OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU
DNEVNIKU V OHIO ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN
THE OLDEST SLOVENE DAILY
IN OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXIX.—LETO XXDC
Urad Združenih narodov se seli
CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONDELJEK) AUGUST 19, 1946
ŠTEVILKA (NUMBER) 162
new YORK, 16. avgu.—Da-je selitveni dan za urad Združenih narodov. Lincoln Warehouse Corp. preseli 50,000 kosov pohištva in pisarniške opreme iz Hunter kolegija v prenovljeno vojno tovarno Sper-Gyroscope Co. pri Success jezeru na Long Island za vsoto $1. To je dar James J. 0'Neilla, rojenega Angleža, se-•i^j Newyorcana.
V tem novem poslopju, kate-prenovitev je stala okrog 2 milijona dolarjev, bo urad United Nations ostal kakšnih pet let. V normalnem slučaju bi taka selitev stala od $12,000 do ?15,000, ker se rabi 10 velikih Vozov in 30 mož za delo.
Hiše za veterane iz aluminija in lesa
NACIJSKI NAČRT ZA INVAZIJO ANGLIJE
WASHINGTON, 17. avgusta -Sodnik Robert H. Jackson,
Goodyear Aircraft Corp. v Akronu bo v 30 do 60 dneh za-?®la izdelovati hiše za veterane 'Z aluminija in lesa. Za enkrat so dobili dovoljenje od OPA za Zgraditev 26 takih domov. Urad-^^ki Goodyear družbe pravijo, a bo taka hiša stala veterana $5,000 do $6,000, vštevši ^Riljišče, podzidek in sestavo. Te hiše bodo imele kuhinjo, Ve spalni sobi, kopališče in ombinacijsko sobo za obedni-co in družinsko sobo. V celoti ^3- taka hiša 640 kvadratnih čevljev prostora v notranjščini.
GRe bodo okrog 3 palce debe-® in insulirane proti mrazu in ropotu.
Pearson vidi možnost vojne med Anglijo in Sov. Rusijo
Znani ameriški časnikar Drew Pearson, ki se je pravkar vrnil iz Pariza, piše, da eno leto po koncu vojne obstoja resna nevarnost novega konflikta, do katerega utegne priti med Anglijo in Rusijo.
Pod navidezno mirno površino*
—pravi omenjeni časnikar — je na Bližnjem vzhodu v teku zlo-često vretje, ki bi moglo pahniti svet v strašnejšo vojno kot pa mu je bilo človeštvo še kdaj priča, potem pa nadaljuje;
"Za kulisami manevrirajo vodilni vojaški možje v Rusiji in Angliji, in do gotove meje tudi v Ameriki, za pozicije za vojno,
o kateri nekateri mislijo, da utegne izbruhniti v nekaj mesecih ali celo tednih.
"Tu sledi nekaj tajnih potez,
ki eno leto po vojni napolnjujejo svet z dinamitorn.
"Tajna služba je dognala, da ima Stalin danes tri mogočne armade zračne pehote, vsaka broječa 120,000 mož, pripravljenih na obali Črnega morja, za morebitno akcijo proti Turčiji.
Rusija baje hoče izsiliti odločitev glede Dardanel
ki je vodil prosekucijo v Nuern-bergu za Zedinjene države, je danes obelodanil detajliran na-cijski načrt za invazijo Anglije preko Rokavskega preliva, ki ni bil nikdar realiziran. Načrt je ostal na papirju, ker Nemci niso mogli uničiti britske zračne sile.
Konvencija legije priva-100,000 gostov
Včeraj se je v Clevelandu borila državna konvencija 'Reriške legije, ki je privabila , ^^znih delov države Ohio rpg 100,000 delegatov in po-® nikov. Na vzporedu so poleg tudi razne parade in p Na otvoritveni seji v ic Hali je zvezni senator ftnan apeliral na Legijo, da Ji za državnim tajnikom np	v njegovem nastopu
iz ^	o kateri je rekel, da
^^2iva Zedinjene države. V pri-
Oft	pripravljenosti sta
^ vorila tudi admiral Emest '^ajor general Robert S. L . , Zvečer se je vršil v ® u Statler velik banket.
"Sovjetski Politbiro se je odločil, da takoj izsili odločitev glede Dardanel. Riiska mornarica je koncentrirana v črnomor-skih lukah v Sevastopolu in Foe-doziji.
"Britsko zunanje ministrstvo in možje pri generalnem štabu so prišli do zaključka, da je prišel čas, ko se mora tiha borba z Rusijo odločiti. Pravijo, da so zvedeli, da Rusi delajo mrzlične eksperimente z atomsko bombo in kozmičnimi žarki. Znano je, da so roketne bombe, ki se jih vidi nad Švedsko, del sovjetskih eksperimentov z radijsko kontroliranimi roketi, s katerimi bi se eventualno moglo obstreljevati Anglijo ali morda pošiljati preko Arktičnega kroga.
(Dalje na 3. strani)
ZADUŠNICA ZA MIIIAJLOVICA V RIMI;
RIM, 17. avgusta—Danes, 30 dni po usmrčenju Draže Mihaj-loviča v Jugoslaviji, se je v neki tukajšnji cerkvi vršila maša za-dušnica za pokojnega četniške-ga vodjo.
Slovenija se zanima za izseljence
Te dni smo prejeli pismo od ministrstva za delo Ljudske republike Slovenije, v katerem spročajo, da je bila,pri ministrstvu za delo FLRJ v Beogradu dne 4. julija letos ustanovljena Uprava za izseljence, kot organ ministrstva, ki ji daje smernice in naloge. V pristojnost Uprave za izseljence spadajo sledeči posli:
1.	Pripravljanje in organiziranje povratka izseljencev.
2.	Javna zaščita interesov izseljencev, ki se vračajo, njihovih rodbin in sorodnikov.
3.	Vzdrževanje kulturno-pro-svetnih zvez z izseljenci.
4.	Vodenje centralne izselje-niške štatistike, katastra naselbin in muzejev.
5.	Informativna služba.
Pri Ministrstvu, za delo Ljudske republike Slovenije obstoja odsek za izseljence, ki potom ustanovljene Uprave vodi navedeno službo za Slovence. Refe-
ent za izseljeništvo v tem uradu je Albin Kovač.
1,000 mrtvih, mnogo tisoč
ranjenih r indijskih nemirih
Nič se ji ni zgodilo
Bolničarka Jane Brennan, stara 18 let, katero sta V petek zgodaj zjutraj ugrabila dva ban-dita, potem ko sta njenega fanta vrgla iz avtomobila in ga oropala, je prišla ob polštirih zjutraj k neki farmerski družini na obronku mesta, kjer je povedala, da sta jo bandita pet ur vozila sm in tja, da pa ji nista storila nič žalega, ker jih je opozorila, da sta že itak dovolj "v trublu." Pozneje je bil najden nekje na deželi tudi ukradeni avto.
Oftcesija izgubljena dobičkarstva
Tr
tjjj Sovska firma Goetz je izgu-V.J oncesijo za prodajo okrep-jg , '^Gstnem stadionu, ker se
setnnf"^'°' j® goljufala po-težo p ®P®^tnih priredb s pičlo ■ ^rs^vdni ravnatelj Howley, ^^(^OMiešča župana Burke-a, odredil ukinjenje 6	ki je imela trajati do
koč^^'^^ 1950, s septembrom te-Sa leta.
RASTOČI STROŠKI SO PROBLEM ZA MESTO
COLUMBUS, 17. avgusta — Rastoči upravni stroški so ustvarili resen finančni problem za večino ohijskih mest. Te dni se je dognalo, da se osmim mestom obeta velik deficit, in sicer so to Dayton, Cincinnati, Cleveland, Lancaster, Portmouth, Zanesville, Youngstown in Toledo. Cleveland bo imel pol milijona primanjkljaja. Največji deficit, in sicer v znesku $1,799,-000 se obeta v Toledo.
Dež ohladil mesto
Dež, ki smo ga imeli v petek in soboto po več kot mesec dni trajajoči suši, je temeljito ohladil mesto in poživil izsušene trate in vrtove. Posebno dobrodošel pa je bil na farmah, kjer je suša grozila povzročiti veliko škodo.
Red
ŠT. 106 SANS
106
mesečna seja podr. št.
se vrši v torek, 20.
RiU
a v Slov. društvenem do-
^^a Recher Ave. Pričetek se ^^žnih^ uri zvečer. Ker je več
3e ob 8.
lih
članstvo in društvene
VILE ROJENICE
Vile rojenice so se zglasile dne 13. avgusta pri družini Mr. in Mrs. Theodore J. Petrič, 1232 E. 82 St., in ji pustile v spomin zalo hčerko, tehtajoče 6 funtov in 4 unče. S tem dogodkom je Mrs. Helen Petrič v Jefferson, O., postala stara mati. Ce-stitan;io!
IŠČE SESTRO
Mrs. Ostroška, 6406 Superior Ave., je prejela pismo iz domo vine, v katerem se jo naproša, da bi poizvedela za naslov Lojze Pavlovec, katera se je pred vojno nahajala v Coloradi. Zanjo bi rada zvedela sestra Pavla Kaluža iz Bača na Notranjskem, ki sporoča, da ji je umrla mati. Ako sama to čita ali pa če kdo ve za njen naslov naj se obrne na Mrs. Ostroška ali pa piše sestri na naslov; Pavla Kaluža, via Dante Aligheri št. ^02 Abazia Fiume, Slovensko Pri-morje.
®tvari za ukrepati, se
polnoštevilno
•leže.

2^ telefonska številka
Gro ^°hn Steblaj, 17905 Ave., ki zastopa ske	v collinwood-
Igj okrožju, je dobil novo te-80g^®ko številko ; KEnmore
POZDRAVE
Pozdrave s konvencije SNPJ v Eveleth, Minn., pošiljajo; A. Wapotich, Ann Opeka, Milan Medvešek, K. Stokel, Rose Ro-zance, Frank Pucel, Matt Pe-trovich, Joe Fifolt, Mary Me-klan, F. Vratarich, Mary Somrak, Anton Jankovich, Carl Samanich in Jennie Stokel.
PISMA IZ DOMOVINE
V našem uradu imamo pisma iz starega kraja za sledeče John Krebelj, piše Antonija Dolgan; Blaž Sankovič, piše M Sankovič; Frank Vidmar, piše Zorica Pavlovič; Fran je Stani šič, piše Fran je Ljubanovič Anton Zupančič, pise Alojzij Zupančič iz Kamnega vrha, št Vid pri Stični.
POPRAVEK
Pred par dnevi smo priobčili pismo Mrs. Vidmar, katere naslov in telefonska številka bi se morala glasiti: Mrs. Radmila Vidmar, 1510 E. 47 St., Express 1536.
v BOI-NIŠNICI
V Glenville bolnišnico se je podala v svrho operacije, Mrs Theresa Bole, 1381 E. 51 St Prijateljice jo lahko obiščejo, mi ji pa želimo, da bi čim preje popolnoma okrevala!
ŠE EN ZAMOREC LINČAN NA JUGU
MINDEN, La. 16. avg. — John C. Jones, 28 let star zamorec, je bil po neki beli ženski ob-dolžen, da je hotel vdreti v njeno stanovanje. Šerif dotičnega okraja ga je aretiral. Ker pa dotična ženska ni vložila formalne obtožnice proti zamorcu, ga je šerif izpustil. Govori se, da so ga zunaj jetnišnice čakali beli ljudje in da so slišali prošnjo zamorca: "Prosim, pustite me!" Drugi dan so našli z^mor" čevo razbito truplo v bližini, nakar je šerif ugotovil, da se -je izvršilo linčanje, toda o storilcih ne more najti nobenega sledu.
Kdor je človekoljub, daruje za otroško bolnico v Sloveniji
NOVI GROBOVI
JOHN OGRIN
Po kratki bolezni, zadet od srčne kapi, je umrl na svojemu domu dobro poznani John Ogrin, star 69 let, stanujoč na 7005 Hecker Ave. Doma je bil iz fare Stara Vrhnika, kjer zapušča več bratov in sester. V Ameriki je bival 46 let in je bil član društva Naprej š^.5 SNPJ. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Heleno, rojeno Mele, doma iz Cerknice, in pet otrok: Mrs. Angela Metlika, ki je s svojim soprogom preje vodila grocerij-sko trgovino na Sylvia Ave., Rudolpha, Mrs. Helen Rupnik, Johna in Louisa, brata Franka v Hinckley, Ohio, vnuka in druge sorodnike. Pogreb se bo vršil v torek zjutraj ob 8:15 uri iz Želetovega pogrebnega zavoda, 6502 St. Clair Ave., v cerkev sv. Vida ob 9. uri in nato na
Calvary pokopališče.
♦
PAUL NADBATH
POROKA
V soboto sta se poročila Anton Premrov, 1043 E. 70 St., in Jennie Shivitz. Bilo srečno!
Zadet od srčne kapi, je po tratki bolezni umrl splošno poznani Paul Nadbath, star 58 let, stanujoč na 979 E. 74 St. Rojen je bil v Lpubljani, odkoder je prišel v Ameriko pred 34 leti. Bil je član podružnice št. 5 SMZ in Moose ter delničar SND na St. Clair Ave., ter je bil dolgo vrsto let zaposlen kot mesar pri Pintarjevih bratih. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Antonijo, rojeno Ker in, doma iz fare Leskovec pri Krškem, sina Lt. (S. G.) Rudolpha, ki je zdravnik pri mornarici v Cali-fomiji, brate in sestre v stari domovini ter veliko sorodnikov tukaj in v starem kraju. Pogreb se bo vršil v sredo zjutraj ob 8:15 uri iz Želetovega pogrebnega zavoda, 6502 St. Clair Ave., v cerkev sv. Vida ob 9. uri in
nato na Calvary pokopališče.
*
VERONICA MARKOVICH
V petek večer je preminila na svojemu domu na 408 E. 149 St., Veronica Markovich, rojena Dianovič, stara 48 let. Doma je bila iz Hrvatske, kjer zapušča več sorodnikov. Tukaj je bivala 34 let in zapušča soproga Tho-masa, sina John Fulton in hčer Helen, sestri Mrs. Mary Divine in Mrs. Anna Fisher v Califor niji, brata Williama in Franka ter več drugih sorodnikov. Pogreb se vrši danes popoldne ob 12:45 uri iz Želetovega pogrebnega zavoda, 458 E. 152 St.
MARY KOČEVAR
Včeraj zjutraj je preminila v St. Alexis bolnišnici Mary Koče-var, rojena Mikotič, stara 70 let. Doma je bila blizu Ljubljane. Bila je članica društva Maccabees št. 493 in društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ. Njen soprog Frank je umrl leta 1933. Tukaj zapušča sina -Štefana, brata Josepha v Green-woodu. Wis., in sestro Mrs. Jean Fende v Channing, Mich. Pogreb se bo vršil v torek zjutraj ob 8:30 uri iz Svetkovega pogrebnega zavoda, 478 E. 152 St., v cerkev sv. Pavla na Chardon Rd. in nato na Calvary pokopališče.
v
TEREZIJA KMET
Snoči ob 9:45 uri je po dolgi in mučni bolezni preminila Terezija Kmet, preje poročena Jakšič, rojena Pečjak. Najbolje je bila poznana pod imenom "Kmetova mama". Stara je bila 78 let in je stanovala na 3922 St. Clair Ave. Pogreb oskrbuje
Grdinov pogrebni zavod.
*
FRANK OKOREN
Vojaštvo strelja na muslimanske množice, ki so se dvignile proti britskemu načrtu za novo indijsko ustavo
CALCUTTA, 19. avgusta—Kalkutski časopis "Statesman" je danes poročal, da je bilo tekom krvavih izgredov, katerim je bilo to mesto priča tekom zadnjih treh dni, ubitih od 2,000 do 3,000 oseb, medtem ko je bilo na tisoče ljudi ranjenih.
Policija in vojaštvo se je danes še vedno borilo na ulicah, ki so pozor išče divjih spopadov med muslimani in hinduji. Muslimani vdirajo v predele, kjer bivajo hinduji, in obratno, ter v znamenju maščevalnosti požiga jo in plenijo.
Calcutta je bila v preteklosti že mnogokrat priča nemirov in izgredov, toda zadnji trije dnevi so bili najbolj krvavi, kar jih pomni veliko indijsko mesto. Mnogo prebivalcev je v strahu pred novimi izbruhi začelo bežati iz mesta.
Na ulicah so se pojavili jastrebi, ki kljujejo zapuščena trupla. Na neki cesti, kjer so bili boji izredno ljuti, stoje sredi ulice trije z mrliči naloženi vozovi, medtem ko leže druga trupla na tlaku v vodi, ki bruha iz odprtih vodovodnih cevi.
Ker mnogo trupel že od petka leži na solncu v vročini 95 stopinj; obstoji nevarnost, da bodo po mestu začele razsajati razne epidemične bolezni.
$ * *
CALCUTTA, Indija, 18. avgusta—Od petka dalje divjajo v tem mestu in drugih delih Indije, kjer prevladuje muslimansko prejsivalstvo, veBki laemiri, ki scx izbruhnili kot rezultat proglasa "Dneva direktne akcije" od strani Muslimanske lige v znak protesta proti britskemu načrtu za novo ustavo Indije. Po zadnjih vesteh je bilo tekom nemirov 270 oseb ubitih, okrog 1,600 pa ranjenih.
Danes zgodaj zjutraj so se v*
srednjem in južnem delu mesta | čina dvamilijonskega prebival-še vedno gibale velike množice j stva tekom zadnjih par dni drži izgrednikov, na katere je polici- na domeh.
ja od polnoči dalje ponovno od-1 Snoči je bilo poročano, da so
bili po nekaterih delih mesta iz-
prla ogenj.
Žrtve so večje kot izkazujejo uradna poročila
Delavci na ambulančnih vozovih pravijo, da je število ubitih in ranjenih večje kot pa izkazujejo uradna poročila, ker je bilo veliko število žrtev odpeljanih v i neko vojaško bolnico.	j
gredniki razpršeni, toda številna trupla, ki so ležala na ulicah, so bila nema priča ljutih bojev, ki so divjali tekom dneva.
2,000 DRUŽIN BREZ STREHE RADI POVODNJI
ST. LOUIS, 17. avgusta—Veliko deževje je povzročilo v tem
Od sobote naprej vozijo am-1 mestu povodenj, vsled katere je
Danes zjutraj ob 5. uri je|bulančni vozovi od ene bokiice umrl na svojem domu po dolgi do druge, v. prizadevanju, da bolezni. Frank Okoren, star 68 najdejo prostor za ranjene ljudi.
let. Stanoval je na 1116 E. 71 St. Zapušča soprogo Frances, tri sinove in dve hčeri. Podrobnosti bomo poročali jutri.
JOHN J. KELLY
ki so bili pobrani na ulicah. Po vseh delih mesta patroli-
2,000 družin moralo zapustiti svoje domove.
V ZADNJE SLOVO
Članice društva Carniola Hive
rajo britske in indijske čete z]št. 493 TM so prošene, da se jeklenimi čeladami, podprte z 1 nocoj ob 7:30 uri zberejo v
Svetkovem pogrebnem zavodu, da izkažejo zadnjo čast umrli
oddelki v oklopnih avtomobilih ter čistijo ulice, ki so polne raz-Za srčno hibo je umrl John J. | bitega stekla, medtem ko se ve-' članici Mary Kočevar.
Kelly, stanujoč na 1392 E. 31 j ■	_ _
:pZA::j:'aiANGlEZI OBSODIL118 MLADIH
ki vodi gostilno na E. 40 St. in;
St. Clair Ave. Bil je sorodnik!
Mrs. John J. Grdina. Pogreb,
se vrši danes popoldne ob 2. |
™voŠ. t'^IZleTpotpTl JERUZALEM, 16. avguste-Britsko vojaško sodišče v gge.	Half i je danes obsodilo na smrt 18 mladih Židov, nakar so
se obsojenci spustili v boj z vojaštvom, ki je trajal deset minut, predno se jih je spravilo pod kontrolo.
Vsega skupaj je bilo na zatož-*"
ŽIDOV v PALESTINI NA SMRT
NOREEN ROSE ERJAVEC
Staršem Joseph in Molly Erjavec, 1197 E. 168 St., je umrla j ^	židovskih nacionali-1 let zaklicala, da jo stražniki tepe-stiri ure stara novorojen a da so v jo, nakar so se ostali obsojenci
Noreen Rose Erjavec. Dekliško ime matere je bilo Gubane, ter se nahaja v Booth Memorial bolnišnici. Pogreb oskrbuje Svetkov pogrebni zavod.
PISMO IZ DOMOVINE
John Podgoršek ima pismo od brata Franka iz Dobravice št. 19, pošta Št. Jernej in sicer pri Franku Podboršku na 19508 Ke-wanee Ave., zgoraj.
juniju dinamitirali železniške proge v Haifi.
Četvorica, ki je ušla smrtni obsodbi, so bila mlada židovska dekleta, ki so bila obsojena v dosmrtno ječo.
Ko se je čitala smrtna obsodba, so obsojenci na glas prepevali stare hebrejske pesmi.
Ko se je jetnike odvajalo iz sodne dvorane, je ena izmed dek-
vrgli proti policiji in vojaštvu in sledil je tepež, ki je trajal 10 minut, predno se je stražnikom posrečilo napraviti red.
Ko je sodnik pred izrekom kazni vprašal obtožence, ako imajo kaj pripomniti, so vsi molčali. Eden izmed obtoženih je izgubil eno oko, ena izmed mladenk pa je imela obe roki v mavcu.
STRAN 2
ENAKOPKXVNOST
19. avgusta, 1943]
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. (ia3l ST CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HENDERSON 5311-12 issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town;
(Po raznašalcu v Cleveland in pq pošti izven mesta):
For One Year—(Za celo leto) _L--
For Half Year—(Za pol leta)----
For 3 Months—(Za 3 mesece)____
-$7.00 . 4.00 . 2.50
By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Clevelandu, Kanadi* in Mehiki):
For One Year—(Za celo leto)----
For Hall Year—(Za pol leta) --
For 3 Months—(Za 3 mesece) -
..$8.00 _ 4.50 - 2.75
For Europe, South America and Other Foreign Countries:
(Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države):
For One Year—(Za celo leto) -$9.00
For Hall Year—(Za pol leta)__5.00
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March, 1879.
VPRAŠANJE "BELE NADVLADE"-PRETNJA DEMOKRACIJI
Večina ljudi se niti ne zaveda, da v tej veliki demokraciji ne delamo vedno tega, kar bi soglašalo s principi na katerih je bila ta dežela ustanovljena. To je bilo posebno vidno ob priliki primarnih volitev v državi Georgiji in Mississippi. Volilci v Georgiji so nominirali Eugene Tal-madge-a, apostola ideje "bele nadvlade," (white supremacy za governerskega kandidata. Senator Bilbo in kon-gresnik Rankin pa sta prišla na nominacij sko listo v državi Mississippi—oba zagovarjata politiko "bele nadvlade." (V obeh državah je potrebna samo enostranska nominacija kandidatov, ker je v moči le demokratska stranka, kar pomeni, da nominacija pomeni obenem izvolitev.)
Vprašanje "bele nadvlade" je na našem jugu že staro vprašanje. Prvič se je pojavilo začasa civilne vojne, ko so za kratko dobo po zmagi prišli ponekod v državno upravo osvobojeni črnci in oni belci, ki niso zgubili volilne pravice, ozir. ki niso podpirali nadaljevanje sužnjedržtva. V tistih dneh so pričeli oni, ki jim je bila odvzeta pravica do volitev, in tudi mnogi upravičeni beli volilci, nanovo vzpo-.stavljati "belo nadvlado" potom groženj in direktnega nastopa proti črncem, katere so hoteli držati stran od volišč. Federalna vlada je obenem, ko je dala črncem to novo svoboščino skušala tudi ščititi, toda spričo organiziranja Ku Klux Klaiih, je imela težave. Sicer je obstajal 14. dodatek h konstituciji in 15. je določal, da se črncem ne sme v nobeni državi UNIJE preprečevati iz van j a njihovih državljanskih pravic, navzlic .temu ^a so južne države stremele za tem, da se izognejo ustavnim dodatkom in ohranijo svojo "belo nadvlado" na jugu.
V svojem prizadevanju so deloma tudi skoro vedno uspeli, kajti črnci še danes povečini ne gredo na volišče dol na jugu. Spočetka so južne države hotele uvesti volilno postavo, po kateri bi smeli voliti samo oni državljani in njih potomci, ki so imeli to pravico že pred letom 1861, kar bi avtomatično izključilo vse črnce. Vrhovno sodišče Zed. držav pa je ta poskus preprečilo, ker ga je proglasilo za neustavnega.
Južnjaki pa niso odnehali, pač pa so poskusili nekaj drugega, kije bilo—in je še danes—uspešno, ker prepoveduje črncem udeležite v v primarnih ali nominacij skih volitvah. Zadnjo pomlad pa je vrhovno sodišč Zed. držav odločilo, da imajo črnci v državi Georgia pravico glasovati v primarnih volitvah. Kot posledica tega seje registriralo za volitve 128,000 črncev, kar je tvorilo devetinko vseh registriranih glasov za primarne volitve. V državi Mississippi je število črncev v več krajih prvič oddalo svoje glasove za nominacijo kandidatov v primarnih volitvah, to navzlic dejstvu, da je bilo veliko groženj in plašenja. Pred dvemi leti je vrhovno sodišče Zed. držav odločilo, da črnci v državi Texas ne morejo biti odgnani od volišč ako se priglasijo za primarne volitve—ustava jim registracijo za take volitve dovoljuje. Tako pomalem odpadajo umetne ovire, ki se jih meče na pot demokratičnim izvajanjem principov enakopravnosti.
Tretji način zanikanja pravice do glasovanja v volitvah je volilno obdavčenje—to zadene enako bele in črne revne državljane na jugu. Tako obdavčenje je uvedeno v sedmih južnih državah. Po zadevni postavi mora plačati vsak volilec od enega do dveh dolarjev davka letno ako hoče voliti. Ceni se, da je revščina na jugu tako velika, da je okrog 10,000,000 državljanov, ki so upravičeni, da volijo, pa ker nimajo nikdar tistih par dolarjev za volilni davek, enostavno ne smejo na volišče. Držav^Georgija, ki je doL go imela davek na glasovanje ob volitvah, je tozadevno postavo ukinila.
Iz vidika vseh teh res trike i j ni nič čudnega, da je število glasov majhno v državah, kjer je veliko črncev med prebivalstvom. Georgia n. pr. ima vsega skupaj 3,123,723 prebivalcev (1. 1940) in od teh je 1,084,927 črncev. Kljub temu je bilo v zadnjih predsedniških volitvah oddanih samo 311,556 glasov v celi Georgiji. Isto leto je imela Mississippi 2,183,796 prebivalcev od katerih je bilo 1,074,578 črncev. Za predsednika pa je bilo oddanih v državi sami 175,626 glasov.
Za primero kontrasta naj navedemo število glasov oddanih v državi Minnesoti, ki je agrarna država in torej nima velikega prebivalstva ter Je torej v gotovem pogledu
slična južnim državam. Leta 1940 je imela ta država 2,792,300 prebivalcev, med temi 9,928 črncev. In v tej državi je bilo v zadnjih predsedniških volitvah oddanih 1,120,470 glasov!
Tekom zadnjih nekaj let so pričele progresivne sile juga prodirati tu in tam. V Georgiji je sicer zmagal v primarnih volitvah T^lmadge, toda kot manjšinski kandidat. Imel je komaj nekaj tisoč glasov več nego njegov nasprotnik J. V. Carmichael, katerega je indorsiral sedanji liberalni gov. Arnall. Vzrok Carmichaelovega poraza je pripisovati okrajnemu volilnemu sistemu države Georgije. Po tem sistemu imajo nagosto naseljeni okraji 6 glasovnih enot, a 30 bolj redko naseljenih okrajev pa ima po štiri enotne glasove vsak, ostali okraji imajo po dva enotna glasova vsak in teh okrajev ozir. volilnih okrožij je 121, kar pomeni, da morejo okrožja z manjšim številom volilcev zmagati nad nagosto naseljenimi okrožji—v drugih besedah povedano, 4 okrožja s skupnim številom 20,000 prebivalcev morejo poraziti Ozir. nadglasovati okrožja s skupnim številom 400,000 prebivalcev. Prva štiri okrožja imajo namreč po dva glasova vsako, dočim ima okrožje z velikim številom prebivalstva le 6 glašbv ...
V Mississippi seje tudi izkazalo, da senator Bilbo in poslanec Rankin nista bila tako uspešna v pridobivanju glasov kot nekdaj.
Napredni državljani dol na našem jugu torej vkljub vsemu vidijo nekaj znamenja za izboljšavo položaja, čeprav so bili tu in tam potisnjeni malo nazaj. Sicer pa niso bili nikdar mnenja, da bo šlo vse zlahka v prizadevanju učvr-ščenja in razširjenja temeljev demokracije v njihovih državah. Njihova prizadevanja—pa naj bo to na jugu (ali na severu—bi moral podpirati vsak, ki verjame v odpravo predsodkov in zapostavljanja proti Američanom, ki so slučajno druge polti, ali pa židovske ali katoliške vere, ali morda tujerodni, itd. Delovanje demokracije je odgovornost slednjega Američana . . .
je s puškami pa nagradilo z zasluženim priznanjem.
Pri teku na 100 metrov, kjer so tekmovali člani FD Litije in naše vojske, so zasedli prva štiri mesta predstavniki JA. Za nogometno tekmo je FD Litija postavilo dvoje moštev, zmagala pa je postava FD Litija A z rezultatom 8:2.
Pred izvedb« množičnih tekov je bil na športnem igrišču stik sodelujočih zaradi objave rezultatov srednje-šolskega petero-boja. Zmagovalci iz posameznih razredov so se uvrstili pred ostale, nakar jim je tovariš profesor Bitenc izrekel prisrčno čestitko in jih bodril k nadaljnjim uspehom.
Prvi fizkulturni dan v Litiji je zadovoljil občinstvo, gotovo pa tudi vse sodelujoče. Fizkul-tura se v našem delavsko kmeti-škem središču pod spretnim in požrtvovalnim vodstvom vaditeljev prav lepo razvija. Pot do zdravja naj gre skozi fizkultur-no društvo.
Gluhonemi pri paradi v Ljubljani
Pri veliki paradi fizkulturni-kov v Ljubljani je vzbujala pozornost skupina nekdanjih gojencev ljubljanske gluhonemni-ce, ki pa so danes že vsi v svojih poklicih in v prostem času goje razne panoge športa: telovadbo, odbojko, plavanje, turistiko. V sprevodu so nesli transparent: "Delo—naša pesem, šport—naša muzika!"
Šele v današnjih razmerah je bilo tudi gluhonemim omogočeno, da so se vskledili v splošni delovni polet. Gluhonemi žele samo nekoliko potrebnega razumevanja njihove upravičenosti do delovnega in prosvetnega napredka. Svoj obstanek hočejo imeti zagotovljen na socialno pravni ureditvi, kakršna velja za ostale delovne ljudi. Predvsem je treba omogočiti gluhonemi mladini vsaj ljudsko izobrazbo.
Požgane in porušene vasi v Bosni in Hercegovini obnavljajo
Ponatis iz "Slovenskega poročevalca"
Proslave fizkul+urnega dne
Ponatis iz "Slovenskega poročevalca"
v nedeljo 23. junija so v vseh večjih krajih Slovenije proslavili fizkulturni dan. Prireditve so bile povsod dobro organizirane in je bilo tudi zanimanje zanje veliko. Fizkulturni aktivi in društva so z uspelimi nastopi in sprevodi navdušili za fizkulturni pokret stotine in stotine mladine, ki se je z veseljem vključila v delo za še večji razmah fizkulture. V naslednjem podajamo poročila o nedeljskih proslavah:
V Novem mestu
Fizkulturni dan se je pričel v nedeljo z veliko parado. Zaradi dežja je bil začetek sprevoda šele ob 9. uri. Javi jena je bila udeležba iz mnogih okoliških krajev, zaradi slabega vremena pa so prišli samo fizkulturniki iz Trebnjega in Šmihela.
Zbor za parado je bil v parku. Vsa mladina je bila oblečena v nove kroje. Na čelu povorke so vozili motoristi, njim je sledila skupina jezdecev na konjih. Za domačo godbo so nesli sliko maršala Titay obdano z nosilci zastav. Najlepši del sprevoda so bili oddelki pionirjev in pionirk v lepih oblačilih. Njim so sledili lahkoatleti s telovadnim orodjem, potem mladinke in mladinci, nogometaši in na zaključku skupina kolesarjev.
Sprevod se je navdušeno pozdravljen od občinstva, ustavil pred mestno hišo, kjer so govorniki poudarjali pomen fizkultur-nega dne.
Popoldne je bil nastop na lepo okrašenem stadionu. Na tribuni so se zbrali častni gostje, ostali prostor pa je napolnilo okoli 2,000 gledalcev. Na štadion so prikorakali vsi oddelki in 3e razvrstili sredi igrišča. Ob Igranju himne je bila dvignjena zastava. Nato so se pričele odvijati točke dnevnega sporeda. Najprej je nastopilo okoli 150 pionirjev in dobro izvajalo svo-e vaje. Za njimi so mladinke skladno in učinkovito izvedle proste vaje. Pionirji in pionirke 3o nato nastopili v štafetni tekmi.
Lepo so izvedli proste vaje mladinci iz Novega mesta in Trebnjega in prejeli od gledalcev zasluženo priznanje. Najbolj številno so bile zastopane pionirke, ki so dobro rešile svojo nalogo. Štafeta mladincev in
vlek vrvi so bili predzadnja točka, za zaključek pa so štiri skupine pod vodstvom svojih vaditeljev pokazale občinstvu odlomek telovadne ure. Državna himna je zaključila spored, j Prireditev je bila prav dobro organizirana in se je v kratkem času zaključila. Toliko navdušenega občinatva v novomeškem , štadionu že dolgo časa ni bilo.
I
' Tudi po drugih krajih novo-i meškega okrožja so bili fizkul-j turni nastopi, ki so vsi lepo I uspeli in ppkazali, da je fizkul-i turni pokret na Dolenjskem na pravi poti.
I	V Litiji
I Nedelja 23. junija je bila pregled fizkulturnega življenja v središču Zasavja. Na prireditvi I se je zbralo številno občinstvo, j ki je prisostvovalo nastopom fizkulturnikov fizkul turnega društva Litije, vojske, gimnazije in ljudske šole. Program je bil prav pester in nedeljski nastop bo izhodna točka k nadaljnjemu delu in uspehom, i Spored na igrišču idiličnega športnega prostora v Švarčevi hosti je sestojal iz številnih točk: zletne vaje naraščaja za leto 1646, nato zletne vaje moške in ženske dece. Izvajanje in j kritje je bilo zadovolivo in povsod dosežena enotnost gibov. 'Pri množničnem teku naraščaja in moške dece je sodelovalo 92 udeležencev, pri množičnem teku ženskega naraščaja in ženske dece pa celo 103 udeleženci. Tako množnične udeležbe na športnem, igrišču pri nas dozdaj še ni bilo.
Tekači so pokazali lep stil in zadovoljivo brzino. Mnogo razgibanosti so prinesli preskoki čez Eotelovadce, sledile so štafete. Nastopilo je mnogo borbenih skupin po deset tekmovalcev na 100 metrov.
Dovolj spretnosti, odločnosti, pa tudi iznajdljivosti je prinesla točka "Med dvema ognjema." V odbojki so tekmovali člani FD Liti e in vojaki tukajšnje ]arnizije. Zmagali so člani FD Litije z rezultatom 15:7 in 15:3. Pri metu diska in krogle je zma-%ala vojska.
Strumno so prikorakali nato na telovadišČe borci inženirske brigade. Občinstvo jih je prisrčno pozdravljalo, za izvedene va-
Od 417,517 stanovanjskih hiš, kolikor jih je bilo na ozemlju Bosne in Hercegovine pred vojno, jih je sovražnik med okupacijo porušil ali požgal 125,574. i Izmed 632,957 pomožnih gospodarskih poslopij je bilo za časa vojne uničenih 215,800. Po zaslugi ustvarjalne volje, ki jo je narodno osvobodilno gibanje zbudilo in razgibalo v najširših slojih ljudstva, je bilo v teku leta 1945 pod vodstvom ljudske oblasti izgrajeno in usposobljeno nekaj desettisoč stanovanjskih poslopij in 1,500 javnih zgradb.
Sedaj pričenjajo z načrtno izgradnjo. Postavljeni so temelji za obnovo in ljudstvo je vpreglo vse svoje sile za nadaljnje delo. Pristopili so k dokončni obnovi in izgradnji naselij, ki bodo odgovarjala potrebam naše nove življenjske stvarnosti ter perspektivam našega gospodarskega in družbenega življenja.
Vlada Ljudske republike Bosne in Hercegovine smatra obnovo naseljenih krajev za svojo prvo nalogo in za to nalogo mobilizira vse ljudske sile.
Obnovo vasi izvršuje ljudstvo samo ter mu država nudi samo pomoč. Da bi se dela razvijala brez zastoja in da bi lahko široki ljudski sloji pravilno in racionalno izkoriščali pomoč, ki jo nudi država, je ministrstvo za gradnje Bosne in Hercegovine ustanovilo ustanovo, ki bo nacionalno vodila in podpirala ljudsko iniciativo s strokovnimi na-
sveti ter organizacijo tehničnih del na eni strani, kakor tudi z dobavljanjem gradbenega materiala na drugi strani. Ta ustanova je uprava tehničnih baz s sedežem v Sarajevu.
Uprava vodi organizacijsko tehnični aparat, ki skrbi za izgradnjo porušenih naselij. Uprava tehničnih baz bo preko referentov za tehnične baze pri okrožnih ljudskih odborih v zvezi z bazami, ki se nahajajo v ; prizadetih krajih.
I Vlada Ljudske republike Bosne in Hercegovine je odredila iz j kredita za obnovo dežele 140 mi-. lijonov dinarjev za izgradnjo naselij, za postavitev stanovanj-|Skih hiš in pomožnih gospodar-jskih poslopij, tako da bi se zagotovila streha družinam, ki so ' se vrnile iz izgnastva kakor tudi I vsem onim, ki so jim bile hiše za časa okupacije porušene ali \ požgane.
I Tehnične baze bodo nuoiie brezplačno orodje in gradbeni material vsem onim, ki niso v stanju, da bi to nabavili iz svojih sredstev, so pa pripravljeni, da postavijo svoje hiše z lastno delovno močjo. Ostalim, ki razpolagajo s sredstvi, bodo tehnične baze podprle s strokovnimi nasveti.
Svoje delovanje bodo tehnične baze izvajale v najtesnejšem sodelovanju z organi LjudsKe fronte, AFŽ in ljudske mladine. Do sedaj je bilo ustanovljeno 21 takih baz, v kratkem jih bo pa osnovano še šest.
Gradnja zadružne tovarne za predelavo sadja V Črnomlju
Ponatis iz "Slovenskega poročevalca"
Sadjarska in vinarska zadruga "Belsad" v Črnomlju je nedavno pričela graditi zadružno tovarno "za predelavo sadja, od-nosno za izdelavo sadnih sokov, marmelade in sadnih konzerv. Tovarna bo velikega pomena za vso Belo krajino, ki ji bo bistveno olajšala vnovčenje sadnega pridelka.
■ Ustanovitev tovarne predstavlja prvi korak k razvoju industrije v tem predelu Slovenije, ki je bil v stari Jugoslaviji vedno zapostavljen. Gradnja zadru-} žne tovarne pa pomeni tudi po- j seg malega človeka v napred-, nejšo obliko proizvodnje, v industrijo. Dosedanje, izrazito drob- ^ njakarsko kmečko gospodarsko, v Beli Krajini, je posledica na-1 zadnjaške gospodarske politike, prejšnjih izkoriščevalskih stran-! karskih režimov.	1
To gospodarstvo je zahtevalo mnogo truda, prinašalo pa je le malo koristi. Vse dosedanje iz-'
skih panog tega področja.
Seveda pa bo potrebno še mnogo načrtnega dela. Pridelek bo treba dvigniti, obenem pa skrbeti za to, da se bo izvažal v večje potrošne centre, bodisi v predelanem ali v surovem stanju. Sadni pridelek iz nekoliko slabših predelov bo predelala nova zadružna tovarna v sadne izdelke, boljše sadje pa se bo izvažalo v svežem stanju kot namizno sadje. Tako bo postopno prenehal dosedanji način uporabe sadja za izdelovanje sadjevca in žganja, ki ni primerno.
Kljub težavam, ki jih povzroča občutno pomanjkanje denarja, materiala in prevoznih sredstev in ki bi jih v prejšnjih časih smatrali za nepremagljive, je uspelo izvršiti vse priprave za gradnjo tovarne. Ljudstvo se za-, veda, da je treba za obnovo gospodarstva vložiti vse sile, da bo bodočnost boljša.
Stroški za gradnjo se bodo krili deloma z deleži, deloma s prostovoljnim brezplačnim delom, deloma s posojilom. Stroje za predelavo sadja je dalo na razpolago ministrstvo za industrijo in rudarstvo vlade LRS. Tovarno bodo zgradili v dveh etapah. Prvi del tovarne bo dograjen do letošnje jeseni, tako da bo tovarna lahko predelovala že letošnji sadni pridelek.
Novice iz stare domovine
GLEDALIŠKI TEDEN NA JESENICAH

kušnje so pokazale, da poedinec, sam sebi prepuščen, ne zmore ničesar, povezan v večjo gospodarsko celoto pa premaguje uspešno vse težave.
Bela Krajina in sosedna Kočevska pridelata mnogo sadja, ki pa je zaradi zaostalosti sadjarstva, po večini primerno le za industrijsko predelavo. Ti kra;'i so imeli vedno velike težave pri vnovčenju sadja in so morali deloma zaradi slabše kakovosti, deloma pa zaradi oddaljenosti od potrošnih središč, pa tudi zaradi neorganiziranega vnovče-vanja prodajati svoj pridelek po izredno nizkih cenah. S predelavo sadnega pridelka na mestu samem bo v bodoče omogočeno' boljše vnovčenje pridelka, obenem pa bo ustvarjena podlaga za razvoj in dvig sadjarstva. V Beli Krajini in na Kočevskem so dani vsi pogoji za razvoj sadjarstva, ki bo v bodoče predstavljalo eno glavnih gospodar-
Na Jesenicah so lani ustanovili svoje gledališče. Zrastlo 3® iz tisočev in tisočev delovni^ ur članov gledališča. Članstvo,, tega gledališča je povezalo nasd seboj staro in mlado iz vseh slojev v skupni težnji: dati gl®* dališko umetnost vsem. S tem geslom so v gledališkem tednU zaključili letošnjo sezono. Gledališki teden je pregled njih dela,' zmogljivosti in napredka. ^ tem tednu so podali krstno predstavo Franc Klinarjeve drame "Vida-Staša", drama iz partizanskega življenja; štefa^ Zweigovo "Siromakovo jagnje ! Pavel Goljeva "Triglavske bajke"; Franc Finžgarjevo "Razvalina življenja"; Katejeve "Kvadrature kroga"; Ivan Cankarjevo "Pohujšanje v dolini Šestflorijanski". Predstave so se pričele ob 8. uri zvečer. Celi den je bila odprta tudi gledališka razstava.
*
ENOTNE CENE ZA PIVO V VSEJ SLOVENIJI
Na pobudo urada za cene predsedništvu vlade LRS so pi" vovarne v Sloveniji sestavile novo kalkulacijo cen za pivo ^ obračunanimi prevoznimi in dostavnimi stroški, da se omogo^ uvedba enotnih cen za pivo ^ vsej Sloveniji, ki naj bi se razlikovale le v toliko, kolikor je ^ posameznih krajih različna krajevna trošarina. Predloženo kal-kulacijo je urad za cene potrdil in obenem odobril nove cene na debelo in na drobno. Cene za pivo v gostinskih obratih so odslej naslednje: v krajih s trošarino do 50 din za hektoliter znaša odslej cena za vrček P'" va 6.50 din; za kozarec piva ^ din in za steklenico piva 8 din, v krajih s trošarino od 100 do 150 din za hektoliter je določena cena za vrček piva 7 din, za kozarec piva 4.50 in za steklenico piva 8.50; v Ljubljani, kjef znaša trošarina 300 din za hektoliter, stane sedaj vrček pi^® 8 din, kozares piva 5 din in steklenica piva 9 din. Nove cene veljajo za pivo vseh treh slovenskih pivovarn, in sicer z® pivovarno Union v Ljubljani, . ])ivovaro Laško in za pivovarno Celigi v Mariboru.
Preskrbite potrebno slovenski mladini v Slovenii^' Prispevajte za otroško bolnic® v Slovenijil V uradu "Enakopravnosti" lahko oddaste v** delsšl
19. avgusta, 1946
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
BUDHIN DEMANT
GUSTAV LE ROUGE
—	Pstl je dejal v tem trenutku Lionel, zdi se mi, da se nekaj premfta za vrati.
—	Ničesar nisem čul, je dejal bankir, ki je nekaj trenutkov pozorno poslušal.
—	Morda sem se motil, toda od takih nasprotnikov, kakršni so Mygali, človek lahko pričakuje vse. Treba je paziti na vse strani . . .
Obema je upadel pogum in nista si vedela pomagati. Molčala sta. Iskala sta v svojih mislih rešitev te nerazrešljive uganke, a zaman.
t Raztreseno je Lionel gledal veliko sliko, ki je visela nad kaminom in predstavljala velika-ša iz časa Elizabete. Imel je visoke škornje, ovratnik iz čipk in vezano srajco. Na glavi mu je bil velik klobuk z drzno ob strani privihajnim krajcem in peresom za trakom.
John Terry je dvignil glavo in pogledal v smeri Lionelovega pogleda. Tudi on je opazoval sliko, čije barve so ostale sveže pod razpokami in firnežem, ki jih je pokrival.
Naenkrat se je John Terry dvignil.
—	Gospod Lionel, je dejal z gotovim čuvstvom, opazil sem, s kakim zanimanjem ste gledali portret mojega pradeda. Rut-
(Nadaljevanje )
—	Ne vem, kaj bi si mislil, je dejal Lionel obotavljajoče se. In vendar sem pri svojem premišljevanju mnenja, da mora biti pri vas rešitev uganke. Ne da bi vedeli, imate morda med svojimi papirji listino, ki naznanja, kje je demant.
—	Kako ste prišli na to misel?
— Mygali so imeli resen vzrok, da so se vas lotili, kajti vse njih delovanje je zelo premišljeno in nikoli še niso storili koraka, ki bi ga ne bili natančno pretehtali- Pravijo,, da imate vi Budhin demant in tako mora biti to res.
Če vam pa povem, da nimam pojma o tem! je vzkliknil John Terry ves obupan.
—	Iščite natančno in premiš-Uujte i Ali ni morda v vaših arhivih ali zgodovinskih tradicijah kake stvari, ki bi naju mo-§la spraviti na pravo pot?
—	Povem vam še enkrat, da vem ničesar, je dejal melanholično John Terry. Kaj pomaga, da razmišljam! Ničesar ne morem najti. Bog mi je priča, da bi rad dal polovico svojega premoženja, samo da dobim ta znameniti demant, da bi ž njim mogel rešiti svojo hčerko.
landa Terryja, tovariša znamenitega admirala Draka, ki je bil ljubljenec kraljice Elizabete; ta portret me je spomnil na staro pripovedko, oziroma na resnično povest, ki se je ohranila od roda do roda v naši rodbini in ki vam jo hočem povedati. Sicer vam moram pa reči kar vnaprej, da ne verjamem, da bi bil ta prastari dogodek v kaki zvezi z Mygali ... ali pa, kdo ve? Povest govori namreč o draguljih.
—	Poslušam vas, je dejal Lionel radovedno.
—	Moram vam pred vsem povedati, je začel John Terry, da je Thomas Rutland Terry ustanovil bogastvo naše rodbine. Bil je znamenit gusar in angleška zgodovina beleži marsikatero njegovo pustolovščino. Ubit je bil na svoji korveti "Sireni", v pomorski bitki z holandskim brodovjem v Kitajskem morju.
—	Na Kitajskem? ga je prekinil Lionel; to bi se do gotove meje dalo spraviti v zvezo z dokumenti, ki jih imamo. Kakor sem vam dejal, je Budhin demant prišel iz Indije na Kitajsko in tam se je izgubila vsaka sled za njim ...
—	Počakajte malo, prosim vas, predno vam nisem povedal vse povesti. Priznati vam moram, je nadaljeval John Terry in malo zardel, da proti koncu svojega življenja Rutland Terry ni več ubogal angleške vlade. Polagoma je postal pravcati morski ropar in se ni pokoraval nobenemu drugemu zakonu, nego svoji volji. Napadal je
Flgh« PoUo
Don't get overtired. Extreme fatigue makes you an easier victim.
neprijatelje in rojake, in da ga nihče ne bi motil pri njegovem delovanju in da ne bi iijtiel opraviti z brodovji. Njegovega britanskega Veličanstva, je od-plul v morja, ki jih takrat Evropejci še niso poznali. Ropal je predvsem po hindostanskem in kitajskem obrežju.
—	Sicer pa imam od svojega pradeda izvirno listino, ki jo je skrbno shranjeval rod do roda v naši družini. To je krovna knjiga korvete "Sirene", kateri je poveljeval kapetan Rutland in na kateri je poginil.
John Terry je stopil h kaminu in vzel z njega železen, umetno izdelan starinski zaboj in ga odprl. Iz lesene, črne skrinjice, ki je tičala v njem, je vzel debel zvezek iz pergamen-ta, vezan v usnje. Strani so bile pokrite z visoko, gotsko pisavo, ki je obledela in orume-nela v času stoletij.
—	To je krovna knjiga Rut-landa Terryja, je dejal bankir s spoštljivo resnobo. Umrl je oni dan, ko je bil napisal zad-
nje vrstice. Hočem vam pa naprej prečitati ali pa vsaj povedati, kar obsegajo prve strani, kajti predolgo bi trajalo, če bi hoteli vi sami citati staro pisavo.
John Terry je začel listati po pergamentih, ki so čudno škr-tali v njegovih prstih.
Lionel je molče poslušal in ni niti enkrat prekinil bankirja. Bil je radoveden, kam dospe s to čudno povestjo.
— Tu govori prvič o zakladu, je vzkliknil John Terry.
(Dalje prihodnjič)
Pearson vidi možnost vojne med Anglijo in Sov. Rusijo
(Nadaljevanje s 1. strani) "Britski znanstveniki vedo, da bodo Rusi imeli atomsko bombo ali celo bolj smrtonosne kozmič-ne žarke, ako bodo imeli tri leta časa za eksperiment. Angleži tudi vedo, da Zedinjene države niso pripravljene, da bi stopile v vojno na strani Anglije proti Rusiji, toda so prepričani, da ako pride do anglo-ruske vojne, bi Zedinjene države kmalu stopile v konflikt na strani Anglije.
Angleži poslali tri divizije vojaštva v Irak
"Britski generalni štab je poslal ■ tri elitne divizije v Irak, kjer se hoče izsiliti odločitev z Moskvo glede Irana. Britsko vojno brodovje je pripravljeno v Sredozemskem morju, in v teku so tudi težka britska ojačenja v
FATSp...

THE BUTCHER MIGHT NOTSVE YOU 4t A POUND FOR YOUR USED FAT, BETTY IF YOU KEEP DROPPING IT/
Bagdadu, prestolnici Iraka.
"Armada Zedinjenih držav trosi čedalje večje vsote za utrdbe v Alaski in dela v tesni kooperaciji s Kanado na obrambi celega arktičnega severozapada. Procesi proti ruskim ogleduhom v Kanadi so odkrili, da Moskva zbira vse mogoče podatke glede severozapadne Kanade in Ala-ske, in da se sporoča tja vsa kre-tanja ameriških čet v Zedinjenih državah.
Rusija utrjuje jadransko obalo v Albaniji
"Rusi gradijo močne utrdbe na obali Albanije, kar jim daje delno kontrolo nad vstopom v Jadransko morje in bi utegnilo držati zavezniško brodovje nazaj, ako bi hotelo priti na pomoč anglo-ameriškim četam v Trstu. Moskva je tudi premaknila svoje čete v Evropi in veterane nadomestila s svežimi možmi. V Nemčiji imajo Rusi 750,000
mož. V Romuniji je bila ruska vojna sila povečana iz 90,000 na 350,000 mož. štiri ruske divizije se nahajajo na Češkem v Sude-tih. Na Poljskem in v Romuniji imajo Rusi 6,000 letal.
"^Dvanajst tovarn v vzhodni Nemčiji izdeluje municijo za, Rusijo, in velike Škodove tovarne na Češkem producirajo orožje, ki je rabljivo v ruski ali češkoslovaški armadi. Tudi Poljska in Jugoslavija izdelujeta orožje ruskega modela. Oboroževalna tekma je zopet v polnem razmahu.
Časnikar meni, da se nova vojna da preprečiti
"To so nekateri izmed zloče-stih podtalnih tokov, ki bi utegnili pahniti svet v tretjo svetovno vojno, še predno so se mogle zaceliti rane druge svetovne vojne.
"Nekateri diplomatje in vojaški voditelji pravijo, da so ti toki prišli tako daleč, da je nova vojna postala neizogibna.
"Po mojem prepričanju to ni resnica. Nova vojna — bodisi kmalu ali pozneje—se da preprečiti. Toda za to se bo potrebovalo bolj spretne diplomacije, ki jo je Amerika še kdaj posedala, skupno z državništvom najod-kritejše vrste in javnim razumevanjem vseh faktov, ako se hočemo izogniti tragediji. Do danes pa nimajo še niti državni-štva niti faktov."
Prispevajte za otroško bol-nja, ne hesed! Prispevajte za otroško bolnico v Sloveniji!
i^a^namlo m ^afjbala
Globoko potrti in žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je uhnria naŠa ljubljena soproga in dobra skrbna mati
FRANCES BOHINC
ROJENA DEBELJAK
1885
1946
Zatisnila je svoje blage oči 25. julija 1946, Pogreb se je vršil dne 29. julija iz August F. Svetkovih prostorov v cerkev sv. Marije Vnebo-vzete na Holmes Ave. ter od tam po opravljeni slovesni maši zadušnici na Calvary pokopališče, kjer smo jo položili v naročje materi zemlji k večnemu počitku.
Blagopokojnica je bila rojena 4. oktobra 1885 lela v vasi Premskovo pri Kranju na Gorenjskem..
Naša iskrena želja je, da se tem potom najlepše zahvalimo vsem onim, ki so položili tako krasne vence cvetja h krsti nae ljubljene soproge in mame. Ta izraz vaše ljubezni in spoštovanja do nje nam je bil v veliko tolažbo v dneh žalosti. Našo zahvalo naj sprejmejo sledeči: Mr. in Mrs. Peter Bohinc in sin Stan. Mr. in Mrs. Janko N. Rogelj in hčerka, Mr. in Mrs. Pickman in hčerke, Mrs. Ana Branisel, Mr. in Mrs. Frank Zaverl, Mr. in Mrs. John Zavrl. Mr. in Mrs. John Aljančič sL, Mr. in Mrs. Louis Levstik ii; družina. Mrs. Tomaric, Mrs. Celia Jacklitz, Mr. in Mrs. Louis Urbas, Mr. in Mrs. John Skoff, družina Aleksinski, Mr. in Mrs. Wm. Donovan in družina, Mr. in Mrs. Joseph Di Vietro. Mr. in Mrs. Jerry Lukanc. Mr. John Jezerc, Mr. in Mrs. Ceryl Jezerc, Mr. in Mrs. Matt Smith, Mr. in Mrs. Matt Smith, ml., Mr. in Mrs. Joseph Smith. Mr. in Mrs. Matt Smith ml.. Mr. in Mrs. Joseph Kishmarton. Mr. in Mrs. John Michel in sin. Mr. in Mrs. L. Stadtler. Mr. in Mrs. Joseph Schvimer. Mr. in Mrs. H. Skolnik. Mr. in Mrs. Louis Zupančič in družina. Mr. in Mrs. A. Novak. Mr. in Mrs. Steve Trebec ml.. Misses Jean in Albina Gruden, Mr. in Mrs. Victor Gruden, Mr. in Mrs. John Spilar, Mr. in Mrs. Frank Jelerčič in družina, Mr. in Mrs. Louis Roytz in družina, Mrs. V. Frank in družina, Mr. in Mrs. John Ubic, Mri in Mrs. S. Vokač in družina. Mr. in Mrs. R. Krebel. Mr. in Mrs. J. Schuster. Mr. in Mrs. H. Markovich in družina, Mr. in Mrs. Richard McGiver, Mr. in Mrs. Robert Crile, Mr. in Mrs. Charles Miller. Mr. in Mrs. Iwing Lane. Mr. in Mrs. Harry Gordon. Mr. in Mrs. Jay Kurl, Mr. in Mrs. Harry Strum. Mr. in Mrs. Harry Arnold, Mr. in Mrs. Harry Samuels, N. Y. Central Emp.. Mr. in Mrs. Matt Colagrassi in družina, Mr. in Mrs. Joseph Hrvatin, Eaton Mfg. Co. Personnel Dept., Eaton Mfg. 3rd Shift, M. E. S. A. Local 21, Addressograph-Multigraph Corp. Dept. 107, Mill 127 Drill, Addressograph-Multigraph Dept. 112, Boys from Dept. 218, Members of Addressograph-Mul-
tigraph Soft Ball Team, sosedje iz E. 173 St., Friends from Lander Beauty Shop, podr. št. 41 Slov. ženska zveza, društvo Združeni bratje št, 26 SNPJ in društvo Waterloo Grove
št. 110 W. C.
Dalje srčna hvala vsem. ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir duši pokojne. Našo zahvalo naj sprejmejo: Mrs. Celia Jacklitz, družina Aleksinski, Mr. in Mrs. Joseph Klemenčič, Mr. in Mrs. Frank Zor man iz Detroit, Mich.. Mr. in Mrs. Joseph Tomarič, Mr. in Mrs. Edward Vurhovnik in Mr. in Mrs. Peter Vurhovnik iz Chicago, 111., Mr. in Mrs. Joseph Cekada, Mr. in Mrs. Steve Dienes, Mrs. Peter Rotar, Mr. in Mrs. Steve Malovasič, Mr. in Mrs. Anton Gubane, Mr. in Mrs. Donald P. Moyer, Mr. Louis Urbas in družina, Mrs. Ana Vadnal, Addressograph-Multigraph Mill & Drill Dept., Mr. Charles Levee, Mr. Frank Telich, Landers Beauty Shop, Mr. in Mrs. Harry Graham, Mr. John Pintar, Mr. in Mrs. Peter Bukovnik. Mrs. Jean Jakše, Mr. in Mrs. Stanley Bradač, Mr. Albert Dusa, Mr. in Mrs. Joseph Mestek. Mr. in Mrs. Joseph Pintar in družina* Mr. in Mrs. Tony Vadnal ml., Mr. Ed. Jttklavič, Mrs. Alich, Mrs. Rose Lach, Mr. Geo. Jenko, Mr. Joseph Hren, Mr. in Mrs. C. Yager, Mr. in Mrs. John in Anna Germ. Mr. Jos. Jenko. Mr. in Mrs. William Zupane, družina Svetina. Mr. in Mrs. Joseph Strazisar ml.. Mr. in Mrs. Roytz. Mr. in Mrs. Frank Tabor, Mr. in Mrs. J. Tanko, Mr. John Petrich, Mr. in Mrs. Frank Gubane, Mr. in Mrs. C. Martin, Mr. in Mrs. H. C. Madey, Mr. in Mrs. Tony Tomarič, Mr. Jack Connor, Mr. John Travnik, Mr. in Mrs. John Dermastija, Mr. in Mrs. Nick Spehar, Mrs. Louise Komin, Steffie in Vic Muster, Mr. in Mrs. C. F. Clements, Mr. in Mrs. J. Zimmerman, Mr. in Mrs. Leo Perušek, Mr. in Mrs. S. F. Rule, Mr. in Mrs. Charles Black, Mrs. Dorothy Sulen. Mr. Math Jepn, Mr. Joseph Hribar. Mr. in Mrs. Louis Kovač. Mr. in Mrs. Steve Dienes. ml., Mr. Frank Tusar, Mr. Frank Jeram, Mrs. Mary Plesec in sosedje.
Dalje naj bo izrečena globoka zahvala vsem onim. ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo za spremstvo pri pogrebu in sicer: Mr. John Aljancic, Mr. John Rakovec. Mr. Joseph Kuhar. Mr. Frank Vadnal. Mr. John Skoff, Mr. Edward Vrhovšek, Mr. John Zeman, Mr. J. N. Rogelj, Mr. Louis Roytz, Mrs. Jennie Oblak. Mr. Don Donovan, Mr. Steve Dienes, Mr. Anthony Trennel, Mr. Fred Katai, Mr. Divietro. Mr. Stanley Bohinc.
Hvala vsem prijateljem, ki so se prišli poslovit od nase drage pokojne, ko je ležala na mrtvaškem odru ter vsem onim, ki so jo spremili na njegovi zadnji poti na pokopališče.
Našo zahvalo naj sprejme Mr. August F. Svetek za vzorno voden pogreb in najboljšo vsestransko poslugo. Hvala tudi čst. g.g. duhovnom cerkve sv. Marije Vnebovzete za opravljene cerkvene pogrebne obrede.
Ako se je pomotoma izpustilo ime katerega, ki je na katerikoli način prispeval, prosimo oproščen j a in naj isto sprejme našo globoko zahvalo.
Odšla si od nas, ljubljena soproga in mati. Prišl» je ta ločitev tako nenadno, da je globoko pretresla naša srca, vsaj smo Te vsi ljubili.
Zaprle so se Tvoje blage oči in prenehalo je biti Tvoje zlato srce za vedno. Sedaj počivaš v svojemu novemu domu večno nezdramno spanje. Krasili ga bomo s cvetjem naše ljubezni dokler ne pridemo tudi mi za Teboj, tja, kjer vlada večni mir.
Žalujoči ostali:
JOHN, soprog;
John. Joseph, Frank, Bili, Albert, Andy, sinovi; Fay, poročena Aleks, Rose, poročena Reed, Sophie, poročena Donovan, hčere; sinahe. zet je, vnuki in vnukinje.
Cleveland, Ohio, dne 19. avgusta, 1946.
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
4
19. avgusta, 1946
PISMA IZ STAREGA KRAJA
Tako so belogardisti branili vero!
Mrs. Agnes Zagorc, 902 E. 137 St. V Clevelandu, je prejela izredno zanimivo pismo iz vasi Sela, pošta Suhor pri Metliki, v katerem opisuje njena nečakinja Nežka Sodja, kaj so počenjali v tistem okraju belogardisti, ki so dejali, da branijo vero in. Boga. Lepo so jo varovali. Pismo se glasi:
"Sela, Suhor pri Metliki,
1. julija 1946.
"Draga mi teta!
"Pišete, da pri vas so dve stranki, eni so za tabele, drugi za partizane in da kakšno propagando vodijo ta beli glede komunizma v Jugoslaviji. Ker me prosite, naj Vam jaz opišem, kaj je resnica na tem, bom storila. Saj dobro vem, kdo širi to lažnjivo propagando. To so tisti zločinci slovenskega naroda, ki so pobegnili s sramotnimi grehi, ki imajo na vesti tisoče naših nedolžnih žrtev. Ti so pobegnili za mejo, tudi v Anglijo in Ameriko.
"Ta lažnjiva golazen, izvržek celega sveta, sedaj širi lažnjivo propagando, d a komunistična partija v domovini ruši dol cerkve in duhovnike. Teta, meni verjemite, ki Vam pišem samo resnico, ker živim že pet let med člani Osvobodilne fronte in sem spregledala resnico in krivico, da tisto ni res. Pač je pa to resnica, da so sami duhovniki zatirali vero.
"Naj Vam navedem samo par slučajev, ki so se dogodili pri nas na Suhorju in drugod. Pomislite, v cerkvi so imeli ta beli konje in mule privezane, s keli-ha so se rezirali, v zvoniku in koru so imeli mitraljez, da so streljali nedolžne ljudi, kateri so se borili proti okupatc^rju za svoje pravice. Še celo stranišče so imeli v cerkvi.
"Drugi slučaj je bil pa tale: en duhovnik od Št. Jerneja je rekel svojim razbojnikom belogardistom, da naj ubijejo dva komunista potem gredo lahko k sv. obhajilu brez vsake izpovedi in odveze. Da bodo vsakemu takemu vsi grehi odpuščeni.
"Tretji slučaj je bil, da je duhovnik vpričo matere ubil sina yin je rekel takole: "Jaz te ubijem v imenu Kristusa!"
"Takšnih slučajev je bilo nešteto. In takšni da bi se bili borili za vero? To se pravi, da so zatirali vero. Ko je duhovnik bral mašo, je imel poleg sebe zraven pištolo. Ne rečem pa, da so bili vsi taki, o ne. Poznam veliko duhovnikov, ki so bili v hribih, v partizanih in so imeli maše po bližnjih cerkvah. Saj sem bila tudi jaz pri partizanskih mašah v Suhorju in na Ju-gorju.
"Ravnotako so še danes cerkve, duhovniki in maše. Tudi birmo smo imeli letos 30. maja. Teta, prosim Vas, povejte to našim bratom in sestram Jugoslovanom, da naj ne verjamejo pobegli reakciji in njihovi propagandi, da je res v naši novi Federativni ljudski republiki Jugoslaviji tak režim, kakorš-nega propagimjo reakcijonarji sami.
"Saj pri nas so tudi širili svoje lažnjive vesti ter udrihali čez partizane, samo da bi jih dobili čimveč na svojo stran. Toda mi, kateri smo ljubili pravico in svojo domovino, nas ne spreobrne nihče na svetu. Veste, teta, belogardisti so bili tujcem hlapci, bili so nemški in italijanski psi.
"Ko so pridrli k nam Italijani, so se jim takoj pridružili ter izdajali naše ljudi in jih pomagali streljati. Ko so leta 1943 Italijo. Nato so zopet pridrli belo gardo na cedilu ter odšli v Itajijo. Nato so zopet pridrli Nemci. Belogardisti so se jim brž pridružili in sodelovali ž njimi pri umorih in požigih.
"Prišel je čas, da so zopet kapitulirali Nemci, so belogardisti zopet ostali sami. Ker niso imeli več kam pristopiti, so pobegnili za mejo z Nemci, od tam pa menda v Anglijo in Ameriko. Ali naj ne mislijo, da ne bodo prišli v roke pravici, tako, kakor je prišel voditelj izdajalcev in morilcev, general Leon Rupnik in Draža Mihajlovič, ki sta danes že oba pred narodnim sodiščem. Naj ne mislijo, da je bila zaman prelita mlada slovenska kri.
"Mislim, da me boste razumeli in s tem bom o tem končala. Pripomnim Vam pa še to, da mnogo nedolžnih -žrtev, ki so pomrli od lakote na otoku Ra-bu, je kriv župnik Klemenčič iz Metlike. Tudi mojim bratom je on kriv, da sol morali v taborišče na Rab. Ko smo ga šle z mamo prositi, da naj bi rekel Italijanom, da jih naj pustijo oditi domov, takrat, ko so še čakali transporte v Metliki, ali veste kaj je naredil? Zaprl nama je vrata ter zavpil nad nama, da ne sprejme nikogar k sebi v avdijenco in da naj ne pridemo več k njemu.
"Zaenkrat bom končala. Prejmite od nas vseh skupaj lepe pozdrave.
"Nežka Sodja."
Primorsko ljudstvo ne bo klonilo!
Mrs. Theresa Frank, 502 E. 140 St., je prejela pismo od svoje nečakinje Augustine Mahne iz Ilirske Bistrice, v katerem je rečeno sledeče:
"Draga teta, povedati Vam hočem, da sem jaz in cela družina ponosni nate. Veseli smo, da imamo tudi v Ameriki, oziroma v svetu ljudi naše krvi, naše rodovine, ki se ravnotako zavedajo, da so Slovenci ter se borijo za pravice slovenskega naroda, kot mi. Bili smo od leta do leta zatirani od tujcev. Tuji vladarji so hoteli potujčiti in zasužnjiti ves slovanski, posebno pa še slovenski narod, kateri je bil dolga leta na svoji zemlji hlapec pod tujim jarmom.
"Povdarjam, da smo vsi, kar nas je čutilo, da smo hlapci, se zavedali, da se ne moremo rešiti drugače, kakor začeti z borbo proti nacifašizmu. Zato vse, kar imamo danes, smo si morali priboriti z samozavestjo in z golimi rokami.
"Naši tovariši partizani so leta 1941 šli v borbe proti sto in stotisočkrat močnejšemu sovražniku z golo roko. Morali so voditi borbe z kamenjem, da so si priborili puške. Vendar so zmagali. Vprašamo se lahko, kako je kazalo zmagati takega sovražnika?
"Prav lahko, ker naši so se borili za pravice vsega svobodoljubnega naroda, vsega zatiranega človeštva sveta. Ni bilo zadosti, da so se naši partizani borili na bojnem polju, morali smo se boriti vsi in po naših močeh pomagati. Zato nam je bilo za časa borbe, kakor danes, potrebno ljudi, takih' kakor ste ravno Vi ter drugi enaki Vam, v inozemstvu, da nas podprejo moralno in materijalno. Le na ta način bomo lahko prišli do svojih pravic, za katere se je ves slovenski narod boril leta in leta in v Narodno osvobodilni borbi dal življenja najboljših ljudi na oltar domovine.
"Na žalost pa še danes, ko se gre za Julijsko krajino in Trst, za katero je samo primorsko ljudstvo dalo 50,000 žrtev, nam danes naši zavezniki ne priznajo. Orekajo nam pravico do naše zemlje zavezniki skupno z domačimi fašisti, onimi krvoločni-ki, kateri so naše ljudi mučili.
pretepali, pekli, žgali in na vse mogoče načine morili naše ljudi; one barabe, kateri imajo še danes krvave roke od njihovih zločinov, so zopet postavili črto in razdvojili, oziroma zopet hočejo razcepiti naše ljudstvo, ki se je skupno borilo za rešitev izpod tujega jarma in fašizma in ga hočejo zopet prisiliti, da spada k imperijalistični Italiji in ga odtegniti od svoje matere Jugoslavije. Ali je to prav? Da ni prav tako bi mo ral vedeti celi svet!
"Pri nas ni bilo še nikoli tako lepo kot je danes. Tukaj vlada prava svoboda, prava demokracija. Na oblasti imamo naše poštene ljudi, delavce in poštene intelektualce. Dela se udarniško po tovarnah, v industrijah, pri kmetih, v pisarnah in povsod. Tekmuje se v vseh panogah dela, eden med drugim, samo zato, da si bomo čimpreje obnovili naše porušene domove in celotno Jugoslavijo, ker so jo tisti zločinci, fašisti, popolnoma razdejali in uničili. Mi tukaj pri nas nimamo na razpolago kar bi hoteli. Priznati Vam moram, da nam vsega primanjkuje, ker smo bili gospodarsko popolnoma uničeni. Mi se pa tega dobro zavedamo, da naša država je zrasla iz ničesar. Zato pa danes po enem letu končane borbe, take borbe, kakoršnje svet še ne pomni, ni mogoče zahtevati več od nas, kakor imamo. Vendar pa imamo že tako urejeno, da se da živeti, bo pa vedno boljše.
"Povem Vam pa, kako je sedaj v Trstu. Kot veste, tam je zavezniška oblast. Napeljali so iz vseh strani vsega blaga notri. Tam ničesar ne manjka. Vidijo se v razložbah take stvari, da jih nismo še nikoli videli. Pa kaj to pomaga, ker naši delavci ne morejo na noben način živeti, ker prejemajo take nizke plače, da splol^ ne morejo naprej. Zato je vse zaman, čeprav je v Trstu vsega v izobilju, ker ne morejo kupiti.
"Pisali ste mi, da ste že dosti poslali iz Amerike za Jugoslovane blaga, obutve in drugega. Ni treba si misliti, da tega mi ne sprejemamo. Je ravno obratno. Ako bi Vi tam v Ameriki vedeli, kako se ljudstvo tukaj veseli, kadar pričakuje, da
ima priti kakšna pošiljka iz Amerike. Zelo dosti nam je to pripomoglo, vendar pa je to, da vi dosti pošljete, ampak ker je tukaj vse uničeno in je vse ljudstvo vsega potrebno, ne zaleže toliko, ker Jugoslavija je velika' in ko pride do posameznika, se le malo pozna.
"Vendar, še enkrat pripomnim, da so nam vaše pošiljke zelo veliko pomagale. Vse je dobro, kar vi pošljete, kakor tudi sanitetni materijal, sladkor, ovoji za dojenčke, hrana za sirote itd.
"Pišete, da sedaj zbirate za zgraditev ene bolnišnice v Sloveniji. To je zelo lepo od vas. Nikoli ne bo nihče pozabljen, kateri bo prispeval za to. V zgodovini bodo otroci in od otrok otroci čitali, kaj so njegovi pra-delje pomagali za skupnost jugoslovanskega naroda. Zato, teta, sem tudi jaz ponosna na te, da je kdo od naših nekje, da se zato zanima.
"Lepo se Vam zahvalim vsem, kateri se kaj spomnete za nam pomagati, ker v resnici si za enkrat ne moremo pomagati. Upamo pa, da ne bo dolgo, ko bo boljše. Sedaj tukaj stane par čevljev 5,000 lir.
"Tukaj imamo še vedno borbo z reakcijo, domačo in svetovno. Hočejo nas stisniti na gospodarski način, ker nas niso mogli na politični in na bojnem polju. Toda jim ne bo nikdar uspelo, ker naše ljudstvo je bilo preveč tlačeno in se dobro zaveda, kaj hoče reči, biti odvisen od takih in pod tujim jarmom.
"Zato je pa ljudstvo tako odločno, da bo vse prestalo in če bo potreba, šlo še v tretjo vojno. Ne bo pa nikoli klonilo to lahko veste tudi vsi vi, kateri živite v tujini, da pri nas je ljudstvo, ki si hoče samo vladati, hoče biti svobodno in si vo liti svojo oblast, kjer bo ljudstvo vladalo.
"Guština Mahne".
CONSTRUCTION LOANS STRAIGHT BANK LOANS FHA LOANS
G I LOANS #
PROMPT SERVICE LOW INTEREST RATES Monthly Reduction Loans
APPLY AT
St. Clair Savings & Loan Co.
6235 ST. CLAIR AVE.
HENDERSON 5670
Prispevajte za otroško bolnico v Sloveniji!
Odda se
opremljeno sobo v najem; si lahko tudi kuha. Naslov se po-izve v uradu tega lista.
Popravljamo pralne stroje in vsakovrstne hišne predmete
SHORE APPLIANCE CO.
14416 St. Clair Avenue GL 6012 — po 6. zv. KE. 0U8
Proda se
popolno opremo za mesnico. Po-izve se na 623 E. 140 St. ali pokličite LI 9837
Sedaj smo dobili
veliko močnih kož za nove čevlje in za popravljati jih. Usnjo je po nizki ceni.
MARTIN JAKULIN
12520 SHAW AVE.
Pokličite zvečer po 9. uri — Liberty 2665
iiMumniinii
ženska
za čiščenje in likanje za 1 dan v tednu. $6. Pokličite LI 3359 po 6:30 uri zvečer. (V okolici
Shaw-Hayden)
Stalni livarji-strojni operatorji-brusači
stalno delo; visoka plača od ure in komada. Kompanijska kafe-terija; skupinska zavarovalnina. Prijetne delovne razmere. Delo na 1-. 2. in 3. šiftu.
Monarch Aluminum Mfg. Co.
9301 Detroit
Zahvala hrvatskim ženam za dar
Mrs. Katie Bašič, predsednica Narodnega vi ječa hrvatskih žena, je prejela sledeče pismo od Danie čuščija in Momčilovič Se-milja, v katerem se ji zahvaljujeta v imenu Kotarskega odbora H. F. za Glino, za njih požrtvovalno delo in pomoč potrebnemu jugoslovanskemu narodu v domovini:
"Glina pri Kotarju, 27. aprila 1946.
"Draga prijateljica Kati! "Prejela sem Vaš dar, katerega ste nam poslali potom Rde-' čega križa. Mi ne bomo nikdar pozabili Vas, niti pošiljke. Naš; revni narod goji mnogo ljubez-! ni in zahvale do Vas in želijo sil z Vami pismene zveze.	:
"Mi smo v tej štiriletni bor-| bi ostali brez staršev, brez mož, i brez bratov in sester, katere soj nemški nacisti, italijanski faši-| sti in domači ustaši pobili in: poklali.	I
"Mi smo'sa leta 1941, ko so i sovražniki pričeli uničevati slo-1 venski narod, vzdignile zaeno z I našimi možmi proti takim zlo-1 čincem, ki so požgali naše hiše,' izropali naše imetje. Če se ne bi bili skrili v gozd, bi bili gotovo tudi nas poklali, ali pa žive v ogenj zmetali.
"Nismo se strašile žrtvovati svoje najdražje, tudi svoje življenje, da se osvobodimo teh roparjev naše zemlje. Ravnotako se danes mnogo trudimo, da čimpreje vzdignemo in pozidamo našo porušeno' domovino.
"V tistih najtežjih dneh, ko se je reševalo vprašanje, kako si rešimo svoje glave, smo imeli našega dobrega vodnika, maršala Tita, kateri nas je rešil's svojim modrim in pravilnim vodstvom, kateri ni nikdar izdal svojega lastnega naroda. Enako tudi danes v obnovitvi naše opustošene zemlje prednjači in nam daje smernice in kaže pot naprej vsem nam.
"Mi danes živimo v lepšem miru kot pa smo živeli v stari Jugoslaviji, ker danes nas nihče ne izkorišča, niti ne zavaja. Danes živimo vsi v bratski slogi eden z drugim. Edina potežkoča za
naš narod, je, ker smo bili pod okupatorjem ekonomsko popolnoma uničeni in sedaj se ne moremo tako hitro opomoči in postaviti na lastne noge.
"Prijateljica Kati, veliko takega bi Ti imela še za pisati.
toda se še potom pisem nismo spoznale. S tem končam moje pismo in pričakujem Tvoj odgovor. Mi se Vam iz srca zahvaljujemo za Vaše pošiljke darov. Smrt fašizmu — svoboda narodu! Kotarski odbor H. F. za Glino.
"Danica čusčija" "Momčilovič Semilja"
BONCHA Refrigeration Service
Commercial and Domestic Call HE 4149
ZA PREKLADANJE TOVORA
Nickel Plate tovorno skladišče E. 9tlji St. in Broadway
Plača 93%c na uro Čas in pol za nad 8 ur Zglasite se pri Mr. George J. Wulff
Nickel Plate R.R. Co.
E. 9th & Broadway
POMOČNICE ZA URADNIŠKI LUNČ ROOM
TUDI IZURJENA PEKARICA
Delajte v čistem, prijetnem ozračju.
Morate biti vešči angleščine.
Samo čedne, snažne in vešče žene v starosti 20 do 35 let se naj priglasijo.
Plača $29 za 40 ur dela. Dobi se obede in uniforme.
Zglasite se pri
THE OHIO BELL TELEPHONE CO.
Soba 901
700 Prospect Ave.
Naznanilo in zahvala
s iugo in žalostjo v naših srcih naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je kruta smrt obiskala in nam odvzela našega preljubega soproga in dobrega očeta
1889
1946
Anton Hace
Blagopokojnik je bolehal več časa in svoje trudne oči je za vedno zatisnil dne 19. julija. K večnemu počitku smo ga položili dne 22. julija iz Želetovih pogrebnih prostorov in po opravljenih cerkvenih obredih v cerkvi sv. Vida, smo njegovo truplo izročili v naročje matere zemlje k večnemu počitku na Calvary pokopališče.
Doma je bil iz Starega trga pri Ložu, vas Podcerkev na Notranjskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 34 leti. Star je bil 57 let. , ^
V dolžnost si štejemo, da se tem potom iskreno zahvalimo vsem, ki so darovali krasne vence h krsti pokojnika, kar nam je bilo v veliko tolažbo. Zahvalo naj sprejmejo: Družina John Mramor, Miller Ave., Gladys Moho-rich, Mr. in Mrs. John Ausec, družina Baznik (Frank's Cafe), Mrs. Anna Berkopec ter Mr. in Mrs. Frank Berko-pec, družina Mohorich, Ann in John Gorišek, Anton Chan-dek in družina. Mom, Mayme, Marge, Ike, Paul in Jennie, Mr. in Mrs. Stark in Sandra Lee, Louie Eršte in družina, družin^ Skevis, družina Turk, U. A. W., C. L O. Local 776 Park Drop Forge Co., Joe, Paul in Guy od Hi Speed Station, E. 74 St. in St. Clair Ave., Pocahontas Oil Corp., Mr. in Mrs. Geo. Norsec st. in Mr. in Mrs. Chas. Paules, Mr. Globokar, Paul Nadbath in družina, Pete in Šmil Winter ter Pearl.
Dalje najlepša hvala vsem, ki ste darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir in pokoj duše pokojnika; vsem, ki ste darovali v gotovini, ter vsem, ki ste prišli pokojnika pokropit, ko je ležal na mrtvaškem odru in ga spremili na njegovi zadnji poti na mirodvor.
Zahvalo naj prejmejo nosilci krste ter sledeči, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo pri pogrebu: John Ausec, John Vegal, Frank Berkopec, Mike Jalovec, Frank Vidmar, Chas. J. Paules, Paul Nadbath, Louis Sin-cich, Jos. Globokar, Chas. Flynn in George Norsec.
Posebno zahvalo izrekamo družini Paul Nadbath, E. 74 St., ki nam je bila v prvo pomoč in veliko tolažbo. Hvala pogrebnemu zavodu Jos. žele in sinovi za izvrstno urejen pogreb in vsestransko postrežbo, kot tudi duhovščini cerkve sv. Vida za cerkvene obrede.
Najlepša hvala tudi vsem, ki ste dali kri pokojniku v času njegove bolezni.
Bodi vsem, ki ste nam stali ob strani, nas tolažili in pomagali na en ali drugi način v naših žalostnih dneh, izrečena iskrena zahvala.
Preljubljeni in nikdar pozabljeni soprog in oče! Odšel si od nas po prestanem trpljenju in sedaj počivaš večno spanje, iz katerega Te ne zbudi nihče. Nas, ki smo Te vsi ljubili, si zapustil žalostne in osamljene, a spomin na Tvoje dobro.srce bo ostal med nami do konca naših dni, dokler se tudi mi ne združimo zopet s Teboj tam gori nad zvezdami, kjer ni ne trpljenja ne žalosti!
Žalujoči ostali:
ANA, soproga:
Anthony, Frank, Joe, Eddy, sinovi;
Anna, Eleanore, sinahe;
dva brata in ena sestra v stari domovini
ter več sorodnikov.
Cleveland, Ohio, dne 19. avgusta 1946.