GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE GLINICE IN ALUMINIJA „BORIS KIDRIČ” KIDRIČEVO ŠTEVILKA 1 JANUAR 1978 LETNIK XVI Kako naj bi delale družbenopolitične organizacije ■■I ■■■■■■■■■■■■HI ■sfSsSIiiÉÉillK! Ko se pri nas v TGA nakopičijo problemi, katerim ne vidimo rešitve, tedaj pokličemo na pomoč družbenopolitične organizacije, zahtevajoč od njih, da rešijo nastale probleme. Od tu dejansko izhajajo vsi nesporazumi okrog metode dela DPO. Nekateri mislijo, da je nakopičene probleme treba reševati na konferenci ZK, izvršnem odboru sindikata itd. Drugi mislijo, da moramo delovati znotraj delavskega razreda, s tem pa tudi reševati vse probleme v bazi. Stališče teh je, da vsako politično in samoupravno delo (če hočete tudi plan, razvoj), se začne in konča v bazi, pri nas konkretno v TOZD-u. Stališča teh se popolnoma ujemajo s stališči ZKJ, ki je s samoupravljanjem prenesla oblast na delavski razred. Kljub jasnim stališčem ZK je ogromno takih, ki' se poslužujejo preživelih metod dela t.j. forumskega, odločanja izven in v imenu delavskega razreda. Nasa družba je tako delovanje posameznikov večkrat obsodite. V posameznih obdobjih so ti ljudje označeni kot birokrati, tehnokrati itd. Mislim, da je vsako efiketiranje napačno in da gre vsebinsko za naslednji problem. Delati v bazi skozi delavski razred je le možno, če problematiko v določeni sredini vsestransko poznaš in si1 sposoben za konkretne probleme nuditi konkretne rešitve. Delo v bazi (v TOZD-u) ni in ne more biti resolucdjskega tipa. Ono je konkretno in zahteva konkretne rešitve. Kar jé najvažnejše družbeno politično delo v bazi, lahko USPEŠNO opravlja delavec, ki ima zaupanje »baze«, katerega pa lahko doseže s pridnim delom in lastnim vzorom. Foruimsko delo ima druga izhodišča. Glavno geslo je kritizirati vse, skrivati vse in nikogar, formiranje številnih komisij itd. Ljud- je, ki v bazi v petih ali desetih letih niso nič naredili, objektivno ne morejo delovati skozi delavski razredi, ker tam nimajo avtoritete. Zato so dejansko prisiljeni na forumski na- čin dela, M je v direktnem nasprotju z .interesi delavskega razreda. Akcije, ki smo jih v zadnjem času izpeljali so dokazale prednosti dela v bazi1. IZ VSEBINE: — ZAKAJ MOLK NA SESTANKIH? — PRIORITETNA LISTA PROSILCEV ZA DODELITEV POSOJILA ZA INDIVIDUALNO STANOVANJSKO GRADNJO PO RAZPISU X. NATEČAJA — PRIORITETNA LISTA ZA DODELITEV POSOJILA ZA REKONSTRUKCIJO STANOVANJSKE HIŠE PO RAZPISU VI. NATEČAJA — SLAB ODZIV ZDOMCEV — NOGOMETNA EKIPA TGA OSVOJILA PRVO MESTO NA VELIKEM NOGOMETNEM TURNIRJU V MARIBORU Pii prvem referendumu za združitev z IBT smo doživeli med ostalim tudi politični neuspeh, živeli smo v prepričanju, da bo referendum sam od sebe uspel. Napisali smo elaborat, sestavih komisije, sestankovali več kot preveč v zvezi z izvedbo referenduma. Narejenega je bilo veliko, vendar uspeha kljub temu ni bilo. Pozabili smo na delo v bazi. In zdaj. nam je jasno, da do uspeha ni moglo priti. Ko doživimo neuspeh, krivimo drug drugega in najbolj glasni so oni, ki v bazi niso nič naredili. Referendum smo ponovi- li. Povdarek smo dali na delo v bazi in uspeh ni izostal: Tako smo dokazali, da lahko računamo na u-speh le z delom v bazi. Tudi izid referenduma za sprejem samoupravnega sporazuma o združitvi v sestav, org. združenega dela UNIAiL nas je marsičesa naučil. Ko so bite vsa stališča med delovnimi organizacijami _ usklajena, smo imeli razširjeni sestanek DPO. Posameznike, ki so najbolj odgovorni za uspeh referenduma smo morali prepričevati, da v samoupravnem sporazumu ni nič novega, da moramo iti v akcijo in podobno. Tu se postavlja vsebinsko bistveno vprašanje. Kako bo neka akcija uspela, če nosilci akcije v to niso prepričani. Izid referenduma je posameznim nosilcem akcij pokazal, da pravega stanja v bazi ne poznajo. So pa tudi taki, ki niso pripravljeni delati v bazi, in če neka akcija ne uspe mislijo, da gre njim v korist trdeč: »Govorili smo, da akcija ne bo uspela, zakaj nas niste poslušali, zato je potrebno poiskati krivce drugje in ne med nami«. Pri opravljanju družbenopolitičnega dela, prihajamo občasno v TGA na (Nadaljevanje na 3. strani) JI ^ i '■ v-.---.;-' ■ Menjava izmene Iz tabele I in IX je razvidno, kako smo poslovali v meseca decembru in v obdobju L — XII. 1977. Indeks 1977/1976 prikazuje odnos dosežene proizvodnje napram proizvodnji v istem obdobju lanskega leta. i DINAMIKA PROIZVODNJE — INDEKSI FIZIČNEGA OBSEGA Doseženo °brat Plan mesečno kumulat. 1977/1976 A. GLINICA 1. Izloženo — november 100 99 104 109 — december 100 92 103 107 2. Kalcinirano — november 100 101 103 106 december 100 KB 103 105 B. ALUMINIJ L Elektroliza A — november 100 97 99 ' 99 — december 100 99 99 99 4. Elektroliza B — november 100 98 98 101 — december 100 100 98 101 5. Livarna — november 100 98 96 98 — december 100 104 97 100 6. Anodna. masa — november 100 79 116 65 — december 100 93 114 62 IL PRIKAZ PORABLJENIH SUROVIN NA ENOTO PROIZVODA — XII/1977 Indeks Na 1 tono proizvoda Plan december I —XII/197 1. GLINICA Al. hidrat — Al’01 — boksit 100 98 100 — Na OH 100 71 99 — para 100 101 91 — EL energija 100 99 99 2. ALUMINIJ Hala A — glinica 100 100 100 — anodna masa 100 108 105 — kriolit 100 101 88 — Al fluorid 100 112 122 — EL energija 100 105 104 Hala B — glinica 100 100 100 — anodna masa 100 95 99 — kriolit 100 114 91 — Al fluorid 100 102 105 — El. energija 100 102 102 3. ANODNA MASA Za izvoz: — petrolkoks 100 ‘ — ' 103 — katranska smola 100 — 93 Za domačo porabo: — petrolkoks 100 102 103 — katranska smola 100 97 95 — El. energija 100 105 89 Zakaj molk na sestankih? Ker se nahajamo v času, ko nenehno sedimo na zborih delavcev ali delovnih sindikalnih skupin v TOZD, ko se vrstijo referendumi, kot po tekočem traku, da ne govorimo o ■vrsti drugih akcij in priprav, kot" so priprave na volitve, razne javne razprave v okviru občine (fcot je- to o statutu občine Ptuj in podobnoj — pa vsekakor ne moremo mimo tega,, da se ne bi nekaj reklo o nekaterih zadevah ter odnosih naših delavcev, ki mnogokrat na zborih molčijo, ko pa pridejo iz sejnih dvoran, pa teče razprava o kateri hi Bilo vredno slišati že na samih zborih ali na sestankih, sindikalnih delovnih skupin. Toda vprašajmo se komu in zakaj služi tak odnos do reševanja naše notranje problematike, reševanju vseh tistih nalog; kr nam jih nalagata naša ustava in predvsem za. kon o združenem delil? AH je slučaj, da delavci na sestanku delovne skupine trdijo, da ni tistega zakona; ki bi jim lahko zajamčil le zajamčene osebne dohodke, če ne bodo pravočasno sprejet;, vsi tisti samoupravni sporazumi' in akti, ki jih nalaga oziroma določa sam zakon o združenem delu. Kaj naj torej vse to pomeni? Niti najmanj se ne bom zmotil, če povdarim to, kar sem povdarjat že neštetokrat, da naši delavci vse premalo ali pa mnogi, izmed njih sploh ne poznajo niti osnovnih členov iz zakona o združenem delu. Če jih namreč ne zanima celotni zakon, bi si naj prebrali vsaj tiste člene, ki^ govorijo predvsem a reševanju zadev v samih organizacijah združenega dela, ki govorijo o tistih aktih s katerimi morajo biti določena merila za doseganje dohodka oziroma za delitev osebnih dohodkov in podobno. (Nadaljevanje na 4. strani) Sporočilo dopisnikom Vse naše dopisnike pro. simo, da nam čimprej dostavijo številke svojih žiro računov in svoje točne naslove, da jim bomo lahko pravočasno nakazali honorarje. Tisti, ki jim po zakonu ni potrebno imeti žiro računov, pa naj pride, jo podpisat posebno izjavo v pisarno sindikata k tovarišici Romani Krebs. - Uredništvo »Aluminija« Beseda urednika Minilo je še eno leto! Leto naporov in prizadevanj v vseh smereh gospodarjenja, pa tudi urejanja našega tovarniškega glasila. Tako smo že krepko zakorakali v leto 1978, saj se nahajamo že P/ed koncem prvega letošnjega meseca. Ker pa se običajno prične mnogo novega z novim letom, sem smatral za potrebno, da v tej smeri spregovorim tudi nekaj besed v naši stalni rubriki. Ker pričakujem z nastopom novega leta 1978 tudi določene spremembe v vsebini našega glasila in tudi novih sodelavcev, bi rad kar uvodoma povedal najprej tole: vse, ki dopisujete ali boste to pričeli z letom 1978 ponovno opozarjam., da je zadnji rok za oddajo sestavkov v uredništvo (to je trenutno na sindikat) VSAKEGA 5. V MESECU, kajti poznejših sestavkov ne bomo upoštevali za tekočo številko, razen v izjemnih primerih, ki se morda v okviru OZD ter TOZD ne bi mogli časovno urediti prav v postavljenem roku. Dosedaj se je namreč kaj rado dogajalo.. da so nekateri dostavili svoje sestavke tik pred zaključkom in hoteli, da se njihov sestavek objavi že v naslednji številki To namreč dela težave našemu tehničnemu uredniku, ki je sicer žeto cenjen in izredno aktiven, kar so nam povedali tudi v tiskarni ZGEP »POMURSKI TISK« v Murski Soboti, toda tudi on ima poleg našega »Aluminija« še druge obveznosti. Zato še enkrat povdarjam, da se dopisniki res dosledno držijo določenega datuma za oddajo materiala za časopis! Predvsem si v tem letu želimo, da bi-se pri oblikovanju našega glasila vključila mladina TGA (menda je to že v teku) in bi tako lahko imeli že novo rubriko ali eno stran posvečeno delu naših mladincev in njihove organizacije. Če so tak sklep tudi sprejeli je to znak za kvaliteten korak naprej pri oblikovanju našega glasila. Želja nas vseh v uredništvu je tudi ta, da bi se v vsakem TOZD-u našel nekdo, ki bi tekoče poročal v njihovi sredini in o še drugih pomembnejših zadevah o delu DPO in ostalem. Želimo si tudi tesnejšega sodelovanja z zunanjimi dopisniki predvsem iz KS ter DPO, saj je prav njihovo delo tesno povezano z našim v OZD. Prepričan sem tudi, da bo sedaj po uspelem referendumu z IBT Trbovlje prav tako prišlo do novih rubrik, potrebno bi se bilo pogovoriti že tudi na ravni SOZD UMI AL, kajti tudi ta referendum je bil uspešen in o mnogem drugem. S tem pa bi rad odgovoril tudi tistim članom naše delovne organizacije, ki smatrajo, da zunanji sodelavci nimajo kaj iskati pri oblikovanju našega internega glasila. Temu ni tako, sa jimamo to celo zapisano v našem pravilniku o izdajanju glasila »Aluminij«. Želimo si čimveč kvalitetnih sestavkov, kajti časopis je lahko kvaliteten le tedaj, če trna obilico različnega gradiva m iz vseh področij. Nikjer tudi ne piše, da inora biti vse objavljeno, kar nekdo dostavi v uredništvo, kajti bogata izbira daje tudi kvaliteto in tako pač nekaj tudi o-stane za naslednjo številko ali pa roma v urednikov koš. Tega sicer ne želimo, ni pa nič izključeno, da se včasih zgodi tudi to, kar se praktično dogaja prav pri vseh uredništvih bodisi dnevnikov, tednikov ali pa naših tovarniških glasil, končno je le uredniški odbor tisti, ki mu je bilo poverjeno, da ureja časopis — seveda v smeri kvalitete. Želimo tudi več krajših sestavkov, kajti prav taki so za bralca privlačni, zato se bomo v bodoče morali izogniti obširnim sestavkom, razen v primerih, ko drugače ne bo mogoče. Izbira pa bo mogoča le, če boste Vi dragi bralci in soustvarjalci našega glasila, plodno sodelovali ter dajali tudi koristne pripombe in nasvete za izboljšanje našega informativnega »Aluminija«. Trudili se bomo, da bi obveščanje čimbolj izpopolnili — seveda z vašim sodelovanjem, _predvsem pa bomo, kot sem že povdaril morali najti skupno besedo na ravni SOZD UNI AL, pa tudi iz naše TOZD livarne lahkih barvnih kovin Trbovlje bomo .morali dobivati vse več informacij o\ njihovem delu in problemih, ki.só odslej naši skupni in jih kot take moramo skupno reševati. Tokrat toliko drugič pa že morda kaj več vzpodbudnega. Lepo pozdravljeni! Vaš urednik Kako naj bi delale družbenopolitične organizacije (Nadaljevanje s 1. strani) stranpoti, ker prepuščamo, da to delo opravlja vodilna struktura. Družbenopolitično delo se vodi v okviru organiziranih DPO in nikakor izven ali v imenu DPO. Od vodilnih delavcev zahtevamo, kar je tudi njihova dolžnost, da delujejo v okviru DPO in da jim pri njihovem delu pomagajo. Odklonilno stališče vodilnih delavcev do posa- Zaradii tega razpravljamo o nepomembnih zadevah in zgubljamo čas, a konkretne probleme, kateri so .življenjskega pomena za TGA puščamo ob strank Ne spominjam se, da bi kdaj na sestankih DPO razpravljali o stabilizacijskih programih, o izpolnitvi teh programov, primerjavi porabe surovin v zadnjih 5—6 letih, zvišanju proizvodnje, produktivnosti itd. meznih akcij, se ne sme v nobenem primeru tolerira- ti. Vodilni in vodstveni delavci morajo biti primer ostalim pri izvajanju neke akcije. Na žalost so tudi taki posamezniki med vodilno strukturo, 'ki mislijo, da jim je vse dovoljeno. Njim celo ni potrebno già-1 sovati za sprejem samoupravnih sporazumov, ki so usklajeni z zakonom o združenem delu. Postavlja se vprašanje, če lahko nekdo opravlja vodilno ali vodstveno funkcijo in ima pri tem odklonilno stališče do sprememb, ki jih v naši družbi izvajamo. Pri tem je najbolj' žalostno, da take primere toleriramo, kot da se ni nič zgodilo. Razširjene sestanke DPO, posamezniki izkoristijo za med TOZD-ovsko polemiko. Poskušajo vsiliti svoja stališča, zaradi česar se 5-6 krat oglašajo v diskusiji. Sestanke DPO ne sklicujemo zato, da bi jih spremenili v debatne klube, temveč predvsem zato, da se zmenimo za enotnost akcije s katero je potem potrebno v bazi nadaljevati. Kaj nam sploh pomagajo razni skupni sestanki. če na njih diskutirajo isti ljudje, ne nudijo nobenih rešitev za .izboljšanje obstoječega stanja, temveč stalno kritizirajo. še enkrat želim povdari-ti, da se mora družbeno politično delo odvijati' v bazi. Naši pravni akti in celotna zakonodaja sloni na tem, da vse pomembnejše zadeve rešujemo na zborih delovnih ljudi. Zato je še bolj čudno, da posamezniki iščejo rešitev za določene probleme v občinskih ali republiških forumih pri tem pa zavestno ali nezavestno jemljejo pravice delovnim ljudem in ignorirajo delavski razred v kolektivu v katerem delajo. . Svoj' prispevek bom zaključil z mislijo tov. Kardelja: »Če bò ZK več delala in sodelovala z odločanjem v delegatskem sistemu in v drugih DPO in družbenih organizacijah, potem ji bo potrebno manj deklaracij in resolucij, veliko več pa konkretnih dogovorov o načinu njenega vpliva na reševanje določenih vprašanj v praksi. ZK mora delovati y celotnem družbenopolitičnem sistemu samoupravljanja, mora biti tudi' kot vodilna idejna in politična sila, ki je naši družbi v sedanjem razvoju socializma nujno potrebna.« Radenko Salemovič Prireditev ob sprejemu dedka Mraza v veliki dvorani TGA je bila zares prisrčna. Foto: K. Zorec Prireditev ob prihodu dedka Mraza v Krajevno skupnost Kidričevo Osnovna šola BK-Kid-ričevo in s sodelovanjem ostalih, ki so pripomogli, da se izvede program, ob novem letu za najmlajše v KS Kidričevo, je bil ta izredno dobro pripravljen, v restavraciji TGA Kidričevo in pozneje še ■kulturnem domu v-APA-ČAH. Program so spremljali! najmlajši. v nabito polni dvorani, z velikim veseljem. Na koncu programa so se napotili 'k dedku Mrazu, po darila. Program je izredno uspel v KS Kidričevo, posebej še zara- di neumornega dela tov. Muhičeve in ostalih iz otroškega varstva. Še čestitke od dedka Mraza, z željo, da se dobro učijo v letu 1978 in s tem je bilo konec veselja in nepozabnega zadnjega dne v letu 1977. Konrad ZOREC Udeleženci prireditve za najmlajše ob novem letu v dvorani TGA so bili presenečeni. Foto: K. Zorec Srečna mladost ob prehodu iz starega v novo leto in ob srečanju z dedkom Mrazom. Foto: K. Zorec Moški pevski zbor DPD Svobode Kidričevo na samostojnem koncertu v kinodvorani. Foto: K. Zorec PROSLAVE V ČAST JLA IN TITOVIH IUBILEIEV Pevski zbor DPD Svoboda Kidričevo, je v jubilejnem letu priredil v počastitev dneva JLA dne 23. 12. 1977 samostojni koncert, narodnih in umetnih pesmi, pod vodstvom Ladislava Pukla, v kinodvorani Kidričevo. Koncerta se je udeležilo mnogo delavcev ter mladih, ki rendi spremljajo pevske zbore in razne prireditve v KS Kidričevo. Vseeno pa moramo malo kritično oceniti obisk na omenjenih prireditvah, tudi ob gostovanju gledaliških amaterjev iz ORMOŽA, ki so zelo dobro igra- li. Igra je bila izredno zanimiva za starejše in za mlade. Obisk v obeh primerih ne bi smel biti tako slab. Od 300 sedežev je bilo praznih dobra tretjina. Še posebej zato, ker so bile izdane vstopnice v TGA, in tudi v KS. Mislim, da bi morali, vsaj takšne prireditve podpirati, še posebej, ker jih podpira tudi sindikat TGA Kidričevo finančno. Obenem menim, da bi tudi DPD Svoboda, na čelu s pevskim zborom, v bodoče pristopila k večjemu agitiranju — propagandi v TGA Kidričevo, kot pri ostalih občanih v KS in bi si s tem pridobila večji priliv obiskovalcev. Menim, da si v bodoče želimo, tudi občani izven TGA Kidričevo, še naprej takšnih prireditev. Konrad ZOREC Iz strojne delavnice DELAVCI V ORGANIZACIJI ZDRUŽENEGA DELA IN NJENI ORGANI MORAJO ORGANIZIRATI OPRAVLJANJE DEJAVNOSTI TAKO, DA JE ZAGOTOVLJENA VARNOST PRI DELU, IN IZVAJATI POTREBNE UKREPE ZA VARSTVO PRI DELU IN ZA VARSTVO DELOVNEGA OKOLJA. (43. ČLEN ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU) Zakaj molk na sestankih? (Nadaljevanje iz 2. strani) Videti l'e eno samo plat in povsem pozabiti na tiste zakonske določbe, ki določajo delovnim organizacijam kaj vse morajo uskladiti z zakonom o združenem delu je _ talko, da se ne da niti najmanj verjeti, da še v vrstah naših proizvajalcev delujejo tokovi, ki želijo povsem nekaj drugega in, ki imajo večkrat namen, da celotno zadevo obrnejo v dezinformacijo in s tem zbegajo tudi tiste, ki so Le pričeli uvidevati, da je zadeva odločitev v njihovih rokah in, da je pri tem potrebno poznavanje tudi nekaterih predpisov, zakonskih določb, odlokov ter še im še. Predvsem pa seveda zakona o združenem delu, ki je prav v letu 1978 storil ogromen korak naprej. Nihče nima proti temu, da se delavec svobodno izrazi im pove svoje mnenje im osebno stališče, ker je prav to v redu. Smo in moramo pa biti proti takim, Id zadeve večkrat še kako dobro poznajo, pa želijo v smeri svojih o-sebnih interesov zadeve speljali v svojo smer ali kot pravilno na svoj1 mldn motnih voda Resnično je tudi to, da delavec danes ne more sledit;, vsem ogromnim materialom, ki se vrstijo eden za drugim na naših oglasnih deskah ali v obliki drugačnega gradiva, toda prav zato bi bil dolžan,, da zahteva izvleček,, krajše informacije iz določenega gradiva v taki smeri, ki bo njemu razumljiva in bo o njej lahko tudi samostojno odločal. Toda žal se še vedno do- gaja, da je na sestankih sindikalnih skupin in zborih delavcev največkrat huda tišina, čeprav nekaj' izglasujejo, potem pa se pričnejo živahne razprave, (kaj je bilo na zboru,, sindikalni skupini, kakšen referendum bo naslednji teden in podobno. To je znak tistega, čemur pravimo nezainteresiranost in nezanimanje za dejansko stanje v svojem okolju. Naj Večji sovražnik vsega v odločanju je prav nevednost ter neznanje in prav proti temu mora biti usmerjena naša bitka za prave medsebojne tovariš, ke in samoupravne odnose tako v samih TOZD in DSSS kot še predvsem med samimi TOZD in DSSS. Ko bomo dosegli to, bomo uspeli v mnogočem in naše odločitve bodo samostojnejše in konkretnejše pa tudi o samoupravni organiziranosti bomo lahko smelo rekli' kaj več, kot je to sedaj. O teh problemih bomo morali veliko resneje spregovoriti prav na sestankih sindikalnih skupin, ker je v ožjem krogu razprava veliko bolj izvedljiva pa tudi konkretnejša in uspešnejša. To pa je naloga ne le sindikata ampak vseh nas od DPO do slehernega- delavca, ki mu je kaji za našo pravo samoupravno organiziranost. Če se bodo delavci zavedli tega, da jim tako ustava 'kot zakon o združenem delu dajeta vse pravice do odločanja v vseh smereh in zadevah, potem bomo tudi uspeli vendar pa bomo o tem spregovorili drugič. France Meško OBVESTILO Člane delovne organizacije obveščamo, da je z Zavarovalno skupnostjo Triglav, območno skupnostjo Maribor, sklenjena nova polica za kolektivno nezgodno zavarovanje z razširjenim jam. stvom, po kateri bi naj posameznik; plačevali meseč: b premijo 12,40 din, namesto dosedanjih 10 din. Na podlagi danega- obvestila je oktobra 1977 podpisalo nove izjave o pristopu okoli 1000 delavcev TGA. Zato smo z novembrom 1977 prenehali odtegovati kolektivno nezgodno zavarovanje z razširjenim jamstvom vsem, ki so doslej plačevali 10 din premije mesečno, ker smo menili, da se ne strinjajo z zvišanjem. Domneva, mo pa, da nekateri o zadevi iz kakršne- gakoli vzroka niso bili sez’ tanjeni, zato jim dajemo poslednjo možnost za izjavo, če pristanejo, da se jim za meseca november in december 1977 odtegne zvišana premija skupno s premijo za januar 1978. Če bodo to storili, ne bo prišlo do prekinitve zavarovanla. Pristopne izjave in informacije dobite v KSS. Prav tako so posamezniki dolžni sanni plačevati premijo, kadar so v daljšem bolniškem staležu, t. j. nad 30 dni, koli. kor ni dana možnost, da se jim ta zrjesek redno odteguje pri obračunu o-sebnega dohodka. O plačilu so dolžni obvestiti KSS. KADROVSKO SOCIALNI SEKTOR Dobili sne novega družbenega pravobranilca samoupravljanja Čeprav na drugi strani poročamo o dveh zadnjih zasedanjih vseh zborov Skupščine občilne Ptuj, ki. so bila v sredo 14. decembra 1977 in v sredo 28. decembra, pa vseeno ne moremo mimo tega, da ne bi posvetili nekaj več pozornosti prav tisti točki dnevnega reda, ki je bila na dnfevnem rediu zasedanja vseh treh zborov občinske sfcuroščine — to je o imenovanju občinskega družbenega pravobranilca samoupravljanja občine Ptuj,. Morda tej aktualni z»; devi ne bi niti posvečali tolike pozornosti, če ne bi tukaj šlo za osebo, ki' jo vsi dobro poznamo in kateri so vsi trije zbor;, občinske skupščine dali enoglasno podporo pri izvolitvi oziroma imenovanju. To je tovariš Franc TETIČKOVIČ. diplomirani sociolog, stanujoč v Ptuju in trenutno zaposlen pri RK Ptuj, kot sekretar oz. direktor splošno-kadrov-skega sektorja KK Ptuj. Da bomo tudi mi preko našega glasila nekoliko pobliže spoznali tovariša Franca le nekaj uvodnih misli iz obrazložitve predloga sklepa, ki je bill posredovan vsem delegatom vseh treh zborov. Tovariš Tetičkovič je bil doslej že zaposlen na direkciji državnih, posestev, rato na ministrstvu za kmetijistvo LRS v Ljubljani. v živinorejsko veterinarskem zavodu Ptuj, v letih I960 do 1963 je bil predsednik OK LMS ,im sekretar Obč. Konference SZDL vPtujt Po končanem izobraževanju na visoki ■politični šoli je bil: na odgovornih funkcijah OK ZKS Ptuj — organizacijskega sekretarja jn sekretarja. Kot smo že omenili, je od leta 1974 direktor splošno-kadrovskega sektorja pri KK Ptuj;. Prav zato niti ni potrebno še posebej ugotavljati, da je tov. _ Tetičkovič izredno marljiv in aktiven družbe-no-palitični! delavec, v pravkar .iztekajoči mandatni dobi pa je .tudi, predsednik družbeno-poliitične-ga zbora občinske skupščine, član komiteja OK ZKS, predsednik ideološke komisije ter član> še mnogih drugih političnih forumov oz. teles v občini Ptuj,. Prav 'glede teh njegovih kvalitet ga. je tudi komisija za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja pri občinski skupščini' Ptuj predlagala vsem trem zborom SO v potrditev, ker je smatrala, da kandidat ' izpolnjuje vse strokovne in moralno-politične pogoje, 'da ima tudi 'bogate delovne in samoupravne izkušnje, ki so razumljivo porok, da bo delo družbenega pravobranilca samoupravljanja v naši občini tudi/ uspešno opravljal. Na kratko še naj omenimo, da se je tovariš Franc Tetičkovič rodil dne 5. avgusta 1930 leta v vasi Gruš-kovec ip. da sedaj z družino stanuje v Ptuju. Kot je znano je do sedaj bil tudi za našo ptujsko občino družbeni pravobranilec samoupravljanja oz. je za nas opravljal to dolžnost tov. Jože ■KALINGER iz Maribora, ki p,a nj bi,i kos vsemu tako obširnemu delu. zato je glede potreb v naši občini bilo tako imenovanje več kot nujno in prepotrebno. Uspeli smo torej najti človeka, ki bo brez dvorna zastopal interese delavcev — seveda v okviru vseh zakonitosti naše socialistične samoupravne družbe, ki bo vedel pomagati in svetovati našim delavoem, ki iščejo svoje pravice, ki so jim mnogokrat okrnjene, vse tam kjer pravo samoupravljanje ni zaživelo in ni, dobilo istih dimenzij, ki jim pripadajo. Prav zaradi tegai, ker tov. Kalinger opravlja svojo funkcijo za vso podravsko regijo, so zbori, SO sklenili, da se ustanovi samostojno institucijo družbenega pravobranilca samoupravljanja za občino Ptuj, kar je sedaj’ bilo tud; izvedeno. Naloga družbenega pravobranilca samoupravljanja gotovo ni lahika. saj smo o delu le-tega že poročali v eni izmed minulih številk našega glasila. ko smo poročali o delu pravobranilca, ki ga je podal na zasedanju zborov SO Ptuj tov. Kalin,ger. Prepričani smo. da bo nam vsem dobro znani tovariš Franc TETIČKOVIČ v redu in dosledno opravljal svojo odgovorno nalogo .in, da noben naš delavec, 'ki bo iskal pomoči in nasve. tov pri njem ne bo odšel razočaran in praznih rok, ko,t temu radi pravimo. O tem delu borno še poročali', za sedaj pa tako v imenu naše DO, kot tudi v .imenu UO našega glasila zaželimo našemu novemu pravobranilcu samouprav-ljiamja obilo uspehov na novem delovnem mestu in seveda mnogo sreče v letu 1978. France MEŠKO Prometni znaki Delaj vedno z zaščitno napravo! Odlitek TOVARNA GLINICE IN ALUMINIJA »BORIS KIDRIČ« KIDRIČEVO Kidričevo, dne 10. 1.1978 Svet za samoupravljanje, življenjska vprašanja delavcev in obveščanje Znak: VF/KA štev.: 4 Svet za samoupravljanje, življenjska vprašanja delavcev in obveščanje je na seji dne 10. 1. 1978 razpravljal' o razvrstitvi prosilcev za kreddtte za individualno stanovanjsko izgradnjo po 30. členu samoupravnega sporazuma o enotnih kriterijih pri reševanju stanovanjske problematike in sprejel naslednji sklep : Svet za samoupravljanje, življenjska vprašanja delavcev in obveščanje objavlja na osnovi določil 31. člena samoupravnega sporazuma o enotnih kriterijih pri reševanju stanovanjske problematike v tovarniškem glasilu »Aluminij« in na oglasnih deskah vseh TOZD in DSSS: _ 1. prioritetno listo za dodelitev posojila za individualno izgradnjo po razpisu X. natečaju in 2. prioritetno listo za dodelitev posojila za rekonstrukcijo stanovanjskih hiš po razpisu VI. natečaja. Priroriitetni listi- sta sestavni del tega sklepa. Prosilci na obeh prioritetnih listah imajo pravico zahtevati preizkus razvrstitve v prioritetno listo v 15 dneh po objavi v tovarniškem glasilu »Aluminij«. Zahtevek za preizkus je nasloviti na delavski svet TGA, vložiti pa v tajništvo organov samoupravljanja. Dostavljeno: 2 X Uredniški odbor Predsednik sveta: 31 X Oglasne deske Franc Vreže, s.r. 2 X Arh. PRIORITETNA LISTA PROSILCEV ZA DODELITEV POSOJILA ZA INDIVIDUALNO STANOVANJSKO GRADNJO PO RAZPISU X. NATEČAJA „ , .. Tn7n SkupnoProsi za Že dobil Ugotov. komisije tek. Mat. priimek in ime cc štev. posojilo_____posojilo___za ogled in pre- st. štev. M točk din___________din________ log sveta 1. 3905 Brenčič Jerica SS 99 2. 3729 Gajzer Boris Al. 99 3. 4249 Koren Ludvik Al. 94 4. 4319 Lorber Andrej Vzd. 92 5. 3932 Medved Mirko Vzd. 80 6. 4233 Skaza Marjan SS 75 7. 591 Firbas Jožefa Gl. 72 8. 2996 Krumpak Stanko Pr. 72 9. 3971 Horvat Branko Vzd. 71 10. 3836 Ivančič Franc Al. 70 11. 4176 Zebec Henri k Al. 69 12. 671 Braunštajn Jože Gl. 64 13. 3298 Lepej Franc Al. 64 14. 2868 Cemenšek Franc Al. 61 15. 1259 Leben Ivan Al. . 61 16. 874 Hriberšek Franc Al. 58 17. 1622 Belšak Anton Al. 56 18. 2926 Vigaii Alojz Al. 56 19. 1616 Blaž Aleksander Al 55 20. 546 Kopajndk Ivan Vid. 54 21. 3727 Galun Jože Pr. 53 22. 2566 Tominc Maks Gl. 53 23. 3487 Kostanjevec Ignac Gl. 51 24. 3160 Galun Ivanka SS 50 25. 2452 Zajšek Jože Al. 50 26. 3572 Frčeč Stanko Vzd. 46 27. 3820 Letonja Janko Vzd. 42 28. 3677 Šalamun Franc Vzd 41 29. 4328 Planjšek Miroslav Gl. ’ 40 30. 2903 Sirec Franc Vzd. 40 31. 4339 Štumberger Roman Gl. 40 32. 3935 Pandkvar Franc Vzd. 38 100.000,— — 100.000,— II. faza 100.000,— — 50.000,— IV. faza 100.000,— — 100.000,— II. faza 100.000,— — 75.000,— lil. faza 100.000,— — 75.000,— IIL faza 100.000,— —r 100.000,— II. faza 100.000,— — 100.000,— II. faza. 80.000,— — 50.000,— IV. faza 100.000,— — 75.000,— III. faza 100.000,— i 100.000 — II. faza 100.000,— — 100.000,— II. faza 30.000,— 2Ò.000,— 30.000,— dogr. 100.000,— — 100.000,— II. faza 50.000,— 12.975,— 50.000,— dogr. 50.000,— — 50.000,— IV. faza 100.000,— — 75.000,— III. faza 80.000,— 30.000,— 70.000,— II. faza 30.000,— 50.000,— 30.000,— dogr. 100.000,— 100.000,— II. faza 100.000,— 75.000,— III. faza 100.000,— 100.000,— II. faza 28.000,— 52.000,— 28.000,— dogr. 26.000,— 54.000,— 26.000,— dogr. 100.000,— 100.000,— II.faza 50.000,— 50.000,— IV. faza 40.000,— 40.000,— 40.000,— dogr. 50.000,— 50.000,— 30.000,— dogr. 50.000,— 30.000,— 50.000,— dogr. 100.000,— 100.000,— II. faza 50.000,— 30.000,— 50.000,— dogr. 100.000,— 100.000,— II. faza 100.000,— — ■ 75.000 — III. faza Prosilci, ki po samoupravnem sporazumu o enotnih kriterijih pri reševanju stanovanjske problematike in razpisanem X. natečaju, ne izpolnjujejo pogojev za dodelitev posojila za individualno stanovanjsko izgradnjo: 33. 1799 Arnuš Ludvik Vzd. 22.000,— 80.000,— 42. čl. sam. spor. 34. 4284 Pavličič Marija Vzd. — — 43. čl. sam. spor. PRIORITETNA LISTA ZA DODELITEV POSOJILA ZA REKONSTRUKCIJO STANOVANJSKE HIŠE PO RAZPISU VI. NATEČAJA Tek št. Mat. štev. Priimek in ime TOZD SS SkupnoProsi za štev. posojilo točk din Že dobil posojilo din Ugotov. komisije za ogled in pre-log sveta i. 2487 Kores Franc Al. 95 30.000,— 30.000,— din 2. 1272 Kelc Zvone Al. 90 50.000,— — 30.000,— din 3. 1327 Mlakar Franc Vzd. 64 30.000,— — 30.000,— din 4. 808 Junger Franc Gl 59 40.000,— — 30.000,— din 5. 1828 Cajnko Franc Al. 58 30.000,— — 30.000,— din 6. 3421 Menoni Stanko Al. 58 30.000,— — 30.000,— din 7. 253 Jus Ivan SS 53 30.000,— 12.000,— din 8.000,— din 8. 2104 Malek Anton Vzd. 53 30.000,— — 30.000,— din 9. 4154 Beranič Ciril Vzd. 48 30.000,— — 30.000,— din 10. 4044 Pihler Jože SS 48 30.000,— • 30.000,— din 11. 319 Slešič Anton Vzd. 48 30.000,— — 30.000,— din 12. 1459 Godec Martin Al. 40 30.000,— — 30.000,— din 13. 628 Jevšovar Franc Vzd. 40 50.000,— '■ — 30.000,— din Slab odziv zdomcev? Vsako leto organizira koordinacijski odbor za naše zdomce pri. Obč, konferenci SZDL Ptuj aikciijo pogovorov z našimi zdomci ob novem letu, ko pridejo v največjem številu ik svojcem v 'domovino. To bi naj bila ena izmed' oblik velike skrbi za naše ' zidOmce, iki se vračajo ali se nameravajo vrniti v svoj kraj, svojo KS in svojo občino, dia bi se jim omogočila zaposlitev ter podobno. Ija razmisliti, če je temu slabemu odzivu krivo nezanimanje zdomcev, ki so bili dobro obveščeni o tem pogovoru ali pa je morda neprimeren čas po novem letu,, ko se jiihi večina že vrne nazaj na delo v tujino. No, o tem bo potrebno še razmisliti in v bodoče organizirati take pogovore že pred novim letom. Tato) željo so izrazili tudi nekateri od prisotnih v šoli na tem razgovoru in menimo, da je prav da Taiko so tudi družbenopolitične organizacije v KS Kidričevo organizirale za 4. januar 1978 tak pogovor z našimi zdomci v prostorih osnovne šole »BORIS KIDRIČ« Kidričevo, z željo, da jih seznanimo o zaposlovanju in možnostih zaposlovanja v občini Ptuj, o razvoju malega gospodarstva, o urejanju zasebnih zadev s področja teh-nično-urbanističnJih in lokacijskih dokumentov ter podobno. Vse je bilo skrbno pripravljeno in prišli so ivsi predstavniki iz občine Ptuj in DPO, vendar je žal od) velikega števila zdomcev iz KS Kidričevo (menda preko 130) prišlo na razgovor le 8 zdomcev. Seveda je v taki zasedbi težko razpravljati o vseh mogočih problemih, vendar jte ta pogovor bil izpeljan tudi za teh nekaj zdomcev, ki so tudi imeli nekaj vprašanj, in so nanije dobili ustrezne odgovore. Pozdravil jih ie predsednik koordinacijskega odbora pri Obč. konf. SZDL Ptuj tov. Jože ŠEGULA, nato pa sta jih z nekaterimi zadevami seznanila predsednik zbora delegatov KS tov. Franc KLEMENČIČ ,in predsednik KK SZDL 'Kidričevo tovariš Janko SRŠEN! Tudi o-stali predstavniki občinske uprave so prisotnim povedali vrsto novic in zanimivosti iz delovanja skupščinskega sistema ter vrsto aktualnih zadev, ki so zanimale prisotne zdomce. No ob vsem tem pa Ve- moramo v bodoče bolj prisluhniti njihovim željam in predvsem možnostim u-deležbe na podobnih razgovorih. Zanimivo je tudi to, da sta dva izmed njih izrazila željo po vrnitvi v svoj kraj — v svojo domovino in sta se zanimala za rass= lične zadeve v zvezi z njuno vrnitvijo, 'kot je zaposlitev in stanovanje ter .podobno. Oba sta bila napotena na mesto kjer bodo te zadeve v bodoče u-rejaili. Namen tega sestavka v našem tovarniškem glasilu je v tem. da tudi vi dragi bralci in člani naše DO pomagate pri tem. Morda boste vprašali, kako? Mnogi izmed vas 'imate morda svoje sorodnike v tujini, pa se le-t;, želijo vrniti ali želijo kakih drugih podrobnosti in informacij. Obveščajte jih o de. janskem stanju pri nas,, kakšne so v bodoče možnosti zaposlitve jn podobnem. pa boste s tem mnogo pomagali vsem tistim, ki na tem področju mnogo delajo. Ko bodo doma j ih za razne nasvete in informacije napotite v njihovo (oz. vašo) krajevno skupnost, kjer bodo zvedeli tisto kar jih zanima an. bodo dobili ustrezne napotke. Želimo si, da bi bilo sodelovanje med našimi rojaki na tujem in nami v domovini1 kar najbolj pristno in plodno ter seveda uspešno. France Meško - Tudijr v zadnjem mesecu Janškega leta so zbori občinske skupščine zasedali dvakrat, predvsem, po. memboo pa -je bòlo zasedanje vseh'treh zborov, ki ' se sestali v sredo 28. deeeinbfa I977 najprej na jJoččrkih sejah, potem pa še !i>a sfeupnem zasedanju — Žadnjem y- minulem letu. I>nevni redi so bili precej jobširni, saj sta zbor združenega dela pia' .zbor kra-geymh skupnosti imela na dnevnem reduJ kar 18. 'točk, dnevnega reda, med. $žm.- ko je družbeno-poli-■tiični zbor.Jmel ie 9 točk, pa- tudi razpravljai in zav-izernal ; je stališča“ do osta, iihtočk o katerih sta od-3t^l,a 'ostala dva zbora. Največja zanimivost je prav gotovo v tem, da so delegati zbora združenega dela opravili vseh 18. .točk ,kar .v pičlih 25 minutah Žares rekord ali pa so iiriorda želeli dokazati, ka. đto mprajb biti sestanki in Mp|S^ seveda z molča--j ■ , »pCot ' vedno didslej tudi hbjtrat malce poglejmo o èejh, 'so • delegati, razprav-!lja|ii.;.Na;:dnevn:em redu je teij;;:predlog ; odloka o ob-i^nkì^'^ravnih-taksah, o iposebnčm' občinskem davku od prometa proizvodov impd ■ pjačiji zar storitve. O prenosu denarnih sredstev ^upštine ‘občine Ptuj v depozit -pri narodni banki SR Slovenije, kot tudi o predlogu odloka, o začasa nem 'financiranju: splošnih potreb -òbcinè ‘Ptuj. v priv ; vem trimesečju letošnjega i?78. leta. . ... - j; Nadalje je tekla razpra- : ja p predlogu odloka o dopolnitvi pdlđka o odpravi izven "proračunskih sredstev občine Ptuj, ter osnutku odloka o pooblastitvi: organizacij za opravljanje strokovnih zadev s področja urbanističnega •planiranja v občini. V letošnjem letu bo tudi obvezno radiofotografiranje .v naši občini in so morali delegati sprejeti takšen os^ nutek odloka. zanimivo pa vsekakor porodio komisije za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu s katerim bi bilo prav, da bi bili podrobneje seznanjeni tudi naši delavci. • • Ne gre prezreti tudi vprašanja problematike delovanja varstva pred požari y občini Ptuj o čemer bo prav živahno spregovorili delegati ’ družbenopolitičnega zbora, ki so zavzeli .dio tega problema še posebna'. stališča in menih, da bi rbóralo biti prav o jem povedanega le nekaj več. in bi morali rešiti tudi, vrsto- nhkaterih aktual-ltihV;zadev : otkrog tèga še fchkd pomembnega vpraša- ‘ šanja. Delegati so govorili na ločenih sejah še o nekaterih drugih zadevah, potem pa je bila ob 11.00 uri sklicana skupna seja vseh treh zborov občinske skupščine v dvorani narodnega doma, na ‘kateri so delegati poslušali najprej poročilo predsednika komisije za pripravo osnutka statuta občine Ptuj tovariša Otona Poliča in predsednika občinske konference SZDL Ptuj tovariša Franca Zadravca', ki je spregovoril nekaj o poteku javne razprave o tem pomembnem aktu občine Ptuj. Statut sam obsega kar 411 členov ter obsega skupaj z obrazložitvijo kar 50 tiskanih strani. Ker je zelo skrbno pripravljeno to delovno gradivo za po- stema V drugem poglavju je največ vezanega na samoupravljanje in njegove oblike v občini, družbenem položaju delovnih ljudi v združenem delu, družbenem planiranju in usmerjanju gospodarskega razvoja, finansiranju splošnih družbenih potreb, organizacija združenega dela posebnega družbenega pomena za občino, osebnem delu s sredstvi, ki so lastnina občanov, samoupravnih interesnih skupnostih, samoupravnih sporazumih ter družbenih dbgovorih, oblikah družbe-nopolitičnih organizacijah, kadrovski politiki in seveda o varstvu dobrin splošnega pomena in vred. not človekovega okolja. Tretje poglavje je v ce- so dolžni o delu skupščine in o svojem delu obveščati delegacijo oz. delegatsko bazo. Četrti člen prav tako ni doživel histvenih sprememb in je posvečen skupščini občine Ptuj. Peto poglavje govori o izvršnem svetu, ikj bolj precizno opredeljuje funkcije izvršnega sveta ter je podrobno opredeljen odnos med izvršnim svetom in občinsko skupščino. Se. sto .poglavje je namenjeno občinskim upravnim organom' .ter je .povsem na novo obdelano in tudi bolj dosledno uresničuje določbe 2. odstavka 185. člena ustave SRS, ki pravi, da je treba v statutu občine določiti pravice, dolžnosti in pooblastila občinskih upravnih organov, temelj- Izdelava rondelle tek javne razprave,, ki je bila v tem mesecu, bo to še, kako služilo tudi tistim, ki si morajo urediti statute v okviru krajevne skupnosti v občini Ptuj. Zelo dobro obdelanih 14. .poglavij je tako skrbno pripravljenih, da so le-ta razumljiva za prav slehernega občana, zato ne bi smelo biti skoraj nobenih težav pri samih javnih razpravah, ki bodo v časa ko boste dimeli glasilo v svojih rokah pretežno že končano. Prvo poglavje govori predvsem o sami občini Ptuj oz. se to poglavje opredeljuje na mesto in . Vlogo občine njene pravice ih dolžnosti ter seveda od. gbvomosti v družbenopolitičnem im ekonomskem si- loti posvečeno .temeljem delegatskega skupščinskega sistema im to poglavje zato Uniti ni doživelo bistvenih vsebinskih sprememb. Štiriletno uresniče. vanje novega skupščinskega sistema, zgrajenega ma delegatski osnovi, pa j’e dalo gotove izkušnje in je tudi pokazalo na pomanjkljivosti pri uveljavljanju delegatskega sistema. Pri obravnavanju pravic im dolžnosti delegacij in delegatov so bolj precizirane pravice in dolžnosti .delegacij ter poudarjajo dolžnosti delegatov, da se pri odločanju ravnajo po smernicah svojih samoupravnih organizacij im skupnosti in po temeljnih stališčih delegacij oz. druž. bemopoliitičnih organizacij,, kj so jih delegirale ter da no organizacijo upravnih organov in seveda način imenovanja im razreševanje predstojnikov občinskih upravnih organov. Sedmo poglavje je namenjeno razpravi o aktih občinske skupščine, osmo javnosti dela organov in organizacij, deveto odgovornosti nosilcev družbenih funkcij ter deseto o sodelovanju občine z družbenopolitičnimi in drugimi skupnostmi ter organizacijami. Tudi sled. nje .poglavje je doživelo pomembne spremembe in dopolnitve napram dosedanjemu statutu. Enajsto poglavje osnutka statuta alf bolje rečeno delovnega gradiva za javno razpravo je vezano na diružbeno varstvo sa- moupravnih pravic in družbene lastnine. Tudi. dvanajsto poglavje, ki nosi naslov ljudska obramba in družbena samozaščita je za vse nas občane občine Ptuj še .kako pomembno. Tudi v našem glasilu posvečamo prav temu veliko pozornosti in naši skupni; dolžnosti dò obrambe domovine in vseh •njenih pridobitev. In prav glede same vsebine je doživelo to .poglavje tudi bi. stveme spremembe, saji je bài namreč .prav med tem časom izdan novi zakon o ljudski, obrambi,, prav tako pa j,e bil bistveno dopolnjen zakon o družbeni samozaščiti, varnosti in no. tranjih zadevah. Prav ta dva zakona sta postavila ljudsko obrambo in družbeno samozaščito na najširšo bazo .to je, razširila sta jo na vse ot. gane in organizacije ter delovne lj-ud;- in občane v občini ter določila v zvezi s tem. tudi njihove naloge in odgovornosti, zato je v skladu s tema zakonoma ustrezno oblikovalo pravkar navedeno poglavje statuta občine Ptuj. V trinajstem poglavju je govora o spremembi statuta v katerem je nakazan in opredeljen postopek za sprejemanje sprememb statuta,, v štirinajstem in zadnjem poglavju statuta občine Ptuj pa so navedene prehodne .in končne določbe urejajo izvedbo statuta in določajo roke, do katerih morajo biti posamezni splošni akti sprejeti oziroma formiran,i novi organi po tem statutu. Tako smo tudi m,,\ spregovorili in se v globalnem smislu spoznali s tem delovnim gradivom ali bolje rečeno s poglavji statuta občine Ptuj,, ki je tako dokončno vskiaien z vsemi zakonskimi/ določil;, in listavo, kakor tudi v skladu z našo samoupravno socialistično ureditvijo. Morda je res da ni bilo mogoče bolj. obširno opisati vseh poglavij statuta občine Ptuj., toda prepričan sem,, da bo za tistega, ki se več ali manj zanima za dogajanja v občini ;n svoji krajevni skupnosti le toliko razumljiv, da bo mnogo lažje. Toliko za tokrat, čeprav bomo morali o tem izredno pomembnem aktu naše občine tudi v prihodnje še kaj reči. saj; smo konično vsi občani in nas, vežejo tako dolžnosti, kot pravice do samoupravljanja v naši družbi — v naši občini. France MEŠKO j8 aluminij (Drugo nadaljevanje) Samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti bodo v skladu s srednjeročnimi sporazumi o temeljih planov teh dejavnosti v letu 1978 zagotovile solidarnostna sredstva za uresničevanje enotnega programa na manj razvitih in manj razvitih obmejnih območjih. Poleg tega bodo sodelovale z združenimi sredstvi pri. investicijah v objekte družbenih dejavnosti, kar bo omogočilo postopno odpravljanje najbolj perečih problemov razvoja teh dejavnosti na manj razvitih in manj razvitih obmejnih območjih. Zaradi pospešitve razvoja na manj razvitih obmejnih območjih bo potrebno s samoupravnim sporazumom zagotoviti solidarnostna sredstva za hitrejši razvoj lokalnega cestnega omrežja, na področju izobraževanja pa bo zagotovljeno delovanje osnovnih šol, tudi če ne bodo izpolnjeni normativi glede števila učencev. Urejanje prostora V letu 1978 bodo izvršni sveti občinskih skupščin in Izvršni svet Skupščine SR Slovenije pripravili in uskladili dogovore o temeljih prostorskih planov ter skladno z dogovorjenimi obveznostmi, upoštevajoč celovitost odgovornosti za družbeno reprodukcijo v prostoru, pripravile svoje prostorske plane. Udeleženci v procesu prostorskega planiranja bodo za te naloge v letu 1978 zagotovili tudi ustrezne organizacijske, kadrovske in materialne pogoje. S prostorskimi' plani in spremljajočimi dokumenti bodo dane osnove za reševanje nekaterih problemov prostorskega razvoja, zemljiške politike in varovanja človekovega okolja. V letu 1978 bo Izvršni svet Skupščine SR Slovenije o okviru svojih pristojnosti začel akcijo za pospešeno urejevanje odprtih vprašanj zamljiške politike, planiranja prostora, povećavanja urbanistič- ne discipline, učinkovitega varstva kmetijskih zemljišč in varstva okolja. Proučil bo nekatera vprašanja zemljiške politike in predlagal rešitve, ki bodo prispevale k večjemu poenotenju in učinkovitosti politike na tem področju. Varstvo okolja Zaradi varovanja naravnih in krajinskih vrednot bo Izvršni svet pripravil ustrezne zakonske predloge. Republiški komite za vzgojo in izobraževanje bo skupaj z Republiškim komitejem za varstvo okolja in z Raziskovalno skupnostjo Slovenije analiziral učne in študijske programe z vidika vključevanja splošnega in specialnega znanja o preprečevanju onesnaževanja okolja. Republiški komite za varstvo okolja bo skupaj z Raziskovalno skupnostjo Slovenije in ustreznimi organi Gospodarske zbornice Slovenije nadaljeval prizadevanja za saniranje nekaterih problemov v člo- vekovem okolju. V ta namen bodo dopolnjeni tudi nekateri dolgoročni raziskovalni projekti. Republiški komite ' za varstvo okolja bo skuaj s pristojnimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi nadaljeval prizadevanja za uvedbo opazovalnega sistema za probleme okolja (monitoring) v SR Sloveni-! ji in v letu 1978 predložil projekt razvoja tega sistema ter koncepcijo ustrezne informacijsko dokumentacijske službe, skladno s principi INDOK, dejavnosti. Nosilci družbenega plananiranja bodo svoje planske dokumente postopoma dopolnjevali z elementi zaščite okolja ter se za skupne naloge s tega področja dogovarjali s samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori. V okviru federacije si bo SR Slovenije prizadevala za izpolnjevanje zakonodaje in ustreznih standardov ter za nadaljnje uresničevanje mednarod- nih dogovorov s področja; varstva okolja. Naloge na področju pra-’ vosodja in upravnih orga-; nov V okviru ustavne preo-' brazbe pravosodja bodo o- ; pravljene pripravè za začetek dela novih pravosodnih organov. .Socialistična republika $lòvemjà? iin oj?:-. čine bodo zagotovile po*: trèbne materialne' iti .kad-v rovske pogoje za deld .Uo-) vih rednih sodišč, in jav,-t nih tožilstev ter poravnah; nih svetov v krajevnih'; skupnostih. Sočasno z rerj organizacijo rednih središč bo v organizacija^^ združenega dela, samoti-'’ pravnih, interesnih -^skupnosti ter v drugih samoupravnih organizacijah. ;itji skupnosti potekal prdče$-’ ustanavljanja samouprav-J nih sodišč. POsebj#, pozOri* nöst bo posvečena ušja'^ navijanju posebnih sodišč združenega: dela pri samoupravnih interesnih škuipMJ nostih in zagotavljanju pori gojev za njihovo.dékx.,.. ii (Dalje prihodnjič) Cernu izbira malice, če izbire ni! Glede malice v naši delovni organizaciji je bilo že spregovorjenih mnogo besed, toda v nobeni številki »Aluminija« še nisem zasledil nečesa pohvalnega. S prvim januarjem 1978 smo začeli v naši delovni organizaciji z novim režimom malic. Dealvci si lahko naročajo malico za dan naprej in to po želji: toplo ali hladno. Prav to pa je kamen spotike ob katerem sem se spotaknil. To, da si v obratu družbene prehrane pridržujejo pravico menjati razpored jedilnika, se mi zdi prav, vendar le, če so za to pravi razlogi. Na primer, če niso mogli nabaviti določene vrste hrane. Če ni bilo zelja, so lahko dobili delavci namesto segedin golaža le navadni golaž. Nikakor pa se mi ne zdi objektivni razlog za malico, ki je bila 9. januarja letos, ko je bila predvidena z jedilnikom za hladno malico navadna klobasa. Dobili sta jo dopoldanska in po'-poldanska izmena, nočna izmena pa je bila deležna hamburgerja (slanina s čebulo) ter pecivo. Za hladno malico se točno ve, koliko dkg pripada na delavca, pa tudi naročilo za ta dan so imeli dan prej in tudi dovolj časa je bilo, da bi se lahko manjkajoče nabavilo, če se je ugotovilo, da je klobas zmanjkalo. Tudi 8. januarja je pisalo na jedilniku, da bo za malico sesekljan zrezek z omako, dobili pa smo krompirjevo juho z mesom. Ne strinjam se tudi z jedilnikom, ki je bil 7. januarja, ko smo dobili za malico kislo kadno zelje z dunajskim zrezkom. Glede te malice se nimam kaj pritoževati, moti me le to, da sedaj, ko je dana možnost naročanja tople in hladne malice, ne bi smelo do tega priti, kajti če se delavec odloči za topli obrok, zakaj ga tudi ne bi dobil. Pri tem mislim grajati tiste, ki sestavljajo jedilnik, da v bodoče ne bi takšne malice uvrščali v rubriko pod tople malice, temveč pod hladne. Naj objasnim tistim, ki sestavljajo jedilnik, naj tudi raznih hladnih solat ne uvrščajo pod tople malice, ker so £e je^ di hladne in bi prej prišle v poštev na jedilniku kot hladna malica. Delavec, ki si naroči toplo malico tudi pričakuje, da bo res dobil topel obrok in ne hladnega. Če bi želel imeti hladno malico, bi si takšno tudi naročil. Pri topli malici me moti včasih tudi kvaliteta jedi. Včasih je prisoién vonj po premočnem prežganju. Količina malice pa tudi večkrat ne- odgovarja glede na' vrstah hrane; Težko je namreč trdo-delati osem ur, če si imel za." malico le govejo juho. r 3 •• ? V tein sestavku moram grajati še natakarice' iz našeV ga obrata družbene .prehrane;, ki jih skoraj nikoli ni bilo'na1* delovnem mestu, kadar sem prišel v ta obrat; Mislim, -da ni prav,* da imajo osebni dobo-** dek nä podlagi točk. Plačanci M morale biti po prometu. * Pričakujem, da se. bodo stvar j ri popravile na boljé* .Ža te-'.je* že skrajni čas. Alojz Kokot • šport in rekreacija - šport in rekreacija-šport in rekreacija Nogometna ekipa TGA osvojila prvo mesto na velikem nogometnem turnirju v Mariboru NK Maribor je v počastitev dneva republike priredil nogometni turnir v malem nogometu, ki se je odvijal na mariborskem sejmišču v hali B, 27. in 28. novembra 1977. Turnirja se je udeležilo 44 ekip iz raznih krajev severozahodne Slovenije. Med njimi je bila tudi ekipa sindikata TGA, ki je želela dokazati, da številna priznanja in pokali, ki jih prinašajo v naše vitrine, niso bila le plod slučajnosti in športne sreče, temveč izredna generacija, homogena ekipa dobrih športnikov, prijateljev, ki pod strokovnim vodstvom entuzijasta, prijatelja, sodelavca Miša Milosavljeviča, bara po nogometnih igriščih po ptujski občini in izven nje. Start maratonske borbe, ki se je -odvijala v »gladiatorski« areni, pred 800 gledalci, je bil v nedeljo, 27. novembra oh 9. uri. V prvi tekmi se je ekipa. TGA pomerila s Pobrežjem A. Zaradi začetne treme in nepoznavanja nasprotnika je bila tek- ma »živčna«, polna prekinitev a borbena in fer. V regularnem času se je tekma končala z rezultatom 2:2. Nato je bilo na vrsti izvajanje sedemmetrovk. Izvajali so se po trije udarci iz bele točke. Žreb je določil, da ekipa Pobrežja začne prva s streljanjem sedemmetrovk. Junak večera naš vratar Milošič Vinko je dvakrat odbra-nil strel iz sedemmetrovk. Prvič ga je žoga zadela v desno, drugič v levo oko. Potrebna je bila zdravniška intervencija, da je Vinko lahko nadaljeval izvajanje sedemmetrovk med sta-tivami »začaranega« gola. Korpulentni, toda rutinirani Franc Panikvar je s strahovitim strelom načel mrežo Pobrežja. Usodo nasprotnika je zapečatil Srečno Bek, ta duhovit, poln nerešljivih ugank, nestaštni dečko, na njemu svojstven način z izrednim strelom. Ko smo po težko priborjeni zmagi s 4:3 zapuščali igrišče, je okoli 800 gledalcev spontano zaploskalo Vinku Milošiču, našemu vratarju, za izredno branjenje, ko je z nadčloveškimi napori ostal s svojimi igralci na prizorišču, saj je branil z obližem na očesu.Aplavz gledalcev je tudi največja nagrada Vinku, za njegovo voljo in hrabrost braniti poškodovan, barve kolektiva, ki ga zastopa. V drugi tekmi smo se pomerili s kadeti NK Maribora. Do izraza je prišla rutina in pa večja želja za zmago naših igralcev, ki so zmagali z rezultatom 5:2. V četrtini finala smo se srečali z mladimi nadami NK Maribora. Med njimi je bil tudi državni mladinski reprezentant Irgolič, ter drugi mladi igralci, ki se borijo za dres prve ekipe NK Maribora. Po dokaj trdi, toda enakovredni in borbeni igri je zmagala ekipa TGA, ki je imela v svojih vrstah malega, toda po dejanjih in borbenosti velikega Milana Hadler-ja, ki je bil enigma za nasprotnikove napadalce. Slavko Vin-kler, ta šarmef in žongler, je ravno takrat, ko je bilo najbolj : potrebno spravljal v o- bup nasprotnikove igralce in gledalce s svojimi vragolijami na igrišču. Po izvajanju sedemmetrovk, smo zmagali z rezultatom 3:2. V finale, ki je bilo v ponedeljek, 28. 11., so se uvrstile tri ekipe in sicer: Kmetijski kombinat Ptuj, Hidromontaža iz Maribora ter TGA. Pravila tekmovanja so narekovala, da se v finalu ekipe pomerijo vsaka z vsako. V prvi tekmi v finalu sta se pomerila KK Ptuj in Hidromontaža. Srečanje se je končalo neodločeno in sicer 2:2. To je bil tudi rezultat, ki nam je najbolj odgovarjal. V drugi tekmi sta se srečali ekipi TGA in Hidromontaža. Zmagala je ekipa TGA z rezultatom 2:1. Vsak drugi rezultat bi bil presenečenje, saj je igra, ki jo je prikazala naša ekipa navdušila in zadovoljila, vse guri: mane, ki imajo radi temperamenten nogomet, poln preobratov. V ekipi TGA je ta vèèer igral izredno razpoloženi Vidovič Silvo, ki je s streli od daleč mnogo pripomogel k končni zmagi naše ejcipe. ; .iij V odločilnem tretjem« ^srečava nju smo se pomerili , z -ekipen KK Ptuj. Zaradi medsebojnega poznavanja igračev,: je bilja igra polna taktičnih,- nadigra- f vanj, preobratov in borbenosti* ; Zmagala je tisti. večer boljia ' ekipa TGA z rezultatom 1:0«: /L« Veselje ,.v naši ekipi jé bàjQ^ nepopisno, ko smo M svečah * nem zaključku sprejel^ iz rokf organizatorja lep dragocenivpor" kal. Se bolj smo biUve^eli iiw radostni zaradi občutkov v ha- ‘ ših. srcih, saj je ta zmaga^ na športnem polju bila naš tfrispfe-vek k praznovanju Drieyk jrfe*--publike in ljubezni do1 naše^T ga dragega vzornika1 tovarreä * Tita. • ;-‘V' j v- UOf Vsem, ki so nam kakorkoli^ omogočili sodelovanj e na * turnirju, posebej ‘sindikatu TGAV* iskrena hvala, za'nàs pà obye-;* za,- da se še naprej ba ’ ppOrt^ nih poljih borimo in sezàirè^ damo, da smo- vsi skupaj^člani^ samoupravne socialistične Jugoslavije. " • •T !. ' " ' AÙtjMìtàj 9! šport in rekreacija -šport in rekreacija-šport in rekreacija Nani Šimo se pto fali V novem sistemu telesne vzgoje se začne razmerje med družbo in posameznikom postopno spreminjati tako, da tudi tu stopa v ospredje človekova osebnost — sproti ga je treba prilagojevati razvoju in potrebam Človeka, vaje morajo biti izbrane tako, da jih mladina resnično sprejema kot svoje, da jih ne izvaja samo v šoli v okviru predpisane vadbe, temveč tudi v svojem prostem času, kot svoj šport. V poletju ima vsakdo ugodno priložnost za stabilizacijo svojega zdravstvenega stanja in za izboljšanje fizične kondicije. Vrhunec te možnosti je letni dopust, če ga preživi ob morju ali v kraju, kjer se je mogoče kopati, plavati in sončiti. Po svojem fiziološkem učinku na organizem sodi plavanje med najbolj mnogostranske športne panoge. Seveda je treba poudarim, da ne gre za lagodno kopanje, kakršno je pri nas v navadi, temveč za športno plavanje na večje razdalje. Pri kopanju so gibi z rokami in nogami lahkotni, kopalec se giblje le toliko, da drži glavo nad vodno površino, pri športnem plavanju pa se je treba potruditi. Plavalec, ki »telovadi« v vodi zaradi izboljšanja fizične kondicije, se krepko poteguje z rokami in izdatno poganja z nogami. Ko čuti zasopljentost, ne popusti takoj — plava še in še, da prispe do cilja ali da izpolni normo, za katero se je bil odločil. Dejansko gre za učinkovito vadbo leže v vodi, posebno še, če traja ritmično ponavljanje plavalnih gibov 10 do 15 minut. Marsikdo dela v poletju napako v tem, da se preveč sonči, da pa premalo plava. Od pretiranega sončenja ima zdravstveno škodo, lagodno kopanje pa ne zaleže kot prava športna aktivnost, ki naj bi učinkovala na boljšo delovno sposobnost organov. Odločiti se je treba za pravo mero v sončenju in za povečane obremenitve v plavanju. Pametno ravna tisti, ki se na sleherno nalogo, za katero se je bil odločil, pravočasno pripravlja. Kakor se je treba popravljati na težjo planinsko turo ali na teden smučanja ob žičnici, tako se je treba pripravljati tudi na poletno kopalno sezono. Posebej je treba misliti na gibljivost sklepov, ki omogočajo pravilno plavanje, pa tudi na postopno navajanje na hladno vodo (utrjevanje) in na postopno sončenje. Pri jutranji gimnastiki naj bo od aprila naprej več takih vaj, ki povečujejo gibljivost v ramenih in stopalih. Za povečanje gibljivosti v ramenih vadimo bočno kroženje z rokami (kakor da bi plavali kravl), za gibljivost v gležnjih pa vadimo sedenje na petah (stopala iztegnjena). Največjega pomena pa je kajpada večkratno kopanje in plavanje že v pripravljalni dobi. Danes je to že možno, ker imamo v vseh večjih krajih pokrite plavalne bazene s toplo vodo. Otroke, ki še ne znajo plavati, pripravljajo nekateri kar doma T kopalni kadi. Navajajo jih na ležanje v vodi, potapljanje glave in sploh na to, da se v vodi in pod vodo udomačijo. Tako pripravljeni otroci se v poletju hitreje navadijo plavanja. Komur je v poletju plavanje edina ali glavna športna aktivnost, se mora potruditi, da se bo usposobil za večje razdalje. Da bi dobili predstavo o tem, kaj je to »večja razdalja«, navajamo primer iz znane Cooper jeve znanstvene raziskave: Moški v najboljših letih, ki mu je plavanje edina športna aktivnost, bi moral preplavati petkrat na teden razdaljo 700 m v 15 minutah. To bi bila prava mera za vzdrževanje fizične kondicije. Take obremenitve ne zmore noben začetnik, treba se je načrtno pripravljati. Da bi pa se lahko načrtno pripravljah, se je najprej potrebno naučiti plavati. V celi Sloveniji pa tudi v drugih republikah naše domovine potekajo množične akcije »Naučimo se plavati«, ki jih organizirajo plavalni klubi, mora upoštevati dolžino, ki jo plavalec dejansko preplava in ne dolžino bazena. Preverjanje znanja plavanja se sme izvajati le v stoječih vodah, primerno globokih, kajti preplitva voda plavalca ovira. Pri preverjanju znanja plavanja na odprtih vodah je potrebno dolžino 25 m vidno označiti. Pri ocenjevanju znanja plavanja z oceno »Zna plavati« se ocenjuje le preplavana dolžina in ne tudi način plavanja. Za uspešno opravljen preizkus znanja plavanja se podeli bronasta značka. DOBRO PLAVA (srebrna značka) Z oceno »Dobro plava« se oceni vsakogar, ki je sposoben neprekinjeno plavati 10 minut. Pri ocenjevanju plavalne spo- nut v stanju plovnosti (mrtvak). Pri ocenjevanju z oceno »Dobro plava« je potrebno zahtevati, da se plava stalno, brez vmesnih počitkov ali postankov. Plava se lahko na odprtih in bazenskih kopališčih. V bazenskih kopališčih se plava lahko v različne smeri, ne sme pa se dovoliti, da bi se plavalec med plavanjem prijel za steno bazena in to izkoristil za počitek. Med preverjanjem plavalne sposobnosti z oceno »Dobro plava je potrebno poskrbeti, da plavalca med plavanjem ne motijo in ovirajo drugi kopalci in plavalci. Za uspešno opravljeni preizkus plavalne sposobnosti se podeli srebrna značka. ODLIČNO PLAVA (zlata značka) Z oceno »Odlično plava« se oceni vsakogar, ki je sposoben Plavalno sposobnost za oceno »Odlično plava« lahko preverjamo samo v plavališčih, kjer se lahko predpisane dolžine natančno določijo in je pričetek plavanja možen s štartnim skokom. Pričetek plavanja za preverjanje po časovnih kriterijih se lahko začne s skokom na glavo. Preverjanje se lahko opravlja le s kronometrom, ki se mu ustavlja sekundni kazalec. Znak za pričetek plavanja je povelje štarterja, ki je lahko istočasno tudi časomerilec. Povelje za Start je »Na mesta« in »hop«. Kjer obstajajo možnosti in usposobljeni sodniški kader, naj se preverjanje plavalne sposobnosti izpelje kot plavalno tekmovanje. Za uspešno opravljeni preizkus plavalne sposobnosti se podeli zlata značka. V ptujski občini je bila letos prvič izpeljana akcija »Naučimo se plavati«. Tečkje plavanja je vodilo 23 vaditeljev plavanja in to na kopališču v Kidričevem in na RTC v Ptuju. Plavati se je učilo 553 prijavljenih, ki so seveda bili razporejeni v starostne kategorije. 1. predšolski otroci (otr. vrtec) 58 otrok 2. 1—4 razr. (OS) 282 otrok 3. 3—5 razr. (OS) 150 otrok 4. odrasli 63 občanov Vsega skupaj 553 neplav. Srdan Mohorič: KURENTI Tukaj je tudi všteta otroška kolonija v Biogradu, kjer so tudi izvedli tečaj »Naučimo se telesno vzgojne organizacije, temeljno telesne kulturne skupnosti. V to akcijo se lahko vključi vsak posameznik, ki ne zna plavati, ne glede na starost. KRITERIJI ZA OCENJEVANJE ZNANJA PLAVANJA IN PLAVALNE SPOSOBNOSTI ZNA PLAVATI (bronasta značka) Z oceno »Zna plavati« se oceni vsakogar, ki preplava dolžino 25 m brez vmesnih zastan-kov in počitkov. Ocenjevanje se lahko izvaja na različnih plavališčih, kjer se lahko preplava dolžino 25 m, če le mogoče brez menjanja smeri plavanja. Pri preverjanju znanja plavanja v bazenih, ki so krajši od 25 m, se preverja tako, da se meter pred obratom plavalec s plavanjem obrne, ne da bi stopil na tla ali se dotaknil stene bazena, in plava v nasprotno smer. Pri določanju dolžine plavanja se sobnosti lahko odreja plavalec sam hitrost plavanja, ocenjuje pa se samo sposobnost vztrajanja v plavanju 10 minut. Za oceno »Dobro plava« se ocenjuje plavanje, to je znanje in sposobnost, da se plavalec s plavalnimi gibi drži na površini vode in pomika naprej 10 minut. Z oceno »Dobro plava« pa se ne more oceniti samo sposobnost, da nekdo vztraja 10 mi- izpolnlti normo v svoji starostni kategoriji. Za izpolnjevanje norm za o-ceno »Odlično plava« je predhodno potrebno preveriti dokumente o datumu rojstva, na osnovi katerega se mu določi norma glede na starost in spol. Kriteriji za ocenjevanje plavalne sposobnosti za oceno »Odlično plava«: plavati«. Splavalo je: 1. od 58 predšolskih otrok je splavalo 31 ali 53,4 4/o 2. od 282 1 do 4 razredov je splavalo 136 ali 48,2 •/• 3. od 150 5 do 8 razredov je splavalo 105 ali 70*/« Starost metrov čas moški metrov čas ženske 4. od 63 odraslih je splavalo 54 ali 85,7 •/• 1. do 7 let 50 2:00 50 2:00 Od skupaj 553 prijavljenih je 2. od 7 do 9 let 50 1:30 50 1:30 splavalo 326 ali 58,9 •/• kar ni 3. od 9 do 12 let 50 1:10 50 1:15 zadovoljivo. 4. od 12 do 14 let 50 0:55 50 1:00 5. od 14 do 18 let 100 1:50 100 2:10 Iz zgoraj navedenih podatkov 6. od 18 do 30 let 100 2:00 50 1:10 je očitno razvidno, da smo Slo- 7. od 30 do 40 let 100 2:10 50 1:20 venci še vedno- nepismen narod 8. od 40 do 50 let 50 1:10 50 1:30 glede plavanja. 9. od 50 do 60 let 50 1:30 50 1:50 10. nad 60 let 50 1:45 50 2:10 (PA) DECEMBRA 1977 TOZD ALUMINIJ TOZD GLINICA TOZD VZDRŽEVANJE TOZD PROMET DS SKUPNE SLUŽBE skupaj: Oblika nesreče: padec predmeta: 1 stisnjenje ob predmet:. 3 stisnjenje mied predmet: 1 udarec predmeta: 2 padec osebe: 4 tujek v oko: 1 TOZD ALUMINIJ: 1; Alojz Korže, mat. št. 4045 uz hale A, se je ponesrečil 6. decembra. Pri vožnji el. vozička ob peči1 121 je nasproti pripeljal tov. Cimerman z drugim el. vozičkom. Zaradi slabih zavor se nista mogla pravočasno ustaviti, vsled česar je prišlo do trčenja, pri čemer si je ponesrečeni poškodoval levo nogo. TOZD GLINICA: 1. Jože Brglez, mat. št.. 2526 iz glinice — rdeči del, .se je ponesrečil 27. decembra. Posluževal je gumi trak 131-131, ko je delu na poti skupaj 1 — 1 i f — ;i 7 18 1 — 1 1 — 1 11 1 12 opazil, da mu jekleni kotnik trga gumi trak. Hotel ga je odstraniti, pri tem pa ga je. trak stisnil in mu poškodoval zapestje leve roke. TOZD VZDRŽEVANJE: 1. Viktor Klep, mat. št. 754 iz el. vzdrževanja, se je ponesrečil 19. decembra. Ker je bilo potrebno baterije el. dvigala napolniti je poškodovani moral sneti kovinski pokrov. Ker je bila na pokrovu ročka odtrgana je poskusil dvigniti pokrov s prsti, pri tem mu je pokrov zdrsnil in mu poškodoval kazalec desne roke. 2. Anton. Matek, mat. št. 2104 iz gradbenega vzdrževanja, se je ponesrečil 9. decembra. Pri obzida-vi ek celice št. 633 sta zidarja dvignila mortov-ko preko roba celice, pri tem je ta zadela ponesrečenca na desno nogo ter mu zlomila nartno kost stopala. 3. Franc Turk, mat. št. 870 iz strojnega vzdrževanja, se je ponesrečil 8. decembra. Pri prehodu iz. delavnice v skladišče se je spotaknil na cevi in padel, pri tem si je poškodoval koleno leve noge. 4. Jakob Galun, mat. ša. 160 iz strojnega vzdrževanja, se je ponesrečil 12. decembra. Pri montaži cevovoda' 0 150 v beli filtrirnici je po končanem prerezu jeklene „ALUMINIJ” JE TRIBUNA DELAVCEV! cevi' hotel očistiti oksid-no žlindro, ki je ostala po avtogenem razrezu. Pri čiščenju mu/je padel > delec žlindre v desno oko. 5. Franc Panikvar, mat. št. 1155 iz strojnega vzdrževanja, se je ponesrečil 27. decembra. Na poti na delo se je na križišču Njiverce — Kidričevo zaletel s kolesom v osebni avto.. Dobil je manjše poškodbe po obrazu. 6. Franc Tomanič, mat št. 3431 iz strojnega vzdrževanja se je ponesrečil 14. decembra. Nezgoda se je pripetila v sanitarnih prostorih I. pri zamenjavi kaloriferjev. Pri postavljanju kaloriferjev na tla s sodelav-; cen ni pravočasno odmaknil roke in mu je tako stisnilo palec leve roke. 7. Rudolf Frank, mat.všt,.-2826 iz strojnega vzdrže-: vanja, se je ponesrečil 6. decembra. Prt nakladanju lesenega val ja ^0 . 50Ö in 800 mm na miag voziček, mu je stisnilo, kazalec na desni roki. Utrpel je lažjo poškodbo. 8. Anton Sukanec, mat: št., 2501 iz strojnega vzdrževanja se je ponesrečil 21. decembra. Poškodo-... vaiti je peljal el voziček v! strojno del. aluminija. Med vrati: ki so izvedena nihalno iz/ gumijastih plbšč je istočasno pripeljal z druge s.trani traktorist. Ker na vratih ni opazovalnih lin sta trčila, pri čemer je utrpel ponesrečenec lažje poškodbe na obeh nogah pod kolenom. TOZD RROMET: 1. Ludvik Šalamon, mat. št. 2841 iz žetezniiškega prometa se je ponesrečil 22. decembra: Opravljal je delo premikača na železniškem transportu. Med. premikom je skočil z vagona z: namenom, da obme kret-. nico. Pri skoku z vagó-• ha se mu je spodrsnilo, nakar je padel ih si pri padcu, poškodoval desno / nogo v gležnju.., r-VC £ DS. SKUPNE SLUŽBE; T. Tera" ŠtrucT iz" skupnih ' .služb se je ponesrečila 24. decembra. Ponesre-; čenka je nesla -posodo: z ostanki hrane. Zaradi; mokrih tal se ji je spo-; ■ drsniki, zaradi česar je; .. ,• padla. in si s pri padcu! ; ■ poškodovala koleno. 0 alkoholu In alkoholizmu i ZAKAJ LJUDJE PIJEJO? Vprašanje — zakaj ljudje pijejo? — je povsem razumljivo, SAJ POVZROČA PITJE ALKOHOLA VELIKO ZDRAVSTVENIH, DRUŽBENIH IN GOSPODARSKIH TEŽAV. Ljudje pijejo že od nekdaj. Tudi še danes podpirajo uživanje alkoholnih pijač razni prastari ljudski običaji, verovanja, predsodki in nezananje. Ljudje so kakor ob pamet, če se začno razgovarjati o pitju alkohola, ker drugače bi ne bilo mogoče razumeti vsega tistega, kar se o alkoholu verjame in govori. Tako pijejo ljudje poleti, da bi se oMajcflii, pozimi pa, da bi se ogreli. Znano je, da ravno to ogrevanje povzroči smrt mnogih alkoholikov zaradi splošnega ohlajenja. Alkohol pijejo ob rojstvu, da, proslavijo prihod, novega; člana družine, toda velike količine ga popijejo tudi, kadar kdo umre. Sedmine z alkoholom so na široko udomačena navada in ni redko, da se končajo z ljudsko veselico ali s pretepom. Nadalje so nekatera verovanja, ki alkoholu pripisujejo tudi zdravilni pomen. Porodnici pripravijo pijačo, da bi čimprej nadomestila kri in imela močnejše mleko. Slabokrvnim dajejo rdeče vino za okrepitev. Kdo ni slišal ali se celo ravnal po nasvetu, da naj se prehlad, zdravi z alkoholno pijačo. Pije _se pri sklenitvi kupčije dobre ah slabe. Ljudje pijejo, kadar so veseli in kadar so žalostni. Običaji z alkoholom so tako razširjeni', da si je težko zamisliti kakršnokoli priliko v družbenem' življenju, bodisi pri mladih ali. starih,, kjer bi rie bilo tudi alkohola. Uživanje, alkoholnih pijač ima tudi še druge razloge. Tako npr. so slabe prehrambene razmere, da alkohol uporabljajo , za dodatek k hrani. Iz tega sledi ve- rovanje, da alkohol daje moč, pa zaradi tega alkoholne pijače redno uživajo pri težkih telesnih delih. Po naših vaseh tudi' še danes menijo, da brez aklohol-nih pijač ni mogoča košnja, sekanje drv, o-ranje itd. TODA, CE BI POSVETILI POZORNOST PRAVILNI PREHRANI, bi delo opravili laže in bolje kakor pa z alkoholnimi pijačami. Naravnost žalostno je videti- 'kako se mnogo kmetijskih deli opravlja V napol pijanem stanju. Pri tem se lahko primerijo tudi nezgode. Vsa težava pa je v tem, ker alkoholna pijača deluje na možgane, tako da . pijani resnično misli, da je močnejši in da dela bolje in laže; toda v resnici jie: ravno nasprotno. Odtod tudi šte-; vihti pretepi, ki jih izzove. pijan človek v prepričanju da je močnejši in sposobnejši od vseh drugih. V nekaterih krajih pijejo ljudje, ker tamkajšnja vo- da baje ni zdrava za ti stike in doseči, zbli-pitj.e. žanje vse dokler ne po- Nadalje alkohol s pijejo prvih nekaj ko-svojim delovanjem v zarcev. Zato se mnoge določeni fazi olajšuje naše proslave začenja-navezovanje stikov med jos z zdravicami,, da bi ljudmi in blaži notra- udeleženci čimprej po-, nje težave, tako da ljud- pili nekaj kozarcev, poje zaradi tega redno se- trebndh- za hitro navezo-gajo po pijači. Znano " vanje ’ medsebojnih'•sti- -je, da pijan človek'nač- kov in za dobro razpone razgovor s komerko-' loženje, li in da se pijane osebe, - * ki so se srečate prvič v (povzeto knjige dr. zavitemu/ kaj hitro spu- Hudolina) stijo v ljubezensko raz- -; m er je Zaradi tega vse- •• tow - - « , . ga delovanja ljudje po- vegaste uživajo alkOhoJ. .„.i;,-,: V sleherni družbi je (Nadal.jeyan.je prihod- . . Spočetka težko naveza- njič) Razpadajoči kulturnozgodovinski spomenik v Kidričevem. Kdo je za to odgovoren? Foto: K. Zorec ZAHVALA Ob tragični izgubi mojega ljubega, nad vse dobrega moža FRANCA ČEHA se iskreno zahvaljujem osnovni organizaciji sindikata) TGA »Boris Kidrič« Kidričevo za nesebično gmotno pomoč, za organizacijo pogreba, za darovane vence, častno stražo vaših članov ob krsti1, godbi na pihala za igranje in pevskemu zboru za zapete žalostinke ob slovesu in ob odprtem grobu. Prav tako lepa hvala govornikoma za poslovilne besede ob odprtem grobu in zastavonoši za spremljanje pogreba ter vsem, ki so ga v tako velikem številu spremljali na zadnji poti. Še enkrat prav lepa hvala, neutolažljiva žena Kristina Čeh. KDO PREJME NAGRADE ZA NOVOLETNO KRIŽANKO? Izmed pravilnih rešitev naše novoletne nagradne križanke, smo izžrebali tri, ki prejmejo lepe knjižne nagrade: Nada Aubel, Kidričevo 13, Jidvin Aubel, Kidričevo 13 in Vida Lončarič, TGA Kidričevo. Nagrade lahko dvignete na sindikatu. Uredništvo OPRAVIČILO Podpisani Zvonko Frčeč se tem potom opravičujem tovarišu Francu Lukmanu za proti njemu izrečne besede. Zvonko Frčeč »ALUMINIJ« izdaja delavski svet Tovarne glinice In aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo — Uredniški odbor sestavljajo: Ivo Tušek — predsednik, Franc Meško — odgovorni urednik, Anton Zadravec, Jože Huzjan, Anton Kozoderc — namestnik predsednika — Fotografije: Stojan Kerbler, dipl. Ing. — Tehnični urednik Franček Ste-fanec — Tisk: ZGP »Pomurski tisk«, TOZD tiskarna, Murska Sobota — Člani kolektiva In upokojenci dobivajo list brezplačno — Rokopisov In slik ne vračamo. Oproščeno temeljnega prometnega davka po mnenju Sekretariata za Informacije pri IS Slovenije št. 421-1/72 z dne 24. oktobra 1975. Naklada 2700 izvodov. ZAHVALA SODELAVCEM Ob odhodu v pokoj, se najtopleje in prisrčno zahvaljujem vsem svojim delovnim tovarišem, s katerimi sem prebil veliko let skupaj v TGA Kidričevo, za medsebojno razumevanje. Ob odhodu v prerano upokojitev, se najpri-srčneje zahvaljujem sodelavcem tretje izmene livarne za iskreno pozornost in lepo darilo, katerega sem prejel in me bo vedno spominjalo na vse prebite dneve v tovarni, skupno z Vami dragi sodelavci. Vedno me bo zanimalo kako posluje kolektiv v katerem sem preživel toliko let. Ob tej priložnosti se prav tako toplo zahvaljujem IO OOS TOZD tovarna aluminija za prelepo darilo ter pogostitev. S tem ste dokazali, da vedno gojite pozornost do svojih čla- nov. Vsem skupaj pa ob koncu velja še enkrat topla zahvala z Željo, da bi se še tudi v bodoče srečevali na raznih prireditvah. Prav tako želim vsem tudi v bodoče mnogo delovnih uspehov, ki bodo razveselili tudi mene. Srčna hvala še enkrat vsem Vam dragi sodelavci! Franc HertiŠ, Objava odločb o izreku ukrepa zaradi kršitve delovne obveznosti Komisija za ugotavljanje delovnih obveznosti TOZD tovarna aluminija je na javni obravnavi dne 26. 11. 1977 razpravljala o kršitvi delovne obveznosti 1. ŠALAMUN Stanislava, mat. št. 4216, roj. 3. 4. 1953, stanujoč Sitež št. 9, pošta Majšperk, samski, brez otrok, na delovnem mestu elektrolizer v TOZD tovarna aluminija 2. PRINCL Slavku, mat. št. 4251, roj. 11. 4. 1953, poročen, oče enega otroka v starosti 18 me- secev, stanujoč v Kidričevem št. 13, zaposlen na delovnem mestu elektrolizer v TOZD tovarna aluminija in jima izreka ukrep: 1. ŠALAMUN Stanislavu premestitev na delovno mesto 13-004 čistilec plinovodnih naprav za dobo enega leta od dneva pravomočnosti ukrepa ter povrnitev 1/4 ugotovljene premoženjske škode. 2. PRICL Slavku premestitev na delovno mesto 16018 na predelavi žlindre za dobo enega leta pravomočnosti ukrepa ter povrnitev 1/4 ugotovljene premoženjske škode, ker dne 30. 9. na 1. 10. 1977 nista pravočasno opravila dela in sta odklonila delo ter s tem kršila delovno obveznost po točki 1 (nevestno, nepravočasno in nemarno izpolnjevanje dela delovnih in drugih obveznosti) tč. 5 (povzročanje premoženjske škode TOZD, DSSS in TGA z nemarnim ali nevestnim opravljanjem obveznosti v višini več kot 100 din) tč. 5 (neutemeljena zavrnitev opravljanja dela ali delovne naloge, ki jo odredijo pristojni organi ali delavci, ki imajo poslovodna, vodstvena ali vodilna pooblastila v TOZD ali DSSS) 11. člena Samoupravnega sporazum o odgovornosti in obveznosti delavcev v združenem delu TOZD tovarr .lu-minija. Komisija za kršitev delovnih obveznosti TOZD tovarne aluminija je na javni razpr dne 12. 12. 1977 razpravljala o kršitvi delovne obveznosti NOVAK Mijo, mat. št. 1996, rojen 15. 9. 1923, stanujoč Lovrenc št. 85 a, poročen, oče dveh otrok v starosti od 3 do 28 let, zaposlen na delovnem mestu elektrolizer v TOZD tovarna aluminija in mu izreka ukrep: premestitev na delovno mesto št. 13004 čistilec plinovodnih naprav za dobo 6 mesecev od dneva pravomočnosti ukrepa, ker je dne 12., 13., 19., 20., 21., in 22. 7. 1977 neopravičeno izostal z dela, ter s tem dejanjem hujše kršil delovno obveznost po tč. 1 (nevestno, nepravočasno in nemarno izpolnjevanje delovnih in drugih obveznosti) 11. člena, v zvezi s tč. 8 (da prihaja na delo trezen, da^ne prinaša v podjetje alkoholnih pijač ter da jih ne pije med delovnim časom) 6. člena omenjenega samoupravnega sporazuma in po tč. 24 (neopravičen izostanek z dela več kot tri dni zaporedoma ali pretrgan neopravičen izostanek z dela več kot pet dni v enem koledarskem letu) 11. člena Samoupravnega sporazuma o odgovornosti in obveznosti delavcev v združenem delu TOZD tovarna aluminija. Komisija za kršitev delovnih obveznosti Komisija za ugotavljanje kršitev delovnih obveznosti TOZD tovarna aluminija je na javni obravnavi dne 13.12. 1977 razpravljala o kršitvi delovne obveznosti KOTAR Janeza, mat. št. 4401, rojen 7. 9. 1954, stanujoč Zavrč št. 11, samski, brez otrok, zaposlen na delovnem mestu livarja v TOZD aluminija in mu izreka ukrep: JAVNI OPOMIN, ker je dne 3. 5. 1977 neopravičeno izostal z dela, ter s tem dejanjem hujše kršil delovno obveznost po tč. 1 (nevestno, nepravočasno in nemarno izpolnjevanje delovnih in drugih obveznosti) 11. člena, v zvezi s tč. 4. (da prihaja na delo ter odhaja z dela ob določenem času) 6. členu samoupravnega sporazuma o odgovornosti in obveznosti delavcev v združenem delu TOZD tovarna aluminija. Komisija za kršitev delovnih obveznosti Komisija za ugotavljanje kršitev delovnih obveznosti TOZD tovarna aluminija je na javni razpravi dne 13. 12. 1977 razpravljala o kršitvi delovne obveznosti KOKOL Franca, mat. št. 1134, roj. 10. 11. 1929, stanujoč v Šturmovcu, poročen, oče treh otrok od starosti 16 — 28 let, zaposlen na delovnem mestu elektrolizer v TOZD tovarna aluminija in mu izreka ukrep: PRENEHANJE LASTNOSTI DELAVCA V ZDRUŽENEM DELU POGOJNO ZA DOBO ENEGA LETA od dneva pravnomočnosti ukrepa, ker je dne 16. 3., 8., 9., 17., 18. in 19. 9. 1977 neopravičeno izostal z dela ter s tem dejanjem hujše kršil delovno obveznost po tč. 1 (nevestno, nemarno in nepravočasno izpolnjevanje delovnih in drugih obveznosti) 11. člena v skladu s tč. 4 (da prihaja na delo in odhaja z dela ob določenem času) 6. člena'samoupravnega sporazuma o odgovornosti in obveznosti delavcev v združenem delu TOZD tovarna aluminija. Komisija za kršitev delovnih obveznosti