo hotel ne Dunaj ne Rim, vsprejme nas že kdo drugi. Komparetov govor, ki je bil jako obširen, je bil najznamenitejši in je naredil največji utis. Aplavz, ki je sledil temu govora, je bil
brezkončen. In bil je zaslužen, kajti odkrito nam je bilo mnogo mnogo posebno iz škofije Poreške in persifliran je bil izrek (namreč škofije tržaške) .zaradi ljubega miru". Tudi zaključek predsednika Mandiča je bil impozanten. če nas vi nočete, naj nas drugi okupirajo Splošen vihar. Takega zbora ni imelo Se društvo Edinost. Proglašeni so bili kandidatom V. kurije zt Trst in okolico dr. Rybaf, za Istro dr. M. Laginja. Steno-grafični govori se ne bodo objavili, ker bi bili desetkrat zaplenjeni.
S štajerskega, dne 15. oktobra. Volilno gibanje je v polnem teku, kmalo se začne pravi volilni boj. A letos bo prvikrat boj v slovenskih vrstah. Vse kaže, da hoče duhovščina zvesta svojemu, iz Kranjskega importiranemu načelu, da proti duhovnikom ne sme biti nikdo voljen, nam vsiliti svojega kandidata. Pri zaupnem shodu v Celji se je že pokazalo, da želi velika večina volilcev za poslanca v V. kuriji Dragotina Hribarja, katerega je že pred tremi leti proglasilo slovensko politično društvo kandidatom za V. kurijo. A vkljub tej odločno izraženi volji večine zaupnikov se glasilo mariborskih rudečkarjev vendar ni hotelo udati in ščuva na nesramen način proti Hribarju. Kaj li imajo mariborski rudečkarji iskati in zapovedovati v celjski skupini V. kurije; oni vender niso volilci v tej skupini! Pustite nam to skupino pri miru!
Toda namen nam danes ni, zavračati vsiljivost in gospodstoželjnost mariborskih Tudislovencev; mi hočemo danes jasno in glasno, pa sine ira et studio povedati, zakaj smo za Hribarja in proti Žičkarju. Hribar bil je že pred tremi leti od naših voditeljev proglašen kandidatom. Naši voditelji poznajo Hribarja po njegovem 10-letnem prezaslužnem in uspešnem delovanji. Hribar je sila podjeten, neumorno delaven in požrtvovalen narodni bojevnik. Zgodovina .Domovine" in njenega trpljenja govori več, kot bi mi mogli povedati; v .Domovini", tem priljubljenem glasilu spodnje-štajerskih Slovencev, zrcali se — Dragotin Hribar. .Domovina" je najboljše priporočilo za — Dragotina Hribarja. 0 Hribarju pričakujemo, da bo neustrašeno, neizprosno in brezobzirno zastopal naše narodne težnje; njegova toliko preganjana in z velikanskimi žrtvami vzdrževana „Domovina" nam jamči za to. A kako je z Žičkarjem? Nikdo mu ne more odrekati izredne delavnosti in narodne navdušenosti ter srca za kmečko ljudstvo. Mnogo zaslug si je on pridobil kot poslanec. A dandanes možje kakor Ž'čkar niso za državni zbor, osobito ne za V. kurijo, ki je vstvarjena v prvi vrsti za obrtnike"in delavce. Potrebe kmet-skega ljudstva pozna Žičkar; o potrebah obrtnikov in delavcev pa se mož še ni zadosti poučil. Pač pa je Hribar kot delavec, obrtnik in trgovec kakor vstvarjen za V. kurijo, ki je namenjena ljudem njegovega stanu. Da pa Hribar razumeva tudi potrebe in težnje kmetskega ljudstva, to nam spričuje njegovo dosedanjo delovanje in izvrstno urejevana njegova ,Do movina", ki v stalni rubriki strokovnjaško in polna ljuhezni do kmetskega ljudstva razpravlja kmetske zadeve.
Dalje: Žičkar je bil dober poslanec. Da pa bo tudi v prihodnje, za to nimamo nobenega jamstva; baš nasprotno, razna dejstva zadnjih časov nam vsiljujejo bojazen, da duhovnik ne more več biti pravi narodni zastopnik. Časi, ko so stali duhovniki pri nas v prvih vrstah narodnih bojevnikov, ko so nevstrašeno nosili prapor narodne odločnosti, so — mnuli. Danes stoji štajerskim duhovnikom na čelu mož, ki je tudi bil nekdaj odločen narodnjak, ki pa je potem vrgel narodno mišljenje v stran in je sedaj le pokoren hlapec vlade. Danes narekuje našim duhovnikom narodno in politično mišljenje in postopanje škof Napotnik, tisti Napotnik, ki je ves slovenski narod na Štajerskem do dna srca užalil s svojim postopanjem povodom Slomškove slavnosti v Ponikvi, tisti Napotnik, ki je imel prvi osebno, narodno in cerkveno dolžnost, udelež iti se slavnosti v čast svojemu predniku, ki pa je to slav-nost ostentativno ignoriral in jo proglasil za .preveč — narodno" Ne svojemu prepričanju, nego poveljem svojega škofa morajo dandanes biti naši duhovniki pokorni, in znano je, s kako kruto roko drži škof svoje duhovnike in njih narodno mišljenje k tlom. Javna taj
nost je, da je Napotnik ukrotil .hudega" Gregorca, javna tajnost je, da je isti Na potnik tudi Žičkarju letos ustavil agita-cijske volilne shode. Zaslužil si je škof Napotnik že veliki križec Franc Jožefovega reda; a to mu Se ne zadostuje. On si hoče ge več zaslužiti: Tužne perSpektive za poslanca duhovnika. Klobuk doli pred Žičkarjem; a on ni svoj lastni gospod, on mora Škofa ubogati. Ta odvisnost pa mora našim narodnim težnjam biti v veliko škodo. Škofov izrek, da so SlomSekove slavnosti .preveč narodne", je že obrodil sadove. Nebroj takih slavnostij se je že praznovalo; a v Žalcu so SlomSekovo slav-nost prepovedali. Zakaj ne? Saj sam Skof perhorescira slavnosti na čast prvemu la-vantinskemu škofu! In tako bo škofovo hrepenenje po vladini milosti in po odlikovanjih še dalje oviralo naše duhovništvo v narodnem delovanji. In naj bo duhovnik poslanec še tako odločen, prva avtoriteta mu je in mora biti škof; na njega se mora vedno in povsod ozirati. Mi pa potrebujemo kot poslance le take može, katerim se ni treba ozirati na nobeno stran, le na narod. Takšen mož je Hribar; on je neodvisen. Žičkar pa je odvisen od svojega škofa, tistega škofa, ki v svojem uradu in s svojimi duhovniki nemški uraduje, tistega škofa, ki ne časti narodovega ljubljenca, velikega Slomšeka, in tistega škofa, kateri ne more odločnega duhovnika — politika trpeti, ker mu je — napoti pri njegovem teženju za visokimi odlikovanji. Dr. P. S.
Dnevne vesti
v* L j u b 1 ] a n i, 16. oktobra.
— Zakaj dr. Tavčar ni sposoben za državnega poslanca? Naznanilo, da je dr. Tavčar oglasil svojo kandidaturo za držav-nozboraki mandat ljubljanskega mesta, je zadelo naše klerikalce kakor strela z jasnega. Razumemo njihov strah in zato tudi razumemo, da bi radi dali vse tiste tisočake, ki so jih dobili za časa potresa za podporo ljubljanskim prebivalcem, kateri pa se izginili brez sledu, ako bi mogli preprečiti izvolitev dr. Tavčarja. Ker pa dr. Tavčarju ni lahko priti do živega, bi klerikalci radi volilce preplašili, čeS, dr. Tavčar ni sposoben za poslanca, ker je — Čujte in strmite! — že ministrskega predsednika napadel! Klerikalci smatrajo samo take ljudi za sposobne, ki imajo svet strah pred vsakim ministrom, le take, ki umirajo pred ministri same ponižnosti in udanosti. Kdor si upa tudi ministru zobe pokazati, kdor se zaveda, da ima kot ljudski zastopnik dolž nost, nastopiti, če treba, tudi proti ministrskemu predsedniku, tisti po klerikalnih na zorih ni poklican za poslanca. Klerikalci se tuđi ravnajo po tem, zakaj poslali so v državni zbor same take može, katerim se kar hlače tresejo če vidijo kakega ministra, mej njimi je tudi mož, na katerega je neki minister, ko je v tretje prišel k njemu, zaren-čal: .Kaj pa že spet hočete?", na kar se je ta poslanec tako prestrašil, da je jecljaj« prosil odpuščanja, da je ministra nadlegoval in jo je potem hitro odkuril, ne da bi bil kaj opravil. Če hoče kdo izvedeti ime tega hrabrega poslanca, naj potrka pri dr. Žitniku. Narodno napredni volilci se pa lepo zahvaljujejo za take klavrne junake in je pri njih očitanje, da se kdo upa tudi z mi nistrskim predsednikom primerno zaropotat', le priporočilo.
— Liguorijanska morala. .Slovenec" bi rad utajjl naše razkritje, da je škof po Dolenjskem agitoval, v tem, ko je v svojem listu naznanil, da je odpotoval „na oddih" na jug. Škofov list, ki sicer nima prav nobenega stida in je laži tako vsjen, i-.akor cigan mraza, se to pot ni upal na ravnost prerekati naših podatkov o škofovem potovanju po Dolenjskem — saj je v Krškem, v Leskovcu, v Novem mestu itd. na stotine ljudi, ki so minoli teden škofa videli na svoje oči — in zato skuša svoj namen doseči z zvijačo. V včerajšnji avoji številki piše: .Presvetli knezoškof dr. Jeglič se je v soboto v spremstvu g. dr- E. Lampeta pripeljal na otok Krk ob Jskat biskupa dr. Mahniča. „Slov. Narod" Pa zatrjuje, svojim bralcem, da presvetli po Dolenjskem agituje za državnozborske volitve". Kako premeteno! .Slovenec" ne taji direktno, da je bil škof v tem času, ko je naznanil, da gre na oddih na jug, pa do sobote, na Dolenjskem, zasukal je pa notico tako, da morajo njegovi bralci mi-
sliti, da smo mi poročali neresnico. Ta notica nam kaže, kako temeljito so .Slo vencevci" preštudirali svojega Liguorija. Ta sveti Liguori uči, da je dovoljeno po krivem prisegati z dvoumnimi besedami, in da je dovoljeno po krivem prisegati s tem, da se prikrijejo prave misli (Licet veri ta tem occultare prudenter sub aliqua dissi mulatione). Po tem navodilu se je ravnal „Slovenec" tudi v tem slučaju. Toda mi se ne damo ne ujeti niti sumničiti in zato pozivljemo kanonika Kalana, naj, če se upa, jasno pove, če je bil škof v rečenem času na Dolenjskem ali ne. Potem bomo govorili dalje, a pripravljen naj bo, da mu bomo usta pošteno zamašili.
— Čuden časten meščan. V knjigi „Hof- und Staatshandbuch" za leto 1900., ki ga je izdala c. kr. dvorna in državna tiskarna na Dunaju in ki, kakor je znano, navaja vse člane Najvišje cesarske rodo vine, kakor tudi vse uradnike in druge javne funkcijonarje z njih službami in do stojanstvi v naši državi, je na str. 415 naveden tudi g. baron dr. Benno Possa-ner v. Ehrenthal, c. kr. višji finančni svetnik v Korneuburgu, ki je, kakor smo že poročali, tudi kandidatka mesto finančnega ravnatelja na Kranjskem. Poleg drugih dostojanstev stoji pri njegovem imenu, da je .erblicher Ehrenbiirger von Laibach"! Kolikor je nam znano, je bil pač Possanerjev stari oče častni meščan ljubljanski, ker si je pred več nego šestdesetimi leti kot okrožni komisar pridobil zaslug za olepšavo okolice ljubljanskega mesta s tem, da je dal napraviti pot iz Ljubljane skozi podturenski gozd na Spodnji in Zgornji Rožnik in da je napravil tudi takozvano .večno pot" okoli Rožnika. Ali njegov vnuk, ki je menda vendar jurist, bi moral vedeti, da častno meščanstvo ni dedno dostojanstvo in da statut nobenega avstrijskega mesta ne pozna takega dednega častnega odliko vanja Čudno je tudi to, da se je ta .erblicher Ehrenbiirger von Laibach" prikazal še le v zadnjem Času .Hof- und Staats-handbuchu", odkar se je raznesla govorica, da bi g. baron Possaner rad prišel na odlično mesto v Ljubljani starejši letniki te knjige ga pa še ne poznajo. Gospođa župana ljubljanskega, čuvaja pravic našega mesta, prosimo, da pozove g, barona Possanerja, naj dokaže, s kakšno pravico se lasti tega častnega pridevka, in da poskrbi za to, da bo ta „erblicher Ehrenbiirger von Laibach" v prihodnje izginil iz uradne knjige, kakršna je „Hof- und Staatshandbuch".
— Župnik na Češnjicah mora imeti jako čudne nazoro o poklicu učiteljev in o poklicu obrtnika. Mož išče orgljavca in cerkovnika in je to gotovo jako mastno službo razpisal v .Slovencu". Pa ni dovolj da zna dotičnik, ki dobi to službo, samo orgijati, zvoniti in cerkev pometati. Zahtevajo se še druge zmožnosti. Mož mora znati ali otročiče v branji in pisanji poučevati ali pa kako rokodelst /o. Župnik v Češnjicah išče torej mežnarjn, ki bo znal ali otroke podučevati ali pa njegove škornje krpati; oboje postavlja v eno vrsto. Morda se mu posreči, da dobi moža, ki bo vse skupaj, orgljavec, mežnar, Čevljar in učitelj, potem bo imel popolno versko šolo na Češnjici.
— Jour-fixe slovenskega umetniškega društva bo — kakor vsako sredo — tudi jutri zvečer v .Narodnem domu" na levi strani. Na vsporedu: petje in igranje na klavirju. Reditelj g. Cinner, — Danes ob polu 9 zvečer odborova seja.
— Neumno zelotstvo. Pred par dnevi je pisal .Slovenec": Igra .Sedem gavra nov" je nespodobna, za dijaštvo pa celo pohujšljiva, ker pleše g. V. Housa balet, pri katerem se mu vidijo gole noge. Gospod urednik, ste že čuli, kdaj kaj tacega?! Torej se pohujšuje celo občinstvo pri dirki, kjer imajo dirkači gole noge brez trikota Dijaštvo se pohujšuje pri kopanju. Drugič bodo morali pokriti noge Izveličarja v cerkvi, ki tudi nima nič pokritih.
— Slovenska umetniška razstava ostane odprta do 28. t. m. Odbor umet nlškega društva je podaljšal določeni rok v ta namen, da si morejo ogledati razstavo tudi srednješolci in člani ljubljanskih delavskih društev. Za te se je vstopnina znižala na 20 vinarjev. Ako bi se bilo spričo velikega števila delavskih strokovnih, izobraževalnih, pevskih i. dr. društev katero slučajno izpustilo, naj se obrne dotično
društvo na odbor umetniškega društva. Do včeraj zvečer, t. j. tekom meseca (od 15. septembra do 15 oktobra) je posetilo razstavo 3465 oseb. Poprečno je torej bilo v razstavi vsak dan 115 oseb.
— Iz Postojne se nam piše: Dne 13. t. m. se je višjim davčnim nadzornikom imenovanemu gospodu dru. Janku Ponebšeka izročila čestitka. Podpisani so ne le izključno c. kr. in drugi uradniki-davkoplače val ci, nego najodličnejši velemožje, posestniki treh okrajev, ki čislajo rečenega pospoda kot vestnega in ne pristranskega uradnika.
— Prvi promenadni koncert meščanske godbe. Naša novoustanovljena meščanska godba, ki je že pri dosedanjih svojih nastopih pokazala, da je zasnovana na resni, strokovni podlagi, nas je pri nedelske prvem promenadnem koncertu naravnost rečeno , prav iznenadila. Nastopila je z 22 možmi kot orkester na lok in izvršila ves lepo sestavljeni vspored tako dovršeno, da je bilo občinstvo kar navdušeno in je to izražalo prav krepko po vsaki točki. Preverili smo se v nedeljo da bode naša godba, ko se popolni še z ne katerimi sedaj še ne zastopanimi instrumenti kos tudi najtežavnejšim nalogam. Da so mej lahkejšimi skladbami že zadnjič bila zastopana tudi težja klasična dela Mendelssohna (Ženitovanjska koračnica), Mozarta (ouvertura k .Don Juanu"), daljša ouvertura Zajceva k igri .Graničari" itd. dela le čast godbi in nje ravnateljstvu. Izvajale so se vse točke pod osobnim vodstvom, g kapelnika Beniška točno in z lepo uglajenostjo prav umetniško dovršeno. Spoznali smo v nekaterih točkah, da ima godba izborne soliste za flavto (.Ljubavna pesem") krilorog (.Lasta-vicam"), klarinet („Graničari") itd. Razmerje mej godali in trobili je primerno posebno dobro je vplivalo, da poslednja niso bila preglasna in se lepo podrejala godcem, kar bi želeli tudi pri nastopu godbe na sama trobila, kjer so semtertja basi premočni in preglašajo višja trobila preveč. Navzlic primerno malemu Številu glasbenikov je bila sonoriteta prav krepka in čvrsta a vender lepo uglajena, kar kaže da je vsak posameznik sodeloval z veseljem in navdušenjem ter je tako tudi na slušalca naredila godba najprijetnejši utisek. Naj bi vedno tako ostalo! Ko se ensemble še malo spopolni in se posamezniki privadijo drug druzega imeli bomo godbo, ki bode mestu in prebivalcem v vsakem oziru na čast. Kakor že zdaj ni zaostala pri prvem koncertu prav nič za priznano dobro vojaško godbo, tako bode v bodoče še lagleje tekmovala z vsako konkurenco, posebno če jo bode občinstvo zadostno podpiralo. Obisk je bil primeroma prav dober, dvorana skoro vsa zasedena, na galeriji, kjer je marljivi restavrater g. Masarvk predvčerajšnjim postavil dovolj miz, pa je bilo še prostora dovolj. Mnogo tistih, ki so minulo nedeljo provzročili drenj in gnječo, bi predvčerajšnjim prav lahko dobilo prostora, če bi bili prišli. A ni jih bilo — zakaj? — Tako je bil torej umetniški uspeh predvčerajšnjega koncerta prav časten, gmotni pa bode gotovo tudi povo-Ijen. Ne moremo si kaj da ne izrečemo tople zahvale ustanovitelju naše godbe, neumornemu g Pahorju in kapelniku g. Benišku ter podkapelniku g. Majcen u. Na občinstvu in na meščanstvu bode zdaj, da se srečno ustanovljena godba ne samo vzdrži na sedanji stopnji, nego da tudi napreduje na vse strani. —i.
— Kongres proti alkoholizmu vršil se bode o veliki noči prihodnjega leta na Dunaji. Kongres bode svoji nalogi primerno internacionalen, 8. v vrsti doslej sklicanih. Udeleže se ga učenjaki vsega sveta, pa tudi politiki, socijologi, nacijonalni ekonomi, in sploh vsi oni, katerim je na tem, da se rešijo narodi tega zla. Zastopana pa bode na tem kongresu prvič tudi oficijelno Kranjska. Žal da so tudi pri nas tako žalostne razmere, da se imajo poklicani krogi prav resno baviti z vprašanjem o alkoholizmu. Prihodnje dni sestavi se Kranjsko zastopajoči odbor, kateri se udeleži prihodnje leto kongresa Želeti bi le bilo, da se oni, ki se zanimajo za to pereče vprašanje, celokupno odzovejo vabilom, katere razpošiljata dunajska centrala in konstitucijski odsek te dni po deželi. Pri tej priliki opozarjamo cenjene bralce na razpravo, katero bodemo (ob K essowitzevem feljtonu) prinašali prihodnje dni v našem lista.
— Tatvina. Policija je zaprla nekega brezposelnega črevljarja Franceta Pojeta, kateri je včeraj zjutraj ukradel v Blumauer-jevi gostilni Antonu Pernetu iz Godiča zlat prstan.
— iJa grenkega" se je napil neki drvar v žganjski kleti tako, da se je kar valjal po blatu. Ženica je imela usmiljenje ž njim in ga je spravila domov.
— Voziček z mlekom je prevrnil neki voznik na Karlovaki cesti Mariji Iste-ničevi. Steklenice z mlekom so se pobile in mleko se je razlilo po cesti.
— Aretovanje. Črevljarski vajenec Jožef Vidmar, ki se je učil pri črevljar-skem mojstru Antonu Riznerju v Sevnici in je 5. aaptembra t. 1. od tamkaj izginil, je bil včeraj tukaj aretiran.
— V paviljonu restavracije v „Narodnem domu** bode sviral jutri zvečer mali salonski orkester iz Opatije. Vstopnina prosta.
• Ropar Musolino je bil 1. 1895 radi umora obsojen v ječo za 18 let. Ko se je prebrala obsodba, se je roparjeva mati zgrudila mrtva na tla; njegova sestra pa je umrla kmalu potem iz žalosti. No, ropar Musolino je ostal v ječi komaj dve leti, potem pa ušel. Zaprisegel pa je, da po-streli vse priče, radi katerih je bil obsojen. Prič je bilo 14, in 24. septembra t. 1 je umrla zadnja priča, posestnik Zirelli iz Santo Stephana. Tudi tega je Musolino, kakor drugih 13, ustrelil. S tem je izvršil Musolino svojo prisego docela. A ustrelil je ra zen teh 14 prič še dva druga Človeka, toda le pomotoma. Dopisniku lista .Corriere di Napoli' je Musolino povedal, da je dotična dva ustrelil pomotoma vsled goste megle, ki nastopa na Aspromonte. Musolino pa je žurnalistu tudi dejal, da mu je za ta dva nesrečneža resnično žal. Doslej je bila razpisana za Masolina nagrada 10.000 lir, poslej pa je vlada nagrado podvojila. Kdor ga ujame ali ustreli, dobi vsaj 20 000 lir. Kdor pa ujame ali ustreli kakega njego vega tovariša, dobi 5000 lir. Vzlic temu pa Musolinu v Kalabriji ne stori nihče nič, nasprotno, ljudje so prepričani, da je bil 1 1895. Musolino po nedolžnem obsojen in da je storil čisto prav, da je postrelil priče! Saj se je s tem maščeval za izgubo matere in sestre.
Telefonska in brzojavna porodila.
Dunaj 16. oktobra. Dipauliju se je v nedeljo na shodu v Briksenu jako slabo godilo. Dipauli je imel na tem shodu velik govor, v katerem je mej drugim opozarjal na nesoglasje, da se je škofom iz kabinetne pisarne prepovedalo politiziranje v tem ko se seme-niškim profesorjem (Dipaulijev največji nasprotnik je semeniški profesor dr. Schopfer) ni prepovedalo. Vzlic vsem naporom Dipaulijevih prijateljev je shod z večino 3 ali 4 glasov odklonil Di-paulijevo kandidaturo.
Praga 16. oktobra. „Katoličke Listy" javljajo, da postavijo češki klerikalci in krščanski socialisti v vseh okrajih na Češkem svoje posebne kandidate.
Praga 16. oktobra. Iz Klatova se poroča, da je tam in v okolici zapadel sneg.
Brno 16. oktobra. V Prostjevu se je podrl oder pri stavbi nove gimnazije, 7 oseb je bilo ubitih, več ranjenih.
Petrograd 16. oktobra. Car je tudi admiralu Aleksejevu podelil zlato z demanti okrašeno sabljo.
London 16. oktobra. Turški sultan je v Rudečem morju ležeči otočič Turoan dal za 30 let Nemčiji v najem. Nemčija napravi tam skladišče premoga in postane s tem neodvisna od angleških skladišč na tisti progi.
London 16. oktobra. Naznanja se da odpotuje Kriiger jutri iz Laurenzo Marqueza na nizozemski vojni ladiji v Evropo.
London 16. oktobra. Listi so prenapolnjeni poročil o ustaji, ki je baje nastala zoper kitajsko dinastijo. Poroča se, da so ustaši pri Kang-Ju-VVeju premagali cesarsko armado, da je pa ta ustašem zopet vzela v provinciji Kvang - Tung ležeče mesto Vaj-čaj.
Zavarovalne vesti.
„Janus"
vzajemno zavarovalno društvo za zavarovanje na življenje na Dunaju, I. VVipplin-gerstrasse Nr. 30.
V III. četrtletju 1900 bilo je vloženo 1853 zavarovalnih ponudb v okroglem zavarovalnem znesku K 5,341.000 v rešitev, od katerih je bilo sprejetih in police oddane 1633 zavarovancem v znesku K 4,379 000 zavarovanega kapitala.
Od začetka tega leta bilo je 5277 zavarovalnih ponudb za kapital K 15,293.000 rešiti. Od 1. januvarja t. 1. bilo je polic za kapital K 12,482 000 na zavarovance oddanih
V III četrtletju iznašale so vplačane premije in pristojbine s kapitalnimi obre strni vred K 1,114.000, in izplačalo se je K 517 000.
V času od 1. januvarja t. I. prejelo je društvo na premijah, pristojbinah in obrestih K 3,339.000, — in plačalo se je K 1 584.000 — Odkar društvo obstoji, plačalo je K 45 335000.
Natančneja pojasnila daje in zavaro valne ponudbe sprejema glavni zastop za Kranjsko: Ludo vik Valenta. Pred Prulami št. 23., I. nadstropje, nasproti Marijinih toplic. (2136)
Gondurango Malaga vino.
(Želodec krepčujoče vino.)
Sunja, 23. septembra 1898. Blag. gospod M. I«eustek, lekarnar v Ljubljani.
Rad priznavam, da je Vaše Conduranjro Mala«:** vino pristno. Deluje posebno dobro pri želodčni boli, krepi telo, lajša in vzbuja slast
do ledll- Dr. J. Folnegovir,
(9—42) obC zdravnik.
60.000 kron je glavni dobitek invalidsko zahvalne loterije, ki se izplača z odtegnenimi 20% v gotovem denarju. Opozarjamo čast. svoje čitatelje, da bode žrebanje dne 10. novembra 1900.
Meteoroiogicno poročilo.
Vliina nad moljem !06-S?i. Srednji traiini tlak 736-0 mm. Stanje
ci I Cas opa- j baro-
»-M I--—M-----
(g I zevanja j metra v mm.
Nebo
S-
15 9. zvečer
16 17. zjutraj » I 2. popol.
7335
735 5 734 0
5*2 si. s vzhod dež
5 4 al. svzhod del. jasno 99 si. 8vzhodjdel. jasnoj^
Srednja včerajšnja temperatura 8'2°, nor-male: 10 6".
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pre-žalostno vest, da je naša iskreno ljubljena mati, gospa
-Alatnici Marout
vdova c. kr. cestnega oglede, založnica klavirjev in posestnica
danes ob '/»2. uri popoludne, previđena s svetotajstvi za umirajoče, v 79. letu svoje dobe mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb predrage rajnee bode v sredo, dne" 17. vinotoka, ob 4. uri popoludne iz hiše žalosti, na Bregu št. 20, na pokopališče pri sv. Krištofu.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v raznih cerkvah.
Draga rajnea bodi priporočena v blag spomin in molitev. (2138)
Ljubljana, dne" 15. vinotoka 1900.
F ran«* i Mek   in   Janko    TI aro nt, sinova. — Josipina flarout. omož. Cepin, llhikii ilni-oul. hčeri.
Zahvala.
Globoko potrt in ožaljen po nenadni izgubi svojega iskreno ljubljenega, nepozabnega očeta, oziroma svaka in strica, blagorodnega gospoda
Frana VVohinza
višjega oficiala c. kr. priv južnoželezniške družbe
čutim dolžnost, da se najiskrenejše in najtoplejše zahvalim za izraze prisrčnega sočutja, ki so mi došli od tolikih strani, za izredno mnogobrojno in jako častilno spremstvo k zadnjemu počitku pokojnika in za mnoge poklonjene krasne vence, posebno pa še častitemu gospodu inšpektorju, vsemu uradniškemu oaobju in uslužbencem c. kr. priv. južno železniške družbe. (2138;
V Ljubljani, dne" 14. oktobra 1900.
Franc VVohinz
uradniški aspirant c. kr. priv. južno železniške družbe v Ljubljani.
začetnik, z lepo in hitro pokončno pisavo, išee službe.
Pisma se prosijo pod: A. .\., e. kr. pre-dllnira v Ajdovščini. (2134—1)
Mopritlično stanovanje
s 4 sobami, služniško sobo, kopalnico in pritiklinami in vporabo vrta,
se odda v novi vili ob cesti na Rožnik (Vrtača).
Povpraša naj se istotam. (2090—3)
Trgovski pomočnik
Sa*«»k«9 spreten prodajalec, in (2128—2)
prodajalka
se v n p rej meta pri
K. Recknagel, Mestni trg.
Proda se (213?-^
takoj zaradi smrti v nekem trgu na Spodnjem Štajerskem blizu železnice dobro idoča
z mnogobrojnim! odjemalci, in zraven spadajoča trgovina z mešanim blagom z vsem premičnim in nepremičnim blagom
Naslov pove uprsvništvo „Slov. Nar".
Kupujem
vsako množino in plačujem najvišje in najboljše cene, namreč:
suhe jedilne gobe, hrastove jezice in želod, sveže bukovo zrnje, češ-minjeve jagode in češminjev sok.
To sip X-je*ULZ
(2133—1) trgovec v Ljubljani.
Najvišje odlikovanje 1900.
C. kr. srebrna državna svetinja.
Alaska-dijamanti.
Velečes.itim damam si usojam najudaneje naznaniti, da hode moj sin od 17. do 18. oktobra v EJublJaiii v Hotelu „Stadt Wien" (pri Hlalieu), ter bode tam razstavljeno imel bogato zbirko mojih izdelkov, katere naj si blagovolijo ogledati. Na željo bode isti zbirko predložil tudi v zasobnem stanovanji.
Alaska-dijamanti so v Pocky-Moun-tains se nahajoči kristali, kateri se, brez vsake kemične pripomoči, samo po čisto umetniškem ■»rušenji izdelani in so glede »leska in oarnja ne razločujejo od pristnih ter prekose vse dosedanje Imltaeije. Dobivajo se v pristnem zlatu in srebru vdelani pri Ivanu Peterka, Dunaj I. Opernring št. 11.
(2131-2)
Častitemu p. n. občinstvu.
an
si usojam najudaneje naznanjati, da sem odprl v ponedeljek dne 15. oktobra t. I.
cvetlični  salojtl i*S-
v Prešernovih ulicah. (2120-3)
Ob jednem se zahvaljujem svojim velečastitim odjemalcem za njihovo dosedanje zaupanje ter priporočam to svoje novo podjetje, katero naj se smatra za podružnico, v blagovoljno obiskovanje.
Z velespoštevanjem
grajsko posestvo
v krasni legi rasa Koroškem 9 15
minut od kolodvora oddaljeno, skupno 70 oralov, arondirano, globoka zemlja I. vrste, stavbena area 2200 Dm., stanovalna hiša vili podobna, veranda, balkon, terase, vrelčna pitna voda, 1000 komadov rodečih sadnih dreves, gospodarska poslopja, vse v najboljšem stanju, je zaradi rodbinskih razmer raa proda|. Prijazne ponudbe pod: „V. O. pošta Prevali, koroško«. (2L96—3)
Specialna trgovina za kavo in čaj
Edmund Kavčič
Prešernove ulice, nasproti glavne pošte
priporoča (2023—14)
dobro Santos kavo ...  po gld- 1'— kilo fino mehikansko kavo.   .    „   „    120 „ pristno Portorico ln Goldjava „  ,,   140 „ pristno arabsko Mocca .   .   „   „   160 kilo dobri Soiichong-čaJ   .   .   .   „   3 kr. deka fino Pecco-mešanico .   .   .   „   6 „
L. LnseP 01112 za tirisiR.
Priznano najboljše sredstvo proti kurjim oče-= som, žuljem Itd. itd. -
Glavna zaloga:
Schwenk-ova lekarna
Dunaj -Meldllng-.
obliž za turiste pc 60 kr. Dobiva se v vseh lekarnah. V Ljubljani: M. Mardetschlager, Mayr, G. Piccoli. V Kranju: K. Savnik. (485—26)
Zahtevajte
Luser-jev
JV(odree
najboljši fabrikat
najlepša fazona
v veliki izberi in po najnižjih cenah priporoča (2C69—2)
K«rl ffcceknagel
JY[c5tni trg |t. 24.
čenča
ki je dovršil saj I. razred srednje šole, vsprejme v svojo špecerijsko prodajalno in glavno zalogo tobaka (2108—3)
Gabrijel Jelovšek na Vrhniki.
(nianufakturlst), vešč slovenskega, nemškega in hrvatskega jezika v govoru in pisavi ter italijanskega nekoliko v govoru, želi nastopiti v LJubljani službo kot komptoarist. Isti ima tudi veselje do potovanja.
Ponudbe naj se pošiljajo pod A. is- umih upravništvu „Slov. Naroda". (2100—6)
Proda se
v 14 rak o v* k <-m predmestju hl&a z  vrtom, hlevom in šupo. jako
pripravna za izvrševanje  obrta izvoščekov (fijakarije) takoj pod roko. Natančna pojasnila daje
dr. Josip Furlan
(2129—1) advokat v Ljubljani.
Sprejme takoj
solicitatorja
izvežbanega v malem konceptu in v slovenskoj stenografiji.       (2ii5—3) Plača po dogovoru.
Dr. Janko Jamšek
odvetnik v Litiji.
ima za prodati deželnih pridelkov
Kdor
kakor:
(1800-1-
fižol, krompir i. t. d.
naj se obrne zaupno na podpisanega, kateri prejema blago  v komisijon in posreduje prodajo vsakršnega blaga proti primerni odškodnini.
Alojzij Grebene
•fi v Trstu *f-
ulica Torrenle wt. ZSO. 32.
pooblaščena javna tehtnica in trgovina s prašiči in domačimi pridelki.
ife
Spretne, solid-^e
potovalne uradnike
(akvixlt«*r|>
za vse zavarovalne stroke v »prejme proti visoki proviziji, sšasoma tudi t* stalno pla o tukajšnji glavni zastop stare, na Kranj skem že dolgo poslujoče tuzemske zavarovalnice.
Lastnoročno pisane ponudbe naj se pošiljajo pod: „akviziter *S" upravništvu „SIov Naroda". (1531—22*
Velika vojaško-invalidska   j Zadnji mesec!
loterija v zlatu in srebru. I Glavni dobitek 60.000 kron.
v gotovem denarju 20° 0 manj. (2051—5)
Invalidske srećko a 1 krono
priporoča: «1. C. MA V£K w Ijjubljanl.
ju ju SS ♦?» *|* »3r fjr     ^ «3r*     rVi iVi »T? »Tj »T* »Ti žT« »Ti ifi »Ti »T« i*. »T. »Ti »Tj »T4 »T4 ST4 ffi rfr »V?
]>f M fig r^k Z\ « i i o •
Slovenskim rojakom v Celji in okolici uljudno naznanjam da sem
restavracijo v,Narodnem domu'
v Celju. =S55=^
Točim pristna štajerska in drujera vina ter vedno pivo. 1 kiiNiia Jedila vedno na razpolago.
Postrežba prijazna in točna.   ^   Cene zmerne.
Za mnogobrojen obisk se priporoča
z vsem spoštovanjem
(2113_2) Fran Dolničar.
mm *
£i3 'rt
W &
nT V ;-h mm »
Sttfjrt
I
„Ljubljanska kreditna banka"
v Ljubljani
Mpltalske nllee £«. 2S.
2TaJca.jp in predaja vseh vrst rent, državnih papirjev, zastavnih pisem, srečk, novcev, valnt i. t. d. po najknlant-nejfiih pogojih. (1877—28)
Fosojila. na vrednostne papirje proti nizkim obrestim.
Zavarovanje proti knrzni izgubi. Promese k vsem žrebanjem.
na vložne knjižice, na tekoči račun in na giro-konto s 4° o obrestovanjem od dne  vloge do dne vzdiga. Eskom.pt men-lc naj kula ntneje.
Borzna naročila. 10
Izdajatelj in odgovorni urednik: Joaip Nolli.
IrfMtinina in tisk .Narodna Tiskarne*.
47