Največji slovenski dnevnik v Združenih državah B Vetja za vse leto ... $6.00 6 Za pol leta.....$3.00 D Za Ne« York celo leto - $7.00 <3 Za inozemstvo n GLAS NARODA m The largest Slovenian Daily in the United States. lamed every day except Sundays and legal Holidays. Iist:sloyenskih^delavcevY Ameriki« TELEFON: CHelsea 3—3878 75,000 Readers. NO. 13. — ŠTEV. 13. jCnteredjm Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 3—3878 NEW YORK, TUESDAY, JANUARY 16, 1934. — TOREK, 16. JANUARJA 1934 VOLUME XLII. — LETNIK XLII. KONGRES BO UGODIL ROOSEVELTOVIM ZAHTEVAM vlada se bo polastila zlata in znižala vrednost dolarja na 60 oziroma 50 centov Predsednikeva poslanica je napravila na kongres-nike zelo dober vtis. — Zlati denar ne bo več smel krožiti med prebivalstvom. — Vsi bankovci bodo imeli potrebno kritje. — Predsednikovi predlogi bodo sprejeti z veliko večino. — Kaj pomeni, Če je dolar vreden šestdeset centov? Majnerska stavka se ne bo posebno obnesla Mussolini zasleduje delovanje predsed. Roose-velta. — V Italiji bo uvedel NRA pravilnik. Rim, Italija, 1.1. januarja. — IV> pro'voru ministrskega predsednika Mussolinija. ki je «rovoril o ame-i v - . i . » , i Irikanizmu in komunizmu ter je se za slučaj potrebe pozneje zniza se za deset odstot- j hnenoval aoiur. industrijski pra- kov. j viliitk "kolektivno pogodbo", ka- tero WASHINGTON, D. C., 1 5. januarja. — V posebni poslanici, ki je izredno velike važnosti v zgo-dc vini amer. valute, je zahteval predsednik od kongresa zakonodajno potrdilo, naj se zniža dolar na šestdeset odstotkov dosedanje zlate veljave in, naj mussolini posnema r00sevelta nadaljne aretacije v rusiji Poleg šestih tujcev je bilo p obdolžbo vohunstva aretiranih tudi 20 ameriško i podjetje i zaplenjeno! Havana je bila šest ur brez vode in razsvet!ja. ve. — Delavci imajo z Rusov. — Vsi aretiranci družbo spor zaradi plač. so poročeni. Dosedaj je bilo v zlatem dolarju nekaj nad triin- j I*'1",'!.Jt" ',, S,;,V1' 1 italijanski seciat Moskva, Rusija, 15. januarja. Xadaljni razvoji v špijonažni afe-ri .so sledeči: Pole«* •ševfih inozemeev je bili. aretiranih tudi *J0 Rusov. ki so d\ ajset granov zlata, vbodoče naj bi pa bilo samo nekaj nad trinajst granov. (Teža zlata in drugih žlahtnih kovin se določa po "granih". En "gran" je približno 64 miligramov.) Nadalje zahteva predsednik od kongresa, naj dovoli državni zakladnici polastiti se vsega zlatega denarja, kar ga je v deželi. V zameno bodo izdani zlati certifikati. Tretja glavna točka predsednikove poslanice je prošnja, naj se dovoli vladi tudi nakup inozemskega zlata in deviz. Kongres bo brez dvoma ugodil vsem predsednikovim zahtevam. Zlati denar sploh ne cirkulira več po Ameriki, pač ga je pa v zveznih rezervnih bankah za tritisoč petsto milijonov dolarjev. Neka- t prejel njeiruvo predsednik, je j bi|i zai)(lkSieIli ,„.; družbi. x vehko večino I [1U)Zeiliei. ki .so bili aretirani . so: dva Avstrijca, dva Xemea, korporaltvno postavo. Mitsrio^hii je rekel, da j;a ameriški načrt /a izboljšanje gospodarskega položaja zelo zanima, ker revolucijonarno j lie!«rijec in on Danec. Vsi so let zastopali družbo v Rusiji. so bili aretirani v It i rili meset *.od septembra do decembra. Toda se nahajajo v tako strogem za po- . ril. da jih ne morejo videti posla- I o MiLsso.inijeve.m korporahv- niki njihovih 0. I>o te-| jra koraka se je vlada odločila, ko I so štrajkarji 'ziroda j zjutraj za-e!l pri i vodo in prerezali žice elek-j 11 ičiu* razsvetljave, tako da so bi-^s'i!i prebivailei Ilavane šest ur brez! 20 tisoč prem0garjev dela, 15 tisoč jih je pa zastavkal0 ILKESB ARRE, Pa., 15. januarja. — Organizacija United Mine Workers of America odločno zatrjuje, da ima svojo oblast v premogovnih okrožjih severnega dela Pennsylvanije, kjer je nasprotna organizacija United Anthracite Miners of Pennsylvania proglasila štrajk. i je vlada naravnost »podarsko življenje I>ose«rla naroda. WASHINGTON, D. C.. 15. januarja. teri republikanci in konservativni demokratje bi ra ja bo sla! narodni svet in Musso!^ii. Postava jrre sedaj v poslansko zbornico in bo najrlo sprejeta, tako da more pričeti delovati proti koncu ti-sf a vi jen jx»d obtožb«), medtem ko je bila pri vohunski aferi lanskega leta družba Metropolitan Viekers Co. stavljena pod obtožbo skupno s svojimi uradniki. V.si aretiranei so poročeni. Xe-kateri .s»> zaprti v illarkovu. drugI pa v Moskvi. vode in luči. Voda in razsvetljava je bila odprta šele opoldne, ko je vojaštvo vdrlo v ameriško podjetje in je skrbelo za to. dy so električne sesa Ike napo-'tiile vodovodne eevi in da so bile prerezane žiee zopet popravljene. Vlada bo obdržala podjetje toliko časa pod svojo upravo, da se 'družba poravna s svojimi usluž-| benei. Xa čelu podjetja je kot gaS-ni ravnatelj Archer K. Jones. Po vladnem odloku bo vlada začasno j plačevala uslužbencem družbe zahtevane plače, katerih družba ni hotela plačati, iz državne blagajne. Obratovanje električne naprave mora biti v popolnem tiru. Jstavkujoči vladni uradnik pri družbi, liafae! Giraud. je bil imenovan za oskrbnika družbe v Ila-vatii. Giraud je reke!, da bo dokazal. da ima družba še vedno dovolj dobička, ako ustreže zalite-Viim s'vojih uslužbencev. Strajk se je pričel ob o.40 zjutraj, ko je družba zavrnila zahteve uslužbencev. Delavce za popravo vodovoda in električne razsvetljalve je izbral armadni poveljnik polkovnik Ku'gi-neio I»ati-ta. ki je vojake poslal v električno napravo in so •škodo popravili. Proti liavanskini zdravnikom. Prvi dan štrajka je povsem mirno potekel. \'ečina premoga r-jev se ni brigala za proklamacijo United Anthracite Miners. Nemiri se 'lilso nikjer završili. Y Lackawanna County sodišču je bilo izdano ustavno povelje, ki prepoveduje stavkarjem ovirati premoga rje pri delu. To se t iče j^retLsevm delavcev pri IVnii Anthracite Collieries. teh premogovnikih je zapotslenjh kakih l!<> tisoč premogarjev. katerih nihče ne nadleguje. Zastavkalo je vsega skupaj petnajst tisoč premogarjev. Mnogi so izjavili, da si> le zato o.sta!i doma. ker se boje. da bi jim piketi tie delali neprilik. položaj na kitajskem Voditelji upornikov, preoblečeni kot navadni vd-jaki, so na begu. — Kan. tonska vlada je poslala na mejo armado. Sanghaj, Kitajska, 1-"». maja. Ker so voditelji upornikov pobegnili i/. Kučova. glavnega m st.i province Fukien. se mesto naha- Piketise no smejo zbirati v gru-jj3 v ve;iki "'^arn.^ti. Uer priha- ja proti liift^tu poražena uporniška armada. eah. ampak morajo le posamič korakati pred rov oni. IJosedaj je bilo aretiranih šeM piketov. V strokovnem okrožju vlada popoln mir. prebivalstvo v strahu pred plenjenjem Kaj pravzaprav pomeni "60-centni dolar"? Na|j. to vprašanje bomo skušali preprosto odgovoriti. I 60-centni dolar, ki ga priporoča predsednik, ne J pomeni, da dolarja, ne bo mogoče izmenjati v l 00 centov, 20 nikelov in 10 dajmov. Dolarski bankovec bo tudi v bodoče šest inčev dolg ter dva in pol inča širok. « Zvezna zakladnica, ki ;ma pravico določati ceno zlatu, je določila, da stane unča zlata $34.45. Zlato kritje dolarja je znašalo dosedaj nekaj nad 23 granov zlata. Zlato kritje za 60-centni dolar bo pa znašalo nekaj manj nego I 4 granov zlata. Z dolarjem, ki ga unate v žepu, boste mogli kupiti toliko, kolikor se pač more kupiti za dolar. Ce bodo imeli predsednikovi načrti zaželjen u-speh, se bodo cene blagu zvišale. Z drugirpi besedami — treba bo več dolarjev za nakup bale bombaža ali bušlja pšenice. Washington, D. C., 1.1. jan. —.... , i- '-iii" • , - in razpošilja v razne kraje Ivo je prišel od finaiiene konfe-I , . . , . D i- i . . , ! riLsk" žito. le.s in petrolej. renče v Beli liisi senator Adams.j 1 4 m> jra r-a.sniški porof-evah-i vprašali o izidu konference. — Rekli .st> mi. da moram držati jezik za feobiui. — jim odvrne senator. — Kdo vatn je to zapnvedal. — jra vpraša nek "poroeevaleč. — Aroja žena. — je bil >ena-tor-v odjrovor. , . .ki nočejo stopiti v zdravniško dru- Družba posluje ze od leta lf>22jStw vlatla ni nastopila. Vlada sveta SLUŽBA GENERALA BALSA. Napolj, Italija, 14. januarja. — (ieneral Italo l»a''bo .se je danes na kroroeajo. da je dospelo puščave imenovan za »"lana osredujejra izvr.št» va Ineira «nl-bora komunistiene si ranike v priznanje za njegove diplomatieiie u-spehe in posebno zaradi njegovega us|X"ha j>ri ipojrajanju k predsednikom liooc«eveltom za prizcui-nje Knsije. Lit vinih- bo izvoljeni v izvr.še-va lni odbor na M nem kmutinistie-liem kongresu "kotieem januarja v Mofikvi. 'Kakor zagotavljajo zanesljivi viri. bo v osrednji odbor izvoljen tudi najodlienejši HLski časnikar. Kari iKadek. še čaka na konečno odločitev ku-batnrikejra najvišjejra sodišča. Ce se to zgodi, bo dobil farmer več dolarjev za svoje pridelke. Zvišanje cen je eden glavnih predsednikovih ciljev. On želi, da bi bilo mogoče z dolarjem toliko kupiti kot se je naprimer kupilo v takozvanem normalnem letu 1 926. 1 LIGA RAZPRAVLJA 0 SAARU Ženeva, Švica, 15. januarja. — 7S. .seja sveta Lijre narodov je bi-. * ia sklicana v ponedeljek za zaprtimi vrati pod predsednik vom najmlajšega ilelejrata. poljskejra zunanjega ministra Josipa Beeka. ki je star -M) let. Poglavitna vprašanja, o katerih je razpravljal Liprin .svet. .so ij>!e-bir*eit leta 1 v Sla aru ril vojna za ipetsto lon petroleja. Neki delavec je pri eksploziji izgubil življenje. Eksploziji je sledil požar, ki je pretil uničiti ivse mes-to. IVtudi pravi neko porodilo, da je vladna armada Zčiseilla Fučt»v m .s t «iii zajedla vstajo, st* vse povsod nahajajo močni oddelki pobite armade in prebivalstvo bulji pl-eujenja. Voditelji vstaje, pre-I oblečeni kot na vadni vojaki, .-o I peš in s puškami v rokah zapu-!,stili mesto. Kaj se je dogodilo v dolini reke Min. kos<> vladni vojaki napadli utrdbe upornikov, je skrito za pretiranimi brzojavnimi in telefonskimi žicami. Poročila iz južne-V enem tednu SO naziJCl | «ra dela Kukiena pravijo, da .je vrgli 140 bomb.-Ca80-,Prebivaktvo v vt*!ikt*1» »trahu. ako « . .j ' pride poražena uporniška arma- pisi ne smejo drugega i(la objavljati kot vladna „ »I ■ Porocda ia Kantona pravijo, da naznanila. Le kan tonska vlada boji. da bi u- ......................................................................i pomiki skušali vdreti v južno ti.- Dunaj, Avstrija, 15. januarja. Sžavo- Vlada je na mejo Fukien* Vsled'vladnejra naznanila, da so I,osla!a -jo.otm> vojakov, da bi za-od 1. do S. januarja nazijei vr«rli vrnila »pornik,- ak.. hi hoteli iti 140 bomb in je bilo ve«", drujrih rt'snih političnih iz!rre«lov. jt- hil<» razburjeno vse avstrijsko prebivalstvo. kakor tudi zunanji svet Avstrijsko diktatnrstvo je tako -prešlo v alfcsolutno silo im je !a vladati železna roka. da v>ij»k tuj«'«.*, ki pride v vsem. kar se jro-di v deželi. Časopisi morajo objavljati vladne odredbo in naznanila z velikimi črkami, kot hi to bilo izvirno poročilo !ista. Policijski komisar je soeijalistični list "Arbeiter Zeitunjr" obsodil na tisoč šilinirov jrlobe. ker je objavil popolno jx>r»-či!o vlade s pripombo. da j«* to vladno <]>oroei!o. Li-st 14111 je ji rep« »Metla no jiovedati s'vojim čitateljeni. da berejo vladna poročila, ne ]>a jxiročila lista. Pole«; svobod nejra pisanja 1 isto v je odpravljena tudi svoboda parlamenta in svoboda jrovora. Cita-teli vzamejo v roke časopis, nato pa jra jezno vržejo od sebe ter ralzpra'vljalo o poročilih, ki so stopila ma mesto zanesljivih častniških poročil. '^led narodom so razširjene različne »ovorice; da je Dollfuss j*0* ctv. -inejo. Sp!<»šno prevladuje mnenje, da namerava 1!). armada, ki je bila sedaj pora/eua. in ki je bila irlavna opora upornikov, zopet vilreti v Kvantunyr. «>>l ko-der j«' i«»ta 1 f1 šla proti severu proti .lapot,ba v u Med trupli ponesrečence v na skom procesu. je Kcuterjeva agen-progi so nasi. reševalci nešteto j t.ija raz,širila vast. da bo van der ljrrae, knjijr in božičnih daril. .s ljubbe Osojen na smrt. kouiuui-katerim. so hiteh potniki domov.|stK.ni obtož,.nci pa h(uUt opro^.t,_ Celo gugalni konjički so ležaii j ni XaIoff nitlerjevskc vlade in si-razbiti sem m tja ob progi. Vrsta eer na intervencijo propagandne-mrlicev pa je bila na koncu dolga j ^ minip,tra tIr. (^bbelsa in na III 200 m. Naši v Ameriki ROJAKE PROSIMO, NAJ NAM NAKRATKO N A DOPISNICI pPOilOČE SLOVENSKE NOVICE IZ NASELBINE. M rs. .John Koutel. T ti .Jamestown. St.. (imvauda. X. V. je bila zadnji teden v Buffalo Sister Hospital. Sedaj se nahaja doma v zdravniški oskrbi. Prijatelji in Xeki prebivalec iz Pomijonnea >st., t»kšne zakupne vplive na tlerjev ukaz. GobbeLs in Hitler »znanci jo lahko obidejo pripoveduj« o nesreči tole: — Sedel sem doma pri mizi in bili smo baš na -tem. da začnemo peti vesele pesmi, ko -nas je vse prestrašil! strašen tresk. Mislili srno. da sodbi sicer odločno dvma-ntirala. toda kakor smo videli, jc bila Keuterjcva vt*>i v efektu pravilna. J Zakaj sta se G«"»bbeLs in Hitler od- nekaj eksplodiralo, i'ez par mi nut pa smo že vsi vedeli, da to ni bila eksplozija, marveč železniška nesreča, llitel sem ranjencem na pomoč in sem jih našel v strašnem stanju. Videl sem otroka, devet- ločila za to rešitev dolgotrajnega no, kadar signal deluje v redu. je topot ostal c.vl, tako da pade ne- življenje, a sreča v breme vodstvu železnic, ne pa strojevodji in kurjaču, (zaradi česar so ju že Lzp-iistMi iz zapora. Železnico pa hudo obremenjuje tudi dejstvo, da so bila reševalna dola zelo pomanjkljivo organizi- jfljotše nisem videl in rana. PartSke gasilce je obvestil ojstrofa pri Laprnvju—Pomiponneu nesreči šele .pariški policijski pre- prekata vse. kar .si more predstav-fekt. ostale reševalce pa zasebni-j! jat i človečka domi.2'jija". ki. Železnica se niti najmanj ni |-- potrudila, da bi olajšala gorje no- tprocesa v Lipskem in izpostavila prvotne namene tega procesa in svoje prvotne nakane same javni blamaži Stvar j<« v tem. kakor poročajo . . , , . - ..... ... i7- dobro informiranih virov, da se letno dekrieo. ki ji je bi!a nogni,,-.. , - ir-., , ' J . *(ivbbe's m Hitler manj bojita t»* blamaže nego hudih pusledk-. ki bi jih utegnila imeti splošna kr- ujeta med les in je v pol ure vpri čo mene Izkrvavela. Videl senu starca, 'ki je .sicer odnesel gol jc (MI groze zblaznel ter je Uftekel. da »o j*a našli šele naslednji dan na polju. Ta očividec je sklenil svoje pripovedovanje z besedami: "Udeležil sem se svetovne vojne, toda takšnih .stra- lišal. Kata- vava obsodba za nemško zunanjo politiko. Angleška delavska .stranka kaže na pr. neki paeifizem. ki •rre hitlerjevski politiki bolj v račun nego frankot'i'stvo konservativnih angleških krogov. Samo ta .paeifizem je angleški politiki v J zadnjem času dal neko sporazu-Jmarsko noto. od katere more imeti le 'Nemčija korist. Jasno je. da bi nemška nolkika morala računa- srečnikom. ki so krvaveli in umirali v mrazu sredi trde noči. Agnosciranje žrtev je bilo z^elo težavno vendar je napredovalo tako daleč, da je danes neznanih le »e sedem ponesrečencev, (»are de 1'Est je bila od -nedelje naprej bolj podobna mrtvašnici kakor postaji. kjer se stekajo .prometne niti z vhoda. Očividci prijmvedujejo. da niso videli tako pretresljivih prizorov, kadar so se odigravali na kraju nesreče, niti v svetovni vojni . .. Dvorana 'za agnosciranje mrličev je bila nabito polna. Bledi obrazi so .se trdi drug poleg drugega. Vsakdo, ki je stopi-!' v ta prostor, je izgubil nekoga, ogledoval si je obleko, nakit, kose razbite prtljage. Toliko solza, toliko tožba nisi videl in slišal že dolgo. — Moj otrok, moj mali. . . — Po roki sem jo spoznal, ime- ti z novimi, težkimi ovirami, ee OTROKE RANJENEGA VOJA- b| ;si .z br',/-ol'/:ir"°1 "lM,lbr" n"skil' {obtožencev izigrala paeifizem an-iXpn | gleške stranke in ustvarila na An- IVA IJvL gleškein enotno fronto proti .sebi. kar bi se mnralo končati n fran-cosko-anpflelkini dogo\*orom, ki hi imel svoje osti naperjene proti Nemčiji, (iobbelsu in Hitlerju je bil ona tem lažje vplivati na -zaključek procesa, ker j»* njeirov , predsednik, dr. Biinger. sam poli- ŽSeleti je. «la hitro okreva. — V t'levelandu je umrl .lakob Jene. zadet od kapi. Bolan je bil samo en dan. 1'nirl je dne 7. decembra 1933. star je bil (>'J let. Mlajši brat Anton -lene mu je umrl 13. marca. V Clevelandu e je bilo lepo in dobro, le dejanja so se preveč vlekla. Re_s. da je igra -zt-Io zabavna, toda če človek ponovno sli-i cu<> in isto reč. se je kmalu naveliča. Nevesti sta v dobro postavili. Obe mladi, in ka po svoje lepa. Oče-ženin je bil prav dober, .sin-ženin pa v svoji naivnosti, pokornosti in zaljubljenosti še boljši. Stari rogovilež ni mogel ilobiti boljega predstavnika kot ga je dobil v osebi mladega Vesela. Za očetovske vloge je Maček kakor ustvarjen, previdne in preudarne matere pa ne zna nobena tako podati kot naša vfčno mlada Miss Lenčka Kaplj i. ("pravnik dobrodelnega fonda za angleški pomorski bataljon je pred ledni objavi! to-le skrivnost : Že več let imajo v zapisniku dobrotnikov za to ustanovo nezua- . , tieno m državniško delujoč človek nega .Nemca, kateri redno vsako /UM . , . . , . , (bil je na pr. veti let saški nuni- leto prispeva za to zbirko. Xemec, . , - ' . .. . . . . . ... istrski predsednik) m ve oceniti cigar ime je upravi znano, zeli.! . .... , . . ... . v.se iKihticne pro ni contra, na .njejrovega imena nihče ne izve. Tjc to so vedeli, »zakaj tako delo. j Xadalje je Dimitrov. ki j * popa so o lem molčali. Sedaj so to'stal s tem .proeesom naravnast ranjenega angleškega topniškega la prepad med seržanta. Komaj nekaj korakov, vo in seboj. Zat prerivalo občinstvo. Dva uradnika sta čitaJa imena ponesrečen- STAVKA PREMOGARJEV Nad severnim delom peimsvlvanske^a okrožja, v katerem kopljejo trdi premog, so se pojavili črni oblaki. Premogarji bodo zaštrajkali. in brez dvoma bodo stavko spremljali resni lienriri. Na burili seji United Anthracite Miners, katere se je jIa je '^ivlftl »oht • • • j i ii -i-i — Oce, oce. oce! udeležilo nad }>etsto delegatov, je bilo sklenjeno, naj so _ \0 tt> )IlLsi ti ni ni0».0. proglasi štrajk v okraju št v. 1. ki obsega premogovnike v • • okolici Scrantona in Wilkesbarre. . J.a! ^V' mtt'wx otl Xo d*«1««"'* I jc bila druffa dvorana, kjer s*1 je Nova unija se je pojavila po sporu z United Mine Workers of America. m . . . . . j . , , , ; cev, uro za uro, neštetokrat.'Njun pretresel, da si je i>o d ob i « Takoj zatem je izdal sodnik F. C. Neweomb v Lacka- gla.s je dThtel: jtročičkov. Ta pogled ga j wanna okraju ustavno povelje, v katerem poziva kopače trdega premoga, naj navedejo razloge, čemu naj bi jim ne bilo prepovedano postavljati pikete pred osmimi rovi Perm Anthracite Mining Company. Zaslišanje o tem se bo že danes pričelo. Državne oblasti so storile vse potrebno za zaščito življenj in lastnine. Državna policija v atavkarskem okrožju bo ojačena. Stavkokazi bodo dobro zastraženi. Nova unija upa, da bo stavka uspešna. Baje bo odložilo nad 60,000 premoga rje v delo. Nasprotna organizacija United Mine Workers prerokuje slabo udeležbo. . Uravnavo bo skušal doseči narodni delavski svet, kateremu načelu je senator Wagner. la. je ranjencu padla iz žepa fotografija. Pobral jo je. pojrleda! in videl podobo dveh ujetnikovih o- >beh ;>-_ tako — Žeru>ka tridesetih do itiride-j trok utihnil jrJoboko v spomin, setih let z zapestnico in začetni-j Med vojno je vedno mislil na tista cama li. M. j d\M otroka in ves čas po vojni. — Otrok, približno še&t let stai 1 A'edno si je prizadeval, da bi na- objavili: -.svetovno zgodovinska osebnost. Neznani Xemcc je bil topniški i pod varst vom .sovjetske Tiiisije in ra.stnik na Hommi leta 1^17. Bil |Xemcija nima danes prav nobens'-je zraven, ko a*o Xeinei ujeli hudo ! J?a interesa, tla bi še bolj pojrhrbi- t<> mogočno drža-bo Dim itrova. od častnika ve je ujeti seržant hu-. kakor ostale lioleare. po vsej pri-do ranjen zgrudil. Nemški častniki liki že v kratkem odpremila v K-u-jc pomagal anjsrle-keanu ujetniku , hijo. Seveda Dimitrov tudi nada-na nosilnico, na kateri so .seržun- i l.ie ne bo molčal in zadeva s pota potem odnes'i. Medtem ko je , žiproiu nemškega parlamenta še ne ča.stnik polajral ranjenca na uo&i-j bo'Icmalu odstavljena -z dnevneora reda. toda (Jobbelsa i:i Hitlerja govorjenje Dim it rova ne ho toliko prizadelo, kolikor — Gorin^a. ki raste obema čez «^lavo in bi se jra zavoljo tejra oba rada i^iebi- ščanje. V nekem easopisu je bi!o ; Kerc je zelo nadarjena i-ral- iiitznanjeno. naj pridejo Mrankeika- Prav dobro > bi,a odrn po svoje obleke. Toda pred stran- j ',ft bl!a <]e>tua viharnejra T>!o-kami m» prišli aloč.inski lopovi, ki ^ «o v noči med pondeljkom in tor- j /'» J'1 obljubil kom vdrli v postoreranjkega l^>i-l -1>letl novo Presenečenje: izvir-za in odnesli večje število obiek. jI?rn iZ sloVrnskp^» življenja Sluti .se. kdo je izvršil ta prosta-1 ^iije se vršiv Lead- re.sničuo n as topa jo v med ameri- ...............,..... vin. ki .v« je /.adnje ("a.v izvršila v naselbini. — Xa starega leta dan se je odpravljala v Clevelandu zakonska ,Jl\111 h,l(> nvbil nikomur tr,»e- ti. ker sta Roža in Cene točno in z vso vnemo izpolnjevala božje povelje, da je treba lačne nasititi žki na črn tatvine in ropa še ob ča-]v,Me' CW Baje i,na ,sn. ko je ranjki ležal na parah. Xa i m kl vsak način je to ena njagrših Iat-;1V'U pPeeej hlovenei. | V nedeljo je bi; po igri ples. i Tudi žeja je igrala važno vlogo. dvojica Joe in Frances Somrak na konetrt pevskega zbora "Soča'*. Somrak se je baš bril. ko je vs!<>- ;il gospodar, stanujoč zadaj ter'in ^jue napojiti, ra je pričel psovati radi šipe. v Pw P^ffetavi sem opazil precej ubila-Kancev 'n Pr'jateljev. ki jih že 'dolgo nisem videl. Xemara so >e skušali odtujiti in .se vživeti v druge razmere, loda ne gre jn ne in napisom 7. •rumasto Važno za potovanje. Kdor j« namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. VsUd ncie dolgoletna skušnje Vam tamertmo dati najboljša pojasnila mi tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in hitro. Zato so zaupno obrnite na nas za vsa pojasnila. Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje ta povratna dovoljenja, potne liste, vizeje in sploh vse, kar je za potovanje potrebno v najhitrejšem času, «n kar je Qlavno. ta najmanjše otroške. Nedriavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker prodno ta dobi it Waskiugtona povratno dovoljenje, RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesec. Pišite torej takoj ta brezplačna navodila tu taaotavlja-mo Vam, da bosts poceni in udobno potovali. SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU 216 We* 18th Street New .York. N. Y. 7. mornariško čepico "Sureourf" na traku . — Triletna deklica punčko spo-dar pa. mesto da bi miroval. prišel zopet na prednja vrata ter k rat k orna! o brez dovoljenja vstopil v stanovali je. Pričel se je prepir in sledil je pretep, v katerem si je Somrak zlomil nogo. odpeljali so ga v bolnico. Ženo Somraka je nesreča tako .pretresla, »lit se ji je omračil um ter so jo odj>e-■Ijali v bolnicoi na opazovanje, j Dva mlada otroka pa so vzeli v o- la. Odkritja D ini i t rova bodo «ro- | to vo pomagala zapečatiti (JorinL'o-1 fetiše'. J I- l * "" vo usodo in zato je izid lipskesra . Kiriunji > procesa sniatra-ti tudi za uvod k popolnemu paral'.ziranju (^urinso-vih .stremljenj. Kar se eiče Tor-prerja. ]ja bo njesrova nadaljna usoda |>o vsej priliki ta. da ga bodo vse življenje spravili r koncentracijsko taborišče. farocite se na "(HAS X A KO D A", največji sl-n venski dnevnik v Združenih državah. "GLAS NARODA" zopet pošiljamo v domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. Naročnina za stari kraj itane|7. V Italijo Ksta ne po* 23jamo. DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJE M0 TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU \ V JUGOSLAVIJO Za $ 2.70....................Din- 100 •» $ 4.95 .................... Din. 200 " $ 7.20...................Din. 300 " $11.65 .................... Din. 500 " $22.75 ....................Din. 1000 V ITALIJO Za $ 9.00....................Lir 100 " $ 17.50 .................... Lir 200 " $ 42.75 ....................Ur 500 " $ 85.25 .................... Lir 1000 " $170.00 ....................Lir 2000 KER 8E CENE 8EDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI OPRI ATA DOLI Za Izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodla! v dinarjih alt lirah dovoljujemo te bolje pogoje. IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Za izplačilo $5.00 morate poslati — $ 5.7» • » »» $10.00 1,1 " _____$10.85 •» » $15.00 " " ______$16.— •j $ao.oo » "___43i— •40.00 " " ________I41JS " " $50.00 -» w ______451.50 - ftajamaSk dobi v turom kraja izplačilo ? dolarjih. Nujna nakazila izvriujemo po CaM« Letter za pristojbino $l— SLOVENIC PUBLISHING COMPANY MGlms Naroda" II« WBBT 19th BTMMMT NEW TOBK, N. X. .s.vojcfja >tanuva* iiju v Milwaukee ji* bil najdfii <»-mami jen od plina rojak L;nv renzabi! užprati. Ivo s>4> >ra našli, je naiuret' .stala .na stfdihiiku posoda z jnlekom in pod d.jo odpK neprižgan plin. ki W uha'jal. 'Nezavestnega so odpeljali v Emerg'cnely boMiieo. kj«M-zdravniki pra\"ij<>. 0 let in doma i z Sjxnl'iije Štajerske. PELIKAN NAMESTU PSIČKA N"a letališr*u v tVovdoiin (Lon-don) je izstopila tedni mlada ameriška igralka Carrl Ber^manova ^ dokaj nenavadnim 'Sjisiekom"': vet-nepo 1 m visokim pelikanom. Ptica, ki jo je igTalka. kakor so povedal: dnipi potniki, med vožnjo v«*k držala v naroejn. ji je .sledila s svojim temnim svilenim trakom cisto pametno in nezbe^auo po mestu. V zadregri pa je bil ravnatelj liotela. v katerem je hotela igralka stanovati. Dejal je. da podjetje n pripravljeno za takšnega čtiduega živa-lskega gasta in da mu bo žal, ee se bo moralo zaradi njega odpovedati tn-di ifrralki kot gostu. Ni verjel. o njegovi, in kje naj najde bolje razvedrilo kot med .s!ovenskimi ljudmi' Zadnjic sem oni nil. da bo letošnji predpnet precej pe.stor in vc--sel. I.jndje nekoliko več zaslužijo kot so zadnja tri l(*ta. Dobro še ni. toda bolje je nego je bilo na prinn-r lani v tem easu in /.»-vest. da je bolje, navdaja z novim upanjem I ist \ ki že obupava!!. Kako bo s porokami ta pred-pust. mi ni *7nano: Menda je I udi tukaj -tako. kot je pred kratkim pisal IVtor Rode iz Kast Woree-stra. da so namreč tf stvari bolj in bolj i/ mode. Deklet je dosti, pa se kako brhkih, fantov pa boij malo. zato so samozavestni in radi prebirajo, kar pa ni prava po-litiks«. kajii k pomislite. koliko boste na kolnu pri-šparali. kajti ko se dva vzameta, že vsaj dva meseca ne potrebujeta nobene umetne gorkote. .laz sicer ne vem. toda pravili so mi. da je tako. Blagor jim. ee je res. Poleg premiere na pustno nedeljo je na vrsti še cela j ajda zabil v. "Slo v am" m "Domovina" nista dozdaj še ničesar oficijelnega objavila. pa se mi zdi. da brez mie ne bo. V nedeljo (21. januarja) priredi Franeiškovo društvo maškaratio na .fohnu Cvetkovichu se lepo zahvalim za vabilo, toda stavil mi je precej težke pogoje. Dvomim, da mi jih bo mogoe»j izpolnili. Navzlic temu pa nedeljsko prireditev slehernemu toplo priporočani. Posebno newyorski lovci in mjilvovi prijatelji naj pridejo. tla bo pri eaši rujnejra poravnan spor, ki se je zaeel na farmah pri, Plainfieldu. Dozdaj namreč še ni dognano. kdo je streljal in kaj je streljal, kaj je zadel ra kaj mu je ušlo. Štiri ekspedicije so vprizorNi in so priiresli d'va izajca demiov. Stvar je pa precej zavita, ker je farmer "napravil ovadbo, da .sta mu zmanjkala dva mačka. / O LAS NARODA' HEW YORK, TUESDAY, JAKU ART 16, 1934 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. A. VERA, KI JO IZPOVEDUJE 640 MILIJONOV LJUDI PRED HOLLER: SREČANJE S STARIM PISATELJEM Prvič sem pa videl n« preeej ob-j Rekel sem. ti« čitam. Ijndeni ulici. ko sta ;ra držala dva j "Ali poznaš inie .ložela Kosta-gottpoda. Najbrž ga je bila zadela ti je ve« .* kap. Mnogo ljudi j** bilo takrat lani! "Da." .-cm lagal pogumno. ok< li. Za trenutek sem se ustavil:' ''Xo, potrat si li boni pa pred-I ramen jrlsdko jiočesauih, sivih la- slavil. VidiA. jaz sem tisti neumni Te dni je umrl v prestolnici Ti-beta Lhassi duhovni poglavar buli izma Dalai La*na, po veri Tibe-taneev trinajsto vtelešenje samega Budite, star 57 let. Bndhizem šteje 460 milijonov privržencev, torej dve tretjini vsega Človeštva, in zadnje ease se močno širi tudi v Ameriki in Evropi, 1'speh budbiziua v naši dobi nam postane razumljiv. <-e premislimo Chervillonov izrek o njem: "To. kar nam oznanjajo sem gledal v vodo. Prišel sem iz kavarne. (Tam sem bil opazoval mlado plesalko. Tako bleda je bila, .... , . . . , . • • . • . - - i največji evropski misleci zdaj. m-e in je imern na ustnicah nasniinkanl, „ .. . ' , . „ ^ * ^. smehljaj). Nikogar ui bilo. samo voda je šumela. "Odhajam." sem mi- lni: je vis>-| čez obraz. Oči je um ra široko odprte ill bile so polne o-trezkega strahu. "Dobre m*i ima." s«'in niUl'1 bežno. "ravni* take. ka* •! pisatelj, ki je napisal toliko knjig ;" islil. budli»stični modrijani že 23 stolet tij". Navesti hočemo samo n«kaj dstavkov iz tako zvanih .svetih in potem: "Zdaj. — kaj imam zdaj '" "Jay. pa sem študent medicine." lil. "in eas je, da se poslavljam."». .. _ * " , „. * , . . . ..i-*, • knjig Sutta-Pitakam. \ inava-Pi- '•►easi je padal listek v vodo m . . - kor jih ljubim. Človek se spočije, sem >e odzval. Mislil sem pač da je <"e gleda vanje."" Takrat se domislil še dvoj - mit nisem upal reči. drugih oči. ki so me rade božale. j "Ti si še mlad." j«* dejal, "jaz sem |wt star." Petem j<« stal na mostu in j«* gh--• lii' v Drniit. amo en.» I»esedo ali M a vek. '" Mogoi-e **ntla d«»t" ali kako dekliško ime. Liwtec pada. s«» vrti časih malo zastane, kakor jame vod "Dvajset jih imam. poni nil I olj n<» tiho. sem pri- i "\o. vidi«, jaz sem pa star." — Malo je podčrtal svoje besede /. roko. skoraj nevidno. "Pridi me obiskat." -vij uie boš lahko videl vsak »lan. razgovarjala se bova malo." — Dal mi je svoj naslov. —- "Zbogom. in lie* ti daj mnoeo sreče!" la bi počival. Potem ga za-! , - . - --i ' I oln-čn? luči. da 2;i bo še enkrat videl, kako bo ptdal. vedno nižje in Jiižje. Mr rda bo enkrat zaplesal, ko bo tik ob vodi. Šel je naprej in jaz i-eni se nasmehnil. "Nikoli ne t") vet* tvojega listka, ali počakaj še malo. morda l»o» \ idel mnji^a. ka ko bo 'aplesal." sv« tu : Vče»aj sein si jI sy*-t na mestu gledal dal in obstal. Tik pred. votlo je plesal. Takrat n«-ni doživel vj^e, samo j < nkrat še. Potem sem videl mlado i plesalko, ki je imela na ustnicah na. j šminkali smeli. j i takam in Abhidama-Pitakam. ki 11 H v- List je padel v vihIo in požrla ga je lenia poti menoj. Ce bi me takrat vide!, stari pisatelj. l»i se nii smejal. Zmajal bi z glavo in {»ramen sivih lan bi mu padel čez obraz. In potem bi bil v njegovih eich tisti otroški strah pred nečem in potem, uh in potem.... •Stražnik je šel že dvakrat mimo mene. Zato sem odfal. "Danes je šla t hI tebe tvoja mladost." je deja-io nekaj v meni. "Reci ji zbogom!*' "Zbogom!" sem zašapetal. Ta-l.oj nato: "Ne. ne. m^d *ein še!" KAKO BO IZUMRLO ČLOVEŠTVO Sedaj je jesen. IIc u-1 "ei. ki hila tako tiha. kakor iz O koncu čl o veš* \ a je priobčila , To bo j>a nK«goče »pri rastlinah nekoč zanimivo razpravo tia|>avo- dokler V>o v zraku dovolj ogljiko-s'.una revija "Die Cmschaii" iz-1 vega kisika in dokler ga bodo mo-pinl pere.sa znanega ruskega uče-lgle zelene rastline vsrkavati. To je njakj prt«S", dr. -I. Plomikova. I'ee-I .jh odvisno rnl soInene svetlobe. Do-ujak <«pira na dognano »tej^tvo. ;.-lej lahko rastline rabijo za^svoji* da j.- odvisno človeštvo ne glede na j delo samo rdečkasto oranžne in si. umrla, s Pohorja so s-e priplazile način preživljanja od rasi I in. v pr* i nje vijoličaste dele solnčnih žarkov, tenke medice, čisto prebojne kopre j vi vrstj pomoč- t rak. ki pa -»o v njeni i»oJeg oUienje- s<« j«- naslanjal na palico. I»r«-d me-j jo .-Nolm-nih žarkov, voile in anorga- nih Žarkov fie lievidlli toplotni ill in. noj w. > Mvtarii: obe roki je malo; ničnih snovi sebi koristne snovi. S trardeči. kemični ali ultravijofciea-vzdignil in jih je .Iržal naprej. Ob-jteuii m\0\\ se pa preživljajo tudi ž^rki. pa tudi vidni žolti in ze-htal sein. nekatere živali in te snovi so tako leni žarki. Prof. Plotnikov meni. cia ažeu sestavni del zn itnega *lela l>cdo morda rastline v bodoče laliko j e lovstva. Jt si brez njih ne mor predelovale ogljikov kisik tudi pOL MJ,>" : mu misliti človeka na zemlji. Živali, močjo žolto-zelenrli žarkov. Na ki s«- preživljajo z rasljiusko hrano, druge omenjene barve se ne inore-sejn. da je pa* m do čudno, j so pa zopet hrana ljudem in dru-*'«io zanašal i, kajti toplotni žarki i- majo malo energije in utravijoličastih žarkov je zelo malo. Pa tudi če bi sr» dala soJ n čila svetloba tako bojje izkoriščati, bi bi nam to nič ne pomagalo, če ne Im> dovolj ogljikovega kisika. da bi princa vzgajal. Siddartha je pa kmalu prekosil svojega učitelja in tudi telesno je postal prvi v svoji domovini. Ko mu je bilo 18 let in je posta jal zamišljen, je poklic«". I.Tilj na posvetovanje modrijane, kati astrologi so bili napovedali, da bo princ SiddaTth«. kralj kraljem*, če zasede očetov prestol, sicer bo pa živel težko življenje in postane jKipoln Buddlia. Kraljeva želja pa je bila. da bi postajal njegov sin vladar sveta in tedaj so mu modrijani svetovali. naj princa oženi. Kralj je pa prepustil odločitev sinu. ki se je na prvi pogled zaljubil v mlado, prekrasno lu-er'ko velikega Supra buddhe Yasodharo. zaradi katere se je moral po narodnem običaju spoprijeti z drugimi njenimi ka-valirji. pa je zmagal in si jo priboril. IVričev oče je zgradil mladima palačo, da ni bilo take tia sve-tn: skozi park je tekla s |M)bočja Himalaje reka Rohini, izlivajoča se v sveto r«»!;o osledieo več- Annma. kjer ^ je ostrigel tn .. . i ■ : iiinani in mnini njegovi milosti obstojal' j.vet. Vse nastaja in se razvija samo po sebi po svoji lastni volj i in po svoji notranji podlagi. V svetovju je mnogo obljudenih nebesnih teles, ki s*; prav tako iz-preminjajo. kakor naša ženilja: nastajajo in izginjajo, z njiiu |>a izganjajo tudi na njili živeča bitja. !;odihi da človeka prekašajo ali pa zaostajajo za njim. Ni vzroka, da imela >amo uaša zemlja prarie^t do živih bitij. O zadnji tajni življenja Hitri h a ni učf!. ker presega ljati iz Anglije velik, eleganten avto. v svoji palači je imel telefon. poleg tega si je pa bil dal na-praviti poStno in brzojavno zvezo med svojo palačo in Indijo. Iz inozemstva so na njegovo odredbo u-važali mnogo molilnih mlinčkov in gonile so jih električne baterije. Vse to so mu starokopitni svečeniki hudo zamerili in zato ni čuda, da je bil baš med njimi najbolj o-sovražen. BRAT IN SESTRA - MOŽ IN ŽENA 'Budim pest antiki Usti obširno poročajo neprijetnoti. ki se je nedavno primerila nekemu mlademu madžarskemu rnduxtrijeu. ki je živel nekaj časa na Rivieri ter .se v Monte Carin pri igralni mizi sftznanil z Amcrikanko. v katero se je zaljubil, da mu je kmalu nato pt*>tala žena. Industrijei- se piše Robert FV!-ler. Njegov in'e je hit iz bogate rodbine, ki ga j- pa zavrgla, ko je oče izvedel, da se je zaljubil in oženil z neko varijetejsko [»lesal-ko. ki mu je rodila sina. Nekaj časa je -luži! v banki, potem j»* prršia gospodarska kriza in so ga odpustili. Nastopili so hudi časi iu "Kaj ne. da je naš svet ftoln b ta in ipo!" mi to blato rijemo. Misli! da me ktuo ruočjo povzpel do naj-višjega spoznanja iu popolnosti. Budhe so se imenivali pfx'dini u-čitelji. modrijani ljudstva, ki so z laettno močjo dosegi j moralno in duhovno popolnost. Zadnji med njimi j»- kralje\-ski prine Sidartha-Huddha flotama, znan po vsem svetu kratko kot Rudha. Njegovo ro jat vri je ovito z legendami, ki so ps večinoma resnične. Rojen je bil i eknrg liOO let jired začetkom krščanskega štetja kot sin kralja , Sakvjev Suddhodana in kraljice Poziv! Izdajanje lista je t zvezi z velikimi stroški. Mno go jih je, ki so radi slabih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jib počakamo, zato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točne. Uprava "G. N." ELEKTRIFIKACIJA ITALIJANSKIH ŽELEZNIC Listi poročajo, da je bi! za elek- ■mladi mož je. da bi rešit ženo "rn j trlfikacijo železnic v novih itali sina. izvrši! samomor. I*o njegovi jaiLskih pokrajinah predložen s. sni: 11 matere ' je trdoorčni oce Usmilil in otroka. Potzval jo j«* k v»»»I vnuka v >v«»jo rodbino, materi pa je rzplaeal večjo o«I--kodnino pod pogojem, da se ni- pnjavt v njegovi Jns;. h m šal. * Ne. •Ali poznaš . me je \ |»ra--eiu d«'jai ponižno. Iz tega lahko sklepamo, da bo Ho-veštvo živelo na zemlji tako dolgo d'«k!«'r mu bodo moelc rastline da- i Move, južno pod pobočjem zasne-i žene Himalaje in dobil je ime Sid-In haš ta nevarnost grozi člove- na svHu V4'dno ve0- j'^1 •svt'ti slaree Asi t a in Statistika nam kaže. d« bo čez 20»); padel je na obraz, poztlravljajoe v ~ . ~ —. -:----*------------- liet na -s%etu :I3U milijard ljudi. Čbu , njem bixlot'ega Buddho. Sedmega vet- je pa Ijiuli. tem več je treba (večera je umrla kraljica Maya in hrane. In tako pride čas, ko ra^tli- j je bilo dete staro onem Jet. je pone ne liodo ver zadostovale. Ne sme kiival kralj najmodrejšega izmed obril ter živel kot berač. Prišel v -tik z jogi. ki .smatrajo tejo za sovražnika duše. Toda 29 letni princ, ki si je nadel ime lio^ama. ni priznal njihovih naukov. ker je bil spoznal, da askeza ue vodi k popolnosti. Sest let je živel v uro-veljskih jro'.dovih ter razmišljal o telesnem in duševnem življenju. Premagati je moral mnosro izkušnjaf.xla o-stal je zjnairovalee. Mnogo učencev seje zbralo okrog njega, kajti nje. irovo sveto življenje je postalo spin. ^no znano, pristašev je imel vedno več in tudi njegov oče je postal njegov privrženec. Prej otožna princesa. s*ladka Yasodhara. je zve dela za nauke svojega moža. odvedla je k njemu svojega sina in za. klicala: — O, Popolni, položi v Rahn-lovo% decLšeino kraljevski zaklad svoje besede. J Buddha je učil celih 45 Icit in! množice moških in žensk so .se mu pridružile. Nobenih čudežev ni pri- Poleg poučnih knjig, muzikaiij, iger, pesmi itd., imamo v zalogi precej nabožnih knjig, predvsem Molitven ik:e v krasni vezi, importiranih iz starega kraja. Slovenski molitveniki: 1 m« ifinej^ vez.............1.60 Zvončec nebeški, v platno...... JO fina rez. .................I.—- Vienar. najfinejša rez. Angleški molitveniki: rZA MLADINO) Child's Prayerbeok: v banano platoU-e vezano .30 ^ v lielo ko*t vrtsuno........Lli C SVETA t KA v platno vez...............90 ; v fino n sil je vex..........lil v uttjriuejse usuje vez____ 1 Jt v najfinejše usuje trda vez 1.80 8KB BI ZA UlSO r platno vo*...............90 r fino u*nje vez ..........lit v najfinejša usnje ve* ....1.80 R.U8U G LAHOV 1 v platno ve/.............. M v usnje vez ..............1.39 r fino Uriti je tez ..........1,50 v najfinejše umije rez ____1.60 kviAki srca v i Ulit i rano unije ve*.......60 v umi je vez .............. .80 v fino uxnJe rez..........I.— : rr,:?. ! AngWki molitveniki: ▼ bel eeHwloM cea.........1.20 (ZA 0DRA8UC) NEBESA NA* U0M | - _ v j»ofj;ifejeno ..........— H**ven r iiajfliwjfr tiMoje rez.....1.30 r najfinejše mm je fr........ .35 Key of Heaven fino veza no .............. Ji5 v urinje rezano.............70 v najfinejše tisuje vezano 1.20 Hrvatski molitveniki: rudni HMW11. fin« rez. ----1— Mm Boru. m mir ljudem fin« rez. ................130 r (^ellulokl vezano.........l.'iO v eetlnloid najfinejša vez. .. 130 V fluo UH«Je vezano.......lil Ca Hi all f PwM Manual: r fino iiKnje vezano ......1.30 Ave Marte: r fino uwje vezano ......1.10 l KNJIGARNA "GLAS NARODA 216 West 18th Street mo po/.jd>iti. da ktrlieiua ugljikove-jr;: kisiku v zraku ni biiv velika, saj if;i je v njem *atno Pojikn- -i so dokazali, da ta množina ogljikovega kisika ni ba« najprlkladnej-ša za življenje rastlin. Ce se fulstot-tek ogljikovega kisika poveea, de-lu je jo rastline lunojro inu ._zivnej-j>»e. Iz tega «-!edi. da alaj v ozračju ni l>aa najprikladnejsi odstotek o-[srljikovega kisika za tvorbo hrane ljudi in drugih živali, ki se hranijo z rastlinami. V pradavnih easfiii je bilo morda v zraku vee ogljikovega kisika. Treba je pa upoštevati še nekaj. Zaloga ogljikovega kisika v zraku je sic«* ogrronma — cenijo jo na 2100 biljonov kilogramov, — vendar pa rastline ne morejo vsega iz-krriaeati. kajti pri usvestni -najmanjši množini tega plina prenehajo zelene rastline delovati še prej. predno je zaloga kisika izčrpana. Pozabiti pa tudi ue »memo, da človek ne more rabiti vfceh rastlin. Xi nvMlrijanov ifeenjaka Vi-wamitro. Hew York, K. T. BOH koli vee n«1 P esalka je vkreala na ladjo odpeljaal «*-e/. morje. Tam>e je seznanila z ameriškim bankirjem rn mu je rodila lieerko. nato pa je umrla. Hankir je skrbe! za dobro vzgojo ssvojega otrokii iu je poslal heer ua fmnmsko Rivier««. Tako se je dama seznanila z indn-strijeem Robertom Fellerjern v Monte (*ar!u. Bila je Ijubezeii na ]irvi pogled. Oba sta t»p<>roei1a svojim sorodnikom. «1h .^ta našli sorodni duši. Ameriški bankir, oče niLule dame in Robertov ilod. irba >ta bila zadovoljna, da m1 j«1 ponudila njunima ot rokama takšna sret-a v ljubeani. obenem pa tudi v družabnem položaju. Dala £ta pi-istanek za poroko, ki se je kma'lu izvršila v Franciji. Po ]>oroki hla se mladuporo-renea odpeljala na Robertov dom. kjer so hranili za spomin sliko Robi'rt ove matere. Ženin iu nevesta sta si bila medlem razodela vsak svojo preteklost. Ko je segla Američanka v svoj 'koveeg po .sliko pokojne matere, pa je Robert osupni!. Saj t«> je bila vendar ista -«!ika. ki jo ima tudi njegov tied! Po z ve d o vala Rta oba. inož in že- daj vladi defiiiUivni naert. KleU It ifieiraie naj I■ t >.* železniške proge Videm-- Pontabelj—Trbi/. ( Vr \ injan—Tržie—Trst. Nabrežina I*« ^tojua iu št. Peter na Krasn — R<*ka. Poiitabe!j>ka proza naj bi <■* . Feklrlfieirala do konea 1. PKJ5.. •«->tale pa «If* konea leta \"le- da je naert spre j«'a in tudi že razpisala potre!-ne lie'taeije ZI e!.-!. Irit"»kaeij-ka dela. Kle«r.-?fik.-ie:.i ho izve«lir« s«-».t tvrdU. eu«» iz Tr-t;-. »stale pa i/. Rima. M laua. l»en«*V' in Pi>e. Elektrifikaeij-At;« «U-!a « |ii"«ra«-utiaua ita l'ri delih .1. litilij znava) in ko so ga ua smrtni |>oste- iji u" t.. * raznega zkljueka. da .sta si brat in sestra p<> materi. Takoj nato sta vložila tožbo za loeitev zakona, ki je v takšuii/lr okoliščinah neveljaven. Mlada Američanka je vsa «»bu- odkril. je odgovodil: To pričakujete od mene.' Oznanjal Mjm vam resnico. ki se prav nič ne razlikuje od »*piflWio oznanjene resniee. Xisein namreč kakor oni omenjeni ueit«--lj». ki lita j*1 najboljiie v svojo ko- to /ai»oel napetost :i'MX» v«»!i »v. Na c, . -.tih krajih. p««letr • ii!« v Tr- a. St. ii-it in Matejah. bodo po. stri\ !.ieni i ranstomiatorji. ki bmin t'aiisfi;iminili (iO.lXK) voltov 1 v :;i)fKl voitlii Tok. Kiektritikacij--ka dela se 11<>«1 c» prieeia že spomladi. I*< «y.ii»-j«' bodo ftlektrifieirali tudi pe<»go Trst—(.torieu—Po«lbr-do. proge tjoriea—Tržič. Ti>t — I'll I j in celo ozkotirno Trst — Poreč. rist. ali j»a v korist ozkega kroga svojih ljubljencev.- P lot ni ki A' nevarnost za življenje ljudi. Pride čas. ko bo e!lu\-ek enako v strahu ugibal o koliehri ogljika v zraku, kakw ocenjuje zdaj s-vetoV-ne zaloge premoga. Njegov stran bo eel o «e večji. Premog se da nadomestiti, saj u-eenjaki že resno govore o izkoriščanju solne ne svetlolie in toplote, ^lime in oseke, vetra in drugih virov energije. Kdaj pa prične pomanj-kovati ogljikovega kisiqa v zraku, ga rastline ne bodo mogle predelovati v reditne snovi, za elovefitvo napoči doba pomanjkanja in lako-te. 1'rof. Plotnikov- pravi, da ljudje že zdaj ne znajo pametno razdeliti pridelkov. Kako bo ie takrat, ko jutvlada po vsem svetu lakota! Ce je segal človek v novejšem času po vojnah z namenom, da uvelja- gotavo, ali se bo bodočemu nad ^obodnimi na- kil posrečilo iztrebhi x-se ratline, rod'' ^ v da,jni ™ razen (mrli. ki jih lahko rabi za svojo in za hrano domačih živali. Ogljikovega kiwka je v zraV ' vedno manj. Mnogo ga je že iz prejšnjih dob strnjenega v skalah, mnogo pa tudi v lupinah polžev in raznih drugih živali; a po njihovi-smrti )>adajo lupine na dno voda in se ne vrača vedno iz njih ogljikov kisik v zrak. Takih okaiue-liin je vedno več. Pomislimo samo na koralne otoke. Iji tu vidi prof. tekal k temu sredstvo, da si pribori pravičen delež na vsakdanjem kruhu. Morda pa ni treba tako emo gledati v bodočnost elovesStvH. Morda bo pa bodoči Človek lahko izdeloval nadomestno hrano v kemičnih tovarnah in morda se ji bo znal jA-i-lagodi*i. Zaeaikrat pa moramo Se priznati, da delnjo rastline mnogo ceneje od kemikov. In zaenkrat se nam še ni treba bati. da bi zmanjkalo v zraku ogljikovega kisika. In danes pre tretjina vsega človeštva za Budlio, ki je izkusil vse. kar more prinesti človeku življenje, ki je bil princ, živeč v pravljičnem razkošju, bil je ljubljeni mož in srečen oče, pa je zavrgel vse. da bi •tzuaiijal popolnost; prostovoljno je nastopil pot trdega, težkega življenja in ostal jc človek, dostopen samo dobremu in vzvišenemu. Njegovi nasledniki imajo svoj sedež v prestoliei Tibeta Lrha.ssi in le poedi-ni Evropei so tako sreen. da jih vidijo. Dvor bndhističnega papeža v samostanu v Lahassi pa ni samo mistično središče "Luči vzhoda", temveč tudi ognjišče zagonetnih intrig. razprostirajočih »e nad vso Azijo. V te intrige skušata od časa do časa poseči tudi dva staro-evropska tekmeca azijskega gospod ! ^ :?tva in vpliva. Anglija in Rusija, j K Dalai Lamo so 'baje zastrupili bu- i 8 dhistieni svečeniki, nezadovoljni ?. p njegovo vlado. Tako vsaj poročajo | ^ angleški listi iz Kalimtbonga. Dalai i K Lama ima pod seboj veliko armado | ^ j7;ana. I*ravi. da so njene sanje o ljubezni razblinile, kakor bi si niko!"i ne mogla misliti. Življenje nima za njo nol>ene vrednosti vee. Kam bo krenila iz Budimpešte? Najprej v Ameriko, k očetu, potem pa po svetu naprej, da najde utehe svoji srčni rani. ki se ne bo. kakor sama veli, zacelila nikdar. KOKOS POVZROČILA ŽELEZNIŠKO NEZGODO Nenavadna železniška nezsnda sije primerila med postajama K rain j in Dol an na Češkoslovaškem. Lokomotiva nekega vlaka j«* zavozi. ia v trop kokoši. K na izmeti ptie je vzletela in ?.e zaletela v okeiiee strojevodja ve kabine. Prebila je šipo in drobci so zadeli strojevodjo Vaeha v levo oko. Mož je imej navzlic hudi poškodbi še toliko prisebnosti. da je vlak uslavil. Zdravnik. ki se j<» vozil z istim vlakom, mu je nudil prvo pomoč. Vlak j«* moral čakati na odprti progi, da j«-prispel drug strojevodja iz Prage." Vaehovega očesa menda ne bo ni" «?oee rešiti. jpesm i i n j poezije AKROPOLIS IX PIRAMIDE .............SO AZAZEL, trdo rez............................... J.— BALADE IX ROMANCE, trda vez.... 1.25 ROB ZA MLADI ZOB. tnla rez KRAGULJČKI (Viva) .................. trdo vezano................................ MOJE OBZORJE (Ganili) .......... XARCIS (Gruden), broširano .... . .40 . .80 J.Z5 . .30 tibetekili duhovnHkov. njemu pri-! padajo cele zakladnice draguljev, •njegove želje veljajo za želje Buddhe samega in njegwva povelja so obvezna za vse Tibetanye. S svojijni I S Ctlir! v TOliu/lnni £»« 4a kil ^ PRIMORSKE PESMI. (Gruden), vez. Jt5 SLVTXJE (Alberchi). broširano POHORSKE POTI (Glastr). broi..... STO U G AN K (Oton Zupančič)............ VIJOLICA (Pesmi za mladost) .......... ZVONČKI. Zbirka pesmi j zn slovensko mladino.) Trdo vezano ............ Z LATO ROG, pravljice, trda vez ........ stiki z zapadom si je bil nakopal pokojni Dalai Lama sovraštvo mnogih podrejenih svečenikov. Navzlic prepovedi avtomobilov v Tibetu, izdani leta 1914. si je bi-1 dal pripe- li« jih lahko pri: KNJICARNI "GLAS NARODA p Ž16 WEST Iftth STREET NEW YOKE. N. Y. ^ I i .. N. Y. S .30 .10 .50 .tX> MO .('O *9 STE ŽE NAROČILI &AR ZA 1*34? - STANE 50 CENTOV. - NAROČITE GA ŠE DANES \ "GLAS NARODA" NEWYOBX, TUESDAY, JANUARY 16, 1934 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A. flmiiiiiiiiiiiiiit^iiiiiiiw m SMEM TE LJUBITI 11 Zanimiv roman iz življenja • -^m ZA M G L A 8 NARODA" PRIREDIL I. H 4S Ako njegova ljubezen ne bi postajala z vsakim dnem močnejša in gli/b j*. bi gotavo opustil vsak trud. Toda tega ni mogel več Moriti. hi pol .-g tega je nenadoma prišlo še nekaj drugega, kar niu jt vzelo ve» mir in razum. Xekaterikrat je svojega svaka, opazoval \ občevanjuu z Gildo. In kmalu je z nn j ostrejšim občutkom ljubosumnosti spoznal. da Werner ljubi r-iitrju vedno umerjeno, dasi je bila ž njim vedno prijazna, toda to ga tri oviralo, tla se ne bi bal. da bi se Werner navzlic svoji bolecn! mogel odločati, da bi Gildo zasnubil. I)a bi Gilda 'brez vsakega pomisleka sprejela tako snubitev. če je Wernerja ljubila ali ne. se mu je zde"!o popolnoma gotovo. Ali ni tam na » bi občutil moei denarja In navzlic nekaterim slabostim j.o svoji naravi mi bi', da bi ga mosrel vsakdo kupiti. In če se je t avzlic svojemu ponosu prodal bogati ženi. j-e uboga družabnica ne Lo niti trenutek obotavlja'« sprejeti Lametiovo roko. kadar bi ji bila ponitd-na. In da bi m1 to moglo zgoditi, mu ni dalo miru ne i>o-noči. ne po dnevu. Nekega dne stopi I L: raid v sobo, kjer sta Gilda in Werner igrala in pela. Slišal ju je n knjižnice ter je pobite!* k njima. Ko pa v>l( ;ii. -najele Gildo samo. Werner ji* ravnokar sel iz sobe. da \zame zdravila. Medtem |»a je Gilda listala med notami, kjer je bolela še da je prti. ko >e vnie Wenir. Ko gror VMopi. se Gilda obnie. kot bi hotela oditi. Tedaj pa se tpoumi. J« >e b« Werner takoj vrnil. In tako ostane. Ha raid jt- laku opazil, da nnt hotela uiti. ji /astan pot in naglo stopi k njej. A i hočete zopet bežati pred menoj, milastljiva jrospiea ? — vpra:a tiho in jo obšine r. vročimi pog1edi. ki niso bili reč Tiapove- tiujoči. tem v v proseči. — Motite {.nwpod yruf, — mu pravi mimo. — Zakaj naj bi be- zala.' Grol" >topi bližje k njej. — In vendar ste hoteli zbežati. Kadarkoli morete, se mi izognete. — pravi očitajoče. Široko odpre oči. ga resno pogleda in ponosno dvigne glavo. — Mogoč' mislile. gospod grof. da imam za to vzrok. Opozorilu pa va*. na to. da se bo gospod Larscn \*r.ak čas vrnil, ako želite ž njim govoriti. — To pomeni: odstranite se! Kaj ne? Gi':l«i nekoliko preb'edi. toda ostane mirna. — Xikake pravic* n'miaiu. da bi v vaši liišj od vas kaj- t^ke-;ra zahtevala. — Toda večkrat bi to radi. kaj ne? I) »volite mi. da vam ost a nun dolžna odgovora na to vprašanje. — pravi kratko. Te br-ede >o niti pognale kri v lica. Krčevito sklene rot". — Gilda! — pri-m-z mehkim. proseeim glasom, da r»e strese, toda kma'li il;«'van.ru je «--t-ila trdna. Toda --»edaj opazi na njem. da zaradi nje mno«ro tdpi. In to ji V/ano* vso nun*. Samo z največjim naporom se i/drži pokonci. Tedaj pa ji pravi tiho in iskreno: — Ne smem te ljubiti in ne morem te sovražiti; n-- meni te imeti, ne morem te pu-.titi. Povej, kaj mi je storiti? Gilda >e >.trc^e in preb'edi. V ton trenutku se od pro vrata in Werner zopet stopi v sobo. Gilda naglo steč» k njemu, kot bi pri njem iskala zavetja. Grof Ha raid ktčevito stisne zobe. ko vidi. kako so Weimerjeve T'či v sro-i zažarele. Gilda mu reče n-kaj brezpomembnih besed, da prikrije srojo ra-zburjenr*st. — Hotela za vami pogledati. jrospod Larsen; jro.spod grof hi rad <7 vami govori1. * Ifara'd v.- premaguje in stopi k svojemu svaku. — Priv-1 sem iz knjižnice. Werner. Kot si rekel, želiš z Gildo prcirU-dati nato kroniko. Položil sem jo na mizo. ker jo pred služabniki navadno /aklopam. — (Hvala ti. ITara'd. — pravi Werner-— Jo l>ova pridno pregledovala. kaj ne gospiea Gilda? ZiV na irrofovem licu titripljejo. Bolelo ga je. da je Gilda Wer-nerju dovolila, da jo je naziva1 «z»njenim krstnim imenom, kar je njemu ravnokar kratko prepovedala. Gihla na Werner je ve besede prikima, grof Ha raid pa nadaljuje: — H«,.* pa lolrko prijazen. Werner, da boš kroniko vedno zaklenil v omaro in boš ključ vedno obdržal pri sebi. Nočem, da bi kak >luž»bnik biskc' po n. Moji predniki so bili vedno divji in nebrzdani in v tej kn/ijri je marsikaj napisano o njihovih njpakah in grehih. Ako > -m postat slab človek, se morem sklicevati na dedno slabost. Ed«n mojih prednikov je ma pr. svojega tekmeca, ljubimca svoje žene, vrgel* skozi okno v ratzburkano morje. Zaradi tega tudi pravijo, da v svojem grehu ne more najti miru in večkrat hodi »po pečinah pod gradom in žalostno vzdihuje. Pipam pa. mi-lostljiva gospiea. da vas ne bo strah, ako boste kaj takega 1/rali. Mo ite kak očenaš za mir mojega divjega predniika. Kdor mnogo «ji»bi. mu je tudi maiogo odpuščeno, kaj ne? Ali pa mogoč** nimate takega usmiljenja ? (til da :je »predobro jm feirala dvojni pomen njegovih besed. Xe lia bi tra .pogledala, rev;-s tre.sooimi ustnicami: — ZaloMiio je. toda lahko anpravite kako krivico. Rog obva-tuj pred tem vsakega človeka, .laz ne bi mogla živeti s kakim gre- bom na svoji vesti. Werner jo smeje »pog-Vda. Xi dparail. da je Haralda zalila rdečica. -— Ves preplašen je v&s obraz. igotfpica Gilda. Ako bi bili vsi ljudje tako čisti rn 'brez vsake krivde kot vi. iprav gotovo ora«eeue-ga m napol golega človeka, ki je tekal po gozdovih. Hribovci so že dolgo govorili o divjem človeku, v planini in po hribovskih kočah ie vladal pred njim velik strah. sestniki potrdili v posebnih kontrolnih kinjižicah. Bojevniki proti podg§anam so v petek stopili v akcijo in se sedaj «e ne more govoriti o uspehu drage "deratizacije". Obisk vodje sirskih Arabcev. Te dni je prispel v Banjaluko arabski prvak Emir Sekib Ar»!an ' hej. ki se je nastanil pri svojem prijatelju inž. Sulku Sa ihagiču. Emir Arslan bej je dandanes naj- kralja Riharda Levjesrčuega, pre-«ej kovancev pa je tudi od poljskega kralja Sigmunda II. Zanimivi so slednjič turški in srbski kovanci rz dobe Djordja Smede-revca. — Vse najdišče bodo arheologi še enkrat s~trokovnjaško preiskali. ker je verjetno, da se skrivajo v'bližini vizemlji še drugi zanimivi zgodovinski ostanki. BORZNA POROČILA NA GROBO 'Na budimpeštanskim p(^k(>pali- iču so našli te dni vso premraže-odličnejši intelektualec med Arab- no staro židovko na grobu njene-ei in obenei4 tudi eden otl od lie- ga moža. ki je umrl pred 13 let:, nih. Sirom sveta znanih musli- I bogo starko so prepeljali v bol-manskih delavcev. Kodom je nis«vlh -nasvetov vrbaske banovine. Kakor so to"vlrža,i" u,lli Zt,ai- ''^"'av je mož -storili muslimani v lianjalnki. ta- w onujaIe sredstva za uničevanje podgan. Tudi v Zagrebu je bilo .nekaj podobnega. naposled pa so se občinski možje odločili za sredstvo '*Ra-tin" od tvrdke "Heka". ki bo za pol milijona dinarjev uničila podgane v 'JO dneh. 'Ker ima Zagreb 14.38:1 hiš. bodo na 'dan d«*ratid-rali okrog 750 hiš in ostalih objektov. Xajeti so že delavci, ki bodo uničevali podgane v 20. že do- a nje nekega rojaka. V svoji veliki v ne-j mi so kmetje prekopali že [»recej zeiulj«* in rzp«dnile so .se baje pri" tem v njilnovo veliko radost razne prikazni n sanj. Delo pa so morali od ožiti in Imdo z njim nadaljevali takoj, -ko nastopi boljše vreme. Ko je tako ves okraj prepričan. da bo v kratkem delil blago carja Xemanjt*". pa se je po golem naključju odkril drug zaklad. ki predstavlja veliko vrednost za arheologe. Ko so namreč popravljali in razširili vodovodno napravo, so v neposredni bližini Kuršumlije delavci .naleteli na ostanke neke rimske stavbe. vmes pa tudi na večjo kol ieino srebrnega, zlatega in bakrenega d eni a rja. Strokovnjaki so ugotovili, da vsebuje ta arheološka najdba rimski denar od Dioklecijanove dobe do poznejših <"-a--SOV, tako da so na najdenih kovancih imena šestih rimskih vla-t ilarjev. Poleg rimskega denarja ločenih okoliših in bo vsak dnev- so naš i tudi ra4zno\-r.sfne kovanci-no obiskal po 2-» do 30 ht-5 in dru- j iz dobe križarskih vojn. Nekaj te-gih prostorov, kar mu bodo po- ga denarja ima i>odobo in im«- i SPOR ZARADI MESTA V GROBNICI Premožen Parižan, ki je imel skrivaj ljubavno razmerje z žt no -svojega prijatelja, je ostal svoji ljubici zvest do zadnjega trenutka in spomni' s- je je tudi v oporoki. Zapusti! ii ni samo bogate dediščine v denarju, temveč tudi pravico /do posmrtnega prebivanja v njegovi rodbinski arrobnici. Zena ljubici zvestega in hvaležnega moža se pa noče sprijazniti z oporoko svojega nezvestega moža ill zato se je obrnila na sodi:če s prošnjo, naj oporoko razveljavi, češ. da je bila napisana pod vpli-vom premetene zapeljivke. Civilno sodišče je pa ženino zahtevo zavrnilo, češ. da zakonom stvo ne more biti povod za razveljavljanje o|M»roke. Zadeva pride pred višje sodišče, ki bo moralo odločiti, ali naj zakonska žena izgubi do mesta v rodbinski grobnici in da-Ii sme biti moževa ljubica pokopana z njo v Isti grobni-i Koledar L 1934 Bomback pise o "BOULDER D AMU"; Troha govori o "DUHOVIH IN STRAHOVIH" ter o "KRIŽIH IN TEŽAVAH"; Rupnik pa klasično opisuje DOBO BLAŽENE PROHIBITIVE, — vse to poleg kratkih povesti, zanimivih spisov, gospodarskih in tehničnih razprav, najdete v letošnjem koledarju. Vemo, da boste popolnoma zadovoljni z letošnjim koledarjem in zaradi tega ne odlašajte, pač ga pa naročite še danes. TEH 160 STRANI ZANIMIVEGA CTIVA, SUK, POUKA IN NASVETOV JE VREDNIH ZA VSAKEGA 50 CENTOV i Slovenic Publishing Company 216 West 18th Street New York, N. Y. 110 LET STAR SAMEC UMRI t) zdravju in zakonskem življenju so mnenja deljena. Neki angleški zdravnik je nedavno nu]>i-•sal dalj'o razpravo o nervoznih ljudeh in prišel je do >ak'jiu-ka. da se v zakonu ljudje nikakor ne poiuire. kakor splošno misli, temveč postanejo še bo'j nervozni. Zena baje pomiri šele po dru-irem otroku, mož pa po tretjem, toda samo v primeru, če imata dovolj sr-dstev za vzdrževanje sebe tn otrok, drugaee pa postaneta o-ha tem bolj nervozna in sitna, čim več otrok imata. V isantiagu v Chile je umrl pred kratkim 110 let -ta:* samec, ki je neprestano zatrjeval, da je dosegel tako visoko starost čil in zdrav samo zato. ker .se nikoli ni /menil '.a ženske. Mož se ni hotel oženiti, temveč je raje gledal, kako se ženijo drugi. To utrjuje in osvežuj* človeka na duhu in na telesu, je zatrjeval. To je bil nemški priseljenec FV-lix l*u~o. čudak tudi sicer. V mladosti je mnogo potoval in v San-tiagu s? jt* trajno naselil šele. ko m ii je bilo .10 let in ko je imel za seboj že lep kos burnega življenja. Znan j«- bil kot najstarejši samec na svetu in veselilo ga je. da je njegovo življenje jasno ovrglo naziranje. da žive oženjeni dalj. nego sanici. Njegov primer utegne marsikoga odvrniti od zakonskega jarma. SHIPPING m NEWS s^jjflj.&gr.T r r■■=•.=• 17. Januarja: Washington v Havre 19. januarja: Olympic v Cherbourg1 20. januarja: Chuni|i!aiii v Havre Čutite di Siivoia v (>no» VoletKlam v lioutogne Brettifii v Llreinen 24. januarja: Hamburg v Hamburg 27. januarja: Kuroj-a v Bremen 31. januarja: Al.mh.i i t.ui v Mavre New York v Hamburg 3 februarja: 1U- Kntocc \ IU\ie iCt-x v Ueiiua 9 ebruarja: o!ympie v Cli<-rln>urg 10 februarja: ClUOIIp'.lill V ll;t\re llrciuni v Un-iiuu 14. februarja: l>reii|;aria v Cherbourg 15. februarja: Wasltinsli.n v ltuvre 17. februarja: l*atis v lla\r»* Kuru|-u v lirciiit-ii 23. februarja: .Maj« stic \ Cherbourg 24. februarja: Vciendam v 1JouI<>k»c 27. februarja: Halurnia v Trst 28. februarja: llaiilialtun v Havre Hamburg v Hamburg 2. marca: Olympic v Cherbourg 3. marca: Iiremen v Ortntt-n Chaiii|>luin v Havre lit-x \ ticin a 7- marca: Ht-rnimiria v L'li< rb»uig .\«-u- Vork v Hamburg 11. marca: l^il'ityeil>- v Havre 14. marca: Washington v Havre 10. marca: Kur«.pa v f:rem«n Majeittii'. v Cherbourg 17. marca: •"aris v Havre Oonte ili Savoia v Cction 21. marca: 1'eretigaiia. v »*h»-rl»i>«irg DeutHehlamI v Hamburg 24. marca: lie tie Kraiire v Havre 28. marca: Manhattan v Havre Hamburg v Hamburg 29. marca: Olympic v Cherbourg 31. marca: 1'remeii v Ijreinen Volentlam v IV>ul>>gtie Ilex v Genoa ČLOVEK KMETUJE ŽE 20,000 LET V JUGOSLAVIJO Pr«ko Havre NA HITREM EKSPRESNtM PARNIKU ILE DE FRANCE FEIiftCARJA Mavra PARIS 17. Februarja — JT. Marca CHAMPLAIN ^t) Januarja — tO. Februarja NIZKE CENE DO VSEH DELOV JUGOSLAVIJE Za pojasnila in potne liste vprašajte naše pooblaščene agente circrieK JQna i 19 STATE STREET, NEW YOKFC Dosedanja dognanja znanosti ram tole pripovedujejo: Preti vee desettisoei leti so Evro po pokrivale ogromne ledene mase in ji dajale eisto drugo oblieje. — Nad ozemljem Francoske in Angleške je ležal sklenjen led. po katerem >e je odtakala ilovnato-ru-mena voda v Severno morje. Xi bi lo ne Jadranskega ne Severnega morja, in tudi o Sardiniji in Korziki ni bilo sledu. Ledeua doba j-1 trajala vee tisoeletij in ustvarjala tvžke življenjske pogoje. Rastlinstvo in živalstvo je uspevalo sam > r.a jugu. Xa jugu Francoske in Xemeije najdemo sledove nost>ro-gov. mamutov in severnih jelenov. Človek je prebiva! tedaj v votlinah. ki jih zasledimo poleg na o. inenjenem ozemlju tudi št» na Hrvatskem. Preživljal se je z lovom. Kele pred 20.000 leti se je otajal zadnji led. In je dobila Evropa današnje obličje. Pokazala se je rodovitna zemlja in iz lovca je postal človek krnet. Ugodnejše .podnebje ■mu je omogočilo boljše življenje in i pospešilo razvoj kmetijstva. illlliiinii^ll^iliiiliiiiiiiiiiiKff^iliiiiiiiiiiiiiiwn^i CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNI2ANA Angleško-slovensko Berilo ENGLISH SLOVENE READEK ST AXE SAMO $2 Naročite ga pri — KNJIGARNI 'GLAS NARODA' 216 WEST 18th STREET NEW VOKS CIT7 /