MARIBORSKI
Cena 1 Din
v
VECERNIK
0radnlit*o tu uprava. Maribor, Goapoafcr ML 11 / Tolsto« ursdnUtvti 2440. oprav« 246« Izhaja rezan nedelja In praznikov veak daa ob 16. url / Valja tnoae&ia prajamaa
v Upravi aB po poiti 10 01», dostavlja" na don 13 Dla / Cjletsl po canika t Oj!m« •projerut tudi oglaaMi oddalak »Juljrs* v L|ubl|an* * Patini i*,kov«J rattra »t, 11.40C
ff
JUTRA
Delo in načrti vlade Nikole Uzunovlča
Izvajanje programa jugoslovanske nacionalne stranke
Uradno glasilo Jugoslovanske nacionalne stranke »G lasni k«, ki izhaja v Beogradu, je objavilo te dni zanimiva izvajanja o delu naše vlade, s katerimi moramo seznaniti tudi našo javnost. Uvodoma pravi poročilo, da je okupirana vlada trenutno pred vsem z državnim proračunom. Avtoriteti ministrskega predsednika g. U z u n o v i č a se je posrečilo doseči kompromisno rešitev zaradi proračuna in novih finančnih zakonov, tako, da so obvarovani državni inieresl, a Je ustreženo tudi zahtevam državljanov. Že doslej opravljeno delo, zlasti pa čvrsto sodelovanje obeh zbornic z vlado, dokazuje, da je prevzem vlade po g. Uzunoviou vlil zlasti JNS svežo voljo do dela in povečal čut o d-govornosti. Vodstvo je ukrenilo vse pogrebno, da se bo delo v finančnem odboru in zbornicah nadaljevalo naglo, a obenem tudi temeljito In bo proračun pravočasno sprelet.
Takoj po sprejetju proračuna pa pridejo na dnevni red važni predlogi, o katerih se je že več časa govorilo, ki jih pa doslej še nobena vlada ni načela do-veij resno. Predsednik vlade g. Uzuno-vič je na skupni seji narodnih poslancev in senatorjev ter na konferenci z vodilnimi predstavniki političnega življenja izjavil, da smatra za svoj prvi cilj in nalogo resno in sistematično delo za izboljšanje državne administracije ter delo rigorozno In uspešno varčevanje v ’'5om državnem in javnem gospodarstvu. Z največjim zadovoljstvom je bila sprejeta njegova izjava, da bo takoj po sprejetju proračuna iskal najprimernejšo pot, kako bi se mogli -uspešno sanirati glavni nedosfatki našega javnega gospodarstva ter državni izdatki spraviti v sklad z gospodarskimi in socialnimi razmerami sedanje dobe. Predsednik vlade namerava v ta namen pritegniti k sodelovanju tudi stroko v-n jake iz vrst raznih korporacij, da se tako najuspešnejše in brez nepotrebnega birokratiziranja izvrši to veliko in prepotrebno delo.
Takožvana sarajevska afera je dala predsedniku vlade tudi povod, da je izda! najenergičnejše ukrepe za zagotovitev reda in poštenosti v državnem upravnem aparatu. Najbolj priljubljena fraza opozicionalcev je danes ona
o	pobijanju korupcije in o čiščenju v javni upravi. Že iz dejstva, da se ta fraza neprestano prežvekuje brez konkretnih navedb in mnogokrat s strani ljudi, ki moralno niso niti najmanj kva-
lificirani, da se je poslužujejo, se vidi njihova čisto d e m a g o š k a tendenca. Geslo o boju proti korupciji je mnogim samo sredstvo za revolucioniranje duhov in ustvarjanje onega pesimizma med širokimi sloji prebivalstva, ki vidi v vsakem človeku na odgovornem mestu ne-poštenjaka. Zato je vsa javnost z zadovoljstvom in odobravanjem sprejela izjave predsednika vlade, s katerimi je v narodni skupščini odkril pravo ozadje te demagoške kampanje. Šef Jugoslovanske nacionalne stranke pa je istočasno tudi napovedal odločne ukrepe, da se zatro vsa nepoštena dejanja pri izvrševanju javnih funkcij. Zvest programu stranke, ki smatra za eno svojih prvih dolžnosti, dati državi dobro, čisto in pošteno upravo, vdano službi za kralja in domovino, je predsednik vlade skleni: sestaviti posebno komisi j o, ki bo skupno s poznavalci zakonodaje v drugih državah in s člani narodnega predstavništva pripravila zakone, po katerih bo država vsako zlorabo oblasti v materialne koristi posameznikov mogla ra-dikaino zatreti. Tako bo Jugoslovanska nacionalna stranka v tem pogiedu s svojim delom dokazala, kako globoko pojmuje svoj jugoslovanski program, ki nima samo kulturne, socialne in gospodarske ^ plati, marveč tudi globoko mora 1-no 'jedro.
Z največjim zanimanjem in zaupanjem sprejemajo široke množice državljanov, organizirane v Jugoslovanski nacionalni stranki, delo naše vlade pod vodstvom ministrskega predsednika in voditelja stranke in za pospešeno akcijo v učvr-ra biti obenem vsem pristašem Jugoslovanske nacionalne stranke v novo vzpodbudo za propagando idej in programa Jugoslovanske nacionalne stranke in za pospešno akcijo v učvr-ščevanju solidarnosti in edinstva strankinih vrst. Sedaj, v prvih mesecih novega leta, je treba razviti največjo aktivnost vseh strankinih organizacij. Občinske in okrajne organizacije Jugoslovanske nacionalne stranke morajo dati s svojim delom viden dokaz, da smo vojska, zares močna in docela sposobna, da izvojuje v praktičnem boju za jugoslovansko državno politiko popolno zmago.
V	njihovo aktivnost se mora vnesti neomajna vera v pravilnost in zmagovltost idej, ki so ustvarile program Jugoslovanske nacionalne stranke kot temelj, na katerem se mora v vsej dogledni bodočnosti razvijati naše javno življenje!
V preleUli noči so marksisti zopet streljali — Koio-man WsH seb pri et — Odslop deželnih glavarjev
V Steys u že sedem iustifikacij — Nove iusiilikacije
se še pričakujejo
DUNAJ, 19. februarja. V noči od vče-| raj na danes so nastal! na Dunaju novi nemiri. V bližini južnega kolodvora, pri Remaunovem dvora, na Margarethen-giirtlr* ter v drugih okrajih so pričeli i marksisti zopet streljati iz zabarikadiranih stanovanj na čete stražnikov, vojakov in haimverovcev, ki so patrulirale no ulicah in cestah. Zaradi novega stre-1 Ijanja se je lotil dunafskega prebivalstva | velik nemir. Vlada ie poslala v vse okraje, kjer se' zbirajo marksisti, nova oja-čenja. Vladne čete so obkolile središča nemirov in jih oddelila od ostalega mesta. Iskanje orožja se sistematično nadaljnje. Zjutral so marksistični strelci nenadoma izginili brez s*edu. Kakor se zdi, so se n»».rVs»sti odločili za gverilno vojno proti vladi,
GRADAC, 19. febrrarja. Voditelj marksističnega upora v Frucku ob Muri in bivši sovletskl keiH.far v madžarski
Francija odklonila angleški predlog
I.ORD EDEN NI IMEL USPEHA V P VEDEL LE TO, KAR JE
PARIZ, 19. februarja. Pogajanja angle-škega lorda Edena s francoskimi državniki zaradi sporazuma o razorožitvi, niso rodila nobenega pozitivnega uspeha. Francija je ponovno odklonila angleško spomenico kot podlago za razorožitev. Barthou. Tardieu, Herriot in maršal Pe-tain so opozorili Edena na nemško oboroževanje in na dejstvo, da angleški predlog nc nudi nobenih pravih garancij. Že po teni se da sedaj sklepati, da Ede-uovo potovanje po Evropi ne bo uspelo in nastane vprašanje, če bo potem An-Kllja Izvršila svojo grožnjo ter prekinila sploh vsako nadaljnje sodelovanje pri delu za razorožitveni sporazum. Lord Eden je iz Pariza odpotoval v Berlin, l43er razpravlja z nemškimi državniki o istih načelih razorožitve kakor le raz-
ARIZU, PA TUDI V BERLINU BO IZ-NEMČIJA ŽE IZJAVILA.
pravljal v Parizu, obenem pa tudi o vprašanju odnošajev med Nemčijo in Avstrijo. Kakor se zdi bo Nemčija vztrajala pri svojih zahtevah enakopravnosti, glede Avstrije bo pa izjavila, da so njene razmere interna zadeva, ki se Nemčije nič ne tiče.
BOLGARIJA PRIZNA RUSIJO.
SOFIJA, 19. februarja. Predsednik vlade in zunanji minister Mušanov je izjavil novinarjem, da bo Bolgarija že v kratkem vzpostavila normalne stike z Rusijo.
RASIZEM TUDI V AVSTRIJI.
DUNAJ, 19. februarja. Domovinska fronta zahteva od kaucelarja Dollfus-sa, da sc iz državnih in vseh javnopravnih služb odpuste vsi Židje.
boljševiški vladi Bele Kuna, poslanec Koloman Wallisch je bil včeraj skupaj s svojo ženo aretiran v bližini Rothen-manna na Štajerskem. Izdal ga je neki kniet, ki dobi nagrado 5000 šilingov. Wallisch je bi! izročen prekemti sodu v Leobnu.
DUNAJ, 19. februarja. Danes je odstopil gornjeavstrijski deželni glavar doktor Schlegel, dočim koroški deželni glavar dr. Kernmaier še vedno noče zapustiti svojega mesta. Kernmaier je pristaš Landbunda. Hajmverovci zahtevajo, naj se nasilno odstrani in zamenja z njihovim človekom.
DUNAJ, 19. februarja. V Steyru je bila na podlagi prek ega soda izvršena že sedma justifikacija. Sinoči so usmrtili pomožnega delavca Johanna Auerja, Danes je bilo predloženih »prekiin sodom zopet 12 obsodb. Prlčakffejo se nove obsodbe in justif?kacije.
Tr^o*cma smrt betepiske^a kra^a
l KRALJ ALBERT 1.
SE JE PONESRE ČIL V SOBOTO ZVEČER NA NEKEM IZLETU V BLFŽINI NAMURJA.
BRUSELJ. 19. februarja. V soboto zvečer je izgubila Belgija na tragičen način svojega priljubljenega kralia Alberta I. Kralj se je peljal s svojim osebnim slugom z avtomobilom na izlet v gričevje Marc les Dames v bližini Namurja. Tam ie splezal na neke pečina ter padel naj-brže zaradi poledenelih tal 12 metrov globoko. Ker kralja, ki je bil sicer izvrši en turist, ni blio dolgo nazaj, je sluga obvesti! o kraljevi odsotnosti dvor in oblasti, ki so odredile, da se gričevje takoj preišče. Po dolgem in napornem iška nju so naposled našli kralja vsega okrvavljenega pod neko oečino. Bil je že mr-
tev. Pokojni kralj Albert 1. je bil rojen 8. aprila 1. 1875. kot sin princa Filipa Flandrskega. Kralj je postal 1. 1^09. Med svojimi državljani je bi! silno priljubljen, zlasti zaradi svojih junaštev v svetovni vojni. Vladal je strogo po načelih demokracije in parlamentarizma. Z njegovo tragično smrtjo je postal belgijski kralj njegov sin Leopold III., rojen v Bruslju 3. novembra 1. 1901., ki je poročen s princeso Astrido, hčerko popularnega švedskega kralja Gustava Adolfa. Novi vladarski par ima tri otroke, med nji*r prestolonaslednika Karla Teodorja.
Priviligirana Industriisba bpnka
BEOGRAD, 19. februarja. Predsedstvo centrale industrijskih korporacij Je obiskalo danes trgovinskega ministra Demetroviča in mu izročilo predlog o osnovanju privilegirane Industrijske banke, katere namen naj bi bil, osvoboditi industrijo upiiva raznih drugih bank. I(ot temeljna glavnica bi pa morala biti določena vsaj vsota 700 milijonov dinarjev. Delni" carji nove banke bi mogli postati samo indnstrijci. Industrijska podjetja bi morala oristopiti k banki z delnicami po višini svojega obratnega kapitala.
Zaščita avstrijske neodvisnosti
PARIZ, 19. februarja. O priliki obiska lorda Edena v Parizu ie bil dosežen med Francijo, Anglijo In Italijo sporazum o izjavi za avstrijsko neodvisnost. Ta Izjava služi za nadomestilo intervencije v Berlinu, ki jo je želela Dollfussova vlada. Nemški tisk je silno ogorčen zlasti nad Italijo in Anglijo, ker sta omogočila enotno fronto proti Berlinu. Sploh se opaža, da se odnošaji med Berlinom in Rimom vedno bolj ohlajajo. Oster spor obstoja tudi med Vatikanom in Nemčijo.
Mussolini kuje železo
BUDIMPEŠTA, 19. februarja. Po vesteh »Magyarorszaga« pripisujejo v Rimu veliko važnost Suvichovemu obisku v Budimpešti, ker bo ob tej prilik! sklenjen tudii sestanek Mussolinija, Dollfussa in Gombosa v Rimu. Mussolini smatra, da je sedaj prišel čas, da se lahko razčisti politični položaj v podonavskih državah ter se reši gospodarski položaj Avstrije in Madžarske kot nrvi pogoj za rešitev celokupnega srednjeevropskega problema.
AGRARNA REFORMA V ŠPANIJI.
MADRID, 19. februarja. Zavod za agrarno reformo je sklenil zapleniti brez odškodnine 5 velikih posestev nekega markiza na ozemlju Lorca v pokrajini Murciji. Sličen sklep je izdal zavod tudi za posestvo vojvode Deler ma v Marohenl v pokrajini Jarem. Tudi proučuje zavod za agrarno reformo vprašanje kolektivne eksploatacije veleposestev v provincah Ba~ jados, Caceres in Estramaduri.
DEVALVACIJA ČEŠKOSLOVAŠKE KRONE,
PRAGA, 19. februarja. Senat je sprejel valutni zakon, ki je predvčeraj šnjim stopil v veljavo in je od tega časa češkoslovaška krona za 16.6 odstotka manj vredna.
Dnevne vesti
aiujsKiKiMa
finia luč Dolomitov
tfeiel.Im — Leni Riefensiah! Petek 23. laar.
Maribor dobi moderni kino. Danes zjutraj je bil komisionalni ogled na kompleksu gostilne »Maribor« v Vetrinjski ulici, kjer namerava naš podjetni lastnik »Grajskega kina« g. Cruštin zgraditi moderno dvorano z vsemi pritiklinami.
Trakt v Vetrinjski ulici je namenjen za stanovanja. Na ogromnem kompleksu pa bodo uredili razen tega še prostore za kavarno in bar ter za podzemsko kegljišče. Podjetnosti g. Guština moramo vsekakor čestitati, zlasti v teh dneh hude gospodarske depresije, ko je treba stoterim brezposelnim in delaželnim dan zaslužka in dela. Projekt je moderen, velikomesten in bo nova stavba nedvomno velika pridobitev za naš obmejni Maribor, le v krogih naše gostilničarske, kavarnarske in restavraterske obrti se porajajo* pomisleki proti temu, da bi se sedanja koncesija gostilne razširila še na kavarno in bar.
Posestno gibanje. Krojaški mojster Franjo Rupnik je prodal poslovodji Adolfu Vivodu hišo št. 4 Ob bregu za 68.000 Din; občinski svetnik Henrik Saboty je proda! polovico hiše v Krekovi ulici 14
odvetniku dr. Benu Sabotyju iz Kranja j di brezposelnosti ne zaslužijo niti za za 320.000 Din; posestnica Angela Ja- j košček kruha. Lačni, goli in bosi so ti
Samo še par dni kitajska senzacija v »Veliki kavarni«.
Društvom in vsem, ki se jih tiče! Od
vseh notic, ki se nanašajo na kakršnekoli prireditve, občne zbore in podobne zadeve, mora list plačevati davek, ki se bo te dni še znatno povečal. Razumljivo je zato, da ga morajo kriti oni, ki žele, da se notice objavijo, kakor morajo plačati tudi pristojbino za objavo. Zaračunavanje davka in pristojbine je pa delo uprave, zato opozarjamo vse, da morajo take objave dostavljati upravi, ne uredništvu lista. Če se poslužijo telefona, naj ne kličejo št. 2440, temveč štev. 2455! Objave, ki ne bodo poslane upravi in ne bodo zanje plačane ali vsaj določene pristojbine, se ne bodo objavile.
Imej srce za trpečega brata... Današnja huda kriza je pahnila v bedo tisti-j če in tisoče družin, katerih očetje zara-
kinova je kupila hišo št. 5 v Mesarski ulici od Jakin Marije za IGO.OOO Din; stavbni mojster Alojzij Peklar je prodal hišo št. 28 v Tomšičevem drevoredu Tereziji Peklarjevi za 183.000 Din, Ivan Svarcer pa je prodal Matiji Zorjanu polovico hiše št. 21 v Linhartovi ulici za
55.000	Din.
Avtobusni promet v Mariboru, Iz sta-
reveži in nimajo niti najpotrebnejših oblačil. Zato je krajevni odbor Rdečega križa v Mariboru pokrenil akcijo za te reveže in bo stalno vse leto zbiral staro obleko, perilo in obutev ter z nabranimi oblačili oblekel najrevnejše, Rdeči križ apelira na vsa usmiljena srca v Mariboru, naj mu priskočijo na pomoč pri tej dobrodelni akciji in naj darujejo
ti?tike, ki jo je izdala uprava mestnih ! staro in ponošeno obleko, perilo in obu-pedjetij o prometu avtobusov, posnema- | valo. Darove sprejema društveni pover-mo, da so mariborski avtobusi lani pre- I jenik vsak ponedeljek od 15. do IS. ure vozili skupno 463.000 km ter prevozili j v domu reševalne postaje na Koroški
830.000	potnikov. Na Mariborski otok so j cesti. Kdor pa bi želel, da bi društvo prevozili 51.000 oseb, na mestnih pro-j poslalo poverjenika na dom po darove, ga h 629.000, na podeželskih progah pa j naj blagovoli to telefonično, pismeno ali
] 50.000 oseb.
Brezposelni učiteljski abiturienti in abiturientke bodo imeli v torek 20. t. m. ob 20. uri sestanek v četrti deški šoli v .Gosposvetski ulici.
Zahvala, Društvo »Nanos« se tem potom najtopleje zahvaljuje vsem, ki so
ustno sporočiti društvu. Ta dobrodelna akcija Rdečega križa je vpeljana že po vseh drugih mestih naše države in ne sme za njimi ostati naš obmejni Maribor, ki je znan po svojem zlatem srcu za trpečega brata.
Zakon o pokojninskem zavarovanju
s kakršnimikoli prispevki pripomogli k privatnih nameščencev se bo razširil na
tako lepemu uspehu dobrodelne prireditve 3. t. m.
Nezgoda. Včeraj zvečer je v Gregorčičevi ulici stanujoči 24letni kleparski
vso državo. Pokojninsko zavarovanje privatnih nameščencev je bilo obvezno doslej samo za nameščence v Sloveniji i in Dalmaciji. Novi finančni zakon za le-
Koliko listov izhaja v Jagoslavili. »Novinarski glasnik« objavlja v zadnji številki statistiko o našem tisku. Iz nje posnemamo, da izhaja v naši banovini 129 listov, od teh' je 5 dnevnikov, 31 tednikov, 44 mesečnikov in 49 drugih; v savski banovini izhaja 316 listov, in sicer 7 dnevnikov 47 tednikov, 87 mesečnikov in 183 drugih; v Beogradu. Pančevu in Zemunu 173 listov, in sicer 4 dnevniki, 22 tednikov, 68 mesečnikov in 80 drugih; v donavski banovini 112 listov, in sicer 4 dnevniki, 23 tednikov, 38 mesečnikov in 37 drugih; v moravski 12 listov, in sicer 10 tednikov, 2 pa druga; v primorski 17 listov, in sicer 2 dnevnika. 10 tednikov in 5 drugih; v zetski banovini 15 listov, 13 tednikov in 2 druga; v drinski banovini 36 listov, od teh 2 dnevnika, 10 tednikov, 7 mesečnikov in 17 drugih; v vrbaski banovini izhaja samo 1 tednik, v vardafski banovini 10 listov, od katerih izhaja »Vardar« 3 krat na teden. Skupno izhaja v naši državi 23 dnevnikov, 170 tednikov. 244 mesečnikov in 382 drugih listov.
Beg zlata v deželo dolarja. Mnogo pišejo zadnje čase zlasti gospodarski listi o velikem odtoku zlata iz Evrope v Ameriko, ki se še vedno nadaljuje. Tako je bilo v prvi polovici februarja izvoženih iz Evrope v Ameriko za 300 milijonov zlata.
Občni zbor okrajnega odbora Rdečega križa v Mariboru bo jutri v torek ob 2d. v lovski sobi pri »Orlu«. Vljudno vabljeni so vsi člani te dobrodelne organizacije, da se občnega zbora udeleže v čim večjem številu.
Strelskim družinam. Uprava strelskega okrožja Maribor sporoča, da bo letni občni zbor strelskega okrožja dne 4. marca t. 1. ob 9. uri v kavarni »Jadran«.
Požar pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu.
Pred dnevi je izbruhnil požar v gospodarskem poslopju gostilne »Pri lovcu« na Ostrem vrhu. Ogenj je uničil objekt do tal in trpi gostilničar znatno škodo. Na pomoč so prihiteli gasilci, ki so se radi pomanjkanja vode omejili samo na reševalna dela. Na srečo je pihal južni veter, ker bi bila drugače nesreča katastrofalna za več posestnikov. Zopet se je pokazala nujna potreba po vodovodu, ki je že do nolovice zgrajen, radi pomanjkanja sredstev pa so ustavili nadaljnja dela. Pričakujemo, da bo potrebo uvidela tudi ban
Natcdno 9»:edalt|i@
REPERTO * ’?
Ponedeljek, 19. februarja. Zaprto.
Torek, 20. februarja ob 20. uri »Stani- A bulska roža«, red C.
Premijera Kalmanove operete »Vijolica z Montmartra« bo koncem tega ted-Ana. Velike uspehe, ki jih žanje ta opereta povsod, in ime Erike Drazovičeve, ki bo gostovala v naslovni vlogi, jamčijo, da bo »Vijolica z Montmartra« vsekakor dogodek letošnje operetne sezone.
Za premiero je izredno mnogo zanimanja. Delo sta naštudirala kapelnik Herzog in režiser Skrbinšek. Nastopijo razen gostinje še Udovičeva, Savinova, 'Starčeva, Gorinškova, Križajeva, Sancin, Gorinšek, Medven, P. Kovič, Grom, Skrbinšek, Rasberger, Furijan, Harasto-vič, Nakrst, Blaž, Crnobori in Verdonik.
Živčno bolnim in otožnim nudi mila naravna »Franz Josefova« voda dobro prebavo, jasno glavo in mirno spanje. Po izkušnjah znamenitih zdravnikov za živčne bolezni je uporaba »Franz Jose-fove« grenčice pri težkih obolenjih možganov in hrbtnega mozga najtopleje priporočati. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
pomočnik Ivan Klarnprer padel tako ne- I to 1934/35 pa že vsebuje odredbo, po srečno po stopnicah, da se je poškodo-; kateri se bo ta zakon o pokojninskem val po vsem telesu. Poklicani reševalci j zavarovanju privatnih nameščencev faz-50 Popeljali v bolnišnico.	■	j širil na vso državo. Tudi se je te dni
^°^'a tekstilna tovarna. V najkrajšem j mudila v Beogradu deputacija Zveze času bodo pričeli graditi na Meljski ce- bančnih, zavarovalnih, trgovinskih in in-sti poleg tovarne Jngosvila, ki je last j dustrijskih uradnikov in Zveze privatnih Lobla m Rosnerja, še novo Rosnerjevo j nameščencev ter se zglasila pri ministr-tovarno, ki bo izdelovala bombažne tka-1 stvu socialne politike in predložila spo-
Ml UP I	Kn	tv	n; X  y*. I	,	ii*	ti	i	1	•
menico, v katen zahtevata obe zvezi čimprejšnjo ureditev pokojninskega za varovanja privatnih nameščencev za vso Jugoslavijo.
Prva radio-razstava. Včeraj je bila v „	, Beogradu slovesno otvorjena prva jugo-
Davcne karte za služinčad. V smislu j slovanska radio-razstava. Na razstavi so pravkar v skupščini sprejete novele k j razstavili amaterji svoja amaterska de-
nine. Tako bomo imeli v najkrajšem času v našem Melju 6 tekstilnih tvornic. Menda v nobenem drugem mestu se tekstilna industrija ne razvija v takem tempu, kakor prav v našem obmejnem Mariboru.
Zlobnež. Zadnje čase ima neki motilec svoje posebno veselje, da moti sprejemanje radia na Aleksandrovi cesti med Mlinsko in Cvetlično ulico. Ob pričetku večernega programa se spravi na delo in popolnoma onemogoča sprejem. Lastniki radio-aparatov ga skušajo sami izslediti in so za pomoč zaprosili že merodajno oblast, toda doslej so bili vsi uspehi zaman. Ker pa so mu včeraj prišli na sled, ga javno pozivajo, naj preneha, ker ga bodo v nasprotnem primeru naznanili poštni upravi, ki inra paragraf, po katerem ga lahko občutno kaznuje.
Tatvine koles se množe. V zadnjih dneh je policija dobivala skoraj vsak dan prijave o tatvinah koles, ki jih lastniki puščajo za nekaj trenutkov brez nadzor* stva na ulicah. Tudi včeraj sta bili prijavljeni dve taki tatvini, in sicer je izginilo mizarskemu pomočniku Ivanu Golobu izpred Lotzove trgovine v Jurčičevi ulici 1000 Diti vredno črno pleska-ujiuviu	uo kolo znamke	»Waffenrad« z oprem-
ska uprava in storila	vse kar je	v	njeni I lieno evidenčno	številko, katere si pa
' lastnik kolesa ni	zapomnil. Izpred gostil-
ne »Šibeniška klet« v Mlinski ulici pa
zakonu o neposrednih davkih, je davčni oddelek finančnega ministrstva dal v tisk davčne karte za hišno služinčad, za katero pavšalira davčna novela uslužben-ski davek 50 Din na leto. Davčno karto bo moral kupiti in hraniti delodajalec ter se bo glasila na njegovo ime. Imel pa bo pravico odbiti plačani znesek od mesečne plače služinčadi. S to davčno karto bo plačan uslužbenski davek za l osebo, za vse leto brez ozira na even-tuelne spremembe tekom leta, ker se karta ne bo glasila na ime uslužbene osebe. Kdor ima več oseb zaposlenih, bo moral za vsako osebo kupiti davčno karto. Tudi bo delodajalec sam izpolnil rubrike na karti ter bo moral na zahtevo finančnih organov, ki bodo vršili kontrolo, pokazati to karto. Če se bo izkazalo, da delodajalec ni kupil karte, bo moral plačati kazen v petkratnem iznosu davčne karte.
V	upravi monopolov ni nobenega praznega mesta. Čeprav je bilo Že objavljeno, da so v upravi monopolov vsa mesta zasedena, se vendar še mnogi obračajo na njo s prošnjami za sprejem v službo. Uprava ponovno opozarja vse interesente, da so vsa mesta zasedena in so vse prošnje brezpredmetne.
la. Zastopana pa je na razstavi tudi naša in tuja radio-literatura. Za najboljša amaterska dela so določene lepe nagrade. Obiskovalci razstave imajo polovično vožnjo samo pri povratku iz Beograda.
Za revizijo obrtnega zakona. Delegat' trgovske in industrijske zbornice, ki so konferirali več dni v Beogradu v zadevi revizije obrtnega zakona, so svoje delo dokončali. Sprejetih je bilo več resolucij, ki pa jih bo predelal še poseben redakcijski odbor in bodo nato izročene pristojnemu ministru.
Za napredek našega izvoza. V Beogradu so včeraj zborovali izvozniki iz vse naše države. Na konferenci so na-glašali potrebo olajšav za izvoznike našega sadja. Lani je bil dober samo izvoz sliv, izvoz drugega sadja in grozdja pa je bil slab. Na konferenci so bili nadalje sprejeti razni sklepi za povečanje in izboljšanje našega izvoza.
Legitimacijo in znižane vozne karte za pomladanski sejem v Leipzigu od 4. do 11. marca, za velesejem na Dunaju od 11. do 18. marca in za vzorčni sejem v Pragi od 1!. do 18, marca se dobivajo v biletami »Putnik«, Maribor, Aleksandrova 35, tel. int. 21-22.
moči, da bo naša obmejna postojanka preskrbljena z vodo. Tudi radi naših sosedov bi bilo to nujno potrebno!
Radio Ljubljana. Spored za torek 20. t. m. Ob 12.15; plošče; 12.45: poročila; 13: čas, plošče; 18: otroški kotiček: »Marinka in škrateljčki«: 18.30; plošče; 19: francoščina, poučuje prof. Brezelj; 19.30; predavanje o boju za Kančičingo, predava Pavel Kunaver: 20: radio-orkester; 20.45: Devov večer: pojeta ga. Pavla Lovšetova in g. Mirko Jelačin.
Službeni list dravske banovine objavlja v letošnji 14. številki: Zakon o obvezni telesni vzgoji; pravila o obliki, sestavi in o zaznamovanju mer in priprav za merjenje suhih tvarin ter o mejah njih točnosti; poročilo ministrstva za finance glede obveznic vojne škode; razglas o razpisu novih volitev občinskega odbora o občini Cerkvenjak; razglas o razpisu novih volitev občinskega odbora v občini Ščavnica; razglas o razpisu novih volitev občinskega odbora v občini Slovenja vas.
Grajski kino. Samo do vkljnčno četrtka izborna vesela opereta »Življenje je lepo«. Alfred Piccaver poje sijajno, Szoke Szakall pa zabava kakor še nikdar. Ljubka je Nora Gregor. Pripravlja se »Sinja luč Dolomitov«, eden najlepših alpskih filmov z Leni Riefen-stahlovo v glavni vlogi.
Kino Union. Danes in dalje predstave najboljšega mojstrskega dela »Grand hotel« po romanu Vickvja Bauma. V glavni vlogi Greta Garbo, Joan Gra\vford, John in Lionel Barrymore. Film, ki je dosegel povsod naivečii usoeh.
je odpeljal neznan tat veterinarju Josipu Kelucu njegovo skoraj novo ko’o znamke »Styria«, črno pleskano in vredno 2000 Din. Kolo nosi evidenčno številko 2-10.489. Pred nakupom se svari.
Nič ni varno pred dolgoprstneži, Sodarju Josipu Jančiču je nekdo »izmaknil« z njegovega dvorišča v Pristaniški ulici 35 kg težko železno nakovalo, vredno.500 Din.
Miada beguna. Tukajšnja policija je bila predvčerajšnjim telefonično obve-| ščena iz Ljubljane, da je pobegnila z doma s svojim izvoljencem 211etna hčer-■ ka posestnika Ivana M. in odnesla s se-I boj 2700 Din gotovine. Njen izvoljenec I je 24letni mehanik Alojzij J., ki je pred i dnevi zaprosil za dekličino roko pri nje-! nem očetu, vendar zaenkrat ni uspel. Medtem je oče izvedel, da bi skoraj nasedel premetenemu sleparju, ki se mu ie izdajal za zdravnika, čeprav je bil le izučen mehanik. Deklica pa očividno o slepariji ni ničesar vedela in je sledila v svet zvitemu zapeljivcu. Sumi se, da se je mladi parček odpeljal proti Murski Soboti, ni pa tudi izključeno, da se ne bi mlada zaljubljenca ustavila v Mariboru. Dekle ima črno čepico in črne čevlje ter nosi črn plašč s kožuhovinastim ovratnikom, njen spremljevalec pa nosi sivo obleko z dvojnim kratkim suknjičem ter je dolge, suhe postave. Komur bi bilo o mladih ubežnikih kaj zmnega, naj sporoči predstojništvu mestne policije.
Pri ljudeh z nerednim delovanjem srca
novzroča knzrrec naravne »Franz Jose-fove« grenčice, če ga popiete vsak dan zjutraj na tešče, lagodno milo iztrebljenje.] relativna vlaga 98; črevesa.
Vremensko noročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 2.3 stopinji C pod ničlo; minimalna temperatura je znašala 3 stopinje C pod ničlo. barometer je kazal pri 14 stopinjah 747.4, redu'Iran na ničlo 745 7: vreme je jasno in
tiho.
v Mariboru, dne 19. II. 1934.
VASV
Pisatelj Jože Kostanjevec sedemdesetletnik
Ob visokem jubileju našega plodovitega pripovednika
Danes je doživel v Mariboru, Ob že leznici 6, stanujoči upokojeni vadniški učitelj in slovenski pisatelj .Jože Kostanjevec visoki jubilej 70 let življenja in petdeset let kulturnega delovanja,
Bolezen ga je za ziino priklenila na tesno orne jeni prostor stanovanja, tako, da ne more stopiti pred nas, da bi nam sam govoril o trnjevi svoji poti. D bi nam povedal, kako je bilo vse drugače tedaj, ko je zagledal luč sveta v solnčnem, veselem notranjskem trgu Vipavi, nad katerim nlapo-'a. rl^nes italijanska iri-kolora. Da bi nam orisal Gorico, kjer je obiskoval nižjo gimnazijo. in Koper ob na^ šem sinjem slovenskem morju, kjer je dovršil učiteljišče, da nastopi po maturi pot križev in težav vzgojitelja mladine in še bolj težko pot nehvaležnega posla slovenskega leposlovca.
Z literaturo se je pričel Jože Kostanjevec ukvarjati že zelo zgodaj, še ko je bil goriški četrtošolec. Imeli so takrat tam svoj dijaški literarni krožek, in Jože >e v njem recitira! in pilil svoje prve stvari, ki so bile seveda pesmi. Kateri slovenski leposlovec ni začel z liriko? Kot zvesti sin svoje lepe podnanoške domovine si je izbral psevdonim »V i-pavski«, pod katerim je 1. 1883., torej prav za prav že pred 51 leti, izšla
v	»Ljubljanskem Zvonu« njegova prva rimana stvar. Potem zasledimo njegove pesmi stalno v »L. Z.« in »Kresu« vse do 1. 1886., ko se je dokončno odločil za prozo. L. 1887. je izšla v »L. Z.« njegova prva tiskana povest »N a Silvestrov večer«, a sledile so ji daljše do 1. 1901., krajše pa tudi še do 1. 192-4. Največ pa je pisal v tisti dobi Za Mohorjevo družbo. Od 1. 1902. do 1906. je urejeval pri Slovenski Matici »Zabavno knjižnico«, v kateri je izšlo več njegovih daljših in krajših povesti. Takrat so mu ponudili tudi uredništvo »Ljubljanskega Zvona«, kar je pa odklonil v korist dr. Zbašnika, s katerim sta bila najboljša prijatelja. Mimo tega je sodeloval še pri mnogih drugih revijah in z listki pri »S I o v e n s k e m Narodu«. Nekatera njegova dela so pa izšla tudi samostojno.
Leposlovno se je šolal Kostanjevec pri naših pripc /ednikih in pesnikih, Gregorčiču, Erjavcu, Kersniku, Tavčarju, Jurčiču, Trdini; pri Hrvatih; Francozih, od katerih sta mu bila najdražja Zola in Maupasant; pri Nemcih, kjer je zelo cenil Petra Roseggerja, ki mu je bil v marsičem soroden, itd. Kostanjevec, ki je izšel iz podeželskega trga in je kot učitelj živel tudi pozneje, vsaj tista leta, ko je največ ustvarjal, na deželi, po vaseh, trgih in malih mestih, je korenini! po svojem človeškem in pisateljskem
bistvu v tem okolju, zato je iz njega zajemal in v njem oblikoval. Njegove najboljše stvari so povesti iz življenja tršk in malomeščanske elite ter onih vaški' Hudi, ki se kot duhov niki, učitelji, trgovc itd. dvigajo nad množico. Te je znal izvrst no orisati, včasih tudi s pikro besedo in upodobitvijo njihovih duhovnih in telesnih hib ter grehov. Po načinu pripovedovanja se je večinoma nagibal k tipu ljudskega pisatelja. Po Kersnikovi smrti je bil nekaj časa skoraj edini plodovitej-ši tvorec in ga je potisnila na stran šele agresivna moderna. Da njegov položaj v slovenskem slovstvu ni bolj utrjen, in da ie mlajši generaciji manj znan, je krivo samo to. da so njegova dela raztresena in dandanes težko pristopna. Nihče jih ni še zbral in nihče ni znanstveno ugotovil njegova mesta. Če bi to storili, bi videli, da je napisal Kostanjevec preko 40 daljših in krajših povesti, ki bi napolnile lepo vrsto debelih knjig. To delo nas še čaka!
Njegova najdaljša povest je »N a s o Inč n ih tleh«; izšla je v »Ljubljanskem Zvonu«. Napisal jo je bil v Trstu. Druga večja dela pa so: »Kotanjska elita«, »Gojko Knaflič«, »Prepozno«, »Čez trideset let«, »Živijenja trnjeva pot«, »Krivec« itd. Sam ceni najbolj »K o-tanjsko elito«, in »Gojka Knaf-1 i č a«. Samostojno, v knjižni izdaji, je izšlo samo pet njegovih povesti. Najplo-dovitejši je bil Kostanjevec v prvih letih svojega učiteljevanja, ki ga je vodilo po Notranjskem in Dolenjskem ter ga privedlo naposled v Ljubljano na vadnico. Po svoji zgodnji upokojitvi je živel v Ljubljani, Trstu, Celovcu, Splitu in se je naposled ob prevratu naselil stalno v M a.r i b o r u, kjer je vzbuja! pozornost s svojo markantno pojavo, dokler si ni pred leti zlomil noge, kar mu je zrahlja-
lo	zdravje in mu oslabilo prejšnjo moč.
V	tej zadnji dobi ni pisal veliko. Oglasil se je kdaj pa kdaj samo s krajšimi listki, največ v »Večerniku«. Sedaj pripravlja spomine na svoja srečanja s pisatelji in drugimi tvorci naše kultuire v zadnjem polstoletju. Pričakovali smo, da bo to njegovo najnovejše delo izšlo že za sedemdesetletnico, pa se je za-kesnelo.
In danes slavi naš Jože Kostanjevec svoj sedemdeseti rojstni dan. Z njim ga slavimo tudi vsi, ki poznamo in cenimo njegovo življenjsko delo ter njegovo veliko, neomajno ljubezen do svojega naroda in domovine. Dasi se njegovo delo sedaj bolj poredkoma omenja, ne bo vendar nikoli pozabljeno, ker tvori trden kamen v stavbi slovenske kulture. Ob visokem življenjskem jubileju mu pa kličemo: Še na mnoga leta! —r.
Brezposelnost v naši banovini
Razglas davčne uprave. Davčna uprava v Mairiboru opozarja davkoplačevalce, da je potekel skrajni rok za plačilo prvega četrtletnega obroka zgradarine, pridobnine, davka na poslovni promet, rentnine, družabnega davka in vojnice dne 15. februarja. V smislu uredbe o zavarovanju pred prisilnim izterjanjem se opominjajo vsi davčni zavezanci, ki so v zaostanku s plačilom teh, kakor tudi vseh že poprej v plačilo zapadlih davkov, da jih plačajo v osmih dneh, sicer se bo uvedla prisilna izterjava v smislu uredbe.
Zakon o radiu. Prometno ministrstvo pripravlja zakon o radiu, ki ga sestavlja osebna komisija. Prvi osnutek zakona je bil pripravljen že pred mesecem in pride v najkrajšem času z dodatki in spremembami pred narodno skupščino. V osnutku se obravnava vprašanje zgraditve bodočih radio postaj v naši drža-
vi	in ukrepov, da se preprečijo lokalne motnie, ki jih povzročajo razni motorji >n električni aparati. Za vse, ki z motorji in raznimi aparati motijo sprejemanje, bodo določene občutne kazni.
Zamenjava obveznic vojne škode. Dogaja se, da nekateri imejitelji obv-aznic vojne škode odstrižejo kupone z obveznic loterijske 2in pol odstotne državne rente za vojno škodo in jih pošiljajo finančnemu ministrstvu, oddelek za državne dolgove in državni kredit, da bi dobili nove kuponske pole. V zvezi s tem opozarja oddelek državnih dolgov in državnega kredita vse interesente, naj tega ne delajo, ker bodo imetniki teh obveznic pravočasno po listih obveščeni, kako in s katerim dnem se prične izdajanje novih obveznic iste rente v zamenjavo za stare obveznice s kuponom. Zlasti se opozarjajo imetniki teh obveznic, naj ne odstrižejo kuponov, ker se ne bodo izdajale samo kuponske pole, marveč se bodo sedanje obveznice s kuponom zamenjale za nove obveznice s kuponsko polo.
V vsaki) mm Mo
Ljubljanska Borza dela je izdala statistiko o lanski brezposelnosti v naši banovini. Iz nje posnemamo, da je bilo ob zaključku leta v evidenci Borze dela lezaposlenih 4700 delovnih moči, od teh 835 moških in 865 žensk. Borza dela, 1 posluje razen v Ljubljani tudi v Ma-iboru, Celju in Murski Soboti, je lani splačala 1 milijon 339.158 Din podpore
1.223 brezposelnim. Od tega odpade na edne podpore nad 1 milijon dinarjev, na potne podpore nad 13.000 Din, za izredne podpore pa nad 315.000 Din. Največ podpor je izplačala ljubljanska Borza dela; mariborska borza je izplačala lani nad
271.000	Din, celjska nad 161.000 Din, mur skosoboška nad 4500 Din podpore. Pri Borzi dela in pri vseh njenih podružnicah je iskalo lani skupno dela 26.253 delovnih moči, im sicer 17.676 moških in 8577 žensk. V Ljubljani je iskalo dela 10.609 delavcev, in sicer 8015 moških in 2584 žensk, v Mariboru 5865 delavcev, od teh 4194 moških in 2691 žensk. V Ce-
lju je iskalo dela 3363 delavcev in 830 delavk, v Murski Soboti pa 3104 delavci in 2482 žensk. Delo je bilo ponujeno
11.234 delavcem in delavkam; v Ljubljani 2047, v Mariboru 2501, v Celju 1990, v Murski Soboti pa 4696. Borza dela je zaradi namestitve posredovala v 9691 primeru, od katerih odpade na Ljubljano 1390, na Maribor 2008, na Celje 1718, na Mursko Soboto 4575. Med letom je dobilo zaposlitev, oziroma je bilo črtanih iz evidence 11.860 delavcev, od teh 8557 moških in 3303 ženske. Pri ljubljanski Borzi dela je bilo lani črtanih 6079 delavcev, pri mariborski 3323, pri celjski 1490, pri murskosoboški pa 968. Tako je ostalo ob koncu decembra v evidenci še 4702 nezaposlena, in sicer v Ljubljani 3140, od teh 2483 moških iti 657 žensk, v Maribora 534, od teh 374 moških in 160 žensk, v Celju 985, od teh 939 moških in 46 žensk, v Murski Soboti pa 43, od teh 39 moških in 4 ženske.
S®§S©iSfWG»
Slalomska tekma Sokola I. na Giažuti.
Pri naravnost idealnih vremenskih razmerah so se vršile v nedeljo na Glažuti prve smuške tekme Sokola 1. Vkljub dejstvu, da so se na ta dan vršile vsepovsod smuške tekme in je tudi župa imela svoj krožni zlet, se ie na startu javilo prav častno število tekmovalcev. Tehničnemu vodstvu, ki je bilo v rokah smuškega odseka Sokola I., moramo k brezhibni izvršitvi tekem samo čestitati. Vodja odseka, br. Miha Mulej in članice društva so poskrbeli za vse potrebno, tako da so tekmovalci bili oskrbljeni tudi s toplo hrano, ki se je delila brezplačno. Piroga je bila dobro izvedena. Start se je nekoliko zakasnil, ker je moral prireditelj progo zaradi poledice na vzhodni strani Glažute premestiti na zapadno. Tekmovalo je vsega 28 tekmovalcev raznih društev, najbolj številno je bil seveda zastopan Sokol I. Na cilj so prispe-
li	vsi tekmovalci brez najmanjše poškodbe. Doseženi rezultati so jako dobri. Prvi je prispel na cilj in postal s tem prvak društva br. Goleč v času 3:45.40,1. Drugi se je plasiral br. Svetozar Zei v času 3:50.45,3, tretji je br. Klemenčič 3:55.4, dalje 4. br. Koren 4:7.5. Izven konkurence je dosegel Žižek najboljši
čas dneva 3:32.25,3. Smuškem« odseku Sokola I., ki obstoja šele eno leto, čestitamo k uspehu in želimo, da krepko de luje v tej smeri naprej!
Sirski dar Franciji.
Po pariških vesteh je sirska vlada v Latikiji sklenila pokloniti francoski državi kot darilo znameniti dvorec Oualat el Husen. Omenjeni grad je znan že iz časov križarskih vojen. Rajmund II., grof iz Tripolisa, je pokloni! ta grad leta 1142. redu sv. Ivana. Ta red je grad povečal in močno utrdil, tako, da je bil leta 1187. ena največjih trdnjav, ki je dolgo kljubovala navalom sultana Saladina. Leta 1271. pa je zavzel dvorec egiptski sultan Baibar. Grad je še danes dobro ohranjen in je najznačilnejši spomenik arhitekture takratne dobe.
V	66 dneh iz Evrope v Avstralijo.
Po vesteh iz Adelaide v Avstraliji je hamburška jadrnica »Padua« dosegla nov rekord .V 66 dneh je preplula pot iz Ham-, burga do Wallaroe v Avstraliji. S tem je posekala rekord francoske jadrnice »Grilon«, ki je preplula to pot v 72 dneb.
Nemčija in slovanska nevarnost
Slovanski narodi se naglo množe, nemški narod propada
V časopisu »Leibesubungen und kor-perliche Erziehung« obravnava dr. Hef-ter narodnostne zadeve, in to v članku »Kaj mora vedeti športni učitelj o vzgoji plemen?« Uvodoma se pisec dotika nekaterih socioloških pojavov preteklosti. da bi lahko z veseljem pozdravljal duševnost nove Nemčije. Prišla je baje rešitev naroda, ki je bil na dnu svojega razvoja, ob 12. uri.
Dr. Hefter pravi dalje dobesedno: »Prva dolžnost športnika je poslušati svojega Fuhrerja in stati v prvi vrsti,, kjer gre za obstoj ali propast naroda.«; Najbolje pa osvetljujejo pisateljevo trditev suhe številke V Nemčiji se je rodilo 1901. leta 2 milijona 320.000 otrok, leta 1931. le še l milijon 300.000 in lani komaj 1 milijon. To*je temslabše, ker je število prebivalcev Nemčije naraslo v istem razdobju od 56 na 64 milijonov. Tudi število porok je naraslo. Če je prišlo leta 1901. na 1000 oseb še 37 novorojencev, je padlo to razmerje napram letu 1830. za 15. Dosedanja izkušnja uči, da je zaradi vzdrževanja enakega stanja nujna potreba vsaj 17 novorojencev na 1000 oseb.
V Nemčiji, pa tudi v Avstriji, sega padec rojstev pod takozvani eksistenčni minimum. Pisec noče ničesar slišati, da je vzrok brezposelnosti preobljudenost. Še bolj se poglablja, ko primerja številke o drugih narodih. Na Poljskem, kjer je bila leta 1930. ne čisto polovica prebivalstva Nemčije, je bilo skoro enako število rojstev kakor v Nemčiji. »Umirajoči narocL. kakor imenujejo Francijo, je imel leta 1931. na 1000 prebivalcev 18 novorojencev, Italija 26, Poljska 33, Rusija pa celo 44.
Kaj sledi iz tega? Med tem, ko je v
Franciji razmerje rojstev vedno na enaki višini, bo Nemcev čimdalje manj, in slovanski sosedje bodo naraščali. Poljaki beježijo v zadnjih letih nad 20 odstotkov
i	rirastka. Če se bo na primer poljski narod še nadalje tako množil, bo v desetletjih narastel od 30 na 60 milijonov. Število Rusov pa naraste vsako leto za 3 milijone. Leta 1908. je bilo v Evropi le 34 odstotkov Slovanov, leta 1918. že 41, leta 1930. 44 in do leta 1950 se sme pričakovati narast na 50 odstotkov.
Tega dvoboja evropskih narodov ne določajo vojaki, marveč — matere! Dr. Hefter se ozira v svojih člankih tudi na moč današnjega pokolenja in svari pred enostransko izobrazbo, ki ima tudi svoje senčne strani, čim bolj se Človek oddaljuje od narave, tembolj trpi nad rušenjem njenih zakonov. Posledice se čutijo na mr.ogih krajih. Treba je veliko več denarja in truda za manj vredne ljudi. V šolah za slaboumne otroke se mora žrtvovati mnogo ve*, kakor v šolah zdravih otrok. V bodočem pokolenju pa se bo škoda baje stopnjevala. Pisec opozarja tudi nemški narod, da ne sme tebi nič meni nič gledati kako propada. Pravi, da nemški narod še ni izpolnil svoje naloge.
Kakor izgleda, so nemški kulturni delavci v vsakem oziru temeljiti. Tako tudi v svojih statistikah. Statistike jim ne služijo samo za nabiranje naukov, marveč kot sredstvo in pobuda za nadaljnje delo. Iz številk kujejo načrte in skušajo popraviti to, kar v narodu ni zdravega. Zato opozarjajo nemške matere na padec rojstev v zadnjih letih, ostali narod pa na nevarnost, ki jim pretf od sosedov, predvsem od sosednjih slovanskih narodov.
Branko Mašič:
PERUNIKA
Legenda.
»Ha-ha«, se je sirovo zasmejal faraon. »Kako grdo ime imaš!« In obrnil se je k drugi na njeni strani, ki je bila pravkar snela s svojega lepega obraza tenko kopreno.
»A ti? . •. ti, palmica? Si tudi ti Agra?«
»Jaz sem Jelenka.«
»Jelenka! I—ih.,.« je vzkliknil; in ko da se je nečesa spomnil, je dejal: »Torej ti nisi Perunika?« in jezik se mn je opletal od pijanosti.
»Nisem, gospodar.«
»Potem... pojdi od tu-., izgini!« jo je sirovo pehnil od sebe.
Zlomljen se je sesedel na stol.
»Če ni Perunike med vami, potem vas ne potrebujem... ne potrebujem.. •«, je momljal v pijanosti in vzdihoval, ko da bi hotel zaihteti.
»To ni naše ime. To je barbarsko ime«, so mn vzklikale užaljene deklice ter se razletele na vse strani kakor preplašene grlioe.
Kakor kača lokavo, kakor mačka tiho, se je tedaj pritihotapila k faraonu Židinja Abijojla, širokih bokov, malih grudi in mastnih mehkih las. Med tem ko je
faraon dremal in v svoji pijanosti vzdihoval, mu je Židinja z rokama objela noge, mu snela s kolen kovinske plošče ter mu obsula gole noge s poljubi in jih ovila s svojimi mehkimi lasmi.
»Gospodar!« je vzdihovala krčevito, histerično, kakor da ji grudi pokajo od ljubezni-
»Kdo je to?... Kaj je?« je vprašal in se ozrl po njej.
Abijojla se je vsa zimotala v klopčič pri njegovih nogah.
»Gospodar!« je spregovorila s topliim, omamljivim glasom. »Odpusti mi, da sem si predrznila dotekniti se tvojih nog. Srce mi poka od bolečine, ko te vidim, da si ti, mogočni faraon, mlad in močan kakor puščavski jaguar, bogat kakor Ma-mon aramejski in lep kakor sveti levant-ski labud, tako žalosten, zaskrbljen in nevesel. Česa ti manjka na tem prelepem svetu? Želiš krvi, mesa ali Sirca? Židinja Abijojla ti da vse!« in močno, krčevito se je oklenila faraonovih nog.
Faraon je neveselo razvlekel ustnice ter jo nalahno sunil od sebe.
»Pusti me, Abijojla! Zapeljiva si kakor bajadera, toda ostudna kakor kača!« In zopet se je prepustil svojim mislim-
Kakor v neki tegobni melanholiji in polpijanosti, v kateri so živci tako razdraženi, se je spominjal Perunike in onih prijetnih trenutkov, ki jih je bil preživel
v prerokovem domovanju. Od kdaj je že ni videl!? In prav zairadi tega, ker je že davno ni videl, je pa često o njej premišljeval, se mu je zdela še lepša, zapeljivejša in vzvišenejša. Že nekoliko-krat ji je sporočil, naj ga obišče, da jo vsaj vidi, toda ona je vselej vljudno, a ponosno odklonila njegovo vabilo. In on je vedno bolj gorel od hrepenenja po njej.
Nikakor ni mogel razumeti, kako se more njemu — faraonu, slabotna ženska toliko upirati, ko je premagal že tolike neprimerno večje neprilike in težkoče. Devet vojen je vojeval in ujel pet živih faraonov ter jih med proslavo zmage umoril. Celo bojevite Kaldejce je premagal, ki so s svojo brezobzirnostjo in silovitostjo strahovali ves Misir. Pa glej, slabotna ženska, ki nima razen svoje lepote in dobrote ničesar na svetu, se mu toliko upira. In takrat ga je bilo samega sebe sram; čutil se je ponižanega in slabotnejšega kakor ženska.
»Gospodar!« je vzdihnila še tiše in nežneje bohotna Židinja. In v njenem glasu je faraon čutil nekaj toplega in iskrenega, pa istočasno tudi nekaj odbijajočega in živalskega. In on ni vedel, kako nastopa s tem prilizljiviim strastnim bitjem, kako naj govori ž njo, kako naj se obnaša napram njej.
»Tebe mori ljubezen, faraon... ti no-
riš za njo... Peruniko«, je šepetala Abijojla tiho, zateglo, gledajoč ga s svojimi velikimi črnimi očmi, ki so omamljale kakor pogled levinje.
In njemu se je naenkrat zahotelo, da bi jo ubil. Pa ne naenkrat; da bi jo zbadal z nožem na desetih, stotih in še več mestih in bi ji z vsake rane brizgal curek njene tople krvi. Ne, tudi to ne. Hotel bi jo zgrabiti s svojima močnima rokama ter jo nategovati, zvijati, lomiti, dokler ji ne bi popokale vse kosti.
Toda ona ni trepetala, temveč se je vsa spremenila v poigled, oster, silen pogled, ki je premagal jezo faraonovo. Kakor pijan je vrgel s sebe ogrinjalo ter se ji počasi približal, prijemši jo z vso silo za roke. Njeni drobni prsti so pokali v njegovih močnih pesteh, toda Abijojla ni niti kriknila, temveč se je samo zvijala in vzdihovala, spreminjajoč barvo obraza.
»Zakaj si zopet prišla? Rada bi mi nekaj povedala, kajne? Govori!«
»Boli me duša, silni gospodar, ko te vidim, da tako propadaš, da sam sebe ubijaš z brezizglednimi mislimi ter uničuješ moč svojo in mladost, ki kadar enkrat izgine, ne pride več nazaj.«
Pogledal jo je blažje, radovedneje ter jo izpustil.
(Se nadaljuje.)
Slovenski motociklisti so zborovali
Razveseljiv napredek motosekdje »Penina«.
Včeraj dopoldne je imela motosekcija kluba slovenskih kolesarjev m motociklistov »Perun« v kavarni »Jadran« svoj drugi redni letni občni zbor. Zborovanje je otvoril in vodil požrtvovalni in agilni načelnik sekcije g. Oton Črepinko. Uvodoma je pozdravil vse navzoče, posebno pa zastopnika vojske g. kapetana Mandsroviča, častnega predsednika in načelnika matice »Peruna« g. Kvasa, predsednika g. Hlebša ter najmlajšega člana sekcije, sina pokojnega g. Žuraja iz Slov. Bistrice g. Ivana Žuraja. Nato je g. Črepinko prečital pozdrave, ki so jih poslale sorodne organizacije in Mariborska zimskošportna podzveza ob priliki občnega zbora.
Sledila so poročila posameznih funkcionarjev. G.‘Črepinko je podal načelni-ško poročilo. Na kratko je orisal delovanje sekcije v preteklem letu. Motosekcija »Peruna« je imela lani 9 izletov, 2 dirki na dirkališču, 1 motoskikjoring na cesti, 1 motoskikjflring na dirkališču, 1 lov na lisico ter več manjših prireditev. Razen tega se je sekcija udeležila vseh narodnih proslav in bakljad. Priredila je tudi ob priliki »Mariborskega tedna« razstavo, ki je bila po zbranem materialu najlepša tovrstna na razstavi splolk
Iz tajniškega poročila posnemamo, da šteje sekcija 60 rednih članov, to je za 10 več kot lansko leto. Sekcija je v pre* teklem letu tudi izdala več triptikov za prekoračenje državne meje z motorji. Sploh se je sekcija zavzela za vsa vprašanja, tičoča se motornega športa.
Blagajniško poročilo izkazuje 26.386 Din denarnega prometa. Klubovo premoženje pa znaša 14.000 Din. V imenu nadzornega odbora je poročal g. Mislej ter predlagal odboru razrešnlco s pohvalo, kar je bilo tudi soglasno sprejeto.
Sledile so volitve in je bila soglasno izvoljena naslednja nova uprava: častni načelnik g. Ivan Kvas, poslovodečl načelnik g. Oton Črepinko, podnačelnlk g. Joško Peternel, tajnik g. Maks Bračič, blagajnik g. Matija Višer, odborniki gg. Železnik, Rozman, Čeh in SošK, revizorja gg. kapetan Mandrovič in Gustinčič, športna komisija: načelnik g. črepinko, g. Lužnik, g. Železnik, g. Križane in g. Bračič, za delegata pri Zvezi g. Ivo Volmajer. Za zasluge za proč vit slovenskega motosporta sta bila izvoljena za častna člana predsednik matice g. Anton Hlebš in tajnik g. Šibenik.
Pri raznoterostih se je obravnavalo več internih zadev. Sklenilo se je med drugimi, da bo sekcija izstopila te Zveze motociklistov v Zagrebu, ako zveza ne bo delala po intencijah jugoslovanskega motosporta In bo »Perun« v primeru, da zveza ne bo izpolnila svojega
poslanstva, pristopil h kakšnemu avto-klubu.
Pred zaključkom občnega zbora naših motociklistov, ki je pokazal uspešno delo ne samo v športu, temveč tudi v nacionalnem pogledu, je načelnik g. Čre-
pinko pozval vse, naj še v naprej vsak po svojih močeh deluje, da bo »Perun« v bodoče eden prvih klubov na naši severni meji, in to ne samo v športnem pogledu, temveč tudi kot steber jugoslovanstva v Mariboru.
Soert
Slalomska tekma za prvenstvo MZSP.
Včeraj se je vršila v Celju slalomska tekma za prvenstvo MZSP, ki jo je organizirala Savinjska podružnica SPD v Celju. Proga je bila dolga 600 m, z višinsko razliko 150 m. Za konkurenco se je prijavilo 58 tekmovalcev, izven konkurence pa 5. Rezultati so bili naslednji: 1. Fric Jelen (Sm. ki. Celje) 2:202, 2. Miran Cizelj (SK Železničar, Maribor) 2:25.1,	3. Drago Pavlin (SPD Celje)
2:31.2, 4. Kristijan Voller (MSK) 2:33.1,
5. Mirko Mejavšek (SPD Celje) 2:342,
6. Egon Lettner (SK Rapid) 2:40. V damskem tekmovanju je bila prva Inge Steinbokova (Sm. ki. Celje), 2. Gerta Puglova (SK Rapid).
Orožnov smuk preko Pohorja.
Včeraj je priredil smuški odsek SPD Maribor Orožnov smuk preko Pohorja. 'Start je bil zjutraj pri »Mariborski koči«, cilj pa v Vuzenici. Smuka se je letos udeležilo 26 oseb, med njimi tri dame. Na cilj je prišlo 23 oseb. Ekspedicijo je vodil g. inž. Rungaldier. Smuški odsek SPD je za to vožnjo ustanovil poseben znak, ki bo prihodnje dni razdeljen.
Včerajšnje nogometne tekme.
Zagreb: Concordia:Hašk 3:1 (1:0).
Beograd:	Jugoslavija:Gradjanski	1:0
(1:0).
Kairo* Reprezentanca Kaira :BSK (Beo grad) 3:2.
Aleksandrija: Reprezentanca Aleksandrije :BSK 3:3.
Pariz: Pariz :Praga 3:1.
Ljubljana:	Hermes:B.	reprezentanca
Ljubljane 13:2. Ilirija:A. reprezentanca 2:2 (0:1).
Kranj: Primorje:Korotan 12:0 (8:0).
Gradec: Sportkiub:Airstria 7:0, Sturm: Admira 10:1, Kastner & Ohler:Herta 3:2.
Dunaj: Sportklub :Rapid 2:1, Libertas: Admira 3:1.
Zbor nogometnih sodnikov, službeno. Drevi ob 19. sestanek vseh sodnikov v hotelu »Mariborski dvor«. Poverjenik.
Tolažba.
— Vaše predavanj o preseljevanju duš, gospod profesor, mi ni posebno ugajalo. Takoj sem pomislil, da bi se mogel po smrti recimo vtelesiti v vola.
= Izključeno. Dvakrat ne more nihče postati isto bitje.
Napori moštva ledolomilcev
Poročilo o katastrofi »Čeljuskina«.
Te dni smo med brzojavkami poročali, da se je potopil ruski ledolomilec »Če-ljuskin«. Tu prinašamo nekaj podrobnosti.
Vodja ekspedicije na sovjetskem ledolomilcu »Čeljuskinu« Schmidt je radio-brzojavno sporočil v Moskvo, da so ledene gore v torek 13. t. m. stisnile ledolomilec in da se je potopil. Schmidt je sporočil, da je bila zadnja noč na ledolomilcu zelo burna, ker so ledene gore vedno bolj pritiskale na ladjo in se ku-pičile ob nji. V torek je dobila ladja spredaj razpoko, segajočo do strojnega oddelka, obenem so pa popokale cevi, da je začela uhajati para in ni bilo mogoče pognati črpalk, ki bi itak ne mogle več pomagati, ker je voda že preveč drla v ladjo. Ne da bi nastala na krovu panika, so spravili v dveh urah na ledene gore šotore, živila, spalne vreče, letalo in radio. Delo je trajalo do trenutka, ko se je začel ledolomilec potapljati. Vodje ekspedicije so zapustili ladjo zadnji, nekaj minut predno se je potopila.
Katastrofa je zahtevala samo eno žrtev, tramovje je potegnilo za seboj krmarja Mogileviča, vsi drugi člani posadke so se pa rešili. Zdaj postavljajo šotore in lesene koče, vsak ima spalno vrečo in kožuh. Schmidt dalje sporoča, da je že dobil zvezo z radiopostajami na severnem rtiču, od koder pošljejo brodolomcem na pomoč letala in ekspedici-
jo s psi. Brodolomci so dobre volje in trdno verujejo v rešitev.
Ledolomilec »Čeljuskin« je odplul lani 16. julija iz Arhangelska in prodreti je hotel do Vladivostoka. Toda pot si je otiral le z največjimi težavami. Vendar je pa ledolomilec prodrl do Beringovega morja. Poskus prodreti do Tihega oceana se je izjalovil, ker so viharji in močni morski toki gnali ledolomilec neprestano proti severu.
Strašna posledica kinomanite
V	nekem majhnem mestecu blizu Lil-lea se je zgodila te dni strašna nesreča, ki jo je zakrivilo pretirano norenje za senzacionalnimi filmi. Komaj 121etni učenec Alfonz Dumont je bil stalni gost edinega kinematografa v omenjenem mestecu. Deček se je krčevito zagrizel v misel, da mora postati slaven igralec ali vsaj prominenten filmski režiser. Dumont je prirejal s svojimi mladimi vrstniki tudi sam filmske scene, v katerih je bil sam vedno tudi režiser in glavni junak-Kot atelje je služil dečkom star senik. Nedavno so hoteli dečki kopirati sceno 'z nekega ameriškega filma, v kateri je bil neki razbojnik zaradi svojih zločinov obešen. Dumont je sam prevzel vlogo tega razbojnika, stopil na stol in si vrgel zanko okrog vratu. V tem trenutku pa se rau je stol izmaknil izpod nog in deček je obvisel v zraku. Ostali dečki pa so, namesto da bi naglo sneli tovariša iz zanke ali pa vsaj poklicali pomoč, strahopetno pobegnili na vse strani. Ko so prišli slučajno nekateri ljudje mimo in sneli malega »igralca«, je bil ta že mrtev.
fn»omin»a3te
Mali oglasi
Kupim
KUPIM HRANILNE KNJI-ŽICE
mariborskih zavodov. Ponudbe pod »Gotovina«	na
upravo »Večernika«.	681
HLEVSKI GNOJ
kupuje in sam odvaža Josip Krempl, trgovec Zg. Radvanje pri Mariboru. 676
lokal
LOKAL
za špecerijo ali branjarijo oddam s 1. marcem proti mali odkupnini. Ulica 10. oktobra štev. 5, Gusel	682
Razno
Sobo odda
KRASNE. MODERNE SPAL-NICE
kuhinjske opreme ima na zalogi po nizkih cenah mizarstvo Korošec, Levstikova ul. 9 (Faričeva hiša). Za pohištvo jamčim. Za cenjena naročila ve priporoča.	679
APNENI PRAH
za gnojenje na prodaj. Prijave sprejema Kmetijska družba, Meljska cesta 12, telefon št. 20-83.	648
Sluibodobl
BRIVSKEGA VAJENCA
sprejme salon Mrakič, Cankarjeva ulica 1.	647
DVA BOLJŠA DELAVCA
sprejmem na hrano in stanovanje. Frankopanova ul. 15. dvorišče levo________678
LEPA. SVETLA SOBA
na ulico, tik Glavnega trga z uporabo kopalnice, se odda v podnajem solidnemu gospodu. Pojasnila v upravi »Vu černika«. __________ 300
Stanovanle
IŠČEM STANOVANJE dvo- ali enosobno, sočno, s kuhinjo, za takoj ili pozneje. Jelovšek, hotel »Merau*. 077
Lepo, solnčno. dvosobno STANOVANJE z vsemi pritiklinami oddam. Obmejna cesta 14, pri sRa-pidovent« igrišču.	i<75
Igdala konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RAD1VOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., nredstavuik
STANKO DETELA v Mariboru.