P5" Natisoy 15.000, -^f '/ >„$Ujerc" izhaja vsaki ■jni, datiran x dnevom naslednje nedelje. ', NuoCnina velja za Av- f slro-Ogrsko: za celo Ido 3 krone, za pol in Mri leta razmerno; J a Nemčijo stane za etlo leto 5 kron, za [Ameriko pa (i kron; In drugo inozemstvo se I utoni naročnino z ozirali na visokost postane. Naročnino je pla-iM naprej. Posamezne |' terilke se prodajajo po 6 vin. Uredništvo in uprav- GHvo se nahajata v Rajo, gledališko po- slopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 64, za •/i strani K 32, za '/» strani K 16, za '/, strani K 8, za J/„ strani K 4, za '/5J strani K 2, za '/„ strani KI. — Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. SteT. 15. T Ptuju v nedeljo dne 14. aprila 1907. VIII. letnik. U VII 316/7 3 Vimenu Njegovega Veličanstva Cesarja I C. kr. okrajna sodnija v Mariboru je o obtožbi (Janeza Rtftr ktkor zasebnega obložit« lj«) soper Maksa Heller zavoljo I frrtcpta po S 1 zak- z dne 15 oktobra 1868, št 142 d. z. v Hviocuosti Janeza RoSker (kakor zasebnega obtožiteljaj in nje- C zastopnika namestnika Štefana Stojnko prostega obtoženca Hdlcr zagovornika namestnika dr. Miihleistn zasebnega ittžsnca njegovega zastopnika po danes dognani glavni razpravi yopiedkgi obtozileba. da naj se obtoženec ferivni sposna in ka--mislu opložbe in in obsodi, da mora razsodeo objaviti v bjercti" in po predlogu zasebnega udeleženca razsodilo tako: MsU Heller, roj. 9. dne septembra 1871 v Ptuju tja pri-Hojn, kat. vere. samski knjigovodja in bivši izdajatelj ter cdgo-UOtli urednik perijodicne tiskovine „Štajerca" v Ptuju zavoljo pre-Jjtopk« j M tisk, zak. enkrat kaznovan. Kriv je prestopka po § 1 št. 1 zakona z dne 15. oktobra 142 d. z. s tem. da je kot odgovorni urednik perijodicne Bttovine „Stajeica. ki izhaja v Ptuju, zanemaril ona paznost pri I kitni bi, lo bi jo bil imel, kakor je njegova dolžnost, bila izostala ipratlev v M. 17 z dne 10. junija 1906 Da strani i „§tajerca" polnjene pregreček zoper varnost časti po § 491 k. z. uteme- ffjjlfe vsebine tiskovine, v kateri je zasebnega obtožitelja Janeza RoStir primerjal steklemu psu in zahteval da naj ga živino- I rirarnik preise in se obsodi po S 1 št. 5 gorinavedenega zakona II uporabo § 266 k. z, na 30 K globe, za SluCaj neislrljivosti na ItiJii upora, po § 39 zak. z dne 17. decembra Js62, št, 6 § 2 | za Isto 1863. da more predstoječe razsodbo objaviti v nŠtajercu" iloajjroske ii. sicer na prvi strani pod ovodjjim člankom _ I H dnij pe pravokrepnosti te razsodbe le po § 389 2 pr., Bi povrte stroške kazenske pravde in izvršitvi kazni. Maribor, dne 27. marca 1907. Sterger m. p. (Nečitljivo.) Somišljeniki! V nedeljo, 14. aprila 1907 se vrši v gostilni Terschek v Celju velik shod | za volilne okraje Celje-Vransko, Brežice-Sevnica-Laško in Marenberg-Šoštanj-Slov. Gradec. Zadetek ob 4. ari. Pristop imajo le vabljeni. Z oziram na ta shod objavimo svoje kandidate šele prihodnjič. Strankino vodstvo. Štirikrajcarček. Po Rosegger-jn. Saj pravim, v starih časih je bilo marsikaj bolje dandanašnji. Še celo stari denar mi je bil ljubši edanjega. Spomnim vas le na štirikrajcarček. Ali |p til to imeniten penez? Jaz imam štirikrajcarčke se zmiraj v visokih čislih. Tfe Jaradi tega, ker sem jih precejšno število ogrel v ttpc svojih hlač, ampak ker sem s pomočjo tega denarja [nekoč goljufivemu peku Kolarju pošteno posvetil. Znam, da bi radi vedeli, kako se je to zgodilo. No, te pazljivo berite, vam bodem pa to dogodbo lepo popisal. Pred kacimi petnajstimi leti sem sedel na večer red Vsemi svetniki v pekovi oštariji. „Krčmar", sem Jicil ,.pridi no sem, imam ti nekaj povedati!" „Hilro, hitro!" klical je oštir, „ali ne vidiš, da imam fiolno roko steklenic? Ljudje so žejni." Aha, tako je, sem si mislil. Ce sedi lepa udova ■Urbanka poleg tebe, mora si človek pljuče in grlo celo j uro napenjati, da dobi kapljico vina od tebe, danes pa M ljudje žejni — že vem, kam pes taco moli. Počasi je vendar prišel do mene in menil, naj ne [ pustim preveč deževati, ker bi rad repo in korenje v trn spravil. „(lospod pek in krčmar", sem mu odvrnil, „pustiva dež in repo pri miru! Spomnil se še bodeš, da sva edeljo zvečer tukaj-le skupaj sedela?" ,.Bode že tako", odgovoril je Kolar. ,Jn da si mi, ko sem poravnal račun, menjal petak?', Ura odločitve . . . Volilcem spodnje-štajersklh In koroških volilnih okrajev! Obračamo se do Vas, samostojni, napredni volilci kmetskega, obrtniškega in delavskega stanu, — obračamo se do Vas v nri odločitve, brez nepotrebnih praznih besed, brez vsake komedije, — obračamo se do Vas s trdnim tipanjem, da ni izumrlo v srca ljudstva čustvo samostojnosti in da to ljudstvo Se ni tako duševno ter telesno podjarmljeno, da bi bile naše besede — odveč! Splošna in ednaka volilna pravica nam je vstvarila nove razmere, — ednake pravice imamo mi vsi, ki živimo, delamo in trpimo v državi. Doslej brezpravne neštete množics stopajo na plan, dvigajo glave in zahtevajo večne svoje pravice. In čeprav so napravili prijatelji teme svoj račun, češ: splošna in ednaka volilna pravica bode koristila edino onim, ki špekulirajo na ljudsko neumnost, — imamo naprednjaki vendar-le dovolj pog-_xs, da nastopamo prosto z lastnimi kandidati, da se ne pustimo preplašiti, da vržemo smelo bojno rofcovico na-zadnjaštvu in prvaštvu pred noge . . . Kajti — ne več politikujoči farji, ne več ošabni prvaki, — ljudstvo bode zdaj govorilo! In pnhanili smo si v najhujšem boju vedno še toliko upanja, da verujemo neizbris-Ijivi resnici: ljudstvo je nesmrtno, — kralji, vlade, postave prihajajo in odidejo, ljudstvo pa ostane, — zmaga pa je gotova tisti stranki, ki temelji v ljudstvu! Troje večjih strank stoji v naših pokrajinah v volilni borbi: Klerikalni prvaki, nova ,narodna" stranka in mi! Ali naj ponavljamo svoje misli glede kleri-kalstva? Kar smo vedno govorili in pisali o kle- „Tega se ne spominjam več dobro, mogoče je že", dejal je nato. „Pa brez zamere, iti moram v kuhinjo, da naženem fanta testo mesit. Danes imamo veliko dela. Jutri je praznik Vseh svetnikov in zato moram speči tristo štruc za uboge. Saj veš, kakšna neumna navada je pri nas. Pa kaj moreš napraviti!" To izrekši, hotel jo je potegniti. Tu se zaderem jaz v kuhinjo, naj gre učenec hitro štruce delat, ker mojster nima časa: mora v krčmi gostom streči. Fant se je takoj spravil na delo, a krčmar je moral pri meni ostati. „Jaz pa pravim" sem nadaljeval, „da si mi v nedeljo petak menjal in me pošteno ogoljufal"- „Ogoljufal? Jaz tebe?" „Ravno jeden goldinar je znašal račun". „Res je, zdaj se že spominjam, iz petaka sem ti vrnil štiri srebrne goldinarje", rekel je pek in napravil strašansko pošten obraz. „Kolar", sem dejal in odprl svojo moSnjo, ,,ti si mi dal tri goldinarje in jeden štirikrajcarček. Pri tvoji mrtvaški luči — še kresnica poleti bolje sveti — sem denar preslabo videl. Ko sem prišel domov in dal mošnjo ženi, začela me je kregati in zmerjati za pijanca in lumpa, ki v jedni uri dva goldinarja zapije in še pijan ne postane. Zdaj vem, da sem dobil ta prešmentani štirikrajcarček za četrti goldinar. Si se pač zmotil, sem si mislil, ker je štirikrajcarček tako velik in tako težek kakor goldinar". „To je pa vendar malo preveč!" zagodel je krčmar in s pestjo močno udaril po mizi, „misliš, da ne poznam več denarja in da sem te nalašč ociganil? Dvajset let rikalizmu, to dokumentira iz novega sedanja volilna borbo. Na prstih lahko naštejemo priž-nice, ki še niso omadeževane od političnih govorov, — malo je spovednic, v katerih se ne agitira za klerikalne kandidate, — bale vrane so duhovniki, ki se brigajo za Jezusove nauko in se ne pečajo s posvetno umazano politiko! Žalostno je to in človek bi vzdihnil: kam so zabredli ti možje, ki nosijo križ in duhovniško obleko, ki bi imeli zastopati evangelij ljubezni, kam so zabredli in kam plovejo ? ! Ees je, tisočkrat res: klerikalizem je najhujše zlo za ljudstvo, katerega hoče obdržati v srednjoveški temi, — klerikalizem je najhujši nasprotnik Čiste vere, ki mu ji le firma, za katero skriva svoje umazane kšefte . . . čas bode prišel, ko se bodo poznejši rodovi zgražali nad strastnim, brezobzirnim postopanjem klerikalne kaplanokratije! „Mene, Tekel, Upharsim", — tako kličemo zbesneli duhovščini, ki proda in izda in križa vsak dan Jezusovo ljubezen . .. In nova .narodna" stranka? Kdo bi jo resno Hal? Kdo bi a: stavil zaradi nje sivih las v glavo? Načeljujejo ji vendar isti gospodje, ki so bili doslej stebri prvaštva, isto sovraštvo jim je cilj in zato so istotako na5i nasprotniki! V Polzeli so pokazali, da se jim ne gre za boj proti nazadnjaštvu, temveč le za — lastne, dobro rejene osebice! In zato jim pustimo veselje, — pustimo jim „luksus" lastne ,stranke';, — pustimo jim vse to, kajti Revčki-Andrejčki so vendarle in podobni se nam zdijo žabi, ki se je napihovala, dokler ni iz same ošabnosti — počila... Ura odločitve je tukaj! Ali jo naj prespimo? Ali naj bi bile zamanj vse žrtve, ki smo jih prinesli tekom sedmih let za svoje prepričanje? — Ne! Tega ne smemo storiti! Naša napredna stranka je dokončala svojo otroško dobo in možato stopa na pozorišče: tukaj sem, tukaj stojim, sem že pek in krčmar in sem imel v svojih rokah že več denarja, kot si ga ti v celem življenju videl. Jaz pogledam dobro vsak krajcar, ako ga dobim, ali če ga izdam. Bog ve, če nisi goldinarja po poti izgubil? — Glej ga no kmetica, jaz bi ne bil prav menjal?" Ker je bil pek hud, bil sem prepričan, da ima moj goldinar, ker je tajil, nisem mogel ničesar opraviti. Prepira in sovraštva pa zaradi jednega plesnjivega goldinarja tudi nisem hotel imeti. Pusti mu ga, sem si mislil in mu rekel: „No, če za gotovo veš, da si mi štiri goldinarje nazaj dal, tedaj ti že moram verjeti". „Mislim, da more biti tako!" odvrne glasno in odide k učencu, ki je pridno mešal testo. Kar v hlače si je obrisal široko desnico, segel v korito in vrgel za oreh debel košček testa na vago. Pravim: komaj za laški oreh je bil velik košček testa, iz katerega je naredil štruco ze uboge. In ko je fantu zapovedal, da ne sme delati težjih štruc, kakor je ona na vagi, prišel je zopet k gostom. Takoj za njim smuknil je učenec skozi vrata v ^kuhinjo h kuharici. No, le čakaj pek, dejal sem samemu sebi, stopil tiho k vagi in vtaknil štirikrajcarček v testo, misleč: tu imaS goljuf nazaj svoj štirikrajcarček, katerega si mi prodal za goldinarja. Zjutraj ne grem nikdar v oslarijo. Toda na Vseh svetnikov dan nisem se mogel premagati, da bi ne šel pred mašo k peku. Začeli so prihajati ubožci in niso mogli sprehvaliti velikih štruc. Nekateri so pravili, da že od tistega časa, ko je žito na pol zastonj postalo, niso kaj tacega videli ali dobili. „Ej, ej", menili so drugi, „pek le ni tako trd, kakor ljudje mislijo". 23 — z — tako je moje prepričanje in tako hočem nastopati! Kar zahtevamo, to je označeno v številkah našega lista in v našem programa. Vkljub temn naj ponavljamo glavne naše zahteve. Le-te so: 1. Glavna stvar je gospodarsko delo Mi smo nasprotniki vsakogar, ki hoče siliti v ospredje malenkostno politiko, ki se briga le za napise in pečate, ki pa zanemarja gospodarsko delo. Kmetje, le vknp, le vkup, — tako pravimo tudi mil Ali ne vknp, da ohranite nadvlado klerikalstva, temveč vknp, da zboljSate z delom svoje gospodarsko stanje! 2. Hudodelstvo je, ako se vlači politiko na gospodarsko pol je. V politiki poznamo naprednjake in nazadnjake, narodnjake in socialiste, te in one, ali v gospodarstvo poznamo le kmete s kmetakimi interesi, obrtnike in delavce z obrtniškimi ter delavskimi interesi. Kadar vpijemoj otrok: oče, daj mikrnha,—takrat mnne morem zamašiti lačna usta z besedo: „Hej Slovani" ali »Naprej zastava Slave..." Zato je hudodelstvo, ako vpijejo prvaki „svoji k svojim". Politika na levo, — gospodarstvo pa na desno! 3. Neosnovano in škodljivo je sovraštvo proti Nemcn. Ali se naj mlado drevesce naslanja na slamo? Ali naj iščejo Slovenci pomoči pri Cnlnkafrih? Ne, — Nemec nam je najbližji in na Nemca se moramo opirati, ako hočemo pridobiti malo večji košček krnha. Zato: uresničite nemške šole, učite se nemščine, — živimo z Nemci v prijateljstvu in zmaga bode naša! 4. Kmet pa je temelj drnžbe. Stvarnik krnha si, ti revni kmet in vkljub temu si bil doslej le tovorna živina za izsesalce ljudstva! Mi pa pravimo: Kmet, voli kmeta! Le kdor je v potu svojega obraza delal, le ta razume delo! Kmet, voli le kmeta, kajti vse drugo je nič! To bi bilo glavno, kar hočemo povedati! Odločilna ura bije! Hofrati, kaplani, profesorji nastopajo in mažejo med okoli kmetskih ust... Ali mi svarimo: Kmet, obrtnik, delavec, — ura odločitve bijel Kakor si bodeš postljal, tako bodeš tudi spal! In povemo ti, vbogo ljudstvo, povemo ti v obraz: samo si krivo. ako si suženj lakote, ker se ne ubraniš klerikalnih in prvaških mrčeso v! Mi pa stopamo z veselim upanjem v boj! Morda zmagajo nekateri naših kandidatov. In ako bi nobeni naprednjak ne zmagal, s e tudi ne bodemo jokali, časi bodo prihajali, da požene ljudstvo z mokro cunjo vse svoje izsesalce! Kdor hoče pokazati, da je nasprotnik izkoriščanja, zatiranja, izrabljanja prižnice in vere, — ta bode volil za nas! Eden za druzega, ljudstvo za nas! Eden za druzega, ljudstvo! In po volitvah bodemo nadaljevali svoje delo! Živeli naprednjaki! Strankarsko vodstvo „Napredne zveze". Počasi se je tudi pek skobacal iz toplega gnezda in prišel v sobo. Zagledavši lepe Struce, ga je streslo, kakor bi bila Sla smrt mimo njega. Za božjo voljo, pa vse so tako velike! Zdaj se je začela komedija. Fant je klical vse svetnike za pričo, da ni napravil nobene Struce za muho težje, kot je bila mojstrova na vagi. >Sem s tisto, ki sem jo jaz naredil in na vago djal!« dere se Kolar. >Vidiž ničvrednež, kako je ta mična, a kako bunkaste so vse, katere si ti napravil! »Prosim, gospod mojster, pa jih vagajva! Va-gajva jih!« In ko jih res vagata, mrmlal je pek: »Res so enako težke. Kakšen zlodej je le imel tu svoje kremplje vme3?« Potem je stisnil Struco, ki je bila na vagi in — naSel Stirikrajcarček v njej. Pogledal ga je od vseh strani. »Ti«, rekel je jezno in se obrnil proti meni, »ta lumparija je od tebe! Štiri-krqjcarcek z zarezo na robu.« »Tako, moj Stirikrajcarček je na robu zarezan? Kako pa veš to?« »Tu! Tu ga imaš!« se je zadri in potegnil mošnjo iz aržeta, »tu imaš goldinar 1 Dam ti ga zastonj! Zaradi njega še ne bodem šel beračit!« In vrgel mi je goldinar pod noge, da je, glasno žveketajoč, bdskočil pod klop. Vesel sem ga pobral ter ga popoludne pri ofru dal za uboge. Upam da je bil deležen vsaj nekaj tistega blagoslova, kakor pekov stirikrajcarček. Politični pregled. Novi poljski kanoni. Zdaj je rešeno vprašanje naših novih kanon, o katerih se je toliko prepiralo. S starimi kanonami se je zamoglo v minuti k večjem 4 do 6 krat ustreliti; z novimi pa se bode streljalo 19—21 krat v minuti. Kaliber nove kanone je 8 cm; strelja najdalj« 6100 m. oz. 6800 m (Anfschlagziinder). Kanone imamo zdaj, hvala Bogn! Kmalu pride gospod minister in bode zahteval za te kanone konjev in moštva. Štajerska postava o varstvu planin (Alpen-schutz), ki jo je sklenil deželni zbor, obsega sledeče točke: 1. Na temelju zemljiško davčnega zapisnika obstoječe planine (alpe) se morajo obdržati kot take. Prepovedano je, odtegniti alpe planinskemu gospodarstvu, predrugačiti planinsko zemljišče, sploh vsako nastopanje, ki bi škodovalo bodočnosti planinskega gospodarstva. — 2. Le v to s vrh o postavljena komisija sme to izjemoma dovoliti. — 3. V vsakem sodnijskem okraju z planinami se uresniči posebni tozadevni odsek. — 4. Pri vsaki politični oblasti se naloži planinsko knjigo. — 5. Deželni odbor imenuje planinske nadzornike. — 6. Prestopki te postave sej kaznujejo z globo do 1000 K. Globe se porabi 7& planinsko gospodarstvo. Novi Obrtni red. Z ozirom nato, da imamo mnogo somišljenikov med obrtniki, podati nam je glavne točke obrtnega reda. Omenimo naprej, da ta postava ni veliko vredna. Postava razločuje med rokodelskimi in koncesioniranimi podjetji. Vstop v rokodelsko obrt zahteva dokaz sposobnosti. V trgovstvu se zahteva dokaz sposobnosti le pri trgovini s kolonijalnim, špecerijskim in materijal-nim blagom ter pri mešanih trgovinah. Obstoječih trgovin in obrti se to ne tiče. Obrtnik v tem zmislu postane lahko, kdor se je pečal vsaj 5 let z obrtom. Pri trgovskih družbah mora vsaj en član imeti dokaz sposobnosti. Pri konfekcijski industriji velja prepoved vzeti mero. Tadi ne smejo konfekcijonerji obleke in čevelj popravljati. Učenec mora imeti spričevalo, pri rokodelcih tudi učno izkušnjo. Organizacija obrtnikov je po novi postavi veliko olajšana. Proti zlorabi prižnice. Preteklo nedeljo, je v Roznavi na Moravskem zapustilo okroglo 200 vernih kmetov ondotno farno cerkev in to v hipu, ko je pričel župnik na prižnici govoriti o volitvah. Tako so se nprli kmetje politiziranju v cerkvi. V raznih drugih krajih so to posnemali. Ravno tako so zapustili na velikonočnih praznikih kmetje iz občin Svabenice, Račic in Avjezd cerkev. V Svabenici so šli kmetje na pokopališče. Župnik je šel za njimi in jih vprašal, zakaj so to storili. Neki kmet mu je dejal: ,V cerkvi se nam govori o politiki, to pa imamo lahko doma. Ako naj čujemo politiko, gremo v gostilno, ali pa ostanemo doma". Res pametne besede! Kaj, ko bi tudi štajersko-koroški kmetje pričeli odločno borbo proti politični gonji v cerkvi ? I Duhovniki med seboj. Lani je izjavil nadškof v Pragi, da ne more vzeti na znanje obstoj deželne zveze malih čeških duhovnikov. Povedali smo svoj čas, da imajo ti češki duhovni društvo, v katerem se podučuje vse drugo kakor krščansko pokorščino. Zdaj je škof torej društvo prepovedal. 2. t. m. po so imeli duhovniki svoj shod. Bilo jih je zbranih 200 žnpnikov in kaplanov, ki so zastopali 2000 duhovnikov. Knezoškofijski tajnik je predlagal, naj se duhovni pokorijo in razpustijo društvo. Nastal je velikanski nemir. Neki duhovnik je kričal, da so jezuviti krivi knezo-škofijskega odloka. Dnhovni so nato odklonili predlog, da bi se društvo razpustilo. Od kmetov zahtevajo slepo pokorščino, sami pa je ne poznajo! Morda vprizorijo češki kaplani še — štrajk. Cesar je potrdil postavo o učiteljskih plačah, katero je sklenil deželni odbor koroški. Izmučeni kmetje. Nemški listi pišejo: Izmučene kmete na Romunskem so pripravili s puškami in sabljami zopet „k miru", — več stotin kmetov k večnemu miru ... Upori kmetov v srednjem veku so veljali plemenitažom in oderuhom ; ravno tako zadnji upori romunskih kmetov. Kajti rumunski bojar (veleposestnik) in judovski najemnik smatrata kmeta le za delavno mašino, ki jo lahko izrabljata po lastni volji. Rimski posestnik sužnjev je imel vsaj interes, da so ostali sužnji zdravi, bojar in jud pa niti tega nimata. In odkar so prihajale iz judovskih ga-liških mest na Rumunsko velike zveze oderuhov, izgubil je kmet zadnjo npanje, da' se mu zl položaj. Da so kmetje obupali, ni bilo treba hujskanja ne socialistov. Nahujskala jih je revščina, ta grozna revščina, ki jih je poti na položaj tovorne živine. In v takem ali se vzdrami bestijalnost. Sovraštvo pa še večje, ako pomislijo, da pripadajo pl njih dela le onim, ki ne sadijo in ne žanjejo ne poznajo ne motike ne kose, — da moi kmetje lakoto trpeti, medtem ko pelje boju mestu lepo življenje in nakopiči Žid vedno| vih zakladov... Od kmetov na Romunskem je jemalo za posojila 60 do 400% obresti. | hiš v rumunskih vaseh pa jih je 70% zidaj iz ilovke, 56.000 družin pa živi v votl kot žival... Dopi 1S1. Špitalič. (Droga smrdljiva cvetka brali društva.) Pred par leti je bilo pri nas vse I in mirno, ker ni bilo hujskačev, kakor so Bog dandanes. Že v lansko leto izišlih štev., jerca" čitali smo o znani trojici. Nam je dopisnik onih dopisov neznan, vendar polnoma strinjamo z njegovimi trditvami smo molčali, pa zdaj čutimo skrajno po da spregovorimo v javnosti; kajti predrznost kajšnih klerikalcev presega že vse meje. Žu] in učitelj zabavljata čez trezno misleče in prvi se že z prižnice drzne zbadati vsi kdor ni v njegovih pobožnih bratovščinah in t Tako „Stajerca", ta je po njegovi sodbi odpadi n0nik naroda in brezverec. Bralno društvo je za d drnei svojega obstanka priredilo že par klavernihi zdaj selic, od katerih je cvet bral. društva ter 4 vzdig deviških tercijalk posebno zadižal, kajti ssA 12. i teh komedij so zelo obilno obdani z blag* yxedn vom. Neka zaostala devica in strašno pobei začud tercijalka se je posebno ponašala s svojo ,i p0ijti rodnostjo, ter hodila zato v teatre katere pri: ZOpet jajo naši farški podrepniki in je nastopila k D0 | — „botrica" a zdaj bi jo pa sama potrebo« Schrc da bi pa stvar ostala prikrita in v krati njega lukvah bila kljuka odstranjena, jo je popih dobre čez , avstrijsko . mejo na Nemško za sioj miaXi ljubčekom, ali Bog si ga vedi kam. Njen jjn t očeta je ta sramota zelo potrla in ga poloi iDJnj£ na bolniško posteljo. Za njo je to britka fc0 ;e kušnja, za nas pa krasen poduk. Mi opozori fo^a g. župnika, naj raje tamkaj utakne svoj v jme]' namesto da se vtika v naše razmere in zak: «sabič: njuje čitanje „Stajerca" kar vendar ni nič J pačnega. Mi se čudimo župnikovi praksi, dif on prvi zapazil dekliški žegnani stan. Hm hm. G. nadučitelju pa svetujemo da se drži službe, in da naj ima skrb za boljšo mladine na mesto da se peča s temi nem teatri in se vozi z „biciklnom" za naro po drugih lušnih veselicah; kajti v tem mi ne obstoji njegova služba ter to tndi niki prav nič ne koristi. Tudi naj bi s svojo bol polovico milostneje ravnal, ter s strankami jazneje občeval, kakor se sploh spodobi za inteligentnega človeka. Toliko za danes, dri fcožo krat pa kaj več. Zajcklošterski spej BV0;0' Domova niže Ptuja. Dragi „Stajerca, in cagnij: ti naznaniti, kako so nekateri odborniki po t govor udrihali, ko so imeli 6. t. komisijon. Bilo pajdai tako, kakor da bi Bog samo zaradi klerlkit je nB svet vstvaril. Vlačijo se od ene do drage bližal: stilne. 7. t. so se zjutraj ob 3. uri pripravi/ na m na pot. Sel sem k nekemu prijatelja, in ko petaje se vrnil, me je eden teh klerikalnih svinji protDj napadel z dvema fantoma. To je sad kleriks. p0rav prvaške bande! nsliža' Št. Jakob, Slov. Gor. Sprejmi, di ^& Be jStajerc" kratek dopis tudi od nas. Ki jednal vsako dobro stvar preganjajo tudi tebe. voijj Rabuzek je grozno hud nate. (Op. uredniSf norčei Mi pa na Rabuzeka prav nič, ker nam je ^j bjj. skrbel že veliko smeha!). Mi mladeniči pi g0Te zate zelo zanimamo, bolj kakor za kleriW ija]ji ; „bralno" društvo, ki ga obiskujejo neki zelo males fantje. Le enega teh klerikalnih mladenič« jan;e ti povemo. To je Matija Ziner, ki hodi t« lapns-dragi .St&jerc" v farovž tožiti. Pred kratkio w na župnika grozno nalagal. Pravil ma je, di dosta! mladeniči zelo grdo obnašajo, češ da govori,« jjn se, cerkvi z dekletami. Vsled tega je župnik Ir viharjt od petja odpravil. Ta tercijal vse izvoha poj __ 2 in nese župniku na nos. Gre se menda« pran _ 3 — postaj plodoiij ajejo, til morajo bojar i dno no-1 skem h | sti. Od zidaniil votlimi | in cits I padoik I ;a časti lih te-l ir dot sadotil ta ii-iorimo i not, zabra- Č M- da j» a ha '. avoje i ne gre na kor peti ljnbeznjiva Tončka, ker Eta tak glas kakor medved kadar je lačen. St. Jakobski fantje. Iz Trbovelj. Oprostite, da se tudi jaz zgla-[ia t vašem listu. Storil bi tega ne, ako bi tercijalk ne bilo, ki hodijo tako pridno pete lizati, zlasti odkar nam je Peter fcrbel misijon. Seveda, prve sposobnosti ter-obrekovanje, laž in nesramnost, čez [natega svobodomiselnega človeka lažejo, posebno fpa čez naročnike vašega lista. Omenim le slnčaj [ob priliki pogreba ponesrečenega rudarja Smodiča. so se udeležili vsi nradniki in velika [ mDOžica, kajti vse je obžalovalo zapaščeno deco. Hi iercijalke in članice „Marijinega društva" so in obrekovale. Fej! Upamo, da so vas liaonarji boljšega podučili, — saj pa itak da postane tercijalka vsaka šele tedaj, [War je že vse na svetu poskusila. Padeški vrh pri sv. Kunigundi na Poharji. bi Štajerc 1 Sprejmi tudi od našega zelenega par vrstic, kako ga včasih naše Marijine polomijo. Pred kratkim sta se ga bili i devičiči prav pošteno, nasrkali zraven enega mla; pili so črez polnoči, da so končno mogli 11 metlo piskati. Iu to se je že večkrat zgo- I pri nas. Posebno edna od tistih je K. O. ip, župnik kaj porečete k temu? Dekličice ali devičice — noričice če vsakemu fantu Maribor in Celje. Kar miši lovi, mačka rodi. Tito se nam dozdeva dr. Lovro Gregorec, kanonik in dekan pri Novicerkvi. Ko smo med dragimi članki v časnikih o kaplanu Schreinerju idaj v Dobrni brali, kako se on čez druge povzdiguje in jih ponižuje, Da to pa še beremo v 12. in 14. štev. „Stajerca", kako ga enakovredne črne vrane zagovarjajo, smo se nehote začudili, da se je dr. Gregoreca nekdajna velika politika, zvijača, nemirnost po dolgem mirovanji »pet — vživela. Kedo bi se tega bil mislil, da bo kanonik Gregorec tako predrzno kaplana Schreinerja zagovarjal, in vse pritožbe zoper njega kratkomalo in trdovratno vtajil! — Tedaj dobro, da bo g, Gregoreca veselje prihodnjič nerednosti svojih podložnih zakrivati in 1 jib umivati, ga vprašamo, se H še kaj spominja na avoje nekdajne strašansko viharne čase, ko je kot urednik „Slov. Gosp." pihal kakor bon, ko je dan in noč z „nemčurji" opraviti ime'., ter jih takorekoč na zobeh prežvekaval in nabicaval, da jim bo že pokazal?! Ali se še spominja na dopise, kojim je vedno rad ,.neresnice prideval"! Ali še ve, kako sta mu njegov knesoškof dr. Stepišnig in tega dvorni kaplan g. /.nža napoti hodila, ker nista zagrizena sovražnika Nemcev bila? Ali mu je že znano, koliko težav, in hudih trepetajočih ur zaradi svojega nemira je on pri obravnavah prestati moral ? Ali ima Se v spominu, kako je med drugim nekega učitelja obdolžil; a kaj je potem bilo, to prizanesemo. Avihonec straha in tepeta mu je napravil vpo-kojeni stotnik (Hauptmann) Seidl, kojega je Gregorec tndi razžalil. Takrat je šlo za njegovo kožo, kaj ne! Pravdo zgubljeni bi bil prišel ob svojo čast in plačal tri tieoč goldinarjev. Vsi časniki so pisali o tem procesu, in vse je o tem govorilo. Gregoreca so zagovarjali njegovi črni pajdaši, a posvetni pa stotnika Seidlna. Ko se je usodna ura njegovega globokega padca že bližtls, kar je že slutil, takrat se je hočeš nočeš na milost in nemilost — ponižal, stopil je trepetajo po rasti mali možek pred velikega nasprotnika Seidlna, ter mu ponižno predlagal — poravnavo (Auegleich). Dobrosrčni stotnik ga je nslišal, in grozna obravnava je odpala, Gregorecu pa se je težki kamen od srca odvalil. Njegovi jednako nemirni črni gardi ta sprava ni bila po-volji. zato so se nad njim hudovali in ž njim norčevali, pa drugi lahko blebetajo, a nesreča bi bila pa le njega zadela. Duhovniki so njegove fotografije raznim šaljivim časnikom pošiljali, ki so ga pred velikim Seidlnom slikali kakor malega otroka, ki svojega očeta milo za odpuščanje prosi. Od tistega časa je Gregoreca pogum zapusti]', nemčurje preganjat, in dejal je: Zdaj pa naj še drugi politikujejo, jaz imam že za-doeta! Iz res začel je kot splačan mirovati in sedaj kot dekan v Novi cerkvi svoje bivše viharje premišljuje in mogoče tudi obžaljuje. — Zdaj nas pa naj kanonik ne sili, ves prat od te panjih shranjenih Slov. Gosp. odpraviti, ter se celo leto v „Štajercu" ž njim pečati ali pa veliko knjigo napisati. Minulo je od tistega časa okoli 25 let, nastopili so drugi njega vredni uredniki Slov. Gospodarja, ki so enako ljubi mir kalili. Najhujši od vseh je sedaj dr. Korošca črna, pogubna duša, ki hoče vse preploviti, zato so se posvetni Slovenci edino zaradi njega od duhovnikov ločili, če bode res tako vstalo ?! — Kakor je Gregorec svoj čas ljudi vznemirjal in ogenj delal, tako sedaj napihnjeni, bahasti Korošec in, kakor je prvi hndo propal, taka usoda bo enkrat velikega mojstra zvijač in laži, Korošca, zadela. Solon! Solon! Solon! — Konečno kaj poreče Gregorec kot bivši veliki prijatelj celjskih Slovencev k temu, ko je Narodna stranka dne 25. marca v Vojniku zborovala ter kandidata Robleka predlagala, se ni od duhovnikov iz Vojnika, Frankolovega, pa tudi ne iz Novecerkve nobeden udeležil in programa razložiti motil ali kaj kritikoval, dočim se „nedolžni" zasmehovalec, obrekovalec in nemirnež kaplan Schreiner, pa tudi njegov zaščitnik župnik, ki mu vse prepusti in še pomaga, se nista najmanj sramovala, svojega mežnarja kot „vohnna" na volilni shod dve uri daleč v Vojnik navlašč poslati, ter v Gospodarju v 14. štev. vse drugače, ja samo zasmehovanje, poniževanje, obrekovanje in laži napisati, kar Domovina v 39. štev. „po-balinsko in farizejsko" imenuje? Toraj Gregorec in Kukovič, bodeta-li tudi sedaj vse negirala in vašega .ljubljenčka" Schreiner-ja poveličevala?! Nesramnejše ko vsi skupaj pišete in eden drnze-ga umivate in se perete, tembolj se sami črnite in sami izdajate. Kristus je rekel: Le hudobneži zamorejo hudobno govoriti in hudobnešezagovarjati. Iz Podsrede. Dragi „Štajerc", prosim te lepo, Daklesti še enkrat tega ptiča Vapotiča. Odkar Podsreda stoji še nismo imeli takega župnika ko je Vapotič. Prinesel je seboj dva želodca a zdaj mu že tretji raste; poje vse, kar so farani darovali o Vsesvetih za maše, za verne duše itd. Ko je šel na britof na vernih duš dan si je računal za pot 30 kron; s tem smuk v tretji želodec. Za spovedne listke je računal vsakim 10 kr. in nekaj tega je že šlo v tretji želodec;. pri izpraševanj spovednih listkov se je tako drl nad farmani, da so do pol trga slišali; krepki možje mu niso hoteli biti tihi, zato jih je dal na sodnijo, pa kaj — na sodniji je dobil dolgi nos, tako da se ga je mogel vsaki na cesti ogniti, da ga ne bi z nosom sunil. Računal je od enega otroka, ki se je mrtev naro-dil, ko ni zvonil ne škropil, ne na britof šel, 3 krone 40 v., in — smuk v tretji želodec. Pred bv. Jožefom je bil krst, pa se je zopet z botro sporekel, tako da jo je potem pod dva ključa zaklenil; je že zopet na sodniji! V farof ne pusti nobenega farana, vsakega v lojpi pri-striže, ker ga je sram, ko so vsi stoli nmazani od bratovih otrok; tega se pa ne spomni, da je farmanov farof. Vbogi kaplan že ni bil od novega leta pri njem v farofu; pa še tedaj bi bil skoraj tepen! Tako dela Vapotič in ne ve, kaj se bo žnjim godilo ako se ne pobere iz Podsrede. Kapele pri Brežicah. Ker je povsod volilna borba zdaj na dnevnem redu tako je tudi tukaj pri nas v Kapelah. Mi Kapelani Brno bili še dobro edini, dokler ni prišel k nam župnik Karol Presker kateri pri vsaki volitvi na vse viže agitira. Dobil je z večjim trudom še nekaj nerazumljivih kmetov, kateri mu na roke grejo v toliko, da misli z njim na zmago v Kapelah, kar pa nikoli ne bo. Ko je izvedel, da ga naš list „Štajerc" umiva zaradi nepotrebnih fehtarij po fari, je na cvetno nedeljo haplal iz prižnice v cerkvi, da ga je neka oseba dala v „Stajerea" radi pobiranja za podobo Matere Božje, ter je rekel, da on čisto gotovo dobro ve za osebo, ki je to „Stajercu" naznanila, da tam tista hiša nima božjega blagoslova in ga tudi nikdar imela ne bo. Pravil je, da je več farmanov želelo imeti nazaj v tronu narejeno podobo Matere Božje ne pa samo slikano, ker je dal njegov prednik žup. Gabec res lepo podobo vzeti iz trona, tisto mesto zazidati in naslikati podobo Marije, seveda brez vsega sporazumljenja z farmani. Ko je prišel župnik Presker v Kapelo, zvohal je takoj, da farani govorijo o tem, da jim je bila prva podoba Marije bolj všeč kakor zdaj ta slika. Kakor večino vsaki črnosuknež, tako tudi Presker je skušal kako napeljati ljudi za novo podobo, ker farmani so govorili le o škodi prej- šne podobe in želeli taisto raje nazaj v tron, kakor pa to sliko. Toraj dobro: začela se je zopet nepotrebna fehtarija. Kakor rečeno, prejšna podoba Marije je lepa, naj bi se nekoliko prenovila in dobro bi bilo ter bi ostalo 1000 kron; tisočakov pa gotovo naši farani nimajo preveč. Pa še nekaj se je bil Karlek žmieli!. Da bode dal tla v farni cerkvi razkopati potem pa na 50 ali 60 cm. z zemljo nasipati potem vse preslikati ter po vsem prenovljenju pa bode povabil škofa, ki nam bode cerkev posvetil; zdaj je samo blagoslovljena, ne pa posvečena. No vidite ga koliko prednikov ni teh „kunšti" znašlo ! Naša cerkev je na najvišjem griču cele fare lepo vzdignjena; on jo pa še bi rad nekak na-sipal. Zoper to so se pa vendar mu očitno farmani vstavili in rekli: čemu še to? kakšna bode potem simetrija? potem bodo prenizka okna, prižnica, previsoka pa spovednica, ki ne bo mogla stati pod korom potem bi se moralo po štirih plaziti pred oltar. Toraj a tem je prenehal, ali je pa samo v tem času, dokler se volitve izvršijo, na to neumnost pozabil. Tudi razpošilja po šolskih otrokih klerikalne liste starišem na dom, o katerih upa, da bodo na njegovi strani ob času volitev. Vsaj se je na cvetno nedeljo med drugimi mešetarijami sam izrazil v cerkvi, da je popolnoma prepričan, da je Čez polovica Kapelčanov (?) ,,pametnih mož" na njegovi strani. Preskar, se farbaš — boš videl koliko bo res teh „pametnih mož", ki bodo po tvoji volji volili! Tako so govorili možje takoj pred cerkvijo. Rekel je tudi. da mn nič ni za kandidata Benkoviča. Toraj zakaj mu pa je? Zmirom ima volitev na jeziku, ne vemo res, za koga pa agitira ta župnik? Morabiti pa za doktorinca z Bizeljskega Majd. Job? A Ka-pelčani smo hvala Bogu zdrave pameti, smo spoznali kam pes taco moli, smo tudi takoj skoraj do kraja obenem vse izišle številke ,,Posavske Straže" poslali nazaj, ker brežiški generalni štab dobro poznamo, ter hvalili bomo že sami tistega, kateri je hvale vreden. Obiskali bodemo in kupovali pa vedno pri tistih, ki nas bodo z dobrim blagom postregli. Tako delajo vsi tisti_ kateri le samo „svoji k svojim" vpijejo. Iz Zibike. Nekaj novic vendar moremo poslati iz Zibške doline. Na Velikonočni pondelek je bil velik shod na Tinski gori pri Zibiki. Zbrala se je velika množica ljudij. Prvič so prišli zaradi službe božje, drugič zaradi ugodnega vremena in tretjič zaradi političnega zborovanja, katerega je predstavljal »častiti" g. dr. Korošec in njegovi sotrudniki, n. pr. Franc Smole po domače Ljubše in cerkveni ključar iz Zibike. Sel je dne K), marca na javni shod v Šmarje pri Jelšah, da bi se s tem bolj seznanil s so-trudnikom političnega društva, ki tolko zaatopijo kakor zajec na boben. Imenovana na August Copf Steklas iz Šmarja prišla sta tudi Bern na Tineko; pa ne zaradi službe božje ampak meše-tarit in nagovarjat naše umne Zibške može, da bi volili za poslanca dr. Ant. Korošca iz Maribora. Enoglasno se je govorilo: mi bomo volili katerega bomo mi hoteli, ne tega ko vi silite, boljše bi vama bilo, zavihana možička, da sta prišla na ta hribček da bi bila Marijo Tinsko počastila, ne ko sta zunaj vola pasla. Po dokončani sv. maši se je res ljudstva veliko skupaj zbralo pri mežnarji na Tinskem. Prvi je Avgust Copf, posestnik iz Šmarja, na ves glas predstavljal kanditata dr. Korošca. Na to pristopi go-spodek ki rez ugodno zna govoriti. Odkrili so se nekateri brezumni, n. pr. naročniki ,fihposa". Medtem časom, ko je gospodek kmetičom besedo za besedo na srce predstavljal, sta pač veliko skrb imela Anton Čander po domače Šauk, seveda cerkveni sluga, organist in občinski tajnik Mihael Leskošek, ko je neki fant se s fanti pogovarjal in se rahlo smejal, zavpil je čander, tako da so mn lasje z glave pali: kaj ne boš tiho, če ne te bom zapisal. Na to išče hitro papir in svinčnik, seveda pripomoči mu mor© tudi Mihael Leskošek, ki je tudi papirja priskal, misleč ko bi se enemu zgubil, listek kje pri dobri kapljici vinca, da ga vsaj drugi namalanega ima. Ali naznanimo ti pa tudi, Čander, da pametne izobražene može ne napadaš več, ker drugače te še bomo drugič hujše pritisnili! Možje iz Zibike. Sočica pri Polzeli. Že dlje časa opazujemo in beremo v klerikalnih hinavskih listih, da se naš župnik Joža Atteneder v takajšnega učitelja zaganja in ga takorekoč hoče pred ljudstvom ob ugled spraviti. G. učitelj T. K. pa naj bo ponosen na to, če ga hinavci obreknjejo, saj so ravno farizeji in njih podrepniki tudi Kristusa napadli in niso mirovali pred, dokler ni bil križan in umorjen in zdaj ga pa kot Boga proslavljajo in se zato sami sebe po zobeh tolčejo. Da bi pa temu g. učitelju, kateri je celo svoje življenje v poduk naše mladine posvetil, temu grdemu napadu ušel, mu podarimo tukaj nekaj podatkov, katere naj uvažoje in to točno izpol-nnje: 1. Ob čaBU velikonočnega izpraševanja naj župniku za spovedni listek t roko sti»ne d v a j-setkronski zlat. 2. V postnem času naj podari za križeve pote dvajsetkronski zlat; 3. Na veliki četrtek, petek in soboto naj položi na eno stran božjega groba en jer-bas jajec, na drngo stran pa en škaf fine čiste pšenice, ter naj spusti v nastavljeno denarno pušico zopet dvajsetkronski zlat; 4. V maju naj plača za tako imenovano „Majnikovo andoht" dvajset kronski zlat; 5. Ob časa pšenične bere naj žvrtuje dvajsetkronski zlat; ravno tako mesto vinske bere v jesenskem časa; 6. V decembru vsacega leta naj daruje za „svitance" dvajset kronski zlat; 7. Isto tako naj postopa na koncu leta pri plačilu za cerkvene stole, katere so farmani pripravili in plačali; 8. Nikdar pa ne pozabi se vpisati v III. red. Za štrik naj plača zopet dvajsetkronski zlat; 9. Tudi mu priporočamo med letom plačati maše za dobro majngo. Ako g. učitelj naše gori navedene nasvete uvažuje in jih spolnuje, zagotovimo ga, da ga bo Joža v vseh avstrijskih nemških in slovenskih klerikalnih listih za vzor vseh katoličanov proslavljal, in ni njegova srečka izklu-čena, da pri papežu korake nastopi, da bode za svetnika proglašen — kakor sveti verni Tomaž v koledar pride (seveda v klerikalni). G. Učitelj: Pro-batum est! Opazovalec. Št. Jakob V Rožu. Dragi „štajerc"! Še enkrat ti nekaj poročam od Št. Jakoba v Roža in od našega g. župana, ki je strašno dobri oče. Jaz mislim, da ni takega dobrega župana v dveh ali v treh glavarstvih ali v celem našem cesarstvu. Vsaj tako rad pomaga revežu! celo k enemu posestvu. Res, da si je kupil nekaj posestev ali pa — pozor — da bi se za njegove mladiče premalo ne hodilo ali pa vendar počakal bom na posestvo. Nemara da jim kaj ostane. Tri leta sem bil delavec v predoru; bil Bern poškodovan dobil sem hvala Bogu nekaj podpore na mesec, da sem še lahko mogel mojo družino in mojo bolno mater naprej preskrbeti. Ta dobri oče župan so mi bili nidi k, da so mi odjedli celo polovico. Tako skrbijo naš župan za uboge ljudi. Ni čuda, da je prišla uboga beračica prosit za čevlje, mati Kobontorjova ji pa jo dejala: zdaj po zimi ni kač. To je lepa reč! Kranjskim vun-vrženim študentom so pa pustili čevlje popravljati. Imeli so vsega dosti, jesti, pivo in pa še vino. Domači človek pa, kateri dela celo njegovo življenje v svojej občini, pa nič ne dobi, naj bo kar hoče. Počakal bom na tiste posestvo katerega mi je nepominov. Če ga dobim, ga bodem precej prodal in denar bom k narodni šoli" dal, — brez vse skrbi! Novice. Voliloi! Kdor še ni pogledal, ali je zapisan v volilnem imeniku, naj to nemudoma stori. Kdor ni vpisan, naj takoj reklamira. Pripravljajte se! Klerikalne spremembe. V južnih deželah živi mala živalica, znana pod imenom kameleon; živalica ima čudovito lastnost, da spreminja svojo barvo ... Taki so tudi naši prvaški klerikalci! Vsak dan nam prinese to ali ono novico, ki nam kaže njih politične spremembe. V kmetskih okrajih so prvaški klerikalci zelo vneti za kmeta. Edino z ozirom na sedanje volitve so ustanovili svojo „kmetsko zvezo". Ali zatajiti niso mogli svoje nature in tako vodijo to „kmetsko zvezo" skoraj izključno advokatje in farji. Tudi so kandidati te „kmetske zveze" — dohtarji, farji, hofrati. Prva sprememba! Na deželi delujejo ti politični kameleoni seveda proti naprednjakom in socialistom z najhujšimi lažmi. V Mariboru — govori se, da tudi na Koroškem — pa se vežejo s socialisti. Zopet sprememba. In tako bi lahko našteli celo vrsto takih sprememb. Politični kameleoni so naši klerikalci, — kamor pridejo, spremenijo svojo barvo. In takimi političnimi kameleoni naj bi zaupalo ljudstvo svojo usodo? Ne, — kmet naj voli kmeta in vse drugo je nenmnost! Klerikalno gospodarsko delo" se kaže prav lepo v gonji proti c. k. kmetijski družbi. Komaj so se pričeli kmetje malo zanimati za svoj obupni položaj, komaj so pričeli pristopati šte-vilneje k c. k. kmetijski dražbi ki je za kmete potrebaa kakor vsakdanji kruh in že so pričeli klerikalci hajskati proti tej edini kmetski organizaciji. Zakaj neki? Izključno zato, ker ne vodijo kmetsko družbo prenapeti prvaški kaplani temveč kmetski gospodarji in ker se noče kmetijska družba pečati s prvaškimi straniščnimi napisi, temveč se peča edino z gospodarskim delom. Z»to kričijo Korošec in njegova druhal: Zato so si tudi ustanovili svojo bedasto „kmet sko zvezo", v kateri nimajo kmetje nič za govoriti, temveč le za kimati, kadar govori kakšni Korošec.. . Vsak otrok razume, zakaj se gre tej gospodi. Na hrbtu kmetov hočejo priti do lepih službic, do lepih naslovov in lepih dohodkov. Na občnem zboru kmetijske dražbe v Gradcu je zahteval Korošcev podrepnik župnik iz Studenca 6 sedežov v odboru za prvaške hujskače. Skoraj vsi drugi zastopniki Sp. Štajerske so se tej nakani le smejali, kajti vsakdo ve, da je kmetijska družba v najboljših rokeh. Fajmošter pač ni vedel, kako morajo odborniki delati in koliko morajo žrtvovati! Vsako leto morajo najmanje 12 krat v Gradec in to na svoje troške. Ali prvakom se gre za hujskanje in za ničesar druzega. Ko so vtemeljevali zastopniki sp. štajerskih filijalk svoje važne predloge, so ti farčki nakrat jezik za zobmi držali. Delati za kmeta, to jim ne diši I Kmetje, osvobodite se teh ljudi, — in bodočnost hode boljša! Iz Spodnje-Stajerskega. Nemški uradniki so prvaški druhali trn v peti. Zdaj šumi po gozdovju klerikalnega časopisja in ti listi napadajo nesramno nekega poštnega uradnika. Zakaj? V službi, med preobilnim delom so se drenali ljudje k oknu in v razburjenosti je dejal: Ne rinite se vendar tako kakor ovce! Za to malenkost napadajo, psujejo in de-nuncirajo farški listi zdaj uradnika. No, ta beseda je torej smrtni greh. Ali mi vprašamo: 1. Ali je to malenkost, ako krade poštni uradnik Schwarz denarje? — 2. Ali je to malenkost, ako zlorabljajo prvaški uradniki uradno tajnost in povedo imena naših naročnikov farjem? — To niso malenkosti, to so res grehi in za to se raje brigajte, vi prvaški hujskači! Mariborski prvaki so znani kot najhujši nazadnjaki in politični broznačajnoži. Protcklo nedeljo so dokazali še očitneje svojo politično breznačajnost. Imeli so namreč nek »zaupni shod", na katerem se je govorilo o kandidaturi za mesto Maribor. Prvaški profesor Verstovšek je bil zato, da postavijo prvaki v Mariboru lastnega kandidata. Prvaški dr. Rozina pa se je zavzel za to, da glasujejo prvaki raje za socialnega demokrata. Končno je bil sprejet s 5 glasovi večine predlog dr. Rozine. Torej: tisti prvaSko-farški hujskači, ki so nazadnjaški v dnu svojega srca, katere vodijo skoraj izključno duhovniki, ki bi morali biti torej sovražniki socialistov do noža, — ti hujskači bodo glasovali za socialista, samo da premagajo nemško-na-prednega g. Wastiana. Posrečilo se jim to ne bode. Ali za večne čase se mora pribiti, da se zvežejo prvaški klerikalci makari s hudičem, samo da ugodijo svoji gonji proti nemštvu. Fej I Velikanski škandal v sv. Bolfengu v Slov. Gor. Govorice, ki se razširjajo o tamošnjemu župniku Jos. Ilešiču, so pač izredni škandal. Ne vemo, koliko resnice je na stvari; sicer pa ima sodnija že celo zadevo v roki in preiskava bode dognala, kaj je resnica. Govori se, da je uganjal župnik s šolskimi otroci grozovite reči v farovžu. Res je sicer, da se vpliva od gotovih etranij na stariše, naj bi pripravili otroke, da molčijo, — ali ako prime sodnija stvar resno in brezobzirno v roke, potem bode prišlo vse na dan. Iz pre- „. govorili bo d«m o še mi! Zanimivo) tudi, kaj govori Kiletna deklina o žnpnikon ttel* „čedno8tih". Kaj je s Petkovo Mlco, ki je p zai»l stala župniku že prestara? Vse to treba pi Ti iskati! Zanimivo je, da se je že davno v I Ubt zadevi na cerkveno oblast obrnilo, ali ta obla, dež. je molčala in — zdaj vidimo posledice. Zidat i nimivo je tudi, da je župnik še danes v slui š ve in da sodnija še ni ničesar ukrenila, da bi % je postavi zadoščalo! Vemo, da je preiskava v M t je riboru in zato zahteva vsa javnost, da se ljo fin: stvo potolaži — z resnico! JO ki „Stajerc" in Kaukler. Zakonska Kankli >i ž in njih pomagač Košir, zlasti pa interesantn lam gospa, so delovali na to. da napravi učiteljslanjSi društvo veliko komedijo. To društvo, s kateri Eli nismo imeli nikdar kaj opraviti, izjavilo je stoj l B ogorčenje nad .Štajercem"... No, dobr irui Gospodje, ki igrajo vlogo zaščitnikov Kanile o! jevih, se pač motijo, ako nas mislijo s takii iša neumestnimi, brezpomembnimi sklepi v zadreg je < spraviti. Ogorčenje je tudi prav lepa stvar, i >o(. — ogorčeno je ljudstvo nad tistimi, ki i uti nemarjajo svojo službo, ki se počijejo med pc izg ukom od prekrokanih nočij in ki psujejo kme4ča! z „osli". Bokažite, da smo poračali nere i T n i c o! Kaukler, Kaukler, mi vemo še marsiki 2,7 Neodvisni nadučitelj, ki noče delati s podre tft.k niki, pač ne bi trpel, da zarohai mladi Košir p ' S konferenci nad svojega tovariša: Držite jezi ate vi ničesar ne veste! Kje bi bilo mogoče, da t j i mandira nadučitelj celo šolo na stransarski shooin, Kmetje eo se čudili nad temu, da so izpozns S na vabilih Kauklerjevo pisavo in videli na Ka shodu vae komandirane učitelje prihajati. Tak nja se ne dela. gospodje! Košir naj bi raje zvezi h korigiral! Toliko za danes. Mi ljubimo učiteljsktrka stan, ker smo naprednjaki. Ali grajati hočem P i naprej, kar je gailega, naj si bode potem paelo duhovnikih ali učiteljih. Pa basta! relja Iz Kapele pri Brežicah nam poroča pošt« nic kmet: Žalostne velikonočne praznike nam ji Ku preskrbel naš Karle k Preskar. Veselili smo i pil praznikov kakor vsak kristijan. Upali smo, d Sari nas bode žnpnik raz prižnice razveselil z lep Sar pridigo o vstajenju Izveličarja. Ali zmotili sni O se! Preskar nas je raje za pisanke opsoval, dKon smo brezverci, ker čitamo „slabe" časnike, n. p jkez .Štajerca", Ali Preskar, pomiri se! Otali sm Z „Stajerca", predno si bil tukaj in čitali ga bnšert demo, ko te ne bode več v Kapeli. Preskar j l \ tudi rohnel, da človeku, ki bere .Štajerca' Z spoved in maša nič ne pomagata. Vprašamo kas kdo je kriv, da vera peša? Seveda, Preskarju i rla gre zdaj za volitev in zanj je le tisti „dobrov. kristjan", kdor se navdušuje za dr. Benkoviči vrg Mi kmetje pa nismo več tlačani in bodemo to prit lili svojega kandidata! O Prvaški dr. Štor, znan po svojih finih mawdai nirah, se je pritožil proti sodbi, s katero je fr^amb obsojen na 50 K globe, ker je delil klofute i ki Ali pritožba je bila zavrnjena in Štor moi [ plačati! Od Velike nedelje nam piše prijatelj: Neko bi L V dalost moramo povedati iu sicer o našemu mi« 86 sijonu, ki se je vršil pred Velikonočjo. Ela ilni misijonerjev, o katerem smo mislili, da je p VrS zdravi pameti, je pridigoval, da taki otrok, Lb sks hodi v nemške šole, postane „butl■'. Kaj pa i Bih toroj ti postal, ti in tvoji tovariši? Ni res, d * I papaš sedaj beli kruh, katerega ne bi imel abkše ] ne bi hodil v nemške šole?! Kar je nemškegelzlož to mu je bilo strašno; v njegovi pridigi je p m. vendar nemške izraze med svojo pridigo n. pt e r Das ist nicht schon, das passt nicht fiir did go i. t. d. Kje pa Bi se naučil take izraze? Drnp ani krat pridiguj kaj takega kjer hočeš, le ne za Božjem tempeljnu. Posnemaj rajnega škol njo Slomšekove besede, katere pravijo: več jezik« mi znaš, več veljaš I od Mežnar Conder kot agitator za Korošca bu Piše se nam iz Pristove: Ta Conder, to vam žni mož! Na zadnjem shodu, ki se je vršil na Vel diši konočni pondelek na Tinskem, je ta mož nayej < kmetom, od katerih živi, od katerih je odvisei kateri ga lahko z brcami odpodijo, ■ tako-le: „Kdor izpregovori eno samo besed zapisal ga bodem in gerihti izročil." Vpra* kmete, ali živi mežnar od njih ali ne? Ali pli čujemo kmetje mežnarja za vohunsko, policija! službo ? Ali tega ne! Mežnar nas ne bode komat* diral; kmalu mu posvetimo! — 5 — nivo j likov je 'a p« o v ofc oe, slu i bi .vM»] eljo [auk santn iteljsk :ater e svi dob: RUkli taki ad: ari ki d krae ere >od »šir S jezik| da i sh DOZ na % Tab zvezk«! i tel j ločemoj sin pri [Iipjn Jos. Ornig je na teški ušesni bolezni lohenenUiiadung) obolel. Dal Bog, da bi floženi mož zopet okreval! iljski sultan Roš je dobil prvo polnejšo klofato. Pisali smo bvoj čas, da je oslanec, župan, držovnozborski kanih voditelj nove stranke, — da je torej |več Ift o s 1 e p a r i 1 državo na ta način, I prodajal svoj šnop3 brez dovoljenja. Naš j prišel tudi finančni oblasti v roke in glej, (nočna oblast je kaznovala župana Rosa za [jnili globe. Oj Rošek, kam ai zabredel?! ki oalepari državo! Lepi deželni [je to! Koliko ljudi je kaznoval zaradi pl prestopkov, zdaj pa je sam obsojen i neopravičene prodaje fazelna. Kako je za-BGas3enschanke" in jih kaznoval brez - sam pa je kar več let osleparil drli Zdaj bode plačal 650 K globe. Ali mi Kako more biti mož župan, kateremu Pokazal tak švindel? No, pri Rošu je vse kajti sramote itak nima niči Tej prvi edile bodo drnge, toliko časa, dokler ta ošabni zaščitnik ubijalcev iz pozo- Trfmeljska družba je imela lani dohodkov 616 K, čistega dobička pa za 648.546 kcionarji dobijo 8% dividends. Bože! psa so videli 2. t. m. v Hrastniku; :i bo trdili, da se je spremenil Rošov po- in nadšnopsar Uršič v psa, ali poroča se to ni res. Iviljar. V Mariboru so zaprli 20 letnega irnicnika iz St. Vida pri Slov. Gradcu. jar se je zagrešil nad dvema otrokoma. Maiina je povozila 13 letno hčerko čuvaja Kovačh pri Mariboru. Požar. V Jeruzalemu pri Ljutomera se je na velikonočni ponedeljek vsled neumnega mja poslopje g. Fischereder. Hiša in vini-sta pogoreli. Pri rešilnih delih je dobil lam j« Knnst težke rane. — Tudi v Slov. Bistrici imo se bil 2, t. m, požar pri po&eatniku Prosenak. una bramba je preprečila večjo nesrečo. ar je napravila hndobna roka. je pisarniški šef okrajne sodnije 30 10, z lepo I i smo! rosea. a Samo li pla-cijsko al, d» onjicah g. Martin Frmenc. Vzrok samomora ii. p. neznan. li smo Zaradi raznih vlomov so zaprli v Celjn J. '!'& bo- Smo, ki je bil uslnžben pii pekovskem moj- kar je I Vošnjaku jerca", Zoiet detomor. V Maribora je naSel hlapec išamo: ss v gnojnišnici novorojenčka. Policija je •rju s« rla!. 18*7 rojeno služkinjo Julijo Ditrih iz »dobri IV. Bistrice. Morilka jo tudi ža priznala, da toviča. vrgk novorojeno dete v stranišče, od koder □o ve- prišlo v gnojnišnico \ V Marenbergu je pogorelo 2. t. go h ma- tlareko poslopje posestnika Kosa. Požarna je bil mba je obranila, da bi se požar razširil. Ali lofate. i krma je vendar pogorela Iz Koroškega ko bn- Velik uspeh na Koroškem. Preteklo nedeljo i mi- se vršila dva zanimiva in zelo uspešna javna Elen ilna sboda na Koroškem. Prvi teh shodov se je pri vršil ob 11. uri v Galiciji. Bil je jako dobro ok, ki skan; dvorana je bila polna. Kot prvi go- pa si nik je nastopil naš urednik K. Linhart, ki is, da v kratkih, jedrnatih besedah razložil namene i\ ako še politike. Potem je v dolgem, lepem govoru 1 napredni kandidat g. Seifritz svoj pro-je pa tom. Govornik je razvijal ob splošni pozornosti i. pr.: »naše politike in žel viharno odobravanje. dich. govorih raznih drugih navzočih, sprejeli so Drugi- ani kmetje ednoglasno dvoje rezolncij; v prvi ne v nhvaljujejo g. Seifritzn za njegovo dose- škofa njo delo, v drugi pa se zavežejo, delovati z azikov smi močmi za izvolitev tega moža. — Drugi je vršil ob 4. uri popoldne v Št. Ja-bn v Rožni dolini. Kdor pozna razmere v am je ini dolini, ta ve tudi, da je ravno sv. Jakob a Veli- diš!e prvaško-klerikalne politike. Vsaj delata tej občini slavnoznani župnik Ražun in njegov , ki je šele zadnjič tekel pred kmeti... grozil Moje torej pričakovati, da bode shod v Rožni 3edico, bi zelo bnren in da bodo nasprotniki napeli moči proti naprednjakom. To tembolj, ker upnik Ražnn pri jutrajni maši na prižnici potal in hujskal proti shodu. Culi so se tudi Dman- sovi, da hočejo klerikalci zborovalni prostor gostilni g. Schusterja zasesti. Ali vse nakane so se izjalovile. Ob določeni uri so bili prostori do zadnjega kotička natlačeno polai; ne samo dvorana, marveč tudi stopnice in hodnik so bili napolnjeni z naprednimi kmeti in delavci. Prišlo je tudi nekaj klerikalnih kmetov, ali zadržali so se mirno in poslušali pazno; videli so pač, da naprednjaki niso kričači, ampak da hočejo delati za ljudstvo. Na shoda se je predstavil napredni kandidat g. Kirchmeier, ki je v imenitnem govoru razložil svoj program. Vidilo se je takoj, da govori ta mož, ki je kmet od pete do glave, kateremu se ne gre za mandat, temveč za ljudski blagor. Nadalje je govoril deželni poslanec g Dobernig. Končno se je pripeljal naš urednik L nhart in je ob živem navdušenja v slovenščini povedal, kaj hočemo naprednjaki, Viharno odobravanje je sledilo vsakemu govora. Einoglasno je sprejel potem shod rezolucijo, v kateri se proglasi g. Kirchmeier za kandidata. Tako je končalo tudi to zborovanje v najlepšem redu in s polnim uspehom. Vemo sicer, da bodo klerikalni listi lagali čez zborovanje. Ali to nas ne boli! Na Bbodu navzoči klerikalci so odobravali našim govornikom in so glasovali za našega kandidata. Mi gremo naprej I Znpnik Ražun v sv. Jakobu je imel v nedeljo lepo pridigo, seveda, bolje, bolj pošteno in bolj krščansko bi bilo, ko bi prišel s to Bpri-digo" na popoldanski shod k g. Schusterju. Kajti v cerkvi mu nikdo odgovoriti ne more, pa če še tako laže in zavija . . . Ražun, nežni naš prijateljček, je hujskal v dotični ,pridigi" čez shode; rekel je, da bo shodi nepotrebni in škodljivi. Hm, zakaj jih pa črnnhi potem toliko priredijo? Tadi je rekel RaŽunek, da imamo samo dve stranki, eno, ki je za Kristusa in drago, ki je proti Kristusu. Mož je hotel s tem naprednjake očrniti, češ da so proti Kristasn. Ali tega mu pač najzadnejši „todel" ne veruje! Mi naj bodemo proti Kristusu? M', ki hočemo očistiti Božji hram od političnega hujskanja, mi ki hočemo, da bi živelo ljudstvo mirno in složno v ljubezni, — mi ki podačujemo to, kar je res krščanskega? Ne, dragi Ražnn, — proti Kristu so tisti, ki zlorabljajo prižnico za umazano politiko, ki hnjskajo v spovednici ženo proti možu, ki sleparijo z pokvarjenimi nauki, ki so sami najslabši, katerim ni ničesar sveto! In ti niso v našem tabora, temveč sedijo v farovžih! Vero pustite pri miru, vi gospodje, in — govorili bodemo drugače! Sicer pa naj se Ražunek ne jezi prehudo, da so napredni hudobneži shod priredili; jeza škoduje in zelo bi nas bolelo, ko bi Ražnna zaradi nas — trebnh bolel . . . Zopet prvaška tatvina, zdaj pa na Koroškem. V Sp. Dravogradu so aretirali krčmarja v pr vaškem ..Narodnem Domu". Okradel je v isti hiši stannjočega prvaškega trgovca ... Pred 3 1k leti so blagoslovili vse prostore tega „Na-rodnega Doma" in prvaki so kričali, da bodo vse „nemčurje" gospodarsko uničili. No, zdaj se vidi, da tadi blagoslov ni pomagal. Častni občani v Svetni vasi. Občinski za-stop v Svetni vasi je v klerikalno-prvaški roki. Ljudstvo je s tem splošno nezadovoljno in ker se bližajo zopet volitve, hoteli so si črnnhi pomagati s posebnim manevrom. Imenovati so hoteli 8 (!) .častnih občanov", med temi 4 duhovnike (!). Napredni odborniki so proti temu protestirali in tako se je ta grda nakana izjalovila. Nikdo ne ve, kakšne .zasluge" so si nameravani ^častni občani" pridobili; zlasti 4 duhovniki so občini presneto malo koristili. Med temi duhovni je župnik Ražnn iz sv. Jakoba, ki ima le to ,, zaslugo", da hujska neprenehoma proti Nemcem. Provizor Arnuš je ustanovil v Sp. Loiblnu poneumnovalno društvo; zato naj bi ga Svetnaves imenovala .častnim občanom*. In župnik iz Sveč ter drugi so ednaki tički... Ta švindel klerikalnih junakov je napravil veliko vznemirjeuost. Zato so vložili občani protest. Tako švindlersko postopanje treba preprečiti. Vsak hujskač naj bi postal „častni občan", samo da bi ostali gotovi gospodje pri — jaslih. Hujskanje V Sp. Borovlju. Vsak pametni človek mora znati, da je ta občina odvisna od nemške industrije. Kaj bi bila sploh cela Rožna dolina brez nemške industrije? In vendar razširjajo kranjski hujskači svoje strupene nauke, ne da bi vpoštevali nevarnost, ki tiči ravno za ljudstvo v takem postopanja. Pri zadnjih občinskih volitvah so seveda v 2. razredu črnnhi zopet zmagali Tadi 1. razred so si hoteli ti gospodje pridobiti. V ta namen so hoteli imenovati kratko pred volitvijo več pr vaških .častnih občanov", med njimi seveda dohtarja Bcejčeka in Grafeoauerja. Žal, da se celo vsi klerikalci niso hoteli vaesti na te švindlerske Hmanice; 2 klerikalca sta glasovala proti! Ia zdaj se širi prvaško hujskanje! Zlasti proti nemščini v šoli vprizarjajo hudo gonjo. Ali voditelji prvaških klerikalcev pošiljajo sami svoje otroke v nemško šolo v Bjrovlje; celo županov sin obiskuje nemško strokovno šolo v Borovljah. Ali ni to hi-navščina najhujše vrste?! Visoke nosove imajo koroški klerikalci, to je res. Danajski advokat, ki ga podpirajo prvaški in nemški farji, dr. Pupovac, je dejal na nekem shoda v Siraitza, da so kmetje premalo izobraženi, da bi postali poslanci! Da plačajejo, zato so kmetje dosti izobraženi, za vse drago pa imajo — farje in prvaške dohtarje . . . Kmet, odpri očij! Lepa zveza. Nemško-klerikalni dnevnik v Celovca naznanja svetu, da so se slovenski in nemški farški podrepniki popolnoma sporazumeli glede volitev. Glej, glej! Vedno nam pišejo in govorijo naši slovenski črnnhi, da smo naprednjaki ^izdajalci" in „nemčurji", ker pravimo, da naj slovenski in nemški kmet skupno korakata. Ako si podata nemški in slovenski kmet roko in si pridobita s skupnim delom boljše gospodarske razmere, potem je to „uem-čnrstvo" in .greh." Ako se pa združita nemški klerikalni far m slovensko-prvaški far, da bi odvzela kmetu zadnjo zastopstvo in ga izročila i zanaprej izmozganjo in izsesavanju, — potem je to ,lepo" . . . Kmet, odpri očij! Župniku Hraba v Djekšah se je menda zmešalo. Drugače si ne moremo predstavljati njegovo postopanje. Povedali smo zadnjič, kako neotesano se je izrazil o svojemu tovarišu iz Bistrice, povedali, kako nasprotuje požarni brambi in povedali, da je nasprotoval predlogu, da se izjavi Seifritzu za dobljeno podporo zahvalo. Zdaj nam pošlje Hraba dolgi ..popravek" po § 19. „Popravek" je tako neumno sestavljen, da ga ne objavimo, pa če se vsi koroški prvaški popi na glavo postavijo. Ali prenenmno se nam že zdi, kako nesramno zlorabljajo ti lažnivi kljukci v kuti postavo. Hraba, pojdite spat! Mesto da pišete neumne popravke, vzemite raje knjigo .Umgang mit Menschen" v roko, da ne bodete tako robato, surovo govorili. Pošljite nam še .popravek" in dobili jih bodete še občutneje po jeziku! Pa adijo! Deželne premije za sadorejo. Glavni odbor kmetijske dražbe je razpisal deset premij po 40 K za ljudske učitelji, ki imajo zasluge za koroško sadjerejo in deset premij po 40 K za gojitev sadjoreje v šolskih vrtih. Prošnje se vložijo po filijalkah kmetijske dražbe. Pobegnil je blagajnik delavskega konzuma v Beljaka, Končič; vzel je nekaj drobiža seboj. Mrliča so našli 4. t. m. v vodi poleg Izale pri Bistrici v Roža. Menda je to posestnik Ha-leger iz Vesce, katerega že več tednov ni bilo. Po svetu. Veliki požari. Fabrika sladkorja Bodihorst v Prosnicn je deloma pogorela. Škode je nad 800.000 K. — V mestu Rudnik na Gališkem je uničil ogenj 21. — Velikanski požar je uničil v Karbinn trgovsko predmestje. Tisočeri Ijadje so brez strehe. Škode je za 4 milijonov rublov — V Novem Yorku je pogorela štacija mestne električne železnice. Pri rešilnemu dela so prišli 7 požarniki ob življenje. Za naše ženo! List nemških štajerskih kmetov „Bauern-bundler" piše: ,,Gospa Schupli je imela pred kratkim pre-davanje o pomenu žene za kmetsko hišo. Rekla je tudi: „V kmetski hiši, kjer dela z možem pridna, pametna in čedna žena, se napreduje še v najslabših časih. Ali najboljši kmet ne more priti naprej, ako ima leno, neumno ženo". Ta sodba je ojstra ali opravičena. Posebno pri današnjih časih, ki ne zahtevajo le dela z roko, temveč tudi računstva, dela z glavo. Da se gospodarstvo vsaj deloma čez vodo drži, potrebno je, da stoji žena moža zvesto na strani — 6 — in da mn ne brani, kadar se potegnje zato, da bi vpoštevala tudi javnost njegove interese. Kajti treba je naglašati: Naj bodita mož in žena že tako pridna, vendar ne bodeta spravila, gospodarstvo naprej, ako ni zakonodaja taka, da dobijo naša zemlja, naše delo, naša polja potrebnega varstva in pospeševanja. In zdaj si predstavljajte gospodinjo, ki pade moža v roko, kadar se hoče udeležiti javnega življenja, — ženo, ki gleda pri volitvah, da se ne volijo možje, kakor jih potrebuje kmet zase in za svojo družino, ne pa kakor jih potrebujejo politične stranke. Taka gospodinja, naj bode še tako pridna, škoduje s svojo neumnostjo več, kakor bi pridelala, — ona se zagreši naravnost proti lastni krvi, to je proti svoji deci, kajti kriva je, da se mož ne more braniti! Vemo dobro, da se vpliva na žene, kadar ae ne more moža pridobiti, da bi izdal svoje lastne interese. Računi se na lahkovernost žene, in se jo straši ter vabi z čeznaravnimi stvarmi, da bi se jo nahuJBkalo proti lastnemu možu. In potem je nepokoj v hiši, mož pa je prisiljen, da poneha prepir, podati se in prezirati svoje interese ravno v najvažnejšem času volitev. Poznejo pa jokajo tako žensko cez slabe čase. Bolje bi storili, ako se obtožijo same, kajti same so s svojo neumnostjo preprečile zboljšanje razmer. ' Hvala Bogu, da je v naših vrstah, — to je ▼ vrstah tistih mož, ki se borijo nevstrašeno za obdržanje svojega gospodarstva — dovolj žensk, ki se ne pustijo nahujskati, temveč ki dajejo svojemu možu še poguma, da vstraja v boju. Krepko gospodarskega mišljenja doma, krepko kmetijskega prepričanja na zunaj, — to je razmerje, ki nam daje upanja na boljšo bodočnost. Kdor ima le količkaj zdrave pameti, bode priznal te resnice. Naj bi jih žene tudi pri volitvah vpoštevale. Žene so središče družine in od njih vpliva je odvisno, ako bi postalo za nas kmete in obrtnike enkrat bolje. Ne pozabite, da bodo morali otroci, katerim ste dali življenje, enkrat svoj krufisami služiti. Srečni oni, ki jih morejo obdariti z denarji. Ali koliko je takih? In ko bi to tudi vsi zamegli, bi to še ne bilo sredstvo, da se zasiguri bodočnost otrok. Skrbeti moramo za deco tako, da bode za vedno preskrbljena. Obračamo se s temi besedami do naših žen na deželi. Volitve so pred durmi! Treba je, držati skupaj, mož in žena, da dosežemo zmago pravične naše stvari. Ne pustite se zapeljati s strahovi naših nasprotnikov. Največji strah je gospodarska revščina in ta trka na naša vrata. Pregnati moramo ta strah. To je naša dolžnost! In nobena žena, ki ljubi svojo družino, ne bo zanemarila to dolžnost! Gospodarske. Gnojenje vinogradov. Vsaka rastlina, torej, tudi trta, potrebuje za svojo rast, za svojo rodovitnost in sploh svoj razvoj raznih snovi, ki jih jemlje deloma s svojimi listi iz zraka, deloma s svojimi koreninami iz zemlje. Imenujemo jih redilne ali hranilne snovi. Od teh snovi so najvažnejše: fosforova kislina, kalij in dušik, ker je od njih najbolj odvisen razvoj trte in jih torej trta največ potrebuje. Znano je, da pospešnje fosforova kislina posebno rodovitnost trt, kalij sladkost grozdja in dušik rast trt. Samoobsebi je umevno, da z vsako trgatvijo, z vsakim obrezovanjem s podobiranjem itd. odtegujemo trti in stem posredno vinogradni zemlji posebno omenjene tri snovi, tako da mora dotična zemlja v tem ozira biti vedno bolj revna. če torej zahtevamo — in to bi moralo biti v nmnem vinogradništvu pravilo — da nam trta leto za letom enako rase in rodi, in sicer kolikor mogoče največ in trajno, moramo cgledati posebno tndi na to, da vinogradniški zemlji nadomestimo vse one snovi, ki' smo ji jih s trgatvijo itd- odtegnili. To se godi s pravilnim gnojenjem. Kar je veljalo o stari trti, velja še posebno o novi, ameriški trti, ki zahteva, če naj bo uspešno razvije, mnogo hranilnih snovi. Z raznimi preiskavami se jo dognalo, da se vinogradu, kjer se prideluje po 50 hI vina na 1 ha, torej pri srednji letini, odtegne 1. fesforove kisline . 2. kalija..... 3. dušika .... 1. fosforove kisline 2. kalija..... 3. dnšika . . . . 9-5 kg 390 , 200 , 170 kg 525 „ 972 „ 265 kg 916 „ 117-2 . a) z grozdjem, I s peclji, peškami I itd. | b) z rezjem, listjem in drugimi odpadki torej skupaj: 1. fosforove kisline 2. kalija .... 3. dušika .... Od tega se seveda zemlji malo vrne. kajti le malo je tako pametnih gospodarjev, ki bi vse odpadke v trgatvi (tropine, peške drože itd.) in pri obrezovanju (rezje, listje, zeleno mladje) kolikor mogoče spravljali v mešanec ali gnoj in ob priliki zoper vinogradu vrnili. Zato pa moramo na drug način, torej s pravilnim gnojenjem nadomestiti zemlji vse odvzete ji snovi, da, moramo jih celo ponuditi trti še v obilnejši m e r i, da jih pri ugodnih vremenskih in drugih razmerah lehko kolikor mogoče največ porabi in nam da najvišjo množino pridelka. Pri tem pa ne smemo pozabiti računi ti, namreč, ali se nam res obilno gnojenje izplačuje; zlasti pa ne smemo postopati pri gnojenju enostransko. Trta jemlje namreč one tri prej imenovane redilne snovi v gotovem razmerju, in sicer na dva dela fosforove kisline tri tala dušika in tri in pol dela kalijo, in je torej vselej množina pridelka od eno snovi, ki J9 v najmanjši množni trti na razpolago. Če bi n. pr. dal v zemljo na dva dela fosforove kisilne 10 delov dušika in 15 delov kalija, bi ne dosegel dosti ali prav nič več pridelka, kakor če vzamen le tri dele ali nekaj malega več dušika ter tri in pol ali štiri dele kalija; kajti vsled premajhne množine fosforove kisline ne more trta drugih gnojil več užiti. Gnojenje torej ne sme biti enostransko, in to se ravno pri nas pri porabi umetnih gnojil pogostoma godi, ker je v tem oziru vinogradnik še veliko premalo poučen. Tretje načelo pri gnojenju vinogradov je, da naj se gnoji rajši malo in večkrat; s hlevskim gnojem vsaka tri, kvečjemu štiri leta. Kdor gnoji bolj poretkoma in daje gnoj [y večji množini naenkrat, ta sam sebi in trti škoduje. V prvih letih bo namreč trta imela toliko hranil, da jih ne bo mogla porabiti, in vsled tega jih izgine mnogo z dežjem v globočino, kjer so za vselej izgubljena, v zadnjih letih bo pa trta stradala. — Ktera gnojila hodijo pri gnojenju vinogradov v postov? Najbolj znano in najbolj razširjeno gnojilo je hlevski gnoj. Ta gnoj je tudi največ vreden, ker ima tri imenovane hranilne snovi v sebi, in sicer ima 100 kg dobrega, predelanega hlevskega gnoja približno 016—2 7 kg fosforove kisline, 040—050 kg kalija in 0.34— 0 50 kg dušika. Seveda ni kakovost gnoja vedno enaka. Dobro in z dobro krmo rejena živina bo dajala bolj močan gnoj. Posebno je pa vrednost gnoja tudi odvisna od pravilnega spravljanja in pravilne priprave. Tam, kjer so gnoj v vetru in solncu suši, ali pa tam, kier mu dež izpira najvrednejše snovi in jih v obliki gnojnice odnaša v cestni jarek ali v potok, tak gnoj nima dostikrat več vrednosti kakor suha stelja. Gnojišče mora biti torej tako napravljeno in gnoj tako shranjen, da iz njega ne more nič ali le prav malo uiti. Hlevski gnoj ima pa poleg svoje gnojilne vrednosti tudi to dobro lastnost, da zboljšuje zemljo v fizikalnem oziru, da jo namreč rahlja, pomno-žuje spretnino in da se pri razkrajanju organskih (rastlinskih iu živalskih) snovi razvijajo plini, ki pospešujejo zopet razkrajanje zemlje same. Zato pa se brez hlevskega gnoja v vinogradih ne more izhajati in se ne da popolnoma nadomestiti z umetnimi gnojili, pač pa se njegov učinek s porabo nmetnih lehko zelo močno in uspešno podpre. Večkrat se slišijo, posebno v vinorodnih krajih, tožbe o nedostajanjn gnoja. Temu se pa odpomoči s pravilno urejenim gospodarstvom. Predvsem bi bilo treba v vinorodnih krajih pridelovanje žita kolikor mogoče omejiti. Pridelovanje žita potrebuje veliko delavnih moči, veliko gnoja i. t. d. in se v naših krajih nikakor ne izplačuje, če moko kupuje, kakor če žito prideluje. Na njivah naj bi se pridelovala večinoma le krma, ker se pri njej dajo zelo uspešno rabiti umetna gnojila, redilo naj bi se več živine in prašičev, opustila naj bi se — vsaj v poletnem času — paša, kjer se veliko gnoja razgubi, in gnoj naj bi se povečini obrnil za vinograde, kajti noben pa- meten gospodar mi ne bo oporekal, Bve kisi vinorodnih krajih pri nas bolj izplačuje loček, m živinoreja, prašičereja in vinstve, če je^ mora pravilno in pametno urejeno! Na 1 tinjo 32 grada se potrebuje na leto vsaj 200 q (fee vre po 10 q, 1 q = 100 kg) gnoja. Ker Jjjili se odrasel vol ali krava, ki tehta vsaj 400ifjji mal leto približno 100 q gnoja, sledi iz tega. je. Za bilo treba na vsak hektar (1 ha — 10! litvo ■ ali 1500 m2 manj kakor dva orala) tii i za rediti vsaj dve glavi odrasle živine. S hI 0 leto gnojem se, kakor rečeno, gnoji vinograd Inrjak v tri leta enkrat, in sicer jeseni. Gnoj se poleg j; mogoče po vinograda enakomerno mi jo t vsaj 15—20 cm globoko podkoplje. Pi irove gnojenje se posebno o lahki zemlji ne pri irfoefa zato se pa v taki zemlji navadno gnojil kg '. 50 cm široke in 20 cm globoke jarke, kiifata). pravijo po vrstah, kakih 20 cm od trte Qa u ljene. Seveda se jarki izpeljejo enkiatpcj a Bi j enkrat počez vinograda, enkrat blizu ene, tavi v blizu druge vrste, da pride sčasoma vea na nji do gnoja. Rabiti je kolikor mogoče dek pa za delan in dobro razkrojen (masten), ne p ne „pi ali slamnat ali celo plesniv gnoja, če ni dlje časa v vinogradu pred porabo ležati, pokriti 15 — 20 cm na debelo z zemljo vinograda in za tri leta se navadno je do 800 q hlevskega gnoja, če je vinogn se priporoča gnojiti vsako leto tretjino v redu, tako da pride vsako tretje leto oddelek na vrsto. Temu pravimo triletni ali kolobarjenje. Najboljše nadomestilo za gnoj je dobro pripravljen mešanec. Tifstran« gnoja bi ne smela pri nobenem marljiv*i]jo n1 spodarju manjkati. Vsi odpadki iz vino; dnevi kleti, hišni in drugi odpadki, kakor smetljnce ni cestno blato, žaganje itd. se spravljajo m ko ra se večkrat in dobro zalijejo s straniščnimi o lah in z gnojnico in se vbsj enkrat ali dva! leto predelajo. Tak vssj eno leto star delan mešanec se lehko rabi z najboljšim; hom za gnojitev vinogradov, posebno če doda še primerna množina umetnih Umetna gnojila imajo pred hlevskim gn mešancem to prednost, da si jih lehko v množini nakupimo ter da je njih preij lažje in cenejše, ker imajo več v sebi. V umetnega gnoja se nahaja dostikrat 30—1 več redilnih snovi kakor v 100 kg hli gnoja, in to je posebno za oddaljene vii v visokih, težko dostopnih legah velike] nosti. Razentega se lehko natančno ve in kterih snovi se je zemlji s 100 kg n: gnoja dodalo, pa tudi v kakšni obliki težko ali lehko raztopni. V zadnjem učinkuje gnojilo takoj. Edina napaka je, lajo umetna gnojila zemljo bolj težko in sebno v težkih zemljah ne morejo izklj gnojenje vinogradov rabiti, ampak le, if enem gnoji tudi s hlevskim gnojem ali šancem ali vsaj z zelenjem. Po Bvoji vstj gnojilni moči razvrščujemo gnojila tak Fosforova gnojila eo ona, kterih bistveni fosforova kislina. Fosforova kislina nahaja, bodisi v lehko (v vodi) raztopni] težko (v citjatu) raztopni obliki. Pna v forovih gnojil učinkuje hitreje, druga po prva so za bolj težke in ne preveč droga za lahke ali bolj apnene zemlje. forovi kislini so navadno naše zemlje revi je pa voda ne odplavi, ampak jo zemlji] ni pri teh gnojilih izgube, čeprav se je f malo več vzame, kakor je more trta Iz tega vzroka gnojijo v mnogih krajin rigolanju navadno b Tcmasovo žlindio. Fci kislina pospešuje rodovitnost in rast trtel sebno pa, če je v zemlji obenem zadosti bgglc zlasti pa dušika. Drugače pa enostranski Btajc jenje s fosfornatimi gnojili povzroča pie^ipra, govet *tl zaključek rasti, ki more biti trti na bolj znani fosforovi gnojili sta Tomasova in superfosfat. V prvi se nahaja navadno 18% težko raztopne, v drugem 16 do 20% (v vodi) raztopne fosforove kisline. Dobi1 pa tudi takozvani dvojni superfosfati, k do 35% v vodi raztopne fosforove kislin* Kakor vselej pri umetnih gnojilih, ielj tukaj, da je najbolj priporočljivo rabiti močna gnojilp, posebno pa pri veliki oddtf od tvornice. če me velja vožnja 100 kg 3 K in če je v teh 100 kg gnojila 32 g^tanše T- 7 — _ kisline ali pa če je le 16 kg, je to velik fcek, kajti za vožnjo 16 kg fosforove kisline j moral ravnotako plačati 3 K, kakor za fajo 32 kg, torpj v resnici pa isto množino Ene vrednosti dvakrat toliko. S iosforovimi m se gnoji navadno že jeseni, ker so v Uji malo premične, kajti zemlja jih zelo za- l Zato se posebno v težki zemlji ne smejo Jtvo vdelati. S Tomasovo žlindro se lehko L tri leta hkrati, s snperfosfatom pa lo leto jeseni. Dr. Pavel Wagner, znani stro- tjik v porabi nmetnih gnojil, priporoča, da Jpokj gnojenja s 600 q hlevskega gnoja na [k in tri leta doda zemlji še vsako leto 30 kg (ime kisline, in sicer v težki zemlji v obliki ffotfata, v lahki zemlji pa v obliki žlindre | kg 187o žlindre ali pa 150 kg 20% super- j(b) (Naprej prihodnjih). Da ubranimo sadike pomladanskih mrazov, lii je znati pomagati. Priporočamo, naj si inii vsak kmet zimsko gredico, fieveda je i njih odložilo to delo za prihodnje leto i ta dve tri leta, ker niso letos vsled slabe i ,pri moči" in ne morejo kupiti stekla, Uihko pa si vendarle pomagajo. V najbolj i deln vrta napravijo naj proti jugu vi- jho, katero prej s svežim gnojem dobro no. Ta sem naj posejejo seme razne zele- Jri. Da pa ne bo škodil v mrzlis nočeh mraz, ■krijejo naj leho z močnim papirjem, katerega Mejo n* pripro8t obhod iz štirih drobnih ter ali kolov. Čim zelenjava nekoliko zraste, ^digoiti je seveda papir do tal. Da ne gre jitraneb. mrzla sapa na leho, treba je tu m nekoliko nasuti, da doseže do pogrinjala. [dnevu se morajo seveda lehe odkriti, da pce na rastline sije. Mesto papirnatih odej se po rabi- tudi slamnate odeje. Kor ne more ) lahko mraz skozi nje, so te seveda še je. Po noči pokrije se s slamnato plahto, ki |nasloai spodaj na latvo, pritrjeno v zemljo, irij pa ob steno, in če ni ravno prehud mraz, mrnjemo s tem rastline spodaj dovolj proti Na katero stran trte stavimo kole? — _„jsti na nasprotno stran trte, kakor holt pripogibati napenjalce. če le mogoče naj Jdejo koli na severno stran, ker napravijo na i način trti manj sence, Vselej pa moramo pa-\ na to, da pridejo koli v trtno vrsto in ne ren nje, ker bi se a tem obdelovanje zemlje Hikor toliko otežkočilo. [listnica uredništva in uprav-ništva. Hrastnik: Zal, prepozno; v prihodnji Številki go-So. Prijazni pozdrav! — Vičanec: Hvala; zakaj pi-Slako redkokedaj? Pozdrav! —Zilska dolina: Po-i res ne moremo objaviti; imeli bi sitnosti s cen-, Kaj druzega, prosimo! — Grajena pri Ptuju: opisano, torej koš! — Loke pri Zidanemmostu: l ne vemo, zakaj bi v naScm listu dotidaega gosp. C. i; saj ima v Ljubljani svoj list. Kaj druzega! — ova: 0 dotičnem shodu smo dobili in objavili že j torej odpade vaš dopis. Zdravi! — Vsem dopi- kom: PolitikujoCi farji si hočejo zdaj s popravki po p9 pomagati. Dopisniki naj pošiljaljo le resnične stvari takoj na vsak tak popravek odgovorijo. Pozdrav ! Loterijske številke. adec, dne 6. aprila: Št dne 30. marca: 67, 61, 86, 64, 3. 52, 63, 46. 31, 59 Za prodati ali v najem j da dobro idoča gostilna, 8 minut od glavne »te z gtrimi sobami, dvorana za ples, kuhinjo, [kleti, 2 hlevi vse v dobrem položaju, zidamo {lom pokrito, zraven sliši mlin na 3 pare ilno vodno moč za umetni mlin in za žago ripravno, ker je okolica bogata na lesu in za prca z lesom jako pripravno. Več pove uprav- = ništvo tega lista. ===== 244 Prodajalka lobro izurjena v vseh strokah mešane trgovine, daje starosti in Učenec | pod 14 let star, nemščine vešč in poštenih se sprejme pri tvrdki J. Razboršek. Šmartno pri Litiji. 249 XXXXXXXXXXXXXXXXXXX St 18M8 332 H. 1749 Razglas. Za 11 mesečni tečaj na državni gospodarski šoli v Gusswerku pri Maria-Želu, ki se prične s 1. septembrom 1907, podeli se šest štipendij i. s: dve po 500 K in štiri po 400 K Prosilci za štipendije naj vložijo svoje prošnje najkasneje do 1. junijat. 1. pri štajerskem dež. odboru v Gradcu in imajo prošnjam priložiti: 1. Krstni list, da se dokaže, da je prosilec končal 17. leto in še ni prestopil 22. leto. 2. Spričevalo okrajnega zdravnika, da ima prosilec fizično zmožnost za gozdno službo v visokem hribovju, da ima zlasti normalni vid in posluh; spričevalo ne sme biti datirano pred 15. majem t. 1. 3. Potrdila, da ima prosilec one zmožnosti, ki se dosežejo pri z dobrim uspehom končanem absolviranjn meščanske šole, ali pa treh letnikov spodnje realke ali spodnje gimnazije priložiti se ima torej dotična šolska spričevala. 4. Potrdilo vsaj dveletne praktične vporabe pri delu in postranski slažbi gozdnega gospodarstva ter postranskih obrtij. 5. Domovinski list, 6. Spričevalo o nravnosti in zadržavanju, ako niso spričevala pod 4. že to dokazala. 7. Dbožni list. 8. Pravomočna izjava svojcev ali dobrotnikov prosilca, ki se morajo zavezati, da preskrbijo šolskemu vodstvu in vrhovnemu vodstvu v primernih svotah in obrokih po zahtevi ona na vsak način potrebna denarna in pomožna sredstva ki so potrebna poleg naprošene štipendije. To izjavo mora podpisati dotičnik z dvema pričoma in jo mora alisodnijsko ali pa notarijelno legalizirati. Občinski urad pa ima potrditi, da je dotičnik zmožen za plačila. Prosilci, ki bi tem pogojem, označenem v točkah 1—8, ne mogli popolrloma ali sploh ne ugoditi, se ne morejo vpoftevati pri razdelitvi štipendij, ker se zahteva te pogoje tudi za sprejem v c. k. gozdarsko šolo v Gusswerku. Omeni se še, da je proračunjena denarna potrebščina za hrano, preskrbo, perilo, podučna sredstva in male nabave za 11 mesečni tečaj na okroglo K 600. Natančnejša pojasnila o uredbi te šole, o šolskem načrtu, hišnemu redu in disciplini se vpogledajo lahko pri c. k. upravi gozda in domen (k. k. Forst und Domiinenverwaltung) v Gusswerku. Gradec, 30. maja 1907. Štajerski deželni odbor. XXXXXXXXXXXXXXXXXXX „Styria"-k.olesi (Fan trader) ===== Modeli 1907 = lepe novosti, priporočam po zelo nizki ceni. Cenik se dopošlje kupcem brezplačno. Brata Slawitsch, «80 Ptuj. Majer z odrašenimi otroki in vodja (Partiefiihrer) s 6 ljudmi za poletno delo išče graščinsko oskrbništvo Langental, pošta Pesnice. [ 2*7 Oskrbnik se sprejme takoj na malo posestvo pri sv. Jeder* i uad Laškem. Za plačo se daje prosto stanovanje, njiva z vrtom in desetina sadnega mošta. Posebno se priporoča rokodelcem. Natančneje se zve pri Albinu Scheligo na Polzeli Heilenstein. 211 OOOOOOOOO Učenec se i&Če za mlinarski obrt na novi umetni valjčni in parni mlin na Moste pri Ptujski flori, učiti se mora obrt 2 leti in služi prvo leto K 4t mesečno, drugo leto 6 K na mesec. Sprejme se vsak čas! 104 Kolarski pomočnik in kolarski učenec z dobrim spričevalom se takoj sprejmeta pri g. Josef Hollen- steiner, kolarski mojster v Velikovcih. 206 Mlin močni, zidan na tri pare na potoku pri Ormožu prirao-ren za umetni mlin je za prodati. Več pove F. Kralj v Ormužu. 291 XXXXXXXXX Pipe(fajfe) iz bruyere-lesa. Prima fabrika iz pravega bruyere-lesa, ki se ne pokvari gladka glava z daleč pripognr-nim bruye-re - odlivom (abguss) višnjevo roro (Weichsel-rohr) konec iz roga in cev iz žide, 21 cm dolga = K 1-50 = Ista pipa, ali z okroglo rezano glavo iz bruyere lesa K 1*60 Največja izbira v kadilnih predmetih dobite v mojem ceniku, ki se razpošilja zastonj in poštnine prosto. Hanns Konrad veletrgovina v Mostu (Brflx) Štev. 876 (Češko) zahtevajte v vaSem interesu moj cenik s čez 3000 podobami gratis in franko. 646 XXXXXXXXX Izurjeni tesarski delavci dobe stalno službo; plačila po dogovoru pri g. Jos. Robnig, tesarski mojster v sv. Lovrencu nad Mariborom 223 Vinograd realiteto z lepim sadonosni-kom, skupaj okoli 3 orali hiša v dobrem stanu, z hlevom, prešo in kleti se po ugodni ceni proda. Več pove uprav-ništvo tega lista 220 Na prodaj ve* stotin jabolčnih dreves prav dobrih in trpežnih ima g. Jožef Kajnč, posestnik v Cirkovcah poŠta Pragersko. 223 Mali obrtnik išče žensko osebo (vdova ali kaj) z malim premoženjem v skupno gospodiuslvu. Pisma naj se pod ,,Hauptpostlagernp Maribor 101 F. H. pošljejo. 241 Oženjeni delavski ljudje od 4 do 5 oseb išče oakrbni- štvo graščine Langental pošta Pesnice. 260 NAJBOLJŠAr JSA SEMENA VSCH VRST SAMO PR j, . PTUJU _________________141 Stanovalna hiša se proda blizo Ptuju, kaie za gostilno ali vrtnarijo oz. primerno za penzionista. '/t ure od Ptuja "/. orale zemljišča. in 1 travnik. Izve se v Ptuju, 226 AUerheiligengasse 16. Hiša in kravji hlev s lepim sadonosuikom, vrt za zelenjavo se po ugodni ceni proda v Lušečki vasi štev. 36 blizu Poličan. Več pove uprav-i »v ništvo tega lista. 238 Lepo posestvo v Selah pri Imeno (Stadldorf) hiša z dvema sobami, klet, uta za mlatiti, hlev, 4 oralov njive, vinograd, travnike in sadonosnik je takoj iz proste roke za prodati. Cena 1300 K. Več pove Franc (Iratchner v Celju, GrazerstraBe 6. 239 Učenec m močan se takoj snrejme v usnjariji Anton Wolfbaoer v Pollau, Zgorno Štajersko. KovašKi učenec se takoj sprejme pri g. Maks L. Koschier, kovaški mo.ster v Laškem trgu. 234 Pekovski učenec se takoj sprejme pri g. Jos. KUrbich pekovski mojster, — Neubaus pri Celju. 236 Malo posestvo okoli 3 oralov 10 minut od farne cerkve, gosd, travniki, njive, sadonosnik in vinograd, hiša z dvema sobama, trgovina z mešanim blagom je po ugodni ceni za prodati. Več pove upravništvo tega lista. 236 F. C. Schwab, trgovino z špecerijskim blagom, k „zlati kroglji" v Ptuju išče 242 boljšo kuharico ki nemško in slovensko govori in samostojno kuhati zna in je kot gospodinja za porabiti k samemu gospodu. Mesečna plača 24 kron. Blago iz zlata, srebra == in Kina-srebra ure in optični predmeti, se posebno in čudovito po ceni kupi samo pri 246 M. Gspaltl zlatar in optiker = v Wegscbeiderjevi hiši v Ptuju. ■" Hlapec se takoj sprejme k dvema konjam, mesečna plača 24 kron pri g. J. Novak, Loka pri Zidanem mostu. 260 UpravnistYO »Štajerca" sprejme takoj, oziroma v enem rz: mesecu = H upravnika ] (Administrator). Razumeti mora popolnoma knjigovodstvo (Buchfuhrung) in biti izurjeni korespo-dent v nemSkem in slovenskem jeziku. Plača po dogovoru. Ponudbe je vposlati upravništvu »Štajerca.' Ib ■ i ■ mL ——•---------------------------—-----------------:—i------------------------------------------------------------------------------------------------------ Na prodaj v Dragojancih pri Ptuju, zidano gospodarsko poslopje, hiša z ceglam pokrita, hlev tudi zidan, hlev, Skedenj, koča za slamo in uta vozovove so slamo kriti zraven je velik kos zemljišča za zidati in se tudi lahko razdeli. Več se izve pri g. F. Grebner, brivec, v Ptuju minorittenplatz št. 5. nasproti Minoritske cerkpe. 231 Krojaški učenec se sprejme; pri g. Jakob. Podgorschek, kvojaški 229 mojster v Celjn, Klostergasse štev. 10. Brata Slawitech v Ptuju m priporočata izvrstne Šivalne stroje (KUhmaschinen) po sledeči ceni: Singer A . . 70 K — h Singer Medinm90 , — Singer Titanial 20 , - Ringschifchen ........140 , — Kingschifchen za krojače . . . .180 , — Minerva A.......... 100 , - Minerva G za krojače in čevljarje 160 , — Hpwe C za krojače in čevljarje . 90 , — Cylinder Elastik za čevljarje . .180 „ -Deli (Bestandteile) za vsakovrstne stroje. Najin cene so nižje kakor povsodi in se po pogodb pkčaje tudi lahko na obroke (rate). Ceni brezplačno. 106 Meščanska parna žaga. Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptuju zraven klalnice in plinarske hiše postavljena je nova parna žaga vsakemu v porabo. Vsakemu se les hlodi, itd. po zahtevi takoj raz-žaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati in spahati i. t. d. 68 Za nasad oddaja se nove vrste, zelo plodovite, nizke, grahova in fižolova semena pri Adolf Sellinschegg v Ptuju. §^*~ Frišne lupine (stročje) se kupuje v vsaki množini nazaj. ^SM 16.1 OOOOOOOOOOOOOOOOOOOO Umetni mlin in . . . • .....črna pekarija na Sp. Štajerskem ee radi druzega podjetja p© ceni in pod ngodnimi pogoji proda; posestvo je primerno za druge industrijske namene, ker ima vodne aile in je okolica bogata na lesa. Vpraša se pri upravi tega lista. 112 Oblastveno varovano! Vsake ponarejanje kaznivo! Edino pristen je Thierryjev balsam z zeleno varstveno znamko z nuno. 12 majhnih ali 6 dvojnatih steklenic ali velika specijalna steklenica s patentnim zaklopom K 6*—. Thierryjevo centifblijsko mazilo za vse Se za tako stare race, vnetja, poškodbe itd. 2 lončka K 3'60. Pošilja se samo po povzetju ali denar naprej. Te dve domači zdravili ste kot najboljši splosnoznani in staroslavni. Naslavlja naj se na lekarnarja A. Thierry v Pregradi Zaloga po skoro vseh lekarnah. Knjižice s tisočiizvrnih zahvalnih pisem zastonj in poštnine prosto. Kdor ima resni namen, prodati ali kupiti, posestvo, obrne naj bo zaupno na C. kr. koncesionirano = pisarno za promet s posestvi= Carl Magnet knjigoveznica in prodajalna papirja v VelikovCU, Obere Postgasse 113. Le tam so oznanjena: za mesto in deželo, za lepe kraje, za poletno bivanje (SommerfriBchen) v bližini jezer, v krasnih pokrajinah, mala, srednja in velika posestva, mestna in stanovalna poslopja, vile itd. po vseh cenah. Resni knpci naj se, da dosežejo hitri uspeh, osebno do gorej omenjene pisarne obrnejo. Ponudbe za naknp in prodajo zastonj, celo udeležba pri ogledu brez troškov. 195 Pozor! Ce želite trgovino, obrt ali realijo kakor hotel, vilo, gostilno, graščino, opekarno, zdra-višče prodati, ali ako iščete na posodo ali sodelovanja pri kakem podjetju, se obrnite zaupno do veleznane firme „Intern. Gescbafts-courier"; Centrale Graz, Elisabethstr. 6. Podjetje je prvo v tej stroki. Glavni zastopnik pride te dni sem. Ce se hočete z njim brezplačno posvetovati, prosimo da nas takoj obvestite. 31 V ptujskem mestnem soparnem kopališču i« dobijo odaihmal kopele 8 hlaponom po slede-5ih jako znižanih cenah. Vsak navaden dan ob i uri popoldan in vsako nedeljo in vsak prazivk •b V.il uri predpaldan za 60 vin.£ (80 krajcarjev.) 376 Vodstvo ptujskega mestnega kopališča (Pettauer Badeanstalt). Jajca TW kupuje po prav dobri ceni And. Suppanz, naku-povalec jajc v Ptuju (Rossmanova hiša blizo posojilnice) in v Središču (Dečkova hiša). 26 129 EHBT* Prodajalci dobijo kupce!!! za prodaje vseh vrst, fabrike, vile, penzijonate, posestva, mline, ceglarne, hotele, gostilne, kmet-ska posestva itd. samo po prvorazrednem, strogo reelnem in knlantnem podjetju ter trga z realitetami Centrala: Dunaj V. Schonbrunnerstr. 80. Zahtevajte brezplačni obisk glede razgovora in ogleda, ker bode naS zastopnik itak v kratkem tukaj. NB. Opozarjamo p. t. občinstvo zlasti nato, da nas ne zamenja z drugimi manj vrednimi podjetji. OOOOOOOOOOOOOOOOOOOO Prodajalka za filijalko se išče ne pod 25 let, nemščine in slovenščine, iznrjena mora manufakturi, tndi mlad = k. o m i = obeh deželnih jezikov in vseh Etrok t I z mešanim blagom zmožen se sprejme.? naj se v nemškem jeziku polože nanpn tega lista. Registrovane „AdIer Roskopf se dobe le edino pri moji tvrilki in jih ne sme ilU prodajati. Posebno primerne za uradnike, orožnike. valce, finančne in železniške uslužbence, kakor sploj cega, ki potrebuje dobro, natanko idtčo urol Ki. /i^*"«^ v n ,Fin?j 0^'s!llal"i, M t /iT ^» A. I. kopf" Anker-E>» z masivnin pozlact timagnetičnim Ankei. tekočem v kamenjih,| fernico iz emajla, pravi z varstveno pil varovani okrov iz mirski pokrov, ok. pozlačena kazalca, regulirana K 7— L_ kundnim kazaleora FJ Zdvojnim pokrovom \ kazalca K 1060 Zl pokrovom in sek. h 11'60 V srebrnem oi— prta, brez sek. kazala! V srebrnem okrvvu. | —^_— in sek. kazalca K I srebrnem okrovu, dvojni pokrov brez kazalca K 17-3 brnem okrovu dvojni pokrov in kazalca K 18'— Zil uro se jamči pismeno 3 leta I Brez nevarnost! Za«? voljena ali denar nazaj 1 Razpošilja po povzetju (ali naprej plačali) Hanns Konrad ^So°Vl^o\ ženi cenilni mojster, odlikovan s c. k. avst. državnim] 8 zlalnimi in srebrnimi medajlami razstav; osnovaatf razpošiljatev po vseh svetovnih krajih; moj cenik1*"" velik in obsega čez 3.000 podob ter se pošlje na °*-9 komur zastonj in franko ..Staje« petek, nasi' Narodi stro-0| leto 3 četrt za Ni celo ! Ameri za dre računi rom r nine. cati n itevill Dredr. nistvo Ptuju, a to XHXKXXX*0O0O0*KH> "CTxa, z -verižico samo 2 K. Slezijska eksportna hiša je nakupila veliko I jih razpošilja: eno prekrasno, pozlačeno! natančno idočo anker-uro z lepo verižico 8 obenem se pismeno tri leta jamči. Po povzetju razpošilja prasko-šlozijska ekap F. Windisch, Krakov, Nr. U|64.) Ooomba: Za neugajajoče se denar vrne. Samo se plača. -^H 30 dni na poskus pošljem moj pravi, nikljan la solingenski stroj za striženje lr glasom pogojev mojega daj brez nevarnosti za da zamoremo vsakega Izvrstni trpežnosti našega za striženje las narel je. genskega jekla, najfinejše z 36 zobmi, z 2 grebeni n. njenje za 3, 7, in 10 mm dolge lase. Vse izvrstno izdela zervnim perom v lepi škatlji z navodilom za uporab), vsak takoj lasi striže. Cena samo 6 kron. Il-a vrsta it se sam, posebno v familijah, kjer so otroci, ker se ii doprinese v '/« letu. Navadne stroje za striženje las, ki so takoj za -14, i Stroje za striženje brade režejo na 1 mm 5 kron Škarje in pse, ki so za vsakega ki ima konje in pse neugibw 5 kron. Pošilja po poštnem povzetjem I Hans Konrad v BrUks-u štev. 876 Cenik z mnogimi podobami Črez 3000 vsakemu zaslonja nj j Pisarno za posestvo in hipot od oblasti dovoljena in protokoff Kari Križek, Maribor, Barggaa I preskrbuje nakup in prodajo graščin in Štev, tovarniških podjetij vsake vrste, stan vil, letovišč, mlinov, prostorov za zgradb«, travnikov in gozdov itd., dalje preskrbuj) =r jila na prvo in drugo vlogo, dj H&m prodam v Mariboru veliko število i ličnejih lepih in jako cenih posestev, kali v raznih večjih krajih po"spodnještajernkii Pojasnila dajem vsak čas in brezplai svoj in iz pr\ kateri stališ. Kdo , val p' prid 1, kar to j i globol do te vrli v mu st in vsi sobno Ploj. je od strani Zadra hočeti glasni Izdajatelj in odgovorni urednik: Kari Linhart