J riftfv«<ji slovciul^ dnevnik v 7*4aruženih (LriavaK
. Velim z* tm leto * • .	$6 00 I
A Za pol leta, - - - . .	$3 00 g
Za New York celo leto .	$7.00 Za inozemstvo celo leto
GLAS NARODA
list slovenskih .delavcev v Ameriki
!S The largest Slovenian Daily L § tke United States.
a bwyd every day except Sundays * and legal Holidays. 75,000 Readers.
TELEFON: C0RTLANDT 2876 - Entered as Second Class Matter, September 21, 1003, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3,1879.	TELEFON: C0RTLANDT 287?
NO. 47. — ŽTEV. 47.	__NEW YORK, SATURDAY, FEBRUARY 26, 1927. — SOBOTA, 26. FEBRUARJA 1927.	VOLUME XXXV. — LETNIK XXXV.
BLIŽAJOČA SE VELIKA .	i
BITKA ZA ŠANGHAJ
, j
Poražena armada maršala Suna se nahaja v procesu razkroja. — Vsak trenutek je pričakovati napad Kantončanc v na Sanghaj. — Angleži so pričeli izkrca vati velike topove, baje za varstvo angleških življenj in angleškega imetja«
SANGHAJ, Kitajska, 25. feb. — Inozemci, ki imajo svoja bivališča izven inozemskih naselbin, so bili včeraj prevedeni v inozemske naselbine. Povod za to je bil prihod velikega števila poraženih in demoraliziranih vojakov maršala Sun Cunag Fan ga.	j
Poražene čete so dospele v vlakih iz Sunkianga.. osem in vajset milj od Sanghaja. Zmagoviti Kan-: tončani se sedaj v Sunkiangu pripravljajo, da na-! daljujejo s svojim pohodom proti Sanghaju.	j
Ameriški, portugalski in japonski jprostovolci ; so bili mobilizirani, da preprečijo vse poskuse demoraliziranih čet, da udro v inozemske koncesije in naselbine.
Tristotisoč šantunških vojakov je dospelo vče- , raj iz Nankinga. Glasi se, da bo prišlo v prihodnjih par dneh vsaki dan po pet tisoč mož, da branijo Sanghaj proti Kantončanom.
Vse kaže, da se je umaknil maršal Sun v privatno življenje. Governer Santunga, Cang, je prevzel vojaško kontrolo nad provinco Kiangsu, koje glavno mesto je Šanghaj.
Dospel je iz Nankinga, da vodi od tam operacije svojih čet. Čete maršala Suna so baje pogosto plenile v Pašingu in Sunkiangu, potem ko so bile poražene od Kantončanov.
Oblasti maršala Suna v Sanghaju, kojih moč je bila iielo omajana vsled dogodkov, so pričele sedaj navijati povsem drugačne strune napram stav-kujočim delavcem. Potem ko je bilo tekom petih i dni stavke obglavljenih sto ali več "agitatorjev*',1 je izdal sedaj general Li proklamacijo, v kateri se glasi:
— Vžaloščen sem vspričo številnih eksekucij od strani mojih podrejenih. Razburjeni vsled povelja, so se takoj lotili usmrčenj, brez zaslišanja in procesa. To povelje je s tem preklicano.
Proklamacija se zaključuje s pozivom na delavstvo, naj se vrne brez strahu na delo. Glasi se,, da se je več tisoč delavcev zopet vrnilo na svoja • mesta.	j
Tukajšnje organizacije pa so izdale naslednjo proklamacijo:
—	Generalna stavka je trajala sedaj pet dni ter je dosegla uspehe vsled požrtvovalnh prizadevanj naših delavskih tovarišev.
—	Vspričo ponovnih pozivov trgovcev so se delavske organizacije obvezale, da bodo vse storile za začasno prekinjenje stavke. To pa nikakor ne po menja, da je gibanje končano, ker bomo nadaljevali s svojimi prizadevanji, da udejstvimo svoje i deale.
Poročalo se je, da je poslal general Li včeraj zvečer agente v francosko koncesijo, da aretirajo vse delavske voditelje, ki so poiskali tam varstvo. Vo ditelje so baje nasilnim potom spravili iz koncesijc v glavni stan, kjer so jih usmrtili, ker so kitajski trgovski krogi protestirali proti javnim eksekuci-jam. glFrancoski uradniki trdijo, da ne vedo niče sar o tem nasilnem odveden ju.
S transportnim parnikom Chaumont je dospelo včeraj semkraj 1 250 nadaljnih ameriških mornariških vojakov. Skupno število ameriških vojakov je vsled tega naraslo na 2300 mož. Razventega je v Vangpo reki pet ameriških bojnih ladij in nadalj-ni štiri rušilci so na proti proti Sanghaju.
Včeraj so izkrcali angleške havbice ter strojne puške, potem ko je dospelo poročilo, da se Kanton-čani po porazu Sunovih čet z veliko naglico bližajo Sanghaju. Napetost narašča vsled tega od ure do ure.
V splošnem razpolagajo sedaj zavezniki z nekako 1 5,000 možmi. Angleški mornariški vojaki z nasajenimi bajoneti patrulirajo po ulicah.
Ubil je ženo In pomožnega šerifa.
Uradnik v iz South Lang-home, Pa. je ustrelil svojo ženo in pomožnega šerifa, ki mu je hotel izročiti listine v procesu za ločitev. — Nate je pobegnil v Asbury Park, kjer je izvršil samomor.
ASBUKY PARK, X. J., 25. feb. Ernest S. Kicker, zelo miroljuben državni uradnik v Trentonu, X. J. jo stal na stopnjicah svojega doma v South Langhorne, Pa. ter videl prihajati svojo ženo in pomožnega šerifa, da mu vroči listine v procesu za ločitev zakona. Potegnil je revolver ter oddal pet strelov. .Štirje so zadeli njegovo ženo ter jo na mestu ubili. Peti strol jc ranil pomožnega šerifa, ki je umrl par ur pozneje. Riekor jo nato oddal nadaljni strel na svojega tasta preko ceste, skočil v avtomobil ter se odpeljal.
Pozneje je najel sobo v Berkeley-Carteret hotelu ter plačal vnaprej. Zvečer je prisostvoval nekemu sestanku v Ocean Grove ta-bernaklu in zjutraj je telefoniral nekemu krajevnemu listu, naj pošlje moža v hotel, da bo dobil "dobro informacijo". Reporter je prišel in ko mu je priznal Riekor, dvojni umor. je potegnil iz žepa' nadaljno pištolo ter se ustrelil trikrat v prša.	i V Ann May bolnici v Spring Lake, kamor so ga prevedli, se je glasilo zvečer, da ima le malo prilike, da bi okreval. j Riekor in njegova zena. hčerka C. D. Ookleva. bogatega farmerja iz Pennsvlvanije, sta bila poročena pet let. brez dovoljenja stari-1 še.v. Dve leti pozneje jima je bila rojena hčerka Doris. Xato je Rie-ker dolžil ženo. da so njeni sorodniki uničili njegov dom. in Mrs. Riekor je pričela s postopanjem ra zv olj a v l j en ja zekon a.
Včeraj je odšel pomožni šerif Kulp v njenem spremstvu v South Langhorne. Pa., da vroči potrebno listine. Rieker je pričel streljati brez svarila. Prva krogla jo zadela Mrs. Rieker. druga pa Kul-pa. Prodno pa jo žena padla, jo je zavrtel naokrog ter jo ustrelil v hrbet. Xato je oddal še dva strela, poletel preko ceste, ^iroti domu svojega tast. Ustrelil je skozi okno na Oakleya ter ga ranil, nakar se je odpeljal z avtomobilom. ki je last njegovega svaka.
Državna policija Pennsvlvanije je takoj razposlala alarm po New Jersey in Xe\v Torku. Okrajni uradniki so bili opozorjeni, naj iščejo begunca.
Avtomobil so našli pozneje za skednom neke farme.
Prcdno se je onesvestil, je rekel Rieker, da bi se to gotovo ne zgodilo. če bi mu ne hoteli vzeti hčerke Doris.
Berač v prisilno delavnico.
Kc-t poročata dva detektiva je padlo v teku desetih minut v čepico Horton Malone-ja. dva dolarja in več kot petdeset centov. Malone se plazi počasi naprej na borni mizici. Ljudje mu dajejo miloščino ter gredo mirno naprej. Včeraj se je moral Malone zagovarjati na AVest Side sodišču. Aretiran je bil radi beračenja, vendar trdi Malone, da je trgovec z dovoljenjem. Detektiva sta izjavila. da zasluži na teden kakih $743. Ko so ga vprašali, kaj bo delala njegova žena tekom njegovega zapora, je odvrnil, da ga to ne briga, ker biva žena preko zime v Miami. Florida. ^	-
Razburljiv dogodek v beograjskem parlamentu.
mož je dvignil trušč v zbornici. — Radič je predstavil živi dokaz terorizma. — Ženske na galeriji so pričele kričati in moški besneti. -—
BEOGRAD, Jugoslavija. 25. fe-! jbruarja. — (Preko Dunaja.) — ,Golo resnieo, o kateri govore ta-i ko
pogosto govorniki, je dobesedno vzela demokratična opazicijaj ko jc predstavila zbornici nagega moža. Posledica tega je bila, da . bo najbrž resigniral kabinet, ki .jo neprestano zboroval izza pre-. kinjenja parlamenta, j Hrvaška kmečka stranka, ki jo nastopila skupno s srbskimi demo-j krati, je dvignila obdolžbo toro-! rizma tekom zadnjih volitev. Ob-, |dolžitev se jc obračala v glavnem proti ministru za notranje zadeve. Maksimoviču. Minister, ki je [eden najmočnejših članov kabineta in ki je glavni eilj opožicijo-, nalnih napadov, jo nastopil v zbornici v svojo lastno obrambo. Izjavil je, da so -obdolži tre neutemeljene ter poznal nasprotnike, naj predloži dokumentarne dokaze o kakršnemkoli terorizmu.
A' tem trenutku se je prikazal med zmedenimi poslanci po polinoma na«r mož. ' >d glave do nojr je bilo njegovo telo črno in viš-J njevo od udarcev in podplutih ter zamazano s krvjo. Na tla zbornice je pljunil kri.
1 — To je naš dokaz. — so se o-glasili nasprotniki. Tedaj pa se je pričel pandemonij.
Ženske v diplomatični loži in druge na galerijah so pričele kri-' eati. Poslanci so pričeli tolči po mizah ter teptati ob tla. Sempa-' tam jo bilo čufi zvonec predsed-j nika. ki je skušal napraviti red. Po nekako dvajsetih minutah kra-vala je bilo opaziti, da je pred-, sodnik zapustil svojo mesto in da je s tem prekinil sejo.
Xagi mož je bil Jovan Risič. uslužbenec beograjske občine. Soglasno z njegovo izjavo je v prejšnji noči pretepel policijski komisar Sokolovič. ki je pristaš vladajoče radikalne stranke, ker je gla-| soval Risič tegom zadnjih volitev za demokrate.
Minister za notranje zadeve. Maksimovič. je takoj odredil preiskavo ter je verjetno, da bo So-jkolovič aretiran. Vladna stranka zahteva najstrožjo parlamentarno obsodbo poslaneev, ki so spravili Risiča v zbornico, koje član ni. in drugič, ker so privedli Risiča popolnoma nagega. Domneva se. da je bil to prvi dogodek take vrste v parlamentarni zgodovini katere-' koli dežele.
Vlada je sklicala opozicijske vo-j ditelje na posvetovanje. Opozicija zahteva odstop Maksimoviča.
x-•	......
Njegova pozicija je bila brez dvo-| ma zelo oslabljena vsled včeraj— šn jih dramatičnih metod. a skrajno težko bi ga bilo spraviti iz urafda. Xjegova večina je že itak neznatna. Ma ksimovič uživa prednost, da je eden intimnejših svetovalcev kralja Aleksandra in to mu je zelo pomagalo, da se je ustavljal naporom 0|>ozieije. da se ga izključi iz kabinetov, ki so bili stvorjeni tekom zadnjih par ministrskih kriz.
Na drugi strani pa je treba pripomniti, da je tekom zadnjega leta naraščalo v P»eogradu kritiziranje lrralja. ker izvaja preveč velik vpliv v politiki. Kralj Aleksander je sicer izpremenil Radi-ča, prejšnjega hrvaškega republikanca. v enega svojih trdnih pristašev, a je izgubil na drugi str a-
Predlog za odpravo Reichswehra.
Nemški demokratje zahtevajo odpravljen j e Reichswehra.— Na mesto te organizacije naj stopi milica s kratko j službeno dobo.
liERLLV. Nemčija, 25. febr. — Demokratična stranka je stavila včeraj v nemškem državnem zboru predlog, naj so odpravi Reiclis-welir ter se ga nadomesti z zvezno milico s kratko službeno dobo.
Ker je bila oživotovorjena državna hramba Reichswehr na temelju versa ill sko mirovno pogodbo, so naprosili v predlogu vlado. naj uvede pogajanja z zavezniškimi silami glede modificira-nja tozadevnih klavzul mirovne pogodbe.
Proti temu predlogu je pričakovati odpor tako od strani vladnih strank kot od strani zaveznikov. Zavezniki bodo najbrž nasprotovali predlogu radi tega, ker hi prmeiijalo kratkoročno nabiranje vojaštva grajenje velike ar-madne rezerve.
Pred zunanjim komitejem državnega zbora je izjavil državni obrambni minister Gessler, da so odnošaji mod Re.ichswehrom in sovjetsko vlado popolnoma likvidirani. Priznal je. da so obstajali odnošaji. na temelju katerih je dobival Reichswehr od sovjetov municijo. Xadalje jo izjavil, da so tičejo od socijalnih demokratov ob'ivljeni dokumenti te sedaj dovršeno likvidacije.
Predloga za registriranje
inozemcev.
--
j
WASHINGTON'. D. (/.. 23. feb. j Nt* da bi se izzivalo splošne po- j zornosti se je v kongresu izročilo; predlogo priseljeniškemu komiteju. ki določa registriranje inozemcev. Ta predloga je sad dolj^olot-ne agitacije od strani vladajoče reakcije, ki pa bo na ta način napravila delavstvo, ki obstaja ve-; činoma iz inozemskih elementov, j pokornim predmetom izkoriščanja. O predlogi se bo debatiralo v! kongresu š»'le v bodočem kongresu.
I
ni nekaj svoje priljubljenosti med Srbi samimi.
Z AG RED. Jugoslavija. 25. fob. Nov pokrajinski parlament je bil, otvorjen sredi burnih prizorov. Dr. Ha nek, eden glavnih predsta-J viteljev hrvatske neodvisnosti, je protestiral proti razdelitvi Hrvatsko na departmente ter zahteval, sklicanje zastopnikov, da proglase neodvisno Hrvatsko.
V istem trenutku mu je iztrgal Radič rokopis in Hanek je bil iz-j ključen iz seje.
POMEMBNA ZMAGA
ANGLEŠKIH DELAVCEV
Angleška delavska stranka je izvojevala pomembno volilno zmago. — Daily Herald delavski organ pravi, naj se Baldwin umakne delavski vladi. —Delavstvo se ga je naveličalo. —Izjava Mc-Donalda.
_
LONDON, Anglija, 25. feb. — Z večino 3099 glasov izmed skupno oddanih 40,000 je bil včečraj izvolj en v poslansko zbornico član angleške delavske stranke Wilfred Wellock. Volitev se je vršila v Stourbridge, nekem volilnem okraju Woechestra ki leži v bližini poletnega bivališče ministrskega predsednika Baldwina.
Število glasov Wellocka je poskočilo za dva tisoč v primeri z glavnimi volitvami, katerih je bil poražen. Konservativni glasovi so padli izza glavnih volitev za 2500 in liberalni za 900. Leta 1 924 je bil Wellock poražen z večino dveh tisoč glasov * od konservativnega člana parlamenta, Pielou-a.
Tej volilni zmagi pripisujejo veliko pomembnost, ker kaže naraščajočo tendenco volilcev, da volijo delavske kandidate po vsem srednjem in severnem okraju.
Člani delavske stranke v poslanski zbornici so pozdravili objavo volilne zmage z velikim navdušenjem . Ramsay MacDonald je pripomnil k temu:
—	1 reseneča nas v gla vnem popolnost naše zmage. Nismo niti sanjali o taki večini. To kaže, da se je dežela naveličala vlade, katera je izgubila vse zaupanje.
Daily Herald, organ delavske stranke, pravi-
—	Volilst vo dežele je pokazalo, da se je nave hčalo Baldwina in njegove skupine. Čimprej« resigmrajo on in njegovi tovariši ter se umaknejo delavski vladi, tem boljše bo za deželo.
Velika beda v tekstilnih mestih.
Strašna beda vlada v tekstilnih mestih. — Pričela sta prevladovati nezaposlenost in brezobzirno izkoriščanje.
CLINTON', Mass.. 25. febr. — Malo prosper i tete je opaziti, o kateri povoriči tako rad predsednik Coni i d gre. v kolikor pride vpostev tekstilna industrija. Vedno več tekstilnih tvornie v državah Nove A n pri i je zatvarja svoja vrata, vsled <"esar mečejo delavce na cesto. Vsled te Coolidpeve "prospe-ritete" jo zavladala velika beda. Težko je namreč delavcem, ki so izgubili delo. dobiti nov zaslužek, posebno če so stari več kot 4."i let. kar volja posebno za družinskega očeta, ki je že deset tednov brez dela. Kjer se delo lahko dobi. dajejo prednost mladim ljudem, katere je lažje izkoriščati.
K temu pride še neznosno izko-
riščanje v tekstilnih Ivoriiieah, kjer ne morejo delavci, če so še š1 tak-o varčni, ničesar prihranili. < V dobi delavec koncem tedna >li;, je že dosti zaslužil.
Ci o ver 11 or Fuller j<> bil sod- i pozvan, naj skliče governor Nove Anglije, da bodo razprav! i - < I i <» položaju tekstilne industrij V notemeljevanje takega koraka opozarja na vznemirljive razmer«* in na vedno naraščajočo nezaposlenost.
Iz Fall Iiiver. Mass. poro«'-a.j'» da so akeijonarji Poeasetts naprav sklenili zapreti tovarne, ker so imeli v zadnjem poslovnem 1« -tn $324.000 primanjkljaja.
Dirigentu je roka ohromela.
CHICAGO, 111.. 25 februarja. Ko je dirigiral včeraj Leopold •Stokou-ski tukaj neki koncert Filharmonične družbe, se pra jr lotilo unetje živcev v desni roki. Taktiko je vzel nato v levo roko ter vodil koncert naprej.
Seznam.
To je seznam, ki pokaže, koliko ameriSkega aH kanadskega denmrjs nam je treba poslati, ds poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi v dinarjih ali lirah. Podatki so veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mesta.
Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, posebno is, ako bost« rpofttevali svojo kry_ riflrt in naio zanesljivo ter točno postrežbo.	-
Dinarji	L! r •	Posebni po-
Din. ________B00____$ 9.40 Lir............100 ............S 5.05	datki-
Din..........1,000	________$ 18.60 Lir............200 ............$ 9.80	Pristojbin. m fx»U-
Din..........2,500	....	% 46.25 Lir .............300 ............$14.40	"j^^JftV,
Din..........6.000	....	$ 92.00 Lir............500 ...... $23.50	\aker
Din. ____ 10,000 .... $183.00 Lir ...... 1000 ...... $46.00 sledi :*a $25. aH
■mnji znesek 75 eea-
Zs poBUJatve. ki preseesjo DesettisoC Dinarjev all ps Dvstlsoi IAr	ttr; sd $35. naprej
ioTolJnJemo poseben mesta primeren popust.	ps S eeetis
•i vsakega isSarja.
NakasOa ps hi—Jsi—■ ptasn fciilsj—s v mM« ias* lar «a veije^sveto ps p»>
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street . Romi oobtlandt smt	Nerg	Ns &
|GLAS NARODA t
(SLOVENK DAILY)	I
0w*4d and Publithtf fry JKiO^MNIC PUBLISHING CQMfAJKX TA Corporation)
Lxmia Bgd^ frwwigf. Place of basinew of tke corporation and addr tmmmt of aboT» offiocn : 82 Cortland t	Borongh of Manhattan, New York City, N. Y.
" G L A 8 NARODA" "Voice of the People"
______Every Day Except Sunday* mnd Holiday».
Za eelto loto volja Us i ma Amoriko Za Now York saeeloUt* $7j00
in Kanado----—--$6.00 Za pol leta________13.50
ta pol lota .------$3.00 Za inozemstvo na eelo leio —.$7.00
Ka jptrl lota------„.$1.50 Za pol leta________$3.50
____Subscription Yearly $6.00.
____Advertisement oa Agreement.
"Ola* Naroda" izhaja vsaki dan ieveemii nedelj in pravnikov.
Dopiai bres podpisa in osebnosti se do priobcujejo. Denar naj m blagoroH pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja narodnih fcfr, prosimo, da
se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje _______ najdemo naslovnika.
"ff LAS NABOD A", 82 Cortlandt Street, Nffir York, N. Y.
_____ Telophone: Cortlandt 3876._ _
T-itmr-^MiniiHi^i,.mj '■' i t 1 ■ i i ii ,j ni n insgBatgcraaes——mammmm»
POVODI LINCANJA
* -
Ne more se sicer reči, da bi bila linčanja po južnih I drža vali lia dnevnem redu, toda vsako linčanjc, ki se za-' vrši, je dokaz največje brutalnosti in nccivilizaeije.
Abraham Lincoln je odpravil suženjstvo, ni pa pvi, svoji najboljši volji mogel odpraviti sovraštva, ki ga go je belci napram črncem.
To sovraštvo je tako globoko vkorcninjeno, da ga ne more izruvati posameznik. Izruvala ga bo in sledove1 mu bo mogoče izbrisala doba, ki je šc daleč, daleč pred nami.
Kakšen je povod teh ličanj ? — boste vprašali.
Povsem enostaven.
V	dokaz naj nam služi sledeče klasično poročilo nekega časnikarskega poročevalca:
— Bil je lep poletni dan. Po cestah nekega južnega mesta se je trla množica radovednežev. Vse je hotelo .videti parado.
V	veliki gneči je stopil neki zamorec na nogo nekemu belemu plantažniku.
Plantažnik ga je nalirulil: "Nikar mi ne stopaj na kurje oko, prokleti nii>er!"
I
Mož postave, ki je stal v bližini, je pa pristavil z mogočnim glasom: "Nikar si ne drzni v bližino kake bele! ženske!"
Množica je slišala nekaj, toda besed ni mogla razumeti.
"Kaj je* Kaj jef * so se vpraševali ljudje.
4 4 O, neki niger nadleguje neko belo žensko!'' je prišel odnekod lažnjiv odgovor.
Soluce je zašlo... Visokemu drevesu izven mesta sta se približala dva moža. Na močni veji je bingljalo zamorčevo truplo.
"Zakaj so ga?" je vprašal prvi.
"O, neko mlado dekle je danes popoldne posilil," mu! je odvrnil mož postave.
lil s tem je bila zadeva končana.
-- L, .
J. j
MLADA KITAJSKA
% _ j:
——--—
V	Štiristo milijonskem Kitajskem narodu je zavrelo.!
Narod, podoben ogromni želvi, se/je začel gibati, j
Kitajska mladina se je začela otresati zastarelih princi-i pov ter hoče živeti življenje, ki je v skladu z življenjem! kot ga žive civilizirani ljudje.
Kitajci so dolgo let trpeli pod tujo nadvlado. Se-daj se je suženj zganil ter skuša okusiti sladkosti, katere je na njegov račun užival njegov gospodar.
Kitajski naeijonalisti so hrbtišče silnega preobrata, j ki bo preosnoval Daljni iztok.
Naoijonalisti hočejo z vsemi svojimi silami, in če bo ■ potreba, tudi s svojo krvjo, tako preobraziti Kitajsko, ! da bo vredna tovajišica ostalih civiliziranih držav. i
Značilno je, da te poskuse ovirata, in če bo potreba, 1 •— jib bosta tudi z orožjem zavrli — dve državi, kateri 1 fjmatra ves svet za najbolj demokratični.	j
Ti dve državi sta Anglija in Amerika.	s
fT Namesto, da bi podpirali kitajsko gibanje za svobo« ■ Bo, ga skušata v kali zatreti. Zavzemata pae stališč«, kla je treba uničiti vse, tudi demokracijo—, če nasprotu- -£je ^kspanzivni kapitalistični politiki. -
Rojtiri, nižajte ~ n* «'GI*» Naroda", najvožjt |

ŽENSKA - NEKOČ M SEDAJ
Poglavje o taščah..
\ »-pikc»ii listu "Rozkvct" piše
neka izkušena žena o vprašanju
-	ta»* sledeče:
: Toliko zmotnih nazorov in pi-: škavili predsodkov je bilo po vojni odpravljenih. »1 itakozvani <To-vtipi in humoreske o taščah se niso odrekli svoji trdovratni pravi-^ ei. Yi-ndar pa je njih učinek že y dokaj slabši, kajti dandanes se ne j I govori ver toliko o nadležnih taš-jjčaln kakor o slabih možitvah in
-	razporokab. Vzlie temu pa je ta-_ sča še vedno "grown" in hkrati
smešen jjojem. ki v lumioristič-nih listih in drugih resnih in neresnih listih radi karikirajo. Tako pa je zgolj v knjigah. Ce pogleda-s nio v življenje, vidimo, da so ti knjižni nazori o taščah dokaj za-
-	ostali za življenjem.
Kazen redkih izjem ni več mo-ževa mati ali ženina mati coklja mladega gospodinjstva. Zasluga •rre obema einiteljema. v prvi vrsti pa gospodarskim razmeram in izpremembam današnjega načina življenja.
Ko se je nekoč doma vzgojeno j dekle poročilo, je prineslo \ novo i življenje mimo raznih .iluzij tudi docela upravičeno željo, da bi bi-,la kc-t žena povsem samostojna go-jspodariea svojega novega doma. <_'e pa je bila mlada žena strokovno izobražena, je imela v glavi vse polno načrtov, kako si bo gospodinjstvo uredila in je hotela svoje j načrte takoj izvesti. Prva ovira, ki je nanjo zadela, je bila soprogov« mati. ki je dotlej gospodinjila po svojih nazorih, navadah in razvadah in ni mogla razumeti iz-premenjenega položaja. Ker ni bilo ali ni meglo biti na obeh straneh dovolj iskrenosti in dobre volje, da se taka Vprašanja razčistijo odkrito iz obraza v obraz, so je-la nastajati najprej majhna, nato pa večja nesporazumljenja, napetost. ki jc žugala vsak trenotek z j izbruhom. Najslabše je pri tem j c-lrezal soprog. Mater je spošto-j val. ženo ljubil. Obe sta bili pre-j pričani, da imate pravico do nje-gcve obzirnosti. Mati je čutila zato strašno krivico, če se je sin v j kakem spornem vprašanju zavzel j Iz;1 stališče svoje žene. Žena pa jej j jela obupa vati nad svojo zakon-j sko srečo, če je mož dal materij prav v tej ali oni malenkostni za-! devi. Ako je mlada snaha ostaja-' jla prepogosto doma, iz same Iju-j j bežni do gospodinjstva, jo je sta-i ra gospa sumila/ da je doma od samega strahu, da ne bi tašča pokvarila tega ali onega. Če je odšla z možem ali sama iz hiše, je zopet tašča čutila vso težo skrbi za delo. bolelo jo je sinovo odtujeva-J j nje itd.
j Kadar pa si je pripeljala mla-j da žena v novi dom svojo lastno soprog. Že se je veselil idile, da Ida bo odslej njegova izvoljen kn j samo njegova, veselil se je gnezdeča. ki si bo v njem delilo vso u-j dobnost n\ gorkoto samo njih dvoje: zamišljal si je majhno kralje-istvo. kjer bo vladala zgolj mlada j ženica, in sicer samo v njegov do-i brohit.
Medtem pa je za vajeti "vlade" j prijela njena ljubezniva mati. — j energična tašča : vsa hiša stoji pod [njenim poveljstvom in mlada žejna ne prišije niti gumba, dokler i si ne posvetuje s svojo materjo. V prejšnjem primeru je bil mož med dvema ognjema .v tem slučaju pa se čuti žena na negotovih tleh. Najprej sta se mož in tašča ljubosumno pulila za ljubezen in vdanost žene in hčerke ;nato pa se je navadno mož naveličal in je popustil. Njegova resignaeija pa je imela to posledieo. da se mu je ljubezen do žene deloma ali poginoma ohladila in da ni več iskal zabave in razvedrila pri. domačem ognjišču. Ni bila vedno tašča vsega kriva. Cesto je taščo zadela neprijetna vloga španske stene, ki sta si za njo dajala mož in žena.
Danes je v marsičem drugače: Mlada meščanska dekleta se može dokaj lahkomiselno, ne da bi pognala zadosti gospodinjske dolžnosti; če imajo pri sebi lastno ali pa soprogovo mater, ji kaj rade naloži;* -fsspodiujske «hrbi, da se
e sunit- lažje po* vet i j« družbi in sL i ohranijo dalj časa mladost in lepoto. Na ta način si skušajo moža i- vedno izirova pridobiti: note ne-I- prestano in z raznimi sredstvi o->-($enj zakonske ljubezni, kadar ne-J -j koliko slabše plameni, Moderna i-, žena se boji. da ne bi postala pre-' e.vič vsakdanja in možu neprijetna' e. če bi ga nadlegovala z vsakdanji ! i-j mi skrbmi. Zato s tolikim Veseljem a I natovori vse delo in skrbi materi' -jali tašči na vrat. Leta ji je edino i • dostojna delovna moč. ki ne pozna delovnega časa in ne povišanja plače. In <■•* se zgodi xla gospa ° štorklja potrka na vrata, je mati
-	kljub vsemu domačemu delu veu-i darle zanesljiva pomočnica in sve-i-jtovalka. Zdaj pa zdaj se sicer ženski sporečeta, ali taki prepirčki
>- ostanejer brez posledic. V današ-a ; njem času so sploh besede izgn-u : bile prvotno ceno. Dobre in slabe. Beseda ni konj!
Še en {»ojav je pripomogel k iz-3 j umiranju' zlih tašč. Naše mamice. 1 če jim le dopuščajo življenjske
0	i razmere, najrajši prežive starost
-	|v miru in s;iuioti. zato se nič pre-
1	| več ne vsiljujejo mlado|»oročen-
*	ecni in jim niso rade na poti. — "{Tudi sicer ^e zdi. da so se nravi
-	zlih tašč nekoliko izpremenile —
, ! 1
-|l»o moškem oknsn k sreči. Tako j gre torej taščam samim zasluga, "j če bo kmalu izginil iz literature p tip zoprne tašče, kakor gre hvala
*	J današnjim samostojnim dekletom.
ki skrbe same za svoj kruh. da iz--jginja tudi tip "zarjevele device"'. 3 Tašče, ki ne žive več pri svojih "Mičerkah. oziroma sinovih, so le
I	I dobrodošli gostje, ki firinesejo s "! svojimi redkimi obiski v liišo radost in ki vedo. da dandanes tudi veselje ne sme biti dolgotrajno, če hočemo, da se nam ne izpremc-
} ni v žalost in jezo. ; ———-
Zažgali delavnice.
*	j
KIJEV. Iinsija. 2-">. februarja. Na smrt je bilo obsojenih šest čla-nov požarne brambe, ki so zane-
II	til i popravilue delavnice tukaj-, j S nje ledjedelnice. Hoteli so s tem
i dokazati, da so njih priprave za gašenje ognja zastarele.
I --
't " i
"I Dr. Loebe težko zbolel.
_
j
. BERLIN, Nemčija. 25. febr. _
Predsednik nemškega državnega zbora. Paul Loebe se je podvrgel včeraj operaciji na slepiču, ki je postala potrebna v.sled unetja sle-j piča.	j
f Dr. .Jul ins Moses, znan član so-cijalno demokratične stranke v nemškem državnem zborn. je bil navzoč pri operaciji, katero je izvršil dr. iJorehardt. eden najboljših kirurgov nemškega glavnega mesta.
Loe^e je star 51 let.
I
Odtegnjeno dovoljenje.
ALBANY, N. V., 2.1. febr. —' Dr. Leonardu Lincoln Landisu. ta-kozvanemu House of Uealtli. se je odtegnilo licenco na priporočilo državnega sveta zdravniških preiskovalcev. Dol žilo se ga je sleparskih praktik. Komitej poroča, da se je zahtevalo od bolnika za uvodno preiskavo. Nato se mu je izjavilo, tla je treba vzeti Roentgenovo sliko. £ tem se je napotilo bolnika k dolgemu in dragemu zdravljenju.
---- I
Potres na Bolgarskem, j
V Numija okraju na Bolgar-' skem je napravil v številnih vaseh potres veliko škodo.
Policist umoril tovariša.
PHILADELPHIA. Pa., 25. feb. V poteku nekega prepira v neki( gostilni je ustrelil policist James Leigh svojega tovariša ter pobeg-J nil nato, podeč stran zasledovalce a svojim revolverjem. Napadeni I policist je ostal na mestu m&ev.
NEPRIJETEN DOŽIVLJAJ HODE ŽENE
Te dni se je pripetil v Berlinu n« navaden slučaj.
Neki trgovec, vilez copate, ki' <;a njegova Ksuutipa «;rdo šikanira. je prišel v gostilno lia kozarec j piva. 1'risedel je k mizi. pri kateri sta sedela dva okoli 40 let sta-Jra moža zaupljive zunanjosti, ki ista se pogovarjala o religijoznih j stvareh, med drugimi tudi o izganjanju hudiča. Na podlagi njiju I konverzacije je prišel vrli trgovec tdo zaključka, da mora biti tudi 'njegova žena odi hudiča obsede-tna. Doslej si namreč ni vedel razlagati. zakaj mu odvzame njego-(va žena skoraj ves denar, zakaj je vedno tako čmerna in huda in zakaj mu ne da nikdar veznega ključa. Sedaj pa je bil prepričan, da mora biti obsedena cd hudiča To svojo domnevo je zaual neznanima možema ter ju vprašal, (če bi si upala iz nje izgnati hudiča. Moža sta bila takoj pripravljena. Dogovorili so se. da pride-|ta moža prihodnje jutro v trgovčevo stanovanje.
Res sta prišla, toda mnogo pred dogovorjeno uro. namreč že ob petih zjutraj. Trgovec seje ustrašil. Prosil ju je. tla naj počakata pred v rat mi. nakar se je cblekel ter s«> podal ž njima v bližnjo gostilno, da bi se napil poguma. Pili s<> do devetih zjutraj. Ker trgovec še vedno ni bil dovolj pogumen, sta šla moža sama k njegovi ženi. Predstavila sta se ji kot znanca njenega moža ter začela ž njo govoriti o verskih stvareh. Nenadoma sta jo pritisnila k zidu. rekorda bosta izgnala iz nje hudiča. Nato sta jo vrgla na kolena, polno sta jo pa položila na tla. Eden jo je prijel za glavo, drugi za noge in jela sta vleči vsak na svojo stran, da je žena kričala, kolikor je le mogla. Končno sta jo položila na klop ter jo jela neusmiljeno pretepati po zadnji plati. Ker | je od bolečin kričala, da se jo je slišalo po vsej hiši in na ulico, je 'prihitela neka soseda. Izganjalca hudiča pa sta ji svetovala, da naj takoj izgine, sicer bosta izgnala tudi iz nje hudiča.
Žena je tekla na policijo. Vsled tega so prišli "obsedenki" na pomoč štirji krepki policijski stražniki. ki so povabili izganjalca hudiča uljudno, toda energično s se-boj na policijo. Tam so ugotovili, da sta pobegnila možakarja par dni preje iz blaznice. Zato <o ju ekspedirali nemudoma nazaj. Nato so se pobrigali še za nesrečnega zakonskega moža. Našli so ga v gostilni, kjer je pil že trinajsti vrček in čakal na rezultat izganjanja hudiča.
Hudobni jeziki pravijo, da je prišlo tega dne med njegovi ženo in njim do takih scen. da se zdi. da je žena res od hudiča obsedena.
SAMOMOR MLADE BEOGRAJČANKE
Jovanka Mijalovič. hčerka beograjskega milijonarja, se jc lansko leto poročila. Njen zakon ni bil srečen. Končno >e je naveličala večnih prepirov /. možem in svojci. Pobrala jc vs,- svoj«- dragocenosti t«-r se odpeljala ž njimi in večjo vsoto denarja v Pariz, j V Parizu je srečala nekega ro-jjaka. ki ji j< preskrbel primerim ceneno stanovanje ter jo uvedel v družbo študentov, umetnikov. bohemov. Pričelo se je vesele k roka rs k o življenje. Mlada Jovan , ka je hodila s svojo družbo vse noči ^kj raznih zabaviščih v t^nar-,tier Latinu. Kljub vsemu, pa j< '.tudi ta način življenja ni zadovoljil. Bila je razočarana, mesto oča 'rana. Posebno ko ji je jelo primanjkovati denarja, kar se je | kmalu zgodilo, zakaj niti njen I mož. uiti njena rodbina nista ho "i tela o njej ničesar več slišati. — vsled česar ni dobila od noben« strani nobenega denarja. | Končno je prodala svoj zadnji nakit ter .e odpeljala z izkupičkom v Monte Carlo.
Kaj se je tam zgodilo, ni zna-I no. Nekateri domnevajo, da je poizkusila z zadnjim denarjem svo jo srečo v igralnici ter je denar za ( igrala, dnigi menijo, da je dožive bi kako bridko ljubezensko raz ('očaranje. ugotovljeno je pa same sledeče:
Te dni je najela avtotaksi. Ve
Mh je šoferju, naj jo popelje \
neko oddaljeno ulico.
Ko jc šofer na cilju odprl vra
. ta. se mu je nudil nenavaden pri
.'zor. Na lleh avtomobila je ležalr i
i lepa tujka z izbuljenimi o<"nii. čr
-	nimi penami na ustili tu stisnjeni
>	mi pestmi. Poleg nje pa je leža
•	la steklenica z ostanki jodove tink
-	ture. V njeni torbici so našli pi
-	smo. v katerem meni lakonično. d<
•	je ''samomor usoda, ki je namen je » na skoraj vsem hčeram srbslcil
>	milijonarjev!*'
'I--
'j
' Sedem bank v Kansasu zaprtih.
! PITTS15I KG. Kans.. l!.",. febr Sedem bank v Crawford okraji »jc včeraj zaprlo svoja vrata, vslei I prevelike špekulacije z zemljišč . v tem delu države.
Konsnm vina v Trbovljah.
Statistika za leto. lf*26 izjavlja da s<' je potočilo 13.)G hektolitrov , piva in 9037 lil vina. Ker je v ob-,čini 20.1)00 prebivalcev, odpade letno na vsakega 67.H 1 piva in '451.9 l vina.
I Na dokladah na pivo in vino j< \ prejela občina okoli «00.000 I)in. država 400.000 Din.
j'pTtTr^
Nekatedi s,, postavljajo da popolnoma obvladajo kak jezik.
Ta ali oni bo rekel, da zna prr-fektnr angleško. Morda mu res vsakdanja angleška govorica gladko teče. toda če govori s farmarjem o farmarskili zadevah, ga bo zija! kot tele v nova vrata. In če či-KOdnijski odlok, bo razumel komaj polovic : tržno poročilo bo brezupno študiral ter ga vrgel v kot. ker ne bo razumel niti bese-i dice.
Kajti uradniki imajo svoj jezik,
■	diplomati svojega, pocestna drhal
-	so )>osvoje s|K>razumlja, zdravni-
■	k- govore tako. da jih bolnik tic
-	razume itd. itd. itd. t
Trge. ve i se poslužujejo poseh-
■	nega jezika, istotako tudi ljudje, ki sestavljajo oglase.
'i Da boste razumeli, vam bom na-vedf I majhen primer. I Možak, ki -sestavlja trgovske o-
•	glase, je bil na plesu ter s»- strašno zaljubil v mlado devojko.
I Kf'il bi ji nekaj povedal, ter jo ^ jc ustavil, ko se j,- vračala pro i i domu.
.i
j — Nimam rasa. — je odvrnila -v naglici. — Tukaj je moj naslov.
Pišite mi! i Prišedši domov, jc ->e«lel k mizi ter s«*stavil sledeči umotvor: j — Predraga moja! — -laz va- ljubim4 Kaj je ljubezen? Slavni l£os>et-. ti je rekel, da j»- vse v vsem. in I Sheffield je pristavil, da je ljube-(/'■n ogenj življenja. Ljubezen je I več kot vse bogastvo, je rekel pri ! neki priliki starodavni Sokrat, t T>išite po brazplaČTio knjižico, v 1 kateri vam bo jasno razloženo, kakšno mnenje so imeli veliki i možje vseli časov o ljubezni. Ne .stane vas niti centa. Brezplačno, i Ali sc hočete poročiti z menoj/ Ali hočete postati stara mati i. mojih vnukov.*
J Ali boste še nadalje odlašali kot so odlašali tisočeri drugi, ki so odlašali toliko časa. da je bilo liprcpozno... Ne mudite! Izkoristite prilike, ki se vam nudi samo enkrat v življenju. Danes je čas! Takoj, ko to prečitate. na d *lo! ! Toda samo poroka ne zado-| stuje.
i Vprašati se« morate: — S kom naj se poročim ?
Ali boste vzeli moža samo zato. ker ljubite njegove oči. simo zato. ker zna dobro plesati?
Tisočeri in tisočeri vam doka-. zujejo. da -»e to ne izplava. Nasedli _ j so raznim nadomestkom in sedaj , se kesa jo.
Vi morate vztrajati, tla dobite najboljše. In pomislite -— najbolj-
■	še ne stane niti centa več.
Kaj je vaš ideal ? Kaj je ideal vsake ženske' Kakšen naj bo vzoren zakonski mož?
Dobro vzgojen, v vseli ozirih (popoln, šaljiv, lep. priljuden, po-, sten, dobrotljiv. dovršen v dušev-
*	nem in telesnem oziru. obdarjen z vsemi lastnostmi, kar jih proizvede svetovna produkcija.
Tak mora biti mož Tu takega moža lahko dobite, če greste takoj na delo. Se danes! Sedaj! Prez odlašanja'
Dobil sem na tisoče in na tisoče priznalnih pisem, od žensk iz vseh delov dežele, v katerih hvalijo moje vrline.
Pisma so Vam r mojem uradu n a vpogled, ker jih za stran pomanjkanja prostora ne morem objaviti
Mary M., iz Scraufon. Pa., piše: _"l>olgo let sem iskala moža. ko sem pa eitala vašo ponudbo, sem se odločila ter pisala po brezplačni cenik. Danes sem zadovoljna".
To je neovrgljiv dokaz. Tudi vi lahko dobite moža. pn katerem hrepene tisočere in tisočere.
Ne pošljite niti centa! V slučaju nezadovoljsta vrnemo denar. Vsak riziko je izključen. S pozdravom. Vas
Frank.
Tako pismo je fore j pisal snubec. kateri je setavil na stotine uspešnih trgovskih oglasov, ki so prinesli gospodarju lepe dobičke.
Na to pismo pn ni dobil nobenega odgovora.
VREDNOST VL0ŽNE KNJIŽICE
V pismih, ki jih prejemamo od strank, opazimo večkrat zagotovilo, da ualože pri nas denar, kakorliitro spravijo v to s vrli o večji znesek sku-
Res je, da večji znesek več zaleže, ni pa to pravilen pricetek nalaganja. Dokler imate de nar v žepu, v predalu ali mogoče celo v nogavici, je izpostavljen raznim nevarnostim, zlasti skušnjavi, da ga potrošite brez posebne potrebe.
Če pa naložite denar v sigurni banki, se tej nevarnosti izognete. Vložna knjižica ima poleg drugili tudi to prednost, da Vas lahko obvaruje nepotrebnih izdatkov, ki so Vaša popolna izguba. Naložen denar je pa v slučaju resnične potrebe vrednosti, ki se ne da izraziti v številkah.
Vloge od $5.— naprej obrestujemo po 4% zi znesek, ki je vložen prvega dne vsakega meseca. Poleg tega Vam nudi varnost, postrežbo in vso druge ugodnosti domača, po vseh Združenih državah priznana —
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt Street : : Hew York, K. Y.
Pismo iz Primorja.
D«uoi g« menda ni n« svetu človek«, ki ne bi vedel, da naš ministrski predsednik iu poleg tega «o šesterokratni minister Musolini tedaj, ko je v Švici nosil opeko, ni ravno preveč hodil v cerkev. Danes je stvar seveda drugačna, drugačena i. ureč v toliko, da gospod Mussolini tudi danes ne hodi v cerkev, toda ne morda zato. ker bi jo smatral tudi tlanes. kakor jo je tedaj, ko ho ga preganjali kot naravnost divjega soei-jalista. za nekaj takega, kar jej samo za ljudi, ki znajo aH ne zna-' jo do pet šteti, pač pa UAjbrž za j to ne, ker gospod Mussolini da-j nes cerkev tako zelo spoštuje, da i je prešlo spoštovanje cerkve tudi j na ves fašizem. In ker j»onieni j Mussolini toliko kakor fašizem, je razumljivo, da je njegovo pošto -vanje cerkve prešlo tudi na ves fašizem, a dosedno. ker se more cerkev ravno tako nekako istovetiti z duhovščino, torej tudi na duhovščino.
I\o je torej teuiu tako, se ne bo zdelo nikomur čudno, če so se te dni čitale v tržaškem fašistov-i skeni glasilu "II Popolo di Trieste" te'e prijazne besede:
"Duhovnik v Italiji je danes duhovnik in vrši svoje odgovorno, važno poslanstvo, navajajoč množico na najglajšo in najudobnejšo pot. ki vodi k duševni dovršenosti. In služabniki Kristove vere so, našli v fašistovski vladi najkrep-kejše zaščitnfeo svetih evangel-skih načel".
Tako je torej danes v Italiji. Toda žalibog se nahaja med du-j hovništvoni v Italiji vendarle še po kaka garjeva ovca. in takih! garjevih ovac je baje zlasti med slovensko duhovščino. Ob pomisli na te škodljivce se je "Popolo" spomnil nekega tiskarskega po-j greška iz starih časov. ko je neki j italijanski črkostavee namesto i "Padri Trappisti". kakor je bilo v j rokopisu, postavil "Patri Teppi-sti' in tako izpremenil molčeče t rapist e v "jx>ulično sodrgo". in za to označbo pravi "Popolo"', da se priklada kakor obliž na ramo oni slovenski duhovščini, tisti, ki se čuti narodno in svoje delovanje med ljudstvom uravnava po tem čutu. "Popolc" je seveda po svoje označil to delovanje slovenske duhovščine, trdeč, da taki duhovniki. namesto da bi razlagali svoji čredi evangelij, ji razlagajo uvodnike tržaške "Edinosti", katere da eitajo in prispodabljajo mnogo bolje kot pa svete resnice in zapovedi brevirja. Potem pa vzklika fašistovski list: "Odrešimo slovenskega duhovnika! Naj postane zopet duhovnik! To bodi načelo vsakega današnjega fašista r
Ali fašistovskemu listu to še ni dovolj. Treba je pač iti stvari do
Pomaga proti ledvičnim in mehurnimi nerednosti.
To <U»br<» doAlo zdravilo trpeče na ledvičnimi in mehurnimi nerednosti. ki «xuHjo bolečine v kri*u, vstajajo po noči, no Ixtnmni in otdskbljeni. trpe na irlavobolu. omotici in rnakltni boleznimi Xuirn -Tem.- daje inoO iivotm. okrepi telo In sploh daje novo iivljenie in zdravja ofllKbUinim. Mr. A>hn Chaite. Kelly, I^a.. |4ie; "ITudnir *«m	jemati
N*u(p»-Tone, *em bil poitolnomtt iz redu. Po noM »em m<xal tudi po StirIkr-.U vstati reled tnchurnf n«'redno?«t1. K<> aem pa mblti Xuj{u.-Tnne. Imam dober »«pi*nec in ml je zelo veliko pomagal: "
N'n)t»-Tone vain mora enako zadovoljiti. *icer van nlf1 ne stane I*rodaja v f«oh lekarnah. Ž.e ena stekleniea vas prepriča o vrednosti, toda pazite, da dobite Nuira-Tone. ker i»naredbe ne pomagaj^__— Adv*t.
----------—
Pl^n^llrA HA tlAnln	V KOLEDARJU je tudi V«e kar «e tiče prUelje-
■ I il I.IKH Sli III ISlr1	vanj«, odkar je bUa .prejela —
^	NOVA PRISELJENIŠKA POSTAVA
Vsledtega NAROCAJfE—
NAROČITE TAKOJ, KER SMO GA I Z£l IctO	"iJ
1TISKAU LE OMEJENO ŠTEVILO rcxrmu	SLOVENK PUBLISHING COMPANY
' CENA SO CENTOV	J^SM t 5 : Nnr York, N. Y. j
dna, pa zato zahteva, da naj se predvsem za tre "Edinost" in ž njo vrt d vni ostali naši listi, ker potem ne bo več vira tega nevarnega strupa, a predvsem 'Edinost', ki je najzlobncjša zapeljivka "tujerodne" duhovščine. Ce bi pa tudi še potem hotel kak slovenski duhovnik vztrajati v svoji zaslepljenosti. bi ga pa morda ozdravile trde kosi kakega bolj živahnega fašista, ki bi um ž njimi napravil še drugo, toda ne sveto tonzuco i na glavi!
Tako *e bo torej "odreševala" I odslej slovenska duhovščina v Ita-(liji. in če bi šlo po željah in za-i htevah fašistovskega "Popola", ! službenega glasila fašistovske stranke za vso Primorsko, bo naš narod na Primorskem kmalu brez svojega časopisja.
Cboga "Edinost", ki si niti ust ne upa odprtti — vir strupa! In zapeljivka. "Ciree paganissima"; ji je dejal "Popolo".
Bože mili! "Težko li je magar-cu uz konja hodeči..."
Jc pač res težko dandanes v tej j blaženi "Ožuljeni Beračiji!" Če le J zineš besedico. te vtaknejo v luknjo in lahko plačaš mašo in sedem sveč sv. Antonu, če imaš toliko .sreče. da ti ob tisti priliki ne izru-vajo las in te ne pretepe jo. da se ti ho pol leta poznalo.
Molčati pa tudi ne smeš. ker te i potem smatrajo za potuhnjenca, tki na tihem in na skrivnem kuje i neklepe proti materi domovini, fašizmu in njegovemu svetohlin-j skemu vodji. Tako moraš govori-; ti. seveda govoriti samo čast in i slave isti materi domovini, fašizmu in jnegoveiuu vodji, a ne bodi preglasen, da te ne bodo zopet k mat rali za hinavca, za pobeljen grob. ki v svoji notranjosti hrani , vso mogočo grdobo. Napravi ta-j ko. kakor znajo na pr. v Postoj-: ni. pa je volk sit in koza cela.
V Postojni je namreč odpravljena takoimenovana "podprefektu-ra". okrajno glavarstvo ali s res k o poglavarstvo, kakor pravite vi tam na oni strani. in oni večer se je poslavljal zadnji podprefekt dr. Orlandi in ž njim vred tudi njegov kabinetni načelnik dr. Ceolin. Ker so v sedanjih časili "gospodarske bitke" in vsestranskega zapovedanega varčevanja banketi, če ne že prt^povedam". pa vendar nepriporočljivi. dostojna svojemu zadnjemu prefektu ni privedila sveča« banket, temveč či sto preprost "rancio", to se pravi prigrizek, katerega se je udeležilo kakih sto oseb. med njimi, kakor poročajo fašistovski listi, vsi "po-destati', od vlade imenovani občinski načelniki postojanskega t>-kraja. konzul fašistovske milice, poveljnik vojaške posadke z mnogoštevilnimi častniki, vsi načelniki uradov in pa mnogoštevlno zastopstvo /tujerodnega" prebivalstva. V imenu prebivalstva postojanskega mesta in okraja se je poslovil od obeh odhajajočih funkeijonarjev postojanski "po-deštat" Marini in izročil podpre-fektn zlato spominsko svetinjo, načelniku kabineta pa srebrno tobačnieo. "Za tujerodee" — ti so namreč nekaj postranskega, tuje-tra. kar prav zaprav ne spada v Postojno in sploh ne v Italijo, ker je v imenu prebivalstva jKistojan-v skiga mesta in okraja že govoril \"podešta" -— "je poadravil odha-
GLAJ8 NARODA, 26. FEB, 19g7
ANQLESKi, MORNARJI PRED" ODHODOM NA -KITAJSKO-
jajoča bivši poslanik La vrenčič, ki se jima jc zahvalil za vse. kar sta storila kot predstavitelja fašistovske vlade za tujerodno prebivalstvo". Tako se namreč či-ta v "Popolu di Trieste".
Vidite, tako je treba storiti, potem j>a že izhajate ž njimi.
Pa je postojanska godba igrala in prigrizek — bojr ne daj banketa ! — je bil tako dober, tla ga poročilo prav posebej omenja s prav posebno pohvalo laškega gostilničarja. ki ga je pripravil.
Postojčani so jo potem takem imenitno pogodili. Še bolje pa so jo Kečani. mislim namreč jugoslovanske Hečane. ki so si pred kratkim zopet otvorili svojo staro "Citaonieo". ki je že *od nekdaj stala kot trdna, nepremagljiva trdnjava prav na sredi reškega "lvorza". Bilo je v resnici naskokov na to trdnjavo, tla bi jih skoraj ne bilo megoče našteti vseh. ali "Citaoniea" se je vedno zopet dvignila in danes stoji zopet čvrsto kakor nekdaj.
Silno zanimiva pa je bila slovesna otvoritev. Pomislite si. da je bilo prisotnih okoli 500 ljudi, poleg jugoslovanskega generalnega konzula z vsem osobjem konzulata tudi zastopniki vseh italijanskih oblasti, prefekt. kvestor. za-ne. predsednik apelacijskega sodišča. predsednik deželnega sodišča. zastopniki vojaških oblasti, med njimi celo neki admiral, iu pa da se je dal zastopati celo tudi vodja vsega reškega fašizma, oni slavni kapitan Host-Venturi, ki najbolje ve. kako in kdo jc svo-ječa&no opustošal "Citaonieo". Seveda je bilo pri tej svečanosti prisotnih prccejšuje število gostov s sosednjega jugoslovanskega Suša-ka. med njimi sreski načelnik načelnik mestne občine suhaške iti predstojnik redarstvenega pover-jeništva.
In smo mi Jugoslovani v resnici silno lojalni ljudje. "Piu d eosi. si. ..", bi rekel Lah. Ko je namreč vstopil v dvorano prefekt je godba zasvirala italijanske kraljevko. in italijanski prefekl ni nič več in nič manj kot vsak jugoslovanski A-eliki župan. Clo vek bi nogel biti radoveden, al bi v slučaju — tak slučaj bi s« moglo misliti, ob tako prijatelj skih odnosa jih vendar ni izklju čen — da bi prišel veliki župai sosednje jogoslovanske velike žu 'pa ni je .v Reko. ob kaki podobn
'priliki na italijanski strani, godba j njemu zaigrala jugoslovansko kraljevko.* Skoraj bi se dalo dvomiti o taki lojalnosti z italijanske strani in še tembolj, ker je pač izključeno. da bi Lahi koda j vabili Jugoslovane tako, kakor va-! bi jo Jugoslovani Italijane. V o-stalem pa ima tudi lojalnost svo-|je mejo in na reški slavnosti j>* j bilo z itlijanske strani vendarle ; že dovolj storjeno, da so se go-jspoda sploh odzvali vabilu in da !<o se navzoči italijanski častniki I ponižali celo .tako- rekoč, da so 1 plesali — kolo. ples "srbskih u-jšiveov in hrvatskih svinjarjev", kakor je blagovolil imenovati v 'rimski zbornici .Jugoslovane sedanji podpredsednik zbornice na-| rodni poslanec Giunta. tik .pred i podpisom tiste pogodbe, ki je dala Reko Italiji.
Smo pač res lojalni! Piu tli cosi, si ...!
Tragedija bede.
V MaszoM-ieeki pri Minsku na Poljskem se je odigrala te dni krvava rodbinska drama. 431etni agent Zaleski. ki je živel zadnje čase v siln ibedi. je sklenil, da pomori vse člane svoje rodbine, nakar izvrši samomor. Prišel je domov, kjer je ležala njegova žena bolna v postelji, okrog nje pa so sedeli njeni trije sinovi v starosti 12. 9 in 7 let — potegnil je revolver ter ženo ustrelil. Xato je jel streljati na otroke, ki so se skrivali v smrtnem strahu za pohištvom, vsled česar jih je samo obstrelil. Zadnjo kroglo jc pognal samemu sebi v sence ter obležal na mestu mrtev.
PAZITE NA VELIKE 4
Želodec—Ledice—Srce—J etra
Skušajte ohraniti življenje organe •zdrave ,s tem tla pijete dosti vode ter vzemite .svetovnoznano zdravile za lediee. jetra, mehur ter mehur-ne bolezni —
4g0>MEl|t£
Vt*lik odvajalni |K»mirjt-valex* in uaro-no zdravilo Ilolamlske tekom stoletij, i Pri vseh lekarnarjih v treh velikostih [ tiarantirano kot ]irvUstavljeuo.
| Glejte, da bo ime Gold Medal na vsak ifcittjl. Ne kupujte nadomestkov.
PETROLEJ IN RIBE
Že stoletja se bavijo raziskovalci prirode z vprašanjem, kako je i : nastal petrolej. 1'čen.jaki imajo več i I domnev o tem. Zanimivo je. kako' j si razlaga nastanek petroleja Mc-1 Karla ne .profesor v Pennsylva'niji. j Po njegovem mnenju poteka petrolej iz trupel poginulih rib. Te j niso bile morske, marveč sladkovodne ribe. ki so imele v pra-| davni dobi dokaj večji pomen, ne-I gt> ga imajo danes. V tej elobi je j bilo sladkovodnih rib dokaj več, nego morskih. Mnoge pokrajine so | pokrivale prostrane lagune in velika plitva jezera, ki je v njih kar : mrgolelo rib. Take plitve vode so se utegnile nenadoma posušiti, ra-!di česar so poginile ogromne mno-I žine rib. liiiila ribja telesa so prišla pri novi pevodnji zopet pod vodo. ki jih je polagoma pokrila J z blatom in tako zavarovala pred I zrakom. t'e pa ribe gnijejo v prostoru. kamor nima zrak pristopa, nastajajo ogljenčev voeli kin razne njegove spojine, ki jih vsebuje petrolej. Na ta način ustvareno olje se je počasi pomikalo v naslednje globlje sloje in je zlezlo globoko v zemljo.
Postanek petroleja iz rib se utemeljuje tudi s tem, da imajo ribe veliko masti. McFarlane pravi, da bo nekega dne izčrpan ves pe-troiej, kar ga je v zemlji. Tedaj bo nastala potreba, da se produei-ra naravnost iz rib. Takrat pa u-tegne postati ribarstvo ena najvažnejših gospodarskih panog.
i
Volkovi v Hercegovini.
V gornji Hercegovini, zlasti v Gacku in okolici Xevesmja je pati lo v zadnjem času mnogo snega ( V nekatera sela so vdrli lačni volkovi v staje drobnice ter so pov zročili že itak ubožnemu ljudstvu mnogo škode.
Strossmayerjeva galerija slik v Zagrebu.
> Ze lanskega leta so v Zagrebu ■ pričeli s preurejanjem Stros-smaverjeve galerije lik. Ker kredit ni zadoščal za dovršitev. je \ finančni zakon za prihodnje buel žet no leto sprejet še naknadni kredit v znesku 12.000 dinarjev.
ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA". NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR ' DRŽAVAH.
ftžmj/umARNEGA
RAZISKOVALCA f'
1 -- » _
Najčudovitejšo pustolovščino jc doživel v polarnih krajih kapitan Henrik Toke Muiin. Leta 1*»14 mu je naročila neka lomlonska tvrd-ka. naj preišče arktične kraje iu ugotovi, koliko je resnice na vesteh, da se nahaja tam zlato in cin. Ekspcdieija je čakala na ladjo in tačas si je ogleda IMunn obalo zemlje princa AValeškcga med otokom Viktorja in Baffinovo zemljo. Od tod je morala prehoditi cksijeelicija tlo zemlje princa "\Va-le*škega G0O milj. Čim bolj se je bližala cilju, tem bolj so postaja-li domačini, ki so spremljali eks-pedicijo. nemirni in razburjeni. Kapitan Muiin se j«' informiral o vzroku njihovega razburjenja in izvedel, da leži severno od zemlje princa TValeškega t a koz va ni otok fluli o v. Zakaj se tako imenuje.! mn domačini niso hoteli povedati.
Kmalu sta izginila dva Mana ekspetlieije in Munna je začelo skrbeti, kaj bo z njegovo usodo, ako se.domačini ne potolažijo. — Neke noči je izginil tudi vodnik, ii Eskimo Akko Moli. Munn se je j takoj napotil po njegovih stopin-}jah ter ]»risel na zasnežen hrib, odkoder je bil razgled daleč na okrog. V dolini je opazil jezero in ko se je spustil s hriba, je našel na bregu rokavice iz jelenje kože. V snegu je opazil kaplje krvi in sledove ogromnega ptiča, ki je imel med prsti plavalno mreno.
Kmalu je našel tueli jKigrcšane-ga Eskima. Akko Moli je ležal , mrtev ob jezeru. Desni rokav njegovega kožuha je bil raztrgan in žila na roki prcgrizetia. Munna se , je polastila groza, ko je opazil, da . jc neznani zločinec izsesal Eskimu . kri. Komaj si je nt'koliko oporno-. gel od groze, je zagledal na veliki I leeleni gori divjega moža ali bolje i rečeno zver v človeški podobi. — [ Divjak je baš zavihtel na ramo n-- Vitega morskega psa. ko se je pod
. Munn o m utrgal kos ledu. Krvoloč-i __ ______
ni potariiik je opazil kapitan«,, odložil svoje breme in planil proti njemu; Kapttau ga je betel ustreli H, toda puška je odpovedala iti predno je zamenjal naboj, je bil divjak že pri njeni. Udaril ga je s svojo orjaško pestjo tako, da je omahnil na kolena. Nato ga je prijel za levo zapestje m inn hotel pregrizniti žilo.
Muuu je napel vse sile. da se reši. Nekaj časa vta se valjala |k> snegu in Munn bi bil podlegel, da se mu ni posrečilo potegniti iz žepa kratkega bodala, s katerim je divjaka zabotlel. .Šele ko je bila borba končana, si je kapitan ogle-elal svojega čudnega sovražnika. I»il je skoro dva metra visok in ves kosmat. Imel je velike oči brez trepalnic in nenavadno dolge noge. Njegovi zobje so bili podobni silnemu pasjemu zobovju. Munu je potegnil orjaško truplo k jezeru in ga vrgel v vodo.
Krvav rendez-vous.
Mladi, v ljubezenskih stvareh podjetni trgovec Marcel Mena je prišel te dni z veselo vdovieo Ivo-no Colombel v neki pariški restav-rant. Komaj sta se vseella, že je prišla za njima mlada devojka. se vsedla k sosedni mizi ter jela trgovčevo spremljevalko ostro motriti. Ta ji je pc-glede začudena vračala, medtem ko je bil Monti v mučni zadregi. Nenatloma pa je odprla tlekiica svojo ročno torbico. vzela iz nje britev ter s«- vrgla na gospo Colombel. hoteč ji prerezati vrat. V zadnjem hipu. ko je bila vdoviea že precej obrezana, se je osokolil Moua ter se vrgel vines. Zato pa je dobil od napadalkc tudi on svoj tlel. Končno je hotela deklica prerezati tudi sama sebi vrat.
NAZNANILO.
Vsem naročičikom v državi Pennsylvania naznanjamo, da jih bo obiskal naš zastopnik Mr. J. CRKNE iti prosimo, da pri njem obnovijo naročnino.
Upravni sivo. '
NAROČILO	*f
Pošiljam vam celoletno naročnino $<U)0 • — (polletno $3.00) ter novega naročnika .
Njegovo ime .....................t........J........
Njegov naslov ..................................
Mesto in država ................+..................
Kot nagrado mi pošljite sledeče knjige, ki so navedene v vašem seznamu:	•	^
.............................♦....... -t.....
; ..................................... *.....
.............................v........ *.....
** t Skupaj $ 3.00 * ^ J	? ' (ali $ 1.50)
! Moje ime .......................................
Naslov...........................................
Mesto in država ................................
Naročnik fllas Naroda.
Če bi vam knjige, ki sem jih nar.vi*. medtem pošle, vas prosim, da mi pošljete drue, ki so približno i:-te cene in podobne vsebine.
aggaa'.v "i-:^':-;-:.? i : -	-. ■ ■ ■	-_
I SKRIVNOSTNA GOSPA, i
.... -\ ......s
ROHAN. <
i i - " v n i r/!ii
Za Glas Naroda priredil G. P.
21	{Nadaljevanje.)
lJilo ]»r«-tl petnajstimi leti in takrat jc bil lastnik majhne karton«/ne tvorniee v pritličju neke hiše v glavnem mestu. Stavbenik. oče I ršule Maleov. kateremu se ni takrat posebno dobro gfkdi-fo, je stanoval z ženo in otrokom v prvem nadstropju. Uršula je bi»-i.i takrat star« nekako osem let. Ta bleda, drobna stvarica ga je pogosto srečala na stopnjjcali.
On ni niti vedel, komu pripada otrok. Prebivalci hiše so ga malo brigali.
Zjutraj j«- prišel v svojo delavnico ter jo zapustil ob običajnem < a>u Njegova trgovina je bila majhna, potreboval je le malo ljudi in njegovi dohodki so bili majhni. Stanoval je drugod, precej oddaljeno od delavnice. Njegova žena je bila bclehna in imel je laznierje z neko lahkomišljeno lepotico.
Njegova dečka sta bila še majhna, a on je gojil vsakovrstna upanja glede obeh. Kazmišljal je o potih in sredstvih, kako bi povečal svoj posel ter ga spravil na višjo stopnjo, da zasluži več. Mali obrat je bil sorazmerno dobro zavarovan proti požaru in načrt, ki 'C jc naenkrat porodil v njegovi glavi, mu ni dal več miru. Vse je skrbno pripravil, kar je bilo potrebno za uspešno izvršenje njegovega načrta in v neki temni noči se je lotil izvršenja.
Mož ob pisalni mizi je poič.el škrtati z zobmi.
Zelo neumno jc napravil vse. zelo neumno, kajti drugače bi ga ne zalotili. Skrbno in enakomerno je sicer razlil vsebino steklenice petroleja po tleh in papirju, vendar pa je pustil vrata, vodeča v vezo. za prst odprta, da bi pobegnil v zadnjem trenutku, ko bi za-| netil celo zalogo. In tedaj se je zgodilo nekaj, kar ga je sedaj brezpogojno izročilo v roke 1'ršule Maleov.
-lasno je videl sedaj pred seboj prizor, ki je strmoglavil nje-ov smotreno z«počet načrt.
liavno je zanetil, noseč majhno svetilko, užigalico, ki naj bi mu pokazalo pot k boljši bodočnosti, ko je nekdo položil trdo roko na njegovo ramo in je užigalica ugasnila. Stavbenik, ki je stanoval v prvem nadstropju, se je ravnokar vračal s svojo ženo in oba sta hila opt zorjena od smradu petroleja.
Videla sta priprta vrata.
Hotel jc ubegniti trdi*roki in napačna brada je zakrivala obraz.
lioka pa ni hotela izpustiti ter ga povlekla po stopnjieah navzgor. Odtrgala mu je brado, na kateri je ostal košček kože. Napačna brada, ki bi ga morala zavan vati, je postala obtožiteljica. Ni se mogel izgovarjati s tem. da je dobil anonimno pismo, da so hoteli zažgati njegovo trgovino. Stavbenik je izsilil iz njega pismeno priznanje njegove krivde. Le dejstvo, da je imel bolehno ženo in dva majhna dečka, «ra je rešilo preti tem. da bi bil izročen policiji.
—	Jaz moram imeti tako priznanje otl vos. — je rekel stavbe-nk. — da ne boste še enkrat ponovili takega eksperimenta ter spra® vili v nevarnost večje hiše, v katerim stanuje več ljudi.
Takrat ni slutil. d<i jra jc videla mala 1'r.šula iz sosednje sobe, kjer je stala njena posteljica iti da j«' vse slišala.
Smisel nočnega pogovora s stariši je razumela šele po smrti svojih starišev. ko je našla med zapuščino tudi oni listek, kojega vsebina je onečastila njegovo ime.
Zastokal je kot tla ga mučijo.
<M njega je lahko zahtevala karkoli je hotela .le da bi njegovi sinovi nikdar ne izvedeli, kakšnih sredstev se je hotel nekoč poslu-/iti. da pride do denarja : da se ni obotavljal ogrožati življenja številnih, mirno spečih ljudi, da dobi zavarovalnino. Kaj. če bi se njegov načrt posrečil.* (V bi zgoreli vsi ti ljudje vsled njegove krivde?
Nikdar ni stavbenik izrabljal svoje moči nad njim in le kadar sta se srečala v veži ali na cesti, ga je ošvignil stavbenik z za-i ičljivim pogledom.
Ah. kako dolgo je bilo že tega. kako dolgo!
Dvignil je glavo ter se ozrl naokrog, boječ se. da se bo v kakem kotu pojavil strah preteklosti.
Danes je bil bogat mož. Sreča mu je bila naklonjena, njegova /ena je bila mrtva, a sinova sta živela. Oba sta bila mlada, nadarjena. uživala naj bi življenje ter spoštovala njegovo ime.
Vstal je .izpil čašo vode ter razmišljal, kako neumno je. da iro-vorc ljudje tako pogosto o mrtvi preteklosti.. Dokler človek živi in ti.lui. ni mrtva preteklost nikdar mrtva, temveč le navidezno mr-:va. Ko misli človek najmanj na to, m* prebudi ter jc tako strašno, strašno živa.
Just Koden je našel med došlo poto tudi pismo, ki ga je skrajno presenetilo.
Sedel je v svoji delavni sobi in Herbert je pri neki stranski mizici nekaj vpisoval. Tedaj je podal sinu pismo brez vsakega pojasnila.	I
Herbert je preči t al. zmajal z glavo ter še enkrat preči t al. nakar je rekel:	I
—	To je stvar, katere ni mogoče kar ta ko pojasniti. Gerstman niše. da velja neodpovedljivost hipoteke v slučaju njegove smrti, tudi za njegove dediče in da bo prišo kmalu tozadevno notarsko pi-MUO.
Gospodar Je žvečil svojo *nw>dko.
—	Mogoče je treba tudi to pripisovati Uršuli. Bila je v sobi. ko' smo zadnji krat govorili o hipoteki. Bilo je istega večera, ko je bila teta Elizabeta tako netaktna.
Herbert je vrnil pismo.
—	Veseli so svojega uspeha in ne brigaj se za to, odkod je prišel.
Just Roden pa je menil zamišljeno:
—	V resnici mislim, da tiči za tem Ursula in ker sva .sanni ter ni žensk v bližini, ti priznavam, da se mi zdi včasih, kljub svojemu preklinjanju Uršula nekoliko skrivnostna. Ko je pričela pred.krat-
1 i m govoriti o tem. tla mogoče Bet i na sploh ne podiva pod sarkofa-, join. me je oblila kurja polt. Da sem nato zagrmel. je bilo v resnici j le olajšanje zame. Hotel sem se iznebiti pritiska, ki mi je jemal sai>o.	.	|
Herbert se je mrko nasmehnil. Tako torej, tudi oče je že stal! 1 taboru prazuovernežev. tudi on je že občutil strah pred najbolj krasno žensko, ki je bila rojena. Bilo nm je žal vedeti to. a je fndi' razumel, kajti on sam...	''
Zaprl je knjigo, zamrmral kratko opravičilo ter zapustil sobo. )*resenečen je zrl Just Roden za njim ter žvižgal med zobmi.
Naenkrat je spoznal vse. Taka je bila torej stvar s ITerbertom. Ljubil je lejH». plavolasp Fran K Nekoliko r«*»fbiy-jen se je ]»odal k svoji ženi ter ji *|«ro*iJ' *voje najnovejše razlrrlt je.MG^p« Konfctan-• se je nasmehnila.	tj*
"
GLAS NARODA, 26. FEB. 1927
—	Ženske vidijo neizmerno ostrejše kot pa moški, ker vam jaz žc >izza Baden-Badena. da Ijnbi Herbert lepo Uršulo. Potom ostrega opazovanja obeh pa sem kmalu spoznala najbolj Aažno stvar: Uršula ne občuti ničesar do Herberta. Če ni dobil do sedaj še nobene korbice, jo bo dobil, kakorhitro bo prišel na dan z važnim vprašanjem. |
Zmajala je z gfavo.
—	Taka sinaha bi ne bila prav nič po moji volji. Uboga, vdova samomorilca, da ne govorim o drugih stvareh.
Just Roden je pričel pripovedovati o pismu Maks Gerstmana.
Gospa Konstanta je dejanski sklenila roki nad glavo.
^— To je delo Uršule, — je vzkliknila, napol vesela, napol preplašena. Hvaležnost je v njgj prevladala.
—	Skrajno ljnbezijivo bitje je, ta Uršula. — jo je hvalila v odkritem navdušenju.
Just Roden pa se ni mogel |>rav: tako odkrito veseliti, čeprav bi fo rad storil. Razmišljal je. s kakimi sredstvi je nežna Uršula pod-icdila svoji'volji brezobzirnega Gerstmana.
Dal je poklicati Uršulo v svojo delavno sobo. Pokazal ji je pi-smo ter vprašal:
___-(Dalje prihodnjič.)
JIf -11 RICE DEKO Mi A:	---
Priča.	w
Anglež, ki se je prejšnjega dne nastanil v Palace-hotelu. se j • zaupno sklonil k natakarju, p rinil pol krožnik 100-frankov»:ij bankovec in ]K>lgla.<no vprašal.
"Prosim vas. ali ni more.a v tem hotelu kake ženske, morda ene onih iz poLsveta. same in nezaposlene, ki bi mi lahko za čas mojega bivanja v vašem hotelu delala družbo? Razume .v*, da jo bom bogato nagradil.''
Natakar je z resnim obr. /t.ui odgovoril kratko in ressno. kakor človek. ki .se mu j>ozna. da ve ceniti besedo in denar: 4'Very	,sir.
kake so vam najbolj v5c3'
Vprašanje se je gla.silo t ik-> ono-sta vno in .sainoolxsebi ra»t.?nijivo. kot da bi vprašal gosta, ki <\h pečenka mu je ljubša, krvavopečma ali mastna.	j
"Blondinka, vitka, čustvena....'' se je izjavil brez pomišljanj i Anglež.	" *	| "Dobili boste, kar želi;o. Pari-žanka. Pride danes dopoldne.,.." j "Iz Berlina ?" i " Ne. zajamčeno originalna, ot-tnena, blaži rana. prijateljsko rahlo čutna. Seznanil vas bom dane.; zvečer ob 8. ž njo. Pridite ob .e.'. zopet semkaj. Tretja mizi d -n ''Dobro. Pridem" j Anglež je odšel na obrežje ter čakal večera. Medtem je prlsp'-'a v restavracijo Mile. Monicpie Baurlet v navadni modri ifoimsti obleki, z belim klobučkom. Natakar jo je uljudno sprejel in se kmalu >:-ipI--tel ž njo v pogovor.
"Dozdeva se mi. milos«Ijiva. da sem vam že lansko poletje .*: ivgel v Deauville."
"Da, da, spominjam se... Vam je ime Alfred...."
4,Dri. Alfred, milosti ji va... " Povejte mi. Alfred.... tukaj je
pač zelo dolgočasno?....."
"Ste sama. kaj ne?'' "Da....."
In ker je čutila potrebo, da se z nekem odkritosrčno razg-vor« :u razodene. je brez olepševanja priznala : "Sama. in to eelo s?inj. ko mi vzbuja svež morski zrak najrazličnejše misli in občutke ... Saj razumete!" "O, vem....."
"In vendar s ne moreni kar s prvim, ki mi pride naspry*:, sprijazniti in skleniti ž njim prlj&ieg stva.... Končno, če se že žrtvujem za razne zabave in veselic, mi mo ra to vsaj kriti moj holeU-C* račun."
"Naravno! Dobro s koristnim združiti. Toda, čakajte malo. Jaz bi imel nekaj za vas. Mo-ia. kakor-Snega ga vi iščete in potrebujete. Bogat Anglež, ki se prav ta \u d-»l gočasi. kakor vi. Pridite zvečer ob 8. semkaj, četrta w;za disno. On bo sedel pri tretji mizi. Seznani5 vaju bom.
*
Predstavljanj0 se je iziršilo po običajnih fonualii --'Vi pri časici dobrega južnega vina. Sir T'mo-thy Sowitt je bil mrž. dojilj in čeden. da bi Turer.. tudi najlepši samostojni dami, k" .h dolgoča--si. Pravi Ilerkul v sivim s-.veatrti m belih čevljih. Bil je galanten in takten ter kmalu poval;! Mani pio na večerjo.
"Ali želite mo*\i». da večer.?.iva sama?" ga j- vprašali, dovolj ja-s. o. da bi jo lahfeo ra?Mi*cT \>ak moški.
4'Nikakor,je odvrnil Anglež. * Dal ix#ru v v ".ki J: f / i rezervirali zli nr.ju 'L> .f1"^.*	i N.:-
mam nobenega .sfahn d.-t l i >/» v družbi tako sd_r r. n' e Pari/anke kompron.il ir.: *. '
Moniquo je ia ' « - mpn? pri-jctA^ dirnil ia nar e* oma ter z vidnim zado*oU/.^.-ni s . jj.-golo :oi»o božila j	resn:.*j
Ob 9. .so opazili številni gostje, ki so že bili	* • U«i «i\ora-
ni. dtleticni-ga, "i * t r. .* \».-i ,\n gleža v družbi krasne žeiLskc, ki je s svojo globoko dekoltirano toaleto vzbudila splošno pozornost.
Večerja je bila obilna in razkošna, kakoršne Moniqne že ve- Ivt sem ni imela. Po večerji sta .-rdela pri črni kavi na tera.-i. ki jo j; obsevala mesečina.
"Ali ne bi odšhr na lagune, v
čobi. sama..... ta krasna noe", jc
šepetala Monique vsa blažena.
"Da....." in suhoparno * je pristavil Anglež: "Zdi .-e mi .d* je
frank danes zopet porastel....."
Počasi sta plula v najetem čolnu po temnih kanalih proti odprt unu morju in se ]«ri Lidi zopet vruMa. Bilo je že ob eni ponoči, ko je .^'.r Timothy galantno poljubil roko svoje spremljevalke t«>r se umakril v svoje sobane. Manique je bila nemalo razočarana in na tihem .-t je mislila :
"Kakšen idijot!.... ToJa imeniten kavalir...."
Dvauajstikrat sta še obedovala in ( večerjala skupno. Vsak zA*ečer se je morala Manique vesti strogo po družabnih pravilih in včasih se je naravnost s težajo premagovala, da ni s silo potegnila Angleža v svojo sobo. ko ji je galantno podajal roko iu kavalirsko }>oljubil. Bila j«* naravnost vzradoščena, ko jo je sir Timothy dvanajsti večer po\a-bil na čašo šampanjca v svoj salon. V veselem pričakovanju je sedia v udobni fotelj. Toda ko je Anglež zvrnil svoji tretji "drv", je v,tal — ura je kazala eno |>o polnoči — in svečano izjavil:
"Draga prijateljica, spremil vas boan do vašrli vrat.... to zalit ?vj takt."
Razočarana mu je sledila Moni-j que. Ko je bila sama v svoji -sobi.! so jo oblile solze in dolgo je tra-j jalo. predno se je pomirila in za-; spala.
Naslednjega dne je zaman "iska- i la Angleža. Končno je stopila v re-| stavracijo ter ^rašala natakarja.
"Anglež?" se je začudil Alfred. "Kaj ne vesste. da je danes zjutraj že n a vse zgodaj odpotoval?"
Monique je pobledela. Skušala j je zakriti svojo razburjenost ter je i naglo odiila v park. da se malo' izprehodi in zbere. Pri tenis-igri-' šču si ji je vljiulno približal neznanec: "Miss Monique Bourlet.] če se ne motim...."
"Da. to sem jaz. gospod." "Dovolite, da se Vam predsta-' vim.... Eric Bumham. privatni . detektiv. Backer Street G6.... v j službi gosi>oda Timotliy Sowitta.": ^lonique ni razumela niti besedice. Gospod ji je zadevo kmalu pojasnil:
" Dobil .sem o l gospoda TimO-tliy Sow it t a nalog, da vam izročim ta ček. ki se glasi na 100 fuui-šterlingov. Je to za kritje vaših stroškov in v znak zahvale za vašo ljubeznivo družbo tekom tukajšnjega bivanja g. Sowitta." "Tola, jrospod...." "Takoj vam bom vse pojasnil. Sir Sowitt in njegova soproga bi se rada po medsebojnem sporazumu ločila. Da p« zauioret^ to doseči, je neobhodno potrebno, da se,
- ■ V
ZAKAJ TRPETI BREZ PRESTAMA
Sisyphus, v grški mitologiji slaboten korintski kralj, je bil po svoji smrti obsojen, tla mora valiti veliko skalo vrh gore". Kadarkoli je pri valil skalo do vrha. se
jfl^M
i
je zavalila zopet v dolino, vsled česar je imel neprestano delo. Mno-' Si ljudje, ki trpe na želodčnih boleznih, poskušajo vse mogoče pilule in tablete in njihove bole-' čine se ponovijo kakor Sisyphu-sovo neskončno trpljenje. Ti ljudje ne vedo. da je njih bolečine mogoče hitro odpravit i s Triner-jevim grenkim vinom. Berite tole: "New York. 2-1. januarja. Imel sem velike težave z želodcem, poskusil sem mnogo stvari, pa brez uspeha, zdaj {»a sem popolnoma zdrav in se imam zahvaliti samo , Trinerjevemu grenkemu vinu. —-j Charles Tomek." Dobite ga v lekarni za $1.25 steklenico. Vzore-! : n estekleiiiee pošilja po prejemu j l.ie Joseph Triner Company. — i 1.133 So. Ashland Ave.. Chicago, j III.
—Adv't. ------—--
| dokaže lahkomiselno postopanje s i strani moža. Sir Sowitt je t o do-! segel s tem. da se je z vami kom-; promrtiral. To zadostuje. Edino, i kar vas še prosi, je. da v slučaju | potrebe tu;li pred angleškim sodi-; ščem potrdite, tla je g. Sowitt v.< z | vami varal svojo ženo."
Monique je nekaj časa .strme zrla v detektiva. Nema jeza se je i zrcalila na njenem obrazu. Po j kratkem prevdarku pa je katego-1 i ično izjavila :
"Povejte gospodu Sowittu. da bi ne bil smel svoje žene varati samo ua zunaj, ako bi bil resno računal na moje pričevanje. Razumete?"
- i
I
ZRCALO, ZVESTOBA IN j LJUBEZEN j
V Londonu se je vršil nedavno zanimiv proces, ki priča, da preka-l ša življenje včasih v rafiniranosti najbujnejšo fantazijo ronianopis-l cev. Obtožen je bil neki trideset-} letni lord L., potomec stare angleške plemiške rodbine. Mož se je zaljubil v neko mlado plesalko. —1 Njegovi domači seveda o ženitvi s plesalko niso hoteli nič slišati. — Govorili so mu o uničeni karijeri,1 izgubljeni dedščini itd. Toda za-' ljubljen lord se z avse te grožnje ni zmenil. Naposled so udarili na-' sprotniki na najobčutnejšo stru-' no. Poskrbeli so, da se je raznesla vest. da ima mlada plesalka tiru-' j gega ljubčka in da lorda samo va-' 'ra. Zrno nezaupanja je kmalu vz-i klilo. Mladi aristokrat je začel vo-( ;huniti za svojo izvoljen ko. toda opazil ni ničesar, kar bi vzbudilo njegovo ljubosumnost. Kljub t°-mu je zabrusil nekega dne svoji izvoljenki v obraz, da je ne misli poročiti.	!
[ Miss Rosa Hunwitsch — tako se je pisala plesalka — je strastno | ljubila lorda. Pripravljena je bi-^ la na vsako preizkušnjo, samo da^ si ohrani njegovo srce. Tn lOrd se( je odločil za nečloveško preizkuš-njo.JOdvedel je igralko domov in' jo držal deset dni zaprto. Soba. j kjer je morala prestati preizkus-j njo. je bila polna zreal. Stene, tla J strop, vrata in okna. vse so bila zr-i eala. Sredi stropa je gorela velika
" Prijatelj delavca *
PAIN-EXPELLER
TnnttaaiBkkn|.T|ttttZ&4L
SUrtn 2« kot 50 lat.
O^jto-n traralik« naak« SIPKO.
rtTi I KKO? RKF m ' ^
S	parniko^ - Shipping	^
1. marca: M arih* Wublnfftun. Trst.
t. mraca:
Prea. Hardlnc. Cherbourg. Braocan. t marca:
Albert B*llin. Cbarbourc. Ham-bur*.	f
S. marca:
Olympic. Cfaerbours; Muenchao, Cherbourg. Bremen.
marca:
Prea. Uuoaevelt. Cherbourg. Bra-men.
10. marca:
Hochumbaau. Havre; Tburln«la Hamburg.
12. marca:
Beren^arla. CberlK>ur«: Franca Stuttgart, Cherbourg. Bra
men.
17.	marca:
Deutachland. Cherbourg Hambur«
18.	marca:
1t. marca:
Leviathan. Cherbourg; Bremen Cherbourg. Bremen.
23 marca:
Prea. Wilaon. Trat Columbua. Cherbourg. Bremen.
23.	marca:
L* Suvuie. Havre. Obrite ITuh> lnglon, Cherbourg Treieeu.
24.	marca:
Cleveland. Htmburc.
M. marca:
Oljrmp<c. Cherbourg; Republle, Crier bo urg. Bremen.
30. marca:
Frea. Harding. Cherbourg. Bremen.
SI marca:
Suffren. Havre; Hamburg. Cherbourg. Hamhurg: Berlin. Cherbourg. Bremen.
1.	aprila:
France, Havre — SKUPNI IZLET
14. maja:
SKUPNI IZLET a parnikom r.vniS
2.	Julija:
SKl'PNJ 1ZI.ET z nuvitn parnikom ILB OB KRA.NCE.
I	covtaiip	cov^'jrl.p "Jrf^-j
SESTJ)NIJPREKQ OCEANA
Na.krajža in najbolj ugodna pot za potovanje na ogrorrn.h parnikih:
MFRANCE'' 12. marca — 2. aprila " P A R I S '' 23. aprila — 14. maja
NAJKRAJŠA POT PO ŽELEZNICI. VSAKDO JE V POSEBNI KABINI 2 VSEMI MODERNIMI UDOBNOSTMI. Pijača in slavna francoska kuh.nja.	izredno n.zke cene.
y.a jann-itp si pi ustor u prvo v..žnj« n-»\ . «r t velikana
<(ILE de FRANCE1' 2. julija; 1. avgusta.
Vprafcijte kal«Teg:ik<>Ii p ^obla&'enega accnta alf:
FRENCH LINE — — — — 19 state Street, New York
V IN IZ
JUGOSLAVIJE <
PREKO HAMBURGA
NEW YORK (novi) ; HAMBURG I DEUTSCHLANu ALBERT BALLIN RESOLUTE RELIANCE Nail par n ki na tri vijake CLEVELAND, WESTPHALIA THURINGIA
f: vri > rs k a potov a nj a
POD OSEBNIM VODSTVOM
$ 198 —
Iz NEW Y0RKA do LJUBLJANE in NAZAJ
v modernem 3. razredu. (Vojni davek posebej.) _—i
TEDENSKA ODPLl'TJA Za povratna dovoljenja In <n~a-ge Informacije ae obrnite ua lokalnega agenta ali na
Hamburg - American Line
United American Lines, Inc. General Agenta 28 BROADWAY — NEW YORK
elektična žarnica, ki .se jo prižigala ' na hodniku. Plesalka je videla' nor in dan samo s^b«1. Kamor se je ozrla, ji je stopila naproti lastna postava.
Čez sedem dni so ijrralki odpo-' vedali živci. Razbila je «»110 zrcalo za driifrim in se naposled zgrudila v hudem živrnem napadu na kup stekla. Pr«*peljali so jo v norišnico. njeni roditelji so pa vlo- i žili tožbo i:i zahtevali od krutepa 1 lorda primerno odškodnino, ki jiin
jo je sodišč? tudi prisodilo. ======== j
|
Pozor čitateiji.
Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih \ kupujete ali naročate ! in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste ^vstregli vsem.
Uprava "Glas Naroda'.
Prav vsakdo-
kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —
MALI OGLASI v- **Glas Naroila*1.
^—mm^Ba—mmimmmummm
UMlM, KI HOČEJO POSTATI DRŽAVLJANI.
Foreign Language Information Service v New Yorku je izdala priročno knjižico, ki je namenje« , na onim, kateri žele postati arne-i riski državljani. Knjižica je pi.sa-, na v lahko razumljivi angleščini I ter esebuje nakratko vse podatke o državljanstvu. Stane 2"> centov, j V zalogi jo ima knjigarna Glas | Naroda. 82 Cortlandt Street, New > York City, i----
POZOR ROJAKI!
A' zalogi imamo šr nekaj knjig VODNIKOVE DRUŽIiE. Kdor nam pošlje $1.50, mu jih j»ošlje-J mo. Zbirko tvorijo štiri knjige—• . dva romana in dve poučni knjigi.
Uprava Glas Naroda.
Kako se potuje v ; stari kraj in nazaj v Ameriko. "
i Kdor 3« namenjen potovati t •Mrl kraj, Je potrebno, da je poa-Sen o potnih llatlb, prlllacl In dm-K!h stvareh. Vnled naSe doIgolKne Izkazuje Yam mi samoremo dati najboljša pnjamlla In priporočamo, vedno le prvovrstne brzoparalka.
Tudi nedHEavljanl samr/ejo po ! tovatl v stari kraj. toda preskrbeti si morajo dovoljenj«, all permit If Wanhinetona. bodisi za eno leto aS 6 meseoer in se mora delati pro-i Knjo vsaj en mesec pred od potovanjem In to naravnost v Washington. D. C. aa generalega aaaJal-ikega komisarja.
Glasom odredbe, ki Je stopila t veljavo SI. julija, 1926 aa nikomur več ne pofije permit po po&tl, am-| pak ga mora Iti Iskati vsak poeile« osebno, bodisi v aajbliSnjl naselnl-I Skl o rad ali pa ga dobi v New Toku pred od potovanjem, kakor kedo v proSnjl zaprosi. Kdor potuje ven brea dovoljenja, potuje na svoj* lastno odgovornost
Kako dobiti svojce Is starega kraja«
Kdor flell doMti sorodnike alf svojce ta starega kraja, naj nam prej plfie za pojasnila. Is Jngoala-vlje^bo pr1pu»*enlb ? tem leto «70 prl«lj?nre7t toda polovica te kv»» te Je določena ca ameriške driav-ljane, ki Sele dobiti tem rt s r We la otroke od 18. do 21. leta ia pa aa poljedelske delavce.
AmerUBd dXavljaal pa aamorej« dobiti sem Seoe In otroka do 18.
ta brea da M bili Stetl ▼ kvoto, potrebno pa Ja delati profajo v Washington.
Prodno podTsaaete kAkf konS. piti te nam.
FRANK SAKSER STATE BANK
S3 COETLANOT R. MKW TOČK
ADVERTISE in GLAS NARODA,