Poštnina plačana v gotovini. Marrbor, potek 27. novembra 1936 MARIBORSKI Stev. 27S. Leto X. (XVII.) Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 f Tel. uredn. 2440, uprave 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri t Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošli 10 Din, dost&vljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Ogla-se sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409 JUTRA” SS39HSH Shm mk mtdje 1 ttodjoeski Masavi Naša prelepa zelena obmejna zemlja med Muio in Savo, razprostirajoča se od Prekmurja in Sotle do orjaških gor Ojstrice, Rinke, Olšave in Pece, združuje v svojih vinskih goricah, v rodovitnih Poljih svojih ravnin, kotlin in dolin, v svojih šumovitih sredogorjih, v svojih Savinjskih alpah in vzhodnih odrastkih Karavank redko bogastvo in raznolikost Prirodnih krasot, tople miline in privlačne ljubkosti, divje lepote in grandiozne, Pmarnljive veličastnosti. Ne kmalu katera druga dežela je po naravi tako bogato in razsipno obdarjena s čudodelnimi zdravilnimi slatinami in toplicami, s kopališči, z zračnimi zdravilišči in letovišči; ne kmalu nudi katera druga dežela na tako ozko odmerjenem Prostoru toliko krasnih izletnih točk, ki vabijo z enako mikavnostjo zamišljenega tihega nižinskega popotnika kakor -drznega hribolazca, osvežujoč ga na duhu in telesu. Lepa mesta s prizadevnim meščanstvom, z živahno trgovino in obrtjo, z visoko duhovno in materialno kulturo; Pošteno, pridno in veselo kmetsko ljudstvo, ki podedovano grudo z znojem obdeluje z enako ljubeznijo bodisi na ravnem polju, bodisi v valovitih goricah in na strmem pobočju visokih gora, ali v svojevrstnih splavili spravlja bogastvo obširnih, gozdov v notranjost naše države. potem armada neumornih delavcev, ki v temni noči podzemskih globokih rovov kopljejo rudo, svinec in premog, ali Pa služijo v modernih tovarnah mladi, Procvitajoči industriji. In končno v sivo davnino nazaj segajoča preteklost, ki je v bogatih zakladih mestnih muzejev, v starih okopih in obkopnih jarkih, v sivih razvalinah nekdanjih gradov, graščin, cerkva in samostanov, v zadnjiii ostankih tihih, nekoč tako glasnih »glažut« še ohranila skromne, a še vidne in zanimive sledove o sebi. Važna naloga: vse to v besedi 'n sliki prikazati in z bujno-Pestrim propagandnim gradivom kar največ prijateljev in tujcev privabiti v deželo in deželi pridobiti vse blagodati visoko razvite moderne tujskoprometne industrije. To je končni namen treh propagandnih pretepel pokojnega Krambergerja, ker je bil vinjen in razdražen, ni pa imel namena svojega tasta Ubiti. . »| (Ob času poročila razprava še traja-' Hlatišmkž in jokoS&ke, amkt Nacionalnim organizacijam! V proslavo državnega praznika bo priredilo Sokolsko društvo Maribor-matica v Narodnem gledališču v ponedeljek 30. t. m. ob 20. uri slavnostno akademijo s sodelovanjem vojaške godbe. S te*m vabimo vse mariborske organizacijo, naj pozovejo svoje članstvo, da se udeleži akademije v čim večjem števila. Na državni praznik 1. decembra pa bo Sokolsko društvo Maribor-matica popoldne ob 15. url akademijo ponovilo, nakar opozarjamo vsa bratska okoliška društva in sokolsko mladino ter vse Sokolu naklonjeno občinstvo. Predprodaja vstopnic pri dnevni gledališki blagajni. Pogreb blagopokojne Amalije Klasinc bo danes ob 15.15 iz mrtvašnice na frančiškansko pokopališče (ne kakor je bilo v včerajšnji osmrtnici pomotoma javljeno ob 15.50). Smrtna kosa. V porodnišnici je umrla žena kovača državnih želez. Ivana Gro-bin, stara 36 let. Žalujočim naše toplo sočutje! ^ Jk&t&jesbm fMma me Kino Union. Danes svetovni velefilm »Car Kalifornije« z Louis Trenkarjem. Film, ki je dobil prvo nagrado. Fifo; o ciganiii. Danes se prične predvajati v tukajšnjem Grajskem kinu prelepi, novi ruski film iz ciganskega življenja. Tukaj zvenijo originalne, krasne ciganske pesmi, v središču te ciganske pesmi pa je najbolj znana ciganska ruska pevka Lela Černaja. Film je epopeja ciganske usode, ciganskega življenja in ciganskega potovanja po ogromnih ruskih stepah. Na predvečer državnega praznika 1. decembra priredi prostovoljna gasilska četa v Mariboru bakljado in povorko z godbo po mestu. Gasilska četa vabi vsa narodna društva, da sodelujejo pri bak- Gladovna stavka v rudniku Stanovsko ljadi in povorki. Društva se zbirajo do pri Poljčanah. Rudarji v Stanovskem pri 19. ure v Ciril-Metodovi ulici pred sre- j Poljčanah so stopili tudi letos prav v tem skim načelstvom. Povorka krene točno; času v stavko S to razliko, da .so letos ob 19. uri od vogala Ciril-Metodove uli- napovedati gladovno stavko. Šli so v ro- Peies vela muzikalna m, n »Kralj morja« v Mariboru. G. Povod- in Maistrove po Maistrovi, Kolodvorski, Aleksandrovi, Slovenski in Gosposki ve in se niso hoteli prej prikazati, dokler ni bila zadeva z lastniki urejena. Vsega nik Jože, lastnik hotela in restavracije b in n a vod i la ne b odo izda na. “S, w'Ti rtiH-iJefiM»»kk'H fl Mariboru Se ni bilo. Je to takozvani »kralj morja« ter je bila ta redka riba ‘ , . -........... W w --j »il 1/iUl » U C. iUCTl Ulili Ul T OVftU ulici na Glavni trg, kjer bo po odsvira-j skupaj je bilo zadmji čas tu zaposlenih nju državne himne razhod. Posebna va- kakih 60 rudarjev. Rudarji so prišli v doseže riba lahko dolžino poldrugega] metra. G. Povodnik je to morsko redkosti razstavil pred svojo restavracijo. i Predavanje o vojni mornarici. Jutri v uieta v splitskem zalivu. V starejši dobi j ^«b ,16' l!ri Padava v prostorih _:u„ t„i,i— A~.vn~n 1 Ljudske univerze pod okriljem Pomlad- ka J. S. g. podpolkovnik Čordašič o važ-j nosti morja in o vojni mornarici. Preda-j vanje ponazorujejo skioptične slike. Po-Snnrt na državnem mostu. Včeraj po- mladkarji in vsi, ki se zanimate, vab-poldnc ob dveh se je zgrudil na držav- ljeni! nem mostu 621etni vpokojeni višji sodni j Kakor vsako leto, tako bodo tudi letos oficial Vinko Stegnar iz Ljubljane, brat i izvajali člani Sokola-matica na’svoji po-bolnišniškega upravitelja Josipa Stegnar- nedeljkovi akademiji vaje, ki jih je seja, ter obležal mrtev na posledicah mož-j stavil br. inž. Viktor Lindtner-Murnikov ganske kapi. V Ljubljani je bil splošno | učenec. Vaje letošnje akademije z ozna-znan in je prav vneto deloval pri ljub-'ko »Telovadna etuda št. 2« bodo ne-ljanski Glasbeni matici, katere častni član dvomno žele, kakor vse Lindtnerjeve se- je bil. Njegovo truplo prepeljejo v Ljubljano, kjer bo pogreb. Žalujočim naše iskreno sožalje! Himen! V zadnjem času so se v Mariboru poročili: Ivan Lukšič, računski svetnik v pokoju, in Ernestina Furiakovič, zasebnica, Aškerčeva ulica 3. — Ludo-vik Flisar, mehanik, in Jolanka Rituper, zasebnica, iz Murske Sobote. — Avguštin Čurič, tapetnik, in Marija Kovačič, tkalka, Plinarniška ulica 29. — Franc Klasinc, kmečki sin, in Ana Skodič, kmečka hči, iz Slivnice pri Mariboru. — Vid Palčec, kroj. mojster, in Marija Schmidt, zasebnica, Marijina ulica 10. — Ivan Pre-volšek, tkalski mojster, in Milka Meštro-vič, navijalka, Meljska cesta 109. — Martin Gorjak, kaznilniški paznik, in Alojzija Zmazek, kuharica, Maistrova ulica 1. — Jurij Golob, mizar, in Marija Hanže-lič, tovarniška delavka, Praprotnikova 27. — Ivan Pogorcvc, kmečki sin, in Marija Napast, kmečka hči, iz Cirkovc. — Anton Masten, delavec, in Marija Šulek, želarka, iz Svetinj. — Franc Mdrtli, posestnik, in Antonija Potočnik, posestniška liči, jz Čadrama. — Anton Inkret, hišni Posestnik in trgovec, ter Anica Seršsa, Posestnica, Praprotnikova ulica 1. — Luka Demšar, podpolkovnik v Petrinju, in Hermina Lužnik, učiteljica, Tržaška cesta 18. — Janez Matjan, ključavničar državnih železnic, Vojašniška ulica 12, in Pavlina Holntaner, šivilja, Nova vas. — Prane Dečman, zasebni uradnik, Pobrežje, Zrkovška c. 20, in Antonija Premzl, šivilja, istotam. — Ivan Gajzer, tovarnici ključavničar, Studenci, in Marija Fak, l^alka, Studenci. — Alojzij Mlinarič, krojaški pomočnik, Pobrežka cesta 21, m * Kunigunda Rančigaj, kuharica, istotam. -'uistav Ravš, kovinotiskarski pomočnik ^obrežje, in Marija Antolič, Pobrežje. Bilo srečno! šahovske tekme za klubsko prvenstvo jjravske banovine odigrajo MŠK in “JNŽB v kavarni »Jadran« v soboto ob uri in revanžno tekmo v nedeljo ob H uri. Liudska univerza v Mariboru. Danes v Petek ob 20. uri predava gospod uni-Verzitetni profesor dr. Kidrič iz Ljubljane o Prešernu ter o kulturnih, socialnih !1 političnih vprašanjih njegove dobe. j V cerkvi zaspal in okraden. Delavec ,Van B. se je včeraj opoldne podal v cer-zev sv. Jožefa v Studencih. Pri tem je s‘*sPal. Ko sc je zbudil, je zaman iskal °,ll2() dinarjev vredni klobuk. Zadevo stave, največji uspeli! Podstrešne podgane. V noči na četrtek je doslej še neznani zlikovec vlomil v podstrešje hiše v Trubarjevi ulici 4, kjer je s silo odprl podstrešne shrambe ter odnesel razne predmete. Koliko pravzaprav znaša škoda, še ni dognano. Za vlomilcem sedaj poizveduje policija. Iz šale bridka resnica. V Metelkovi ulici so fantiči zbijali šale ter se igrali. Pri tem je nekdo podstavil nogo Izletnemu Josipu Ploju, ki si je pri padcu strl nogo. Prepeljali so ga v bolnišnico. Nezgoda dimnikarskega mojstra. Znani mariborski dimnikarski mojster, 421et-ni Ljudevit Pucelj, si je pri padcu na stopnjicah zlomil levo nogo v gležnju. Odpremili so ga v tukajšnjo bolnišnico. Delavec — delavka! Kam se lahko o-brneš s prošnjo za pomoč, če izčrpaš pri 1 nasprotje z lastniki, ker jim ti niso redno izplačevali že itak minimalnih mezd. V obrambo svojih pravic in v dosego svojih upravičenih zahtev so zato sklenili gladovno stavko. Tako ie bil pozvan v CIGANSKI ZAKON Poljčane tajnik zveze rudarjev g. Arh iz Zagorja. Sem so prispeli tudi zastopniki oblastev, nakar so se začela pogajanja, da se ugotovijo vsi vzroki, ki so privedli rudarje do tega koraka. Pogajanja so, kakor kaže, zadovoljivo- končala. Stavka je končana in se delo v rudniku zopet nemoteno vrši dalje. Prav bi bilo, da bi prejemali rudarji pravočasno svoj borni zaslužek, tembolj sedaj, ko trka na vrata zima in se bližajo prazniki. Radi poskusa divjega lova jo bil danes dopoldne obsojen pred malim kazenskim senatom 371etni zidar Avgust Kogelnik iz Kumna na 1 mesec zapora, ker je dne 3. junija t. 1. na Plešiču pri Sv. Lovrencu na Pohorju v lovišču ravnatelja Bogdana Pogačnika streljal na divjega kozla. Bloki »Pomoč potrebnim«, ki jih je uvedla mestna občina, da se zatre preveliko beračenje po mestu s strani okoličanov, delamržnežev in raznih tipov, so se pokazali kot zelo praktični. Na ta način .se je skoraj že docela odpravilo javno beračenje po ulicah. Da se čimbolj onemogoči tudi beračenje po hišah, ponovno apelira mestna občina na meščanstvo, naj se poslužuje tudi v naprej izključno le omenjenih blokov, ki se dobijo v socialno-političnem oddelku in v vseh trafikah. Razni nepoklicani berači vse zakonite dajatve in ostaneš z iz delamržnosti, ki se skrivajo pred družino brez pomoči in podpore, še ve- \ oblastmi in varnostnimi organi, se 'Spri-dno nesposoben za pridobivanje? To čo dejstva, da ne bodo dobivali denar- vprašanje se bo obravnavalo na sestan ku zastopnikov delavstva, ki ga sklicuje stanica za socijalno skrb rekonvalescen-tnili delavcev v Mariboru za nedeljo dne 29. novembra 1936 ob 9. uri dopoldne v dvorani Delavske zbornice. Licencovanie žrebcev za 1. 1937. Li-cencovalna komisija bo za 1. 1937 Iicen-cirala žrebcc dne 9. decembra 1936 ob 14. uri na sejmišču v Mariboru. Priznati je treba vse žrebce ne glede na to, ali so že bili prijavljeni ali ne. nih sredstev, ne bodo upali beračiti, ker mestna občina vnovči bloke le siromašnim, ki so podpore vredni in potrebni, druge pa preda varnostni oblasti ali odpravi v domovinske občine. Bloki z 10 listki^ po 50 par stanejo Din 5 komad. Beračenje se more odpraviti ali vsaj omejiti le s sodelovanjem javnosti. Nočno lekarniško službo imata danes Maverjeva lekarna v Gosposki ulici in Vaupotova lekarna na Aleksandrovi cesti. ie B. Prijavil orožnikom, ki iščejo tatu. 1000 inozemcev za madridsko fronto BARCELONA, 27. novembra. Semkaj je prispelo 1000 inozemskih borcev, ki pojdejo v Madrid, da se borijo proti Francovim četam. MADRID, 27. novembra. Vojno ministrstvo objavlja, da so nacionalisti nekoliko močneje pritisnili proti Talaveri in Guadalajari. Na drugih mestih pa ni bilo radi slabega vremena n »kakšnih večjih spopadov. GIBRALTAR, 27. novembra. Francove vojne ladje so ustavile neko rusko ladjo, ki pa je vožnjo lahko nadaljevala. Radi burnega morja je namreč Francovim vojnim ladjam otežkočeno zasledovanje parnikov v gibrattarskih ter okoliških vodah. SPLIT. 27. novembra. V tukajšnjih krogih so se razširile vesti o možnem napadu Francovih vojnih ladij tudi na naše parnike ter njih kontroli Vse te vesti se demantirajo z istočasnim pojasnilom, da naši parniki že poldrugi mesec ne vozijo v španske luke, kar je za naše gospodarstvo, zlasti za izvoz lesa, silno velika škoda. Antoneseu v Varšavi VARŠAVA, 27. novembra. Semkaj je prispel romunski zunanji minister Anto-nescu. Na kolodvoru ga je pozdravil poljski zunanji minster Beck in njegova soproga. Gospa Beckova je izročila gospe Antonescu lep šopek cvetlic. GRMSKI * n* -T Wtek prVnitera »Korak bliže vojni" VARŠAVA, 27. novembra. »Kurier Po-rany« se peča z nemško japonskimi protikomunističnim sporazumom in pravi: »Sedaj smo korak bliže vojni«. To stališče zavzemajo skoro vsi ostali poljski listi, berlinski dopisnik službene »Gazc-ta Poljska«, ki ima v Berlinu prav dobre zveze s tamošnjimi merodajnimi krogi, ugotavlja, da se v berlinskih k rogi! i priznava, da je sklenjen sporazum o tehničnem nemškem sodelovanju pri japonski oborožitvi, zlasti glede letalstva in topništva. Nemška vojna industrija, ki ne bi imela skoro nlkakšnega posla, ker je nemška vojska itak že opremljena, pa bo dobila s tem zaposlitev v tehničnem spo-polnjevanju japonske vojske, dočiin bi Japonska dala Nemčiji sirovine ter gospodarske koncesije v Mandžuriji. Bataljon » Marti nez Barrios« se pri pravlja pred Madridom k obrambi. Kakšno vreme se nam obeta. V smislu dunajske vremenske napovedi za danes ne bo še nobene bistvene spremembe sedanjega vremena. Sečnja in prodaja božičnih drevesc. Mestno poglavarstvo mariborsko opozarja prodajalce božičnih drevesc na banovinsko naredbo glede prodaje in sekanja božičnih dreves z dne 14. nov. 1932 III No. 8133^1 (Sl. 1.92/32), glasom katere se mora vsak prodajalec, ki pripelje na mariborski trg božična drevesa, izkazati s predpisnim izvornim potrdilom. Tržni organi bodo brezizjemno zaplenili vsa božična drevesa, 62 bi se prodajalec ne mogel izkazati z izvornim potrdilom, vrhu tega pa se bo proti kršiteljem uvedlo kazensko postopanje. tUuodita REPERTOAR: Petek, 27. novembra: Zaprto. Sobota, 28. novembra ob 20. uri: »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«. Red C. Znižane cene. Nedelja, 29. novembra ob 15. uri: »Ukročena trmoglavka«. — Ob 20. uri: »Baron Trenk«. Ponedeljek, 30. novembra ob 20. uri: »Sokolska akademija«. V nedeljo popoldne »Ukročena trmoglavka«. Ta Shakespearejeva duhovita komedija kaže v trinajstih, hitro se vrstečih slikah, ki so polne humorja in situacijske komike, kako se trmoglavim ženskam trma izbije. Konec te predstave je že ob 17. (5.) uri, na kar opozarjamo okoliške obiskovalce. V Mariboru, dne 27. XI. 19 ■aaDBorarTm".rjiiamjPHa ■ i »i i n■— la žufifeuja tu sveta Maž v \emkovM mdUi: lezikov Dr. Harald Schiitz je naj večji genij v znanju jezikov, kar jih pozna zgodovina. To vam je mož-učenjak, ki govori in piše 290 jezikov. Že izza svoje rane mladosti živi v Frankfurtu ob Meni v neki stranski ulici. Schiitz ima svojevrsten talent za jezike, ki ga je podedoval od svojega starega očeta, znanega sanskritista, C. Schiitza, ki je obvladal 12 jezikov, kar je bilo za tedanjo dobo istotako rekordno število. Tudi njegov oče je bil vsestransko izobražen mož, ki je obvladal več klasičnih in novejših jezikov. Kje dobimo ta fenomen jezikovnega znanja? Kje drugje, če ne v njegovi knjižnici, ki šteje danes nad 14.000 zvezkov in ki spada med najpomembnejše in največje zasebne knjižnice. Pri zadnjem obisku nemških novinarjev je podal 63 letni, toda še vedno čili učenjak zelo zanimive izjave. Na vprašanje, kako je mogoče priti do tako neverjetnega znanja jezikov, jim je odgovoril sledeče: »Kako sem se naučil 290 jezikov, po pravici povedano, niti sam ne vem. Imam pa za to prav poseben recept. Pri učenju jezikov odločajo trije važni činitelji 1. ljubezen do jezika, 2. prilika in 3. čas. Cas in priliko sem imel sam, ljubezen do študija sem pa podedoval po svojih pradedih. V poverjeništvo sodniškega odbora LNP (službeno). Za stranska sodnika pri tekmi Maribor : Celje se določata pss. Kaspar in Klippstatter, Maribor : Rapid rez. sodi pss. Peteln. — Dne 1. decembra t. 1. sodijo: Maribor : Rapid ss. Bergant, Gra-djanski : ČŠK ss. Petrovič, Drava : Ptuj g. Versel. — Tajnik. Iz odbora lahkoatletskih sodnikov. Žirija pri teku za Vahtarjev pokal dne 1. decembra je naslednja: vrhovni sodnik g. Fišer, vodja in starter g. Bergant, sodniki pa gg. Smerdel, dr. Jettmar, Perin, Starešina in Venutti. ISSK Maribor : SK Celje. Prvenstvena tekma med ISSK Mariborom in SK Celjem bo v nedeljo na igrišču SK Ra-pida ob vsakem vremenu. Mt&iske Movke PTrTirE" v' '"TT** r* Smrtna kosa. V Ptuju je umrl nagle smrti v visoki starosti 85 let trgovec in ptujski meščan g. Anton Saria. Pokojnik je oče univerzitetnega profesorja na ljubljanski univerzi g. Baldvina Saria in trgovca v Ptuju g. Otmarja Saria, ter brat Marije, omožene in vdovljene gospe Maister, in Kristine, omožene Bauman, ki je istotako vdova, obe stanujoči v Ptuju. Žalujočim iskreno sožalje! Prevzem upravnih poslov občine Breg. V četrtek 26. t. m. je mestna občina ptujska prevzela upravne posle od občine Breg za one dele, ki so priključeni k mestu. Na tem delu se vrši sedaj popis pre- meni ni samo živela ljubezen, temveč prava jezikovna mrzlica. Za vsakim jezikom, ki sem se mu hotel priučiti, sem dirjal, kakor dirja lovec za svojo divjačino. Z učenjem jezikov sem pričel že v svojih mladih letih. Še predno sem priče! obiskovati gimnazijo, sem že znal na pamet nekaj italijanskih narodnih pesmi m začetek Odiseje. Poleg latinščine in grščine sem se učil kot mladi gimnazijec nemščine, francoščine in angleščine. — Ljubezen do učenja jezika me ni zapustila niti takrat, ko sem bil na vseučilišču. Poleg matematike, naravoslovja in filozofije nisem opustil študija jezikov. Tudi takrat ne, ko sem postal učitelj za fiziko in matematiko. Ko so me v letu 1909 upokojili, sem se ponovno lotil jezikov. Učil sem se kar po več jezikov naenkrat. V mojem prevodu je izšlo neko kitajsko delo in nekaj prevodov iz sanskrita. Spisal sem posebno razpravo o vseh jezikih naše današnje dobe in posvetil še prav posebno pozornost jezikom, ki se govore v nemških kolonijah. S posebnim zanimanjem sem se lotil študija »ezikov črncev v severni, srednji in južni Ameriki. Temeljito sem predelal vse literature angleškega francoskega in slovanskih jezikov. Od tod je šla pot mo- bivalstva in se zbirajo ostali potrebni po-1 datki za evidenco pri mestnem poglavarstvu v Ptuju. — Občina Breg kot taka vrši še nadalje občinske posle, toda le za one dele, ki so ostali še v njenem območju in sicer do občinskih volitev, ki se vrše dne 6. decembra t. 1. Prevzem upravnih poslov od občin Grajena in Ra-goznica je preložen na poznejši čas. Revizija. Predsednik okrožnega sodišča v Mariboru g. dr. Žiher se mudi ta teden na običajni letni reviziji sodnega poslovanja pri tukajšnjem sreskem sodišču. Smrt kosi. Dne 1. novembra je umrla ugledna veleposestnica iz Noričkega vrha — Črešnjevec Marija Korath v starosti 73 let. Nedavno jo je zadela kap, kateri je podlegla. Ravno teden dni zatem dne 8. novembra 1936 je bil pokopan njen sin Karol Korath v najlepši dobi 43 let, ki je podlegel pljučnici. Umrl je pri\ prevozu v bolnico. Pokojnik, ki je bil absolvent mariborske gimnazije, je na-daljni študij opustil ter se posvetil kme-tovalstvu. Bil je dolga leta soustanovitelj in agilni tajnik tukajšnje vinarske podružnice. Dne 13. novembra t. 1. je bil pokopan ključavničarski mojster in hišni posestnik Matija Vrbnjak iz Gor. Radgone v najlepši dobi 39 let. Dne 24. nov. pa je bila pokopana Marjeta Vaupotič v starosti 59 let. Zbolela je nenadoma na hudi angini minulo nedeljo 22. t. m. V Radgoni je bil v nedeljo 22. t. m. pokopan avstrijski rezervni podpolkovnik jega študija preko vseh italijanskih in španskih originalov do orientalske arabske, perzijske, indijske, kitajske in japonske kulture. V Frankfurtu sem medtem imel že več predavanj v orientalskih jezikih. V posebnem oddelku ima dr. Schiitze zbirko svojih spisov. Zanimiva je knjiga »Ljubezen in lirika 50 narodov«. V posebni knjigi ima zabeležene po vrsti vse jezike, ki jih je študiral. Ta knjiga nam dokazuje izredno pridnost in vztrajnost učenjaka; kateremu je težko najti dvojnika. V tej knjigi je zabeleženih nič manj kakor 290 jezikov. Kljub starosti pa dr. Schiitz še ni prenehal s študijem in upa, da bo kmalu dosegel število 300. V knjigi je zabeleženo prav vse, ke-daj se je učil navedenega jezika, v katerem času in na kakšen način. Med tisoči in tisoči knjig je zakopan osiveli učenjak. Način njegovega učenja jezikov je zelo enostaven. Prične se pri malem izvlečku kateregakoli čtiva, ki ga raz,-členi na posamezne besede, ki se jih nauči. Ko so posamezne besede že njegova last, tedaj jih skuša vezati sam v stavke. Za pravilno izgovorjavo pa mu služijo gramofonske plošče. Otmar Wanner, ki se je pet dni poprej ponesrečil pri vožnji na kolesu. Zlomil se mu je volan, pri čemer je padel tako nesrečno, da mu je navpičen železen drog pri prednjem kolesu prebodel spodnjo čeljust in nebo tako, da je tej hudi poškodbi podlegel. Mrtvorojenček v potoku. Te dni je poslovala v Biserjanah pri Sv. Juriju ob Ščavnici sodna komisija iz Gornje Radgone pod vodstvom kazenskega sodnika g. Schweigerja, da ugotovi podrobnosti o nenadni najdbi novorojenčka v potoku Voščica, ki teče skozi vas Biserjane. V tem potoku so namreč našli šolarji trupelce komaj rojenega otroka. Izvršena je bila obdukcija, ki je dognala, da je bil novorojenček še nedonošen in mrtvorojen. V blatu plitvega potoka ie ležal kakih 14 dni ter je bila nežna kožica že v pričetnem razkroju. Takoj po najdbi no- vorojenčka v potoku se je pričelo po vsej okolici šušljati med prebivalstvom, da je tega novorojenčka porodila neka 34Ietna dekla Grmič Marija, ki je službovala pri nekem posestniku v Biserjanah ter je umrla dne 6. novembra t. 1. nenadne smrti najbrže radi izkrvavitve po porodu. Govori se, da si je nezakonska mati iz gotovih vzrokov hotela odpraviti plod nezaželjenčka. To. njeno ravnanje pa je bilo brez dvoma tudi vzrok njene nenadne smrti, s katero so ostale nepojasnjene tozadevne skrivnosti. ttouice a HUuske^a ftoija Slovo. V Ljutomeru se je pretekli teden poslovil od svojih prijateljev in znan cev honorarni nastavnik meščanske šole g. Krejči, ki je nastavljen v Belem polju za suplenta. Omenjenemu gospodu želimo mnogo zadovoljstva na novem službenem mestu, Ljutomerčane pa naj ohrani v dobrem spominu. Premestitev. Carinski nadzornik Matija Mihelčič iz Gornje Radgone je premeščen v Zagreb. Uradne ure katastrske uprave. Katastrska uprava v Ljutomeru ima uradne ure ob torkih in petkih od 8. do 12. ure. kar naj stranke upoštevajo. Telico so ukradli. Na Razkrižju so do sedaj še neznani drzni tatovi ukradli posestniku Šajnoviču telico, jo v gozdu zaklali, zdrli kožo ter nekaj mesa odnesli, ostalo pa so zakopali v listje. — V Lu-kavcih so neznani tatovi ukradli posestniku Novaku svinjo, jo zaklali in odpeljali. Ker je takih tatvin vedno več, gre gotovo za tolpo, ki se klati po ljutomerskem srezu. Skromnost. A: »Od kod imaš to verižico?« B: »Našel sem jo!« A: »Zakaj pa najdbe nisi prijavil?« B: »Nočem, da bi ljudje mislili, da se baham s svojo poštenostjo.« Kolesarska smola. Jože: »Kako pa. da se ti je pneuma-tika na kolesu razpočila?« Tine: »Kako? Čez steklenico je šlo kolo!« Jože: »Pa je nisi videl?« Tine: »Kako neki? Ko je pa bila v žepu nekega pijanca.« Mali o Razno MORSKE RIBE V GRAJSKI KLETI. Brancini, oradi, cevoii, san-hero, barboni, škampi ocvrti in rižoto iz škampov, pole-rovka in dr. 6931 MORSKE RIBE vsakovrstne, pripravljene na razne načine in to samo v gostilni »Dalmacija«. J. Kapi-tanovic. 5930 PRI KRALJU MORSKIH RIB — GOSTILNA VICEL Rotovški trg 8. danes pojedina svežih morskih rib: Brancini, barboni. cevoii, kalamari. sardele, male ribice, moli, arboni. dentali, grongo. san-piero^____________________5914 Ravnokar prispela nova po-šiljatev prvovrstnega VIŠKEGA VINA Vsak dan velikanska izbira svežih morskih rib. Restavracija »Novj svet«. Jurčičeva ul. 7- 5900 MORSKA RIBA. KRALJ MORJA ki je bil ulovljen v splitskem zalivu, se danes servira v restavraciji »Nov; svet«. .5912 Sobo odda ODDAM SOBO z vso oskrbo in uporabo kopalnice. Erjavčeva 12. 5913 Danes prispele sveže Posest HIŠA dve sobi in kuhinja, z vrtom naprodaj. Limbuš 97, pri postaji. 5911 v Mostam 68 In minevajo dnevi z vsakovrstnimi napadi. Usiljuje se vprašanje: Ali je Šarlo-ta res blazna, ali ni? Sedaj sedi popolnoma normalno pri mizi, se vsede na stol m otreduje mirno, brez nervoznosti, kakor da bi nikdar ne bila občutila manije strahu pred strupom. Čita, se sprehaja in zabava. Tu pa tam pa — to so za Marijo Hen-rieto najstrašnejši trenotki — si Šarlota postavlja vprašanje: Ali sem zdrava ali ne? Tu se čuti tako dobro in mirno. Zdi se mi, da bi mogla tukaj vse prenesti in vse prestati!« V kapucinsko grobnico. Dne 20. januarja 1868 zadonijo dunajski zvonovi. Na Dunaj so prispeli zem-ski ostanki Maksimilijana mehiškega. Po španskem ceremonialu ga pokopljejo v poslednje domovališče vseh Habsbur-govcev — v kapucinsko grobnico. Razbite tipke. V Tervuerenu so v veliki zadregi. Šarlota je zadnje čase skoro popolnoma prisebna. Naj ji povedo, kaj se je pripetilo? Naj ji ničesar ne povedo? Ali je sploh še bolana? Ne, zadnje tedne je popolnoma normalna. Dnevno igra pri glasovirju Gou-nodovo »Ave Marijo«, Samo ob neki priliki, ko je melodija bila pri najvišjem tonu, je iznenada tako močno udarila po vseh tipkah, da jih je nekaj strla in da si je poškodovala prste. Ni mogla več dalje. Čudno. Bilo je to gotovo posledica kak šnega majhnega spomina. Toda zopet je vse dobro. Da, izjavila je celo, da se želi izpovedati. Treba ji je torej vendarle vse razodeti in povedati. Šarlotl povedo vso resnico. Kdo bo za to najprimernejša oseba? Menili so, da ji bo vse to najprimerneje znal povedati nadškof, ki bo že zadel pravi ton. »Veličanstvo, Maksimilijan se je že preselil v večno blaženstvo. častno je padel in sedaj se nahaja v nebesih. Junaška je bila njegova smrt.« Razburjena in kakor duševno odsotna je Šarlota poslušala nadškofove besede. Ihteč je objela Marijo okoli vratu. Ali naj se izmiri z nebesi? Da, da, hoče se izpovedati. Tedaj pozove Šarlota kar sredi noči k sebi belgijsko kraljico. In vendar se ne more izpovedati. »Kako je Maksu? Samo da zjutraj ne zakasni zajtrka. Ali sedaj spi?« Zakaj ni pri njeni postelji? Oj, bolan je, no potem je dobro.« Z očmi, polnimi solz, tolaži Marija Henrieta nesrečno Šarloto. Brez besede, tiho ji otira čelo. Potem pa se Šarlota zopet pomiri. Ali jn na potu k okrevanju? Zdravniki, učenjaki odkimavajo z glavo in skomigavajo z rameni. Kdo naj to ve. Znanost ne more tukaj ničesar. Morda, morda tudi ne! Marija Henrieta ne obupava. Hvala Bogu, da je prenesla najtežji udarec. Dobro se je držala, ni pobesnela in niso ie morali potisniti v prisilni jopič. Sedaj Šarlota često tiho joče. In vedno nosi žalne obleke. Belgijska kraljica Marija Henrieta je trdno prepričana, da jo to dobro znamenje. Šarlota prične razumevati dejansko stanje. Usodna beseda. Tedaj pa je slučajno v razgovoru ’>■ nekom padla usodna beseda. p ^ In zopet se je zapodila po Šarlotinih možganih cela vrsta novih, blaznih pre-dočb. (Dalje sledi.) Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d., orestavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru