St 12. V Gorici, 18. marca 1886. Tedaj XVI. SOČA Posanioasno itevilke se dobivajo po 8 kr. v tohakarnirah v gosposii ulici Mini „troh kron", na starem trgu in v nwuki ulici ler t Trst". via Ca~ scrum, 3. Dnpisi naj «<¦ blagovoljno poSiljajo hi¦<¦.!..jJtvn ..Pocc" r Gorici Via Heroato 12,1., iiiVi'.n"nina paopravnifitvn „SoSe" Via della Croce St. 4. U. Uokopisi se no vracajo; dopiai naj so blagovoljno fraulujojo. — Dclalcom in drugim iiepremofciim se naroBnina zni/d, nkosc oqliigp pri opiavnistvu. Jezikovno praSauje v driavnem cboni. Narodno prafanje prevrglo se je v Avatriji v jezikovno praSanje in bo delalo driavi So yeliko za-dreg, ako se ne reSi v emislu naravnega prava tudi t dejanji. ReSitev tega praSanja je lahko, doklor se reSuje v besedi, kajti k tema zadostuje,* da kdo po-sluia, kaj narava zahteva; v dejanji ima pa veliko teLav, ker pravici nasprotnje lastna Jjubezon nekatc-rih narodov. PraSanje je teoretidno reSeno v §. 19. drzavoe osnovne postave % lota 1807, ki priznava rav-nopravnost vseh narodov v mogodni Avstriji; troba je le izvrSiti, kar je onde dolodeno. Do zdaj so ni posredilo se nobeai vladi, da bi bila znatno izvrSila doloebe omenjenega paragrafa, in v Sirni Avatriji menda ni cloveka, ki bi hotol trditi, da se je to zgo-dilo. Sedanja vlada je pri svojem nastopu obedavala, da izpolni, desar njeno prednioe niso storile: a po cesarjovem potovanji v alovonskih pokrnjinah lota 1882 in 1883 zadela je beswio jesti, eel, dane more, da ni So Cm, di\ niso so vsi krogi prepridani o po* trebi dejansko ravnopravnosti v Avatriji. Slovenci zdi-hujemo po nji in jo zahtovamo v Soli, v uradu, v javnem *ivljenji, a ne da bo nam, ker neki krogi si; bojijo, da v „nemSkih dednih de2elahu (deutseheErb-lander) se zgubi nemSki rod in da Avstrija ne bo ved n e m 8 k a. Na „slovensko krajino" (windische Mark) in na Ilirijo se pri tern seveda nikdc ne Hpominja, ali pa le se studom in grozo. Enako se godi Gehoin na Moravskem, Poljakom v Sleziji, Rueinom v Galiciji. To prizadevanje, da bi Avstrija bila nemSka, je drzavi pogubno, kajti nemStvo zaatopa nemSko cesarstvo, ki nikoli ne bo trpelo drage n e m S k e drzave. Zato vidimo, da oni, ki poudarjajo s a m o nemStvo, teiijo v „rajh" ter proslavljsjo Biamarka in eesarja Viljelma. Da bi Avstrija bila n e m s k a, ;e tudi nemogo5e. kajti aklopljena je z ve6 narodov tor more biti srecna in mocna edioo le po ravnopravnosti in slo&nostt svojih narodov, v katerih se je na-rodna zavest tako probudih, da se ne da veL zatreti. Noben narod, niti najmanjSi, ne privoli prostovoljno, da bi mu drug ukazoval ali se foz-enj poviseval. Zgodovinska podlaga Avatriji jo * e z a (federacija) invarstvomalih; po tern hacelu je mogo6na postala in mogoSna ostp.ne. Kdor ruSi to nadelo, rusi temelj drihvncga poslopja. Ako jo kateri narod po omiki ali po bogastvu pred drugimi, se to od vseh prizna; ali da bi radi tega imel vecje politi6ne pra-vico in posebne privilegije, ne bo trpel z lepa noben narod. Zal da je v nekaterth krogih ukoreninjena mine!, da Avstrija mora biti nemika, eeS da new-itvojedika in najtrdaejsi bran driavi. Ta misel je popolnotna napftna in nezgodovinska; nemSkemu eesarstvu je podlaga nemStvo tor moo in Bila; Avstriji pa pravioa, ravno pravnost, zveza, varstvoSibkih, ker v slogi (je tudi Sibkih) je , moo. V zadnjih letih Sli smo v narodni ravnopravno-' sti rakovo pot in ako bi sedanji drzavai zbor dolotie-val pravica raznim narodom, ne vemo, kako bi jib dolooil, kajti vodnemu zatrjovanju vidoko vlade, da z narodnimi zahtevami se vznemirujejo visoki] krogi, so se poBrccilo propriSati marsikoga posebno med Slovenci, da ropotanjo je neumestno, da je treba cakati, da pride ravnopravnost sama ob Bebi, ko pridejo visoki krogi do drugega preprieanja. S tern so kaio udanost in spoStovanje do visokih krogov, in to jo hvalevrodno; naj bi bilo to tudi v prid Avatriji. Tako je % narodao in jezikovno ravnopravnostjo v Avstriji. A drugu6o je z narodnimi zahtevami nom- ikega in nomSko-avstrijskega kluba v drzavnem zbom. Politiki te vrato ne jemljejo za podlago naiodnetnu gtvljenju drzavno osnovne postave, katoro hoSojo pru- moniti, ampak ono dtjanske razticie, !:i so bile u^e pred postavo % lota 1807 in k\ so Se dandanes vkljub oni nostavi. Narodua zavest so puvsod budi in Sir! ter gloda in izpodjeda ostanko prejinjih dasov, ki se ne ujomujo s pridobitvani 19. voka. Tako se goui, da nemStvo tu pa tarn zgublja svoj noopiavi^eu upliv vsled naravne mocj narodov, co tudi se uradno z vso- mimogoiimi sredstvi neguje in vzdi2ujo. Natavno je, ua Nomoi, ki imajo pred oomi svojo dejansko (a neopravideno) posest (n. pr. kaualsko aodnijo) so *adi tega hudujejo in javkajo, 6eS da se jim kriviea godi. Tega pa ne pomislijo, da so pogoltnili uLe mnogo* brojua slovanska plemena in da jih spravljajo Se vo- dno v svojo nenasitljivo vreoo; da so smeti le tako I dolgo biti varuhi slovanskih piemen, dokler so bila ; ta maloletna; tor so zgubili pravico do varuhovanja, 't odkar so Blovanski narodi polnoletni in samosvoji. • Tega ne pomislijo; marveo zahtevajo, naj se jim za- ' gotovi cez polnoietne ouo gospodstvo, katero so imeli | 6ez otroke in nedorasle, terv vzocmirjajo s?oje rojake po mestih in na severnem v^eSkem, naj bo potogaejo za obstoj nemstva. Konservativni Nemoi, kat ,ri presojujejo re6i so staliSca drzavne osnovne postav , umejo in prizaavajo, da Slovani sploh in Slovenci poaebo, do tudi bivajo v wnemskih dednih doielah," imajo pravico do rabe Bvojega jezika v polnem obsogu, kakor je v postavi refeno. Zato niso bili konservativni Nemci jezikovni ravnopravnosti nikoli nasprotni ter so zah-tevali za svojo rojake le to, kar Slovani za svoje. Samo Lienbaoher, kateri pristavlja vsakovrstnih leat-vie, da bi splezal na visoki miaisterski stol, pridru-fal se je mnenju nemikih ustavovereev v tern oziru. Razeu. krivega staliS6a, s katerega presojajo LISTEK. Pregled delovanja nULiteljskega druStva za GorlSki okraj." U6iteljsko draitvo za GoriSki okraj obstoja Le od zadnje deielne uSiteljske konference, od dne 25. septembra 1884, in vender se je do sedaj o njem prav malo dopisovalo v javnost. Rad bi objavil poro-6tto o imenovanem druitvu ˇ BU6ite^jskem TovariS-i", ker v njem bi bilo primernejie govoriti o Solskih in u&teljskih zadevah; ker pa vera, da tega lista do sedaj Se ne berejo vsi goriski n&telji in Solski prija-telji in da drustveni sklep obdnega zbora dne 3 .sept. 1. 1., da bi se goriski ucitelji oklenili imenovanega lista, se Se ni izvtSil, prisiljen sem naprositi slavno u-redniStvo 9So5eK za malo prostora. Prvo leto imenovanega druStva bilo je nerodo-vitno Veled nekaterih pomanjkljivostij ob 5asn nje-gove nstanovitve in vsled nekaterih neugodnih razmer med uciteljatvom, povxroeenih po slabem medsebojnem *p«ra«tMBJjenji, obstajafe j» into* fcra leto ]» #q imenu. Y tern dasu so pa sosednja krepko delovala. Med njimi se je posebno odlikovalo ono na Tolmin-skem. Meseca julija 1. 1. zbralo se je okolo 20 udi-teljev pri Marzini-ji v Gorici. Izvolili so odsek (gg. Bajt, Lapanja, Sirok) in ga pooblaBtili, naj ae v njih imenu obrne na druStveni odbor, da bi ta skiioal se-mudoma oboni zbor. — PriSlo je meseca septembra 1. 1. do obdnega zbora. Na tern so bo drustvena pra-vila pregledala ter tu in tarn premonila, oziroma do-polnila. Nalo2eao je bilo odboru, naj vloli draatveno proSnjo za zboljsaoje materijalnih uditeljskih razmer na visoki dezelni zbor ter naj v proSnji posebno pou-darja, da so uditelji pri nas v razmeri draginje naj-slabSe placat\ — Predlog, da bi se druStveniki v dopisovanji oklenili BUciteljakega TovariSa," bil je sprejet. Pribodnje zborovanje bo, kakor se je odlo-dilo, v teku meseca maja t. 1. — Slednjid biia je volitev novega odbora. V odbor so bili izvotfeni gg. Tomaz Jug, naduditelj v Solkanu, s 24 glasovi; Anton Bajo, naduditelj v Kendah, z 22; France Bajt, uditelj v St. Andreii, z 21; Ambrog PoniL, naduditelj v Rihenbergu, s 13; Jozef Oopi, uditelj v Kronb ^i, a 7 glasovi. — Odbor je imelod aadnjegr obdnega a bom fax aeje. Odborjuki »q rasdelili 4elo med teboj; j ttiozjo nemSkega in nemSko-avstrijskega kluba .arod* no elaujo svojih rojakov, je Se nekaj drugega. Levi oa jo bila nekdaj na krrailu in se je dobro imela; a zdaj vlada grof Taaffe, ki je bodil vedno nokako svojo poti in ni bil iz njih srede. To jih pede in jim no da pokoja, kajti vajeni so bill gospodovati in ne morejo pozabiti, kako prijetno in lepo jo vladati na stroSke pladujodoga ljudstva. Ministerske eedeie bi radi zopet zasedli, zato medejo ministrom poleia pod noge, in upitje po nemSkom kot diiavnem jeziku ni drugega kot sredstvo, s katerim hodejo Taaffeju na-gajati in utruditi ga. BoljSega sreditva ti levloa v resnioi ne more izmisliti proti vladi nego jo to vogo-vilienjo radi nemlkoga jezika, kajti nemStvo so v nekih krogih visoko diala in nokoliko nemirov v se-verni OeSki, na nemiki moji, ni telko pouzroditi. Konservativni Nemci v drXavnom sbom in zunaj njoga so niirno drai^o, ker vejo, da tahtove lovida-rjev v korist nemSkega jezika so neopravideno in da vso to pustovanje je v prvi vrati prott fl*dl obrnonoj kajti dokler je bila levioa na krmilu, so nikoli ni spomnila, da bi bila taka postava potrobna, ki bi razglasila nemSki kot driavni jozik, kakor zahteva zdaj Scuarsobmid s tovariSi, ki nameravajo odoopiti s torn konservativno Nemco od desnioe ter rasruiitt vedino v driavnem zbora, da bi sami prlSli na krmilo. Ze leta 1880. razpravljalo so je to praSanjo pod imenom ttWurmbrandovega predloga" v driav-nem zboru. Izid tern razpravam je zoan; Wurmbran* dov predlog je bil zavrian j a levidarji so anali vender razpravo izkoristiti v to, da so kazali deloma na nespravljtvost desnioe ter da so posebno one Nemoe pred volilci drnili, ki so na desnici in so niso dalt zapeljati po zvijadah levidarskih. Ker ne sme y iitem zasedanji isti predlog dvakrat na dnevni red priti, da* kati jim je bilo a tern tako dolgo, da se je drzavni zbor ponovil. Takoj potem spravili so to praSanje zopet v zbornico, sedaj pod imenom w8oharsohmido-vega predloga." Soharaohmid in drugi zahtevajo, naj bi se objavil nemSki kot drzavni jezik ter .tako raz-veljavil dobro znani §. 19. osn. postav, kateri priznava vsem jezikom v Avstriji jednake pravioe. Po-stopanje levidarjev, naj pripadajo nemSkemu ali nem* Sko-avstrijskemu kluba, je naperjeno na to, da bi Nemoi v Avstriji uiivali v vsakem oziru predpravioe, dodim bi bili drugi narodi le drzavljani drugs vrete, nekaki nemSki hlapci, ki bi sicer emeli krvni in de-narni davek pladevati, a inade mirno v bozjem strahtt vse prenaSati, kar se jim je ze navalilo, in kar bi so jim ie, ako bi bil Soharsohmidov nasvet sprejet. V petek 12. marca je bilo prvo citaaje tega predloga v danajski sbornici in tej sledila je razpra-va, katera je tako koncala, da se je predlog odstopil z 208 glasovi proti 68 poaebnemu oseku 36 dlanov, izdelali in odposlali so peticijo oa visoki dezelni zbor in uredili neiLatere zadeve. — Odbor je sprevidel, da je potrebna VGcja prememba pravil, nego jo je zad-nji oboni ZDOr dolodil. Sklenil je, da jih predloft se enkrat v pregled obdnomu zbora, predno se odpoSljejo veleslavnemu namestaiStvu v potrjenje. — za druSiveno zborovanje meseoa maja t. 1. je odbor uatanovil elededi daevni red; 1. Kako in v kolikem obsegu naj ae poduduje slovnioa na enoraz-rednih ljudskih Solah. 2. KmeUjstvo na ljudskih So-lah- 3. Razni predlogi. — Dm aborovanja se poz-neje dolodi. Yabljeni so pa Le sedaj gg. druStveniki, da se na navedene todke marljivo pripravijo, ker drugade bi ostalo zborovanje brezuspeSno. Naj sled-njid ge opomnim, da se bodo na dalje druStveno zade?e in kakor upam tudi poroclla iz sej c. kr. okf. Sol. sveta dopisovale nU6iteljskemu TovariSu" v Lju-hljani. Naj bi si tedaj blagovolili naroditi ta list vsi uditelji in Solski prijatelji naSega okraja in naj bi ga tudi so spisi in dopisi podpirali. DruStveni tajmk, „So«a" isthaja vsak potok in veljt pr> poSti prejemanft uli v ftoriri rm Jloni poti)j:i»« ¦ Vsp lrti......f: l.l;) f'.,J 1«.t:» ....... •-'.-20 fi-twrt lota - . . . ,. 1 1" l*ri oscuaiiilih in »:ilc«j ttidi |ri ;;y»'-i'iinicuh" »e phu'uji- z:i n.ivjulii.i tristop- 8 kr. te so tUka i kiin 7 » » » ., 2 t 6 „ » „ „ 3 „ Zti v&to ci k« pr> |-ro*ioru. ki se ima Se le vcliti. Pri tej prfliii pokazalo ?e je zalibog takoj v zacetko, da desnica ni jedina. Cehi, bistroumni, odlocni ia previdni politiki, izrazili so se DO njib poslanci in voditejji dr. Rieger-ji za to, da bi se predlog z*e pri prveia ditanji zavrnil; Ppljaki, nem§ki konservativri in tudi vlads. bili so za M da se predlog izroci posebnemo odseko, docim so se nasi slovenski poslanet 7 tej zadevi razcepitt ? tri skupiae, jedni s<* glasovali s Poljaki, drugi a»Ce|i in tretjik ni bilo v zbornici. A se veL: jedea ppslanec, gospod Rr«a, govoril je celo za to, naj sef prodlog izrofi odseku, tcr jc v svojem govora uavakl razloge, L katerimi se nikako oc strinjaino. G. pniianee Joiita C-boro politicoo nestrpnost, ker so hoteli, oaj bi so predlog takoj zavrgel, ter bi se hotel 1 Nemci poga-jati 0 tem predfogu. A se sedaj, ko imxmo §. 19. fa se, kako se namgodi na Priraorakeaj travnoprAT-noati, kako na Rorolkea in na Stajerskem ia tudi na Kranjakem? Ii tega naj se preprica, kaj bi nas otkalo, ako bi se Scharschraidov predlog spwjel. Ali rai«U res goapod poslauec, da boc>jo Nemci le svoj #Mik s tew takonom obvarovati, katerega nikdo ne napada? AH niali tea, da a* bodo zakoni, po teh pottocUi autavljeni, nam t korisl ijtvajali, ako se proglaai nemiki kot driavoi jezik t MHujcmo, ako je take. Sploh pa je obzaloTaoja vredao, da niso biii ¦•Ii poalantl vsi 7 tem velevainera praianji jetlini: name* Scharschmidavega prcd|oga je tak, da ni 0 njem aiti raagovora; ako pa hoe>jo izvrievalnih po-*U? k §. 19. earn, poaUv, naj atavijo predlog v tem oiJra, dasi ac bojimo, da a takim predlogom bi mar-aikaj popuatili, kar §. 19. doToIjuje. Oas bi bil, da bi ae razmero tndi za Slovence predragacile. K temu predlogu govoril je tudi mioisterski predscdnik grot Taaffc ter oinacif vladiuo staliice. Goapod grol izrekel ae je sieer za to, da se izroci predlog poaebnemu odseku, a da vlada se ne striuja po tsesa i njim, fceS da ona mora 'vedno le po pra-tici in pravu po&topatt. Ali uajdeS cloveka na Pri-aorakero, na Koroskem, na Stajerskem, kaleri ne bi, citajoc te beaede, globoko vzdihnil: kaj bode z nami ie le tedaj, ako prido druga vlada, ki bi vladala po nacelih, da je nem&ki jezik driavoi, te ze sedaj ni smu ntf veaeli, ho grof Taaffe vlada po pravu in pra-tici ? No, naj pride, kar hoce, zanaiamo se na svojo nraticao in svito attar in (bqjo prepricani 0 koneiitt imagi. Ciin vecji pritisek, tem vedji odtisek. 0 tern ae mend* gospod grof ie sam propria, kajti siti smo le 49 grla ieplb. besedij. Nadejamo se, da bodo po-atopaH na|i poslaoci za napr^j 8 tem predlogom tako, kakor zailaii, ter da izreoejo v ddavnem zboru jasno beaedo 0 naSib narodoih id jezikornih pridobitvab. f rozji notarjeTem, ia ce je tarn vo5 do-ielaih jexikoT r aaradi, ˇ onem teh je-zikoT, ki g* stranke ielijo (§. 43, 1 od-atarek.) Pose! notorja je Ie sredatvo, ki ga rabijo atranke same, in toraj je naravno, da one niorejo dolocevati jezik, t katorem ima biti pismo piaauo. Drugafe pa je to tedaj, kadar s^anke ,iS6ej« pravice* nred aod-nikom, ki ae njtm n»?proti gotoro ne nabija r eua-kem razmerji, kakor notar. Sodnika ve2e JBtroga jarua dolzaoat, z*kon in dauo pravno razmere. Da te zailaje apoznar mora ao poaluzevuti od zakooa zapovedanih poti in te so za ___i_: __^u^i_» ax.! _~.i_:: .1.: —wJi /«.:_:!«: Kiurknniu P§ttavne dolodbe gtotfe ravnopravBOSti iezlkov v Avttriji. Spiaal dr. Franc Oblak. a. Prod Ysem je omeniti, da zakonake dolofibe (n. pr- min* ukaz od 29. aVg. 1850 St. 14.553, 19. febr. J.851 it, 108) delajo razHko aed domaiimi in ptujimi jezik i. Domade jezike razdeljajejo .to dolofibe spot v one, ki veljajo pri doma^ih sodnijah kot aodnijski jezik, in v one, Mere imenujejo le deielho jezike (Lahdeaapracben). Ta razlika je priV Taina. Materijalnih zakonov glede narodnosti hnamo t Aystriji Ie eden, kajti vsi drzarljani bo Sred postavo enaki (61. II. osn. post, od 21. eo. 1867, it. 142 drL. zak.) in toraj vaem ae mora praTica po enaki meri deliti. Glede na to pa., kako is'ima reanMa razkriti, na ktere podlagi ae imaprar razaojefati, imamo za razne jezike t zakona tefi do-idSeb; V ciTilnih zakonih (postavab) ni bilo u-zroka, da bi ae bilo kaj dofo&Io- ?lede jezikoT. Dru-ga6e pa je to t kazenekih zakontb. 'rakaj nabajamo §.-302 kaz. zak. in ta aeglasi: , Edor drnge k sovrazuostira zopec razne itarOde (Ijudstva raznega rodn), zoper Terake all druge dru^be, zoper pbBAmne rraie ali staao?e derzaTljan-ske druibe aii zoper postaYno prizna-rie akapsditte ali aploh prebivalce der-iavo k'lOT^tinim razpertijam mod sa-bo nagorarja, apodbada ali zapeljati skuaa, je kriv pir«greik» in, L*.¦». ne po-kaie, d* je to dejanje preporedano pod re&o kaznijo, i|aj ae obsodi v hud iapox o4 treh doiestmeseoev. Huje kaz-njivo dejanje, uego je to nafaajamoT jo omenfjeno t §. 58 it. kaz. zak., ki naraja razne dine Telike izdaje. *_ *** *»ee formalnega prava, je bilo tre-ba, kakor povaod, tndi takaf najprej akxbeti, da ae reaniaa lahko in nedVomno izv6. Y ta namea pa slu-iijflf med dtngm najbolje uptarji;. got'ovo morejo toraj atranke lirjati, da osebno, kolikoc je to mogofe, yede, kaj itf. kako se je zapiaalo v piama, ki uteme-Ijajejo njihore pravne razmere. Zato je zaporedala poatava od 25. julija 1871. it 75 takole: Notaraka piama se imajo t onem 4 deieltenjetikB piMHi, ltiaerabiri>-j npjbolj fain* aa oarodne jezike. Ker mora ali ddbva aama kot zasiopniea jar-nih koristij ali pa priratna atranka iakati pripoznanja svojib pravic ali prod drzarnim aodiifiem, ali pred upramira au.'.isiem, ali pred rcdnimi aodii6i r troh inataneah (1. inatanea:okraj> na in deielua (okruina) eudiaea; 2. instant a: nadao* diioa; 3. inatanea: najviije in kasacijako aodiice), moramo paziti, kaj je nkazano gled6 jezikoT pri po-atopanji pred temi oodil^i. Glede driarnega in upravnega aodi-i L a ne nahajamo dolofieb, ki bi varovalo narodne prariee, razren morebiti one glade* notranje uraynave teh aodisc, ki ae ima ravnati po rednih aodiSLih. GIed6 rednih aodiadje treba omeniti, da rain, ukaz od 11. marta 1351 St. 2203 hoce, naj ae pri razpiau kake sluibe naznani, 2e je potrebno Tnjejsnanje italijanakega alikakega alovanskogajezika. Tukaj pa imajo nacetniki aodiic, ki prosaje za izpraznjene sluzbe vise oddajajo, toznajboij strogo yeatnostjo atoriti in omoniti, 6 e j e prosilec apoaoben za proaeno mesto (§ 23 postave od 3. maja 1853 it. 31 dr4. zak.) ___________ Dopisi. Gon'ca, ig. marca. — (Vincencijeva druzba.) V nedeljo na vecei* jo imela druzba 87. Vineencija v palaii grofime Coroninijeve avoj letni ob6oi zbor. V kljub pi-eslabemu vrcmonu so je zbralo lepo itevilo delavnih udov, dobrotoikov in prijateljev te uzo eed-mo leto v Gorici deTajoLe druzbe. Pozdraril je nar-zo6e gospod predsodaik vrhovnega sveta dr. baron Somaruga t italijaoskein jeziku ter povdarjal isti-nitost, da ae prebivalstvo mestno ia cele grofije redno bolj zanima za druibino deloraoje. Tajnik g. katehet jCaatellitz je na to v daljiem govora razlozil Sjem prave krsfauake dobrottjivoati fa stvarao do-zal, daje pravv nasi dobipotrebna prava vzajemna delaynoat, da se v socijalnem 2irenji na boljie obrne^ ,C. g. predsednik konference pri sv. Igoactji prof. pi. Kleinmayv je potem v slovenakem jeziku podal kratek a jedrnat govor. Pripoza»ival je sieer, da se druzba razSirja, da ofiividno aapreduje in da se je tekom 1. 1885 delovanje njeno podvojilo, ali ob enem je bil tega mnenja, da je ie veliko „krizemaa rok in da je treba poaebno namnoziti delavne ude. Veliko je itevilo dobrotoikov, podpiratelji ae veduo ogla-iajo in obemstvo se zanima za druzbo, — a itevilo delavnih udov, ki zitvujVjo mimo atalnih dbneakov tudi ie avoj das, avoje izvedbe ia svoj trad, node niS kaj naraicati. Treba pa je prav maogo delavnih debelic, katere med uabirajo, zdruinjejo, urejujejo in v*pe§no njega porabo nadzornjejo. Koncem &e za-hvaljuje govornik vaem blagim dobcotnikom in za-prosi navzode, da bi po mogocosti vatopili tudi ˇ vrete delavnih udov. Potem ae objavi poro&Io druzbinega delovanja za leto 1885. Horda, ga draga ,8o6au, pri priliki aoneae. (Kolikor mogoce Ur.) Ljubljanska ,D a n i c a" je te dni celo porodilo, ki obsega bl'zu 12 strani, ponatisnila, v kar ji gee posebna zahvala. Izmed obdui8tva so zahvali gospod Bocea v topli besedi predsedniitvu za varoo ia lepo voditelj-atvo in gospod bankir Vervegase jedeokrat a pre-pncevalnim govorom poadarja vse koriati te druibe. Po ob;5ajni naberi in kratki molitvi ae je zbo-royanje ob 8. nri kongalo.______ lz St. Andreia, 17. marca. — Kmala bode 10 meaecer, od kar se je L.tal t eenjeni BSoci"* do-pis od tukaj, ki je vrle St. Andrezaaa nauduaeval k narodnema petja. Oai dopia ni ostaJ brez uapeha, kajti sedaj sliii ae ne ie popolaoma abraao, a vender oarodno petje. Pa ne aamo 7 narodnem obzirn, ampak tudi 7 cerkvi pokazali so oaii vrli mladenifii. da imajo za petje dobro uho iasree. Tega me je pre* pricalo petje o zadnjih prazoikih. Veaelim arcem po rooam ta mali napredek vrlih naeih mladenifiev. Oast g. uoitelja, ki ae je pdtrndil, da je doaegel 87oj na-men 7 6aat sebi in obdini; a cast tudi mladeni5em, ki so bili vztrajui 7 obiskovanji pevakih vail Le tako naprej! * V omeajeneia do^isu govorilo ae je tudi 0 uata- novitvi kakinega drustva ali pa ob obuditvi zaspale naso ditalnice. To pa nekateriui ni dopadalo, Lei da 5italnit.a ze pred 12 leti se ni mogla vzdrzati, in se toraj tudi sedaj ne bo. A temu ni tako. Ljudstvo ia omika mnozi ae dan na dan in stebri, ki bi imeli 61-talnico podpirati, se meoda tudi mnoze. Gospod do-pianrk ali bolje popravljatolj ouega dopisa obljubil je v fit. 20. cenjene aSo6e" preteklega leta ttpevsko draitvo." Kovo loto 1886 je nast pilo in ve6ina naa je upala, da se tudi pevsko drustvo Z ujim pri-kaze a.zdajne sliiimo niti govoriti vec* 0 njem. Ko bi se pa vender utegnilo ustanoviti pevsko druitvo, ali bi se ne dalo tako preustrojtti, da bi bilo ob esem „Pevako in bralno" dmilvo.14 Obroimo se io «nkrat k 6italaici. Ali bi so res ne dak ustanoviti ? Prav lahko bi so data ustanoviti, laze nego pevsko draitvo! Podpore ne bi raanjkalo. Zx oni denar, ki ga poapatzni Ie za en casopis potroii, jfital bi jih potem lahko deset in veL. Ali no bi bilo to lepo in prijetno ? In koliko koriati bi imeli od cituluico ? Po* magali bi onim, ki ne morejo toliko za Hate isdajtUt I Mnogo bi »i opomogli v gmotuem in naiodneni ob* ziru, mnogo koristneg* in zanimivega bi zvedeli, kar nam sedaj zalibog ni dano vedeti! Naj zadosfcuje, kar aem spregovoril 0 kocisti druitva. Mislim, da bi bila nadaljna razprava nepotrebua in dolgo5asna, ker se je ze pri mnogib priloznostih v razn;h dasopisih po-pisovala. Dragi ob^Sinarji! Ne obupajmo, ako nam je en-krat izpodletelo, da se ni mogla citalnica vzdriati, ampak ileiajm* z blizajofio se pomladjo vztrajno na to, da jo zopet dobiiuo, kajti ona more naa nojboljo braniti pred zrelom aovrainikovim, ktero naa zuga dan na dan pozroti! Zjedtnimo ae io delajrno se zdru-ienimi raocmi za skupno narodno ognjiSfio ( ___________ 6t. Andrezan. Iz Brd, lO.marcija. — Umrl je. Ni ga vefi med iW\m\. Pokopaa je. Zdaj raoogi jo^ojo za svojiua prijateljem, ki jim je denarje donaivl; mnogi pa se vesele njigove smiti, ker jim je ikodo delal ua moS-nji in na zdravlji; nekteri ga ceI6 proklinjajo, ker jim je kozo grdo ustrojil ia razrozal. In kdo jo ta mrtvecF Dolgi, nod oust." Vender ima hudobnoz tudi neko dobio la^taoat na sobi; kajti on vzbuja zaspauo (5italnice in drui'va razaih oameuov klifio ua delo. Njegov klo „na delo" ' ae je aliaai tudi po naiih Brdih, in no brez uepeha. Sla so tudi itaia druitva na delo, vkljub ail no mrzli papi, ki letoiojo zimo staluo pritbka ia bolj dolgo, ko navadno gibaoju prirode nasprotuje. - Med biitfkimi narodnimi aruStvi najstarejio je | „SIoveoski jez", a pomlajujo se uiu krv pri vaakem \ ob^acm zboru s pristopom novih udov, Rej, da tudi kak star ud odpade tu pa tarn; vender ta prikazen oid ne straii, ker vaako zivljenje v prirodi ima tak razvoj, di nekaj odpade, a drugo priraste. — Izvea-redni pb6ni zbor „Sloveuskega jeza" due 8. t. m. bil je zadostuo obiskan po duhovnikih, u5iteljih, ve-lepoaestnikih, kmetib, vojakih. Na dnevnem redu sti bili 2 proanji do visokega c. k. mioistei stva; edua govori o naiih neugoduih sodnijskih razmerah, druga se poteguje za zediujenje Brd pod eno c. k. okrajno glavarstvo. O prvi je porocal g. predsodaik, 0 dragi g. taj^k. Sklenilo se je enoglasno, odpoalati obe proiuji na doticSuo mesto ter se je odbora nalozilo to zadevo dovrsiti pi danik nasvei h Kedar bo primo-ren eas, priobcimo obi proinji. Po zboru jo bila s k u p na 7 e 6 e r j a pri Loj* za. Vdeleztli so se je tadi nedruitveniki. Zabava pri vederji je bila kaj lepa, kratkoiasna in podueoa. Vrstili ao so kratki, resni in iaijivi govori z lepo ubra-atm petjem ia s tombolo. Predmotl govorom so bili razlieui, Prvi n. pr. je govoril (prcd3edaik) o zedinje-nji gorenje in dolenje Bolgarije v edno knezev.no, proti kteremu zedinjenju so ncvoaljivi Srbi vojsko zagnali, da bi je razdjali. A kakor je Bog Srbe po-niial ia Bolgarski ediaoati dal zmigo, tako 6e datt tudi goranjim in dolanjim Bricem sreco, da so (vkljub Srbom) zedinijo 7 eno politiCno celoto, v em> okrajno glavarstvo, da se reSijo turike site izbajajodo od irre-deote. Dragi je govoril (tajnik) o grobih oa Ruskem in risal, kako aekje mrlice obeiajo. Tretji govoril je (g. B.) e gospodih trebuhib ter je njih voljavo in raz-liko naslikal z mnogo ialo. Cetrti je govoril (bla-gajnik) o zaaanjih zuakiii raznih ministrov, zlasti fi-nan^nega ministra, s katerim se deva v eno vrato ia to po vaej praviei, ter je meial barve za miuiaterske podobe z mnogim zdravim humorjem. Peti jo govoril (g. E.) o prktdgi, ki se je vrsila 1. 1835. 7 Kormin* aki okrajai sodaiji, ter je dr.tmatiiao predstavljat, kako je bil prbiljen priaeti po itajijanski trd Slove-dec, ki ue zna aie italijaniiiae. Sesti je govoril (g. C.) po pesni 9Jaz nisem TarjaDaka* 0 zalostuih narod-nih razmerah Siovencev na BeneSkem. Nai ialjiveo ,Milkamoja* se zgrozi: Brrrava! Barrrbarrri! —• Kako bote liberaini, ko niate piaviSpi? Da je tako barbaratvo 7 omikaai driavi —• v ddbi liberalizma — mogoce, kdo bi bil mislilr Take vneboupijofi© krivi-ce, to aistematidno zatiranje ubozih, sirotnib Siovencev bo gotovo xna56eval Gospjd, ki je rekel: Meii n?«i<5evanje; |az poyruem! (Ali bi ne hoteli nekoliko (fpumti. atanja naiih brator onkraj meje-J" Oj?i» H &• nimal tukajfinje Slovence in Italijane. Morda bi ae nafila celo kaka sorodnost med nekaterimi naceli tu-kaj in tam. Ur). Kakor je unicll mogocno rimsko ce-saretvo, takonaj bi ponizal tudi danafioje barbaratvo, naj si bo na jugu a!i na sevcm! Kodocqo je g. S., bivfii ud drome strazV, napil vodstvu drufitva. Med te ra/.lieoe govore vplotali so Biljanski pevoi (pod vodstvom M. K) enako vazlifinc pesni. Ta-k6 se je pokazalo, da je §e mnogo nedolBnoga yo-Belja na svetu, a ni5 brez pelinovea locitve. llvala bodi torej govornikom, pevem in pevkani, ki so dobro skrbeli za duSe, kakor Lojzu, ki je skrbel za telo. Take veforje (ali enaka kosila) naj so o priliki Se napravijo I Zdruzujmo se, ker v slogi je moo" in ve selje! _____________ J-slav. Y PrvaCini, 17. marca. — Takcg.i dnova ni videla Prvacma, kakerfien je bil dauafinji, Ob 2 po-poludne zaeeli so zvonovi tuino doneti in vaakdo je •poznal, da bo pogreb. To ni m<5 nenavadnoga, kajti to se pogosto pripeti; ali nenavadno jo bilo, da vsa vas je bila po konci, kar se sicor ne godi, in da jo pribajalo od vseh stranij polno gostov svetoih in du-horskih, cesar pri drugih enakih[ prilikah nismo opa-zili v taki meri. Iz krsjev od Crnic do Mima in do Gorice prihajala je duhovna gospoda v takem fitevilu, da se je je scuom nabralo do 40 glav, ufiitoljstvo eetega okraja zbrano je bilo polnofitevilno, na celu mtt okrajni fiolski nadzornikFr. Vodopivoc, obiinstvo raznib stunov sbiralo se je iz vseh bliznjih krajov neprenehoina. Proti tretji uri dohajale so kocije iz Gorice a visoko gospodo, kanonika Bensa in Kafol, oastaa korarja Andrej in Jozef Marufii6, monsignor dr. Gabrijevcii s profesorjema Alpijem in Cerinom, de-kani, zupniki, vikarji bli'ftnih krajev in drugi duhovni gospodje izstopili so tor cakali fie nokoga. Pripelje se stolni profit Valussi, za njim pa miloatljivi gospod knez in nadskof dr. Alojzij Zorn, katerega duhovstvo in obtinatvo spofitljivo sprejme ter Bpremi v domaco zupuijsko cerkev. Tam se opravijo neke molitve, potent se napotijo vsi pred rojstno hiso nadfikofovo, kjer je leial na mrtvaikem odru ode nadskofov Anton Zorn, bivfii ucitelj v Prvacmi. Kdo ni poznal osivolega, a kropkega starcka Antona Zorna, ki jo 45 lot poduceval doma6o mla-dino v Prvacini? Pri doinacih biljoBplofino znan pod imenom uditelja, v mestu in v vsi okolici pa po svoji uljudnosti, prijaznosti, po avojem dobrem in mir-no veseiem src'». Kar je odraslih in ze ostarelih Pr-vackovcev, imcli so ranjkega za svojega ufiitelja Ur so so od njega nautili, kar znajo. V druibi bil je ranjki vesel in se je rad udeleieval shodov in vo^ello narodnih drufitev; vedel je marsikaj povedati, kajti teklo mu je Je 82. leto zivijeoja in iivel je ze dalje fasa v pokoji. Bil je trdnega zdravlja fie zadnje case, dokler mn ni prifila neka rakn podobna bolezen na obrai, ki je ugasita njegovo lepo krfi&ansko iivljonje. Ko prinesejo krsto pred nifio, zapojejo domaei pevci prav Iepot kakor je le njim lastno, ,Locltev*, katero so vsi tiho poslusali. Ka to se zafino pomikati dolgi sprevod proti cerkvi. Krii so ncsli u6itelji, du-hovt.iki v dnhovski obleki so peli, za krsto iel jo najprej nadfikof, potem sorodniki, dubovstvo, uditelji in mnogoStevilno obLinstvo domace in tuje; obiednik bil je stolni profit monsignor Valussi. V cerkvi po konSanem cerkvenem obredu zapeli so prvaiki pevci zoano »Blagor mu", na grobu pa BJamica tiha". Iz oerkv«» na pokopalifi<5e pomikal se je sprevod v prej-fijijem redu, knezu in nad&kofo braia se je na oblieji velika Jalost, kajti svojega o«eta je vedno ljubil z goreLo otrofiko ljubcznijo. Na grobu opraviie so se mivadoe molitve, nadfikof je v kapelici fie posebe mo-lil, sahvalii se dr. Valusaiju ter odpeljal se t mesto, ne da bi se bil vrnil na o5etov dom. Dragi gostje so tudi veiinom tako storili, a nekateri vroili so se ie v vas, prrdno so odfili. Vsa avedanost bila je jako ginljiva in ostane Prvrtckovcem, kakor tudi dragim, ki so se pogreba ndeleiili v vednem spominu. Naj blagi uSitelj Anton Zom y mira pociva in Bog mu daj niivati v nebe* ikem veselji plaLi!o za mnogovrstno dobro, katero je na svetu storil. ObLina obrani mu stalen hvaleien spomin. _____________ le — stdtistiki. Po5asi torej z ruganjom, kajti Bmeb se Iahko obrne na zaamehovalca. S Tolmin8kega, 26. februarja. — Dopisnik ,Ta bribo^1 t 8. fitevilki cenjene „Soce« se roga z onim, kar je nekdo prej pisal o poducevanji otrok na domu po zasebnih uditeljih v nafii fari. Ako bi se dopisnik hotel ozreti na nafie dejanske razmere, bi so ne mogel z nami fialiti, ampak moral bi „ToIminske-mu farana* v vsem pritrditi. Po nradnih razkazih ae ve da je vidati vse drugaSe, posebno ako uSitelj gleda le na to, da ima veliko Stovilo ucencev; v dvjanji je pa marsikaj drugafie. Naj pogleda malo samo na odstranjeni Cadreg. Kdo je uLil tam mla dino brati in pisati P Kdo jej je vcepU veaelje do o-mike P Ni duhovnika ni u5itelja ni bilo nikoli tam; roditelji sami so za to skrbeli in vzdrzevali rnoia^ ki je podndeval njih deco. Bes, da s tako Jolo se clo-vek ne more tako izobraziti, kakor da bi hodil Seat ali sedem let v redno aolo; vender roditelji so s tern ..!€& djftsegU nego vcasih kake sole, katerib uspehi ae fi% j»*» atom m*jb ki *»*$»* y^jem Politicni ra2gled« V drgavnem zboru sc jc 12. t. m. nada-ljevala in tudi konLala razprava o S c h a r-schnvidovcm pretllogu, ki ho6e neinski jezik proglasiti kot drzavni jozik. 0 pomenu toga predloga goyori „So6atf daues na drugem mestu. Izmej slovenskih poslancev je H r e n govoril za to, da se predlog izrotfi posebnemu odseku v pretres, govoril je, kakor jc sam rekel, v iraenu nekaterili slovenskih poslancev. Poznejc pa se je pokazalo, da je govoril samo v svojem imenu, in sicer nikomur na hvalo in tudi sebi ne v 6ast. Pri glasovanji pokazal se je, galostnanam majka, velik razdor inej slovenskimi poslanci. Nekaj jib je glasovalo za razpravo v odseku, nekaj jib je prediog slozno s Cehi zavrglo, nekaj pa jih pri glasovanji ni bilo navzotib, inej Djimi tudi Hren, ki jc prej govoril za razpravo. Koneftno sc je Scharschmidov predlog odstopil posebnemu odseku z 208 glasovi proti 68. Seja dne 1G. t. m. ni bila nic zanimiva. V njej vrSila so se malo ne sama prva branja raznih predlogov in pa volitve v nekatere odsokc. Najuovejsa vest, o katcri zdaj govori in razpravlja ves avstrijski politicni svetje ta, da minister P i n o je podal svojo ostavko cesarju, ki jo je tudi vzprijel. Levidarji so uvcrjeni, da so ga vrgli oni se svojim napadom v razpravi o gelcznici Prag-Duhcov. A vladi blize utojefii 6a-sopisi trdd, da na tern ni ni5 resnice, uego da jc odstopil samo zarad nasprotjft, ki sc je pokazalo inej njim in nnanemm ministrom glcd^ najnovcjSik uarcdb gledd poStnili hroniluic, katero naredbe dujo ravuatolju te hrunilnice neke pre vol ike svobostMne. Novi trgovinski minister fie ni imenovan, skoro gotovo bode najstarejSi I sekcijski naeeinik bar. Pusswald. Imenovanje bode brz6as zaCasno, ker nameravajo to mini-stcrstvo razrepiti v dve, namreft v ministerstvo za prompt in v ministerstvo za trgovino. Kot novi trgovinski minister imcnuje se tudi grof C o r o n i ni. Minister Pino odloLi menda tudi driavnozborski mandat in slovenski KoroSci bodo jmeli novo volitev. Boigarsko-srbski mir so zdaj podpisali vsi dotifrii vladarji in te dni se bode konetao po--trdil v BukureStu. Srbski kralj Milan misli sklicati skup§5ino, dasi jej je mandat ie potekel se stariin letom. Predloziti jej misli proragun za 1.1886., potem porocilo o vojnih stroskih in o porabi posojila. Minister GaraSanin bi rad odstopil se predno se snide skupg&na, ker v6, da v;u bode tezko za-govarjati vladino politiko in poraz vojske. Iz-govarja se na slabo zdravje. Poslanci velevlasti v Carigradu so bili ze na tern, da bi v konferenci podpisali inpotrdili tursko-bolgarski dogovor, pa so morali zadnji hip odloziti pero. Bolg&rski knez Aleksander stavi se po robu in nece ni Cesar o tem slisati, da bi se njegova oblast kot generalni governor v Vzhodni Humeliji omejila na pet let. Zagrozil se je, da odpoklice svojega poobla§Lenca, ako se Turcija v tem ne add. 6r§ki narod se je tako zadolbel v potrebo vojske s Turki, da je ^lep in gluh proti dobro-liotnim svetom vseh velevlastij, dasi je zdaj kralj neki sam proti vojski. Govori se, da je Turfiija Grsko se enkrat pozvala, da odjenja z lepa, ako ne, pcklice svojega poslanca iz Aten in druge velevlasti storile bi tudi takd. Na Kreti neki da Grki moLno delajo za zdrju^enje tega otoka z grskim kraljestvom. Gladstone menda §e ne t>ode takchltroan-gleSkemu parlamontu predlo^Tt zakonskc osnove glede avtonomijc na Irskem, ker se je neki zbal silne agitacije od straoi konservativcev in ker tudi nekateri ministri nasprotujejo. Za zdaj pred-toii samo uafirt zakona, po katerim bi bflo mo-goae najemnikom pridobiti si v last zemlj&fo, katera so do zdaj imeli le v. najemu. Domafie in razne vesti, Vrexae imamo fie vedno tako, kakor nam je Bog da. Burja je ponehala, a pustila je za seboj nekoliko mraza, kakor velika gospoda, ki pred seboj in z.i sabo pofiilja sroje znanilce in sluSabnike. Vender oglaSa se 2o tudi juzno vrerae; v5asih se neko* lileo pooblaCi, tudi do2 se prikaie, pa zopet zgine in pusti, da soliice sije. Stalnega viemena nimamo fie, vender vso gro na bolje ia upati je, da zime je ko-noc ter da su nam v kiatkeui odkme prijetna pom-lad v vsi svoji krasoti in milobi. Vsaj pratika (tako kaze, ako se nam zopet ne zlaze. V Prvadini umrl je 16. t. m. ob 3 urah zaju-tra Anton Zorn, uiitelj v pokoji, ofie kneza in nad-fikofa goii&kega, v 82. letu. svojega ftvljeoja. U6ite-Ijoval je 45 let v svojem rojatuom kraji v Pivafiini ter je bil daleo okolo zaan in povscd jako prtljubljen vsled svoje uljudnosti in veselega zna^aja. Bil je tr-den in krepak do zadnjih fiasov; slodniio mu je neka bolezen na obrazu pretrgala nit zivljeufa. 0 njegovem pogiebu govori danafinji dopis iz Prvaoine. Goriika 6italaloft razpoiilja svojim udom vac bilo k besedi, katero piirodi due 25, nuroa t. 1, v svojili prostorib. PriJotok ob 8. uri zveder. 8pored: 1. „Doinovini", uglasbil Fr. 8, Vilhar, pojo niBfianl zbor. 2. ?Po jezoru", uglasbil Miroslov Vilhar, poje sopran, alt in moSki zbor. 3. Igra: wDva gospoda in en sluga*. 4. N8reuH, samospev % glaiovirom. 5. „Lunicaa, uglasbil Fr, S. Vilhar, poje meiani zbor. 6. Igra: „V sanjah". — Veseli smo tega vabila, ki kaie, da naie najstarfie narodno drufitvo v Gorici ni zivo lo o pustu pri hrupnih veselioah, ampak tudi o drugih easib, ko klifie svoje ude k prijazni zabavi, obstojedi s prijetnega petja in lepih iger. Veseli smo, da se obnavljajo oni mefiani abort! ki so ie pred loti mnogo pripomogli k sijajnomu uspehu Citalniflnih vesolio, ter da ie sprsjomajo v program tudi take skladbe, ki so se ie kodaj pclo, ker kar je lepo, nikoli ne tastara, Obilna udoletltov bo priftala, da je 6italni6nl odbor pravo sadel, Ernest Kramar, ispitau profesor in potovalnl utSitolj kmotijstva za Primorsko, iuionovan jo vodja slovoiiskemu oddelku deioltio kmotijake Sole v Gorioi* 8 tem jo odstranjen oni provisory ali saeasni etan, ki jo trpol uzo blizu dve leti ua toj Soli, in nadojamo ae, da se zaona fiola na novo razvijati, ko so osebna prafianja stalno refiena. DoSela jo veliko potrofiib, sa to fiolo in trofii fie vedno, zato naj bi so gospoda utitelja prizadevala, da bi po zboljSauji kmetijatva bogato povrnila pouzroSene stiofike. Sola in kmeiija dajeti preobilo dela, ali z dobro voljo in vztrajuostjo da so vso premagati. Nuj bi bilo reSeno imenovanje porofitvo boljfie puhodnosti nafii kmetijski Soli, Vedno naprej, nikoli nazaj, naj bo gaslo nafii Soli. Koncert g. NedeUcovioa v goriSki 6italnioi izvrfiil se je U. t. m. prav lepo. Na glasovivu sprem-ljal je umetnika g. Matija Zei; dekiamoval je g. Ernest Klavzar znani ^Zgubljeni rajH z ono apretnostjo, ki ga vedno priporo6a; na oitre Sta svirala gg. OmU-leo in Prevec kot izurjena umetnika v tej stroki. G. Nedelkovio bil je radostuo sprejet, ko se je prikazal na odru, in po vsakem kosn M je obilno hvalo. Njogov glas je mo6an in pripraven za veoje prostore nego ie ditalni<5na dvoranai Najbolj je "gajala obfiiu-etvi' Skraupova akladba BKje domov moj," katero jo moral pevec dvakrat ponoviti. Obdinstva se je bilo mnogo nabralo, kajti vkljub slabemu vremeou, ki je bdo nastopilo tisti dan, sefiteli smo do 100 oseb, ki so poslulale izurjenega umetnika. G. Nedelkovio je odpotoval na Beko, kjer namerava prirsditi nov koncert. ^Oorrierova* predrznoat mora presedati vsa-kemu krficeniku. Kar mu ni po volji, tako povalje, da je strah. Mestno stareiinstvo Vzel je pod svoje peruti in gorje mu, kdor bi si upal ugovarjati proti atarefiinstvenim sklepom, dokler so njema po vo.ji. Mestni aastop je hotel preaesti senen trg k Busi, hifii; nekateri mefioani so ulozili proti temu ugovor pri deielnem odboru, ki je ovrgel starefiinstven odlok. -Corr.* poroca o tej stvari s takimi besedami, kakor bi hotel reel, da deiemi odbor ni f*av delal, ter nacnanja, da stareSinstvo bo, kakor je po aebi unfev-no (naturalmento), iskalo pomoii pri upravftem so-difidi. Kaj pa, ako upravno sodifioo aopet take razso-dij kakor-je razsodilo v aadevi g. Vervega, kde doM nos? -Comere" ali stareSinstvo, katero ,Cotr*. s takimi besedami naudufiuje k rekurzom? Takemu steaho-vanju nismo bili vajeni, dokler se ni Ghetto odprl j zdsj pa hooe Ghetto vse mesto za seboj vleol, in nekateri meficani pomagajo pri tem v avojo fikodo.. Mestni uradnik, ki hi tekmoval a BFrecoio" in -Corrierom* proti Slovencem, je res nekaj riever-jetnega. A ee 8Corr." resnico govori, o tem ni dvo-miti. Mestni denaraidar g. Bresoa imel je v italijan-akem drufitvu BGabinetto di lettura" govot o izselje-vanji ter je primerjal o tej priliki gonSke Sloyence , in Faftwe rekofi, da Fudanje pogumen in gre to* t najblifja meata, da tain proajaci in beracl To je fata peaetn, katero pojeta „Corriere" in. „Freccia% la jafco zanimiyo je vedeti, kje imata ta liata somi-gljenika in iekmeca, — ˇ ueatnem urada, la vender bi moral g, Breaca najbol;© yedeti, is katerih yiroy zajema Goriea ayojo denarno moc. Zaprite yae ceate, ki yedejo v Goriea-, razen ono iz Furlanijo, in yideli bote, kaj bote imeli. Goriea brez obrtnije in kopcjje, brez prometa so S1 oy e n ci oi nic, in mestni urad-nik ae drzne na tak nacin zaliti oni rod, Id je v me-atu pm poatayljal hiae, ki je dajal imena meatu in trgom. .Corriere*, ki ae iadaja aa glaailo itatijanake kiuture, pridobi ai pri Gorieaoih malo byale, da raz-naia take yeati, ki ne n\nrejo poapeievati mitu in poraaumljeoja t deiell Cakajte, naj dobimo predel-ako ieJeinioo; potom aeoddahnete io yam ae be treba toiiti, pa tudi ne — i t e t i. Doaledni ao glaaniki italijaoske omike in na-rodoega prara t Gonci. dokler jim patti atari) pred Nemoi; a ko »e tea aporanijo, atreaejo ae po yaem IWotu in at atiaaejo. Odaolaji „Frftocit»" io «Gorrie-r»* proti drugi deftehri narodooati y mestu io y de-ieli niao odnoiaji opaanjoeth in poroeajoeih liator, ampak atikajocih, premetajoiih, otitajoc'ib, drazecih piaarjer, ki porabijo yaako pritiko in nepriliko, da jayliajo ayetu ayojo atrast, brezozirnoat, neolikanoat y mialjenjiiny pia5vl. Cadimoae, kako mere omiktn Italijan pryeti ta lista y roke, ne da bi ae balt da ae okuii, kajti takih claukoy, kakerane prina lata ta tiata © Sloyencih, menda ni dobiti y nobeni knjigi pod miliro nebom. In ta lista naj bi biia gla-lili gortakih italijanakih omikancey? Nemogoee; ne posnamo oraikanega. Italijana, ki bi hotel preyzeti moralno odgoyoraoat sa saroya napadanja alovenake-ga naroda, sdrnlena a ocividno ponizaoatjo ali hlap-eevanjem proti bogatim Neraoem. „Freccia" ocita Sloyenoem izrase: koncert, koneertiat itd., katere amo rabili y aadnji ateyilki; iate izraae rabijo tudi Nemci, ko naznanjajo ayoje beaede; a takrat je goriSki juauk tih, kajti Nemoev ae boji, yedo6, da brez nemakega prijateljftya bi ne sniel razaajati. „Frecoina tovaria „Corriere* pripoyedoval je o sTojem (aan, da odbor goriakega glediie* je aklenil, naj ae puati gledi&ce neraiki druzbi r porabo do 15. februarja, a da pred-aednik odborov Karol Bitter je proti temu aklepn podaljial ono doroljenje do konec meaeca, zarad ce-aar ao yai odborniki odatepili. V avoji Stevilki od 11. t. m. naananja iiti BCorrioro", da 17. marca bo obCni abor t gledilffi ter izraza ayojo nado, da ae izvoli drug odbor, ki bo znal ayojo dast varovati, kakor pryi(?); o predaedniku pa nid ne omeni. Eaj to po-meni? pa neda bi bit nredaicin moL Kitterjev alu-zabnik? ali da bi bil, Corri ere* zrealo goriSkih Hbe-raloih (?) Italijanov na Bitterjevi apagi ali vivici ? — Sram vas ni; offitate Slovencem, da ao ubcgi, in liiete pete Nemcom, ki ao bogati. Kje je sa-moatojnoat? kje italijanaki narodni po-noa? Italijanaki duh ne more biti yesel takih Italijanov, ki kazejo, da na svoji poti iz Jeru-lalema ˇ Gorico ao ae dotaknili le Apenimov in A-bruc, ne pa toSkanskega daba, oniikc in po2rtoval-noati za narod. Za vzgled ai yzenaite kosaenrativnc Italijane, ki ao dobri Italijani in ob enem mir-ni meUani; ter koristni drSavljani, ki ne sCurajo. Lepo cerkveno obleko za yelike slovesnoati dobila je prvoatolaa cerker goriSka. Pluvijali, plaac, dalmatike z vaem, kar k njim apada, ao namenjeni za alavnoati, pri katerih je 9 duhovnov obleLenih. Vsa ta oprava je z zlatih nitij na platnenem dnu ter ima zlato rameno baryo, ki ae mora rabiti nameato ysaktere druge cetkvene barve. Od blizu razlo5ijo ae tudi razna nmetna dela na tej obleki, ki atane blizu 5000 gld. Naredil jo je dunajaki umetai kroja5 Winkler (VII. Lercbeofelderatraase, 41), ki je poaial tudi drnge obleke na ogled v Gorico. sSlovenskegGi j«zatt oddaljenim ndom na zna-cje! Na5 blagajnik c. g. L. Juvancic voljen je na meato g. A. Jakon«Si6a, ki je postal uradnik pri hra-nilnici (Montu) y Gorici, podpredaedaik druStya. Let-nina je 50 kr. Droityeno leto za€ae 1. jnhja. — Ivan Lovrendid iz Postojiae, 29 letni notar-ski kaodidat, ozoren rodoljub in nadarjen jurist, umrl je preilo soboto v Gorici, kamor ae je bil pri-Sel zdravit. Traplo so prepeljalt v Postojioo ter oade pokopali. Prisega v tnjem jezilra, katerega clovek na ame, je gotovo redka prikazeo. Tak slufiaj omenja dansinji dopiauik iz Brd, ki jo obeSal, da ta dogodek natanSneje opiSe. Preverjeoi smo, da slufej bo zani-mal avatrijake juriate in risoko e. k. pravoaodno mi-niateratvo, ako ne tudi najyiajega sodis6a. Za zdaj bi le radi vedeli, kako eodi goriSki ..Corriere11, glflsilo nekaterih goriSkih juriatov in poro&yalec o goriSkem pravnem iivljeDJl, v tej atyari. Deaimo, da oni, ki je priaegel, je bil trd Italijan, ki ni razamel nobene aloyeneke beaede, a da je moral priaeti y alovenakeru jeziku y dezeli, y kateri ata v cabi oba jezika, Pra- vicoljubuost ,Corrieroya• je gotovo vecja, nego dabi o tej zadeyi popoinoma moMil ali pa da bi jo tako zavil, da bi ne rekel styarno ni bey ni mev. Zdaj naj pokaie, s kakim cruilom m tiska. TJtontt je v petek aveeer Seleiniski delayer, ki je Sel a postaje y Podgoro, fcjet ima syojo druSino. Ko je Sel ob ,roji*t po kateri odteka yoda ia papir-nice y Soco, zdrsnilo tie ran je ter je padel v vodo, ki ga je odncala. &elo do xeteniikega mosta im 3 >fo. Tam ga je naiel drogo jutro delayec, ki je Sel mimo, ter je naznanil to gosposki. V Voldah hi hil lot<>5 .ji paat niL kaj prida. Y soboto pred njim Sol je neki prilctea nioz, kato-room jo teklo ie 68. l«t», y aenik ia ae je tam za yrv cbeail. Pravijo, da ubog^i doaa ni biia p )polnoma pri eiaii pameti, in to j j tudi verjetno. kajti pameten dlovek ae ne gre yeait. Cakali ao aodnijake komiaijo do torka, in ko je ni hotelo biti, pokopali ao truplo luureenikovo pray na pnsr.Take in enake reti ao ae nokdaj prav no redkem g»dile; naj bi tudi ta eincaj oatal za one kraje popoinoma aam. L is t n i cft n r e•! n i S t v a. Komor nismo tno gli danes nstreii, uMtroxpmo P" mofii prthodnjtft. N I Naznanilo. Slavnemu obfinstvu se naznanja, da bode 30. mnrctja f. t. mwlx*. •JLar*aE»dB'R»Jal oddano delo za uapravo novega pokopaliSCa s mitva^uico. Klicna ccna znasa 730 gld.; varScmna je 100 gld. DotiCni naCrti so v vikarijskem poslopj. Gabrije, doe 8. w&tU 1886. incsto 2upa;i3. St. 31G. Razpis drazbe. Po sklcpu e. k. okrajnega golskt'ga Hvcta aidala sc bode nova Solska hi§a v Do'iibcr«u. StroSki so pr«udarje»i ua 7175 gld. 50 kr. Drazilo Be bo v Gorici pri c. k. okrajnem Solskcm svetu 27. marca t 1. ob 9. uri zjutroj. NaCrti, preu-darok iu pogoji so razyidni pri pndpisancm urada od 9.-12. in 2.-5. C. k. okrajni Solski svet v Gorici, dne 9. marca 1886. ima na prodaj uljudno podptsani, ki ae pri- M' poioCuje radi tega gg. posestnikom in kme- » tovalcem. Wil Avgust Kova6i6, M trgovec v Solkann. B»i :^^^^r1g*;iziBWJpg^,y'Tt^w m