URN_NBN_SI_doc-XMLRZJ32

259 1.25 Drugi članki in sestavki Prejeto: 27. 10. 2015 Vanda Brvar Kanop* Profesor Ciril Miklič v anekdotah učencev Nova povojna oblast, ki je ukinila klasično gimnazijo in so ji bili humanistično izo- braženi ljudje moteči, je zagrenila življenje tudi mariborskemu profesorju Cirilu Mikliču. Po letu 1958 na gimnazijah v Mariboru latinščine niso več poučevali redno, temveč samo fakultativno. Enako tudi na nekaterih osnovnih šolah. Na osnovni šoli Bojana Ilicha jo je poučeval prof. Rafael Štaubar, na osnovni šoli Ivana Cankarja sprva prof. Breda Filo, kasneje pa so tisto peščico radovednežev, ki sta jih pritegnili antična kultura in zgodovina, združili s skupino na Osnovni šoli Antona Aškerca. Tu nas je med letoma 1959–1963 poučeval znani prof. Ciril Miklič. Bil je široko izobražen erudit. Poučeval je grščino, latinščino, italijanščino in antično zgodovino. Odlično je poznal tudi umetnostno zgodovino, nam vcepljal lju- bezen do grštva in rimske kulture, širil obzorja in poudarjal humanistična načela ter nam dajal napotke za življenje. Markanten, uglajen, skrbno oblečen, vedno v tonih, ki so se prilegali barvi njegovih sivih las, je med nas, osnovnošolce, prinašal nekaj sre- dnješolskega duha, predvsem pa svetovljanstva, ki takrat ni bilo zaželeno. S kolegico prof. Bredo Filo sta se včasih med odmori na hodniku pogovarjala kar v latinščini. Njegove ure so bile vedno nekaj posebnega. V času tovarišev in tovarišic in vse- splošnega tikanja si je kdaj pa kdaj privoščil, da nas je vikal, če smo šepali v znanju. S svojo sproščenostjo in duhovitostjo je spretno krmaril med pustimi preparacijami, med "participi in gerundiji", kot pravi Oton Župančič v Velikonočni epistoli sinu, in med zanimivostmi iz antičnega sveta. Vseeno pa smo mu včasih "krtače", kot je z ljubeznijo poimenoval fante po frizurah, ostriženih na ježka, in "bučmani" pobegnili pred uro latinščine. Pogosto je zamujal, ker je hodil iz šole na šolo, in to smo nekajkrat izkoristili. S sošolcem Gorazdom, ki je takrat nosil očala, pa sta se med enim takih pobegov srečala. Ni ga hotel videti, zato je gledal mimo njega v ograjo. Naslednjo uro je profesor samo mimogrede omenil, da ima Gorazd taka očala, da tudi, ko gleda v ograjo, vidi njega, ki bi se mu rad izognil. Najbolj pa je vnemal našo domišljijo Hannibal ante portas, znameniti vojsko- vodja, ki je s sloni prekoračil Alpe in v bitki pri Kanah premagal in porazil Rimljane ter se ustavil pred vrati Rima. Profesorjeve empatične pripovedi so nas prikovale na * Vanda Brvar Kanop, filmska režiserka, Maribor, e-posta: vanda.brvar@triera.net