m
PRIMORSKI DMEVMIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE
štev. 395 - Cena 4.- lire
Poštnina plačana v gotovini Spedlzione in abbon. postale_
TRST, sobota, 14. septembra 1946
UREDNIŠTVO in UPRAVA, PIAZZA GOLDONI št. 1 - I. Tel. št.: Ur. 93806, 93808 - Upr. 93807. Rokopisi se ne vračajo
Jugoslovanski narodi so majhni narodi, ki pa znajo braniti svoje pravice. Zato Jugoslavija ne pristane na metode, s katerimi bi ji tujci vsiljevali svojo voljo.
EDVARD KARDELJ
RAZPRAVA 0 TRŽAŠKEM STATUTU
K 13. _
** konte
Molotov zavrnil ameriški predlog -Češkoslovaški delegat za realno unijo
Rok S. oktobra po-jr *» konferenco že naravnost PMejev meč. Na vse strani Rijejo delo, množijo seje, ta-lj J*h je bilo danes kar osem. jj^čar glavna vprašanja kon-še zdaleč niso rešena. Ne 6 novih italijansko-jugo-meja ne tržaško vpra-
^ne Problemi italijanskih repa-FJMti vprašanje italijanskih ko-
e nasprotno, Kardelj je vče-^^tovil, da je Jugoslavija sto-premnogo, da bi pcspe-jj ® omogočila sporazum, da pa delegacij v politično teri-em odboru za Italijo sprem-razpravo z molkom, ka-
Vprašanje
'foškega statuta
\V V
'•»bi
»e je stvar n’,č ne tikala
l
Ho,-
h	mirovne	konference
trSaikega statuta v i, <*lotnega vprašanja drlav-
Wlo*^ll’e med Jugoslavijo in ^ . Z drugimi besedami, v Pa-i^Pravtjajo o obliki	vse M-
^ tega. gospodarskega, social-4	in	kulturnega živ-
** Julijske krajine in Trsta.
na kocki je usoda vsega * le	prebivalstva. S pribo te-
U* ra*umljit>p, da naše ljudstvo Vodljivostjo zasleduje potek kb,. V^idnja in skrbno tehta pri-
L. ’»
V 1,7
(jT*® je, da je vprašanje Julij-^ tujine in Trsta mogoče gle-to. ra*ličnih stališč, upoštevajoč "te rnornente; bistvene vačno-je vedeti, 'katero stališče i' tein jo m tukajšnjega prebi-^ In ekonomskim nujnostim * zemlje, katero stališče se zahtev več ali manj odda-°^nosno jim diametralno na-‘te- Pri tem -.7(1
E? meril, od etničnega do zgolj I,finega, £e manjka osnovni ‘	ki naj nas vodi pri rese-
tn nasprotnike svojih Ziv-Pravic in koristi.
je seveda po-pomena postavljanje
i vprašanja samega. Tako je d, V tltede rešitve našega vpra-^ > 9^neljai0 etnično načelo; a ^ načelo samo predstavljalo (Tp° dopustitev, so ga takoj |Ci	s statistiko številčnega
‘j°, kar pomeni dejansko Ij^je etničnega načela same-Lj*”1 se je v debato o rešitvi Vprašanja vrinila neiskre-ltj(e t,rikritimi, sebičnimi načrti. \ k° v primeru Sedmo-tll ’ kjer predstavlja mestno tetvo posledico madžarske
ali še več, kakor da bi bila do stvari že od vsega početka zavzela svoje stališče, ki v ničemer ni podobno jugoslovanski težnji po sporazumu. Mar naj potemtakem konferenca tvega vso moralno krivdo, če ne bo uspela? Agencija Tass je še eno stvar postavila na svoje mesto. Ves svet se še spominja, kakšnega vraga je počela avstralska delegacija v prvih tednih konference, da zaščiti male narode pred velikimi. Ko pa so sedaj v odboru do zadnje podrobnosti razčistili, osvetild in utemeljili jugoslovanske pravice do dejanskih jugoslovanskih narodnostnih meja, do gospodarskih centrov, ki so življenjskega pomena izključno le za Jugoslavijo in male države v Srednji Evropi, sc nihče izmed prekooceanskih zagovornikov malih narodov niti z besedo ni oglasil v obrambo njihovih pravic: ne Avstralija ne kdo drugi.
Miselnost Mr. Benneta
Kakor koli, odbor je včeraj prekinil razpravo o mejah in se danes lotil tržaškega statuta, da bo lahko pododbor za tržaško vprašanje ob času opravil svoje delo, pa se bo nato povrnil k vprašanju meja, tedaj tudi jugoslovansko-trža-ških in o njih zavzel svoje stališče. 7,e do jutri naj bi bila razprava o tržaškem statutu zaključena. Na kratko jo je. danes otvoril Molotov, nadaljevalo pa jo je še pet govornikov. Poslednji je bil Anglež Ben-met, ki je brezobzirno razgalil načelne .osnove in nazore, na katere se opira znani angleški predlog o tržaškem statutu. Oblast naj bi bila vsa v rokah guvernerja in dveh pomočnikov, ki bi ju on imenoval. V vladi naj bi bili poleg teh dveh
še trije Tržačani, izvoljeni od ljudstva, ki pa v takem razmerju do tujcev ne bi mogli odločati niti o najmanjši stvari Tržačanov in njihove luke. In Bennet se menda niti ni zavedel, kako silno je zgv-ešil, ko je utemeljeval angleški predlog z atgumenti, s katerimi se kolonialna politika Velike Britanije onemogoča celo v Indiji. Rasni razlogi in politična nezrelost naj bi ne dopustili, da bi dait Tržačanom v roke prosto oblast nad njihovim mestom in luko. Vsem Tržačanom pa je znano, kdo podpira ravno v Trstu one elemente, ki netijo sovraštvo proti vsemu, kar je slovanskega, ki pretepejo celo lastne rojake, ki so spoznali, da je edina rešitev v slovansko-italijanskem bratstvu na tržaških tleh. Najprej dopustiti, da se izbljuje vse blato na ljudi druge narodnosti in na tiste, ki s temi sodelujejo, potem pa reči, da je vse prebivalstvo med seboj v rasnem sovraštvu, zato politično nezrelo, da bi si samo vladalo.
In da svet ne bi preveč zvedel o vsem tem iz ust govornikov na pariški konferenci, ki o njih vrsta trgovsko plasiranih novinskih a-gencij že itak čim manj govori, ker mora toliko več poročati o vsem mogočem in nemogočem, še roki 14. septembra, 5, 16, 23 oktobra itd.!
Da bo šlo pa delo hitreje od rok, se mora vsak odbor posebej baviti z avstralskim predlogom o človeških pravicah, s predlogi o socialni pravičnosti, za katero seveda nobena izmed dejansko prizadetih vlad noče prevzeti nobene odgovornosti. Ta čas pa agencije Reuter, AFP in druge lansirajo v svet vesti o neposrednih pogajanjih med Jugoslavijo in Italijo, ki o njih nihče ne more reči, ali bodo uspela
Maršal Tito sprejel češkoslovaško delegacijo
Beograd, 13. - Tanjug — Včeraj je sprejel maršal Tito člane češkoslovaške delegacije, ki jim načeluje češkoslovaški minister za socialno pomoč in za delovno skrbstvo Zdenek Nejedly.
ali ne. Ce slučajno ne bi, bi bil podan le razlog več za znane izpade in gonjo.
Malo se je Avstralcem doma spodtaknilo. Na pobudo jugoslovanskih izseljencev so zastopniki tamkajšnjih sindikalnih, kulturnih in gospodarskih organizacij opozorili zastopnike avstralske vlade v Parizu, da je stvar s Trstom in ju-goslovamsko-italijanskimi mejami precej drugačna, kakor jim to narekujejo njihovi računi.
Višinski obračunal z obrekovalci
Višinski pa je napravil z italijanskimi «sabljači», ki so ga zaradi njegovih zadnjih izjav v politično teritorialnem odboru za Italijo pozvali na dvoboj, kratek proces. Kalor pri vseh ultrareakcionarnih nergačih se je tudi v tem primeru pokazalo, da so gradili svoje ogorčenje in svojo užaljenost na lati Višinski je danes v posebnem pismu, ki ga je poslal vsem' delegacijam na konferenci, ugotovil, da so njegove besede gorostasno potvorili. Njegove besede: «Ta dejstva dokazujejo, da so bili opevani italijanski generali kakor Graziani Messe in podobni bolj vajeni bežati, kakor pa se bojevati*, so se v pro-vokaterskih kronikah neofašističnih trobil glasile: «da so Italijani bolj sposobni za beg kakor pa za bojevanje*.
Medtem je prišlo danes v politič-no-teritorialnem odboru za Bolgarijo do hudega spora, ki se je zaključil tako, da so zastopniki Zedinjenih držav, Ukrajine, Bele Rusije, Jugoslavije in Češkoslovaške s predsednikom odbora vred demonstrativno zapustili dvorano.
Jamstvo za uničenje fašizma
Beograd, 13. - Tanjug — Zveza čeških partizanov je s svojega prvega pokrajinskega zborovanja poslala maršalu Titu pozdravno brzojavko, v kateri pravi med drugim: «Junaška in pogumna borba jugoslovanskega ljudstva je bila svetal primer in dosežene zmage so nam dajale poguma in nas kalile v naš: nenehni borbi proti fašlstčnemu okupatorju za svobodo našega ljudstva. Trdno smo prepričani, da je bratstvo vseh slovanskih narodov s Sovjetsko zvezo na čelu najboljše jamstvo, da bo fašizem uničen in ne bo mogel nikoli več ogra-žati evropskih narodov. Trdno smo prepričani in zagotavljamo vam, da bomo zvesti stražniki Jasenlških gora in da se bomo trudili da še bolj utrdimo enotnost našega ljudstva z ljudstvom Federativne ljudske republike Jugoslavije
Kako Angleži utemeljujejo
svoje predloge o tržaškem statutu
osvajalne politike.
V ‘stUo posledico
«<] h»,,ai,Ce
razmejitve med MadZar-i|. ^manijo h:tro rešili za-, l‘°rnega rumunskega etnič-
. *>tv
fo^^teija pokrajine, se rešitev vprašanja vleče v nedogled,
1 *aradi nespornega slovan-e!hiČnega značaja naše .polk i0voll jdsno, da je prilclju-Jdgoslaviji edino pravična
ne; ose to ni važno; vazna ?latistika, ker nekomu ta-P^htra; vaZno ni, da je (far W«fci krajini in Trstu na-a statistika gola abstrakt-sta Življenje in skupna | mirila med obema naro-**°ten antifašistični blok; X da je g. Bevin na podil 0 gvojevrstne statistike u-da pride v Trstu na vsa-„ Ol,enoa 10 Italijanov; vaZno Prebivalstvo Tri ča in PNi furlanskih vasi plebisci-za Jugoslavijo; vaZno *' Furlani — Italijani, itd. %0'1, kotra in za kajt •tejjj.' da se na podlagi take-^tie ° ^ moglo ustvariti nič S* ,a> čz trga je izšel kom-*tf ^ternacionahzaoije in Se Na ^čromi.s oblike in vsebine N, , dternacionaliziranega o-Nv / ®krb),0 izključuje TrZič Iz skrbno vključuje Ko-‘ 'J jo *'čno etničnega nesmt-Nf.N0<tarsfci absurd. Krasno
v*f»-
. ««vob0jirno danes pred statu-‘ki 0<1nega trZaškega oz.em-N>i„o ^aka na dokončno obliko %r(o’ ker Je to vprašanje orta-fh n<* zasedanju štirih zu-‘V“r°, J*ti vidiki, ki so rax,'Čne razmejitvene i**!ln^tei\>ijo in Italijo, so -Dih obl'ki razvidni tudi v N«!)	statuta,	z razl.ko,
jNbl ,*** predlogi, izhajajoč i zastopajo stališče da P°novno izročiti Ita-° težaškemu prebivat-i t> Up/-°vico do odločujoče V N.r tvobodnrga terito-• Pitdt ° knvernrrju popolno ' ,1ko stoji Sovjetsua *'tiaAi ifrU’ da f* teeba za-'e 'Nho u Prebivalstvu vso ■ h pa <n **'>) Jno oblast, gu-i,' *io„ ® "adzorno oblast. Tu C”0 !tfca* 0 abstraktnosti T'Mtvini*n'0* načela in o 'Ne uušrgu vprašanja, /c 'ki pariški, „„glcški in edloy, ohevem pa no-
Ob začetku današnje seje politič-no-teritorialnega odbora za Italijo predsednik Egeland iz Južne Afrike ni pozabil opozoriti delegate, da je treba kenčati delo 3. oktobra in da je zato treba zaključiti tudi razpravo o tržaškem statutu že do jutri zvečer.
Vprašanje tržaškega statuta, ki ga obravnava 16. člen načrta o mirovni pogodbi z Italijo, je eno izmed vprašanj, ki se o njih štiri velesile med seboj niso mogle sporazumeti in ki jih zanj tudi ne veže zadnji sporazum o skupni obrambi skupnih določil mirovnih pogodb. Molotov je zato v svojem govoru načel ameriški načrt o statutu in obeležil njegovo nejasnost, ki prihaja do izraza tudi v ameriški spomenici o tej stvari. Zato je ameriški delegat Dunn obljubil nadaljnja pojasnila, a zatrjeval, da bo po ameriškem predlogu Varnostni svet ZN po svojem guvernerju dal vsa jamstva, da bo tržaško prebivalstvo za-tes uživalo vse svoboščine.
Prvi daljši govor je imel češkoslovaški delegat Ivan Horvath, ki je ugotovil, kako pričajo nepristranske vesti iz Trsta o nezadovoljstvu tržaškega p.ebivalstva in o njihovi bojazni, da ga ne čaka bodočnost, kakršne si obeta in kakršno je zaslužilo s svojimi silnimi žrtvami. Položaj, ki vlada sedaj v Trstu, daje moč diskreditiranim fašističnim elementom. Nemogoče bi bilo zagotoviti, da bodo Tržačani, ki so dokazali, da se znajo boriti za svoje pravice, sprejel’, vlado, sestavljeno iz tujcev. Zgolj tesnem sodelovanju z Jugoslavijo, v kateri bi našel Trst svoje mesto kot njena federalna edinica, bi bilo mogoče jamčiti za potrebni mir
Francoski delegat je razložil francoski predlog, po katerem naj bi ostalo vse tržaško svobodno ozemlje prosto področje in bi kot tako služilo ne le podonavskim, ampak tudi vsem drugim državam. Avstralski delegat Hodgeson je menil. da bi za tžaško svobodno o-zemlje ne smel biti zadnja instanca Varnostni svet ZN, v katerem vsakdo lahko s svojim vetom posredno vpliva na položaj Trsta, marveč bi moral izvajanje tržaškega statuta kontrolirati poseben svet, v katerem bi bili zastopniki štirih velesil in treh drugih držav.
Angleški delegat Bennet je skušal dati angleškemu predlogu o tržaškem statutu videz demokratičnosti, hkrati pa je zagovarjal imenovanje guvernerja, podguver-ni-rja in pristaniškega upravnika ter njihovo neposredno podreditev Varnostnemu svetu ZN. V svojem govoru je dejal, kakor beleži agen-
tio, posredno potrditev o plebiscitarnem značaju teZnje tukajšnjega prebivalstva po priključitvi k Jugoslaviji. Demokracija je u tem primeru zelo nevarna, zato je treba oborožiti guvernerja s tako oblastjo, ki bi demokraciji ne pustila do sclpe.
Ob tak'h pogojih sploh ne more biti govora o statutu esvobodnega trzaškeg- . oz -mljas, ampak izključno le o statutu «svobodnega» vmešavanja v notranje zadeve triaške-ga mednarodnega ozemlja po vidikih, ki nimajo ničesar skupnega z objektivnimi potrebami normalno razvijajočega se tržaškega gospodarstva u zgodovinski povezanosti z njegovim naravnim zaledjem.
cija «Reuter»: «Mnenja pa sem, da bo treba vzpostaviti tako široko mednarodno kontrolo zaradi tega, ker je v bližnji bodočnosti pričakovati napeto rasno razmerje in hkrati težke gospodarske prilike na novem svobodnem ozemlju. Zaradi tega ima angleška delegacija za bistveno važnost, da se prizna guvernerju kot zastopniku Varnostnega sveta ZN največja oblast. Angleška delegacija je mnenja, da v skupnosti, v kateri rasna napetost lah-
ko vsak čas zavzema nevarne oblike, ne bi bilo prav, da bi se oblast izročila komaj rojeni ljudski skupščini,* Malo dalje je še dodal: «Angleška delegacija je prepričana, da je treba dati tako oblast guvernerju, če se hoče, da bo svobodno ozemlje doseglo zrelost, ne da bi bila ena ali druga rasa prizadeta v svojih pravicah in interesih.* Angleški delegat se je Izrazil proti jugoslovanskemu predlogu m je odklonil tudi sovjetsko stališče.
V polltično-teritorialnem odboru za Bolgarijo je prišlo danes ne. dvomno do najviharnejše seje, kar jih je bilo doslej v okviru vse konference. Pričeli so razpravljati o grških in bolgarskih pripombah glede nove grško-bolgarske meje, glede katere so Bolgarji zahtevali uveljavljenje bukareške pogodbe iz leta 1913., Grki pa novega bolgarskega ozemlja. Vrsta delegatov je ostro kritizirala grško imperialisti, čno politiko, Odklonili so grški predlog tudi zaradi tega, ker je b'l prekasno predložen odboru. Nenadno je ameriški delegat zahteval prekinitev razprave in glasovanje, toda predsednik odbora na take postopanje ni mogel pristati. Spričo prepira, ki je nastal, je predsednik kratkomalo zaključil sejo ter zapustil dvorano. Sledili so mu delegati Sovjetske zveze, Bele Rusije, Ukrajine, Češkoslovaške in Ju. gesla vije. Preostali delegati so tedaj sejo nadaljevali pod vodstvom podpredsednika Parka.
V poliiično-terltorialnem odboru za Madžarsko so razpravljali o zaščiti madžarskih državljanov na ozemljih, kj z novo pogodbo pripadajo drugim državam. V gospodarskem odboru za Italijo so izgubili
Neomaina vera in odločnost
primorskega ljudstva
v
Številne brzojavke prijateljem našega ljudstva v Pariz
Pozornost ' vsega primorskega ljudstva je danes obrnjena na pariško mirovno konferenco. Tam se odloča njegova usoda.
Vseh pet in dvajset let suženjstva je nag človek na tem koščku zemlje ječal in trpel, toda ne brez odpera. V letih vojne je o<V-por dozorel, rodil upor in wri vemo, kakšno je bilo zadržanje do tedaj brezpravnega ljudstva, kalc-šen je bil njihov dosledni junaški boj, njihove žrtve.
Da'nes, ko v Parizu nočejo slišati o jugos^vanski Gorioi, se naše ljudstvo upravičeno sprašuje: Kdo je bil tu, na Goriškem, v samem mestu Gorici v septembru 19’tS, tedaj ko so italijanski vojaki jadrno zapus ili našo zemljo t Ah se ni dvignilo goriško ljudstx'o kot en mož ter se zagrizeno borilo v Goric*:, v njenih predmestj h, v Mirnu, na Krasu, po vsem Posočju proti Nemcem? Kje so bili tedaj tisti Italijani,
Poldrugo lelo po končani vojni
ima Anglija še vedno polno vajaških oporišč na Biižnjem vzhodu
Vihar v odboru za Bolgarijo
V nobenem odboru včeraj niso dospeli do nikakih zaključkov
najprej skoraj uro časa, da bi dognali, kako bi pospešili delo, nato brez haska obravnavali, kaj vse mora Italija vrniti državam, ki jih je v času okupacije oplenila, in nazadnje sklenili, da bodo italijansko -delegacijo v ponedeljek še enkrat zaslišali. V pododboru za italijanske reparacije so se prav tako za-mujali z vprašanji procedure. Medtem je Italija pristala, da bo plačala Egipčanem 6 in pol milijona funtov za škodo, ki so jo njena letala povzročila v Egiptu. Ostala škoda, ki so jo prizadejali Egipčanom v času vojne, pa znaša 19Č milijonov.
V vojaškem odboru je rumunski delegat, general Damaceanu obrazložil rumunsko stališče o predvidenih omejitvah rumunskih oboroženih sil. Predvsem je zahteval nekaj več rezerv vojnega materiala.
Odbor je sklenil povabiti albanskega delegata, da razloži svoje stališče o vojaških klavzulah mirovne pogodbe z Italijo, vendar je skušal angleški delegat vplivati, da bi mu dovolili govoriti le o vprašanjih, o katerih se odbor še ni odločil. Tudi v gospodarskem odboru za Balkan in Finsko niso prišli danes do nikakih zaključkov.
Moskva, 13. — «Izvestja» posvečujejo dolg članek položaju na Bližnjem vzhodu in pišejo med drugim: cArabski narodi Bližnjega vzhoda in ves svet pričakujejo od Združenih narodov, da se resno zainteresirajo za vprašanje arabskega vzhoda, kjer je v nevarnosti splošna varnost tega dela sveta zaradi militaristične politike Velike Britanije, ki vztraja pri Izvajanju svojih lastnih načel. Združeni narodi naj zavarujejo suverenost in neodvisnost te dežele in naj dosežejo umaknitev vseh tujih čet ter odpravo vseh oporišč, katerih obstoj ni upravičen*. Clankar pravi nato, da je del držav kakor Egipt, Sirija, Libanon, Sauditska Arabija, Iran, Irak- in Turčija, ki so člani Združenih narodov, in katerih suverenost je po statutu Združenih narodov priznana, podvržen stalnemu kršenju s strani države, ki je sodelovala pri ustanovitvi organizacije Združenih narodov. Zdi se, da ta država noče uveljavljati njenih načel. In ta država je Anghja, ki ima na ozemljih suverenih držav komisije in vojaške baze. Njihovega obstoja ne upravičujejo nobeni interesi splošne varnosti. Vprašanje je, na podlagi kakšne pravice in s kakšnimi nameni vzdržuje Velika Britanija tu skoraj poldrugo leto po vojn! čete in oporišča kljub jasno izraženi volji Arabcev.
šili s strojnicami. Ubit je bil en ujetnik, dva druga sta pa bila ranjena.
V Bombayu Se ni miru
Bombay, 13. - VZN — Uradno poročilo, ki so ga sinoči izdali, javlja, da sta bili včeraj v Bombayu ubiti dve osebi, osem pa ranjenih.
Polcija se je včeraj posluževala solzilnega plina, da razžene demonstracijo delavcev električne centrale v Delhiju. Vojaške sile stražijo električno centralo.
Napadi na banke v Palestini
Jeruzalem, 13. — Danes so Židje sprož li pravo ofenzivo proti finančnim poslopjem. V Tel-Avivu so napadli otomansko banko in so se polastili dveh vreč, polnih bankovcev, druge skupine Zidov pa so napadle urade iste banke v Jafi in banko «Barclays».
Napadli so tudi zapore v Jafi. V mnogih ulicah mesta so izbruhnili požari. V Jafi je pri napadu na otomansko banko prišlo do spopada s policijo. Pri tem je bil eden ubit, nekaj pa ranjenih. Proglasili so policijsko uro.
S strojnicami udušen unor
Sydney, 13. - VZN — Nizozemska poročevalska agencija je danes poročala, da so upor stotine indonezijskih ujetnikov, ki je izbruhnil v nekem nizozemskem taborišču, 160 km oddaljenem od Brisbane, udu-
DANAŠNJA GRČIJA
Ljudje se ponovno zatekajo v gore. Umori, aretac je, Internac je
Beograd, 12. Tanjug. — «Borba» piše, da odporniško gibanje v Grčiji vedno bolj narašča. Razni dogodki v Grčiji dokazujejo, da je grško ljudstvo vedno bolj odporno proti terorističnemu režimu, proti umorom in proti odpravi demok-a-tičnih svoboščin. Režim, ki, vlada v Atenah, ni nič drugega kot grški neofašizem, Ki ga sedanja vlada skuša zakriti. Vesti o oboroženem odporu proti monarhofašstičnemu terorju govorijo kljub vsemu vsemu svetu dovolj jasno.
«Borba* navaja nekatere članke grških listov, ki dokazujejo, da so danes v Grčiji vsi tisti, ki »i želijo svobode, mira in socialne prav ce, podvrženi preganjanju, zaporu In mučenju.
List «Atnlki Alilertgi* piše, da Je bilo 27. Julija ustreljenih osem oseb pri Avdirju, drugih deset oseb pa je preki sod v Kilfisu obsodil, štiristo oseb pokrajine Veria je bilo interniranih. List «Elefte-.-ia» piše, da so vojaštvo in oročništvo in policija umorili od 31. marca do 27.
avgusta 1427 oseb, 415 pa težko ranili. Aretirali in mučili pa so 1644 oseb. Za 39 ljudi so javili, da jih pogrešajo. 1296 oseb so internirali, 3942 pa aretirali. V Makedoniji in v pokrajini Olimpa je za časa plebiscita vladal izreden teror. Isti list piše, da se je nad 16.000 oseb zateklo v gozdove, samo zato, ker so bile nasprotne monarhiji. Na tisoče drugih pa se skriva v mestih. 7000 oseb so pred kratkim internirali v severni Grčiji in 60.000 funkcionarjev in uradnikov je pri zadnjem plebiscitu volilo kar dvakrat.
Vse to je dokaz, da grško ljudstvo ne misli popustiti pred sovražnikom in da se odločno bori proti monarho-fašističnemu terorju In odgovarja na lati način kakor takrat, ko se Je uprlo divjaški politiki nemških in italijanskih fašističnih okupatorjev.
GrSkl fašisti ie nadalje
izrvsjo
Tirana, 13 - Tanjug — Albanska telegrafska agencija poroča, da
grški monarhistični fašisti nadaljujejo z izzivanji na grško-alban-ski meji. 6. septembra je skupina 6 grških vojakov povzročila nov Incident. Grška obmejna straža v Di-berlizu na področju Leskovice je streljala na albansko obmejno stražo. Albanska patrulja ni odgovorila na to izzivanje.
Pred kraljevo vrnffvijo
Atene, 13. - VZN — Protj glavnemu tajniku grške komunistične stranke Nikolasu Zachariadesu bodo sodno postopali 25. oktobra zaradi obtožbe, da je pred volitvami imel govor, katerega imajo zu «huj-skanje proti javnemu redu».
V nekaterih atenskih krogih menijo, da je gr.ška vlada sprožila vprašanje, da se grška komunistična stranka stavi izven zakona in da se proti njenim voditeljem sodno postopa, na posebni seji, na ka teri je sklepala o «zakonu in redu*.
Minister Wallace o ameriški zunanji politiki
London, 13. - VZN — Ameriški trgovinski minister Henri Wallace je na seji v New Yorku zagovarjal realistično ameriško zunanjo politiko. Izjavil je: «Resno želimo mir s Sovjetsko zvezo, toda prav tako pa tudi resno želimo, da nam ona pride nasproti. Združene države stoje nasproti sili, proti kateri ne moremo vod.ti pretrde politike, kajti čim bolj bodo surovi Ameri-kanci, tem bolj bodo postali surovi tudi Sovjeti. Amerikanci se moramo zavedati, da bodo sovjetski ideali socialne in gospodarske pravičnosti zavladali skoraj v tretjini sveta. Zato se morajo odnošaji s temi področji razvijati na prijateljski osnovi.
Imperialistična politika Velike Britanije, je nadaljeval Wallace, v pokrajinah Bližnjega vzhoda bi skupno s sovjetskimi represalijami lahko vodila Združene države naravnost v vojno, razen če ameriški narod ne bi jasno označil svoje lastne politike. Niti Velika Britanija niti Sovjetska zveza si zdaj ne želita vojne, teda njuna sedanja politika lahko privede vanjo. Da bi preprečili to nevarnost in zagotovili lasten obstoj, bi morale Združene države gledati na inozemstvo z lastnimi očmi. Ljubimo Britance kot posameznike, toda da bi po Veliki Britaniji naredili ključ za našo zunanjo politiko, bi bil višek ne umnosti.
Kralj Jurij bo odpotoval v Grilio
London, 13. - VZN — Reuterjev diplomatski urednik je »zvedel iz krogov blizu grškega kralja Jurija, da se bo kralj vrnil v Grčijo v 14 dneh.
Bolgarski narod se je nav> dušeno udeležil nlebiscita
Sofija, 13. - Tanjug — Tanjugov dopisnik poroča iz Sofije, da je an gleški laburistični poslanec Zillia-kus, kj je prisostvoval referendumu v Bolgariji, dal sledeče izjave tisku: Prišel sem prvikrat v Bolgarijo in dobil sem najboljši vtis. Prisostvoval sem manifestacijam in sem opazil veliko spontano navdušenje ljudstva. Pri teh manifestacijah so bili res zastopani vsi sloji in vse bolgarsko ljudstvo. Vse ljudstvo se je udeležilo z nazduše-njem plebiscita. Samo narod, ki je dosegel svobodo, ki gleda z velikim zaupanjem v prihodnost, ki veruje vase in v svoje zmožnosti, je lahko tako navdušen in srečen.
Zilliakus je pojasnil vzroke, zaradi katerih je laburistična vlada zavzela nasprotno stališče do bolgarske Otačestvene fronte.
Izjavil je, da se v Bolgariji ka. kor tudi na Češkoslovaškem, v Jugoslaviji in na Poljskem gradi novo življenje, ki ni v skladu s politiko, ki ji sledijo angleški konzerva-tivci in laburisti. Zato iščejo razne pretveze, da bi nasprotovali tem spremembam. Pojasnil Je nato tudi zadržanje stranke do angleških delavcev in do angleške politike.
PARIZ. — Več kot 100.000 francoskih državnih uslužbencev iz 36 odsekov zakladnega ministrstva grozi s stavko v primeru, ce ne bodo ustregli njihovi prošnji za dra. ginjske doklade.
ki danes zagovarjajo (dtal^anst-r<o» Gorice. Ni jih bilo. Italijanski vojaki so ob zlomu brezmočno polagali orožje in hiteli preko Soče, ker so se zavedali, da tu ni njihova zemlja. Zavezniki pa so tedaj vse drugače govorili kakor danes! Desnično, mnogo borcev italijanske narodnosti se je priključilo našim partizanom, bore? se za skupne o lje, med katerimi je bila tudi priključitev k Jugoslaviji. Danes po treh letih niso dovolili zavezniki proslaviti spomin na goriiki upor v kraju, kiCr so unorah naši najboljši za skupno zavezniško stvar in za vse brate, ki so si hoteli v Jugoslaviji poiskati svojo pravo do-movino.
Samo brezdušni verižnik ali špekuJant lahko pozablja žrtve. Naše ljudstvo, iz katerega so te mnogoštevilne žrtve izšče, ne more in ne bo nikdar pozab lo svoj’h zgubljenih sinov, očetov, bratov in sestra. Mar so padali in umira li zato, da se danes prezirajo (njihove žrtve f Molk. ki vlada ob ju-gosloianskih zahtevah ra pariški konferenci, je neradovoljno priznanje teh žrtev. Nihče ne more reči, da n 'so jugoslovanski na rodi dali vsega od sebe, da bi prišli do toliko zaželene samostojnosti, svobode. Tudi naše ljudstvo na Primorskem ni štedilo z žrt-mami. Ne. Toda pariški molk vi hvaležen s pom'n na naše padle, temveč brezmoč nekaterih delegacij ob jugoslovanskih argumenti. Nemoč, pritrditev; in ven%ar jugoslovanske težnje ne jtodpro, čeprav so neovrgljive. Kakšna politična nemoralnost do vseh legendarnih junakov, do naših brezmejnih naporov t' tcžk’h žrtev, do vsega našega do krvi namnčenega ljudstva, do vsega naprednega človeštva!
Jugoslovanski delegaciji In vsem resnic mm prijateljem v Parizu pa je posvečena vsa ljubezen, naša nezlomljiva volja in naše m'sli. Njihove besede so naše besede, njihove zahteve so izšle iz nas, iz primorskega ljudstva
Nešteto brzojavk so že v preteklosti poslali prebivalci slovenskega Primorja in Istre Kardelju m drugim članom jugoslovanske delegacije-, Bevku in ostalim. Vsak dan pošiljajo nove in nove. Toda ne samo njim. Pošiljajo jih vsem tistim, ki so zrastli z našimi ljudmi in z našo borbo.
Nad 700 delavcev strojne tovarne pri Sv. Andreju je podpisalo pismo, ki so ga poslali tajništvu pariške konference. V njem pozivajo, naj se od tam vendar ozro na izmučeno mesto, ki doživlja obnovo terorja fašističnih tolp, ki mu ne dovoljujejo, da bi se javno spomnilo 8. septembra ko je propadel fašizem ia sc je pričela tudi za. tržaško prebival stvo legendarna partizanska borba za svobodo, ko se je ostvarilo nezlomljivo slovansko italijansko bratstvo kot neomajni temelj !n nepogrešljivo poroštvo za sožitje, mirni razvoj in blagostanje tržaškega ljudstva obeh narodnosti.
Na drugi strami pa je rezultat sedanje tržaške uprave ta, da kroži po tržaških ulicah in trgih 30 tisoč brezposelnih delavcev in nameščencev ter ostali ne zaslužijo niti toliko, da bi si ohranili golo življenje.
Občinski delavci in nameščenci so poslali dve podobni resoluciji Kardelju in Molotovu. V njih še bolj jasno prikazujejo neznosne razmere, iz katerih ni mogoč noben drug izhod kakor priključitev Trsta k Jugoslaviji. Zadnja nasilja, s katerimi so hoteli zatreti voljo ljudstva, da bi manifestiralo ob III. obletnici propasti fašističnega samodrštva, so tržaške ljudske množice samo še bolj potrdila v tem prepričanju. V njih ugotavljajo, da so razmere v Trstu dozorele tako daleč, da bi se utegnil fašizem vsak čas obnoviti. Ljudstvu so prepovedane manifestacije, komemoracije, sleherno delovanje. Manjka *a-mo še ukinitev njegovih organizacij, pa bodo do popolnosti obnovljene razmere, kakršne so vladale celih 25 let.
Toda ljudstvo se Je celih 25 let borilo proti fašizmu, je zadnja le. ta goloroko krvavelo v borbi pro. ti temu zlu in zato se varajo vsi eni, ki mislijo, da bo sedaj opustilo borbo. Pri tem sc zaveda, da so mu vse demokratične sile trdno ob strani in zato tudi izraža svojo popolno zaupanje njihovim voditeljem. Enako odločno resolucijo so delavci in nameščenci poslali tudi Zavezniški vojaški upravi.
Delavstvo rafinerije pri Sv. Soboti odklanja v svojem protestu italijanske zahteve na pariški konferenci in poudarja, da mu je rimska dvatisočletna civilizacija prinesla lakoto in bedo, Ječe in preganjanje, pretepanje, pobijanje in koncentracijska taborišča. Zato zahtevajo, da konferenca sprejme jugoelovanske predloge.
Krajevni narodno osvobodilni odbor v Renčah je naslovil okrožnemu narodno osvobodilnemu odboru za Goriško pismo, v katerem je rečeno, da z veseljem praznuje in proslavlja tretjo obletnico kapitulacije' fašistične Italije. Ce pa pomislimo na veselje, ki nas je navdajalo — nadaljuje pismo — se moramo zgroziti nad današnjem položajem. Imeli smo 8. september 1943, za konec 25. letnega suženjstva pod italijanskim imperializmom. Borba, k» smo jo nadaljevali od tistega usodnega dneva naprej, je za nas življenjskega pomena, je začetek delovanja narodno osvobodilnih odborov v Julijski krajini. Ob tej obletnici, ko naša borba še ni končana, ko nas naši prejšnji zavezniki hočejo ponovno prodati fašistični Italiji, vam izražamo našo iskreno zahvalo za trud, vodeč trdo borbo za naš obstanek. Obljubljamo vam, da bomo tudi v prihodnja skrbeli za naše ljudstvo in se borili za popolno osvoboditev in priključitev cele Primorske k FLRJ, ker nam je le tam zagotovljen razvoj in napredek.
Naraščajoče demonstracije proti draginji v Italiji
Rim, 13. — Množijo se demonstracije proti draginji. V Padovi je skupina demonstrantov razdejala nekatera skladišča in povzročila nerede. Policiji je uspelo vzpostaviti red šele po več urah.
Rim, ^3. — Generaln{ tajnik italijanske splošne delavske zveze in komunistični poslanec D» Vittorio je na seji konstituante izjavil, da ga vladne izjave o ukrepih, ki jih je podvzela v korist brezposelnih delavcev, ne zadovoljujejo. Dejal je, da bodo delavci koncem koncev zapustili demokratične stranke in se vrgli v naročje reakcije, ki se je v drugih časih imenovala fašizem ln se danes skriva pod imenom qua-lunquizem, če ne bodo dobili zadoščenja.
Brezdomci zasedijo prazna stanovanja
London, 12. — Invazija «squat-terjev* se vedno bolj Siri v 39 grofijah Velike Britanije in še pesebej v Gallcsu in na Škotskem. V Glas-gowu so se brezdomci nastanili v velikem bloku praznih palač, ki so bile določene za jetniške pazn.ke. V Londonu so ponoči brez vsakega odpora zasedli hotel s 620 sobami. 40 družin, ki so zasedle Foulnain Court, so poslale resolucijo občin, skim oblastem, ki so prekinile električni tok. List «Daily Worker» pl. še o tej stvari, da se država smeši, ko govori o nevarnosti anarhije in žuga komunističnim voditeljem z represalijami. Izpraznitev s sodelovanjem policije, ki bi se izvršila na pobudo socialistične vlade, ki jo je ljudstvo postavilo na oblast, bi bila nekaj gorostasnega. List poziva na to vse organizirane čelav. ce naj branijo «squatterje».
Britanska vlada s« bo danes popoldne sestala, da preuči to vprašanje.
London, 13. — V Londonu so policijo ojačili, da bi preprečili raz. širjenje gibanja «squatter-jev». Do sedaj so aretirali eno samo osebo. Generalni tajnik komunistične stranke Harry Pollitt je sinoči o-stro kritiziral vlado in njene ukrepe proti «squatter-jem». Izjavil je: «Ce vlada hoče represalij, jih bo imela. Delavski razred je priprav, ljen na borbo in prav gotovo ne bo m'rno gledal, da bi njegove tovari. še brutalno metali iz sedanjih Bivališč.*
Iz Pariza poročajo, dk v Franclji z zanimanjem sledijo gibanju brezdomcev v Londonu. Zveza stanovalcev za pariško pokrajino je izrazila svojo simpatijo z njimL Tajni, šfvo zveze javlja, da bodd^b koncu oktobra organizirali kongres brezdomcev, ki bo — upoštevajoč gibanje londonskih brezdomcev — določil način akcije v Parizu glede prostorov, ki so še vedno neza-secjenh
Stavka pomarSčakov se nadaljuje
New York, 13. — Na zborovanju industrijske organizacije »Narodna pomorske zveze* so soglasno izglasovali, da bodo mornarji nadalje, vali stavko, za Izenačenje mezd z delavci, ki so včlanjeni v ameriški delavski zvezi. Na sestanku, ki so se ga udeležili delavci, včlanjeni v tej organizaciji, je predsednik iz. javil: »Stavkali bomo, dokler ne bodo paroplovne družbe odpravile vseh razlik v mezdah. Ne bomo odstopili, dokler ne bo dosežena med mornarji enakost.
PRIMORSKI DNEVNIK
14 septembra 1M&
Resna beseda k »Freedom from want“
Minulo je že 16 mesecev, odkar se je končala vojna, toda ekonomske razmere so se vedno obupne; Se ved, namesto da bi se razmere počasi boljšale, opažamo v zadnjem času velik porast cen osnovnih življenjskih potrebščin in obleke. Sestradano delovno ljudstvo se s strahom in ogorčeno sprašuje, kako se bo moglo s svojimi bednimi mezdami preživljati, t*m bolj ker se približuje zima, oblasti pa ne ukrenejo ničesar.
Nedvomno tiči glavni vzrok za porast cen v poslednjih dneh v u-metni povezanosti tržaškega trga z italijanskim. V Italiji je gospodarska politika ministra Corbina popolnoma propadla, lira je začela izgubljati na svoji vrednosti, špekulanti so začeli skrivati blago, ker nimajo več zaupanja v valuto. Tako so začele cene naglo na-aščati, ker je izginilo s trga blago. Na odločno zahtevo delovnega ljudstva je morala vlada podvzeti ostre u-krepe proti naraščanju cen, jih maksimirati in uvesti stroge sankcije proti onim, ki kopičijo blago v špekulativne namene. To seveda ne bo odpravilo draginje, toda v zadnjih dneh se je naraščanje cen ustavilo.
Kaj pa pri nas? Zaupna oblast se za to vznemirljivo naraščanje cen prav nič ne zmeni. Tu vlada popolna svoboda, vsakdo Jo lahko izrablja v svoje sebične namene in špekulacija .cvete na debelo. Toda zavezniki niso le proglasili načela svobodne trgovine, proglasili »o tudi »svobodo od pomanjkanja» — «freedom from want.» To načelo je proglasil pok. Roosevelt in je naphano na zavezniških bankovcih. Ostalo pa je le na papirju. Kaj naj bi počeli s tako svobodo?
Živila, ki jih ljudje dobe na karte, so sicer razmeroma poceni, toda niti zdaleč ne zadostujejo. Zakaj pristojne oblasti ne povišajo obrokov racioniranih živil, ko je vendar dovolj blaga? Z racionlra-njem In maksimiranjem cen (svoje dni je bila sicer imenovana komisija za kontrolo cen, ki pa ni pokazala nobenih rezultatov) ne bi samo hitro priskočili na pomoč delovnemu ljudstvu, temveč bi zadali tudi odločilen udarec špekulantom in črnoborzijancem, ker bi padlo povpraševanje po njihovem blagu.
Umevno je, da bi to poslednje ne nastopilo takoj. Vendar pa je popolnoma logičen zaključek strogo kontroliranega racioniranja in delitve racioniranega blaga s strani Seprala, s čemer bo preprečena sleherna zloraba. Za večjo učinkovitost pa bi bilo treba stopiti na prste ljudskim škodljivcem.
Ukrepi torej niso tako težki. V skoraj vseh državah so jih že pod-vzeli in do danes so želi lepe uspehe.
Treba je le nekaj dobre volje, oziroma minimalen čut odgovornosti za življenje prebivalstva, ki — hočeš nočeš — živi pod upravo ZVU do rešitve državne pripadnosti tega ozemlja.
KDO VERJAME, DA JE
ZVU res tako naivna?
Oprostitev in ena obsodba zaradi skladišča orožja v Skocijanu, ki je služilo v “osebno varnost,,
Poročali smo že o procesu proti pristašima CLN Maniro Giacomo in Ossani Valoriano, ki sta skrivala mitraljez z rezervnimi deli in 18 zaboji mudiicije, šest pušk, 1 zaboj bomb, 6 pištol in mnogo streliva. Ossant Je bil obsojen na pet let zapora, Mauro pa oproščen.
Gotovo ne more biti pametnega človeka, ki bi verjel, da kdo drži doma mitraljez z rezervnimi deli, 18 zabojev municije itd. za oeebno obrambo. Pač pa mora vsakemu človeku z zdravo pametjo biti Jasno, da je zelo očitna povezanost med izjavami o prinašanju orožja v naše kraje in najdenim orožjem na Tržiškem. Zato se čudimo, da se Je sodišče zadovoljilo s tako naivnim izgovorom obtoženih, obsodilo enega le na pet let, 'drugega pa celo oprottilo. Čudimo se, da gre zavezniško sodišče s tako lahkoto preko očitnega skladišča orožja za eventualne protizakonite državne udare s strani italijanskih agentov i-n njenih tukajšnjih fašističnih pomagačev, medtem ko se na drugi strani trudi s tako širokopoteznim zasledovanjem orožja pri antifašistih, celo z množičnimi preiskavami najbednejših delavskih in kmečkih domov.
Kakšna Je zavezniška ..Inšpekcija"
Pri antifašistih v zaporih
Skupina antifašistov je poslala iz ulice Nizza pismo, kjer se pritožuje o načinu, kako z njimi ravna zavezniški častnik ob svojih nadzorstvenih obiskih. Aintifašisti zatrjujejo, da jim je bilo treba prenašati toliko žalitev, da so s; želeli rednih zavezniških nadzorstvenih pregledov, da bi odgovornemu častniku lahko potožili vse zlorabe.
Nedavno pa je prišel zavezniški častnik na pregled za časa zračenja tna dvorišču. Ni jih nič spraševal o eventualnih pritožbah, ampak jim je po vojaško zaukazal ♦mirno* in jim potem na podoben način držal govor o disciplini.
Zaprti antifašisti zaključujejo svoje pismo s pripombo, da so mislili, de. bo imel zavezniški nadzornik za svoje sovražnike nacifašiste, ne pa njih. Na žalost pa se zdi, da so se zmotili.
Bodala naprodaj
V tukajšnjih trgovinah dobite posebno bodalo za 1200 lir, kjer skoči s tiskom na gumb nož iz nožnice. To Je bodalo, kakršnega se poslužujejo bande CLN, posebno razni »gostje* iz Barija, Napulja itd. Trgovci pa pripovedujejo, da zadhje čase kupuje to orožje tudi vse večje število študentov. — Po
v9ej priliki za obrambo svoje dvatisočletne civilizacije.
Škodilo gotovo ne bi, — četudi najbrž ne bi mnogo koristilo — če bi ZVU povzela stari predpis, ki zahteva orožni list ali vsaj registracijo identifikacijskih listin pri nakupu takih «patriotičnih» igračk.
Svoboda zborovanja
Dr. Peterln, dr. MaruSlč in Zorko Jelinčič aretirani!
Sinoči je bil v privatni menzi v ul. Romagna 30 sestanek skupine SIAU-ja, nameščencev PNOO-ja. Civilna policija je prekinila sestanek s tem, da je aretirala odbornike dr. Peterina, dr. Marušiča in znanega primorskega publicista in planinca Zorka Jelinčiča. Ne vemo, kako more ZVU dopuščati tako samolastno nasilje s strani civilne policije. Prepričani pa smo, da teror te vrste ne more roditi dobrih posledic, še manj pa prispevati k ♦vzdrževanju reda*.
l,Za red in varnost"
215 policistov več
Polkovnik Robertson, komisar tržaškega okrožja, je danes pregledal 215 policistov Julijske krajine Ko je bila parada novih policistov končana, jih je polkovnik Robertson nagovoril in med drugim dejal: »Nepristranost mora biti vaše geslo.*
Bomo videli.
Tiskovna konferenca polkovnika Botvmana
Polkovnik Bowman, višji častnik za civilne zadeve bo imel tiskovno konferenco prihodnji torek ob 16. uri na sedežu ZVU.
OD TRIGLAVA DO JADRANA
Goriška zahteva
svobodo stavkovnemu odboru
Na desetine in desetine resolucij odpošilja še vedno in vsak dan ljudstvo Goriške Zavezniški vojaški upravi v Gorico in v Trst z zahtevo, da se prekliče kazenski nalog proti voditeljem dvanajstdnevne stavke in da se jim vrne svoboda kretanja. To zahtevo izražajo v svojih resolucijah vasi 7,aga, Ročinj, Veliki dol, Deskle, Melinki -Lovišče, Kostanjevica, Vrtojba, Južni kvart Gorice, vas in tovarna Anhovo, Pliskovica, Vojščica, Vzhodni kvart mesta Gorice, Gorjansko, Riihemberk, Sužid, Sedlo, Berjana, Ladra, Staroselo, Breginj, Usnik, Bukovica, Severni kvart Gorice, Ivanjigrad, Plave, Vipavske Prcserji, Volarje, Čezsoča, Ložice, podružnice Enotnih sindikatov po vsej goriški dežel; ter številne druge vasi.
Pismo neke podružnice Enotnih sindikatov med drugim pravi: ♦Smatramo zavezniški zaporni odlok kot kršitev najosnovnejših demokratičnih pravic, ker se delavstvu s tem odvzemajo legalna sredstva v borbi za svoje interese In pravice*. Neka druga resolucija se glasi: »Sramotno jo, da se danes preganjajo ljudje, ki so za česa borbe proti fašizmu ogromno doprinesli za skupno zavezniško stvar*.
Teror v talarju
Pretekle nedelje so tudi v Ru-tarsu pri Krminu kot po vsem go-riškem okraju visele trobojnice z rdečo zvezdo. To je očitno užalilo krščanska in demokratična čustva domačega župnika in je zato nahujskal nekaj majhnih otrok, da mečejo kamenje na zastave. Neki domači antifašist, ki jih je videl, jih je poučil, naj tega več ne delajo.
V torek se je isti antifašist za nekaj časa odstranil z mesta na
/z gospodarskega
O položaju delavstva
bodo razpravljali v torek na trgu Garibaldi
V torek zvečer bo na trgu' Garibaldi veliko zborovanje delavcev, na katerem bodo obravnavali razna vprašanja, ki terejo tržaško delovno ljudstvo.
Gospodarski položaj v Trstu za delovne sloje je neznosen. Draginja nami, ki Jrh je Sepral iz političnih lasti pa ničesar ne ukrenejo, da bi z obnovitvenimi deli zaposlili brezposelne. Bilo je mnogo načrtov, razpravljanja, obljub, toda vse je o-atalo pri starem. To pa še ni dovolj. Namesto da bi zaposlili v državni in Javni upravi domače brezposelne uradnike, so sedaj začeli odpuščati dnevnlčarje. Pri tem se ravnajo po starih fašističnih metodah. Tedaj so namreč dnevnlčarje po dveh letih službe odpuščali, da niso postali stalni nameščenci, ter sl tako prihranili na plačah.
Sedaj pa odpuščajo dnevnlčarje iz še enega razloga. Iz Italije se namreč vračajo tako zvani »redu-
cl» (povratniki), ki so bili nekdaj tu zaposleni in jih sprejemajo nazaj v službo, čeprav niso bili v Trst pristojni in bi se morali vrniti v svoje rodne kraje. Zato pa morajo odpustiti dnevnlčarje, ki so večinoma Tržačani. Pravijo, da ni mogoče odpraviti brezposelnosti. Za razne istrske »begunce* najdejo takoj zaposlitev; še več, dajejo jim prednost pred vsemi drugimi. Kakor hitro pa so zaposleni, so pristojni v Trst. Ta špekulacija je prozorna, saj bodo tako imeli pravico glasovanja, Za mnoge antifašiste, Slovence in Italijane, ki so se vrnili iz emigracije alt iz Italije, pa ne najdejo mesta.
Drugo vprašanje, ki razburja delavske množice, Ja stalno slabšanje gospodarskega položaja. Zaradi velike draginja so mezde in plače nezadostne, tako da st delavci ne morejo kupiti niti najnujnejšega. Povišanje draginjskih doklad ni imelo nobenega haska, ker ni moglo iti vštric z naraščanjem cen. Vse mere bodo zaijian, dokler ne bodo oblasti uvecfle kontrole cen
Poleg teh vprašanj bodo delavci razpravljali tudi o »Sepralu*, o zadnjem škandalu a sladkorjem, oljem in drugimi življenjskimi potrebščinami, k! jih je Sepral iz opllltičnih namenov dala na razpolago Julijskim sindikatom. Zato tprjnjo delavci kontrolo nad delovanjem Seprala, ki je v rokah reakcionarjev.
Zaradi vsega tega so delovne mr.ož'ce vznemirjene in ogorčene. Enotni sindikati, ki izražajo njihove težnje In branijo njihove interese, so spričo nastalih razmer ze-io zaskrbljeni in pozivajo delavce, da se v čim večjem itevilu udeleže zborovanja in razpravljanja.
Pred Tolitvamt odbora ES
za Trst
V nedeljo bo v Trstu sindikalna konferenca. Na njej bodo razpravljali o dosedanjem delovanju Mestnega odbora ES in začrtali nove smernice delovanja spričo težkih
perspektiv političnega in gospodarskega položaja v tem področju.
Na tej konferenci se bodo vršile tudi volitve novega mestnega odbora, ki bo moral biti kos težkim nalogam, katere ga čakajo v bodočnosti. Te volitve bodo demokratične, tako da bo novi odbor pristen izraz^ volje delovnih množic, to Je vse tržaške, sindikalne organizacije. Konference se bodo udeležili direktivni sveti 21 strok, včlanjenih v Enotna sindikate. Te svete so demokratično Izvolile skupščine odborov v podjetjih. Razne stroke bodo po svojih direktivnih svetih imenovale najsposobnejše tovariše za kandidate. Poleg tega bodo direktivni sveti imenovali po enega svojega člana za kandidata v vollvni odbor, ki bo sestavljen iz petih tovarišev, izvoljenih izmed 21 delegatov direktivnih svetov. Dele-
gati za vollvni odbor seveda ne smejo biti kandidati za Mestni odbor. Kovinarji pa bodo zaradi svoje važnosti imenovali v volivnl odbor dva delegata, Volivni odbor bo zbral liste novih kandidatov in sestavil seznam imen na osnovi proporcionalne večine, ki bo izvirala iz prvega skrutlnija. Isti odbor bo dal takoj na mestu ciklostilizirati te liste in jih bo razdelil med člane direktivnih svetov za tajne volitve.
Ker je vprašanje velike važnosti, je treba, da dobro preudarijo, koga bodo izbrali. Novi člani odbora bodo morali biti sposobni voditi delavstvo v sedanjem težkem gospodarskem in sindikalnem položaju. Rešiti bo treba namreč mnogo težkih vprašanj, ki vznemirjajo delavstvo. Zato je t-eba politično zrel'h in sindikalno pripravljenih ljudi, ki se ne bodo dali zavesti od praktl-cizma. Takim voditeljem se mora sindikalna organizacija izogibati.
Delovno ljudstvo je prepričano, da bo nedeljska konferenca znala rešiti te svoje naloge ter izbrala za bodoče borbe, ki čakajo delavstvo, energično, zvesto in predano vodstvo.
FIZKULTURA
Pokrajinsko prvenstvo v plavanja ko jotri 15. t.m. ok 9.30 ori v Miljah
Jutri bo v Miljah pod okriljem ZDTV pokrajinsko prvenstvo v plavanju, na katerem bodo nastopili plavalci iz Trsta, Triiča, Gorice, Ajdovščine, Labina in Milj. Na tekmah bodo nastopili samo tisti plavalci, ki so člani kulturnih krožkov ali športnih društev, ki so vpisana v ZDTV. Ocenjevani bodo posamezniki in moštva. Zmagovalno moštvo bo prejelo pokal ZDTV ter naslov skupinskega prvaka po. krajine, posamezniki pa diplome ter naslov prvaka pokrajine v posamezni disciplini. Tehnično vodstvo si pridržuje pravico do rfpre. membe programa. Tekmovanje bo obsegalo sledeče discipline:
Moški: do	14.	leta 50 m	prosto,
50 m prsno,	50	m	hrbtno,	štafeta
4X50 prosto; od 14 do 18 leta 100 m prosto, 50 m prsno, 50 m hrbtno ter štafeta 3x50 mešano in 4x50 prosto; nad	18	let	200 m	prosto,
100 m prsno,	100 m	hrbtno,	štafeta
3x100 mešano in 4X100 prosto.
Zenske: do 14 leta 50 m proBto. 50 hrbtno, 50 prsno; nad 14 .let 80 prosto, 60 prsno, 50 hrbtno in štafeta 4X50 prosto.
Odhod iz Trsta v Milje ob 8.30 s parnikom iz pomola Pescherlje.
Drobne zanimivosti
NOGOMETAŠI IZ PULJA V JUGOSLAVIJI. Delavsko nogometno moštvo iz Pulja je odigralo v Zagrebu svojo prvo tekmo v nizu gostovanj po Jugoslaviji. Za imsprot-nika je imelo najboljše hrvaško nogometno družto Dinamo iz Zagre-
ba. Po lepi in zanimivi igri je zmagal Dinamo z rezultatom 3:0.
KOLESARSKE DIRKE V PARIZU. Na mednarodnih kolesarskih dirkah v Parizu na razdalji 100 km je zmagal Fausto Coppi, drugi je bil Bartalli, 4' za prvim, tretji Au-bry (Francija) za en krog četrti Thietard (Francija),
JUGOSLOVANSKA KOLESARSKA REPREZENTANCA na krožni dirki po Rumunijl. Jugoslovansko reprezentanco, ki bo sodelovala na kroSnl d rkl po Rumunlji, ki se bo začela 22. t. m„ sestavljajo: Milan Porcdskl, Josip Solman, Avgust Proslnek, Josip Pavlija, Branko Bat, vsi iz Zagreba in Dra-g'sa Ješič, Aleksander Zorič iz Beograda.
MEDNARODNE TEKME JUGOSLOVANSKE DRŽAVNE REPREZENTANCE. Jugoslovanska nogometna reprezentanca bo letos odigrala še štiri mednarodne nogometne tekme in sicer 29. t. m. ■ Češkoslovaško v Beogradu, v dneh od 6. do 1. oktobra pa z Albanijo, Bolgarijo in Rumunijo na balkanskih Igrah v Tirani.
JACK KRAMER — TENISKI PRVAK AMERIKE. Jack Kramer je v finalu za teniško prvenstvo Amerike premagal Toma Browna z 9:7, 6:3, 6:0.
VSESLOVANSKO BOKSARSKO PRVENSTVO V PRAGI. V dnevih od 19. do 22. t. m ho v Prag; vseslovansko boksarsko prvenstvo, ki se ga todo udeležili Cehoslovaki, Poljaki, Sovjeti la Jugoslovani.
njivi, kjer je delal s svojo sestro,
pa je že zaslišal, kako ga kliče sestra na pomoč. Prihitel je hitro nazaj in zagledal župnika, ki je poln krščanske ljubezni do bližnjega pretepal njegovo sestro. Cim je župnik vidci, da je brat žrtvi prihitel na pomoč, je vzel poljska orodja dekleta in jo z njimi jadrno odkuril, vpijoč: »Poiščite si srpe pri Titu!*
Kadar kdo na ta način umaže ugled svojega posvečenega stanu in povrh tega še govori o »rdečem terorju*, potem naj se ne čudi, da se manjša število vernikov v njegovi fari; še manj pa naj se čudi, če tudi najvemejši kristjan s prezirom odbija politične zaključke njegovih pridig.
Izpred sodišča
Odmevi 8. septembra
Oproščeni, ker niso zakrivili kaznivih dejanj
Višje zavezniško vojaško sodišče pod predsedstvom kap. Robertsona je včeraj 13. septembra sodilo Fa-meu Glambattistu, Del Fabbro Er-miniu, Del Fabbro Glovanniju, Donda Tarcisiu in Peresin Romeu, vsi iz Gradiške, ki jih je aretirala civilna policija dne 8. septembra, češ da so se hoteli prebiti v Gorico na nedovoljeno manifestacijo. Višje sodišče jih je spoznalo za nekrive ter jih oprostilo. — Zagovornik: dr. Birsa.
Zaradi pozabljene osebne izkaznice — 5 dni v zaporu
Ivanka Podobnik je v tako razgibanem dnevu, kot je bil 8. september v Gorici, pozabila doma ročno torbico in v njej dokumente. V ul. Carducci, kjer je bil tistega dne policijski blok in so vsakega posameznika legitimirali, so aretirali tud; njo. Na včerajšnji razpravi je predstavila svoje esebne listine in je bila po 5 dneh zapora izpuščena.
Legitimacije so ostale doma, lastniki so šli manifestirati
Tudi Maritani Giovanni iz Fare ob Soci in Sclaunik Luciano iz Vil-lese sta prišla 8. septembra v Gori. co brez legitimacij. Zato ju je civilna policija aretirala. Sodišče ju je oprostilo prve obtožbe — da sta se namreč udeležila nedovoljene manifestacije — zaradi pomanjkanja dokazov. Obsodilo ju je pa na 30 dni zapora pogojno zaradi obtožbe da nista imela pri sebi legitimacij.
Tudi dekleta so prišle v Gorico brez dokumentov
Scian Wilma iz Gradiške je spremila v bolnico tov. Businelli Wal-terja, ki ga je civilni policist s pištolo ranil v nogo na bloku v ul. Venier, kjer je bila zbrana gradi-ščanka mlad na, da bi se udeležila manifestacije 8. septembra v Gorici. Ker v bolnici ni mogla pokazati civilnemu policistu osebnih dokumentov, so jo pridržali in zaprli.
Iz istega vzroka so aretirali na bloku pri Standrežu Zanutin Ilde-gardo iz Gradiške, ker se ni mogla izkazati z osebno izkaznico.
Sodišče ju ni spoznalo za krivi, da sta se udeležili nedovoljene manifestacije; zaradi pozabljenih dokumentov pa je obe obsodilo na 30 dni zapora. Sodišče je upošte. valo, da doslej se nista bili kaznovani in da sta že odsedeli 5 dni v zaporu.
«Ce me ne bodo Zalili, bom držala obljubo...*
Na 30 dni pogojno je bila obsojena Dragica Mihel J iz Škrbine zaradi obtožbe, da se je udeležila manifestacije dne 8. septembra. Policista, ki je izvršil njeno aretacijo ni bilo na razpravi, da bi nastali proti njej -kot priča. Zato Je sama pripovedovala, kako je bilo. Priznala je, da je dejala policistu, naj se sramuje, ker kot Slovenec preganja svoje ljudstvo in ker se proti neoboroženim zaganja z naperjenim orožjem. Sodišče je od obtoženke zahtevalo, naj obljubi, da se bo odslej naprej vedno držala zakonov. Odvrnila je: «Ce me ne bodo žalili, bom držala besedo*, in s tem se Je njena razprava končala.
«Cc ne manifestiramo, sploh nimate dcla...»
Tako zatrjuje obremenilna priča — član OP — da mu je zagodli v brk Mustna Alfred iz Krmina, ko ga je 8. septembra aretiral, češ da je kršil javni red. Musina pa trdi, da je policijo opozarjal, naj ne peha ljudi naprej, ker Je neka oseba iz množice padla in ji je bilo treba pcmagati. Kar so tiče obtožbe, da je nekemu civilnemu policistu zagrozil, obtoženec priznava le to, da je rekel, da se bo z njim že pomenil doma o vsej zadevi, ker je bil ta policist njegov bratranec. Sodišče bo izreklo obsodbo prihodnjo sredo.
Vse zgoraj omenjene obtožence je zagovarjal dr. Jakončič.
Ker je bil brez dokumentov
Razprava proti Sužmelu Francu, ki je že od RO. avgusta v zaporu, se je včeraj kenčno zaključila. Obtoženec ni mogel prepričati sodišča, da, je res izgubil legitimacijo In tudi informacije o njem še niso dobili. Oproščen je bil s pogojem, da zapusti mesto in da si v enetn tednu preskrbi dokumente, pri čemer mu bo šel pravni urad ZVU na roko.
Trnovo pri Kobaridu
PROSLAVA 8. SEPTEMBRA
Kot vse vasi na Goriškem tako je tudi Trnovo, ki stoji v majhni ravnici ob bistri Soči med dvema bregovoma, svečano praznovalo tretjo obletnico vstaje primorskega ljudstva. Na gričih okrog vasi so na predvečer v mraku zagoreli kresovi, v vasi pa je bilo zborovanje z govorom. Ob koncu so vsi vaščani peli narodne in partizanske pesmi. Na dan praznika so raz vseh oken zaplapolale narodne zastave. Okrog 3. ure popoldne so se zopet prebivalci zbrali pred sedežem krajevnega NOO in od tu je povorka z zastavami obšla vas, z robov plečatega Stola in Morizne pa so odmevali klici veselja, ki so spominjali na kapitulacijo Italije in zmago naših partizanov. Vaščani so izražali svojo radost z vzkliki Titu in Titovi Jugoslaviji, kamor se smatrajo že priključeni.
ZENE ZA REVNE OTROKE IN VOJNE SIROTE
Za otroško počitniško kolonijo na Livku so požrtvovalne žene s Trnovega nabrale 90 jajc. nekaj masti, sira in drugih živil.
Vrsno
OBLETNICA 8. SEPTEMBRA
Na sam predvečer 8. septembra je nastalo v vasi živahno razpoloženje ^in radostno petje, ki je trajalo še pozno v noč. Mladina je prižgala kresove in rajala. Naslednjega dne so obletnico na svoj na-č'n proslavljali večina starejši ljudje, ker se je večji del mladine podal na festival v Jesenice. Vršil se je tudi množični sestanek pionirjev, katerim je odrasli tovariš pojasnil zgodovinski pomen 8. septembra 1943 in tretje obletnice, ki smo jo letos proslavljali.
Udarniki Tomažičeve brigade so se vrnili
iz mladinske proge Brčko - Banoviči
Včeraj so se vrnili tovariši brigade »Pina Tomažiča*, ki so delali na mladinski progi Brčko-Ba-noviči. Nepopisna je navdušenost teh mladih ljudi, ko pripovedujejo o svojih doživetjih v Jugoslaviji, na
mladinski progi. Vsi so hripavi od. so odhajali in vsi so bili zelo gi
samega petja na petdnevnem potovanju in še je v zboru donela njih pesem Iz vlaka in iz vrste, ki je korakala skozi postajo.
Navdušeno so pripovedovali o svojem majhnem mestecu iz šotorov blizu Brčkega. Tudi to šotorsko naselje so razdelili na okraje in tovariš, ki je o tem pripovedoval je s ponosom pojasnil, da se je njegov okraj imenoval Stalingrad. Povedal Je, kako so tekmoval; pri okraševanju šotorov in da bi jih čim udobneje opremili, kako so po delu zasadili cele vrtce okoli šotorov in iz buč napravili lampiončke. da je bilo zvečer naravnost pravljično gledati to taborišče.
Cisiost vzorna in hrana taka kot nikoli tu v Trstu — Je reto pristavil tovariš na nase vprašanje. Vsi so bili eno pri pripovedovanju, v skupnem navdušenju so se strnili kot ena sama družina. Od tovarišev sedaj posebno pogrešajo Grke. svoje sosede pri delu in v taborišču. «Pred našim odhodom so uprizorili krasno baklado in grški tovariši so hoteli za vsako ceno naše znake z rokavov, da jih za spomin zamenjajo s svojimi.*
Blizu taborišča so bile otroške kolonije za vojne sirote. Brez razlike so ravnali s partizanskimi in ustaškimi. sinovi. «So sami dobri
otroci*, je tovarišem nekoč pojasnila učiteljica. «In vojno smo tukaj pozabili*. Nekateri tovariši so zvečer po delu šli v delavnico in izdelali igrače za te malčke. Zato so mnogi od njih jokali za njimi, ko
Tri eksplozije v tržaškem predmestju
Včeraj ponoči ob 1.50 so neznane osebe vrgle tri ročne bombe tipa «gipo» v stanovanje agentov civilne policije Julijske krajine Emilija in Romana Lonze na Reški cesti 101. Dve bombi sta eksplodiral!, ne da bi povzročili kakšno škodo, eno pa so razstrelili razstreljevale! min. — V isti noči ob 2.30 so neznanci užgali razstrelivo, ki
je bilo postavljeno ob poslopju gostilne D'Oro, ki je last Marije Luše. Eksplozija je delno porušila zid in razbila šipe. 7,rtev ni bilo. Po zaslišahju oškodovanca je policija aretirala štiri moške. — Ob 3.50 s6 neznanci že vdrugič izvršili atentat na Antonija Giarrlzza. Prižgali so dva zavitka dinamita, oddaljena. drug od drugega nekaj korakov. Eksplozija je povzročila veliko škodo Tla poslopju, ki je last Antonija Glarrizza v ul. Cerreto št. 1.
Spohjoh&GL
Prireditve, predavanja in sestanki
Po devetnajstih letih bo v nedeljo 15. t. m. ob 7. uri zjutraj v cerkvi Sv. Vinconca v Trstu zopet slovesna slovenska peta maša.
KULTURNI KR07EK »SLAVKO ŠKAMPERLE* PRI SV. IVA. NU. V nedeljo 15. t. m. bo ob 16. uri v prostorih gostilne Cappuz-zera v ul. San Cillino ljudska zabava s plesom in pestrim sporedom.
KULTURNI KR07EK »SLAVKO ŠKAMPERLE* PRI SV. IVANU. Danes ob 20. uri bo priredila igralska družina kulturnega centra v prostorih krežka dramski večer z recitacijami.
Vrnitev otrak iz počitnifikib kolonij
IZ POČITNIŠKE KOLONIJE V KOJSKEM IN BOVCU. Socialno skrbstvo mestnega osvobodilnega sveta Javlja, da se bodo otroci iz počitniške kolonije v Kojskem in Bovcu vrnili v ponedeljek 16. t. m. Starši so naprošajo, da pridejo ponje ob 16 uri pred Dom pristaniških delavcev.
Enotni sindikati
ENOTNI SINDIKAT POMOR-
ŠČAKOV IN PRISTANIŠKIH DE-LAVGEV. Vsi mornarji bivše mo-torner ladje »Stockholm* (Sabau-dla), ki še niso uredili svojih vprašanj, so vabljeni, da se zglase do 20. t. m. na sedežu sindikata.
ENOTNI SINDIKAT NAMEŠČENCEV GOSTINSKIH OBRATOV. Gospodarjem gostinskih obratov sporočamo: 7e dlje časa najemajo razni obrati nekvalificirano osebje, ki ni pristojno v Trst, brez dovoljenja Urada za delo pri ZVU. Zato je direktivni svet našega sindikata v imenu tukajšnjih brezposelnih sklenil podvzeti potrebne korake ter bo prijavil vse primere, o katerih nam bo poročal inšpektorat dela in bolniška blagajna. Vsi gospodarji obratov, ki so kršili delovne predpise in zakone, naj to upoštevajo.
Delitev racioniraneffa blagra
Delitev testenin, sladkorja in masti v Gorici
SEPRAL v Gorici javlja, da se prične danes 14. septembra delitev sledečih racioniranih živil: Testenine, 1600 gr na osebo po 26 L. za kg na IX. odrezek štirimesečne živilske nakaznice, kot dokončni obrok za mesec avgust;
Sladkor, 200 gr na osebo po 87 L. za kg na odrezke za sladkor V. in VI. živilske nakaznice;
Mast, 180 gr na osebo po 72 L. za kg na odrezke za mast V. in VI. živilske nakaznice.
DELITEV TOBAKA. Od 16. do 31. t. m. se bo pričela delitev tobaka na odrezek št. 38 tobačne nakaznice. Potrošniki bodo dobili 20 gr tobaka Trinclato forte in 10 ci-ga-et Ndzlonale. Z istim odrezkom bodo lahko kupili tudi 20 cigaret Flb (cena 70 lir). Švicarske cigarete Good-Lueh, Capltol in druge se bedo dobilo brez nakaznic, vendar ne več kot 40 cigaret.
DELITEV TESTENIN ZA OBLINE V POKRAJINI IZVZEMSI TRSTA. Sepral Javlja, da se bo danes pričela delitev testenin za vse nntrešnike v pokra lini in sicer po 2 kg na osebo proti odrezkom IX in X živilske nakaznic* JuliJ-okto-
ber, Vsak potrošnik ima pravico do 25% dolgih in 75% kratkih testenin.
SEPRAL JAVLJA, da se bo danes končala delitev sladkorja za težke in najtežje delavce iž pokrajine, ki se je pričela 4. t. m. Z jutrišnjem dnem 15. t. m. pa se bo končala delitev mleka za prvih petnajst dni meseca septembra, ki se je pričela- 5. t. m. Neizrabljenih bonov ne bo mogoče izkoristiti.
Vozni red parnikov v Milje
Mestna paroplovna družba iz Milj javlja vezni red parnikov, ki bodo vozili ob praznikih in nedeljah: iz Milj na «Scalo Legnaml* ob 7, 12.50 in 19. Iz «Scala Legna-mi», v Milje: ob 7.25, 13.20 in 19.30. Iz Milj v Trst (pomol Pescherlje) ob 7.50, 9.15, 1130, 13.50 in 20. Iz Trsta v Milje ob 8.30, 10., 12.10, 14.30, 20.45.
KINOPREDSTAUE:
«Prlpetilo se je - F. March, L.
18:
L
»Uporniki Carillo, B.
NAZIONALE. 15: nekega večera*
Young.
SUPERCINEMA. sedmih morij*
Ca bot.
ITALIA. 16: »Povprek poljubljajo nevesto* - J. Crawford, M. Douglas.
ALABARDA. 16: »Siromašni soprog* - V. Gioi. L Cortese.
IMPERO. 15.45: »Serenada v Valle-chlar'* - S. Henje.
VIALE. 16: »Poslednji poljub* -P. Blanchar - A. Ducauz
MASSIMO. 16:	»Takšno	j«	živ-
ljenje* - D. Durbin.
GARIBALDI 16: «Zaročenka mojega moža*, M. Douglas, R. Hussey.
NOVO CINE. 16: »Nevidljiv človek*.
ODEON. 15.45: «Zlata vrata* - C. Boyer, P. Goddard.
SAVONA. 16: »Takšni so ljudje v življenju* - L. Young, C. Veidt.
AZZURRO. 16: »Partizani* - E. Persson.	.
RADIO. 16: »Nataša* - Z. Fjo-dorova, B. Blinov.
MARCONI. Ob 16. in ob 20., na prostem: »Narednik York» - G. Cooper.
VITTORIA. Ob 16. In ob 20.15, na prostem: »LJubenzenska radost*-I. Dunne. D. Fairbanks.
ADUA. 15.30: »Plamen nad Marokom* - G. Holt.
VENEZIA. 15.30: »Lalla*.
CARDUCCI. 16: »Krvoločni Sala. din*.
BELVEDERE. 16: «Arlzona» - M. Graham. P. Forstcr.
ARGENTINA. 16: »Pod vplivom meseca* - G. Paolleri, R. Vlila.
GRAD SV. JUSTA. 21: »Resnična slava*, »Toscanini*.
POLETNO GLEDALIŠČE V JAV-NEM*VRTU. 21: »Spomladanske noči* - I. Bergman, L. Hansen.
CENTRALE. Od 9-12 in od 15-23: Ivontie, najdebelejša žena sveta (284 kg).
KINO NA OPČINAH. Danes ob 17. uri in Jutri ob 17. In 20. uri: so. vjetskj film »Ob šestih po zmagi*. PROSV. DOM V NABREŽINI. V soboto ob 20.30 In v nedeljo ob 17. Iti 20.30: »Brez ženske*.
Kinoprcdstave v Qonci
VITTORIA: »Crna obleka za nevesto* - F. Glacchctti, J. Laurent. CENTRALE: »Lesk čevljev* (Shoe shlne) - V. De Stca.
MODERNO: »Muzej škandalov* -Edy Cantor, G. Stuart.
EDEN: »Nagana* - M, Loy, M. Douglas,
njem.
Pokazali so zastavo z rdečo zvezdo, ki je bila na eni strani be-lo-rdeča-zclena, na drugi pa modro-bela-rdeča. «To zastavo so nam podarili borci, ki so se borili v naši pokrajini,* je pojasnila tovarišica.' «To je naše pajljubše darilo. Z najlepšim pomenom:	kot smo bili
združeni v borbi, tako hočemo ostati združeni pri delu.*
Podobno navdušenje kakor v Trstu je bilo videt; tudi pri prihodu članov brigade v Tržiču, Gorici, Sežani itd. »Vsak udarec s krampom pri tem našem delu. je bil udarec reakciji.* je dejal namestnik komandanta tov. Sida.
Roparski napad na Kolonkovcu
Včeraj so neznani čeparji v open-parji na Kolonkovcu napadli Cer-ienizza Nerona, stan. pri Sv. Ant st. 304 in ga olajšali za jopič in čevlje.
Truplo neznanca so našli
Urad »Public Relations 88. Divizije poroča danes, da je neka ženska iz Kojskega preteklo sredo popoldne v neki plitki jami v Brdih našla truplo neznanca, verjetno ameriškega vojaka.
Zasačena sleparija
Faraone Aurelio, star 24 let iz Castellamare di Stabia in Zuccu-rello Donato, iz Appia Nuova, sta b la sinoči ustavljena na južni železniški postaji v Gorici. Našli so pr; njih 10 kartonskih škatel, polnih žaganja namesto cigaret.
Ukradeni teliček
Polanc Anton iz Rožne doline št. 67 je naznanil policiji, da so mu neznanci ukradli telička.-
Žeparji na delu
V avtobusu linijo B so ukradli Alojziji FerlUgi denarnico z dokumenti in 6000 lir. Nataliji Brevnit-zevi pa so v »Casa del pane* ukradli denarnico s 100 lirami.
Tatvine perila
Neznani tatovi so sinoči iz dvorišča hiše v ulici Scala Bonghi u-kradli nekaj perila, kokoš in otroško kolo. Virginiji Petroliji, stanujoči v ulici Scala Bonghi, pa so iz vrta ukradli perilo, vredno 80.000 lir.
Vandalstvo Albina Černe iz Dutovelj je prijavila početje neznanih vandalov, k: so v njenem sadnem vrtu poškodovali 85 sadnih dreves.
Mehanično orodje krade
Attilio de Marchi je prijavil tatvino mehaničnega orodja iz delavnice na Lonjerski cesti 2. Oškodovan je za 40.000 lir.
Na zimo se pripravljajo
Sinoči so neznani vlomilci vlomili v stanovanje Petra Selva in ukradil 3 plašče in 3 pare čevljev v vrednosti 35.000 lir. Istega večera so vlcmili tudi v čevljarno Ivana Llocija v ulici del Ponte št. I In ukradli 8 parov čevljev in nekaj čevljarskega orodja.
RADIO TRST II.
SOBOTA, 14. SEPTEMBRA 7 jutranja glasba; 7.25 koledar; 7.30 vesti v ital.; 7.45 vesti v slov.; 12 reproducirana glasba; 12.30 fantazija pestre glasbe;- 12.45 napoved časa - vesti v slov.; 13 vesti v ital.;
13.15 bistvo in pomen novodobne otroške telovadbe; 13.30 orkester «PaIlad!um» prenos iz Vidma; 14 pregled vesti - čitanjc sporeda; 14.05	10 minut ameriškega humorja; 17.30 lahka glasba; 18 simfonična glasba; 18.45 partizanske pesmi; 19 kulturne aktualnosti;
19.15 slušna igra: Nušič: »Analfabet*, igrajo člani rad. igralske družine; 19.45 pevski koncert sopranistke Pavle Potrata; 20 napoved časa - vesti v slov.; 20.15 vesti v ital.; 20.30 slovenščina za Slovence; 20,45 tedenski politični pregled; 23.10 zadnje vesti v slov. na postaji Trst I. na valu 263.2 m.
Po poteh fašizma
KONGRES ZDRAVNIKOV SJE LATINSKE CIVILIZACIJ
Te dni bo v Trstu kongres nikov Julijske krajine. Covek m dil, da se bo bavil z zdravni«^ in človekoljubnimi vprašanji, temu ni tako. Kongres bo Ime litično in šovinistično oZadje.
da reakcionarji i*kofr
dokazuje, na rea»ciu».—.i- - , ščajo sleherno priliko, da P°®
jo svoje »italijanstvo*. ObjavWJ
nekaj vrst iz vabil, ki jih j« pripravljalni odbor, zdravnikovi ...»Gotova boste razumel'
znanstvenega in čustvenega politični pomen, ki ga to11* * ^ trenutku to zborovanje. manifestacija bratske soliaar
• i za«*1
visoke kulture in italijanske^za^^
v okrilju višje latinske med «Jul!jci» iz «Matere ne* in Julijske krajine.*
Nihče ne ve, kakšno zvezo «višja latinska civilizacija* * ^
derno znanostjo, zlasti llzacijo pojmujemo
šovinist-1
pomenu in če je ta civlllzfC;^ it, vilegij «višje rase*. Vsakdo V ^ da ta civilizacija pomen. ^ Slovenci pastirji in hlape, ^ j, morali biti večni sužnji in J
f
(ir
T*11fr
mizi g
smeli sesti k preobloženi «*■" ^
nostl. Dokler blebetajo o ^ lizaciji pisuni »Voce llbera’' gou ga ne moremo
zameriti, ke^,,
«Piccclove» šole; da pa s« P ^ v tak šovinizem
zdravnik*/ tjJ
ga ne moremo
zameriti,^«^1
k
191 0
rodnost in pleme, to P* ^
rajo koristiti z svojo $
vsemu človeštvu ne gIede ^ j pa r
tudi našo uvidevnost.
Vojni zločinec Sossi ob»®P na dosmrtno j*®0
Bivši karabiner	in	dv<
Sossi	je	pokazal	v zadn]1	^
dneh	na	razpravi toliko	p
..	.	-oorlzeno«
nosti in fašistične zas'^v-0ioi“ j so mnogi naravnost P°d i n jegovi prisebnosti. Pretr« . „ j
njegovi prisebnosti. Pr	hii
bili številni prizori, ko so	*
vdove padlih odločno zavr	ji	. *
gove drzne laži, pri . se v svoji užaljenosti
se V SVUJl
izbruhnile v krčevit jok-tem je Sossi vztrajal Prl^
nični trditvi, da je vse ^ proti njemu. Postajal Je ,epr*v izjavah še nesramnejši, je bila tridesetorica Pr_ qoSji, ,u tem, da je bil kaplar SS ,jj t ‘(it mačin in bivši karabiner,.	*a;
Nemcev samih. Sossi )€ „cljJ neki priči celo tako nesrk) j* f *(• je po njenem pričevanju, ^ (« no dokazalo, da je on ubu rf|! «(E1 moža, vzkliknil: »Naučite ^ pisat; in brati, preden tu rite.*
Sodišče je obsodilo t«8a na dosmrtno ječo.
»hval®
Javna za
Družina Ceccarini izr9^ hvaležnost in zahvalo K™ odboru in prebivalstvu ,j Lokovca za pomoč, ki st® pji, la pri pripravah za P°®T^eCcV^ ga garlbaldinca Vinici« ja, ki je padel za svobodo v Lokovcu 18. 7. 1944.
. . Dobra arca
Tov. Tariš je daroval ** padlih partizanov 500 l‘r-
♦6rv s
Tovarišice ASIZZ IV
sektorja iz Kolonkovca ‘° pjj*-!l !lte>
za Rdeči križ 1000 lir in **
matico 1500 lir.
ned 1
te>
Prebivalci Lonjera so t®1 zbrali 4427 lir za političu« ^ Prebivalci Lonjerja 4.427 lir v korist politični® w cev. Najlepša hvala!	»
Pionirji Iz Merč so &x tiskovni sklad 500 lir.
»»‘f.
V nedeljo 11. t m. J« J«. Kazelj priredila javni P ^ t bička je darovala 1000	10^	JI	v
zo primorskih partizano	^
za vojne sirote, 2.305	;ly
prostovoljnih prispevkov V* f y f
rovala za politične kaz°je dlna posnemaj!
Za dijaško
V spomin tov. Nardl
b?;
I!,r
0,
#Wj
'0|
S
V
i.
Skednja darujejo pokoju'® si ob obletnici njegove sin
Odg urednik DU9AN
MALI O G
SOBA NA OPČINAH ^ nrazna ali onremliena. * rti*
prazna ali opremljena, upravo »Primorskega d
imini
Igra orkester Iz Ljubljane	.	^
Začetek ob 15 url	Vabl|*n^^
INVALIDI O. F. priredilo v nedeljo dne 15. t. m. v LOKVI na Krasu
V nedeljo 15. septembra bo v Števerjanu-Brda
= KULTURNA PRIREDITEV
_okr®jn*
Nastopili bodo pevski zbori in dramske skupi0®
«! W'
Pričetek točno	a	Vabl)a®lv
----------------------------------- •	bii.il!
ob 16 uri
Društvo. «DNEVA 2AR» Iz Kazelj priredi v nedeij 15. t. m. s' sodelovanjem 12 pevskih zboro
PEVSKI IKO^CJE
Po koncertu sledi ples.	Točili	bomo	d
VABLJENI VSI !
Antifašist £na mladina V. ter. sekt. A IV redi v nedeljo 15 t. m. ob 16 url v gostilo1 ulica Costalunga 113, VRTNO VESELICO • sporedom. Sledi ples v ex dru#tv°
V nedel|o dne 15. septembra TJIVlIll/f, ri*-prired; MLADINA Iz Pie# vce lUliflUU U ■ * )4) Igra domači orkester „Zvon{ek". ^rem^r^?,gpl ^ ' dober teran In prgrlzek.	y/mb
novo. *ot1L0\° črno m p
M. LOVRINOVIČ-LAVRINI ^
__ tR*
VINO
„Molo Venez'a" Riva Gulil l/d