številka 29
e—
— IZHAJA VSAKI DAN
trti «b nedeljah In praznikih eb 5* «fc p«Mrfeljkffe eb 9. zjutraj. pMmmlčiie fitev. se prodajajo po 3 nvd. (6 stot.) ▼ miiogik
tobakarnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, št. Petra, iPottojni, Sežani, Nabrežini, St. Luciji, Tolminu, Ajdov-Uini, Dornbergu itd. Zaatarele S ter. po 5 nvč. (10 stol). O« LAS t 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE ▼ iirokosti 1 fcaione. CENE : Trgovinske in obrtne oglaM po 8 st. mm, •tmrtnice, zahvale. poslanice, oglase denarnih zavodov po SO nt. mm. Za oglase ▼ tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka »»•daljna vrsta K 2. Mali oglasi po S stol beseda, najmanj pa 40 sto t. Oglase sprejema Inseratai oddelek uprave »Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti".
TRST, v petek 29. januvarja 1909
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko«
V otflnostl jo moć I
i i H
A fl|9	m I
p
Tečaj XXXIV
■■ NAROČNINA ZNAŠA -
** let° 24 K' Po1 leU 12 K» 3 mesece 6k;si &». ročbe brez doposfane naročnine, se npr-t® ne ozira.
IftNMlik H atltljik* tsduj*	Ctu* :
.	Wm k i-a«, tel leta 8 CO —. ^^
Tai dopisi naj M pošiljajo na urodniStro lista. Nefranko-vana pisma ae ne sprejeaaje b rekopltl •• ne vr«č«J*. UREDNIŠTVO: iHot Siergia Galattl 18 (Harrtnl d«») Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konzorcij lista „Edinost". - Natisnila tiskarna konsorc^a
lista „Edinost" v Trstu, ul. Giorgio Galattl it. 18. PoStao-kranllnKfil ra?on 11 841 652. TELEFON IL 11-57.
Brzojavne vesti.
Shod slovenskih dijakov na Dunaja,
DUNAJ 28. „Slovanska korresp. poroča : Danes se je vršil po § 2. shod slovenskega dijaštva, na katerega je prišlo več poslancev. Vsprejeta je bila resolucija, v kateri se pro-teatuje, da se je italijansko visokošolsko vprašanje rešilo, ne da bi se bilo istočasno rešilo slovensko vseučiliščno vprašanje. — Zahteva se nadalje, da se takoj ustanovi slovenska pravoslavna fakulteta v Ljubljani ia odobre izpiti in rigorozi napravljeni na zagrebškem vseučilišča. Poživlja sa na vse slovenske državne poslance, naj toliko (asa ovirajo ustanovitev italijanske pravne fakultete, dokler se istočasno ne zagotovi izpolojenje slovenskih zahtev.
Ogrski državni zbor.
BUDIMPEŠTA 28. Zbornica je nadaljevala generalno debato o predlogi davčne reform^,
Novi armadni inspektor trena.
DUNAJ 28. Cesar je imenoval FML. Edvarda Feigla, poveljnika kavalerijsko četne divizije v Jarosiavu, generalnim nadzornikom trena.
Protijaponski zokont v Kaliforniji.
SACRAMENTO 28. Zakonodajni zbor kalifornski je odložil razpravo o protiiapon-skem zakonskem načrtu, ker je treba istega primerno želji zvezne vlade spremeniti. Očeta Ivana Kronstadskega proglasijo svetnikom.
PETRO GRAD 28. Neki carjev reBkript na petrograjskega metropolita Antonija določa dan smrti protohereja Ivana Kronstadskega kakor njegov vsakoletni spominski dan ter izraža nado, da ga sinod proglasi svetcikcm.
Iz potresnega ozemlja.
11ESSINA 28. Hudi valovi ovirajo nadaljevanja razkopavanja. Danes ob 3. uri 40 minut je bilo čuti precej močau potres, ki je trajal le maio časa. Potres je spremljalo podzemsko bobnenje.
Dunaj 28. Glasom brzojavnega poročila je vojna ladja „Elizabet" danes prispela v 3ikiacg, kjer ostane štiri dni. Na lad»ji veo zdravo.
Bero lin 28. „Lokal-Anzeiger poroča iz Pekinga, da je mladi k tajski cesar obolel za kozami.
Avstrijski državni zbor.
Proračunski odsek državnega zbora.
DUNAJ 28. Odsek je nadaljeval razpravo poglavja „miuisteraki svet-. — Posl. Sshlegei, Mallik, Hdfmann pl. Wellenhof in Svlvester so polemizirali proti najnovejim izdajanjem posl. Kramara ter izjavili, da se ne sme „bumel" razumevati kakor vprašanje pouličnega prometa. Glede anarhije, nastale na čeških poštah, ne gre sklice rati se na ]iara£T>f 19 državnega temeljnega zakona. — Politika posl. Kramara stremi vedio za tem, da krivdo navaljuje ca druge. Ob takih okol-ceitih je sporazum skoraj neme žen.
PobJ. Korošoc je izrazil željo, da ureditev jezikovnega vprašanja razširi tudi na jsg držare. Pobijal je institucijo micmtrov-rojakov tor protestiral proti narodnim agita-si.jBkim potovanjem ministra Schreinerja.
Govornik je stavil na navzočega mini-aterskega predsednika poziv, da se izjavi o svojih političnih namenih, ker bo to za stališča poslancev v odseku nasproti budgetnim postavkam merodajno. Potem je pa kritiziral slabo peročevanjo korespondenčnega biroja iz isozemstva. Mi imamo samo v Petrogradu svojega poročevalca, a njegovo poročevanje
je tako malomarno, da smo navezani naj Wolfov biro v Berolinu, kojega poročila pa i so prikrojena za nemško politiko. V Londonu j eploh nimamo svojega poročevalca, v Parizu j pa Bkupno z Wolfom, iatotako nimamo poročevalcev v Rimu, Madridu itd. V Orientu so j nastavljeni poročevalci, a ne toliko za javnost kakor pa za informacijo unanjega minister stva. Istotako na Balkanu. Tudi v Berolinu, nimamo lastnih poročevalcev, ampak smo navezani na \Volfov biro, ki pošilja sicer celo kopo poročil v Avstrijo, a so za avstrijsko f javnost večinoma nerabni. Biro nas stane torej mnogo denarja, a nam da le malo haska. Govornik je predlagal resolucijo, da sa reformira poročevanje inozemstva.
Posl. Conci je izjavil, da se ne zadovo-! Ijuje z rešitvijo italijanskega vseučiliščnega [ vprašanja, kakor ga je predlagala vlada. — Gotornik je kritikoval institucijo ministrov-rojakov ter zavračal stališče nemškega ministra rojaka nasproti Italijanom. KoneČno je vložil resolucijo, naj bedo v višeui upravnem sodišča zastopane posamične narodnosti. Davčna predloga.
Praški „Narodni Listy" javljajo, da vroči vodja fiaančnaga ministarstva Jorkaš-Koch državni zbornici že ▼ eni prihodnjih sej davčno predlogo, ki temelji na pogreši vnem sistemu.
Aneksijski odsek.
DUNAJ 28. Odsek za razpravo aneksijske predloge je imel danes popoludne sejo, na kateri je več poslancev interpeliralo radi priviligiranega stališča v stvari zemljiške odveze v Bosni in Hercegovini, ki je je skupni finančni ministsr podelil ogrski komercijalni banki.
Voditelj finančnega ministerstva baron Jorkaš-Koch je izjavil, da je skupna vlada res vodila enostranska pogajanja z nekim ogrskim konsorcijem. Vodidelj fiaančnega mi-nister^tra je rekel, da je protestiral proti tej enostranski privilegijalni politiki v prilog ogrski državi. (Pohvala).
Ministerski predsednik je pričel generalno debato o aneksijski predlogi a tem, da je podal obiiren ekspoze, v katerem je pojasnil državnopravni pomen predlogo ter dokazoval, da nima razlika besedila roed avstrijskim in ogrskim zakonskim načrtom nikakega merito-ričnega pomena, ker je pravica sodoločbe Avstrije na bodočem državnopravnom stališču Bosne in Hercegovine toliko po pragmatični sankciji, kakor tudi po zakonskih določbah iz leta 1880 brezdvomno določena, kar se tudi ▼ obrazložbenem poročilu k ogrski aneksijski predlogi izrečno priznava.
Ministerski predsednik je podal načrt bodoče ustave Bosne in Herseg07i'ne, ki za-gotevlja ?em deželam prave ustavne razmere. Konečno je minister govoril o pogajanjih 8 Turčijo ter omenil, da v kratkem preneha v Turčiji tudi bojkotno gibanje. Nato je bila razprava prekinjena.
Nova formula.
Večkrat že nam je bila prilika, da smo čuti, v privatnem razgovoru, kako posamični gromovciki lukajšnje „jugoslovanske socijalne demokracije- po svojem zasebnem naziranju prizr avajo opravičenost stališča narodne stranke v k&kem konkretnem slučaju. Ali — tako dostavljajo — stranka je zaključila drugače iz taktičnih razlogov. Ti „razlogi taktike" igrajo sploh v naši „jugoslovanski sccijalni demokraciji" vlogo despota, ki so mu mora umikati vse : tudi boljše prepričanje, stvarno stališče.
Seveda bi smeli mi staviti tudi vprašanje, da-li je tisto zatrjevanje nekaterih so-drugov v privatnih razgovorih, čtš: „Saj za
PODLISTEK.
20
Poljub
Povest iz gorskega življenja češkega ljudstva Spisala Karolina Svčtla. - Iz čeičioo prevel F. P.
Med tem pogovorom sta sc obe ženski napotili od doma in oprezno zavili globoko v gozd. Kakor je Martinka ukrenila, ni smela Vendulka spregovoriti, ker človek nikoli ne more vedeti, da-li se ne skriva kak vohun med drevesi.
Vendulka se je stresla od pete do glave, ko jo je v gozdu naenkrat objela gosta, mrzla in vlažna tema, skozi katero ni prodrl blesk nijedne zvezdice. Sprele-telo jo je, ko je slišala okolu sebe tako čudno šumeti, vršeti, vzdihovati in ječati in ni niti vedela, odkod prihajajo ti tajni in neznani glasovi, čegavi so, da-li so to res samo jelke, smreke in gabri, ki si pripovedujejo tako žalostne povesti, ali pa so morda med njimi druga bitja. Vsako-
toliko se jej je dozdevalo, da koraka pod vodo na dnu jezera in da so to valovi, ki plakajo nad njo. Nehote se je pri tem spomnila na pravljico, katero jej je pripovedovala dekla za pečjo.
Bilo je nekoč mesto, ki se je nenadoma pogreznilo v zemljo, a na tistem kraju je iz globin privrelo jezero. To vse se je zgodilo radi edinega lažnjivca, ki ga je bilo mesto gostoljubno vsprejelo med svoje zidove. Pravijo, da še sedaj slišijo ljudje na bregu glas zvonov, ki kličejo na pomoč in osvobojen je. Morda jej je zato prišla sedaj ta pravljica na misel, ko je tudi sama naglo padla v globine obupa, ker je gojila v svojih prsih ljubezen do lažnjivega moža in ker je njeno srce tonilo v morju žalosti in klicalo na pomoč, kakor oni zvon v utopljenem mestu.
Obšel jo je strah in groza, kakoršne ni še nikdar občutila. Bila je prvič o polnoči v gozdu, ni bila navajena nanj, ker je bila vzgojena samo doma, med travniki in vrti.
— Oh, vendar sem stokrat raje sama
svojo osebo tudi jaz mislim tako kakor vi, ali kaj čete: „važni razlogi taktike bo prisilili stranko, da je drugačo sklenila" — izraz resničnega naziranja, ali pa le hlinjeno po potrebi momenta. Nu, mi hočemo imeti za danes o dotičnih sodrugih najbolje mnenje in jim verovati, da imajo rea svoje pošteno prepričanje, s katerim pa ne smejo v javnost, ker jim — strankarska taktika zabranjuje to.
Čim pa je tako, se nam imponuje vprašanje: kdo je tisti, ki določa tu v Trstu „taktiko" sccijalne demokracije ? 1 Vemo, da je odgovor na to vprašanje že na jeziku vsakomur Vendar ga hočemo zabeležiti tudi ta: italijanski sodrugi-voditelji!! To je fakt, ki se ga naša jugoslovanska socijalna demokracija cčividno ženira in ga zato skuša tudi potaje vati, Ali — ostaja fakt!
To dejstvo nam je tudi v pojasnilo, zakaj se pri naših jugoslovanskih socijalnih demokratih tako pogosto mora stvarno stališče in včasih morda tudi iskreno srčno čutstvo umikati pred razlogi taktike, ki jo določajo oni, ki — vodijo.
Ti so, ki komandirajo. Posledica temu je mučna naloga voditeljev takozvane jugoslovanske socijalne demokracije, da morajo neprestano verižiti formule, ki naj njihovo nesamostalnost, njihovo odvisnost od italijanskih generalov zakrivajo pred slovensko javnostjo. In to celo z namišljenimi koristmi slovenskega naroda. Ved&o morajo iskati vražje formule, po kateri morejo opravičevati svoje službovanje italijanskim sodrugom a Ia Pa-guini in preko teh — italijanskemu nacionalizmu, a se vrhu tega ob enem še bahati, da je njihova „taktika" celo koristneje za slovenske koristi, neg 3 ona zaničevanih narodnjakov ! 1
Ta mučna naloga „jugoslovanske socijalne demokracije" se nam posebno eklatantno predstavlja o vseučiliščnem vprašanju. Nasproti temu vprašanju jim je veljala do nedavno formula: Trst je itaiijansko mesto in italijansko vseučilišče spada v Trst; zato je stališče slovenske narodne stranke absurdno in krivično, ker slovensko vseučilišče spada v Ljubljano."
Po tej formuli so pisali in groraeli po shodili. Nedolgo temu pa je pomnožil vrste voditeljev jugoslovanske socijalne demokracije nov sodrug — dr. Tuma! ! S tem pa je na vstala za jugoslo?ansko socijalno demokracijo velika zadrega. Kajti dr. Tuma je do nedavno z vso vnemo in zgovornostjo branil EtališČe, ki je v dijamentralnem navskrižju z gori rečeno formulo naše socijalne demokracije. Trebalo je iskati nove formule po tistem znanem načelu: trava nedotaknena in koza vendar sita! Trebalo je iskati formule, ki naj salvira dre. Turno in ob enem dovoljuje naši socijalni demokraciji, da dela za italijansko stališče.
In našli so to novo formulo po migljaju, ki jim ga je dal dr. Tuma s posebno izjavo v svojem tržaškem glasilu v izdanju od 15. januvarja t. 1. Dr. Tuma modruje tako le: „Stališče, ki sem je zavzemal jaz v svoji brošuri „ Jugo slovanska ideja ia Slovenci1* in v „Omladini", je v stvarnem pogledu tudi stališče socijalno-demokratične stranke, četudi s taktičnega stališča socijalrodemokra-tična stranka ne nastopa pri vseh teh vprašanjih v ospredje in se ravna kakor realna stranka po danih namenih 11"
Ali to zvijanje dra. Tume ne odgovarja popolnoma karakteristiki, ki smo jo gori podali o naši socijalni demokraciji ? ! St7arno so za slovenski postulat, ali taktika stranke je nekaj druzega — nasprotnega !!
Po tej Tumovi formuli je prikrojil svoja zvijanja tudi neki člankar v rečensm soci-ialnodemokratičnem glasila, kjer proslavlja
taktiko socijalnodemokratične stranke ob vseučiliščnem vprašanju.
Tudi oni — slovenski socijalisti — so za to, da pride slovenako vseučilišče v Trst, ali: „Kdor je pa prepričan, da bi bilo slovensko vseučilišče v Trstu za nas važnejSega kulturnega pomena nego v Ljubljani tudi zato, ker samo v Trstu skupno z Italijani pridemo lahko do popolnega vseučilišča in do tehnike, ta mora brez drugega p odpirati Italijane, da se uresniči njihova skupna želja po vseučilišč u v T r s t u."
Ia potem: „In ako sem se v glasilu stranke jasno izjavil za slov, in ital, vseučilišče v Trstu, sem nareiil to iz prepričanja, da je Trst najprimernejše mesto za veliko popolno vseučilišče od katerega bi imeli največ koristi mi Slovenci, ker je največ potrebujemo ia ker vem, da prevlsduje enako mnenje tudi med tistim delom italijanskega prebivalstva, ki je ie davno opustilo brezplodni in surovi nacionalni šovinizem, ki ga skrbno goji ital. nacionalistična stranka."
Tj je torej nova formula: v Trst naj pride italijansko ia slovensko vseučilišče, ali najprej italijansko, ki potem — kakor se izraža na drugem mestu — „privleče" v nase mesto tudi slovensko vseučilišče 1 11
Kar se dostaja dražega dela gornjega zadnjega citata, moramo reči cdkrito, da je to naravnost drzno proračunjeno zavajanje v krivo mnenje : kakor da je velik del italijanskega prebivalstva za formulo naše socijalne demokracije, češ: za italijanskim vseučiliščem naj pride v Trst tudi slovensko !
Niti enega človeka ne najdete med Italijani, ne med liberalnimi, ne med klerikalnimi, ne pred austriacanti in tudi ne — med socijalnimi demokrati, ki bi se hotel javno izjaviti za tako rešitev vseučiliščnega vprašanja.
To je zavajanje, to se pravi : vedoma nekaj trditi, česar notorično ni! i
Člankar hoče javnost — seveda le ono, ki ne pozna tržaškega a iljeja — kaptirirati posebno s tem, da indignirano obsoja „brezplodni in surovi nacijonalni šovinizem, ki ga skrbne goji italijanska nacionalistična stranka."
Tudi to mino je zastonj položil aTtor : tudi ta se ne užge in ne razruši mnenja vseh poznavateljev razmer o resničnih namenih „taktike" naše jugoslovanske socijalne demokracije, A če se že avtorju toliko gabi tisti laški šovinizem, s katerim velik del tržaškega prebivalstva ne Boglaša, pa naj nam iz7o i malce pojasniti, čemu je socijalna demokratična stranka že opetovano, na shodih in na ulici, nastopila skupno s tem gnusnim nacijonalizmom ravno ob vseučiliščnem vprašanju?!
„Taktika" — ram porcCc avtor. Saj nas poučuje proti zaključku svojih izvajanj, da ne smemo delati ovir italijanski socialistični stranki, ki mora biti — previdua, da jej ne bodo Italijani očitali protinarodnosti
Tu jih imate naše socijalne demokrate, ki svoje stališče podrejajo o z i r o m n a svoje italijanske soaruge ia zahtevajo še, da bi tudi mi isto storili!
Če italijanski sodrugi hočejo pokazati svojo ljubezea do naroda s tem, da podpirajo zahtevo po italijanski univerzi v Trstu, pa more zahtevati od slovenskih sodrugov, da hi isto storili, kaiti ti poslednji bi pokatali s tem ravno nasprotno od tega, kar k?alijo na italijanskih sodrugih ! Nasprotno, če hočemo biti dosledni in Č3 hočemo pritrditi taktiki italijanskih socijalnih demokratov moramo od slovenskih sodrugov zahtevati, da pr kažejo tudi ono svojo narodno zavest in
v gozdu o polnoči, bolje je biti pri tihotapcih zadnja dekla, nego podkev nepravičnega moža, ki povrhu ženo še zmerja in preganja, ker je pridna, si je znova ponavljala in strah in groza sta se zopet umikala žalosti. Kako bi se ne bila danes na tej svoji tihi, temni in tužni poti spominjala, kako je tistikrat radostno poletela iz očetovega doma pod ženinovo streho, da bi postala njegova nad vse srečna, spoštovana, ljubljena in ljubeča gospodinja? Nebo je bilo takrat rudeče, kakor da bi bilo posajeno s samimi rožami in vijolicami, a med njimi so se prepletale zlate stezice in v njeni prostosrč-nosti se jej je zdelo, da bo odslej hodila z Lukašem po samih takih zlatih stezicah med najkrasnejšimi rožami in duhtečimi vijolicami. In vendar ni bilo na tem prav nič resnice, vse se jej je zlagalo, ničesar jej ni ostalo od tolikega hrepenenja, ljubezni, upanja, od vse mladosti — ničesar, prav ničesar! Pa jej ni imelo srce pokati!
— Vendar ga prebolim, da, prebo-
lim ga, se je prepričevala samo-sebe ; neki notranji glas ji je rekel, da ga ne bo mogla nikoli pozabiti, da mu je posvetila vso svojo ljubezen, katere ne bo mogel on na noben način zavreči. — Ne bom si razbijala glave radi njega. Kdo ve, s katero mojih nevoiljivk se mi sedaj smeje. Ne bom mislila nanj in tudi nočem, ni vreden ni enega mojega vzdiha. Ako nikjer ne, se mi to posreči tukaj. Tu ne bom čula ničesar več o njem, nikoli se žnjim ne srečam, tu mi ne bo nihče poročal v njegovi snubitvi in poroki, nihče mi ne bo hvalil njegove neveste, kako je krasna in kako jo bo imel rad... rad ? Ali jo bo res imel rad? To morda vendar ni možno! Jaz se zelo jezim nanj, a imeti rada koga drugega mesto njega — ne, tega ne bi mu zamogla storiti tudi iz kljubovanja! Moška ljubezen je v vsakem oziru drugačna nego naša, to sem žalibog spoznala — ali on ni bil tak, ko je bil še neoženjen; pozneje se je pokvaril pri
ra°jki-	(Dalje.)
Stran II
»EDINOST« štev. 29
V Tratu, dne 29. januvarja 1909
da se pridružijo slovenskim narodnjakom ki
se borijo proti italijanski univerzi v Irstu, ker bi ista škodila slovenakemu elementu v
T-tUS tem emo odgovorili tudi na očitanje, da narodna ^stranka. tiraJte.^neg.aJt^iL? je italijanskega". To je iniinuacija, ki jo moramo zavrniti najodločneje. Mi nismo proti Trstu kakor sedežu italijanskega vseučilišča za to, ker sovražimo Italijane in bi jim hoteli škodovati, ampak jedino le za to, da odvrnemo cd sebe veliko nevarnost. To ni negativna politika, ampak je le retorzija v dosego pozitivnih vspehov — odpor, ki ga naravnost narekuje čut samoobrane.
SovraŽBiki slovenskega naroda je, kdor bi hotel vsprejeti najfcovejo formulo „jugoslovanske socijalne demokracije". Z ustanovitvijo italijanskega vseučilišča v Tratu bi bila ne le slovenskemu pot zaprta, aiupak tudi politična pozicija Italijanov v deželi bi bila tako utrjena, da bi vse naše pozneje rekriminacije imele le pomen — zvonjenja po toči! Koliko pa koristi to,-more povedati našim socijalnim čencokratom tudi naj priproste ji slovenski knietič.
Slovenska socijalna demokracija ima svojo novo formu'o, s katero hoče niidalja prikrivati dejstvo, da se ne upa emancipirali se od italijansko komande.
Dr. Korošec za ljubljanske veterarice.
V	včerajšnji to;i proračunskega odaeka je poslanec „Slovenskega kluba" dr. Korošec ◦jtro bičal razpust ljubljanskega veteranskega društva. Povdatjal je, da je bilo razpuščeno to društvo cesarju zvestih mož, ki se glede zvestobe do cesaija lahko merijo z vsakim gardnim kapitanom, ker je storilo človekoljubni sklep in darovalo nato svoto za ljubljanske ranjence. Oatro je kritiziral, daje vkda posegla tudi po društvenem denarju, namenjen vdovam in sirotam.
Germanofilski zistem na delu.
V	listih čitamo, da se tudi na Dunaju misli storiti isto, kar je v Trstu že sklenjenaj stvar: nemška protestantovoka čela se ima z j bodočim šolskim letom vsprejeti na t roške ; države! To šolo je doslej vzdrževala dunaj- j efca protestantovska občina kakor konfesijo-nelno šolo. Stdij se obremene žepi državljanov.
To je še bolj kričeč slučaj nego v Trata. Tu ima vlada vsaj pretvezo — sicer povsem ne veljaven izgovor — češ, da tu so Nemci ie kolonija, ki ne more ničesar zahtevati od občine in da zato mora država skrbeti zanje. Ali na Dunaju, kjer je legija nem- j ških šol, kjer imajo šolsko upravo le ^.emci ▼ r-jkah.
To je že kričeče favoriziranje Nemcev, to je — ne vemo, kako bi rekli — razsipanje državnega denarja Nemcem v prilog.
Za stotisoče Cehov na Dunaju noče ne država ne občina trositi niti novčiča; še več: vlada noče veliki zasebni in izborni zasebni češki šoli Komenakega dovoliti niti pravice javnosti.
Niti na to 6e ne more izgovarjati vlada, da hoie s podi zavijanjem protestantovskih šol pomagati kako konte*iji. Kajti šole, ki Jih vzdržuje drŽav«, morajo biti pristopne otrokom brez razlike vere izpovedavanja in odtegnene vplivu vsike cerkve. S podržavljenem šola neha biti kocfesijonelna. Ne gre torej za potrebe kake konfesije, ampak usta-novljajo te ponemčevalni zarodi na stroške držčve.	_
Hrvatska. Patrijarh Lukijan Bogdanovih in valeizdaj-niski proces.
Te dni je imel srbski patrijarh Bogda-sović konferenco z ogrskim nrnisterskim predsednikom dr. Wekeriom o izdajniškem prcc=su. O tej priiiki je patrijarh protestiral proti obtožnici državnega pravdnika v Zagrebu. Patri;arh je rekel dr. Vekerlu, da mora on, kakor glava srbsko-pravo slavce cerkve protestirati proti obtožnici, v kuttri se ' eksistenca srbsko-pravoslavne cerka zanikuje, se njeno delovanje prikazuje v kri d luči, in njene svečenike predstavlja kakor pristale politi'ne propagande. O o, Patrijarh, zahteva od ministra poja^nenja in se nadeja, d* se pogreška popravi.
Dr. AVekerle jo izjavil patrijarhu Bog-dacoviću, da v tem gogledu on nikakor ne odo bruje obtožcica in se ne zlaga z njenimi izvajanji
0 pakraskem srbskem učiteljišču.
Iz Pakraca javljajo, da ni resnična vest, da jo hrvatska deželna vlada v Zagrebu odvzela srbskemu učiteljišču v Pakracu pravico javnosti.
Madjarska banka v Hrvatski
Madjarška kom. banka, ki je dobila koncesijo za Bosno, se pripravlja, da ustanovi tudi v Hrvatski veliko agrarno banko ■ sedežem v 0>jeku in s podružnicami po vsej Slavoniji. Glavna naloga te banke bi bila kolonizacija in parcelacija seveda t prvi vrsti
v čisto madjarške kolonizacijske svrhe Madjarska banka se nadeja, da dobi pri hrvatski vladi podporo.
DOGODKI NA BALKANU.
bosna
monamedanska agrarna banka v Sarajevu.
Iz Sarajeva poročajo, da nsmaravajo tamošnji mohsmedanci ustanoviti agrarno banko s štirimi milijoni glavnice. Utanovitev te nove banke je naperjena proti novoustanovljeni madjarski agrarni banki.
TURČIJA.
CARIGRAD 28. „Ikdam" poroča, da je turški odposlanec na Cetinjah po nalogu ministra za unanje stvari izrazil obžalovanje por 13 radi govora črnogorskega minis barskega predsednika, v katerem je na nezaslišan način obsojal bivšo upravo Tu.čije v Bo iti i.
CARIGRAD 28. V vilajetu Basorah je prišlo m?d rodovi do boja. Na obeh straneh je bilo 30 mrtrih in 19 ranjenih.
Snovanje novih ustaških Set v Makedoniji.
Iz Soluna poročajo, da zbirata Sandan-ski in Panici nove ustaške žete. Policija je dobila nalog, naj strogo pazi na oba.
BOLGARIJA.
PETROGAD 28. Zagotovlja se, da bo car Ferdinand dal tudi svoje mlajša sinove odgajati v pravoslavni veri. Sodijo, da stori to, ker je Rusi a stavila tak pogoj za priznanje neodvisnosti Bolgarije.
DUNAJ 28. Sofi ski dopisnik „N. Freie Presse" je pooblaščen, da kategorično demen-tuje vest, da namerava car Ferdinand povodom svo ega kronanja prestopiti na pravoslavno cerkev.	_
DROBNE POLITIČNE VESTI.
Postopanje angleškega kralja. Eralj Edvatd se bržkone poda sredi marca v južno Francosko. Na potovanju se bržkone inkgonito vstan par dni v Parizu, kjer obišče presediika Fallierasa. Iz Pariza se kralj poda v B:arritz, kjer ostane baje tri edne.	______
Dnevne vesti.
Mestne volitve v Trotu. — Včerajšnji „Indipendente" poroča z nekako gotovostjo, da se volitve ▼ mestni svet na podlagi novega volilnega reda zapričnejo dne 13. junija t. 1. in sicer bo tega dae volil 4. razred. Ostali razredi bodo volili po odredbah zakona. Nadalje poroča „Indipendente" da bo mestni svet razpuščen dne 1. aprila in od tedaj do volitev bo mestna delegacija vodila upravo.
Ali je slovenska iola v Trstu potrebna!?
G. dr. pl. Ricchetti je v predsinočnji seji mestnega sveta — v razpravi o predlagani resoluciji gleda italijanske fakulteta — izjavil, da so vsi kompetentni faktorji tega mnenja, da slovenska šjla v mestu tržaškem ni potrebna.
V d.ru Ricchettju spoštuiemo sicer treznega in pametnega moža ; zato se čudimo tembolj, kako je mogel izgovoriti trditev, ki je v tako kričečem protislovju z resnico. Nam-li more g. dr. p!. R cchetti navesti le eno zares kompetentno 03ebo, le enega mero-davnega faktorja izven svoje stranke, ki bi si upal trditi, da slovenska šola ni potrebna ? ! !
Je sicer ljudij — sicer zelo učenih — ki sedanjega svojega rojstnega mesta ne poznajo. To so ljud;e, ki žive — kakor se pravi — z glavo v vreči in Doznajo Trst le kakor je bif v letih 1860—1870 in so vse drugo prespali.
Spominjam se slučaja, ko mi je neki ugleden tržaški Italian trdil z vso svojo „kom peterico", da imamo mi Sovenci v Trstu le rB o t o r n o društvo" (hotel je reči: podporno) in pa C o ko le (menil je Sokola). Ko sem mu pa jaz začel naštevati na 40 raznovrstnih naših društev in uiruženj, me je pogledal tako neumno, da sem se mu moral smejati. Siednjič se je dal uveriti in mi pri-poznal. da je ▼ resnici ignorant gledo Števila in moči slovenskega življa v Trstu.
Ali dr. Rcebcttija ne moremo in ne smemo prištevati k takim ignorantom in moramo misliti marveč, da ga je zadrega momenti zavela, da je zatrdil neki j, kar ni res. Njega bi prišteval jaz prej k tiitim tržaškim Italijanom — katerih je že precej — ki, ako jih vprašuješ za njihovo osebno mnenje, ne tajijo pravice tržaških Slovencev do šole in priznavajo, da se upirajo tej zahtevi le zato. ker se boje posledic take šole za svoje s t r a n k a r s k o-p o 1 i t i č n e interese.
Da ie hotel biti g. dr. pl. R cchetti odkritosrčen, bi bil tudi ▼ predvčerajin'i seji mestnega sveta priznal ta resnični vzrok, radi katerega nam odreka šolo.
Nu, priznati moramo resnici na l;ubo, da je svoječasno poleg magistrata tudi Depretis-Rinaldinijevo namestništvo in po njem slaba informirano ministerstvo odbilo prošnjo slovenskih s tari še v. Ali to ie bilo davno temu ia ti časi so minuli.. .!! Danes pa ne bi si upal noben nameitnik več trditi, da slovenska kola v mestu tržaškem ni potrebna !! Z i to
;se čudimo d.ru pl. Ricehettiju, kako je mogel tako nesrečno zavoziti — s tira resnice.
A. V.
Tržačani v Milan! Predv5erajMi„Piccoloa
nas spominja na dneve obiskov Milanežev v Trstu. Lašti list pravi, da ostanejo ti dnevi nepozabni. Prav ima. Nepozabni zares, ali v drugem smislu, nego slepi „Piccolo" svojo verno javnost! Nepozabni so oni daevi, ker so dokazali, kako ljuto razočaranje so tukajšnji irredentisti priredili nedolžnim milanskim gostom in — sebi. Prirediti so hoteli veliko manifestacijo gostom v dokaz, kako se duša „Trata" zliva v jedno z dulo Italije, dokazati so hoteli, kako je naš Trst z Italijo ▼ mišljenju in čustvovanju, v resnici pa so dogodki onih dni dokazali — nasprotno. Liuto so prireditelji onih demonstracij prevarili svoje goste glede narodnih in političnih razmer v našem Trstu. Ali prevarili so jih tudi v nekem drugem pogledu. Pokazali so, da nei poznajo ni najelementarnejib dolžnosti doma-i činov nasproti gostom. Nič niao preskrbeli ne i glede hrane, ne glede stanovanj, tako, da so gostje kakor izgubljeni tavali po mestu in se je zgodilo nečuveno, da je več Slovencev storilo to, kar bi bili gospodi irradentisti morali storiti! Mnogim so našinci kazali v primerne gostilne, a nekaterim si celo preskrbeli prenočišča. S tem so našinci dokumentirali, da tedsnje slovenske demonstracije niso bile naperjene preti gostom, ampak le proti domačim — pajaoadam! Gostje so tudi odkrito dajali izraza svoji nevolji in so kar debelo gledali, ko so jim našinci slikali resnične razmere v Trstu.
Ali bi torej ti naši irredentisti imeli le količkaj dobrega smisla in zdrave pameti, bi moglo biti v njih srcu mesta le za eno čut-stvo — srama, in v glavi le želja, da se oni dnevi pozabijo !
Ako ne! Se ponašajo se z onimi dnevi, ko so se tako neznansko blamirali, in hočejo, da ti dnevi ostanejo nepozabni. V ta namen hočejo prirediti zopet demonstracijo z obiskom v Milanu. Iz včerajšnjega „Piccola" dozna-jemo, da so Tržučani obljubili Milanežem ob slovesu na kolodvoru, da jim povrnejo obisk. Sedaj se hočejo oddolžiti dani obljubi in se je v to svrho že sestavil poseben odbor.
Tako doznajemo iz „Piccola". Nu da, Baj pravi tudi neki slovenski pregovor, da obljuba dela dolg 1 Ali v tem slučaju bi na$i irredenti celo jako pametno storili, ako onega dolga nebi plačali!
Toda : njihova glava njihov svet! Nam ne pojde nič ne v žep, ne iz žepa. K večemu bo zopet nekoliko zabave: Toda opravičeno smo radovedni, kaj stori neki drugi. K&kor znano, se je vsprejema Milanežev v Trsta demonstrativno in hrupno vdeležila tudi tržaška socijalna demokracija. Bo-li sodelovala tudi na povrnitvi obiska v Milanu? In kako: ali zupet kakor — rep?!
Piškava tolažba! Dunajski poluradni list „Frcmdenblatt" je se svojim tudi v „Edinosti" citiranem članku naše „zatirane" sosede spravil v zelo neprijeten položaj !
Omenjeni dunajski list piše, da Trs!; ni izključno italijansko mesto — ker so na zadnjih volitvah imeli tržaški Slovenci 8166 glasov, proti 8425, ki so jih dobili Italijani. — „Piccolo" se je sicer zvijal trdeč, da treba laškim glasovom prišteti tudi ono, ki so jih dobili socijalni demokratje ia krščanski socijalisti.
Tako zvijanje je naravnost nesramno, kajt: gotovo je, da so toUko socijalni demo-kratje, kolikor tudi „patrijotje* imeli med italijanskimi, v*aj eno tretjino slovenskih glasov. Mirno vestjo pa trdimo, da je bila tudi med liberalnimi glasovi všteta marsikaka slovenska — prodana duša!
Da Trst ni izkliučno italijanski, svedoči tudi to — pravi „Frenaienblatl", — di imi]o : Slovenci v Tritu 120 lepo napredujočih d u štev, ki se mu raztezajo na vsa panoga me-|šč*n3t?a. Poaebno lepj napredujejo razni j ugledai denarni zavodi in tudi delavstvo je že ; krepko organizirano. Tudi temu, da imamo j mi v Tratu toliko in takih društev je skušal ! „Piccolo" prigovarjati trdeč, da obstoje ta 1 društva iz enih ia istih členov — da wo torej nekaka — fiktivni društva!!! O ji Labi (imajo res takih društev na papirju, mi pa — ne!
Concordia, ali p. d. rečeno Cikorija je že eno teh laških fiktivnih društev, a imenovali jih bomo ša — ako si upa „Picoolo" imenovati nam le eno slično društvo ! „Temu I treba se privadit" — dragi „Piccalo*! — je sicer res neprijetno, ali koristno bo, ako se malce bolja obvest-ta o naših društvih in o našem napredku sploh.
Nič ne pomaga skrivati glavo v grm — i kakor delata vi, posnemajoč t>o no*! Le potajujte nas, a vedite, d* »tem slemnt* le sebe in ne nai! „Intanto" — vseučilišča le niste dobili v Tistu — k-r ste ga hole.i imeti preko nas in s pomjftjo br*:c* — Tit-; tonija ! Kakor vidite, bo treba 2e ubrati druge -strune, predao so n^m posreči .dobiti visoke ' šole v Trstu !
Vprašati bo treba tudi nas za mnenje, kor smo tudi mi gospodarji v tej veliki tržaški — hiši!
Pozor I Te dni je bilo razpisano mesto tehničnega uradnika na namestaiitvu. To bi bil nekak namestnik nadzornika poljedelstva.
Dotični uradnik bo pridodeljen nadzornik Friihaufer. Na zaključku dotičnega razpisa ja rečeno, da se prositelj, ako na pozna katerega deželnih jezikov, mora obvezati, da sa priuči tekom enega leta.
Ako pomislimo, kako v na5i hirokac ji germanizacija divno napreduje, ni izključeno, da je kandidat za to mesto predestiniran ter da naši zaslužni potovalni učitelji ostanejo na svojem mestu, da-si ravno oni najbolje poznajo razmere po deželi in bi mogli veliko koristiti našemu ljudstvu, ki so mu goda naj-veča krivica s tem, da se stvari, ki bi mu bile na korist, ali pa s primerno — počasnostjo. V interesu vaegi ljudstva prosimo gg. poslanca, naj se zavzamejo za to, da pride na rečeno mesto našiaec, ki bo strokovnjak in ki tudi pozna razmere naših kraje7.
Poroka. Predvčeraj. ob 10 uri in pol sa je vršila v župni cerkvi v Barko?ljah poroka g. Mihaela Martelanca, sina na$?g* rodoljubnega gostilničarja in trgovca g. Jurija Martelanc, z gospico Antonijo Besednjak. Bilo srečno!
Smrtna kosa. Minolega tedna je umrl i u v Trstu oče c. kr. potovalnega učitelja in deželnega poslanca g. Ivana S a n c i n a. Daa 26. t. m. pa ja umrl v Buzetu najmlajši sinček tega obče spoštovanega m3Ža in neumorno delavnega rodoljuba. Naše najiskreneje so-žalje. —
f Ljudevit Jošt, c. kr. tajnik poštnega ravnateljstva na Danaju je umrl minoli teden na Dunaju po kratki bolečni. Pokojnik je b i star 56 let, rojen je bil v Hotemeju pri Radečah na Dolenjskem.
Narodna požrtvovalnost naših bratov v Ameriki. Vsem slovenskim društvom doma in na tujem, ki niao ravno v denarnih neprili-kah bodi za vzbujevalen izgled „Slovensko podporno društvo s?. Petra" št. 50 v Bro-oklynu. To društvo je namreč pristopilo naši prepotrebni vseslovenski šolski družbi sv. Cirila ii Mstodija kakor podpornik z letnim prispevkom 50 K.
Ravnokar je priposlala banka Frank Sakser iz New-yorka že drugo letnino imenovanega društva. Obenem ie djbilo vod>t?o „Dr. sv. Cirila in Metoda" navdušeno pi-jmo od blaga podpornice v Brookljuu. V pisoaa pravijo zavedni brook!yn$ki rojaki: rNaš:i srčna želja je, da bi dubila „Družba sv. Cir. in Metoda" izdatua podpore iz Amerike, zlasti sedaj, ko vidimo, kako tudi Va3 stiskajo sovražni elementi.
Dal Bog, da bi se našla darežljiva slov. srca križem sveta in Vas podpirala tako, da bi Vam bilo mogoča priti do zdavno za želje nega cilja: spoditi ^ovražae četa z domače grude matera Slive. Zbirno Vam v tem letu ulagoslova z nebes in mnogo vapehovu.
K tem idealnim besedam goreče domo vinske ljubezni pristavljamo samo : „Aman" ! to je — zgodi se! — Vsem rojakom, doma in na ptujem. posebno vsem društvom, družbam in korporacijam pa bodi brock ynsko podporno društvo zvezd i-vodnica v čutitvo-vanju in delovanju za naša edino obrambeno društvo! Prav nič ne dvomimo, da se dobe naslednice. Sploh pa naj nam bodo naši ameriški rojaki, ki so iatotako trpini za vjak-danji kruh, za vzor rodoljubne ljubavi in požrtvovalnosti!
Sioven&ki časopisi v Aoaeriki, v prvi vrsti dični „Glas Naroda", eo po septembarskih dogodkih nabrali prav lepa zneska za raznb dobrodelne namene v stari domovini, posebno častno sa spominjajo „Družba a/. Cirila in Metoda, kateri je „G as Naroda" ravnokar zopet dopoilal zbirko K 60. Hvala tisočera uredništvu in vaem darovalcem 1
Redni občni zbor „Ruskega kružka' sa je vršil sinoči ob nepričakovano obilni udeležbi. Razun članov je biio navzočih mnogo, ki so so priglasili za člene, oziroma kot obiskovalci pojedinih jezikovnih tečajev. — Poroči.i gosoe tajnica Marica Birtol in g.ca blagajnica M lke Mankočeva sta bili vzeti z odoDreojem na znanje. Predsednik dr. Wi:tan je očrtal v svojem nagovoru način, kako namerava društvo v letošnji sesiji organizovati svojim členom jezikovne tečaje. Po volitvaL, v katerih so bili iz9oljeni g. dr. Josip Wilfau za predsednike, gospa Marica Bartol, gospodični Milka Mankočeva in Iva Sabadinova, gg. Vladimir Borštnik, Viuko Šitof in Frant. Vaneiek za odbornike, sa je vršilo vpisovanje; ruiki, h"/at»ki (ili srbiki) ia češki tečai so Ž3 zasigurani, po mogočnosti ee ustanovi tudi slovenski (za Cihe).
Nadai nje priglasitve se sprejemajo v lokalu ul ce Galatti 12, II. naditr. mJd 10. in 11. u o predp. in p:i adv. dr. Wilfanu, Corso 37.
03b"»r sk iča v kratkem vse, ki so se oglasili, ua koae'ni dogovor o ureditvi pojedinih t*č>*ie».
Umetniška noč, ki sa bo vršila dne fibruanja t. 1. v kraljestvu Apolona in muz, njegovih spremljevalk, bo na samo krasna, v finem, okusnem tonu držana prireditev, nego bo tudi nudila dokaj vs2stran»ke zaba?e za razne oku^e. Na čarobnih in obsežiin dekoracijah za dvoraoo (načrt slika Ja Globočaika) in z i klat, kjer bo umetniška bezn ca (načrt slikarja Hagona Viktorja), s3 dala že dlje čaia. Vrlo sodeluie pri tem poleg drugih tudi g, Veiih, ki nam je znan kakor kulisni in
Veliki pekovski ples jutri, dne 30. januvarja
v „NARODNEM DOMU"
V Trstu, dne 21). januvarja 1909
»EDINOST« štev. 29
Stran III
^ekeraterni slikar po raznih efektnih kulisah, izza dramatičnih predstav.
Za one, ki se nameravajo kostumirati primerno miljeju „Umetniške noči", imajo tu veliko priliko in izbero za razoolične kostume. Ker bo predstavljala „Umetniška noč" svet !epote in umetnosti, specijelno onega slikarske m kiparske umetnosti in dramatike, imamo t* najratnoličnejše slike na razpolago, posebno tipe časov klasicizma, iz mitologije, razne kostume po znanih slikah in kipih, tipe iz iivijenja slikarjev, kiparjev in dramatikov, asbroj markantnih likov iz raznih dramatičnih predstav, iz raznih dramatičnih komadov splošne s-etovoe literature in iz našega domačega repertoira, razno karikature itd.
Ker se je raztrosila vest, da je nastavljena visoka vstopnina za to prireditev, moramo naglašati, da iznaša ista samo kroni dve za vsako osebo brez razlike. Da-si so v:roški Za to prireditev za o veliki, so vendar prireditelji odločili tako nizko vstopnino, da aa ta način omogočijo udeležbo najširšim
sle-j eui.	. _
Za udeležnike iz dežele spominjamo, da urihajajo primerni in pravočasni vlaki v Trut, ako aameravajo priti š«-le v zadujem trenutku. Iz Goriškega in Soškega pride zednji nrimerni vlak na državni progi ob^ 8. uri zvečer, iz Istre po 7. uri zvečer, iz Notranjskega na južni progi ob 9*05 uri, iz Goriškega ia Furlanije na južui progi ob 7. uri 46 m. ia ob 8. uri 35 m. — Začetek bo ob uri, ■astopai sprevod ob 9. uri iu pol.
Shod voznikov se bo vršil danes ob 7. Viri zveier v prostorih „Konsumnega društva" v Lonjeru. Vabi sa voznike., da se shoda mnogoštevilno udeleže. — Štrajk voznikov traja dalje
Priprave za veliki Ciril-Metodij6V ples v 39 slovanske mlad ne v Tr*tu so naravnost vtlikaDske. Odbor, ki ti več siovensko-hrvaški ampak slovanski, ee trudi, da napravi ietos kolikor možno impozantno to našo tra-dicijdnelno slovansko maniie&tacijo. Prihodnja odborova seja je v nedeljo ob 2. pop.
Slovensko planinsko društvo je razposlalo vabila za svoj IV. planin jsci ples, ki sa 30 vršil v ponedeljek dne 1. februarja zvečer v „Narodnem domu" v Ljubliani. Ta pleina prireditev bo združena tudi z zaaimivo pl.-.linsko veselico in je splošno pristopna vsemu občinstvu. Kdor se tjrej želi udelež ti planinskega plesa in ni sprejel vabila, naj se blagovoli, ca želi dobit: posebno vabilo, tozadevno obrniti na osrednj« od^or „Slovenskega p.acinskega društva" v Ljubljani. ali pa se oglasiti na dan plesa v »Narodnem domu" pri društveni blagajni, ki bo cdprta od 6. sre naprej. __
Tržaška mala kronika.
Samamor. Lastni sin je včeraj zjutraj našel lastnike ljudske kuhinje Antona Straz-zoliui, starega 53 let, stanujočega v uici Maaonoica štev. 4. umirajočega v njegovi nostelji. Izpil jo v svrho samomora 50 gramov irarbolne kisike. Poslali so takoj po zdravnika, ki pa ob svojem prihndu je mogtl le konstatirati smrt. Zdi fe, da je vzrok »amo* mora iskati v rodbin-kih neprilikab.
Zgini! je Josip Klun, vojak 97. pešoolka, ;a naznanil policiji, da je njegov brat Ivan, h ar 22 let, zgm:l z doma — ul. Ponzanino >t. 5. — že od runa ćLe 19 t. m.
Nazvest tovariš. Na zahtevo mornarja Irana Veilin?, starega 65 let, je bil včeraj aretiran 45-ietoi Ivan VarapuIo3, icnrnar iz Siilos na Gišicem. Posadil mu je obleko in ork je zginil ž njo vred.
Nezgoda na lovu. Dva prijatelja Silvester 8cdina in Kari Fonda.	sta včeraj na
kaveljčke eoline lovit galebe. Nesreča je hotela, da jc Fondi zdrknila na tla dvoce-ka, ki se ;e sproiiia. Svinec je ranil tovariša na cevi rami. Prestrašeni prijatelj je bkuoaj z redarjem spremil ranjenca v bolnišnico.
Bankrot v kavarni. Bil je lačen ; jedci z '5>eio kavo dva tucata Kruhov in potem je rekel. da nima denarja. Ali lastnica kavarne . Al fedel Triestino" ie bila neizprosna: ali piačati račun K 165 aH pa — noter. In aer revež, K^rl C., otbx 4" let, ni imel cvenka ;e šel — noter v ul. Tigor.
Nezgoda v parniku. Ivan Satalić, star 24 iet, moriitr v parniku „Nesagio" od trža-škG-istrske linije, je bil včeraj sprejet v bol-Zičaico. ker mu je težka veriga p&dla na desno nogo.
Nezgoda na delu. Jakob Vihtelič 52Ietea -elezoičar, je dobil na deiu težko bunko na fjiav, ker je padel kos železa nanj. Sprejeli eo gu v bolnišnico.
Lov na zimske suknje nadaljuje, kar ob sedanjem mrazu in burji ni nazadnje nič čudnega. Tako je tčeraj Aleksander Salocher, ki in_a krčmo na trgu sv. Katarine, naznanil policiji, da so mu vbradli zimsko suknjo, ki ;e bila obešena v kleti.
Koledar ia vreme. — Danes : j.vančišek Sal. škcf. — Jutri : Martina dev.
—	Temperatura včeraj ob 2. uri popoiudne
—	3'5 Cel s. Vreme včeraj : jasno, burja.
Vremenska napoved za Primorsko : Lepo, večinoma jasno. Hladni vetrovi« Mra-.
-
Naše gledališče.
Pisatelj rDrame štirih revnih sten", ki sa r nedeljo 31. t. m. prvič uprizori na odru
slovenskega gledališča, je uitregel preboji in-
tendarce za dovoljenje, da se sme igra prfd stavkati in slovenski prevod morebiti tud' natisniti, s sledečim preprraznim listam: „Jako sem vzradoščen po Vaš m sporočilu, da ste prestavili v slovenščino mojo „Dramo štirih rednih sten". Resnično radost mi povzroča to, da je po&talo to moje delo, od Va* preloženo, nov članek med našim življenjem češkim in življenjem naroda slovenskega ko jega neprilike, radosti in žalosti so našim tako podobne, v marsičem enake. — Prav rad dajem dovoljenje, da se uprizori v Trstu pod Vašim vodstvom, velecenjeni gospod doktor, „Drama štirih revnih sten" brez vseh avtorskih tantiem. Sicer zastopa moja dela „Društvo čeških pisateljev „Maj" v Prsgi, ki računa najnižje honorare za predstave. — Prav tako rad dovoljujem, da se „Drama" morda natisne, in ne zahtevam za nje20 prvo izdajo nikakfga avtorskega honorarja za svojo osebo. Prosim samo, da bi mi v tem sluiaju založnik poslal tri iztise knjige. — Zahvaljujem se Vam, veleceojeni gospod profesor, najsrčnejše za vse delo in ves trud, ki ste ga imeli a prevodom in ga boste imeli z uprizoritvijo „Drame", jako ee veselim, da mi bo kd*j morda usojeno, spoznati Vas osebno. Predstavi „Drame" vso srtčo! Med tem Vas odkritosrčno pozdravljam in eem z odličnim spoštovanjem Vaš udani F. A. Šubert." Gospod pisatelj, ki si jo stekel toliko zaslug za sijajni razvoj češkega gledališča in dramatične u^jetoosti češke sploh, pač ve, kolike varnosti gledališče zlasti za narod, ki se naliaia v razmerfch, kakor smo mi tržaški _ Slovani. Zato pa se je icneno?aio takoj tudi Subertovo ime, ko je nedavno pečil glaa, da si dunajski Cehi ustanove stalno gledališče na Dunaju, in da bi ie imel voditi Šuberfc. Na vstk način bo nedeliska prestava našega gledal.šča znamenita, 6ai se uprizori prvič pristna delavska drama, ki s3 našim tržaškim razmeram, če posebno pii!ega Zato pa je pričakovati, da bo uprizoritev delavske drame tudi v resnici delavska predstava. O tendenci igre in o značaju nastopajočih oseb spregovorimo jutri in pojutranjen.', danes pa ti bilo !e še omeniti, da nastopi v igri ves naš igralski zbor, kajti poleg Številnih lic, ki jih bomo videli na jo zornici, bomo sl šali izza prizorišča tudi de-Econstrujočo rudarsko množico in vojake, ki nenadoma nastopijo proti razbur eniai delavcem. Slišijo se razločni in nerazločni glasovi, bobna nje, tobentsnje, salve vojaških pušk itd. Ž vljenje je zlasti v tretjem dejanju k*j pestro in dramatično.
Tržaška gledališča
VERDI. Včerajšnja repriza Berliozove „Fausto^e obsodbe" je pod novim vodstvom ■tvom g. Aaselmi-ja krasno uspela. — Danes odmor.
FENICE. „Mlati", d ama v 4 dejanjih.
Vspeh je bil prav dober ia občinstvo je večkrat pozvalo igralce na oder.
Danes se ta drama ponori, potem sledi diia burka „II sottoscala".
EDEN. Danes običajna variete predstava.
Društvene vesti*
Pevsko društvo „Kolo" vabi najuljudneje svoje ude iu prijatelje društva na plesno zabavo, ki se bo vršila v aoboto zvečer v dvo-
Gospodična
katera je bila zaposlena nekoliko či.sa v pisarni vešča računanja, hrvatskega in nemškega, jezika,
išče mesto biag&jničarke ali kaj stičnega v
Trstu ali kakem drugem mestu na Primorskem. Ponudbe z naznankmn pUće poslati je na: Sve-ofcći trgovačko-obrtnički posrrdorni zavud
LOVRENČIĆi ŠALAMUN, Zagreb
Vale i velikih in ngortnlh nsiupov usnja, prodaja v j ; ierljar lci
Nuova Caizoieria I riestina j
ulica G. Carducci 21 (prej ul Torrente);
obaralo sa moške po sledečih cenah :
Čevlji (getć) za moške iz useja	Eoxca f	. po K 9 —
Postoii za meske s trakom „	„	„ 9.—
j „ „ urez Derby „	„	. „9 61
,, „ »reiTriusjjih „	„	. „ S 60
! Izbera razeo vrsjnesn obuTala u g®®!^«^ gospe In otroke 1. a čevlji ia p o stoli najtnoderuej* iit krojer in oblik iz blmga I. vrste
Dfio solidno i d natančna.	CENE Z4ER*iE.
Izvoz jsje, čajnega, kakor tudi navadnega masla. ::
Postrežba na dom.
Iiuigi Musico
TRST, ulica dei Gclsl 6 /.
Pos režba na dom.
Štajerskih in fur lanskih kokoši in razne divjačine. ::
— i©?© pogrebno podjetje
pisarna in prodajalna Oia Oineenzo Bellisti št. 13.
Telefon Št. 1402 (poleg cerkve sv. -n.in.un« i^vc^a; i»iu<».. . Zaloga oprave ulica Maesimo D' Azeglio it. 18
Prireja pogrebe od najprostejše do najelegantnejše vrste v odprtih, kakor tudi v s kristalom zaprtih vozovih.
Ima bogato zalogo vBeh potrebščin za mrliče, kakor: kovinaste ia lepo okrašene lesene
rakve; čevlje, vence iz umetnih cvetlic, kovine, porcelana in perL Bogata zaloga: VOŠČENE SVEČE.	Cena nizke, da se ni bati konkurenoe.
Za slučaj potrebe se uljudno pripoiočajo HEKRIK STII3ETJ in drugi.
PEKARNA in SLADClCARNA
VIHRO SKERK, Trst, ul flcquedotto 15, podružnica ul. Hiramare 9
j V moji pekarni se vdobi vsaki dan trikrat frišen kruli m se dovaža vsak cas tudi na dom. Dobi se tudi najfinejše moke iz najboljših mlinov, biškote in posebno pa specijalitete za čaj. Dobi se tudi veliko izbero buteljk ruma m vsake vrste čaja ter | vse to po najnižji ceni.	Spoštovanjem V. SKERK.
Namizno vino prve vrste
pridelek iz posestev grofa Dr. Venior t Novemgradu, v buteljkah ali sodih, v vsaki koli kosti po 64 »totink liter, brezplačno na dom ■sss proti takojšnjemu plačilu.	^
Tropinouec po Kron 1*60 liter
prodaja ^fageto ]t3chett&
lastnik gostilne „Nichetto" v Rocol« In mesnice na Goldonijevem trgu štev 6. — TELEFON št. 963.
Gostilna v Rocolu ima na razpolago društvom ir klnbom, za prireditve plesov ali društvenih zabav, (v>o dogovornih cenah) elegantno plesno jlvorano wr ln kegljišče TPŽ_
Dr. RUD. ŠORU
zobozdravnik
klinike za zdrav, zob v Berolinu.
Plombovanje. - UMETNI ZOBJE
NAJPOPOLNEJŠA METODA.
Izdiranje zobou brez bolečine.
L ravnanje slabo zraslih zebov.
Sprejoma od 9.—1. in od 3.-G. ure popoiudne.
CORSO 49, u to d nI. Sllvlo Peliico 1.
Zaloga to- in mm. vin, špirita ia Eerjev
in razprccaja na debelo in drobno
trst. — jakob perhauc — trsi
Vie (lell'Acque gtv. 6. (USpiCtl £&ITe CtlUa5!}. Vel-k iebor francoBkega iampaniea, penečih dtzrr^slt vtJjjanBkia iu avEtio-otrBkih vin. Bordeau*. Uui-^L.toer. itus-kib vin, ^lotella in Chia&ti. — KtK ittiak, rtme ž^snjk Ur jCEftni priatni tiopioc^ec - Vvtvf c iz> tiii jtvec — lzdciki 1. vrfete, dcEli h dotičnih kiajev. \enka caročba sa takoj izvrši. Eaz i o£iljw ?e po pcvzttiu. — Ceniki na zahtevo ir franko. — Razprodaja od pol litra naprej.
Za praznike
uriiKun ne zamudite priti
v ulico Campanile št. 15
(nasproti prodajalnice Alberti), kjer najdete bogat^ izbero itajerske porntnine. SPECIJALI i ETA , gosl( poulards, piščanci, rac d in vsakovrstna druga perutnina. — Vrhu tega — j — | — | — | —
milansko nami/no in čajno maslo
po n^jzmernejših cenah.
Zastopnik Alteto Tedeschi, Trst Corso 4,III.
Nova prodajalnica ::
z veliko Izbero hišnih In —— Kuhinjskih predmetov
po naj zmernejših cenah.
Vincenz Pibrouz, junica
ulica delia Poste štev. 3.
Valentin Zorzini
nrar ln dragotlnar
lxz\9 ulica Jftuda vecchia št. 1 (Za ložo)
Izbor zlatih in srebrnih predmetov
zlatih in srebrnih ur po najzmer. cenah.
^Prejme se popravljanja vsake zlatanine in ur. __ SPECIJALITETA v popravljanju
urnih zaklepnic. Poelafienje ln srebrnenje vsako kovine
potom pile ali ogDja, id urezi.
TELIKA ZALOGA
furlanskih jajc ::
- vedno svežih. 1
Najficeje alpflko čajno maslo znamka 2 zvezdi — Dnevni dohod. - Sir in slanina. — Specijaliteta „LIPTAUEEJ. Postrežba na dom. Ceoe zmerne — Prodaja na drobno in debelo
Rq9oI/o Contro, ulica ddle fizm 5.
Velika zaloga volnenih pogrinjai
^^	Prešitih pogrinjai lastnega izdelka
W pokrival, perila, trliža, flanelastih robcev in bombaževine. |
Specijaliteta J volne in žime za žimnice.
I — ---------- Vse to se dobi pri _________
I Josipu Wollenighl
I TRST, ulica Malcanton Ste v. 12. o o
V DOBROZNANI PRODAJAL-NICI MOŠKIH OBLEK
ALLA CITTA Dl TRIESTE
TRST — ulica Giosue Carducci št. 40 (prej Torrente) — TRST
novi dohodi za zimsko sezono. Moške obleke kamgarn barvane in 5rne. Obleke za otroke in dečke od 3 do 10 let. Velika izbera p^letot za raošte in dečke. - Površn.ki in jope z ovratnikom a str aha m ali zajČevo kožo. Specijaliteta tu- in inozemskega blaga ter lastna krojačnica za izdelovanje oblek po meri. — Fnštanjast-e, srajce, hlače iz bombaževine, spodnje hlače, pletenine in druge potrebščine za delavce po cenah brez konkurence. — GOVORI SE SLOVENSKO. __I
DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH,
Najvspešneje sredstvo proti
>OBIVA SE V V3EH LEKARNAH
revmatizmu in protinii
i. Tekočina GODINA
prirejena v Trstu Rafaela Mina, lekarna „jfila Jfatonna della Šalite" pri od lekarnarjev: sv. Jakobi in Josipa (odina, lekarna J\Y Jfea# farneio 4
Steklenica stane K 1*40. Iz Trate se ne odpošilja manje od 4 steklenic nrofci oošt. do vrati a ali nroti antieiriatai nožiliafevi zneska 7 K frauko noš*. In iivl. ^ |
Stran IV
>EDINOSTc št 29
V Trstu, dne 20. januvarja 1909
rani „Trgovskega izobraževalnega društva ▼ia S. Francesco št. 2. To bo intimna m neprisiljena domača zabava.	u
Kakor že objavljeno unrizori „Čitalnica
pri sv. Jakobu v nedeljo 31. t. ni. v „Nar.
domu" pri sv. Ivanu opereto v 3 dejanjih
P-vIiar baron". Zsč=tek točno ob 4. un pop. o u j ijuiu a uu ttui., šeaeži J. vrste *>U etot.,
II. vrste 30 stot. Po predstavi se bo vrSil p!es. K predstavi in plesu svira popolni društveni orkerater. Predstava se bo vršila ob vsakem vremenu.
Pevsko društvo „Višava'1 na Konkone^ju priredi sroj letni redni občni zbor dne 30. januvarja ob 9. uri zvečer v gostilni gosp. Vinkota Ferluge.	Odbor.
Odbor pevskega društva „Ilirija" opozarja vse svoje pevce, da se redno vdeležu-jejo pevskih vaj, kdjti sedij se začne z učenjem zborov, ki se bodo peli na slavnosti 25. letnice pev. dr. „Slavec" v L;ubljani dne 27. 2«. in 29. junija. Vsprejemsjo se novi pevci :n pevke vsaki torek in petek v društvenih prostorih uiica Montecchi št. 15. I. nad.
„Čitalnica" pri s?. Jakobu opozarja vse vpisane gojence glasbena šolo na današnjo vajo z instrumenti. Začetek točno ob S. uri zvečer. Novinci se vsprejemaio edino le še ta večer. Uče se vsi instrumenti.
Šentjakobska mladina priredi dae 20. iebr jvarja t. I. v veliki dvorani „Narodnega doma" prvi maskiran ^udski ples z nagradami za najlepšo skupino in najlepše maske. Sriral bo popolni orkester (24 mož) šentjakobske r Čitalnice".
Nar. delav. organizacija
Radi plesa pekovskih pomočnikov, členov N. D. O,, ki se bo vršil prihodnjo soboto dne 30. t. m. ia ker dvorana v društvenih prostorih ni na razpolaga, se napovedani sestanek radi konsumne zadruge odi ži na prihodnji Četrtek dao 4. februvarja ob 7. uri in pol zvečer. Tega sestanka naj sa gotovo vda-leže vsi Členi.
Vesti iz Goriške.
Okrajno glavarstvo v Gorici je poslslo vsem županstvom svojega okraja sledečo okrožnico: Odnosno na tuuradno okrožnico od dne 18. decembra 1907, št. 25407 naročam gospodu županu do najkasneje 28. t. m. tu sem poročati, ali so bili javno razpoloženi v ondotni občini volilni imeniki za državnozborske volitve, v nasprotnem slučaju saj se isti takoj razpolože, kakcr predpisuje 5 11. postave z dne 26./1. 1907 drž. zak. it, 17.
Odlok glavarstva pa ne odgovarja dr-žavnozborski volitvi, ampak dežslnozborski, torej — volitve so na pragu. Poskrbeti bo, da se volitve izvrše po novo-sestavljenih imenikih, kajti v enem letu s a m nego spremeni.
Kolesarsko društvo „Vrtojba" v Vrtojbi priredi v n-.daljo, dne 31. t. m. plesni venček v prostorih g. I. Maraž. Med plesom bo šaljiva pošta, šaljivo srečkanje s krasnimi dobitki in pa polževa dirka z lepo nagrado. Začetek točno ob 3. uri pop.
Odbor.
Bralno in pevsko društvo v St. Andrežu napravi 14, februarja svojo veselico s zanimivim sporedem. To je najstarejše društvo v tuk. občini, katero je tekom let napredovalo v petju, pa tudi v čitanju, kar je dokaz, da ima društvo primerno knjižnico, ki se je njeni udje prav pridno poslužujejo. Združeni so kmetje in delavci, ki se prav dobro razumevajo ter skupno borijo za napredek naroda in povzd'go blagostanja svojega.
V tuk. občini je bilo tudi „Tamburaško društvo" ki se je pa prelevilo v katoliško izobraževalno društvo „Naš Dom", — Glava temu društvu je tuk. kurat, Prostore ima v tuk. dubovnišču. Cerkev in politika — ali so to le strinja ?!
Vesti iz Istre.
Pevsko In bralno društvo „Slavec" v
£icmanjih bo imelo v nedeljo 31. t. m, ob 4. uri popoludoe v društvenih prostorih svoj redri občni zbor z običajnim dnevnim redom.
Odstranjeni orli. V noči od 25. na 26. t. m. so v Kopru neznani zlikovci sneli državna orla s poslopja temošnje c. kr. ital. gimnazije in c. kr. učiteljišča. — Omenjena šolska zavoda sta dala napraviti nova orla.
Puljski mestni blagajnik Tomaso Galante. znan italijanski agitator, je poneveril iz občinske blagajne večo svoto denarja in pobegnil.
„Prvi istrski Sokol" v Puli priredi dae 1. februarija v lastni dvorani ve'.ik sokolski ples. Svirala bo vojaška godba. V&top ie dovoljen samo vabljenim. — Začetek ob 8. uri zvečer.
Novo društvo. — C. kr. nameatništvo je vzelo na znanje pravila novega društva: „Hrvatsko pučko sijelo" v Pazinu.
Bralno - pevsko in tamburaško društvo .Vodnik" v Dolini bo imelo prihodnjo nedeljo dne 31. t. m. ob 4. uri pop. svoj redni letni občni zbor v prostorih občinske hiše z običajnim dnevnim redom.
Vesti iz Kranjske.
Tamburaški in dramatični klub „Sovič" v Postojni uljudno vabi na koncert dne 2. svečana 1909 z gledališko igro „To sem bil
t c |q|qp priden krojn*ki učenec, doma iz Lju: !3"iOId!I tomera na štajerskem, išče mesia pri kakem mojstru. Pojasnila daje J. F r e i t a g, ulica Moren št. 29G Rojan-Trst-	144
jaz" ob 8. uri in pol zvečer v dferani „Narodnega hotela" v Postojn?.
Po igri svobodna zabava, §al,iva pc^ta
in ples. —
" Ker je čisti doLodek namenjen za pokritje godal, S3 preplačila hrbležco sprejema. Opozariamo. d» koneort prične, neoziraje se na število obiskovalce?, točno ob 8. uri in pol.
Vesti iz Štajerske.
Poste na Štajerskem. — Minolo leto je bilo na Štajerskem 25 državnih, 435 nedržavnih poštaih uradov ter 226 poštnih oddaj. Brzojavnih uradov je bilo 2/7, poštnih nabiralnikov pa 2492.
Tovarna bicikljev pogorela. Včeraj je v
Gradcu pogorela to?ama bicikljev in avtomobilov Pucb.
Vesti i z Koroške.
Precej velik požar je bil všerej v Celovcu. Zgorelo je veliko skladišče in delavnica. — Gasiti je pomagalo tudi vojaštvo.
Gospodarstvo.
Konkurzi v Avstriji leta 1908. Lansko
leto je bilo v Avstriji prijavljenih 2251 kon-kurzov. Veči del jih je bilo na Niže Avstrijskem. namreč fcO2, najmanje v Dalmaciji 26. Na Primorskem je bilo 73 konkurzov. Kon-kurz je bil otvorjen na nad premoženjem 933 moških in 204 žensk, drugi so bili konkurzi društev, konsorcijev itd. V 225 slučajih se je moralo konkerz ustaviti, ker ni bilo nika-kega premoženja.
Darovi.
Za nagrobni spomenik pok. H. Ražma so
darovali nadalje : N. N. iz Sežane K V—> pevsko društvo „Slovan" na Padričah 17. t. m. o priliki občnega £bora 10 kron. Po zborovanju ravno tatu ao vaščani med aoboj ^nabrali 5 kron. Anton Grgič Padriče K 1, Fran Stopar Bazovice 1 krono. — Skupna dosedaj nabrana evota iznaša 145 kron 32 stot.
IV V	izvežbana, resna koreppondentinja za
ISC6	nemško in slovensko {hrvatsko) dopi-
sovanje. Prednost imajo prakticirane komptnarbtki-nje in one, ki poznajo italijanski jezik. Nastop takoj. Pismene ponudbe na „Edinost" pod „.St. Ur. (147
0^nlf<9 mizarski mojster, Trst, ulica JOSIp uIulTcI Belvedere štev. 8, izvrSuje vsakovrstna mizarska dela.	38
o pozor:	pozor
V prodajalnioi slanine
O Giov. Suban, Trst
ulica Caserma štev. 13
se dobijo rsakčas za zajutrk prava »luoaisVe ki »!»a«e (Dim. NoTomesto] ia specijaliteta kra tiskih, 'klcciv kakor tudi praška in graška gnjat in „K&iserOiM-h" Prodaja na drobno hi debelo tolminskega, tirolskega
In kranjskega čajnega masla. Priporoča ?e preprodaj., k romarjem in gostilničarjem.
O
A nnn+i Proli mesečni plači se sprejmejo pri agenil Glavnem zaitopu Vzajemne zavarovalnic na Prošeku.
V krojačnici podgornik in
•sTrst, ulica Farneto št. 40 JSiSSK odlikovani z diplomom na
razstavi malih obrti izvršujejo se obleke za gospe i. s. po zadnjih uzorcih in parižkem kroju. Paletots, Bloueses in plesne obleke. Cene zmerne. Sprejmejo se gospice v poduk proti mali odškodnini.
Usaka ekonomična družina
nakupi
VERMOUTH
v velikem skladi&u v ulici San Nico!6 18
Buteljke „Reklam" od 1 litra 55 krajcarjev.
Nopremenjeni tip. — Znamka neprokosljiva
"■'lllDiSjSr'3'—
TVBDKA
• ■
Velika zaloga sira
s specijaliteto lastnega izdelka
Pnrmeginno, Reggiano, Lodigiano,
ovčji, EMENTHAL itd. Vsi izdelki stari in prastari. -Absolutno konkurenčne cena.
Dona & Perissinotto
Trst, ulica Giuseppe Parini št. 4.
Molf Moril
Mali oglasi.
Rocolski tamburaški zbor :-:
bo imel ples v nedeljo 31 t. m. zvečer od 7. do 11. ure v dvorani g. Gerdola. p. d. Jura pri Lovcu. Na obilno udeležbo nljudao vabi O d b o r.	153
I ono O O tiraclDik> ve5C slovenskega, hrvatskega lOuC Ov in italijanskega jezik« v govoru m pisavi. Naslov pove Ins. odd. Iviinoati.	1*6
nrtAnAJ inteligenten, biv&i c. kr. orožniški po-UOSpOU etajevodja, 27 let filar, ki ima 30C0 K denarja, pozneje kot dedič £e par tisoč, ee želi seznaniti z gospodično z nekaj premoženja ali s kako udovo do 3G let (Ako otroci ni izključeno)— ki ima gostilno, ali prodajalno. — Ponudbe, čs je mogoča h sliko, ca Inaeratni oddelek Edinosti pod ,."27-letni'* j štev. 122]_122
Hočete se prepričati ?
obiščite velika skladišča
Marije s. Salarini *
Ponte della Fabra 2 | ul. Posta Nuove |
(vogal Torrente)	Alla citti di Loudra
Velik izbor izgotovljenih oblek za možke ia dečke kostumi za otroke. Površniki, močne jope, kožuhi in rarnih paletotov. Obleke za dom in delo. Delavske obleke. Tirolski loden. Nepremočljivi plaSči (pristni angleški) SpocUallteta: blago tu- in inosemnkih tovarn. Izgotovijaio ee obleko po meri po najnovejši modi, točno, solidno in elegantno po nizkih cenah.
skladišče oblek za moške in dedke
Trs^ via S. Giovanni 16; I. rt,
(zraven Restavracije Coopcratiru ex Ilacker)
prodaja na mesečne aii tedenske obroke obleke in površnike za moške, perilo i. f. d,
flajdogovornejše eene.
Specijaliteta §uml!evlti predmetov.
+ Rjulie Iz srumlj*, elastične „S« nogovice, predpasniksu- ""J ^penzorji, irlsratorji cevi za viao, plin ia vodo.	OVATA
Specijaliteta: Gumijevi čevlji.
fligijeiiičBi predmeti po mernik cenali FEDERiCO STEINDLER
TRST. Acquedotto štev. 14
Pl*ftflQ CQ	z vrtoai in lepim razgledom
II u Ud	na mesto, z igro na kroglje; hiša
je pripravna za vsako obrt ali trgovino, ter aluži lahko tudi vaakemu gospodu za dvorec. Naslov pove Inseratni oddelek Edinosti.	132
BJaoxn pisarniškega praktikanta išče mladenič, ITI G S TU dober eio venski koreapondent, v kakoršni-koli večji pisarni. Pod ugodnimi pogoji za 3 leta. Naalov pove „Edinost".	1958
Veliki obrtnijski zavod
Cosovel cg giovanni
TRST
ulica Chiozza št. 32
Telefon 1090
Izvršuje vsakovrstna dela v železu In kovini po cenah, da se ni bati konkurence.
ANTON SKERL
mehanik, zapriseženi lzvedeaeo
TRST, Cario Goldonijev trs štev. U
Zastopnifc tovarne_iol8_s in mctoiolss JesV
kapelj*t» ln nlogft električnih etonrtot, lači la prfnla]» r« laofonoT, toaofonoT, ln fonografoT. ZAlog» priprav to-'!U o'.t : Lastna delsTidra za poprmTlJanto Sir. stroje r, ko!eo, motoko!«
Velika zaloga pripadkov po tovar, conah.
TELEFON Stov. 1734.
Prvo primorsko podjetje za
prevažanje pohištva in spedietjsko poletje
RUDOLF EXNER - TRST
Telofon it. 847. - Via dsil* Bt&zione Stv. 17. - Talefoa IU 7
Fil'ialke v PULI, GORICI, REKI In GRADEŽU. Frevasasje pohištva na v«e kraje tu- ia lnozom«iva v »aprtih patentnih vosovik sa pohiStvo, dcigia 8 do 8 m otrov.
- mi]« isreiiasisT, ti 53 ]aalje]o ia polonals ia vrnim Dlan aa ra bot.) =
Sprejsaa se tudi pohISivo hi Idruge predmete v »kranifco v laatLa za to prlpravijena suha sklaa!*ča.
sasr Edini triaiki »avod sa	, VACU^-OIEANER".
ČiSČENJE in SHKiLN JE VANJE PltEPKOG .
ggr 'Točna postrežba in uiMka esac.
VELIKA ZALOGA
PRAZNIH BUTELJK
Tret, via delle Omhrelle 5
TELEFON St. 18-49
G0!D9 6 060 COEH
100 000 buteljk od šampanjca
—. za refošk. ——
Prodajajo in knpnjejo ?>o buteljke \T>ake vrbto za refošk, šampanjc, bordeanx, rensko vino, konjak i»d. Velika zaloga bnteljk od pol litra in l1/, litra. Damjane :z - tekla opletene.
Prevzamejo se woposiI]atvc na čeželo.
Kupuje razbita »teVlo vs^ka vrsi«.	,
Skladišče zsotouUenlh oblek In Krolačnlca L FAEOHI
Trst - ul. Giosue Carducci 32 (vogal Sant. Santorio) PODRUŽNICA: ul. Barriera vecchia št. 5.
Obleke se izdelajo v lastni krojačnici.
i Novici «n Novice 1
g ne zamudite obiskati dobpoznano slaščičarno ::: g
g Natteo Stoppar, Trst |
® ulica S. Giacomo št. 7 (Corso) Sf
Filijalka: Via Giuseppe Caprin štev. 9	^ kjer najdete bogato in veliko isbero Konfetov bomboniere in
_ iladičic po zmernih cenah. — Vina in likerji prav dobri v	gj
(g botilkah.	Telefon 1464	gf
Zlat rudnik za vsakega gostilničarja kavsrnarja in lastnika so nasi novi! Piaao Orckestrioaiij
z godbo r.a lok zvonllom, mandolino ia Xylophonom
? težo, ki r imo-J rejo postu". :ti pov-bodi. Krasna f. )u-ba in stroko-^uja-bka izvriba jamčita za gotov dobiček. Električno - pnenir.a-tlcnlOrcbestrloDil učinkom. - EUk i tričnl glasovi/Ji z mandolino lophunum ln ^od-bo na lok. Goto-r la z z v o k i m j odmevom za go-stilnifaije in zasebnike. Znamka | Tion-Tion. Ceniki brezpUčno in poitoine presto.
*	I. odlikovanja
Tovarna intemacijonalnih Piano-Orkestrov
F. MACHINEK & SOHNE
Dunaj XVII. E Ortliebgasse 5.
laloga v Trstu: Ferdinand Kasimir, ul. Com-|merciale 13; v Ljubljani: Josip Droll, Sod-nijgke ulice 3.